NO. 33 Domovi M/i AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1953 LETO LID — VOL. LIU Ljudski festival raznih narodnosti v Clevelandu, 0. Festival je počastil s svojo navzočnostjo tudi governor Frank J. Lausche, ki je z odra pozdravil navzoče. CLEVELAND. — V nedeljo s& je vrši v mestnem avditoriju v Clevelandu četrti Ljudski festival, na katerem je nastopilo Popoldne in zvečer v slikovitih Narodnih nošah z nanodnimi pesmimi in plesi okoli 500 oseb raznih narodnosti. Občinstvo, bi ga je bilo okoli 5,000, je nastopajoče narodnosti navdušeno Pozdravljalo. Večerni predstavi je prisostvoval tudi govemer Frank J. Lausche, ki je z odra pozdravil Nastopajoče narodnosti ter navzoče posetnike festivala. Med narodnostmi in organi-Zacijami, ki so nastopile, so bila tudi sledeče: slovenska Glasbena Matica, hrvatski pevski zbor Lisinski, češki Sokol Tyrš, slo-vaški Dramski klub štefanik, Pevski zbor ruske cerkve sv. Sergeja, Srbska kulturna skupila cerkve sv. Save in mnogo organizacij drugih narodnosti. Nastope je aranžiral in vodil ^r. Theodore Andrica, znani tukajšnji časnikar in član ured-niŠtva clevelandskega “Press”-a. Novi grobovi Frank Lovšin Sinoči ob 6. uri zvečer so na šli v postelja Frank Lovšina, 985 Addison Rd. Ob 2 uri popoldne je prišel z dela še povsem zdrav. Nato je šel počivat. Ko so ga šli klicat k večerji, je bil mrtev. Zadela ga je kap. Bil je član društva Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinofvi. Čas pogreba pozneje. Pokojni zapušča tu ženo Marijo, sina Franka ter hčere Ano, Angelo in Albino. V stari domovini pa hčer Marijo. Pokojni je bil rojen dne 21. septembra 1898 v vasi Hrovače, župnija Ribnica. V Ameriko je prišel z družino 1. 1949. Bil je značajen in pošten mož. Naj počiva v miru. Njegovi družini naše sožalje. Joseph Molan Po kratki bolezni je preminul Joseph Molan, star 80 let, stanujoč na 1357 E. 52. St. pri družini Anton in Julia Novak. Bil je vdovec. Soproga Julija mu je umrla leta 1940. Tukaj zapušča sinova Josepha, adoptiran Novak, Johna, adoptiran Dolinar, hčer Rose, adaptirana Vičič, 5 pastorkov in več sorodnikov. Rojen je bil v Artici, fara Brežice. Tukaj je bival 45 let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Andreja,, E. 51. in Superior Ave. ob 9:30 uri in. nato na Calvarija pokopali- v v see. Frank Homovec Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 1255 E. 61. St. Frank Homovec Jr. Rojen je bil v Richwoodu, W. Va., in star 48 let. Zadnjih sedem let je bil zaposlen pri Drenikovi tvrdki za razvažanje piva. Spadal je k Slovenski moški zvezi št. 5. Tukaj zapušča ženo Josephine, roj. Sorsek, hčer Dolores in S. F. C. Ralend, ki je pri vojakih v Camp Kilmer, N. J., očeta Franka Sr. arJa v bližini Mandžurije, dočim j in mater Jennie, brata Williama, ^ še hitrejša in okretnejša jetjki živi v Houstonu, Tex., in Ed-etala tina Rahre v zračnih hniih warda, štiri sestre, Mary Peterlin, Stella Kennz, Olga Maizel, Donna Pizmoht, teto Antonijo Truden ter sorodnike in prijatelje. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 10. uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče. -----o------ Zavezniški letalci so razdejali dva ogromna generatorja ^apad je bil izvršen v nedeljo na velik Suicho rezervoar v bližini Mandžurije. SEOUL, Koreja. — Ameriška °Vska jet-letala in jet-bombni-^ so uničili v nedeljo dva veli-generatorja Suicho rezervo- Ameriški letaki so obstreljevali raški letali nad Japonsko Letali sta bili obstreljevani nad japonskim otokom .. Hokkaidom. TOKIO. — Ameriška jet-letala so streljala na dve sovjetski letali, ki sta prekršili prepoved preleta meje ter leteli nad otokom Hokkaido. Ameriški letal-li so zapodili vsiljivce nazaj proti Kur:Iškemu otočju, ki je zdaj v posesti Sovjeti j e. Letali sta bili prestreženi to-kraj meje nad otokom Hokaido. To je bil prvi polet sovjetskih letal nad Japonsko, odkar je japonska vlada dne 13. januarja posvarila sovjetsko vlado, da bodo amer. letalci, ki ščitijo japonske meje, streljali na vsako letalo, ki bi preletelo mejo. Nedavno so namreč sovjetski letalci sestrelili iz zraka prav nad tem otokom neko ameriško letalo. Ameriški letalci so signalizirali sovjetskima letalcema, naj pristaneta, in ker ,se za ta ukaz nista zmenila, so ju pričeli obstreljevati. Eno sovjetsko letalo je bilo zadeto in poškodovano. Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Na posledicah srčne kapi je umrl 5. febr. slovenski trgovec in mesar Matt Kremesec z 1912 Cermak Rd. Pokojnik je bil doma v Rosal-nicah v Metliki. V Ameriko je prišel leta 1904. Včakal je 77 let. Zapušča sina Victor j a in hčer, redovno sestro V Lemontu Consulate. Bil je veren slovenski mož. Naj v miru počiva! Mrtvi" je oživel, pa 14 ur pozneje "zopel" umrl “Mrtvi” se je zbudil v mrtvašnici, kjer se je pogrebnik pripravljal, da ga balzamira. ZAVEZNIKI PRIPRAVLJENI NA OFENZIVO V KOREJI Izjave, ki jih je dal novi poveljnik osme armade časnikarjem, so polne samozavesti in zaupanja. — Dejal je, da bi z “odprtimi rokami,, sprejel kitajske nacionaliste. SEOUL, Koreja. — Gen. Max- to, da sovražnik podvzame ofen-well D. Taylor, novi poveljnik živo. Mi smo pripravljeni nanj, ameriške osme armade v Kore- pa naj pride odkjer koli hoče.” ji, je dal v nedeljo razumeti, da' .General je priznal, da bi in-si ničesar bolj ne želi, kakor če terveneija komun, zračne sile bi komunisti pričeli ofenzivo, j komplicirala položaj. Toda roker da ima zanje gotova preše- kel je, da ima veliko zaupanje nečenja. “Pripravljeni šmo sprejeti sovražnika, pa naj pride od katere koli strani”, je rekel časnikarjem. ■ General se je izognil odgovoru na vprašanje, če bi bila ofenziva, ki bi jo p odvzela osma ar- NEW YORK. —---------Tukaj je, mada, uspešna. Gen. Van Fleet, umrl v bolnišnici 80 let stari mož 12 ur po tem, ko je “oživel” v mrtvašnici, kjer se je pogrebnik pripravljal, da ga balzamira. Zdravniki so izjavili, da zdaj ni nobenega dvoma več, da Wm C. Brossman ne bi zares umrl. Prvikrat so ga proglasili za mrtvega dan poprej ob 11. uri dopol- ki je pretekli teden izročil poveljstvo osme armade generalu Taylor ju, je pred svojim odhodom iz Koreje dejal, da bi bila ofenziva zaveznikov “prav gotovo” uspešna. Dalje je gen. Taylor rekel, da bi sprejel kitajske naoional. čer te z “'odprtimi rekami” v Kore- dne. Toda pogrebnik, ki ga jeiji, toda je dodal, da je to stvar, hotel balzamirati, je opazil, da|ki jo je treba odločiti na politič-mu trepečejo trepalnice. Pokli- njh posvetih. Odklonitev predloga o bičanju LONDON. — Angleška nižja zbornica je zavrnila predlog, da bi v Angliji zopet uvedli bičanje za zločine telesnega nasilja ali spolnih napadov. cal je naglo bolnišnico in “mrtvega” odpeljal tja. Borman je končno res umrl drugi dan, in sicer 14 ur na to, ko je bil prvikrat proglašen za mrtvega. ---------------o------ Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. V zadevi morebitne komun, ofenzive je general Taylor dejal: “Da ima sovražnik moč, o tem ni dvoma. Mi vemo, da ima velike koncentracije čet in domnevamo, da so tudi dobro opremljene in oskrbljene. Toda zagotavljam vam, da si osma armada ničesar bolj ne želi kakor a tipa Sabre v zračnih bojih ^regnala veliko jato sovjetskih -letal, ki so hotela preprečiti 111 onemogočiti napad na rezer-Voar. Temu napadu je sledil napad ezkih ameriških super-hombni-°v na komunistične transpor-•o in vojaške naprave. Ameriš-vl bombniki so v nedeljo zve-^ uničili 125 komunističnih ^Pikov, ki so prevažali vojne po-vr®bščine. V petih nočeh so uni čili Težka železniška nesreča v Argentini COMODORO, Argentina. — vsega skupaj 577 tovornih • Tukaj je skočil s tira neki vlak ^o-mobilov. Slovenska pisarna Glass Ave., Cleveland, ntu, ki ima svoj sedež v slovenskem župnišču. Kdor želi knjige namočiti, naj takoj piše na naslov: “Slovenska knjižnica,” 210 Mc-Caul Street, Toronto 2-B, Ontario. Knjige za vse naročnike v Kanadi bo Mohorjeva družba poslala naravnost na ta naslov, od tukaj pa jih bomo razpošiljali naročnikom po vsej Kanadi. — Vabimo vse Slovence v Kanadi, naj se čimpreje naroče na knjige te naše častitljive knjižne družbe, ki je lansko leto obhajala stoletnico svojega obstoja. — Vseh naročnikjoiv ima družba sedaj kakih 10,000, toda od tega števila jih je v Ameriki samo okrog 1500, ker je zelo mal,o.. In Vendar je slovenska, knjiga potrebna zlasti nam v tujini, da bomo z njeno pomočjo lažje oh- ranili svoj materinski jezik in vero svojih očetov. Kako* radi bi naši trpeči bratje v Sloveniji brali Mohorjeve knjige iz Celovca, a jim je pot v Jugoslavijo pod sedanjimi oblastniki zabra-njena. Zato Slovenci v Zdr. državah in I^anadi nikakor ne smemo zaostajati za drugimi Slovenci, kateri danes živijo zunaj meja Jugoslavije in na katere odpade naj večji del naročnikov na mohorske knjige. Ne odlašajte z naročnino! Čim boste tole prečitali, sedite in napišite pismo, ga naslovite na gornji naslov ter priložite v njem dva dolarja za naročnino. Mohorjeva družba mora vedeti, koliko knjig bo tiskala, zato: z naročilom pohitite. Tudi za leto 1954 bo družba razposlala štiri knjige, za kar cena res ni velika. Sporočamo tudi, da je na razpolago še nekaj izvodov letošnjih mohorskih knjig. Kdor jih žali, naj se posluži istega naslova. Cena je $2. — J. M. Danes in pred sto leti Uradniki kanadskega vseljen-skega 'eiblastva ponavadi opozo-mijo tiste, ki se nameravajo izseliti v Kanado, da Kanada ni nujno za vsakogar dežela mleka in. medu. Velika večina novih Priseljencev se tega dobro za-v©da, vsi pa se trudijo, da bi le bili med tistimi, ki se lahko pobahajo, da žive v deželi obilja in. svobode, številnim priseljencem to delno ali popolnoma uspe, nekateri pa imajlo: seveda nranj sreče. Toda današnji pri-hodnik v Kanado se nikakor ni-nia pritoževati nad razmerami, če bi jih primerjal z razmerami, kakršne so vladale v Kanadi Pred sto leti. “Spomini starega moža” je naslov poglavju, ki ga najde-nio v zgodovini o kraju Dun-ville in če to poglavje na kratko preletimo, bomo videli, da je bilo pred sto leti v Kanadi precej drugače. Angleški priseljen nec Imlach je te spomine zapisal Po svojih izkustvih. Tedaj mla-cb mož ise je pripeljal s svojo družino iz Južne Anglije v Kanado na jadrnici Hannibal. Vožnja čez Atlantski ocean je trajala 'šest tednov in je stala 30 funtov šterlinigov. Izkrcali so se v New Y.oirku, potem pa so nadaljevali svojo pot po reki Hudson na barki in potem po Erij-skem prekopu in še potem po ^’eltlandskem prekopu. V To-tontu so sklenili pogodbo in na- močvirnata in deloma celo pokrita z vodo. Imeli sioi srečo, ostali so nekaj časa pri svojih prijateljih in ker se je čas nagibal proti zimi, so nabirali ribe, katere je viharno jezero nametalo na obalo in jiih “konzervirali” s tem, da so jim dodajali led. Divjadi ni bilo v obilju, gotovo pa je ni bilo toliko kakor v Angliji. Toda še tisto, kar je bilo, je bilo po večini, določeno za Indijance, ki so imeli tedaj večino liojvnega ozemlja na Niagarskem polotoku v soglasju z državno oblastjo. Precej pa je bilo povsd divjih puranov. Ti ptiči so v teku sto let izumrli. Danes jih v Ontariju ni več. V poglavju čitamo, da so se nekateri manj srečni novi prihodni-ki preživljali pozimi z revno: hrano kakor n. pr. lišaji in podobno: koreninice, oreški in divji plodovi. Ko- se je začela zima, je navadno zapadel globok sneg in odrezal naseljence od važnejših središč, v kolikor jih je tedaj blio. Ta izolacija je trajala o-bičajno tri mesece. Seveda so se bližnji sosedje med seboj kljub temu obiskovali. Za šport pa so se hodili pozimi drsat na za-mrzlo jezero Erie. Spomladi so začeli krčiti gozd in divjino. Jutro močno zaraščene zemlje je stalo $20, preden so ga skrčili. Imlach si je sam napravil družinsko hišo. Za Spomladi so se pojavile na nebu velike jate golobov selil-cev, katerih je bilo včasih toliko, da so zakrili sonce. V tej dobi so naseljenci dobro jedli, ker je bilo golobjega mesa dovolj. — Morda je to vzrok, da so tudi ti golobi medtem izumrli. Danes golobov selilcev v Kanadi ni več. Imlach se spominja hudih zim, ko ni bilo moči dovolj zakuriti in je zmrznil celo, kruh, da so ga morali žagati in potem tajati na Ognjišču. Kruh so tedaj pripravljali na precej drugačen način kakor danes. Pekli so ga doma in ponavadi so ga spekli Večje količine, da je bilo za nekaj časa mdr. Svečavo so preskrbovali z lojem. Imlach pripoveduje v svojih spominih tudi o drugih stvareh in izkušnjah. Pred sto leti je bilo na današnjem Niagarskem polotoku močno drugače kakor danes. pravijo, da policija ni posebno zaskrbljena in da upa, da bo oba dihurja naglo izvohala. Mimogrede V Vancouvru bodo pojutrišnjem splovili tretji rušilec kanadske flote rušilcev, kakor so si jo bili zamislili pred nekaj leti. Kanada bo imela 14 novih rušilcev, od katerih dva sta bila dograjena in splovljena lani in. predlanskim. Ime novega rušilca bo “Fraser.” Prvi rušilec, ki so ga bili krstili na ime našega; sedanjega predsednika, je bil izdelan v Montrealu. * * * Astronomski načrti za indu-strifalizacijo na rudah bogatega predela ob britsko-kolumbijski in yukonski meji ,so v teku; v nekaj letih, predvidevajo, 'bo postalo ozemlje okrog jezer Atlin, Ta-ku in Laberge eno naj večjih kovinskih in kemičnih industrijskih središč na svetu. Voda, ki se izliva iz omenjenih jezer v Yukon River bo proizvajala 5 milijonov konjskih sil električnega pogona. Tega velepodjetja se bo udeležila tudi družba, iče verjamete ali ne, resnica je, da ima v Indokini vsako, leto svoje posebno znamenje. Letoš-nje leto je v Vietnamskem koledarju v znamenju kače in ko je pretekli teden vietnamski poslanik v Washingtonu obiskal Otta-wo, je dejal, da pomeni kača slabo znamenje. Poslanik Tran Van kha je tolmačil, da se bo to slabo znamenje maščevalo nai komunistih, ki da bodo to leto ne samo, v Indokini ampak po vsem svetu doživeli usodne udarce. * » * Vojaštvo osme armade na korejskem bojišču so pred kratkem opremili s tako imenovanimi oklepnimi spodnjimi hlačami. Te hlače so stkane iz 12 plasti prepletenih nylonskih niti in baje varujejo vojake pred kroglami v bokih Spodnje srajce iz takega tkiva nlosijo vojaki na Koreji že dlje časa. -----o----- Brezposelnosti se ni bali Toronto, Ont. — Narodni za-poslilni urad za Ontario javlja, da ni nobenega izgleda, da bi se zaposlenost ontarijskega prebivalstva tekom leta 1953 zmanjšala. Nasprotno: naročila in delovne pogodbe za obrambne namene obetajo, da bo letos zaposlenih v Ontariju več ljudi, kakor jih je bilo lani ali kdajkoli poprej. Vsa večja industrijska središča v provinci Ontario, zlasti Toronto, Hamilton, London in Windsor se naglo, širijioi, nove tovarne rastejo in povpraševanje za delovnimi močmi z dneva v dan narašča. V Hamiltonu tre-notno proizvajajo več jekla kakor so ga kdajkoli poprej. V mestih Niagara Falls, Ont. in OriL lia, Ont. je velikb povpraševanje za jeklarskimi delavci, poroča zaposlilni urad za Ontario. Visoko zaposlenost izkazuje tudi živilska industrija. Oblačilna industrija v Torontu je ne,na-, Največja kanadska zava rovalna družba Montreal, uQe. — Zavarovalna družba “Sun Life Assurance Company in Canada” se lahko imenuje naj večja kanadska zavarovalna družba. V svojem 82. letnem poročilu je predsednik te zavarovalnice objavil podatke, po katerih ima družba za več ko pet bilijonov dolarjev zavarovalnih polic. Samo lansko leto je družba napredovala za $545,-581,000 v novih zavarovanjih, kar pomeni, da je kapital družbe napredoval za 18 odstotkov, če ga primerjamo z onim iz leta 1951. Družba ima svoje podružnice tudi v Združenih državah. 36 odstotkov zavarovanj odpade na Združene države. Zavarovalnica ima svoje urade v vseh glavnih mestih Amerike. Poročilo je vsebovalo tudi podatke o tem, koliko je družba izplačala svojim zavarovancem. V 1. 1952 je izplačala družba vsega skupaj $118,618 milijonov zavarovalnine, kar pomeni, da je izplačala vsak dan skoraj pol milijona zavarovalnine. Od tega zneska je izplačala družba nad 81 imiljonov še živečim zavarovancem, ostalo pa sorodnikom preminulih. Vsega skupaj ima družba, če vključimo skupinska zavarovanj a, skoraj clva milijona zavarovalnih polic. Odkar družba obstoja (1871) je izplačala svojim zavarovancem $2,604,604,000 zavarovalnine. Aktiva zavarovalnice Sun Life je narasla tekom lanskega leta za blizu 77 milijonov dolarjev. Predsednik zavarovalnice je v svojem poročilu omenil ogromne zaklade naše dežele in njen industrijski napredek. “Rast in razvoj maše dežele sta se zelo povzpela, “je dejal predsednik družbe Sun Life,” kar je postavilo Kanado v visok položaj mednarodnega gospodarstva in splošno zaupanje v njeno bodočnost.” Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo: Prejela sem Vaše obvestilo m se Vam zanj najlepše zahvaljujem. Obenem pošiljam naročnino za “Ameriško Domovino”, katera sem sedaj .redno; dobivala. Brez tega časopisa bi mi bilo v tujini res težko. Posebno še tukaj v Hamiltonu, kjer manjka slovenskih pesmi in slovenskih pridig. Tako pa čitam “Ameriško Domovino” in imam le nekaj razvedrila v svojem domačem jeziku. Posebno rada čitam pisma Vrhniškega Tineta. Tudi sama bi želela napisati kak članek, a upam, da imam še čas in naj tako veliki pisatelji kot je v Ljubljani Miška Kranjec le še malo počakajo. Zato gte v stari kraj toliko darilnih paketov za naše domače, da potem marsikaterega namenijo v korist države. Meni je, ostal eden v Ljubljani in drugi v Mariboru. To je lepo spričevalo, kakšno pravico, poštenje in svobodo imajo danes v slovenski domovini. Ostajam hvaležna in z -odličnim spoštovanjem, Barbara Sobočan, 163 Emerald St. N. Hamilton, Ont. Cenjenemu uredništvu A. D. izrekam najlepšo hvalo za časopis “Ameriško Domovino,” ki nas tako iskreno razveseljuje kakor brat, s katerim živi človek v najlepšem prijateljstvu. Z veseljem gladam in prebiram vrstice “Ameriške Domovine”; iz branja tega časopisa odmevajo koraki pogumnih in odločnih. Brez trpljenja ni zaslužen]a. — Zemljo, bo treba osnažiti trnja, osata in plevela, da bomo lahko živeli lepše življenje. Iskren pozdrav uredništvu časopisa: Kastelic Jože, 63 Victor Ave., Toronto, Ont. Ociganili so ga St. Catharines, Ont. — Emil banko pa mu je ta “dobrotnik” Wozniak, ki je nedolgokar pri- dejal, da ne bi smel pustiti svo- spel v Kanado iz Evilope in pridno delal in vestno varčeval, je prišel pretekli teden ob vse svoje prihranke. Nasedel je dvema med seboj domenjenima sleparjema; eden teh dveh sleparjev je dejal Wozniaku, da ga čaka v hotelu nek človek, s katerim da ima neke kupčijske posle. Dejal je Wozniaku, da gre lahko z njim. V hotelski sobi, kjer je začasno stanoval drugi slepar, se je pogovor zasukal o| nakupu nepremičnin in o takih stvareh. Eden sleparjev je tr- jega denarja pri človeku, ki je stanoval v hotelu. Svetoval mu je, naj stopi nazaj in vzame denar s seboj, dokler ne bosta u-redila zadeve posojila na banki. Wozniak je res pohitel nazaj, a v hotelski sobi ni bilo; ne denarj a ne lastnika nepremičnin. Wozniak se je vrnil na mesto, kjer ga naj bi čakal tisti, ki mu je bil voljan denar posoditi. Tudi tega človeka ni bilo nikoder. Vsaka bi bila rada gospa Kanadsko poljedelsko ministV-dil, da je lastnik več hiš in ko je stv0 je pred kratkim izdalo maj-pogovor tekel dalje, se je oibr- hno knjižico ki ima naslov “Po- Quebec Metallurgical Industries, v^dno zaposlena. Pletilne indu-ki je pogruntala revolucijonamo metodo pridobivanja kovin. kupili v okolici Dunville, Ont., to si je moral sam pripraviti po- sekaj zemlje. Toda to zemljo so plačali, preden so jo videli. Sleparski prodajalec zemlje jih je ogoljufal. Ko so prišli v Junville, so ta so kupili Imlachovi zemljo, ki videli, je zelo treben les in tudi je moral sam in, pa s pomočjo svoje družine napravljati opeko. Tudi apno so se pripravili sami, tako da je bila hiša povsem njihova v vseh pogledih. Naš zunanji minister L. B. Pearson utegne postati glavni tajnik organizacije Združenih narodov, časnikarji, ki so vprašali Pearscma, ali bi imenovanje sprejel, so izvedeli, da bi se Pearson nemudoma odpovedal svojemu položaju kanadskega zunanjega ministra in prevzel mesto tajnika Združenih narodov. Poročila vedo povedati tudi, da so Sovjeti namignili, da bi imenovanja Pearsona v glavno tajništvo ZN ne vetirali. * * * V Grantham Township blizu mesta St. Catherines, Ont., je pretekli teden nek ponočni tat ukradel iz kletke — dva dihurja. Mož je prerezal mrežo in tako odnesel oba dihurja. Poročila strije v Hamiltonu in drugod so prav tako v polnem zagonu in potrebujejo novih delavcev. Vse to kaže, da bo 1. 1953 delavno in da se ni treba bati nikomur, ki je voljan delati. Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. 'k vozne karte za ladjo ali avion 'A’ denarna nakazila, paketi ★ prevodi, emigracija itd. pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko GENOVA—Italija, Via Halbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FT 5306 Tudi tole se pripeti Paris, Ont. — Ko se je oni dan Sidney Stewart peljal v svojem avtomobilu po cesti št. 24 A blizu tega mesta, se je zaletel v njegov avtomobil bežeč srnjak. Srnjak se je zabil v avtomobil s tako sila, da je naredil za skoraj 300 dolarjev škode. Tehtal je 210 funtov. Stewartov avtomobil je bil zavarovan, a njegovo zavarovanje ne predvideva take vrste nesrečo. Sedaj bo mož zahteval, naj mu plača stroške za poškodbo na njegovem avtomobilu — Ministrstvo za polja in gozdove. Stewart pravi, da nekdo mora biti odgovoren za srnjakovo početje. Srnjaka sta na begu zasledovala dva psa. Pri trku z avtomobilom je srnjak obležal. — V Združenih državah je vsako leto okoli 200,000 gozdnih požarov. nil k Wozniaku in ga vprašal, ali! morda on namerava kupiti zase nišo. Wozniak je dejal, da jo gotovo misli, da zato še nima dovfoilj denarja. Tedaj je pa priskočil Wozniaku na pomoč drugi slepar in mu dejal, da bi mu on posodil nekaj denarja, s čimer bi Wozniak lahko plačal prvi obrok kupne cene za novo hišo. Wozniaku se je zazdela i-deja odlična; pristal je na to, da si bo denar izposodil. Hkrati se je dal tudi pregovoriti in nemudoma stopil v banko, kjer je imel naložene syaje prihranke— 650 dolarjev. Z denarjem se je vrnil v hotelsko sobo, predal vsoto namembnemu lastniku več hiš in se odpravil s človekom, ki mu je obljubil, da mu bpi posodil denar za naplačilo hiše nazaj v banko, kjer da bosta vse potrebno uredila. Napo)! poti na Važno opozorilo nm naročnikom v Kanadi Vsem naročnikom “Ameriške Domovine,” ki so doslej pošiljali naročnino za naš časopis preko naše dosedanje zastopnice gdč. Anice Dolenc, sporočamo, da naj odslej dalje pošiljajo naročnino za naš časopis naravnost na upravo “Ameriške Domovine,” katere naslov se glasi: American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland .3, Ohio, U. S. A. Semkaj sporočajte tudi spremembe naslovov. deželska mladina in n j feni načrti.” V tej knjižici imamo priliko izvedeti, kaj misli mladina v Ontariju, Alberti in Quebecu o življenju na farmi. Medtem ko se je 90% fantofv, katere so vprašali za mnenje, izrazilo, da, si bodo izbrali za svoj bodoči poklic poljedelstvo, se je od enakega števila deklet izrazilo za farme samo 25%. Večina deklet je mnenja, pravi knjižica, da na farmi ni prave razmejitve dela; poleti je treba garati po 14 ur ali več n pozimi se število delovnih ur ne zmanjša pod osem. To:da kar je še važnejše: na deželi in kinematografov in ne zabavišč. Vsega tega je v mestih polno. Velika večina izprašanih deklet je mnenja, da velja porabiti prosti čas za kino in plese namesto da bi se udejstvovale versko in vzgojno. Tudi škofe silijo h komunist, kongresom miru Predsednik konferenc madžarskih škofov se je moral udeležiti narodnega kongresa za mir skupaj s predstavniki drugih religij. V kratkem nagovoru je msgr. Czapik, nadškof iz Egerja izjavil tudi naslednje: “Ko sem tu, hočem poudariti mejo neomejeno zvestobo moji Cerkvi, njenemu poglavarju in moji madžarski domovini, želim tudi izraziti željo vseh poštenih državljanov, da se ohrani pravičen mir.” - Prvi belec je baje stopil na Arizone 1. 1539. Nekaj o kanadski književnosti ©e kanadskemu pisatelju- zagrnejo knjigo, ki jo je napisal, Se prav lahko počuti odvečnega. Knjižnice in knjigarne po Ka-Radi so prenatrpane z ameriškimi m angleškimi. knjigami in v književnih rubrikah po časopi-se ukvarjajo večinoma z o-Cenjevanjem uvoženih knjig, ki kanje Kanadčani, kakor se zdi, m maj O posebnega zanimanja. — ^aj pa Kanadčanov ni ^elika, ta štirinajst milijonov in še ti so razdeljeni na dve veliki in več-•ie število manjših jezikovnih o-taroma narodnostnih skupin. — Povrh tega naseljujejo ogromno ozemlje in veliko jih je, ki se kulturno ozirajo nazaj v svojo staro domovino ali v domovino svojih staršev. Toda vsi ti in še drugi, manj ugodni činitelji niso mogli preprečiti razvoja kanadske književnosti, ki je v mnogih ozirih svojstvena in se naglo razvija v zrelejšo in pomembno literaturo nastajajočega naroda. Ta zadnja trditev ni pretirana in če mislite, da je, potem si bglejmo nekoliko naš kanadski zgodovinsko - književni zemljevid in ustvarimo sodbo. Kolonijalna doba, ki se je kon- čala za Kanado leta 1867 s tako imenovanim “Konfederacijskim aktom”, ni bila posebno ugodna za razvoj pomembnejše literature. Izhajale pa so v tej dobi knjige in revije v obeh jezikih, angleškem in francoskem. Sam oklic konfederacije leta 1867 pa je postal za Kanado ne samo velik politični ampak tudi kulturni mejnik. Bogat razvoj književnosti je sledil temu važnemu političnemu dogodku. Pesniki kakor so bili G. D. Roberts, B. Carman, A. Lapman in D. S. Scott so imeli v francosko govorečem predelu Kanade svoje vrstnike O. Cremazie, L. Frechette, Le Mav. Med pisatelji so se v tej dobi odlikovali W. Kirby s svo- jim zgodovinsko - romantičnim romanom “Zlati pes” (1877) in G. Parker z romanom “Sedeži mogočnih” (1896). Francoski Kanadčan de Gaspe je napisal znamenito književno delo “Stari Kanadčani”, J. Marmette je najbolj znan po svoji . knjigi “Intendant Bigot” (1872), N. Bourassa pa roman “Jaka in Mici” (1866). K tej dobi je pripomniti, da sta si francoski in angleški del kanadske književnosti sicer podobni po razvoju, stikov pa pisatelji niso imeli med seboj posebnih. Ta doba je bila v književnem smislu tako plodovita, da jo imenujejo “zlato, dobo kanadske literature.” Posebno velik sloves so do- živeli tudi v inozemstvu pisatelji Carman, Roberts in Parker in najboljša dela teh pesnikov in pisateljev še vedno lahko čitamo z užitkom. Če naj je bila doba po Konfederaciji res zlata doba književnosti v Kanadi, potem lahko i-menujemo drugo obdobje, ki je trajalo od 1. 1900 do 1. 1920 — bakreno dobo. To je bila doba, ko ni samo v Kanadi ampak tudi povsod drugod prevladovalo izrazito materij alistično, vulgarno, gobezdavo mišljenje, kar se je posebno očitno kazalo v književnosti. Važnejša imena tega manj plodovitega časa bi bila Drummond, Service, Maclnnes, Pauline Johnson, R. Connor, L. M. Montgomery in G. Parker. Nekoliko treznejši so bili v tej dobi ustvarjalci, ki so bili večinoma francoskega rodu, med njimi zlasti E. Neligan, A. Lo-zeau, Paul Morin in R. Chopin. Toda njihova umirjenost je našla v splošnem hrupu tedanjega časa manj odmeva, kakor ga je zaslužila. Doba je kričala po satiriku in ga našla. Ta “bakrena doba” kanadske književnosti je rodila pisatelja p,o imenu Stephen Leacock,' ki ima največ iz-gledov, da ostane za dlje časa vodilni in najvidnejši pisatelj v Kanadi. Njegov humor je mestoma neprekosljiv, značilna za Leacocka pa je suha, zvita sati- ra, ki je je polno v njegovih zgodnjih knjigah, n. pr. v zbirki “Sončne skice malega mesta” (1912) in “Arkadijske avanture z lenim bogatinom” (1916). Toda največji napredek je doživelo kanadska leposlovje šele v zadnjih treh desetletjih. Če se Kanada lahko pobaha v poprejšnji -dobi z nekaj mednarodno znanimi imeni, se more z novim razvojem pobahati v tem, da je kanadsko leposlovje v teh zadnjih treh desetletjih res nekaj doseglo. Do 1. 1920 je bilo vse kanadsko: leposlovje romantično, odtlej dalje pa je postalo čedalje bolj realistično. (Dalje prihodnjič) ( Da to gospodarstvo ni bilo posebna sreča, umeje se lahko. Dobil je opuščeno zemljišče, nobenega repa v hlevu in kup dolga, od katerega je bilo treba obresti plačevati. Oče je živel od njegovega dela, a sam redko za kako orodje prijel. Pa četudi se je bilo Štefanu z vsemi temi in drugimi neugod-nostimi boriti, pripridil in zboljšal je bil v teh dveh letih uže mnogo. S pomočjo svoje tete, Brašnarjeve sestre, in edinega hlapca, ki ga je bil v službo vzel, lotil se je kmetovanja, dobil nekaj živine v hlev, in tako mu je dobro od rok šlo, da ni samo obrestij plačeval nego tudi poslopje nekoliko popravil in letos uže celo majhen del dolga plačal. Kmetje so ga hvalili in dejali: “Ta je priden in pameten, Bog mu bo srečo dal in kmalu bo na trdnih nogah stal, to boste videli.” Pač je mladeniču časih težko delo, in skrb se mu je še bolj zagrenila s to mislijo, da je očetova lahkomiselnost kriva njegove neugodnosti. Nikdar pa nihče ni slišal, da bi se bil potožil ter nikoli ni očetu rekel žal besede. Da je z očetom malo govoril, tega je bil več stari Braš-nar sam kriv nego s-in. Bodisi, da je starca vest pekla, ali da ni imel Štefana rad, ker je videl, da se ni čisto nič po njem vrgel, ali ker ni nobenega človeka rad imel: kakor se ni za njegovo iz-rejo brigal, tako se tudi zdaj ni pečal zanj. Minilo je časih po več dni, da nista besede govorila. Če je oče štiri dni z doma bil in peti dan pijan prišel domov, ni ga sin vprašal: kje ste bili, kaj ste delali? In če je oče še šel sinu, kar se je redko zgodilo, pomagat orati, držal je plug molče brazdo za brazdo, ter ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil? Če sta si imela kaj povedati, povedala sta si ob kratkem, ali pa sta si izvolila kriv pot, namreč teto Marjeto, ki je temu pripovedovala, kaj je on rekel. Štefan je bil tacega očeta vajen, ter niti mislil ni, da bi mogel biti drugačen. S Smrekarjevo Franico je Štefan leto dni vkupe v farno šolo hodil, predno so jo bili dali (( v mesto. Tedaj sta bila prijatelja, kakor "so baš sosednji otroci. Ko je deklica iz mesta prišla, zdelo se je tefanu, da ima uže nekaj bolj gosposkega na sebi. Ni se upal ž njo govoriti, da, celo ogibal se je je. Še le počasi se jej je zopet približal. Rad jo je imel, vesel je bil, kadar je mogel ž njo govoriti. Pa bila mu je samo kakor prijateljica, več — več si misliti ni mogel. Dovolj mu je bilo in srečen je bil, da mu je na njegov ogovor prijazno odgovorila, kadar sta bila kje mej ljudmi, ona, bogata Smrekarjeva hči, pa njemu, ki je bil le Brašnarjev sin. “Kaj boš kupoval na semnji?” vpraša ga deklica. “Teti je čevljev treba, usnja bom kupil.” Pa ni bilo res. Teti ni bilo čevljev nič treba, in usnja ni bil namenjen kupovati. Zlagati se je moral, ker resnice ni mogel povedati. Resnica pa je bila, da Štefan, ki se je težko od doma in nujnega dela ločil, šel je samo zato v semenj, ker je vedel, da tudi Smrekarjeva Franica gre, in sicer peš gre ter sama. Kako je to zvedel, Bog zna. “Druzega kupička nimaš?” vpraša Franica. “Nič druzega. — Pač! Prstan bi hotel tudi kupiti, tak, kakor ga ti imaš tukaj-le.” Rekši jo prime za levo roko, in gleda tenek, zlat prstan, ali morebiti gleda lepo ročico, ali oboje, prstan in ročico, ne vem. “Čemu ti bo tak prstan, kakor je moj? Saj ga ne boš mogel nositi, premajhen bi bil tvoji roki,” pravi deklica. “Saj ni, da bi ga moral nositi na prstu.” “Kaj pak?” “Ko bi baš tacega dobil, kakor je ta tvoj, prosil bi te, da bi menjala in bi jaz tvoj prstan imel.” “Potlej bi bila pa kakor mož in žena,” smeje se dekle. “Prstan tega še ne stori, treba fajmoštra.” Deklica se zasmeje in začne govoriti druge stvari. Sama pa zavede govorico zopet na prejšnjo reč, vprašanje: “Ti bi rad moj prstan imel?” “Rajši od ne vem česa.” “Čemu ti vendar bo?” “Imel ga bom!” “Ali dosti ni vreden. Komaj tri goldinarje morda.” “Jaz bi ga ne dal za sto kron srebra.” “Na ga!” Štefan je imel prstanek v roči. Vesel je bil, da bi bil visoko v zrak poskočil. Ko bi bila krvi od srca zahtevala za plačilo, dal bi jo bil rad! V. Na semnji je bilo živo gibanje. Tesno je v dolzih vrstah stala živina, par za parom, tako da so se težko prerivali semter-tja kupci, mesarji in kmetje. Volom je bilo menda jako dolgočasno; prežvekovali so in se niso nič zmenili za vretje okrog sebe. Če je kacemu rogatemu velikanu morebiti na misel prišlo, čveteronozemu svojemu bratu ali sosedu z rogmi sovraštvo, ali na neki drug način nedovoljeno ljubezen pokazati, vzdignile so se takoj od vseh stranij šibe in batine ter so padale po njem, da ga je hitro minilo veselje in skakanje. Tudi materam kravam ni bilo po volji, da so bile tukaj v popoludan-šnji vročini na ogled razstavljene, ta ručeč, druga se tiho po-govarjaje s svojim čez pas z višnjevo ruto prevezanim, strahoma pri njej stoječim teletom, tretja mirno ležeč v prahu in v blatu svojem na tleh. Smrekarjev Anton je počasno hodil mej živino. Glavo je no- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventnj podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. .Tt}m K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije potrudi se in pristopi takoj. ’ Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. sil po konci, klobuk se mu je bil nazaj pomeknil, levica je držala s srebrom okovano pipo, a v desnici je imel drobno šibo, s katero je tega in onega vola malo potepel, da se mu je s poti umeknil. Kakor straža so hodili za njim trije kmetje, prosili in prigovarjali mu. On je mirno kadil, nič odgovarjal, pokimal zdaj onemu zdaj temu, ki ga je srečal in pozdravil. “Kaj ne, Anton, da boste še meni voli kupili?” reče eden treh kmetov. “Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli posoditi,” govori drugi, in tudi tretji prosi, naj bi mu voli v rejo kupil. Pa Anton ni hotel nič slišati. Še le ko se izmej živine prerije in vidi, da se ga sitneži drže “kakor laščec,” vzame pipo iz ust, pljune po tleh in reče: “Kaj vam nisem povedal, da sem denes uže kupil vsem, katerim sem mislil? Le pojte!” Dva, ki sta ga volov prosila, uvidela sta, da je vsaka beseda zastonj ter da se ne da preprositi, odšla sta torej in klela. A tretjega Anton sam pokliče nazaj. “Koliko' bi rad?” “Petnajst goldinarjev Vas prosim.” “Kaj boš ž njimi?” “Prašička bi kupil, in kadar ga zredim, vrnem Vam z obre-stjo, gotovo.” Anton izvleče svojo listnico, z bankovci natlačeno, oslini prst in izbere tri petake. “Na! Pa dosti priredi. Obresti ne bom jemal od tebe. Če boš moški z vračilom, znal te bom še drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. — Ona dva sleparja znam.” “Bog Vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili,” reče kmet in spravlja novce. Pa Anton te zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo krčmo. “Pojdi pit, Anton!” glasilo se je od vseh omizij ob ednem, in mnogo kozarcev mu je molelo nasproti. Ali Anton zmaje z glavo, gre naravnost v kot, kjer je bil še prostor, sede in reče: “Najprej je treba kaj založM, ti.” Z belim prtom prepasani krčmar priteče silno prijazen in vpraša: “Poliček dobrega, Anton, ali ne?” “Nimaš nič za prigrizek?” — “Kaj pečenega in kalj kisle zelenjadi ” — “Pokaži!” — “Pa vina pošteno mero, kaj pak!” Takoj je imel velikanski o-brok pečenke pred seboj. Še le ko je vilice in nož položil, krožnike od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene roke ter nasloni se na mizo pa se začne pogovarjati z okrog sedečimi možmi. Govoril je glasno, MALI OGLASI V najem Odda se stanovanje 3 sob z straniščem, nič kopalnice, samo odraslim ljudem. Blizu E. 61. ceste. Kličite od 3 do 5 BR 1-0655. (37) Moikl dobijo delo Bi prevzel kuhinjo Kuhar (samec) bi prevzel kuhinjo v najem v kateremkoli mestu v U.S.A. V poštev prir de: Društveni dom, hotel, pa tudi dobra gostilna. Katera od takih ustanov ima možnost za upeljavo res dobre kuhinje, naj pošlje svojo obširno ponudbo ter pogoje na naslov: Dragutin Gabrič, 15 W. Erie St„ Chicago 10, 111. (34) Stanovanje se odda V najem se dobi 4 opremljene sobe za 2 ali 3 odrasle. Najemnina $75 vključuje javne da ga je bilo po vsi sobi sliša- naprave. Med E. 55 in E. 79 ti. Pletla se je govorica o volovski kupčiji, o denašnjem semnji, o pšenični ceni, o Judu, ki v mestu je žico, in o Italijanu, ki suhe slive skupljuje; kakšno vino ho letos na Hrvaškem, itd. (Dalje prihodnjič) ------o------- Vesti iz Slovenije Župnik Karel Babnik v Ljubnem pri Brezjah na Gorenjskem je trn v peti domačim komunistom. Zato so sklenili izvršiti nanj atentat. Skrivaj so navrtali drva za kuhinjo in v odprtine nasuli dinamita, ki je v štedilniku eksplodiral in močno poškodoval kuhinjo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. St. Kličite EX 1-1023. —(36) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KG 1-0034 I Grdinov France vabi! S S JEKLENI PTIČI” — Na nekem vojnem letališču na Japonskem so se štiri velika letala vrste C-124 Globemaster postavila, kot kaze slika. Ta način je pripraven za ta del, ker se mehaniki in pregledovalci lahko poslužujejo ene same popravljalnice, ki se nahaja v sredi med letali, štirji velikani morejo naenkrat vzeti sabo 800 potnikov, sto ton tovora ali pa nad 520 ranjencev. i 5 Na Waterloo Rd., kjer je nekdaj imel Anton Cugel svoji dve prodajalni, se je podpisanemu zdel ppimeren kraj za novo trgovino. V Collinwoodu so se začeli pred 40 leti naseljevati naši ljudje v velikem številu, to zlasti v okolici, kjer je nekdaj pogorela ljudska šola z 172 otroci. Med mrtvimi je bilo tudi več otrok slovenskih staršev. Med njimi, ki so se preselili tja, je bilo tudi več naših odjemalcev s sent-klerske okolice, zato je čisto razumljivo, da smo med njimi odprli novo trgovino. Jubilejna RAZPRODAJA Stavbenik Demshar je povezal Cuglovi prodajalni v bližini Slov. del. doma še z dvema sosednjima v eno samo veliko trgovino. Preureditev je stala nad 11,000 dolarjev, kar je bilo v onem času že lep denar. Nova prodajalna sega z širino 83 čevljev, v globino pa celo 160 ter je ena najmodernejših trgovin s pohištvom in potrebščinami za dom na vzhodni strani našega mesta. Lahko trdim, da smo to storili v ponos slovenske naselbine. Pokazali smo, da delamo z narodom za narod; potrudili smo se, da nudimo v domači slovenski trgovini rojakom blago, ki ga rabijo, v kakovosti in v ceni, kot ga ne morejo dobiti v nobeni tuji trgovini. m Tam stoji še danes naša dobro založena trgovina s pohištvom, kakršnega je vesel lahko vsak mlad par. če bi imeli le nekaj več narodnega čuta in upoštevali svoj in svojih staršev rod, bi lahko narodni stvari veliko pomagali. Čemu hodit kupovat k tujcu, če dobiš pri rojaku vsaj tako dobro, če ne celo boljše blago, po isti ali celo nižji ceni? Dokler bodo ostali v družinah še spornim na pripadnost k slovenskemu narodu, toliko časa moremo še pričakovati, da bo Slovenec v tej deželi nekaj pomenil, ko se bo vse amerikaniziralo in pozabilo na svoj slovenski izvor, ki mora biti nam vsem v ponos, ne bomo Slovenci tod nič več šteli! Dokler se boš štel ali se boš štela za otroka slovenskega rodu, boš užival (a) čast pripadnosti k temu spoštovanemu narodu. Ko pa postaneš v vsem samo “Amerikanec”, bodo te vezi pretrgane in ne bo nikogar, na katerega bi se mogel v stiski obrniti. ANTON GRDINA, ST. A. Grdina in Sinovi DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. _________________________(36) Tool and Diemakers Tool and Cutier Grinders Samo izkušeni naj se oglasijo Morajo biti pripravljeni delati prvi ali drugi šift; dobra plača od ure Oglasite se v employment uradu The Gabriel Po. 14500 Darley Ave. ’-1000 ■*6) Machine Opeu AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark. FORD MOTOR GO. 17601 Brookpark Rd. (36) S I IZDELOVALNICA RAKEV (COFFINS) Rabi moške za pršnje na les SPLOŠNO DELO in NAVADNE DELAVCE 5 dni od 7:45 do 4:15 pop. Stalno delo celo leto, zavarovalnina, prazniki in počitnice plačane Plača od ure. ^ F. H. HILL CO. 2274 St. Clair Ave. _____________ (37) Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za hišno delo in navadno kuho. Dva odrasla in 7 letni otrok v družini in imamo perico. Dobite svojo sobo, kopalnico in televizijo. Plača dobra. Priporočila potrebna. Blizu busa. ,Kli-čite FA 1-5250. I \ FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road KEnmore 1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE I Lahko delo Starejša ženska, ki bi skrbela za 4 letnega fantka medtem, ko mati dela, dobi v zameno sobo in hrano. Kličite zjutraj SN 1-3097. Splošno delo v tovarni Za ženske stare 18 do 40 let Dnevni šift Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Oglasite se od 9 do 3 pop. Nove Amerikanke dobrodošle, nekaj angleščine potrebno BENTON GLASS CO, 4540 Hough Ave. (34) MALI OGLASI The Day Gare Gfenfer Skrbimo za otroke 2% do 5 let. Se igrajo, jedo in spijo pod nadzorstvom. Je res šola — ne samo dom. 1885 E. 79 St. RA 1-3245 _______ (35) Soba se odda Čedna soba se odda za žensko ali dekle z kuhinjskimi pri-vilegijami za družabnico na 6922 Bayliss Ave., HE 1-3496.