SI 57. V Mariboru. Mrlek 18. maja. C IV. Icoj. 1874. Vtorek, četrtek in so-bul u izliajii in velja v Maribora bm pošilja- nju na ilmn r.a \tii leto 8 g. — k. „ pol I?ta J „ - „ h eetrt „ 2 „ 40 l*o posli : ta vse leto 10 g. —k „ pol leta „ — „ . četrt „ -2 „ 00 . VredniitTO in opravniitvo je na ttolnem trgu (Domplat*) hii. št. 179. Ožim u I In'. Za navadno triatopnn vrsto so plačuje. : ti kr. fif M tiska 1 krat »i .« „ '-'krat, 4 ... ii ti yk™t. vee.e ptstneaze b.- pla-enjej" po prostoru. Za vsak tisek jo plačali kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo Izvirni telegrami Slov. ftarodu. V Varaždinu, 16. maja. Bukovine in Dalmacije. Slovenci morebiti mislimo, da so naše tirjatve že dovolj legalno izročeno in da bi i bila vlada lahko znstran nas stavila žo svoj predlog, kakor ga jo stavila zastran Galicijo. Da se o tem Opozicijnnalna kandidata D. Pust, igovec, in p^^j l9tina je, da smo svoje tirjatve dostokrat naivan Jagie, župnik, sta tukaj pri današnji voli t vi jo p^,^^ toda ako vlado prav umevamo, do- K zdevajo se jej samo ono želje legalne, ki so se izrekle in sijajno zmagala in bila voljena ; ravno v osrednjem, Ožegovičv bistriškem in Bubano-v i č v novoninrofskom okraji. V Sisku, 10. maja. sprejelo v srodi deželnih zborov. To morebiti ni korektno mišljeno, ali vlada tako misli in z dejanskimi okolišaji moramo rnčuniti. Kranjski Slovonci tudi imajo Do zdaj je tukaj znan izid 10 volitev. Voljeno en lak legalen sklep in to je adresa kranjskoga dofcel-je 15 narodnjakov in on magjaron. V 4 krajih so na- ri0Ra /bora avgusta meseca leta 1870. Tam je narav-rodni kandidatje voljeui enoglasno. nost izrečeno in legalno skloneno : „Vašega cos. in kr. •y Zagrebu 17. maja. apost. Voličastva vladi bode mogoče sredstva in pota Včeraj je voljenih 34poslancev, med temi 25 na-j'"* da bi zadostila slov. naroda več ko pred 25 leti rodnjakov, 1 neodločen, 2 Sturčevičjanca, 1 neznan, 5 magjaronov. Mrazovič, Rački, Vončinn, Mnkanoc, Spisič, Slad o v ič, Čop, Domija-n ič in Kotur so voljeni enoglasno. Hrvatska mosta, županija zagrebška, križovsku in reška čisto zlato, Zi vola sloga t V Mariboru 17. maja. Ko je bil nedavno govor o federalističnem shodu na Dunaji, pisalo ko federalistično novine dunajske, da jo slu vensko vprašanje še premalo razjasnjeno. Takrat, so nam ta izrek ni nič prilegal in mislili smo. da bi po vsem sedanjem imeli naši prijatelji in neprijatelji naše želje v toliko poznati, ka bi se lahko takoj stopilo i/, dosedanjo generalne v spocijnlno debato. Ko pa zdaj razvijanje notranjih homalij opazujemo, vendar vidimo, da nismo s prijatelji še toliko na čistom, kakor z neprijatelji, o ktorih jo jasno, da nam nič no dovolijo. Med prijntelje hočemo za zdaj So stoli vlado, k ter i dobre voljo skoraj ni mogoče odrekati* kakor je naravnost priznavati, da se jej od vseh strani stavijo veče (»vere, nogo jih morebiti zaslužuje in ne^o jo koristno marsikomu tistih samih, ki so stavijo v opozicijo proti vladi. Kolikor je zdaj moč soditi, hoče bili vlada vsem enako pravična iu državnemu zboru predlagati tirjatve vseh cislajtanskih kronovin iti dežel, ako so jej te tirjatve izreku po legalni poti, in ako bi se jej te tirjatve no zdele prenapete. To jo Hohenvvart nedavno izrekel glede Oeske, ko jo ustavni odbor državnega zbora začel svoje dogovore o galiških koncesijah. Isto je bafi to dni zopet ponovil, ko ga je v tem odboru B.tiihaua ioterpoliral, kaj misli vlada glede stanja Bukovine napram Galiciji iu skupni državi. Hohonwart jo namreč rekel, da se bode o tem vprašanji še le potem natanko izreka), ko se bodo enake ti rja t VO, ki se hote zdaj i/polniti Galiciji, po legalni poti oglasilo tudi iz Bukovino. Prav v tacetn smislu smo razumeli HobenwartOVe besedo glede Dalmacije. Res so Hohenvvartovi odgovori precej enostavni in diplomatično zaviti, vendar so nam bore iz njih dozdevati, ka je Hohenvvart posamezno deželo in narode bolj spodbujal, naj svojo željo formulirajo v svojih deželnih zborih, nego da bi jih plašil, češ saj vlada dežel itak ne bode poslušala, kakor jo bila to malo hvalovredna navada vseh dosedanjih vlad. O Slovencih se do zdaj Hohonvvart ni šo izrekel, ker ga niso niti naši prijatelji niti neprijatelji glede nas vprašali ; vendar mislimo , da bi so njegov odgovor tudi glede nas tako nekako glasil , kakor oni glede Čoske, izrečeni in potem vedno glasneje in glasneje ponavljani živi želji po združenji vseh pokrajin, koder prebiva, v eno administrativno iu kolikor mogoče državopravno celoto." No da so tajiti, da so tu precej površno f»nnu-lirane slovensko željo in vladno mišljenje, da slov. tir-jatvu še niso „legalno" izročene, ima nekaj za-se. Temu jo treba pomagati. Deželni zbor kranjski bodo imel izdelati „državno pismo" slovensko, ktero bo podobno resoluciji gališki ali deklaraciji češki. Na to je misliti že zdaj, kajti našim deželnim zborom so odmerjeno navadno le kratke ure. Od sedanjih državnih poslancev res ni mnogo pričakovati, ..ko jo res, da po Unčah love slovensko rodoljube nalagajo jim, naj za Boga ne spominjajo zodinjeno Slovenije, ko bi slučajno v dogovore prišli skterim ministrom. Vendar Je misliti, da sede v dež. zboru kranjskom šo možje, ki so svoji politični preteklosti, svoji osebni časti dolžni, tla v red spravijo našo bistveno Vprašanje —■ v red vsaj toliko, kolikor je to v njih rokah. Kako si potem uravnajo enotno postopanje z drugimi — nekranjskimi slovenskimi poslanci, to je skrb gg. poslancev samih, ki naj pazijo, tla jih deželni zbori no prebite in zasačijo nepripravljene. Itak jo žalostna razvada, da se začenjamo za delovanja v dež. zboru šo le takrat brigati, ko jo „VVion. Ztg." že uradno oglasila, kedaj se zbori snidejo Naša politična polovičarija in pa nezanesljivost človeška sploh jo krivn, da nam hrbte obračajo zavez triki, o kterih smo mislili, da smemo na nje rnčuniti do Kftdnjega zdihljnja, ali pa do slavno zmage. V zad njem listu „Slov. Nar." smo priobčili čosk glas, ki i/reka, da bi se Cehi dali zadovoliti, ko bi so Galiciji in dož „liresoznig". j. 1819 „UreHozhnig" 1. IS'2\ „Hresozhnik," I. lB'Jfi „Bresotznig." Dopimik. dieses Unwesen in einigen Gegenden noch immer den freien Lanf. Bei Ausfolguog der Erlauterung dto. 30. Juni 1864 bemerkto der Hr. Pfarrer zu St. Maria in der \Vinte, dass sein Vorg&Oger unsern Familion-Namen unrichtig geschriebon, und er denselben nur berichtiget habe (od konca do kraja vso izmišljeno, lažnjivo. Dopis.). — Es ist nach meiner Anschauung eine uner-hbrte Anmassung und eio oifener Missbrauch der Amts-gewalt, vrenn Familion-Namen vom Fiihrer der Tauf-und Sterbe-Matriken nach seincr Willkiir beliebig ab-gt»andert vverden diirfen , und ich hiilte eine derartige unbefugte Namensveriindorung geradezu fiir eine Namens-fiilschung, vvelche gooignet, ist, in der Zukunft die g r o s s a r t i g 8 t o n Erbschafts-Processe h e r v o r z u r u f e n . und uns im nlltaglichen Verkehre, und bui vorfallenden Rechttgescfaaften iiborhaupt — Nachteile zu verursachcn. Ich stelle demnach die Bitte : Das hohe k. k. Staats-Ministorium geruhe mit thunlich-ster Beschleunigung die Verfiigung zu treffen, dass das Taufbuc.li, und die an uns nusgcfertigten Taufscheine sub A und B der Ffarre St. Maria in der VViiste im B"zirko Marliurg in Steiermark im Wege des hoch-vvurdigst.-n F. B. Lavanter Ordiuariates und der politischen Behiirden dergestalt berichtiget vverden, dass wir mit unsern Eltern und Groseltern den gleichen Namen fiihreu Ich habe fiir dio Verf.ssuog meines sub A allegirten Erfolglettungs - Getucbes sommt Stempela beaosgebt einen Betrag pr..........H. G kr. und ebenao meine Scbwoster ..... 3 „ 0 und bitte, dass der Herr Pfarrer zu St. Marin in der Wiiste, vvegon unrichtiger Fiihrung der Taufbiicher verhalten vverden mogo, uns dio obi;; n Auslagen pr. 6 H. 12 kr, und die Kosten dieser Bescbw*rdo (Stempel und Porto) pr.......1 „ 50 tomit /usammen pr.........7 fl. 62 kr. zu vergiiten, tla wir dieten Sch;iden nur tchwer ertra-gen Konnten, intlom wir uns den Lebensunterbalt tlurch nnsore Handarbeit. verscbaffen miisson, und ohnohin in Folge der Unrichtigkoit unserer Taufschoine noch ge-no'igt. sein wordon, mehroro zeit- und geltlraubende \Vege Dneh dom— aeobs Wegestunden von uns entfern* ton — Bezirksgerichto Marburg zu unternebroen. Ich bitte instandigat und mit aufgehobenen Handen um moglichtt tcbnelle Erlcđigung meines gogonwart.igcn G-suches, damit ich an der Behebung meines Vern.b gen- nicbt l&nger gehindtfrt bin. Marburg aro 30. .luli 1864. (Konec prih.) Anna Wretottcbnig m. p. Dopisi. Is Zagreba 16. maja. [Izv. dop.] Do sedaj — ura kaže 3Vt popoldue — so sledeče volitve znane: V Zagrebu je za kmečke občine izbran kanonik Šuškovič. narodnjak, s 118 glasovi proti magjaronu Reizneru, kteri je dobil kljubu vsemu pritiskanju in mitjenju samo 33 glasov. Zmaga je tedaj sijajna. Kmetje ho se izvrstno držali, ter lep izgled dali meščanom. V Sisku sta izbrana za trg narodnjak trgovec Kotur, za kmečke občino narodnjak mernik Cop. Mesto Varaždin je izbralo narodnjaka Jagiča župnika in trgovca Pusta Varaždin so magjaroni prav kot za svojo domeno imeli, in glej zni3ga je narodna I Kmečke občine okraja1 Karlovca so izbrale narodnjaka FerkiČa. mesto Karlovec pa narodnjaka dr. Makauca. Narodnjak Jakič, ki je tudi za Zagr-b kandidiran, izbran je v Senji ; Antolek, narodnjak, v varaždinskih topljicah: Balaško, narodnjak v Dngoseltkem okraji; Pinter, narodnjak, v okraji Vclikogoriškem, Turkovič, narodnjak, v okraji Delniškem, in — da veselje ne bo preveliko : dr. Ante Starčevič v krapinskih topljicah. Za ta izbor ima se Starčevič pred vsem zahvaliti kotarskomu sodcu Halperju, ki jo ves ognjen zn njegove ideje. Magjaroni tedaj niso nikjer, kolikor jo do sedaj volitev poznanih, prodrli. Narodnjaki so skoz zadovoljni s tem vspehom. Do juter zjutraj dobi to telegram 0 volitvah, ki še sedaj niso poznano, in utegnejo med tem za njo telegrami priti. Obči strah je za Jasko, od koder do sedaj šo nimamo nobene vetti. Tam si stojita narodnjak Torbar in magjaronski Kuče>. Hatz nasproti. V Jaskanskern okraji so velike kmečko-plemiške občino Draga nič in Dom ago v ič, in poznano je, da jo kmečko-plemstvo vso več ali manj magjaronsko. — Razsodba o limito-soli zmešala je vladi možgane. Najbolj so kompromitovani ravnatelj financij Vakanovič, bivši veliki župan Bogovič, in oddelni svetovni-c Dutknvjč, črna sonca pada pa tudi na bana Bedekoviće samega in na njegovega doglavnika Su haj a. Polilinii razfttod. V državnom z bor U je finančni minister zopet izročil predlog, da bi smel tudi junija meseca davke pobirati in trošiti po finančni postavi lanskega leta. Na dnevnem redu je stalo poročilo o volitvah v delegacije. Neka manjšina jo tir jala, naj bi vlada iz poslovala, da hi so zborovanje delegacij za nekoliko časa preložilo. Pri besedovanji jo zopet kar deževalo naj- Listek. Biljezri.ilx.ova. ho i. Novela iz »rli*k«'i;a življenja. (Spisal Damjan Pavlović, poslovenil L. G. Podgoriean.) (Konec.) V. Priplul je blagostivi, cvetoči mesec maj. A tega leta, 1848. maj ni le arbFkih rebri okrasil z razuo-bojnim cvetjem, temuč tudi junaka Srbe jo ovenčal s Bvitlim, bridkim orožjem. Z gore sv. Fruške so dihuli vonjavi vetrovi in napajali duše srbske vernosti, ki živi v trinajstih belih samostanih; a ti vetrovi so tudi rnz-pihavali belo cvetje vinsko trte. ki so vzdiga iz otožne zemljo — napojeno s čisto Brbsko krvjo, ki jo tekla za svobodo, za narodnost in in vero. Razgubilo se je belo cvetje za hladno Donavo, razselilo se po ravni Bačici. Rano jo bilo to: belo cvetje, bele srbske vasi so solznih oči čakalo, kodaj se jim izza gore sv. Fruško prikaže sobice, kajti tam za njo so plapolali bojni prapori in grmela jo pesem : „Ustaj, ustaj Srbine!" Solnce se prikaže in cvetje — to je šepetalo svete, radosti vonjive besede. Te besedo so se zedinile v pesem in zefiri so jo raznesli na vonjivem zraci: „Odbi se biser — grana od jorgovana, i lepa Mara od svoje majke." Žalno je to, ker srbska radost, srbska pesem ni- koli ni sama, čista radost. Vsako in v&eloj kali rahla žalost, h ktero so se srbsko duše pojile celih štiri sto let. Za tega dolj so ne mara tudi Mara ni mogla radovati po vsej mogočosti svojega srca. Na glavi se jej je smehljal zelen venec, v očeh pa so lesketalo jej solzo. A to niso bilo solze, ki so rado po licih utrinjajo dekletom — takim, ktere, kader jih spremljajo v svetišče, zato da bi jih zedinili s zaročniki, pa se jim joče po materi in neskrbnem življenji. Žalostne solze so jej kapale iz žalostnih oči iu še bolj so jej blodile lice. BNikar no jokaj, ljuba hči; potješi so iu bodi vesela." „Da, mati, ali strašno se mi je sanjalo !" „1 saj sanjo bo le sanje, ljuba ličil" „Strelne, strašno sanje, draga mati. Milovan je bil žalosten, blod, s krvavim nožem so mi je grozil. A to strasne očino besede; nProklete bodi moja hči t" „Takova si ti, ljuba hči: po dnevi žaluje tvoja duša, po noči pa se ti sanja o tem žalovanji." „Ali, mati, Milovan je ugasnil meni, vsa vas trdi to.tt „To so le hudobni ljudje, preljuba hči, — ljudje, ki ti zavidajo srečo." S takimi besedami je inati tješila svojo hčei ali gosto solze, ki so jej vdirale se iz bridkih oči, razodevalo so, da do cula drugače meni. Milovana ni bilo v vasi. Lo govorica jo bila o njem : uekteri so trdili, da je daleč na tujem, nokteri pa, tla je v Sremu mej srbskimi junaci — ali so Maro krivičili, da je tega mladega človeka pahnila v pogubo. To je že navadno: da le, če tudi snmo en glas pok no o kakem osirotelem človeku, precej so temu pridruži sto drugih, hudobnejših in nevrednejših. Pozabili so v vasi na dobrosrčnega biljožnika, kterega so poproje tako ljubili, pozabili so tudi na njegovo najljubejšo hčer, na „krasno devo Maro". Zdaj so le slabo govorili o Mari. „Da, ona jo pogubila našega mladjaka Milovana." „Na všeč ptujcu, na všeč grajskemu oskrbniku." „Bogme, saj zmerom tiči v le onoj hiši." „Oj, ko bi šo živel rajnki, da bi vidol, kako so skiuni njegovo hiše čast." Mara je vedola, kako grdo jo obrekujejo, za tega delj jo jo zelo bolelo srce. Tožila je, ker jo je pustil brezi očeta, brezi pomoči, a v tem jo vendar otimec piikazal so jej, Lo z njegovo pomočjo bode mogoče, da zaduši hudobno obiranje. Tudi njo srco so jo vnelo za-nj. Ali pre' rhnila bi očin ukaz ! Da ni tako ognjeno ljubila očeta, morda bi je ne bilo tako strah vselej, kader se jo spomnila, da se vedo zoprno poslednjemu očetovemu odloku. Toda zli jeziki so bili hujši in hujši, rastlo je hudobno govorjenje, kakor jo rastla njo ljubezen do oskrbnika ; a doj, cvetoči mosec maj je tudi njej, mladi novosti glavo ovil s zelenim vencem. Zopet poknila pesem: „0dbi se biser — grana od jorgovana, i lepa Mara od svojo majke." atrastnejših napadov na vlado. Pri glasovanji je vendartežavno, ker ima deželni zbor hrvatski toliko virilnih obveljal nasvet odborove večine, da naj se zbornica odloči delegacijo nemudoma voliti. Pri tej priliki se je pokazalo, da ustavoverneži niso sposobni za nobeno opozicijo, ker se preveč boje za svoje sedeže v dunajskem parlamentu. — Na dalje se jo poslanska zbornica bavila z volitvami, potem 8 železniškimi in dačnimi zadovami. Ustavni odbor poslanske zbornice je sklenil izdelati adreso na cesarja in jo predložiti zbornici. Poljaki so že izrekli, da za adreso ne bodo glasovali, brž ko ne pa se tudi ne bodo udeleževali dotičnoga besedovanja. Sploh je še dvomljivo, ali adresa zadobode večino zborovo. Pa ko bi jo tudi dobila, bila bi adresa udarec po vodi, 1. sedanji državni zbor nikakor ne reprezentira večine avstrijskega ljudstva in 2. ker bi tudi v najsrečnejšem slučaji adresa dobili komaj večino 80 proti 60, in bi jo ministerstvo ter coaar po vsej pravici smeli smntravati kot strasten izjav ene nezadovoljne svojbine, od ktero pa nikakor ne sme odvisna postati vsa velika država. Minister Schaffle se je te dni mudil v Pragi Med tem ko eni trde, da so je Schafflo izogibal vsa-cega političnega razgovora, pripovedujejo drugi, da je konferiral s Staročehi. Eni zopet vedo, da je Schaffle g. Kommersa zaznamoval kot prihodnjega kmetijskega ministra, a se ta novica od druge strani oporekuje. Slovenci zdaj pozornim okom gledamo na Hrva! ako, kjer se bratovski naš narod oprošča magjarskih spon in se junaško ter značajno zbira okolo narodne zastave. Kakor kažejo telegrami na čelu lista, narodna stranka večidel zmaguje tako da smemo že denes reči, da jo žo zdaj narodna stranka inoralično zmagala, naj že bodo večina vsega zbora ali narodna ali no, kar je „0h, Mara se je matere oklenila okrog vratu, mati, z bogom, draga mati I Moli za bvojo hčer. Dever (brautfiihrer) je noveslo peljal v hogomnljo, veseli svatje pa so Btopali za njima. Mladi ženin je bil veael, le nevesta j« bila hloda, bleda — kakor Rtnrt. Nje roka so jo tresla v deverjevi roci. nAli ni prav tako, Mara ?" „0 ni, nikakor ne." Mirno so svatje šli v svetišče. Sobice je jako jasno sijalo, zrak je bil miran, n listek se ni ganil nikjer na veji. Ali ko se svatje bližajo cerkvi, in ko je dever že hotel z i^esto v bogomoljo stopiti, jemo, sn dvigati oblaki prahu, veter jo potegnil in venec odnesel z ne veslino glave. „Gorje, gorje, očo moj!- — vskliknila je nevesta in v nesvesti si zgrudila He je deverju v naročje. Nebo jo bilo šo zmerom jasno, kakor poproje, sobice jo šo zmerom takisto sijalo, ali veselim svatom po obrazih se je razprostrl trpke žalosti oblak Žalost je to, čo mlado nevesto odpeljo materi iz hiše, nazaj pripeljo joj pa polumrtvo hčer. ♦ ♦ Na pokopališči vasi Ć. v Bnčici je zbranega mnogo ljudstva. Sorodniki iu znanci so prišli na grobišče molit za duše svojih rajnkih. Žalostno posmi z jokom vred so se razlegalo po mrtrvišči, da bi so kamen bil lehko omečil. Duhoven jo Šel od groba do groba, molil z.i mrtve in grobove oblival jim z vinom in oljem. Na strani, na nekem še novem grobu ni bilo nikogar drugega, lo neka stara ženska je klečala na njem. Pa ni jokala, ni javdala. Imela jo glavo sklonjeno, poljubljala jo križ na grobu. Njo glas jo bil brez moči, nje oči bo bile brez vsakojuko solze. Ta starčica je žalovala po svojem soprogu, žalovala za svojo hčerjo Maro. Ni pa vendar sama tu na grobu. Vzrašati se nad njim šo dve duši, ki je smrt, junaška smrt zedinila ji. V prvem boji za svobodo sta pala mej prvimi žrtvami dva mlada Srba : Milovan in oskrbnik Branko globe obsodili in vodili javno vse one nemško glasov. V L i n c u so na 20 gUl Velikonemce, ki so praznovali jjsiegesfeier" v Lincu. Iz Ogerske se naznanja ministerska kriza; troje ministrov : Horvvatb, Gorove in Pavler so ponudili kroni svoj odstop. V Translajtaniji so torej malo bolj redu nego v Cislajtaniji. Seja nemškega državnega zbora bode letos daljo trajala, nego so s početka mislili , ker ima sklepati o važnih zadevali namreč prod vsem o Alzasiji in Lotringiji, o vojaški ponzijski postavi , o porabljenju vojne odškodnine, kar se je bode v prvi prihodnosti plačalo. V narodnem zastopa f r a n c o s k o m je stavil Thiers zbornico pod alternativo ali dati mu zaupnico ali pa sprejeti njegovo demisijo. Zbornica mu jo dala zaupnico. Francoski časniki pri tej priliki pišojo, da bodo vendar v kratkem prišlo do nove krize, ker jo baje Thiers namenjen vendar odstopiti, kader bo Pariz premagan. Potom bo narodni zastop prisiljen poiskati Thiersu naslednika, ki bo sestavil državi primerno vlado ali pa bo moral zastop sam odstopiti in mesto nupra-viti drugi zbronici, ki bo sposobneja biti položaju kos, nego je sedanja. — V zastopu so je 15. t. m. volila komisija za protrosovanjo mirovnih pogojev. Municipalni svetniki francoski so hoteli napraviti 4 kongrese in sicer v Bordeaux, v Lyon, v Nantea in v Ville ; vsak teh kongresov bi bil imel voliti svojo delegate, ki bi bili združeno potom šli v Ver-sailles, da hi tam začeli nekako političuo delovauje. Vsa stvar pak so je razbila, kor se je bilo n. pr. v Lyon komaj 40 svetnikov zbralo, ki so se takoj zopet razšli. Izpred Pariza so zadnje dni začela izostajati skoraj vsa poročila. Kanonada so nadaljnjo in so na nekterih mestih žo obzidjo prestrelili. Zadnji telegram od tam 16. t. m. so glasi : „No naznanja so nikakoršen vojašk dogndjaj. Iz Srbije se'naznanja, da turško pašaronjo še vedno goni kršćane iz dežele in da je nedavno zopet 180 takih rodovin Turčijo popustilo in zbežalo v Av-trijo, od koder hočejo iti v Srbijo. Razno slvari. * (Imenovanje.) Minister jo podelil na c. k. viši gimnaziji nauka in presvete v Ljubljani sintenii-zirano učiteljsko službo cxtra statum dosedanjemu profesorju na viši realki v Zagrebu g. Janezu Tuš oku. \lo jo vendar enkrat eno imenovanje, s kterim smemo ^lovenci biti popolnem zadovoljni. \ * (R a z p i s a n a s l u ž b a.) Na c. k. gimnaziji v Celji jo razpisano mesto učitelja za klasično filologijo. Prosilci morajo biti iz grščine in latinščino izpitani za gimnazijo in svoje prošnje do 20. junija t. 1. izročiti deželnemu šolskemu svetovalstvu v Gradcu. Znanje slov. jezika se tudi pod ministrom Jiročekora no tirja, čemur se ne moremo dovolj začuditi. * (Minister J i r e č e k.) Uradno se preklicu je, da bi hotel minister Jiroček priti na Štirsko. Nam se je stvar pravila iz zanesljivega vira, in so jo menda g. minister kasneje drugače promislil. * (V zadevi okrajnega s o d u i k a P u-cherja) v Konjicah, ki je na slovenski odlnk prilepiti dal nemškega, prepustila sta se nam sledeča dva uradna pisma v porabljcnje : An Herrn A. Tomšič in Marburg! Z. 8239. Eine Abschrift des iostebenden Erlasses samint dom Original-Beschcido des k. k. Bozirksgorichtes Go-nobitz, ddo. 26. Januer 1871, Z. 205, wird dem Herrn A. Tomšič in Marburg zugestollt. K. k. Dezirksgericht Marburg, 11. Mai 1871. Der k. k. Landosgerichtsrath: Ribitsch m. p. Praes.-Nr. 3281. Jahr 1871/250. An das k. k. Bezirksgericht Marburg. Das k. k. Bezirksgericht vvird angOMriesen, dori /. angeschlo8senen Original-Bescheid des k. k. Bezirks-gerichtes Gonobitz, vom 26. Janner 1871, Z. 205, dem Chef-Redacteur des „SIov. Narod" A. Tomschitsch in Marburg mit dem Bemerken zukommen ZU lassen, dass nus Anlass des VorgangfB bei Ausfertignng dieses Be-scheides an den k. k. Ilezirksrichter in Gonobitz ent-sprechendo Weisung erlassen wurde. Graz, am 8. Mai 1871. Der k. k. Oberlandesgerichts-Priisident: Lattermann m. p. Morebiti bi v očigled žaljeni slov. ravnopravnosti no bilo škodovalo, ko bi se bilo ob enem povedalo, kaj so je g. Pucherju zaukazalo. y. (Schonwetter, c. k. glavar v Celji) je razposlal pretočeni teden neko okrožnico vsem odgovornim učiteljem celjskega okr. glavarstva v imenu dotičnih okrajnih šolskih svotov v porazumljenje „ange-regter Zvveifel", mora se li križev teden šola imeti ali no. On zaukazuje, da so ima šola tiste dni ravno tako obiskovati, kakor druge dni. Okrožnica nosi datum 2. majnika 1871, in je od Schonvvetterja lastnoročno podpisana. Mi no moremo na tem mestu proiskavati, je li ona v soglasju z odlokom deželnega šolskega sveta v Gradcu, kteri vse verske vaje prepušča cerkveni oblasti loločiti, pa to moramo tukaj javno povedati, kar vemo iz gotovega vira: 1) Na Vranskem 2. majnika ni bila nobena okrajna šolska seja; 2) pri zadnji okrajni šolski seji na Vranskem, ktere so se udeležili trije okrajni šolski svetovalci, ni bilo o tej zadevi no besedice govorjeno in vendar je na okrožnici : „Vom Be-zirks-Schulrathe in Franz." — Le samovoljno ! Č— (O šolskem uradov an ju v Savinski dolini.) G. Schonwotter prihaja rodno vsaki mesec v dotično okraje k sejam okrajno — šolskega sveta. Znano je, da se je gornjo-grajski okrajni šolski svet že dolgo rnzkrušil, in to največ zavoljo ne postavnega vedenja g. Schonvvetter-ja, ki jo samovoljno odločil, ka bi bile soje o. š. s. po enkrat v Gornjem Gradu, drugokrat pa v Mozirju. — Okrajni šolski avet gornje grajski sklepa in pošilja tedaj svoje ukaze s tremi glasi: 1. glavar Sohonvvotter, 2. šolski inšpektor, 3. učitelj izvoljen od učiteljev gornjo - grajskega okraja. Krajnega Kolikega sveta pa prav za prav v Gornjem Gradu ni. Temu vedenju so je pridružil tudi vranski okrajni šolski svet. Kakor slišimo, bili so pri zadnji seji okr. šol. sveta na Vranskem 3 — beri: tri j o svetovalci pričujoči, in sicer: g. Schbnvvetter, Schaur iu Stuller — lepa trojica, ki zasluži, da se v bogato pozlačenem okvirju pošljo v nemškutarsko „vvalhallo." * (K moti jak tabor.) Vsled sklopa o. k. kmetijske družbo v Ljubljani bodo v Cerkljah pri K ran ji v nodeljo 21. t. m. kmetijsk tabor. Namen toga tabora je povzdiga kmetijstva pri naših kmetih po lahko razumljivem podučevanji, po razstavi in razlaganji najimenitnejšega kmetijskega orodja. Kmetijski tabor v Cerkljah se začne ob '/a 4 uri popoldne in bode gosp. Slavoljub Pour, kmotijsk popotni učitelj, govoril o niar-siktereni gospodarskem vprašanji. „ („Ipavski Sokol") napravi v nedeljo 21. maja 1871 v čitalnični dvorani svojo prvo glediščno predstavo. Predstavljala Be bode opereta „Prepir o že-nitvi" ; muzikalični del Antona Hribar-ja. Vstopnina za osebo 50 kr. Začetok ob 8mih zvečer. K tej predstavi uljudno vabi „Sokolov odbor." * (Trbovlje), znan rudnik na južni želozuici med Zidanim mostom in Litijo, kjer so kopijo dober premog, jo dobila v last „Centralbank" na Dunaji. Tedaj jo zopet posestvo in podvzotje, ki so dobro »plačuje* prišlo v tujo roke. * (104 let) star mož iz Moravč, biva sodaj v ljubljanski bolnišnici. Dasiravno je bil že za časa Francozov 40 let star ima vendar šo malo sivih las. + (A u b e r), imeniten francosk skladatelj, kterega 90 hoteli Nemci za svojega reklamirati, nam posebno v dobrem spominu po operi „Mutasta iz. Portici" in „Fra Diavolo" je umrl te dni v Parizu v 00. letu svojo starosti. * (Iz Konjic) se naznanja, da se nameravajo tam naseliti oo. jezuiti in da so si žo ogledovali graščino kneza Windischgratza. * (Ponarejen denar.") Okoli LipntCi se izdajajo ponarejeni bankovci po 1 in 5 gld. Kdor ima z ljudmi iz onega kraja opraviti, naj torej pazi, da no pride v zgubo in sitnosti. * (Kais erfe l d) je pri FUrstenfeldu zopet govoril političen govor, ki bi enako govorjen od slovenske strani, vse naše državno pravdniko spravil na noge in krčevito delavnost. da ttuli se ves „ZvonK. — „(Volja" je menda tmli še nekoliko na prodaj. Fišite glede" njega naravnost na odbor Mohorjevega društva v Celovcu, ali pa g. Kinspielcrju ali g. '.mežiču ravno tnni. _ Slov. „brieh*teller" se tiska v Trstu in si ga naročite pod napisom: G. Vekoslav Kaić, vrednik »Primorca« v Trstu. Mitnica vredništva: G. Ivan (Sovedie, kaplan v Gorenjem gradu: Izvolite se obrniti naravnost do g. Josipa Stritarja, .fohannisgasse Nr. 16 na Dunaji; tam dobite „Mladiko", Stritarjevo pesmi in mogoče Dunajska borsa 17. maja. ftnotni dr/., dolg v bankovcih . . . f»9 II no kr Knotni drž. dolg v srebru . . . . G8 <• 85 n 1800 drž. posojilo..... . . 07 n 50 ti . 7 n r.o n n — „ n — „ . 199 11 45 k. . . 0 91 n Dve lekarnici na Dolenjskem so dajato v najem proti primerni varšini (kavciji.) Več o tem se zve v lekarnici v Metliki. (3) 99' 64 vzajemno-zavarovalna banka v Pragi sprejme takoj 3 popotnike s kavcijo, 1 vajenca I za pisarno z Daj bolj i ID i pogoji. — Natančneja izvestja I podaja Glavni zastoji vzajomno-zavarovalne praško banke „SLAVIJA" v Ljubljani. 1 Jan. I*ad Černy. m L Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi IN- CilaltUli-n. Bazar za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni ceDik o več nego 1S.OOO predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah prodajn in razpošilja v kronovine Glattau-a prvi pirižki bazar za Avstrijo na Dunaji. Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. darila za gospode, gospe in otroke: Blago iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu. Ročne torbico za ženske ■ jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1/20, 1.50; iz najfinejega šagren-UBnja s pozlačeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 9.60I j velike gld. B, 3.40; prav veliko gld, S.80, | sesalni 4 J s predtorbico za 1 gld. več. Praktični porteniotiunlH. za gospe, gospode in otioke, b pozlačenimi zapornicami ali gnmi-trakom po kraje. 86, r»0, 86j fini gld. 1, 1.30, 1.70; prav fini gld. 1, 2.50, 3? 3.60. Praktični loki za muodke po kraje. 40,1 tačo kr 60, 80; lini gld. 1,1.90. l..r>0; najfineji gld. Najboljfi 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. ..... I krtače, Pi-ma- iu dciinnioSe s praktičnimi predeli po kraje. G0, 80, gld. 1.; fine gld. 1.30, 1.50, 1.80 ; najfineje gld. 9, 2.40, 9.80, 3.20, 4. Zniiniiie knjižice (notiz) kraje. 10, 16, 30, 25, 30; najfineje v usnji vezane kraje 40, 50, 00, 80 gld. 1. Potne torbe iz najmočnejega usnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70. 3.10, 3.70, 4, -1 30,4.80. Cene računjene po velikosti. Waterproof« popotni kovieal, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80, 3.50, 4; prav veliki po gld. 4.50, 5, 5.50,0. Potne skleitlec ■ kopico in usnjem prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40. Krasni albumi na izbiranje in v čudoviti 30, 40, 50, 00; s prav lepo slikarijo kr. 4n, 1.50, 1.110; Alpaka-dežnik gobi. 2.80, 3.50; 00,80, gld. 1,1.20,1,40; najkraanejc oprav- Dežnik iz ponarejene svile (Zanelln) gld. ljena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 5;| 3.20, 3.0O, 4; iz težke bonske svile po gld. Bouquet cvetlic h znotraj skrito pahljo, 5, 5.5(1, .,U) 6u> 80, gld. I, 1.20, 1.50. I, 1.20; H"it".e.,e gld.IinmiltM;, j^jce i« bessemer^jekla, dobro po- činjeno, kakor srebrne nikdar liarve ne spre-Dvanujstorka jedilnih žlic kr. 85, ■.liči«; mnogovrstnosti. gld, i tO, 40, 50. , ;>.> 11 % i v i ■ 111 načinu naprav kakorine bo le tu dobe. za glavo kr. .".0, 40, 50; line ki gl. 1 ; najfineje gl. I. kr. 50, <;'(), «0, gl. 1.50, 1,80, 9; L prav lina krtača za /obe kr. 15, 90,96,80,86,40; 1 krtača za nohti" kr. 25, 30, 35, 40, 50, 00, 80. lOulotno intlo samo posebno lino. 12 kosov velikega Ulvcerinovegu mila gbl. 1.15; 12 velikih kosov mila iz grenkih niandelnov kr. 86, gbl. l.ill; dvanajstorka cvetličnega mila z rasnimi vonjavami gbl. 1.00, 2.50; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 96. Sicer vta druge baze. 1 piana garnitura, obsesaiooa 100 najfine* jih listov papirja ■ povoljnimi črkami in imeni, 100 uajtinejih zavitkov iu 100 pečatnih znamk. Vse to vkup za gld. I ; še lineji gl. 1.35; najfineji z barvanimi zavitki mene. 1,90; dvanajitorka za voljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.G0; 1.25. Najpol robno.J!*l na potovali jI jo dober Lefaucheux-ruvolver, s kle- eden za 25 podob kr. 88, 00, 80, gld. I ; w ( ?n $1^60^^ tkanih l.Go'; najfineje okinčan b podobami itd gl. na nov patentiran način gunnranih, b po- 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4; album za 100 po dob gl. 3, 3.50, 4, 6 do gl. 12 ; za '200 po- & 7" 8" 0" 10" po kr. 40,50,00,70,80, 00, gl. 1. (Perspective) z najboljčim steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. G0, 80, gld. 1. Angleške Škarje najbolje bazo: škarje za izrezljavanje kr. 15, 20, 25, 30 ; l škarje za vrezavanjo kr. 25, 30, 85, 40, najveco kr. 50, 00, 70 ; krojoško škarje kr. 45, 05, HO, gld. 1, 1.20; I škarje za luč za svetil-nice s smrdljivcem kr. 35 ; 1 verižica za škarje kr. 20. /opno RVetilllioe s tako priljubljenimi sle-pilnimi šipami po kr. 00, 70, 80 ; s 4 krat-niin »lepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjigo za vkup zložiti gld. 2.50 ; svetilnica za bez-rokavčni žep kr. 80. Okviri za fotografije po kr. 4, o, 10, 15; lini kr. 20, 30, JO; najfiueji kr. G0, 80; v kabinetni obliki kr. 50,00, 80, gld. I, 1.20. [/.vrstne uiigležke britvo (za vsako se daje poroštvo na dva leta) 1 Gladstone Razor kr. 80; 1 Prince of Wales Razor gld. 1.20; 1 prav fina (ieueral Na-pier Itazor gbl. 1.G0; 1 najfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Model Razor, najboljša britev na svetu gld. 3, 8.50. Vse britve v nožnicah. Nožnico z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za brili kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25 ; pasta za jermen mazati kr. 25. Vaacemu gospodu neobhodno potrebno. Zaboiček za brili in toaleto, fin, s ključnico, z velikim zrcalom iu naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za brili, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomado, 1 kos mila za roke, 1 skle-nica fine pomadc, I flaoon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa: Škatljica s 144 najboljših peres kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton kr. 60, H0, gld. 1 ; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; d V an al atorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 30, 40. Kcritoires, olegantno polirani kovčeki, s predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 kosa finega pečatnega voska le 35 kr. lahko vso brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjšo naročilo so strogo, solidno in vestno izvrši. N. Glattau-a prvi pariški bazar Žil Avstrijo IIJl Ihlllilji Stadt, verl&ngerte EarotnerstrasBe Nr. 51, Eck der Wnllfi8cligaž8e v Sj^- ISI3. I*i-otlajaltjom poseben x-al>at. (4) m 1 Totloco-vi palači. Izdntelj in odgovorni vrednik Martin JrloVMck Daatnik: Dr. •♦»•»«• v..utitr«l. ».. drUKl Tiskar F.duarrf JnnHCUitE 3J