LETO XV11L, STEV. 216
LJUBLJANA, SOBOTI, 14. SEPTEMBRI 1957
CEB1 10 OH
Predsednik zveznega sovjeta Lebanov je pozdravil delegacijo in ji želel uspeh na obisku v LR Kitajsko. Povabil je člane delegacije, naj si med kratkim postankom 'v. Moskvi ogledajo mesto. Predsednik ljudske skupščne FLRJ Petar Stambolič se je zahvalil za sprejem in izrazil prepričanje, da bo obisk LR Kitajski ko-
NACRT ZAKONI 0 SOLSTVU NA KOROŠKEM
Ukrepanje mimo prizadetih
CELJE, 13. sept. (Po telefonu). Danes cb 9. uri dopoldne je v veliki unionski dvorani začel z delom VI. kongres Ljudske mladine Slovenije. Prisostvuje mu več kot 490 delegatov in gostov. Udeleženci kongresa, na katerem vlada delovno vzdušje, so goste toplo pozdravili. Med prisotnimi so: sekretar CK ZKS MIHA MARINKO, presednik CK Ljudske mladine Jugoslavije MIKA TBIPALO, član CK ZKJ BORIS ZIHERL, član CK ZKS FRANC KIMO-VEC-ZlGA, predstavnik JLA generalni major KATKO VUJOVIČ, sekretarji okrajnih komitejev ZKS Celje, Maribor, Murska Sobota, Koper in Gorica. Navzoči so tudi predstavniki Ljudske mladine iz ostalih republik ter mladine iz Trsta, Gorice in Koroške. nekdanji vodilni mladinski funkcionarji, med njimi FRANCE PEROVŠEK in JANEZ HOČEVAR, predstavnik Zveze sindikatov Slovenije, predsednik Zveze prijateljev mladine Ada Krivic in drugi zastopniki političnih in družbenih organizacij iz Slovenje in celjskega okraja.
Na predlog delovnega predsedstva, ki je bil sprejet s toplim odobravanjem, so delegat: poslal, pozdravno brzojavko predsedniku republike tovarišu Titu. Izredno prisTČen je bil tud; prihod delegacij domačih pionirjev ter mladine celjskega in mariborskega okraja, ki so pozdravili VI. kongres tudi s šopkj nageljnov in darili.
V imenu političnih organizacij celjskega okraja je nato udeležencem kongresa zaželel uspešno delo sekretar OK ZKS Celje Franc Simonič, pozdrave pa sta izročila tudi generalni major Ratko Vujovič in predstavnik zamejske mladine.
Za aktivnejšo družbeno vlogo mladine
Uvodn-. del referata, ki ga )e imel Tone Kropušek, sek-eiar CK LMS, je bil posvečen splošni analizi obdobja med V. in VI. kongresom LMS. to je tistega obdobja, ki se odlikuje po bistvenem napredku v graditvi socialističnih odnosov in ki je dalo aoraščajoči mladi genera-
ciji značilen pečat zgodovinskih dogajanj in preobrazbe, velikega napredka in zmag, pa tud; še nerazvozljanih nasprotij.
V nadaljevanju je tovariš Kropušek dejal, da je osnovna tema našega razmišljanja v tem. kako mlada generacija doživlja in dojema družbeno stvarnost in kako reagira na probleme svojega časa. V obdobju borbe zavestnih socialističnih sil za višje socialistične družbene odnose je mladina potrdila svojo življenjsko sposobnost, se aktivno vključila v jav-
no življenje ter podprla napredne težnje. Družbeni sistem, v katerem sodelujejo množice državljanov v upravljanju, daje tudi mladini velike možnosti in spodbude. d=i nastani kot napredna družbena sila. Pri vsem tem se je izoblikovala ena bistvenih potez naše mladine, osvajanje socialističnih odnosov med ljudmi In želja, da te odnose tudi uresniči v vsakodnevnem življenju.
V zadnjem obdobju je bil ugotovljen največji vzpon družbene zavesti pri delavski mladini
DRAGI TOVARIŠ TIT0I
Mladinci in mladinke, delegati na našem kongresu Ljudske mladine Slovenije, Ti pošiljamo iskrene in tople pozdrave.
Zbrali smo se v Celju, da pregledamo in ocenimo naše delo v preteklih 4 letih, predvsem pa, da še z večjo vnemo in voljo sprejmemo nove naloge in da se še aktivneje vključimo v vrste naprednih organiziranih sil v boju za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov in razširitev materialnih temeljev socialistične družbe. Take naloge in obveznosti do družbe pa sprejemamo, dragi Maršal, z velikim zaupanjem in vero, s ponosom in navdušenjem, saj vemo, da je le taka pot tudi pot naše mlade generacije v lepše življenje, pot v blagostanje in napredek.
Kongres si je zadal nalogo, da oceni in pokaže mladini, kakšna je družbena vloga mladega rodu. Čeprav se je kongres šele začel in še nismo podrobno in izčrpno ocenili našega deleža v družbenem razvoju, Ti sporočamo, da'smo tudi v bodoče pripravljeni vložiti vse svoje moči zato, da bomo s svojo aktivnostjo nosilci napredka, socialistične miselnosti in socialističnih odnosov.
Mnogo nas je vključenih v organe delavskega samoupravljanja v tovarnah, na vasi se zbiramo ob kmetijskih zadrugah, v šolah se združujemo v šolskih in razrednih skupnostih in smo vneti zagovorniki nove šole. Ker nam je dana možnost, da spregovorimo o problemih in težavah, o naših željah in načrtih, so nam vse te demokratične oblike upravljanja blizu, postale so za nas celo nujnost in potreba.
Združujemo se v klubih mladih proizvajalcev, aktivih mladih zadružnikov, v najrazličnejši, odborih, v literarnih klubih, društvih, organizacijah, v aktivih Ljudske mladine; povsod kjer smo, skušamo po svojih močeh spoznavati našo stvarnost, istočasno pa tudi izvrševati naloge, ki se postavljajo pred nas.
Seveda pa je še mnogo problemov in nalog, ki jih poznamo in jih še nismo mogli izvršiti in rešiti. Prav naš VI. kongres pa nam bo v močno podporo, da jih bomo lažje in hitreje obvladali in realizirali.
Z globoko zavestjo, da imamo v sebi dovolj poguma, moči in ustvarjalnosti za polno uresničitev ciljev in smotrov socialistične družbe, gledamo zares z velikim zaupanjem v bodočnost. Kot prava povojna mlada generacija pa smo tudi globoko hvaležni za vse napore, ki si jih vložil Ti in Tvoji tovariši, da je naša mladost že danes lepša in polna svetlih perspektiv.
Delegat) VI. kongresa LMS
SLOVENSKI
■v
Izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Voš n jak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova ce«ta 7, telefon 21-S96, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-632. — Poštni predal št. 29. •— Žiro račun -pri Komunalni banki Ljubljana št. *>0-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din
V Celju se je začel VI. kongres Ljudske mladine Slovenije
Odločllnejžo vlogo mladim
Med številnimi gosti prisostvujejo kongresu tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripalo in več sekretarjev okrajnih komitejev ZK
Dunaj, 13. sept. (Po telefonu.) Vsi avstrijski časopisi so na vidnih mestih objavili sklepe zadnjega zasedanja avstrijskega ministrskega sveta o ureditvi šolskega vprašanja na Koroškem v smislu člena 7 državne pogodbe. Reakcija listov je precej različna, toda v enem se strinjajo glasila vseh smeri: v tem, da pozdravljajo ukinitev obveznega pouka slovenščine na vseh šolah narodnostno mešanega ozemlja na Koroške. Koroški Slovenci imajo o ureditvi, kot jo predvideva, zakonski načrt, izdelan v dunajskem prosvetnem ministrstvu, seveda svoje mnenje.
Ministrski svet je sprejel t udi zakonski načrt o uporabi slovenščine kot j dodatnega jezika na ko roških -sodi ščih. Oba načrta prideta- pred jesensko zasedanje parlamenta. Ne eden ne drugi še nista bila v celoti objavljena, obljubljeno pa je bilo, da bosta pred razpravo v parlamentu predložena zastopnikom slovenske manjšine, da bodo lahko dali nanja svoje pripombe.
Avstrijska vlada oslanja svoj zakonski načrt o šolah na odredbo 7. člena državne pogodbe, ki pravi, da imajo manjšine v Avstriji (torej tudi v Gradišču in na Štajerskem, kot v pogodbi izrecno piše!) pravico do osnovnega šolstva in do odgovarjajočega števila srednjih šol v lastnem jeziku.
Kot je znano, je bilo doslej na Koroškem kolikor toliko urejeno le vprašanje osnovnega šolstva, in sicer na podlagi znane uredbe začasne koroške deželne vlade iz leta 1945, enega najbolj pozitivnih prispevkov k ureditvi manjšinskega vprašanja v Avstriji. Po tej uredbi je bil uveden (čeprav na mnogih šolah le teoretično) na okrog 200 koroških osnovnih šolah obvezen pouk obeh deželnih jezikov za slovenske in nemške učence.
Ta uredba je bila ves čas po vojni trn v peti ne le nemškim nacionalistom, temveč je bodla tudi vse avstrijske po-
litične stranke, ki se niso hotele ali pa se niso upale upreti nacionalnemu hujskanju. Enoglasno odobravanje avstrijskega tiska, ki objavlja vest o novi uredbi pod naslovi »Prisilni pouk slovenščine odpadel« (socialistična »Neue Zeit«, .Celovec in neodvisna »Die Presse«, Dunaj) ali »Slovenščina ne proti volji« (Siid-ost Tagespost«, graško glasilo OVP) to potrjuje.
Novi zakonski načrti, ki bi jih do neke mere lahko pozdravili kot korak naprej v ureditvi manjšinskega vprašanja, vsebujejo namreč odločbo o »pravici staršev« in ukinjajo obvezen pouk slovenščine v smislu uredbe iz leta 1945. Vladni tisk obeh strank sicer poudarja to odločbo kot napredno ter poudarja, da so pravice manjšine s tem dovolj zagotovljene, dejansko pa pomeni ta odločba kapitulacijo vladnih strank pred šovinističnimi elementi. Znanje slovenščine tudi nemškim Korošcem ne bi škodovalo in prav gotovo ne bi ogrožalo samostojnosti Avstrije.
Po novem zakonu, kadar bo sprejet, bodo na Koroškem trije tipi šol namesto sedanjega enotnega dvojezičnega, namreč slovenske, nemško-slovenske in čisto nemške šole v smislu želja staršev in v sorazmerju s številom ot-ok
Od našega stalnega dopisnika
ene in druge narodnosti. Kakšen tip šole bodo imeli v posameznih krajih, bo odločila posebna zakonodaja koroške deželne vlade, ki se bo pa morala ozirati na želje staršev.
V načrtu zakona baje piše, da bodo smatrali za člane manjšine vse tiste avstrijske državljane, ki se za take priznavajo. Prizhanje k manjšini oziroma pripadnosti njej oblasti ne bodo smele preiskovati ali osporavati, temveč ga bodo . morale vzeti na' znanje. Po drugi strani pa noben nemški otrok ne bo smel biti prisiljen k učenju, slovenščine. Ta lahko ostane , na koroških šolah kot neobvezen predmet za Nemce. Odredbo v tem smislu so konec lanskega šolskega leta že izvedli na srednjih šolah. Slovenski otroci pa se morajo seveda obvezno učiti nemščine kot avstrijskega državnega jezika.
Formalno k odredbi o manjšini in o prepovedi osporava-nja pripadnosti ni kaj pripomniti. Ni pa jima mogoče odrekati precejšnje mere cinizma in zvite taktike v čisto druge namene kot pa je zavarovanje manjšinskih pravic slovenskim Korošcem.
Kdor le količkaj pozna razmere v koroški deželi -— in avstrijski zakonodajalci vseh strank, ki so načrt soglasno sprejeli, jih prav dobro poznajo — ta ve, da je vprašanje
priznavanja, deklarativne izjave o pripadnosti lahko zelo kočljiva zadeva. Za dosego določenih ciljev tu ni treba nobenega policijskega terorja. Na razpolago je dovolj drugih metod. Izkušnje iz zadnjega ljudskega štetja, ki mu je uspelo celo voditelje slovenske manjšine prišteti med .prebivalstvo z nemškim občevalnim jezikom, so dovolj zgovorne. K temu pa je še vprašanje, nd katerem ozemlju bo deželna'zakonodaja sploh priznala manjšinski statut, koliko učencev bo potrebnih za ustanovitev slovenskih razredov, na kakšen način bo sploh izvedeno izjavljanje oziroma prijavljanje pripadnosti. O vsem tem bi morali koroški Slovenci povedati svoje mnenje. Toda do zdaj, ko je vlada načrt že sprejela in ga nekateri smatrajo še pred razpravo v parlamentu, za že veljavnega, jih za njihovo sodbo še nihče ni vprašal.
Če je do neke mere zadovoljivo, da so se stvari po dolgem odlašanju le premaknile z mesta, je v celi zadevi kljub temu še veliko spornih in dvomljivih točk, ki bi jih vlada, če ji je kdaj do zares konstruktivne ureditve vprašanja, morala urediti v sporazumu s prizadetimi, to je s Slovenci samimi. Dosedanji postopek ne vzbuja veliko zaupanja.	T,	štalar
Naša parlamentarna delegacija v Pekingu
Razgovori v Pekingu
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in člani jugoslovanske delegacije so imeli včeraj prve politične razgovore s predstavniki LR Kitajske — Komentarji kitajskega tiska
kar se kaže v čedalje večjem uveljavljanju mladih proizvajalcev v organih delavskega samoupravljanja. Drug tak znak vidimo v delu klubov mladih proizvajalcev. Problemi podjetij ob katerih se je razgibala delavska mladina in ki so del širše skupnosti, zlasti pa komun, morajo biti povod, da se bo delavska mladina v bodoče boli uveljavila v komunalnem samoupravljanju.
Izhajajoč iz ocene— je nadaljeval tovariš Kropušek — da mladina predstavlja silo, ki je pripravljena podpreti boj za višje oblike družbenega življenja, smo se v zadnjem času močno naslonili tudi na kmečko mladino in ji dali možnost za (Nadaljevanje u t. strani)
Gosti na kongresu
uspehov, s katerimi se sovjetski narodi lahko pohvalijo ob 40-letnici Oktobrske revolucije,« je dejal Petar Stambolič in se zahvalil za povabilo, naj si delegacija ogleda Moskvo.
Delegacije in obiski
BEGGIAU. — Minister gradbeništva romunske ljudske republike Georgi Husu, je kot gost odbora za zunanjo trgovino obiskal ljudskj odbor Beograda.
BEOGRAD. — Namestnik poveljnika sovjetskega baltiškega brodovja viceadmiral Kotov je s skupino oficirjev danes dopoldne iz Splita prispel v Beograd. Sprejel ga je državni sekretar za narodno obrambo Gošnjak in ga pridržal na kosilu.
BEOGRAD, — Na povabilo jugoslovanskih univerz se bo od 11- do 25- novembra mudila v Jugoslaviji delegacija poljskih univerz, ki bo obiskala univerzitetna središča.
BEOGRAD. — Sredi oktobra bo odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija jugoslovanskih univerz. V Moskvi. Leningradu, Kijevu in nekaterih sovjetskih univerzitetnih središčih se bo seznanila z . delom sovjetskih učnih ustanov,
BEOGRAD. — Profesor ekonomije v Manchestru dr. Kurt Martin bo imel predavanje za ekonomiste Beograd* o temi »Gospodarsko planiranje v n*» -arvitih državah«-
PEKING, 13. sept. (Tanjug). Danes popoldne so se v Pe- kitajsko-jugoslovanskega prija-kingu nadaljevali razgovori med jugoslovansko delegacijo, ki teljstva«, »Kvan Min Ji Bao« jo vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk- pa članek z naslovom »Utrdimo ma,novic, ter uglednimi državni mi voditelji LR Kitajske. De- sodelovanje in prijateljstvo z legaciji sta v dveurnih razgovorih izmenjali izkušnje a pod- Jugoslavijo«, roč j a socialistične graditve v obeh državah.
Plenarno zasedanje CK KP Francije
Pariz, 13 sept. (Tanjug). — Centralni komite komunistične partije Francije se bo v sredo in četrtek zbral na plenarno zasedanje. V odstvo francoskih komunistov bo pri tem proučilo politični položaj v zvezi z alžirsko vojno. gospodarskimi problemi države in socialnim položajem delavcev.
V dopoldanskih razgovorih, ki so trajali od 9. do 13. ure po krajevnem času. so sodelovali vsi člani jugoslovanske delegacije pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča. s kitajske strani pa podpredsednik viade Ce Jun, minister za zunanjo trgovino Jen Ci Čuan in ravnatelj kitajske narodne banke Tao Cu Ju. Razgovori so se sukali v glavnem okrog tekočih problemov gospodarskega sodelovanja med državama in perspektiv za nadaljnji razvoj gospodarskih odnošajev.
Opoldne je bilo v jugoslovanskem veleposlaništvu v Pekingu slovesno kosilo za visoke kitajske povabljence pod vodstvom predsednika Cu En Laja. Med kosilom, je Svetozar Vukmanovič izrekel zdravico na čast visokim kitajskim gostom.
VREME
Stanje 13. septembra: Pad vplivom zelo hladnega zraka, ki se počasi Širi proti Sredozemlju, so ®e frontalne motnje, ki so ponoči prešle naše kraje. še nekoliko okrepile. Tako se bo hladno in nestalno vrerm- nadaljevalo nekaj dni.
Napoved za s<*ooto; Pretežno oblačno vreme in ponovno vmes nekaj padavin Temperature ponoči med 4 in H. V Primorju okoli 15, nsjv;š;e dnevne med 12 in JU stopinj Celzija.
S<noei je bil v jugoelovan-skem veleposlaništvu v Pekingu velik sprejem, na katerem je bilo nad 300 povabljencev. Na sprejem je prišel tudi predsednik vlade Cu En Laj s podpred-niki vlade, maršali in generali kitajske vojske, zastopniki političnih in družbenih organizacij, zastopniki kulturnega, znanstvenega in umetniškega življenja ter člani diplomatskega zbora. Na sprejemu sta predsednik Cu En Laj in podpredsednik Vukmanovič izmenjala zdravici, v katerih sta želela Kitajski in Jugoslaviji nadaljnje uspehe v socialistični graditvi. Sinoči ob 21. uri po kitajskem času, je jugoslovansk delegacijo sprejel podpredsed nik LR Kitajske Cu De.
Vsi pekinški časopisi so objs vili obširna poročila o prihodi podpredsednica Vukmanoviča \ Peking, sprejemu na letališču prvem dnevu njegovega bivanji in stikih s kitajskimi voditelj' ter obiskih in sprejemih. Časopisi so hkrati s poročili na vidnih mestih objavil; tudj fotografije podpredsednika Vukmanoviča. pred=edn:ka Cu En Laja in drugih kitajskih voditeljev. »Jen Min Ji Bao« je obje vil p-oročilo z naslovoip »Novo znamenje stalnega razvijanja
BRIONI, 13. sept. (Tanjug). Danes okrog 1*. ate so se na brionskem otoku Vanga nadaljevali poljsko-jugoslovanski razgovori. Okrog 9.3* Je na malem otoku pristal čoln, iz katerega so najprej izstopili Wladis!aw Gomulka in Juzef Cyrankiewiez, vodji poljske delegacije. Predsednik Tito je bil že na otoku. Pred začetkom razgovorov sta se Wladislaw Gomulka in predsednik Tito nekaj časa sprehajala. Na sliki: Tovariša Gomulka in Tito na obisku v muzeju
NOB v Ljubljani.
Moskva, 13. sept. (Tanjug). Davi ob 10.30 je z letalom prispela iz Kijeva v Moskvo parlamentarna delegacija Ljudske skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika skupščine Petra Stamboliča. Delegacija je na poti na Kitajsko. Na letališču so delegacijo sprejeli predsednik zveznega sovjeta vrhovnega sovjeta ZSSR Lebanov, sekretar pre-zidija vrhovnega sovjeta Ge-orgadze in drugi visoki funkcionarji.
Predsednik zveznega sovjeta Lebanov je pozdravil delegacijo in ji želel uspeh na obisku
koristil miru in socializmu. Izrazil je zadovoljstvo, da je imela delegacija Driložnost potovati skozi Moskvo. »Veselimo se
S Sfe. I SLOVENSKI POROČEVALEC t st. 216 - m. septembra k*t
« ■ — ■ -------
Sindikalnim organizacijam
Dragri tounriši/
Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na svojem zasedanju 12. t. m. razpravljalo o sodelovanju sindikatov v pripravah in o nedavnem Kongresu delavskih svetov Jugoslavije, kakor tudi o nalogah sindikalnih organizacij in vodstev v izvajanju sklepov kongresa.
Predsedstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da so sindikalne organizacije in sindikalna vodstva opravila svoje naloge v predkongresnem odbobju z velikim prizadevanjem in uspehom Predsedstvo Centralnega sveta daje priznanje sindikalnemu aktivu na tem uspešnem in požrtvovalno opravljenem delu, ki je velikega pomena tako za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, kakor za celotno sodelovanje delavskega razreda v našem družbenem življenju.
Sedaj nas čaka obsežna, kompleksna in dolgotrajna aktivnost v sistematičnem in vztrajnem izvajanju kongresnih sklepov skozi vsakodnevno prakso delavskih organov upravljanja in družbenih organizacij. Razume se, to ni ne ne more biti začasna, odnosno kampanjska naloga, temveč trajna aktivnost, ki se mora reševati načrtno in z dolgoročno perspektivo.
V resoluciji kongresa se jasno ločita dve vrsti sklepov:
sklepi, ki se nanašajo na spremembe v gospodarskem sistemu in zahtevajo spremembo ali sprejetje novih predpisov — torej naloge, katerih ne morejo neposredno rešiti niti delavski spet niti sindikalne organizacije, čeprav je potrebno, da pri njihovi pripravi. razpravljanju in pospešitvi k hitrejši rešitvi aktivno sodelujejo;
sklepi, katerih izvajanje je odvisno predvsem, pa tudi izključno od delavskih svetov, zborov proizvajalcev, gospodarskih zbornic, združenj podjetij in sindikalnih organizacij — je za njihovo uresničenje treba takoj pritegniti vse razpoložljive sile. Odkrivati notranje rezerve in možnosti, odstranjevati napake v dosedanjem delu, izpopolnjevati metode dela organov upravljanja, znižati proizvodne stroške, zboljšati organizacijo dela in dvigati produktivnost dela, racionalno uporabljati materialna in denarna sredstva, prenašati in osvajati najboljše izkušnje delavskih svetov, razvijati demokracijo delavskih svetov, zboljšati delovne pogoje in pod-vzemati razne ukrepe za dvig življenjskega standarda — vse to so naloge, kater se morejo in morajo brez odlašanja tudi doseči.
Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pričakuje od vseh sindikalnih organizacij in njihovih vodstev, da bi v uresničevanju sklepov kongresa dosegli še . boljše uspehe kot v njegovem pripravljanju. Zato zlasti poziva vse podružnice v podjetjih, kakor tudi občinske in okrajne sindikalne svete, da še naprej nadaljujejo z najširšo popularizacijo dela kongresa in njegovih sklepov, z izdelavo planov za sistematično uresničevanje sklepov kongresa, kakor tudi vzpodbujanjem, dajanjem predlogov in sugestij v organih upravljanja, ljudskih odborih, zbornicah in družbenih organizacijah zaradi uresničevanja vseh tistih smernic in zahtev, ki so prišli do izraza na kongresu delavskih svetov.
S tovariškim pozdravom
predsednik Centralnega
sveta ZSJ D juro Salaj
IZJAVI PREDSEDNIKA »PARTIZANA« SLOVENIJE TOVARIŠA MITJE RIBIČIČA
PREO 40 LETI
Za večji razmah telesne je treba odpraviti stare
vzgoj e nazore
Društvo novinarjev ,1e imelo včeraj v Klubu ljudskih poslancev razgovor s tov. Mitjo Ribičičem, predsednikom »Partizana« Slovenije o problemih izvršnega in upravnega odbora »Partizana«, ki so prišli do posebnega izraza na nedavnem posvetu »Partizana« v Kranjski gori. Sestanka so se med drugim udeležili tudi predsednik Zveze športov Leopold Krese in zastopnik' Visoke šole za telesno vzgojo. Tov. RibičiC je podal naslednjo izjavo.
Na posvetovanju v Kranjski gori dne 8. septembra 1957 sem pred zaključkom razprave o poročilih navzočemu aktivu telesnovzgojnih delavcev »Partizana« napovedal svoj namen, da na prvi seji upravnega odbora podam svojo ostavko na mesto predsednika - republiške zveze. Svoj odstop sem utemeljil s tem, da v Izvršnem odboru ni pravega tovariškega sodelovanja, demokratične zavesti in odgovornosti pred članstvom, da važne in principiel-ne sklepe uprave in skupščine posamezniki ne sprovajajo ali celo delujejo proti in končno, da v našem izvršnem in upravnem odboru prevladujejo konzervativni nazori o telesni vzgoji. Povedal sem svoje prepričanje, da je edina pot, ki bi privedla vodstvo »Partizana« iz te krize, njegova pomladitev s progresivnimi telesno-vzgojnimi delavci Jz društev in terena.
Zavedal sem se dejstva, da bo ta moja javna nezaupnica izvršnemu in upravnemu odboru »Partizana« močno pretresla vso organizacijo in povzročila številne komentarje in diskusije tudi izven nje. Toda v »Partizanu« danes deluje preko 50.000 večinoma mladih pripadnikov, v društvih in okrajnihfvodstvih vedno bolj prevladujejo zdrava, napredna pojmovanja o razvoju telesnovzgojne dejavnosti, od vsepovsod se vedno pogosteje sliši ostra kritika na račun republiškega vodstva in njegovih odborov, razkorak med življenjem na terenu in centraliziranim sistemom republiškega vodstva je vedno očitnejši. Ves razvoj je šel v tej smeri, da je nujno prišel na dan, ko smo morali zaradi ogromne večine pripadnikov naše organizacije jasno povedati, da se je treba tej večini, njenim željam in pptrebam podrediti.
V odmoru — priprava za razpravo
Ko smo postavili trditev, da je upravni in izvršni odbor zastarel, s tem seveda nisem mislil vseh članov uprave, še manj pa njihova leta. V izvršnem odboru je mnogo dobrih tudi starejših delavcev z naprednimi nazori. Pa tudi tistih, tovarišev, ki so zagovorniki preživelih tradicij in navad nisem s svojo kritiko imel namena žaliti. Hotel sem reči samo, da je celoten sestav republiške uprave in izvršnega odbora tak, da v njem napredne tendence pridejo do izraza z veliko težavo, medtem ko se z veliko lahkoto in spontano uveljavljajo zastareli, preživeli pogledi na razvoj telesne, vzgoje v naši republiki.
Vzemimo konkreten pri.nei — I. slovenski festival telesne kulture. Ko smo se no seji upravnega odbora lansko jesen z veliko težavo borili za sklep, da se interni partizanski zlet spremeni v skupen nastop tudi drugih telesnovzgojnih organizacij, je bilo predfestival-sko vzdušje na področju telesne vzgoje kaj žalostno. Na terenu so prevladovale različne polemike o prednosti in škodljivosti, o potrebnosti in nepotrebnosti telovadbe in športa, skupni nastopi različnih organizacij so bili dovoljeni samo v okviru raznih sporazumov, športni sodelavci so očitali »Partizanu« togost in drill, pripadniki »Partizana« pa športnikom rekorderstvo in profesionalizem. Tako vzdušje je dajalo hrano okorelim klu-bašem, ki niso nikoli videli preko plotu svojega društva in v takem meglenem ozračju so najlaže dihali nestrpni, dogmatični tirševci, prizadevajoč si ohraniti preživela ' idealistična nače«i fenolne vzgoje, ki se od starih Grkov do danes ni spremenila in je neodvisna od družbenih sprememb. V takih okoliščinah organizirati republiški zlet samo v okviru »Partizana« bi pomenilo ohraniti in še utrditi tako nezdravo stanje, ki je močno odbijalo mladino in mnoge resne telesnovzgojne strokovnjake' od dela v naših organizacijah.
Festival telesne kulture ■— skupen nastop »Partizana«, športnikov, visoke šole za telesno kulturo, gasilcev, armade in mornarice je na mah presekal to vozlišče s svojo osnovno idejo, da je organizacij lahko mnogo, da pa je mladina ena sama in da je njej treba dati možnost zdrave rasti, upoštevati njene želje in potrebe po tekmovanju, igrah, nastopih, izletih, pestrem in razgibanem programu, vedrem razvedrilu in zabavi.
Toda kljub temu, da je I. slovenski festival telesne kulture tako lepo ocenil tovariš Tito, ki je po obisku glavnih prireditev v izjavi poudaril, da mu zlasti ugaja enotnost nastopa, velika pestrost oblik in množičnosti, kljub temu, da je vsa naša javnost in zlasti de-settisoči sodelujočih videla v fesfivalu močno vzpodbudo za nadaljnji razvoj telesne kulture v naš republiki, kljub temu, da bo tudi zvezni partizanski zlet organiziran po vzoru na-
Odločllnejšo vlogo mladim
(Nadaljevanje • 1. strani)
napredno družbeno uveljavljanje. Vpliv organizacije LMS na napredno delo kmečke mladine se uspešno izraža v delovnih aktivih mladih zadružnikov, v izobraževanju itd. V bodoče pa bo treba več storiti za to, da bo kmečka mladina spoznala perspektive naše politike ter se bolj uveljavila v zadružnih organizacijah, v katerih naj bi podpirala ukrepe, k; vodijo k socialistični preobrazb; vasi itd.
Nadalje ie tovariš Krc.oušek podrobno analiziral tisto gibanje šolske mladine, ki ima osnovo v družbenem upravljanju šol in ki se izraža v hotenju, da bi učenci postali subjekt vzgoje in da bi bil-; kar najbolj aktivno udeleženi v učno-vzgojnem procesu ter pri oblikovanju nove šole.
Ob zaključku je referent poudaril še nekatere druge vzgojne činitelje. ki vplivajo na oblikovanje mladega človeka, zraven tega pa opozoril na vlogo in delo mladine v najrazličnejših organizacijah.
Konec referata je bil posvečen nekaterim mislim o bodočem delu organizacije LMS, o njeni politični in vzgojni vlogi Pri tem je govornik poudaril, da bo treba organizacijo LMS graditi še naprej na tistih temeljih. na katerih bo lahko imela svojo vlogo v razvitejših pogojih življenja in ki b«*3o Ustrezali višjim potrebam in mhtevam mladine. Perspektiva
za nadaljnjo graditev Ljudske mladine pa izhaja iz osnovne potrebe časa:	da	ima	današ--
nja mlada generacija svoje polno mesto in vlogo v družbi. Seveda bo treba oblike, metode in organizacijo dela Ljudske mladine dvigniti na raven sodobnih pridobitev tehnike, psihologije in metodologije, zraven tega pa še razvijati posebne oblike dela. ki so namenjene interesom * posameznih skupin mladine. Ce pa hočemo, da bo organizacija množična *n da bo ustrezala miselnosti mladine mora v bodoče gojiti tudi družabno življenje, kajti s pojmom' mladosti ni združljiva organizacija. ki bj bičala le v težkih problemih, prezrla pa razvedrilo in pestre oblike dejavnosti.
Referatu tovariša Kropuška, ki so ga navzoči sprejeli z dolgotrajnim cskanjem, je sledilo poročilo nadzorne komisije. s tem pa je bil zaključen dopoldanski del zasedanja.
Popoldanska razprava
Kmalu po 15. uri je kongres nadaljeval z delom. Na vrsti je bila razprava o delu Ljudske mladine med V. in VI. kongresom ter o referatu sekretarja CK LMS Toneta Kropuška. V popoldanskem delu razprave je sodelovalo 14 delegatov, ki so s konkretnimi primer; prikazali velike uspehe mladine na vseh področjih družbene dejavnosti, hkrati pa tuda opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki so »e
pojavile bodisi pri delu mladinskih organizacij bodisi v tovarnah, na vasi ali pa v odnosih političnih organizacij do mladega rodu. Vsekakor pa je bilo težišče diskusije v delu aktivov mladih zadružnikov ia klubov mladih proizvajalcev.
Na koncu popoldanske razprave je spregovoril tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko. Tovariš Marinko je v svojem govoru najprej izrazil priznanje mla-aTiski organizaciji za njeno delo, nato pa je obravnaval neka-
tere probleme, ki zadevajo delo in vlogo Ljudske mladine na različnih področjih družbene dejavnosti. (Govor tovariša Marinka bomo priobčili v prihodnji Številki).
Po zaključku popoldanskega zasedanja je celjska mladina pričakala delegate dn goste na Titovem trgu pred kongresno dvorano in s tem dala današnjemu Slavno6taemu razpoloženju Se večji poudarek.
M. B — B. L.
svojo dejavnost brez sodelovanja z drugimi organizacijami. V Kranjski gori smo ponovno lahko slišali, da festival ne pomeni nič novega, da je bilo sodelovanje med organizacijami samo formalno, da to ni bil praznik naše mladine itd. Ali ni to popianjkanje sleherne zavesti za čas, prostor in pogoje, v katerih živimo in delamo?
Kako naj ob taki miselnosti uresničimo svojo željo, da bi festivalsko tovariško sodelovanje dveh največjih telesnovzgojnih organizacij ne trajalo samo festivalski teden, ampak postalo aksiom nadaljnjega razvoja telesnovzgojnega dela in prizadevanja.
Vzemimo še drug primer. Tista društva na terenu, ki so bila najbolj razgibana, najbolj povezana z ostalimi družbenimi organizacijami, ki so dobro sodelovala s športniki in razvijala take oblike telesne vzgoje, ki so bile najbolj v skladu r krajevnimi prilikami in pogoji, so bila s strani posameznikov iz republiškega vodstva zmerom kamen spotike in predmet kritike. Tako so bila kritizirana društva na Kočevskem; partizansko društvo v Velenju, ki je svoje telesno-vzgojno delo povezalo s tradicijo rudarskega Športnega društva, pa je bilo »primer grobe kršitve« statuta naše organizacije. »V tako veliki družbi kot je .Partizan*, je določena konzervativnost mnogo bolj zdrava, kot neprestano hlastanje po modernosti.« pravi referent v Kranjski gori in še doda: »Razvoj, ki se je vsedel v nekatere naše enote je hujši kot kompromis«. Ali ro take trditve v skladu s smernicami »Partizana« Jugoslavije, da j c treba iskati take oblike in metode dela, ki ne bodo ukalu-pili telesne aktivnosti, ampak jo osvobodili? Ali ni na zadnji skupščini tovariš Polič dovolj jasno povedal, da sedaj organizacija in oblike našega dela ustrezajo samo skromnemu . številu pripadnikov, da pa bodo nove množice mladine zahtevale tudi novih organizacijskih prijemov, da moramo odločno uveljaviti načelo: telovadbo v delavske centre in na vas.
To sta samo dva primera konzervativnosti nekaterih funkcionarjev republiške uprave. Toda če bi hotel podrobneje opisati vse, kar predstavlja danes coklo in zavoro naši tako pomembni telesnovzgojni organizaciji bi moral govoriti:
o nezdravih in nedemokratičnih tendencah birokratsko-administrativnega vodstva naših organizacij, ki kršijo demokratične principe prostovoljnega organiziranja vseh, ki vstopajo v partizanska društva zaradi lastnega veselja.
SEPTEMBE
13., 14.
šega festivala — kljub vsemu temu posamezni člani republiške uprave še vedno napadajo skupen nastop »Partizana« in športnih organizacij, napadajo zlasti skupno parado, trdijo, da bi »Partizan« bolj učinkovito in smotrno prikazal
interesa in voj j e do udejstvovanja;
o tem, kako republiško močno centralizirano vodstvo ne dopušča v dovoljni meri sprostitev in iniciativnosti članov, društvenih uprav in kako zavira hitrejše predajanje našim okrajnim zvezam vlogo osnovnega usmerjevalca društev;
o monopolističnih tendencah,, ki se odražajo v miselnosti, da ie samo »Partizan« poklican razvijati telesno vzgojo, oziroma da vse drugo sploh ni te-Jesna vzgoja;
o slabem sodelovanju z Visoko šolo za telesno kulturo, z njegovimi	strokovnjaki in
sploh strokovnimi delavci, ki delajo na področju telesne kulture tudi izven »Partizana«;
o podcenjevanju vloge političnih in družbenih organizacij, ki imajo, kot smo slišali v Kranjski gori, samo dolžnost da moralno in materialno podpirajo našo organizacijo, ki pa nimajo nobene pravice dati pripombe na naše delo;
o nemogočem odnosu do tiska in sploh javne kritike (»To kar načenjamo sedaj, je seveda namenjeno samo za obravnavo na tem zboru« začenja referat v Kranjski gori);
o zapostavljanju novih organov družbenega upravljan j a-svetov in komisij za telesno vzgojo pri komunah in okrajnih odborih, ki so bili lansko leto organizirani v naši republiki, o ironiziranju in nepravilnem tolmačenju prvih rezultatov dela teh svetov — na primer organiziranja prvih športnih parkov in igrišč, odprtih za vse, podružablienje in boljše izkoriščanje dosedanjih športnih objektov formiranje namenskih družbenih skladov in podobno.
Mislim, da sem naštel — sicer ne vseh — a vendar dovolj razlogov za svojo nezaupnico upravnemu in izvršnemu odboru republiške zveze. Pre-prečan sem, da bi bilo vsako čakanje in nadaljnje taktiziranje s takimi stališči ne samo škodljivo, ampak naravnost pogubno za razvoj »Partizana«, ker bi pripeljalo na slepi tir, v polno izolacijo in odtrganost od toka družbenega življenja pri nas.
V tem smislu nameravam na prvi seji zvezne uprave oktobra meseca- obrazložiti in konkretizirati svoj kritični odnos do konzervativnih stališč, ki so tako močno zasidrana v republiškem vodstvu »Partizana«. V primeru, da bo zvezna uprava zavrgla ta moja stališča, bom v smislu 47. člena Statuta ves ta material dal v razpravo okrajnim zvezam v cilju izrednega občnega zbora »Partizana« Slovenije, ki naj določi nadaljnjo ‘smer in perspektivo naši organizaciji.
Petrograjski sovjet prešel na stran boljševikov
13.	septembra so bolj-ševiki dobili večino V Pe-trogrsjskem sovjetu delavskih in vojaških odposlancev ter zavojevali vodstvo v njem. Predsednik sovjeta je postal Lev Trocki, član CK boljševi-ške partije.
Proletariat prestolnice je s tem pokazal; komu zaupa v dnevih, ko je dežela doživela upor generala Komilova. Upor je bil 12. septembra ]ikvidi_ ran s pomočjo petrograj-skega revolucionarnega vojaštva in delavstva. Carskim generalom se ni posrečilo zadušiti rdeči Petrograd.
13.	septembra je v mestu Krasnojarsku (vzhodna Sibirija) Izvršni komite sovjeta delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev prevzel v svoje roke vso civilno in vojaško oblast.
14.	septembra je revolucionarni štab v Carici-nu na Volgi izdal odlok o oborožitvi delavcev.
14.	septembra je Začasna vlada proglasila Rusijo za republiko K temu koraku jo je prisilila Kornilovsčina, ki je ogrožala upostaviti carsko oblast in monarhijo.
Dnevnik »Ra.bočij« je dne 14. septembra priobčil Leninov članek »Iz dnevnika publicista*- V njem Lenin iz svojega skrivališča na Finskem piše:
». . . odločen preokret sedaj ni samo »lahek«, temveč nasprotno docela nemogoč brez nove revolucije«.
V pismu Centralnemu komitetu je Lenin svetoval sledečo taktiko na-pram vladi Kerenskega po zaroti generala Komilova:
»Podpirati vlado Kerenskega :e smemo uiti sedaj . . . Mi se bomo borili in se vojskujemo s Kornilovskim. ka-kor se borijo čete Kerenskega, toda mi ne podpiramo Kerenskega. temveč razkrinkavamo njegovo slabost. V tem je razlika.«
Različna mnenja
Na posvetovanju Stalne konference mest v Banja Luki razpravljajo o izkušnjah družbenega upravljanja v šolah
BANJA LUKA, 13. sept. Danes se je začelo razširjeno posvetovanje odbora za družbeno upravljanje in lokalno samoupravo Stalne konference jugoslovanskih mest. Poleg predstavnikov 18 mest prisostvujejo posvetovanju še BOGDAN OSOLNIK, sekretar za ornsv“tn in kultur- r*-—-nega izvršnega sveta, dr. LEO GERŠKCl IČ, s = k;etar sekretariata za zakonodajo zveznega izvršnega sveta. MILOŠ ZANKO in oredsednik skupščinske komisije za reformo šolstva.
Pred nekaj meseci je odbor za družbeno upravljanje Stalne konference mest Jugoslavije izvedel anketo v 70 šolah o delu šolskih odborov. Na posvetovanju je bilo nsH-pf snvora » tem.
do katere meje so postali šolski odbori samostojni v finanč-no-materialnem D-oslovanju in koliko odločajo o personalni politiki. O teh vprašanjih je bilo več različnih mnenj. Posamezniki mislijo, da v današnjih pogojih šolski odbori ne morejo voditi personalne-politike v šolah. nit; se ne morejo v celoti ukvarjati z materialnimi vprašanji. Večina udeležencev v razpravi pa je zastopala mnenje. da bi bilo treba v personalnih vprašanjih obvezno slišati mnenje šolskih odborov. Toda čeprav so številni šolski cdbori p-okazali pri svojem delu izredne uspehe, se je v posameznih ljudskih odborih zgodilo. da so bili sprejeti zelo važni odloki brez razpravljanja z ■"-gani d-užbenaga uprav” ar. j a.
PREDVOLILNA AKTIVNOST NA GORENJSKEM
Kranj, 13. sept. (Po telef.).
Po vseh občinah na Gorenjskem so v polnem razmahu priprave za volitve v občinske ljudske odbore. V Kranju se bodo pričeli zb oni volivcev 17. t. m. V vseh občinah potekajo priprave na volitve v občinske ljudske odbore zelo živahno. Na Jesenicah se bodo začeli zbori volivcev prihodnji teden. Na posameznih terenih so razpravljali o volitvah, o volilnih enotah, številu odbornikov in kandidatov. Na Bledu je bilo posvetovanje vseh množičnih organizacij in društev. Na posvetovanjih so razpravljali o zborih volivcev. V tržiških podjetjih so imenovali posebne komisije za volilne imenike. Na terenih so širši sestanki političnih aktivov. V Škofji Loki so na ple-
numu občinskega odbora SZDL razpravljali o bližnjih volitvah v občinske ljudske odbore. Zbori volivcev bodo tu od 12. do 22. septembra. Na plenumu občinskega sindikalnega sveta pa so razpravljali o pomenu zborov proizvajalcev. Tudi v ostalih občinah na Gorenjskem je celotno družbpno in politično življenje usmerjeno ▼ volilne priprave.
I.	V.
Imeriild minister trgovine v Zagrebu
Zagreb, 13. sept. Danes dopoldne je prispel v Zagreb minister trgovine ZDA g Sinclair Weeks s soprogo. Jutr: bo ameriški njiniister obiskal zagrebSki velesejem.
št
LJUBLJANA, 13. sept. Sinoči je prispela v Ljubljano delegacija Zveze italijanskih žena (UDI) pod vodstvom predsednice te organizacije Marise Rodano. Poleg nje so v delegaciji še generalna sekretarka UDI Rosetta Longo, Giuliana Nenni in Maria Madalena Rossi. Delegacija zveze italijanskih žena je imela danes razgovore s predstavnicami Zveze ženskih društev Jugoslavije in ženskih komisij pri SZDL. Od jugoslovanske strani so pri razgovorih sodelovale Vida Tomšič, predsednica komisije za žene pri predsedstvu SZDL Jugoslavije, Mara Naceva, podpredsednica ženskih društev Jugoslavije, Milka Kufrin, Blaženka Mimica, Marija Soljan (predsednica ženskih društev Hrvatske), Olga Vrabič, Ada Krivic, Angelca Ocepek in druge. V ra«-govorih so predstavnice ženskih organizacij obeh držav obrazložile probleme s katerimi M srečujejo pri svojem delu In način kako jih rešujejo. Jhtri se bodo rAsgovori nadaljevali. — (Slika je s sestanka predstavnic italijanskih ln jugoslovanskih ženskih organizacij)
POLOŽAJ NA SREDNJEM VZHODU
Sirija v središču
Intervju Salaha Bitarja madžarskemu listu — Zbiranje Set v Izraelu — Spopad v Libanonu — Sporočilo ameriškega zunanjega ministra
BUDIMPEŠTA, 13. sept. (Tanjug). Sirijski minister za zunanje zadeve je Izjavil v intervjuju, ki ga je dal dopisniku madžarskega časopisa »Ešti Hirlap«, da si Sirija pridržuje pravico, da v Organizaciji združenih narodov vsak čas stori korake, ki bi bili po mnenju njene vlade potrebni, da mednarodna javnost zve za kršitev, suverenosti Sirije in načel, ki mo temelj svetovne organizacije. Šalah Bitar je dodal, da bi ho4el predvsem poudariti, da je dejavnost posameznih zahodnih držav usmerjena proti tistim državam, ki nočejo priznavati ukazov od zunaj.
Govoreč o dobavah orožja nekaterim državam Srednjega vzhoda, je Šalah Bitar izrazil mnenje, da se Sirija zaradi tega ne bo vznemirjala, saj si ni
mogoče zamisliti, da bi se arabska država obrnila proti drugi arabski diržavi. V 'teh državah odobravajo politiko dejavne neodvisnosti. ki jo vedita Si.rija
.V -V ...	-i*	‘	'v'-
m ^
Naftovodi v Siriji
Kisov Intervju
Sekretar madžarske partije je pozval na povezovanje z množicami in boj proti dogmatizmu
BUDIMPEŠTA, 13. sept. (Tanjug). V intervjuju, ki ga je da! časopisu *Magyarorsag«, je sekretar CK madiairske socialistične delavske partije Karoly Kis poudaril, da bi se moralo partijsko članstvo čimbolj tesno povezati z množicami te* se dnevno boriti proti oportunisti6i>im revizionističnim stališčem, kakor tudi proti dogmatizmu iz minule dobe.
in Egipt in s te poti Sirija n. bo odstopila na prifask nikogar.
Kakor poročajo iz Damaska, se izraelske črte zbirajo na sirijski meji piri Kafr Henusu in Mašmar Haj.ronu. Poročila ®o-vore o tem, da stalno prihajajo tankovske in pehotne enote. Zdaj je *am že 12 pehotnih bataljonov, mnogo tankov in metalcev plamena. Medtem a e Egiptovska federacija dela Pozvala svoje člane, naj stopijo v prostovoljske enaJte za Sirijo teir oatr<, obsodila »ameriško zaroto« proti Si.riai.
Kairski časopisi piSejo danes o izjavi sirijskega ‘ generala Bi-zhija. v katerih poudarjajo zlasti besede, da je Sirija p<ri-pravlj«<na odbili sleherni napad, nima pa namena koga napasti-Nedavne Dullesove izjave imajo v Siriji za »del živčne vojne, ki jo Amerika vodi proti Siriji«.
Po poročilih, ki So včeraj prispela v libanonsko prestolnico, je bilo v spopadu žandaar-meirijske enote s skupino ljudi, ki so imele orožje, ubitih 11 ljudi. Spopad je nastal v neki vasi v bližini libanonsleo-sirij-ske meje, v katero *o prišli orožniki, da bi iskali skrita skladišča orožja. Pri tem so ljudje streljali na orožnike, ki so strele vrnili. Libanonsko ministrstvo notranjih zadev je o dogodku poročalo, da Ko nekateri napadalci zbežali na sirijsko ozemlje, hkraiti pa opozorilo prebivalstvo, naj ne naseda govoricam, katerih namen j« »poslabšati bratovske odno-šaje med Sirijo in Libanonom•
Ameriško ministrstvo za tu-nanje zadeve je objavilo sporočilo, v katerem izraža obžalovanj« spričo izjave. ki 3o j® bil 10. septembra dal sovjetski minister za zunanje zadeve G-romiko o ameriški politiki v Siriji- Napad genetskega ministra je imel namen, podreti tiste mostove razumevanja, ki Se dajejo .upanje za mir os svetu. Gromikova izjava »pači politiko in smotre« »ahodnih držav, je rečeno v sporočilu.
Mm.
m
Libanonska armada šteje komaj sedem tisoč mož in jo imajo bolj za policijsko silo kot pa vojaško. Doslej tudi ni imela oklopnih odcTelko v. Pred kratkim pa so v Libanonu opazili francoske lahice tanke, kar pomeni, da se je tudi ta država pridružila tekmovanju v oborožitvi Srednjega vzhoda. Tanki so francoske izdelave, tipa AMX 13, ki jih ima francoska armada že približno pet let. Tanki imajo posadko treh lju di ter so opremljeni z enim 75 mm topom. — Tanke tega tipa so uporabljali tudi Izraelci v sinajski kampanji. Na sliki: dva libanonska tanka francoskega izvora na poti iz. Bejruta proti sirijski meji.
DEKLARACIJA VZHODNONEMŠKE VLADE
Dodatek iz Pankowa
V svojem razglasu pravi vzhodnon eniška vlada med drugim tudi, da v celoti podpira predloge, navedene v zadnji sovjetski noti Bonnu
BERLIN, 13. sept. (TASS). Vlada DR Nemčije je sinoči objavila deklaracijo, v kateri ipravi, da je izvedba enotnosti miroljubne in demokratične nemške države lahko samo stvar nemškega naroda. V deklaraciji je rečeno, da je vhodnonemška vlada večkrat dala pobudo, da bi prišlo do sporazuma z za-hednonemško vlado o bistvenih vprašanjih nemškega naroda.
Boonska vlada je zavrnila vse predloge o mirnem načinu združitve države, je rečeno v deklaraciji. Bonnski vladi je več dio oboroževanja Zahodne Nemčije, s tem pa do poglobljene razcepljenrasti Nemčije. Oboroževanje in zalaganje Z-ahodne Nemčije z atomskim orožjem je nezdružljivo z mimo spojitvijo
Kis je dejal, da iz načel državne konference madžarske socialistične delavske partije večkrat delajo napačne sklepe, da se boj proti dogmatizmu in na-pskam preteklosti sme zanemarit':. To daje tudi temelje nabiranju. da je dovoljeno in celo pogrebno »malo sefctašiti«. Pravilnost sklepov državne partijske konference, je dejal Kis, nikakor ne izpodbija dejstva, da se v posameznih partijskih delegacijah, posameznih partijskih
Zasedanje medparlamentarne unije
LONDON, 13. sept. (Reuter). Na konferencj medparlamentarne unije v Londonu je grški delegat George Mavros izjavil, da je treba ciprski problem, ta zadnji ostanek kolonializma v Evropi, rešiti v soglasju s ciprskim narodom. Ciper je še edini primer zahodnega kolonializma. ki ga vsiljujejo narodu visoke kul'*n.M-ne stopnje, je de-j grški delegat.
Nove Številke o HiroSfmi
LONDON. 13. sept. (Reuter). Britanski fizik Joseph Rotblat je izjavil v intervjuju z zastopnikom tednika »Tribune«, da je podan iraziog za domnevo, da je ob atomski eksploziji v HiroSimd leta 1945 umrlo 240.000 ljudi, ne pa samo ^9-000 kot je bilo prvotno navedeno.. Dejal je, da pri uradnem štetju žrtev T*erj«tnto niso upoštevali štet-vilnih delavcev, ki so dnevno prihajali na delo v mesto iz bližnjih vasi ter vojaške garr-nrzije, ki je imela 70.000 žrtev.
komitejih in posameznih, primerih pojavljajo llcot značilne prav sektaške in dogmatske napake, ne pa tiste, ki jih. imenujejo »desni odklon«.
Kie je v zvez; s prihodnjimi nalogami partije izrecno poudaril potrebo po človeškem ravna, nju z ljudmi in zahteval, da se
ja treba boriti proti niaipafeam in ne proti ljudem. Oglasil »e je zlesiti proitd taiko imenovanemu »ugotavljanju izvora«, kar je po njegovih besedah v preteklosti hudo škodovalo partiji in državi. Edino menilo prt presojanju
ljudi bi moral hiti njihov odnog do socialistične graditve in njihovo dnevno delo.
1ZBEDH0 ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Getrtl dan
V New Torku menijo, da bodo sprejeli ublaSsno resolucijo kot jo predlaga burmanska delegacija
NEW TORK, 13. sept. (Reuter). Generalna »knpSiisa Zdru-žeirili narodov je danes četrti dan nadaljevala debato o madžarskem vprašanju. Za danes se Je prijavilo nad 20 govornikov.
pripravljeni sprejeti amandma n burmanske delegacije, ki bi nekoliko ublažil besedilo resolucije. V sedanjem besedilu obsoja resolucija Sorv-jetsko zvezo zaradi ukrepov na Madžar-
V krogih zahodnih, delegacij izražajo prepričanje, da bo nocoj ali jutri »aiela glasovanje o resoluciji 37 držav. Predilagaite_ Iji resolucije so, kakor kaže.
EISEMHOVVER SE BO POGOVORIL S FAUB&S0M
NEW YOKK, 13. sept. (Tanjug). — -Z včeirs-jtojo privolitvijo predsednika ESsenhow«ipJa, da z guvernerjem drfeve -Aav kansas Faubasom prouie vpra-šanje vpisa črnskih Študentov v srednjo šolo mesta Lititl® Kocka, bo nemara spor glede plemenskega razlikovanja zaiklju-2en. Spior je nastal, ker je guverner prvič v ameriiki »Rodovin :	poklical milioo, da bi
preprečil odpravo plemenskega razlikovanja v šolah- To je spravilo tudi federalno vlado v neugoden položaj glede n* to, da je federalno okrajno sodišče sklenilo, da se v smislu
sklepa vrhovnega sodišča ukine aa®regaeija.
Svojeglevnega Suvemeirja Vfeubasa so obsodili časopisi, javmost in večina guvernerjev drugih južnih držav, k«r *o v tem videli nevarnost, da bi se MOstiHl odnoSaji med federalno vlado in zveznimi državami ▼ tem selo kočljivem vprašanju. Vel časopisi so zaostrovanje ram ega problema v času, fco ameriška vlada na zunanjepolitičnem področju razvija ši-’ roko dejavnost, ocenili kot zelo neugodno za ZDA. »New Toifc Times« j« celo izrazil nezadovoljstvo spričo popustljivega ravnanja federalne vlade do odpora guvernerja Faubasa-
skem, po burmanskem predlogu pa bi izrazili samo obžalovanje zaradi njenega ravnanja.
Na včerajšnji seji Generalne skupščine so nadaljevali splož-no debato o poročilu posebnega odbora petih o Madžarski. Pakistanski delegat g. Ahmed je izjavil, da njegova delegacije odobrava ameriški predlog resolucije. Meni, da bi morala Generalna skupščina pozvati Sovjetsko zveao, nsj umaikne čete iz Madžarske. Delegata Guatte-male in Kostarike sta prav talko govorila ameriški resoluciji v prid. Ceškos 1ovaški predstaivniilc Ulrich je izraza! mnenje, da bi bilo to vmešavanje v notranje zadeve Madžarsike in da bi morali s tem nehati. Odbor petih ni znal izdelati nepristranskega poročila o položaju in ni upošteval več dejstev, ki po njegovi sodbi govore za to, da je bila kontrarevolucija na Madžarskem poskus uvesti na Madžarskem tuji fašistični režim.
in onemogoča sleherni uspeh na poti do enoitne, miroljubne Nemčije. Politika Zahodna Nemčije potemtakem ovira mirno srešiitev ne<m§kega vprašanja.
V deklaraciji je dalje rečeno, da Vzhodna Nemčija odločno podpira predloge, navedene v sovjetski noti zahodn-onemšk; vlsdi z dne 7. septembra. Odklonilno stališče bonnskih vla-djjočih krogov do sovjetske note je nadaljevanje stare smeri, ki je nasprotna življenj siki m koristim nemškega naroda. Vzhodnonemška vlada., pravi dalje deklaracija, bo'imela tudi
Zmaga laburistov v Gloucestru
LONDON, la. sept. (AFP). -Na dodatnih volitvah v Gloucestru je laburistična stranka obdržala mandat v parlamentu. Kandidat stranke Jack Diamond je dobil 18.895 glasov, njegov nasprotnik — konservativec pa 10-521. — Vodja laburistične atranke Gaiitskell je izjavil, da je t0 »dokaz nepriljubljenosti konservativne vlade in da je napočil čas za spremembo«.
v prihodnje za svojo glavno dolžnost, da obvaruje nemški narod pred novo katastrofo in bo zaibo dosledno nadaljevala s politiko Tndra, ustvarjanja pogojev za sporžtzum med obema nemškima državama, s tem pa za zdiružiitev obeh delov Nemčije v mirno, protiimpeiialistično državo. Na koncu pravi deklaracija, da je vlada DR Nemčije pripravljena v ta namen vsak čas za pogajanja.
Nehru obtožuje Pakistan
New Delhi, 13. sept. (Tanjug). Predsednik Nehru je danes v parlamentu obtožil Pakistan, da dela sabotaže in nasilja, »kar naj bi povzročilo v Kašmiru zmedo in preplah«. Na vprašanje nekega poslanca o nedavnih eksplozijah bomb v raznih krajih Kašinira je Nehru izjavil.'-da je od srede junija v Kašmiru eksplodiralo 16 podtaknjenih bomb, ki so ubile šest ljudi, ranile pa deset. Te bombe So imele vojaška znamenja in izvirajo iz skladišč »neke organizirane armade«. Predsednik Nehru je dodal, da je bilo v zvezi z eksplozijami aretiranih več ljudi in da je iz njihovega pričevanja mogoče sklepati, da so bile bombe poslane iz Pakistana. Nehru je dejal, da iz Pakistana pošiljajo tudi denar in propagandno gradivo, oči-vidno z namenom, da bi sejali zmedo.
TELEGRAMI
MOSKVA — Jugovzhodno od Urala v sovjetski republiki Bažki-riji so odkrili devet novih petroj skih nahajališč. Računajo, tla so ti kraji prav tako bogati > petro lejem kot področje med Uralom In Volgo.
SANTIAGO — Čilska vlada je zaprla več rudnikov bakra, ker padajo svetovne cene bakra. Rud nlki, za katere gre, so v rokah čilskih ali mešanih družb.
WASHINGTON — V neki atom ski tovarni severno od Goldea Color&iio je nastal požar, ki je po vzroCil 50.000 dolarjev škode. Zastopniki komisije za atomsko energijo je izjavil, da bi zaradi požara utegnilo priti do počasnega širnjenja radioaktivnih žarkov.
LONDON — Z novim cepivom proti azijski gripi se je dalo prostovoljno cepiti 8.GOO ljudi. Posku sna cepljenja z različnimi serumi proti tej bolezni bodo trajala pet mesecev.
PARIZ — Francoska in japon ska filmska družba sta podpdsali sporazum o rednem uvozu najbolj šib japonskih filmov na Francosko.
OTTAWA — Davi Je prisegel novi kanadski minister za zunanje zadeve Sidney Smith. Zadnjih 23 let je bil univerzitetni profesor. izrazil je upanje, da bo kon cepcije prosvete vcepil tudi v zunanjepolitično poslovanje.
ANKARA — V veliki poplavi v severovzhodnih predmestjih mesta Ankare je bilo 37 smrtnih žrtev. Voda, ki je bila ponekod visoka 9 metrov, je uničila 400, po Škodovala pa 1.000 hiš. Škodo cenijo na 12 milijonov funtov šter lingov.
Polletna bilanca
Skoraj polletna pogajanja v razorožit venem pododbora OZN v Londonu so bila prekinjena ali odgodena v znamenito sovjetske medcelinske rakete, jesenskih pomorskih manevrov atlantskega pakta in Sovjetske zveze ter vedno bolj napetega vzdušja na Srednjem vzhodu. Čeprav sta si obe strani na pogajanjih izrekli na zadnji seji komplimente za sodelovanje kljub ostremu izražanju stališč — sta se obe strani vendarle potrudili dokazati svetu, da je nasprotna stran kriva za den-speh pogajanj, čeprav tudi ta ni popoln.
ft
rimumiTOi
Kratkovidnost
Najnov-ejši sklep ameriške agencije za medsebojno pomoč, da ne bo več dajala finančne pomoči za razvoj tistih industrijskih panog v tujini, ki so državna la-st, močno krepi domnevo, da so Američani bodisi izredno slabi poznavalci zunanjega sveta ali pa popolnoma ’ prepričani o premoči svojega kapitalističnega sistema za vse čase, kraje in ljudi. Uradni zastopnik agencije je ta sklep kronal z izjavo, da »denarna sredstva ameriške vlade ne bodo krepila socializma.«
Očitno meri ta ukrep predvsem na mlade države v Aziji in Afriki, ki se mukoma prebijajo iz zaostalosti in revščine. V teh deželah je država edina, ki lahko zbere zadostna sredstva za graditev velikih jeklarn, hidrocentriil in d.rugih objektov težke industrije, kar pa seveda nujno še ne pomeni socializma.
Če bi ameriškim uradnim in posebno še poslovim krogom očitali naivnost, bi dejali, da v vsakem primeru istovetijo državno lastništvo s socializmom. Toda poslovni krogi, in to še najmanj ameriški, niso naivni in se ne ozirajo na ideološke razlike, ampak n a. dobiček. Najbolj verjetna je torej razlaga, da so ameriški poslovni krogi prisilili ali prepričali uradne kroge, naj z vsemi sredstvi pod-pro investicije ameriškega zasebnega kapitala v tujini, ker bi radi obdržali vioivopolni položaj. Ker pa zasebni ka.pi-tcl ne bo odžiral sebi dobiček, je popolnoma gotovo, da ne bo gradil objektov težke industrije, ampak kvečjemu kake Tekstilne tovarne, zaradi katerih pa zaostala država ne ho ostala nič manj odvisna
Uradno so ti ukrepi naperjeni proti socializmu. Že to je dovolj slabo. Toda nameni, ki te za tem skrivajo, so še slabši. Zato ne gre očitati Američanom dogmatizma, ampak še kaj hujšega — sebičnosti
iv kratkovidnosti. Sebičnosti zato. ker so kljub njihovi znani radodarnosti zmagali v uradni politiki interesi zasebnih krogov, in kratkovidnosti,
- ?r socializma s tem ne bQdo :avr! i. Ttcsprotno, morda ga bodo s takim ravnanjem v teh deželah le še pospešili.
Bip
Tnpki zaplet
Predsednik tajske vlade je spet zašel v hude težave. Ravnotežje. ki ga je vzdrževal med vojsko in policijo — dvema močno oboroženima silama ki sta. mu doslej omogočali, da se je obdržal na oblasti — se je porušilo in bil je postavljen pred alternativo, da se odloči za eno izmed njiju.
Pred dnevi je namreč skupiva. vodilnih funkcionarjev armade, ki so bili ministri v Pibulovi vladi, izstopila iz vlade. Na čelu ministrov, ki so zapustili vlado, je general Šarit Thanarat, ena -najmočnejših in predvsem najvplivnejših osebnosti v Taju. Oficirji so zahtevali od Pibula, da odstrani iz vlade Saritove-ga rivala, poveljnika policije generala Fa.pa Srijanoda, kije imel v vladi notranje ministrstvo. Le-ta je pod pritiskom vojske odstopil, z njim pa je odšel iz vlade tudi maršal Pin Cunhavan, minister za kmetijstvo.
Za Pibula je položaj sila težaven, kajti i policijski i vojaški funkcionarji so tisti, na katere se je sedaj lahko oslanjal. Eni kot drugi so ime-noi-ani člani parlamenta. Ker pa je opozicija proti njegovi vladi v parlamentu vedno močnejša in je vlada pri zadnjih volitvah le s težavo dobila pičlo večino, bi bil pristop imenovanih članov parlamenta v opozicijo lahko huda nevarnost za obstoj vlade.
Kakor kaže se je Pibul zaenkrat odločil za predstavnike vojske, ker so verjetno močnejši kot policijski general Fap (toda tudi general Fap razpolaga s tanki!). Pri vsej stvari gre torej zaenkrat le za razprtije v vladnih krogih in
v vladni stranki, iz katere je doslej izstopilo 92 vplivnih članov. Kako se bodo stvari naprej razvijale, je težko reči, vsekakor pa bi znale te razprtije om,ogočiti ljudski opoziciji, da bi se še bolj razvila, čeprav bi bilo najbrže pretirano pričakovati kaj več glede na dejstvo, da je vojska in policija v rokah generalov, ki te bore za svoje osebne ambicije in s svojo oboroženo silo onemogočajo vsa-kršno močnejšo akcijo opozicije.
Sovjetska zveza je na pogajanjih najprej prišla na dan s svojim predlogom^ Ta predlog je vseboval zahtevo po takojšnji ustavitvi jedrskih poskusov vsaj za dobo dveh let brez kakršnih koli drugih pogojev. Zahodne države pa so svoj celotni predlog o sklenitvi delnega sporazuma o razorožitvi predložile šele 29. avgusta. To pozno predložitev zahodnega načrta pojasnjujejo opazovalci s tem. da je moral ameriški delegat Stas-sen — ki so ga krstili za največjega optimista na pogajanjih — najprej uskladiti stališča ne samo Velike Britanije. Francije in Kanade z ameriškim stališčem. ampak tudi stališča vseh drugih članic atlantskega pakta. Zahod Ima že dejstvo, da se je
tukaj posrečilo doseči enotnost, za velik uspeh. Vsekakor je to precej enostranski uspeh.
Težave pri usklajevanju zahodnega načrta so predvsem izvirale iz stališč Velike Britanije in Franciije. Velika Britanija je že lani začela izvajati daljnosežne reforme v vojski, ki- so globoke posegle celo v tradicionalno strukturo angleških polkov in brigad. Pri tem ne kaie konservativna vlada nobene sentimentalnosti, ker je trdno odločena servirati britanskim volivcem do leta 1960 seznam prihrankov, ki jih je dosegla na področju obrambe. Toda namesto konvencionalnih sil je bilo treba najti nekaj drugega, kar bi uravnotežilo britansko
obrambno moč. Maemillanova
vlada je naila, ali vsa.j dozdeva se ji, da je našla, rešitev v »veliki zastraševalfci« — vodikovi bombi. Razumljivo Je. da bi sporazum o prekinitvi jedrskih' poskusov, čeprav bi bil ta sporazum začasen, motno prekrižal britanske načrte o vodikovi bombi, ki jo je Velika Britanija pred kratkim izdelala to že začela tudi preizkušati. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi prekinitev poskusov postala trajna, zakaj svet bi se le s težavo spri jasnil z njihovo obnovitvijo.
Gospodarske težave ao tudi Francijo prisilile, da je kljub vojni v Alžiriji začela razmišljati o temeljitem varčevanju na pod.ročju obrambe. Nadomestilo za konvencionalne oborožene sile naj bi tudi pri Francozih bila vodikova bomba. Le da je Francija nekoliko zaostala za Veliko Britanijo, ki se ji Je Se v zadnjem hipu posrečilo ustvarit- videz enakopravnosti z obema velikanoma na Vzhodu in Zahodu — z vodikovo bombo. Zato je bilo stališče Francije do razorožitve nekoliko drugačno od britanskega. Francija tud-i ni hotela slišati o prekinitvi jedrskih poskusov, razen seveda ob tako močnih
in daljnosežnih pogojih, ki že sami ob sebi pomenijo vseobse-žen sporazum o razorožitvi. Če moramo po polletnem delu ra-zorožitvenega pododbora v Londonu ugotoviti, da niti delen sporazum o razorožitvi ni bil dosežen, postane jasno, da je izpolnitev francoskih pogojev za ustavitev jedrskih poskusov na tej stopnji razvoja nemogoča.
Toda kljub tem razlikam se je Stassenu oziroma ameriški diplomaciji posrečilo ta nasprotujoča si stališča zediniti in kot veliko koncesijo Zahoda med drugim predlagati ustavitev poskusov za dve leti. toda s pogojem, da vse prizadete države nehajo izdelovati fizijski material v vojne namene. Sovjetska zveza pa je na ta pogoj vseskozi odgovarjala prvič: da mora biti prekinitev poskusov brezpogojna, in drugič: da bi bile v tem primeru zahodne države na boljšem, ker bi ob svojih.velikih zalogah fizijskega materiala lahko mirno naprej izdelovale atomsko orožje, čeprav bi bila proizvodnja samega materiala prepovedana.
Po začni prekinitvi pogajanj v razorožitvenem pododboru so
voditelji posameznih delegacij dali .izjave delu pododbora ter o njegovih uspehih in neuspehih. Najbolj značilna je vsekakor izjava francoskega delegata Julesa Mocha. ki vidi v delu pododbora dva temeljna uspeha. Prvi uspeh je po njegovem mnenju ta, da so se po petih letih zahodne države sporazumele o skupnem načrtu in ga v imenu petnajstih držav predložile Sovjetski zvezi. Drugi uspeh pogajanj pa je po njegovem mnenju ta, da so pogajanja omogočila natančno opredelitev temeljnih sporazumov, hkrati pa dokazala, da obe strani isk”°nr> iščeta pr>t k raz'M'<'‘*?*vi.
Glavna nesoglasja med Zahodom :n Sovjetsko zvezo glede razor-fižitve so po Mochovem mr>°iiu n^5'e^n:a:
SZ vztraja, da je treba brezpogojno prepovedati " iedrska orožja, medtem ko Z.ahod postavlja izjemo za nrimer agresije. Rusi dalje zahtevajo brezpogojno ustavitev jedrskih poskusov, medtem ko Zahod zahteva določena jamstva. -Zahod zahteva prepoved izdelave • fizijskega materiala v vojne namene, Rusi pa to prepoved povezujejo z uničenjem vseh ob-
stoječih zalog fizijskega materiala. Zahod to uničenje spet povezuje z učinkovitim nadzorstvom. Pogoji toTej kar izvirajo iz drugih pogojev, ki so spet vezani s pogoji. Kar zadeva zmanjšanje oboroženih sil, je Zahod mnenja, da je treba te sile postopoma zmanjševati in ob vsaki spremembi posebej skleniti sporazum. Rusi so za avtomatično zmanjševanje oboroženih sil po stopnjah. Glede oporišč na ozemlju tujih držav so Rusi zelo odločni. Zahtevajo njihovo ukinitev. Zahod odgovarja, da to ni mogoče, dokler ni doseženo »vzdušje medsebojnega zaupanja«. In naposled: težišče zahodnih predlogov sloni na učinkovitem nadzorstvu brez katerega po mnenju Zahoda obsežna razorožitev ai mogoča.
Meje nesoglasij so torej pr« cej natačno potegnjepe in edina pot iz težav so menda obojestranske koncesije. Razen seveda, če se katera stran ▼ celoti ali. v važnem vprašanju ne premisli. Toda čas propagandnih govorov Je zdaj v bistvu minil. Svet pričakuje dej anj.
4 str. / SLOVENSKI POHOCEVALEC / st. »» — **. septembra 1957
Jugoslovanska vina na III. vinskem sejmu
HI, mednarodni vlinski sejem v Ljubljani bo pomemben mejnik v našem vinogradništvu in vinarstvu- Prav na tem sejmu so se jugoslovanska vina afirmirala v hudi konkurenci kot, vina, ki jih v svetu močno cenijo. Dandanes so jugoslovanska vina na vseh kontinentih poznana in zato se tudi naš Izvoz vin iz leta v leto čedalje bolj povečuje.
Visoka priznanja za kvalitete jugoslovanskih vin je priznala tudi mednarodna komisija, ki je bila sestavljena iz samih svetovno znanih strokovnjakov — degustatorjev in sicer iz Velike Britanije, Sovjetske zveze, Romunije, Francije, Avstrija, Zah. Nemčije in Jugoslavije. Kljub strogi anonimnosti proizvajalcev je ta komisija podelila od skupnih 97 zlatih. 289 srebrnih in 65 bronastih kar 33 zlatih, 165 srebrnih in 49 bronastih jugoslovanskim vinom.
Medtem ko so se slovenska vina mnog, bolj odrezala od ostalih, je vendar šlo mnogo kolajn v druge republike. Seveda okusi in druge kvalitete, ki jih imaio jugoslovanska vina iz različnih krajev, so za okus povprečnih ljudi, zlasti na Zahodu, tudi različno sprejemljive. Kot kažejo izidi ocenjevanja fnednarodne komisije, so v svetu, zlasti na Zahodu močno cenjena vina, ki imajo predvsem več kisline. Kajpak, da vina z večjo količino kisline niso edina, potrjujejo trgovski zaključki na III- mednarodnem sejmu, kj pričajo, da vina 2 manjšo količino kisline gredo prav tako dc-br® v prodajo.
Če je torej uspeh sedanjega vinskega sejma na dlani, pa je na drugi strani prav, da zvemo za kritične pripombe na račun tega sejma, ki sicer samo potrjujejo njegov velik pomen, hkrati pa opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, zaradi česar je vredno, da jih poznamo. Pri tem gre predvsem za sodbo tistih, ki so se tega sejma udeležili.
Miloš Ilič, šef notranjega prc-meta izvoznega podjetja rjugovino« iz Novega Sada nam je izrazil svoje mnenje takole: »Doslej smo bili vsako leto na vinskih razstavah in sejmih v Ljubljani. Kot eno največjih podjetij v Vojvodini smo na te sejme vedno pripeljali predvsem fruškogorska vina. Tudi letos smo jih pripeljali in v hudi konkurenci z ostaimi osvojili 8 srebrnih in 3 bronaste kolajne. Mi smo z uspehom na tem sejmu zadovoljni. Sklenili smo že precej pogodb, čeprav le za domači trg v Sloveniji. Toda tudd s tujino smo že v razgovorih in pričakujemo, da bomo prodali tudi v druge države okoli 50 vagonov«-
Glede ocenjevanja vin pa je - dejal: »Naše mnenj« je, da bi morali ocenjevati naša naravna vitla bolje, kot pa jih je na tem setjmu ocenila komisija. Vem, da so bili ,v komisiji vinski strokovnjaki, ki pa so bili tudi trgovci. Seveda &o ona ocenjevali vina s stališča okusa potrošnikov njihovih dežel, n« pa izključno s strokovnega stališča«. Tako je povedal omenjeni tovariš iz Vojvodine in hkrati dejal, da so letos v prvem polletju izvozili že nad 200 vagonov vina in sicer v obe Nemčiji, Holandsko. Belgijo, Dansko, Poljsko, Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. V drugem polletju pa kaže, da ga bodo izvozili za okoli 100 vagonov več kot v prvem.
Naslednja je bila izjava predstavnika vinogradniškega in vinarskega izvoznega podjetja iz Kavadarcev »Tikveš« Krste Trifunova: »Na tem'sejmu smo dobili več srebrnih in bronastih kolajn In sicer za bela in črna vina. Naša vina in pa tudi grozdje izvažamo v različne zahodne in vzhodne države.
Z našo udeležbo na III. mednarodnem vinskem sejmu smo zadovoljni- 2al letos nismo imeli dovolj vina. ker ga prodajamo . lahko brez vsakih težav. Vendar se zaradi tradicije vinskih sejmov v Ljubljani le-teh udeležujemo, kar v ugodnem smislu vpliva na našo trgovsko poslovanje. Zato nameravamo tudi v prihodnje nrjhadati na vi"=k° sei.me v Ljubljani«.
Zatem je tovariš Trifuncv Se povedal, da so letos lme1< že prve Prozde na velikem. 5(10 ha obsegajočem nasadu trte. Ta nasad pa bodo še razširili tako. da bo obsegal okoli 500 ha novršin. Preden smo se zahvalili za izjavo, nam je omenil, da izvaža t> od jeti e »Tjkveš« okoli 70 do 80 odstotkov vsesa m^Vodnn'VP2a vina in ffrozdia
Dokaj drugačno Pa je bilo mnenje o sejmu, ki sta ga izrazila Pavle 'Weitner, predstavnik izvoznega podjetja »Navip« iz Beograda in Mirko Kovačevič, predstavnik »Agro-expor-ta« iz Beograda. Obe podjetji sta sprejeli na tem sejmu tudi kolajne od zlatih do bronastih. Tovariš Weitner je med drugim dejal:	»Propagandni del,
na katerem sodelujejo različne države, je .odlično organiziran-Fovsem drugače pa 5e s komercialnim delom sejma. Ker je III. mednarodni sejem vina v Ljubljani tudi sejem vseh jugoslovanskih vin, bi morala biti na tem sejmu mnogo holj zastopana vina iz ostalih delov Jugoslavije. Tega pa ni- Jaz sam ne vem zakaj. t
Posebno vprašanje tega sejma pa je ocenjevanje vin. V komisiji so bili skoraj izključno strokovnjaki, ki so bili
hkrati tudi trgovci. Le-tj si. ocenjevali vina s stališča okusa potrošnika in zahtev trga, naše mnenje pa je, da bi morali biti v komisiji samo strokovnjaki za vina, ki bi ne glede na komercialne razloge ocenjevali izključno le najboljša vina v njihovih posameznih vrstah«.
Pripomnil je Se, in s tem se Je tudi njegov kolega strinjal da so bili taki sejmi kot je v Ljubljani po vojni zelo koristni, ker so seznanjali potrošnika, kakšna vina sploh imamo pri nas. Danes pa tega ni ve? treba, ker trgovci vedo, kje in kakšna vina so v Jugoslaviji na razpolago- Glede sejma je na kraju Donovno poudaril. da mora dobiti v prihodnje mnosn bolj splošni jugolslova.nski značaj. obenem pg naj bi bil krajši.
Takšna je torej sodba nekaterih predstavnikov ostalih jugoslovanskih razstavlj alcev na t&m sejmu. Nedvomno veli a ■Hid-" za vinski sejem v Ljubljani kot za druge, da So vedno bili brez pripombe proti postavljeni zamisli ali na nasploh za in proti sejmu. Tzkušn.ie p» kljub temu kažeio. da trad-r;-onalni vinski seiem vsekaknr pomeni veliko korisf za jugoslovansko vinogradništvo in vinarstvo.	VT
> - -
Zapisek
planinca
Koroiica: Jutranji odhod na paSo
ransv&rzala — planinska pot, kd pelje čez vse naše prelepe slovenske gore in planine od Maribora do Postojne — je že dobro zinana ne le
med Slovenci, temveč je našla navdušene pristaše tudi med planinci v drugih naših republikah-
Okroglih 200 ur hoje, pri kateri planinca nihče ne preganja; spoznavanje vseh slovenskih pokrajin in ljudi, od Štajerske čez Koroško in Kranjsko d0 Primorske; vedno novi, prečudoviti razgledi, veličastne, ponekod še nedotaknjene nosite in donebesni vrhovi; in še več! Koga ne bi navdušila ta edinstvena pot, ki bi ji težko našli primere?!
Doslej je bilo prodanih nad 2500 transverzalnih knjižic (dnevnikov s transverzale) in toliko planincev sedaj verjetno hodi po tej poti, ki časovno ni omejena. Kdor ne utegne drugače, jo lahko prehodi tudi v petih, šestih letih! Vso pot od Maribora do Postojne je doslej prehodilo 18 ljudi in za nagrado so prejeli častni planinski znak. Kdo ve, ali je med njimi tudi tisti študent, o katerem mi je oskrbnica v koči na Loki (pod Raduho) nedavno povedala, da j» vso to pot prehodil v 14 dneh in porabil pičlih 5000 din? — Svojevrsten rekord, gotovo! Toda: Je na transverzali dobil, kar bi lahko? Je sploh mogel dobiti?!
Letošnja planinska sezona menda ni bila najboljša. Vsaj povsod ne. V večini planinskih koč in d orno v med Klopnim
vrhom na Pohorju in Korošico v Kamniških Alpah se je vpisalo v spominsko knjigo do 20. avgusta letos manj planincev kot v istem času lani.
Je bilo krivo vreme? — T'o je avgusta res precej nagajalo.
Je bila kriva dirka dopustnikov na morje? — Ob morju je bil letos obisk res boljši kot lani-
So se planinci ustrašili »preskrbovalnih« težav? Preskrba v nekaterih planinskih domovih, zlasti v Sredogorju od Maribora do Solčave, gotovo ni bila najboljša. Za redne geste (penzion) je bilo kar dobro; ne tako za mimoidoče planince, ki pač ne tnošijo na debelo. Tudi pijančevanje po nekaterih niže ležečih postojankah ob sebotah in nedeljah — raje ne navedem nobene po imenu — odvrača resn9 turiste, ker se počutijo nelagodno; da niti ne omenjam dSrindaja, vpitja itd. do rane zore, da turisti ne najdejo počitka.
Planinska društva, ki upravljajo domoxre na Sredogorju, bi morala razmisliti o nekaterih takih in podobnih vprašan,jn/n in spravita, zadevo v pravi t:r. Trezni turisti res ns nesejo toliko kot pijanci iz doline, vendar je vredno spravljati v nevarnost sloves našega planinstva zaradi nekaj tisočakov za-' služka več?	F.	>1-
Kakor smo že poročali je bilo 7. in 8. septembra v Smederevu zvezno ribiško športno tekmovanje. Udeležilo se ga je veliko Število tekmovalcev iz LR Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore i» Slovenije.
7. septembra dopoldne so* tekmovali v lovu rib pri dnu v Donavi. Posamezno prvo mesto je osvojil Jakšič iz Srbije pa tudi naslednja mesta pripadajo tekmovalcem Srbije. V ekipnem plasmaju je prva Srbija, druga Slovenija, na tretjem mestu pa Hrvatska. **
Popoldne so tekmovalci nastopili v disciplini lova rib s plovčkom. Vsa tri prva mesta so osvojili tekmovalci iz Srbije, ekipno pa j® Prva Srbija, druga Hrvatska in tretja Slovenija-
V nedeljo, 8. bilo tekmovanje žilnika in umetne muhe. V obeh disciplinah meta obtežil-nika 7.5 gramov je bil prvi Brodarac, drugi Sic, oba Hr-vat&ka, tretji pa Jakovljevič iz Slovenije. V disciplinah meta umetn« muhe se je plasiral na prvo mesto Žurga (Hrvatska), na drugo Požar (Slovenija), na tretje pa Wolf (Hrvatska). Naj-
septembra. Je' peto Crni gori. v metu obte-
daljši met umetne muhe na dalj ayo je dosegel Danilo Rifelj — Slovenija, z metom 29.12 m. V skupnem izidu posameznikov je rezultat naslednji: 1. Juraj Brodarac — Hrvatska, 2. Silvo Požar — Slovenija, 3. Roman Žurga — Hrvatska, 4- Stjepan Daut —• Hrvatska. Ostali slovenski tekmovalci so dosegli od 28 nastopajočih tele rezultate: Danilo Rifelj 6, Stojan Jakovljevič 8, Miha Gostiša 11 iij, Lojze Sadar 12 mesto.
Državno prvenstvo in pokal Zveze športnih ribičev FLRJ je osvojila ekipa LR Hrvatske v postavi Daut, Sic, Velim in Brodarac. Slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Požar. Rifelj. Gostiša in Jakovljevič se je plasirala na drugo mesto- Tretje mesto pripSida ekipi Bosne in Hercegovine, četrto Srbiji in
V.
»SHS
sonči
poletnih dneh oc! jutra do
S poti na Klopni vrh. Koliko takih pohorskih kmetij se noči na fratah, na robu mogočnih smrekovih gozdov, bi objemajo razgretega planinca s svojim
blagodejnim hladom.
Pionirska knjižnica v novem šolskem letu
pisma uredništvu
ASE ŽELJE
Ob priliki vinske razstave, ki je te dni na ljubljanskem Gospodarskem rastavišču, smo v naših listih brali sijajne ocene' slovenskih oziroma jugoslovanskih vin in o številnih medaljah, ki so jih producenti teh vin prejeli. Vse to je lepo. Toda še lepše bi bilo ter v redu, da bi nam tudi naši gostinski lokali servirali res taka vina. Sicer nam potrošnikom vse medalje nič ne pomenijo. S samim izvozom kvalitetnih vin se menda potrošnik ne more zadovoljiti. Rad bi za svoj denar tudi sam dobil v lokalih še po razstavi dva deci takega vina, ki je bilo odlikovano z zlato medaljol In to seveda po zmogljivi, ne astronomski ceni!
Razstave same nisem obiskal, saj sem d-ovolj o njej bral. Pokušal pa sem vino v zunanjem paviljonu ob cesti, kjer prodajata svoje pridelke vipavska in gor iška zadruga. Res je tudi tu po' 200 din liter, toda je vsaj vino. In ako računamo stroške, ki jih zadruga ima s tem ter primerjamo cene v naših lokalih, kjer prodajajo slabša vina po 220 din, potem moramo samo želeti, da bi tudi ti dve zadrugi odprli v Ljubljani svoje kleti, kjer bi Ljubljančanom lahko postregli s kvalitetnim pridelkom po nižji ceni. Kajti tudi pri vinu je prav tako, kot pri mesu na ljubljanskem trgu. Mesa določene vrste na trgu nekaj dni ne dobite. Ko pa se spet pojavi, ima vsaj zu, deset ali dvajset dinarjev višjo ceno. Gostinski loka 1
Nainovejše vesti in dogodki • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
malo prepleskajo, ko ga spet
odprejo, pa ugotovite, da morate za dva deci plačati namesto prejšnjih 40 din, 44 din. Torej kar 20 din pri litru več. Včasih je Magistrat urejeval tudi take zadeve. Ali sedanja Tržna inšpekcija nima na to nobene ingerence? Za prihodnje leto je obljubljeno, da bo izšel vinski zakon. Skrajni čas je že, da bi bil v veljavi. Upajmo, da bo potem tud i v tem pogledu bolje.
V zvezi z vinsko razstavo je vsekakor tudi vredno omeniti, da je bila v' istem času tri dni odprta v Železničarskem domu pri kolodvoru tudi mlekarska razstava oziroma razstava mlečnih izdelkov. Sicer v zelo skromnem obsegu, vendarle jo je bilo vredno pogle-
dati. Ne samo producentom, koristila je tudi konsumen-tom. Toda, kot rečeno, bila je preskromna, v premajhnem orostoru, da bi lahko pokazala vse, kar na tako razstavo spada.
Ko sem Sul, so prireditelji razstave prva dva dneva delili obiskovalcem brezplačno, ne samo za posjeušnjo, marveč kar cele kozarce mleka in so tu zlasti nekateri otroci prišli na svoj račun, kar je bilo dokaz, da ti otroci doma dobe premalo mleka. Zadnji dan razstave ste dobili res le po-skušnjo, kpr je bil naval velik in bi bilo za velike kozarce potrebno hektolitre mleka. Po poskušnji raznih vrst sira ste *» lahko po primerni ceni nabavili sir ali maslo. Kaj bi bilo treba storiti, da bi tak kvaliteten sir bil dostopen po enakih cenah tudi izven razstave?	-e-k-.
Kratek obisk pri upravniku
Pionirske knjižnice Frančku Bohancu, mi gotovo ni mogel dati popolnega pregleda nad preteklim delom in načrti te tako pomembne kulturne ustanove. Dal pa je glavni vtis: delajo. Zelo delajo.
Začeli so pred štirimi leti s tremi ljudmi. Danes jih imasjo 20. In vsak ima kaj delati. Vse živi, giblje, se priipravlaja na novo šolsko leto. In temu, kar so že ustvarili, hočejo letos še marsikaj dodati.
V likovnem oddelku pripravljajo za mladino ciklus predavanj iz umetnostne zgodovine.
> Predavali bodo strokovnjaki, ki bodo svoje besede ponazarjali s ski optičnimi slikami.
Mladinsko gledališče: Pikica in Tonček. Kitajski čar, in Se eno delo. o katerem se pa Se niso dokončno odločili.
V oddelku za ritmiko bi radi pripravili Ljubljančanom . presenečenje. Ker pa še niso popolnoma prepričani v uspeh, nočejo preveč obljubljati. Malo grmenja veliko dežja...
V novem oddelku za glasbeno vzgojo bodo Cicibani peli v
Risalna deska in barve — t svetlih prostorih — naši otroci bodo imeli dober okus (la likov*
■ega oddelka Primorske knjižnice)
zboru in se učili igrati’ na preprosta glasbila.
V oddelku za tuje jezike s« bodo učil; tudi gimnazijci iz nižjih razredov. Hočeio namreč vskladitd klasični šolski in mori ern i način pouka tujih jezikov.
Kina ne bo več. Toda ne po krivdi uprave Pionirske knjižnice. Prostora ni. Mogoče bo dejstvo, da so poučni in zabavni filmi bolj koristni kot kavbojke. pokljukalo na prava vrata. Ta kino bi lahko lepo dopolnjeval mladinskega v Domu Ljudske milice.
V upravnikovi pisarni se nabirajo znanstvene knjige o vzgoji mladine. — Nov oddelek, ki bo zopet zahteval novih prostorov.
V prihodnjih počitnicah bo vodstvo Pionirske knjižnice pripravilo nekje ob morju kolonijo za 150 otrok. Tam jim bo ustvarilo prave sodo-bne počitnice z organiziranim razvedrilom. Sodelovali bodo strokovnjaki iz vseh vzgojnih področij.
Načelo njihovega dela je: vzgojitelj naj estetsko oblikuje svobodno otrokovo izražanje in njegove gibe. Knjiga bodi otroku vzgojitelj, ne Pa šolma-šter s palico in molitvenikom.
Tudi med počitnicami so delali, čeprav so bila vrata v knjižnico zaprta. Vsem kolonijam so pošiljali mladinske knjige. Celo v Avstrijo so jih samo v j unij o poslali 200.
Seveda imajo tudi težave. Učilnica za 15 otrok ne more sprejeti več sto prtjavljencev in v dvorano za 60 otrok j’-h nikakor ne morejo stlačiti 200 ali 300 pri kinopredstavi. In še in Se. Pa bo bolje. Ce se bosta dve družini umaknili, bodo letos pridobili še 6 učilnic.
Za konec pa Se nekaj številk. V preteklem šolskem letu so imeli v izposojevalnici knjig in čitalnic; 36.000. mladih obiskovalcev. na dom pa so si otroci izposodili skoraj 44.000 knjig in slikanic. Vseh knjig Da Imajo približno 20.000. Preteklo leto so imeli vpisanih 600 otrok, letos pa se jih Je prijavilo mnogo več. Tako jih bodo seveda morali precej odkloniti. Bo res treba novih prostorov.
Zvezni seminar za mladinske knjižničarje, ki je bil prav zaradi visoke stopnje dela Pionirske knjižnice, v Ljubljani, je lep dokaz za kvaliteto in sodobno metodo dela.	k-b
Moč reklama
Tovarna »Arrigoni« la Izole je dala pred nedavnim v promet svoj novi proizvod »Argo«, t. j. koncentrat za 4 krožnike goveje juhe z jajčnimi testeninami po ceni 60 din za vrečico. Iz radijske in časopisne reklame je jasno razvidno, da je mišljena cena kot maloprodajna, t. }. da so v njej vkalkulirani vsi stroški:	izdelave,
prevoza, dobiček trgovske mreže itd., skr2tka, potrošnika naj bi stala vrečica 60 din.
Ta koncentrat je zelo primeren za izlete ln taborjenja. Ko smo v avgustu taborili ob Sori, sem stopila v trgovino pri mostu v Goričanah in zahtevala vrečico »te juhe« v prahu. Prodajalka mi jo je ponndila po ceni 96 din. Začudila sem se. Prodajalka je zmajala z rameni in kot izgovor uporabila staro »frazo« o visokih prevoznih in drugih stroških • ter da Je ceno postavilo trgovsko podjetje v Medvodah. Plačala sem ln odšla.
NI ml pa šla cena iz glave. Ali nas tovarna »Arrl-gonl« zavaja s svojo reklamo, ali pa je ceno trgovska mreža »navila« pri »lo-
vu« za neupravičenimi dobički kar za 60’/». t. j. za 36 din pri vrečici.
Izračunala sem, da se bolj izplača za 96 din Kupiti 4G dkg mesa, iz katerega se dobi prav take 4 krožnike dobre goveje ju he, in to z mesom vred.
Ko sem šla preteklo soboto na dvodnevni izlet, je meja prijateljica v prav isti trgovini kupila vrečico »Argo« za ceno 6!) rlin. Bilo mi je vse jasno: Pod pritiskom vztrajne radijske in časopisne reklame, na katero trgovsko podjetje v Medvodah spr . a ni računalo, je bilo Ie-to prisiljeno »znižati« prodajno ceno na 60 din, odn. odreči se neupravičenemu dobičku 60=/. ali v denar.iu 36 din pri vrečici. Na dlani je, da je napravila sistematična radijska in časopisna reklama, ki jo vodi tovarna »Arrigoni« za svoj proizvod, za potrošnike hvalevredno delo. Saj poznajo ceno »Argo« sedaj »že vrabci na strehi«.
Ali ne bi kazalo, da bi tudi ostala podjetja, ki propagirajo svoje proizvode po radiu in časopisju. sledila zgledu tovarne • Arrigoni« in bi poleg opisa ln lastnosti itd. propagiranih proizvodov navajala tudi maloprodajne cene? S takim načinom reklame bi bil najširši krog potroSnikov seznanjen z maloprodajnimi cenami, ki so seda.i za eden in isti proizvod v vsaki trgovini drugačne. Potrošniki, katerim cene niso poznane, blago vzamejo in plačajo, četudi z nejevoljo, kar ne marajo biti. za »bore par dinarjev«, kakor se večkrat izražajo prodajalci v očeh le-teh »malenkostni«. Tudi bi bili s tem načinom reklame in trgovske mreže vsaj deloma izločeni »na-vijalci« cen in »lovci« za neupravičenimi dobički.
Podjetja, ki propagirate svojo proizvode, posnemajte reklamo tovarne •Arrigoni« iz Izole, s čimer boste koristili sebi ln potrošnikom!
Sonja Mlinarič
Gospodarske vesti
Ameriški Izvoz avtomobilov.
Po podatkih iz trgovskih virov kaf s ameriSki Izvoz avromobi-lov v prvi polovici letošnjega leta naglo zmanjšanje v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Izvoz je v nasprotju s hitrim' porastom uvoza avtomobilov. V omenjenem razdobju Sio ZDA izvozile 77.790 avtomobilov nasproti 92.247 v istem razdobju lanskega leta- Razen tega je bilo prodanih v Kanado 10.427 avtomobilov v primerjavi s prejšnjimi 31.366. Izvoz kamionov se je nekaj povečal, in sicer s 102.496 na 108.065. med-'
tem ko se je zmanjšal izvoz kamionov v Kanado s 6.265 kamionov v prvem polletju lanskega leta na 3.707 le^os.
Češkoslovaška kupuje kakao v Braziliji. Eden vodilnih izvoznikov v Bahiji je izjavil, da je kupila Češkoslovaška nadalj-nih 1000 ton kakaa po subvencioniran; ceni Krožijo pa glasovi, da se pogajajo o nadaljnjih prodajah tej državi. Po sporočilu izvozniških krogov je kupila fVškoslovaška do sedaj do 10.000 vreč kakaa, ne računajoč dohavlipne* ■‘in	Ipit* 1P59,
Perspektive
večja potrošnja
Mlekarji so se posvetovali o stanju in problemih našega mlekarstvo
Na širšem posvetovanju slovenskih mlekarjev, ki je bilo prejšnji teden v Ljubljani, so udeleženci odkrito spregovorili in zelo obširno in podrobno razpravljali o stanju našega mlekarstva ter o problemih, ki spremljajo razvoj te važne kmetijske panoge. Odločno so trdili, da je osnovni pogoj za razvoj živinoreje in kmetijstva sploh ter pogoj za specializirano proizvodnjo, po kateri se kažejo čedalje večje potrebe, prav urejeno mlekarstvo. Tu se pojavljata predvsem cfve osnovni nalogi: ra30^ nizacija mlekarske proizvodnje ter primerna odkupna cena, ki je v skladu s proizvodnimi stroški za liter mleka ter v skladu s cenami ostalih živinorejskih proizvodov.
in kazeina. To bo nujno potrebno že zategadelj, ker je neprimerno dražja investicija za konzumno mlekarno, ki hoče imeti še vse stroje in naprave za predelavo mleka v sir in maslo, posebno še, ko te naprave niso nikdar ekonomično izkoriščene. Prav isto velja tudi za predelovalne obrate, ki se ne bi smeli opremljati z napravami za konzumno mleko, sladoled m podobno.
Tu je končno še četrti problem — znižanje proizvodnih stroškov mleka, znižanje prevoznih stroškov, ki so pri nas izredno veliki, a jih bo prav specializacija in rajonizacija znatno zmanjšala ter rešitev vprašanja velikih obveznosti novih mlekarn. O tem zadnjem problemu je bilo na posvetovanju izredno mnogo povedanega.
Odkupne cene so bile lani in so tudi letos, precej ustaljene ter se gibljejo povprečno od 20 do 24 din za kilogram. Ponekod so sicer glede na stroške dovozov in kupno moč potrošnikov še visoke. Predvsem bi moralo za vse mlekarne veljati načelo, da mora imeti večjo odkupno ceno mleko v bližini mlekarn in po-trošnih središč kot pa v oddaljenejših področjih z raztreseno zbiralno mrežo. Tako politiko odkupnih cen uvaja Ljubljanska mlekarna ter se je izkazala kot koristna. Proizvajalci morajo iskati rentabilnost v povečani proizvodnji ter v kakovosti mleka, v boljši organizaciji zbirne mreže ter ureditvi zbiralnic. Te probleme pa morajo urediti preko svojih kmetijskih zadrug, ki jih bodo laže reševale kot pa mlekarne.
O pitanju govedi je že dlje časa govora in ga ponekod tudi že uvajajo. S tem v zvezi se pojavlja vprašanje rajoni-zaeije proizvodnje mleka in mesa, ali z drugimi besedami, proizvodnja se specializira. Mlekarji smatrajo tako rajo-nizacijo kot koristno, saj bo s tem dosežena tudi boljša investicijska politika v bodoči izgradnji mlekarstva, pocenili pa se bodo tudi stroški zbiranja. Tako bo odpadla marsikatera zahteva po zbiranju mleka v oddaljenih in hribovitih- področjih, kjer je bil zdaj včasih transport mleka dražji od njegove osnovne cene.
Tudi v mlekarne
specializirano proizvodnjo
Kakor je treba rajonizirati oziroma specializirati proizvodnjo pri proizvajalcih na samem terenu, jo je prav tako treba specializirati v mlekarnah. Mlekarne v potrošnih središčih ne bi smele biti usmerjene na kakršno koli predelavo v mlečne izdelke, temveč bi morale pripravljati mleko izključno za potrošnjo, pripravljati mlečne pijače, sladoled, razne vrste smetane in podobno. Mlekarski obrati na podeželju pa bi nasprotno morali prevzeti predelavo mleka v izdelke. Pa še te bo treba specializirati — nekatere izključno za izdelavo sirov, dni v- spet za izdelavo masla
Prevelika bremena novih mlekarn
V marsikateri državi merijo višino življenjskega standarda prav 's potrošnjo mleka. Pri nas je potrošnja še nizka (901 na prebivalca letno, na Danskem 2401. v Ameriki 310 1). In če je že govora o potrošnji, je treba vzporedno e tem povedati tudi besedo o kakovosti mleka. Prav o tem pa smo vsa leta po vojni, ko smo se morali boriti za odkup mleka, da bi krili najnujnejše potrebe, lahko le malo razmišljali. Zato pa se tem sil-neje postavlja v ospredje danes. Prizadevanje za boljšo kakovost mleka ima vsekakor svoje temeljne začetke pri proizvajalcu, ima pa svoje nadaljevanje v pravilnem postopku z mlekom v zbiralnicah, posebej pa še v mlekarskih obratih. Napredek mlekarstva v tej smeri nujno terja modernizacijo mlekarskih obratov ter urejevanje novih, saj je mogoče le v sodobnih obratih, s sodobno opremo in urejenimi skladišči doseči kakovost proizvodov, ki jo naš trg zahteva. Po vojni smo sicer vložili v gradnjo novih mlekarn in adaptacije že poldrugo milijardo dinarjev sredstev. Prav te nove modeme mlekarne (Ljubljana, Kobarid, Novo mesto, Sežana, Murska Sobota in druge), ki so po svoji zmogljivosti velike, pa
ne morejo vskladiti proizvodnih in prodajnih cen, zlasti pa ne glede na starejše, že amortizirane mlekarne. Družbene obveznosti novih mlekarn na liter mleka znašajo 100 °/o proizvodnih cen mleka. Stare mlekarne, ki niso dolžne vračati posojila, niti plačevati dragih obresti, so tako v neprimerno boljšem položaju kot nove, saj delajo nekatere celo z lepim dobičkom (Vrhnika), čeprav je marsikatero izmed teh sanitarna inšpekcija že obsodila na zaporo. Tudi z gradnjo novih mlekarn, ki so v načrtu (Maribor, Gelje, Jesenice, Kočevje, Tolmin) ter z adaptacijo starih f Ljutomer. Podnanos, Stična, Nova vas), s čimer se bodo odkupljene količine mleka še povečale, pa s« cena ne bo znižala, temveč se bo ob sedanjih instrumentih še povečala.
Republiški inštitut ali laboratorij?
Naslednji problem, ki tare mlekarje, je vprašanje večje potrošnje mleka in izdelkov. Z razstavo, ki so jo priredili, so nameravali pokazati, da mleko predvsem ni samo pijača, temveč dobra in cenena hrana. Pogoj za večjo potrošnjo pa je spet zboljšanje kakovosti in trajnost mlečnih izdelkov, ker je tesno povezano z dobro ureditvijo zbiralnic, z urejenim hlajenjem, z ureditvijo hlevov po sodobnih načelih, s tipizacijo mlečnih izdelkov, posode itd. S svojo razstavo mlekarji niso bili popolnoma zadovoljni in so imeli pripombe prav glede kako-
vosti izdelkov, ki še vedno niso na dostojni višini, čeprav so bili nekateri zelo dobro ocenjeni. Zato so mnenja, da je treba doseči tako povprečno kakovost, ki jo bo mogoče brez pridržkov poslati tudi na zunanji trg. Zaradi vsega tega so izražali željo po ustanovitvi nekega centralnega organa, ki naj bi po zamisli zbora mlekarjev reševal tehnolo-ško-laboratorijske naloge, eko-nomsko-investicijsko, zlasti pa še inštruktažne naloge. Pri nas v Sloveniji je glede na ostalo državo mlekarstvo na doslej najvišji razvojni stopnji in so se prav zato pri nas najprej pokazali vsi navedeni problemi in potrebe po taki organizaciji, ki bi prijela za vajeti teh problemov ter bila tudi v strokovnem pogledu' mlekarnam v izdatno pomoč.
Končno je bila na posvetovanju še posebej poudarjena potreba po tesnem sodelovanju z živinorejsko službo, saj se začenja mlekarstvo že pri krmi, pri negovanju živali, pri hlevu in pri človeku, ki govedo oskrbuje. Živinorejski strokovnjaki so dnevno v stikih s kmeti - proizvajalci ter so prav ti dosegli lepe uspehe pri povečanju količin mleka. Tako bodo lahko mlekarjem tudi danes v pomoč pri prizadevanju za znižanje proizvodnih stroškov, za boljšo kakovost mleka ter pri vseh drugih navedenih nalogah. Poudarjena je bila tudi večja skrb za vzgojo mlekarskega naraščaja. Mlekarske šole je treba močneje povezati s prakso, zlasti pa z mlekarnami, pri katerih obstojajo. Prav absolventi mlekarskih šol so na posvetovanju izrazili potrebo po večji strokovni pomoči pri vsakdanjem delu, ki pa jo pričakujejo prav od tega novega organa, o katerega ustanovitvi je bilo toliko govora.
V goriških Brdih že dozoreva grozdje briške rebule, črnega merlota in drugih žlahtnih vin. Kmalu bo »vendima« — briška trgatev,. ki se bo pričela, če bo vreme ugodno, prve dni oktobra. Brici si sedaj najbolj želijo lepih, toplih sončnih dni, da bodo vina ‘dobra in močna, k čemur naj bs pripomogla tudi pravilna in pravočasna trgatev.
Po dosedanji razvojni stopnji dozorevanja računajo, da bo vsebovalo grozdje nad 20 stopenj sladkorja, grozdja žlahtnih sort pa tudii do 24 stopenj, medtem ko je grozdje briške rebule, ki je lani izredno dobro obrodilo, vsebovalo takrat le 16 do 17 stopenj. Tako letos tudi pričakujejo srednje dobro letino s pridelkom približno 500 vagonom
Ko v Brdih dozoreva grozdje
Letos pri£oku|e]o v Brdih srodn{e dobro vinsko letino, kakovost vina pa boljšo kot lani
spomladanska pozeba, proti kateri so se tudi krepko borili % dimljenjem in zamegljevanjem ter prekrili v tej enotni akciji vsa Brda z dimno zaveso. Tistih dveh noči v boju proti naravi se še danes spominjajo in jim ni žal cruda, ki ni bil zaman. Vendar je nekatera področja v Brdih mraz le precej hudo prizadel v času, ko je trta že poganjala nastavke. Le kmetijski pospeševalni službi v občini gre zasluga, da so s takojšnjimi ukrepi in pravilnim rezom osmojenih vršičkov in poganjkov dosegli, da škoda ni presegla 16 odstotkov. Posebne omembe vreden je zgled kolektiva Zadružnega vinarstva v Brdih, ki ga je pozeba v vinogradu obrata Vic polže prizadela za 45 odstot-
kom praomzno ouu v^guuuv	,--------—	,
grozdja, ki pa bo dalo boljše toči pridno obstreljevali. Bricd kov, v Dobrovem pa za Jdm-vino kakor lani.	imajo danes že precej zaupanja stotkov. S takojšnjimi ukrepi
vmv£S °zT?8n3 o^otkov
v4
Pogled na —da
Ms Milni pridelek litija
95% prva in druga kakovostne vrste — Dobri obeti za izvoz
Spomladanska škoda v gozdovih zaradi snegolomov, mraza in slane
Nekoliko pozno porečemo o kodah, ki smo jih imeli v na-ih drevesnicah in gozdovih le-ošnjo po mls i.
Zbrali smo podatke po okraj-iih upravah za gozdarstvo, ki o ooskušale iz-račun-ati de-jan-
ko škodo od pezebe in slane v trevesnicah, v gozdnih kultu-■ah zaradi snegolomov in v jozdnih sestojih zaradi snego-omov i-n slane.
Ocenjena škoda v drevesnicah naša 14.144.000 din, v kulturah ;2.43?.000 din. v gozdnih sest©-ih pa. 69.461.302 0.1 n.
Skupna škoda v višini okrog .15 milijonov dinarjev je de-ansko precejšnja v drevesnicah. Ni pa bilo mogoče oceniti kode. ki je nastala v zmanjšanem prirastku, predvsem v nižinskih gozdovih, ki so bili že nočno ozelenel; in v katerih so r glavnem trpoli listavci kot nrarč. bukev, jesen 'in javor. Starejši hrasti in jeseni in delno tudi bukev so s; v začetki-ulij a malo opomogli in ponovno ozeleneli- V kulturah na so 5e vedno vidni znaki zaradi pozebe na mladih bukvah, in hra. ;tih. kar pomeni, da ie prirastek močno v zaosčanku.
V kulturah in sestojih, kje-|e bila občutna škoda zarad' snegolomov. so okrajne uorav r-o n?'--otir TTp-"
ve za gozdarstvo LRS takoj storile potrebne ukrepe, da se je že spomladi ustvaril gozdni red ter preprečil razvod gozdnih škodljivcev In bolezni.
Zaradi obsežnih področij ponekod še niso dokončali pospravila polomljenega drevja, kar
je prišteti malomarnosti, predvsem zasebnih pocestnikov in nekaterih logarjev.
Ing. M. S.
Hmelj je obran, žičnice so ostale prazne, hmelj evke pa že stojijo v piramidah, ki bodo Savinjski dolini dajale svojstveno sliko vse do prihodnje pomladi.
Pred glavnim skladiščem »Hmezada« v Zalzru že nekaj dni, od jutra do'večera, izto-varjajo iz vozov velike vreče, napolnjene z žlahtno rastlino. Tako bo vse do začetka decembra, ko bodo savinjski hmeljarji oddali zadnje količine letošnjega pridelka.
XXX
Oni dan smo obiskali direktorja »Hmezada« MlSA BO-BOVNIKA in se zapletli z njim v živahen razgovor o letošnjem pridelku, o prodaji hmelja in še o marsičem drugem.
— »Z letošnjim pridelkom,« je začel tov. Bobovnik »smo lahko nadvse zadovoljni. Kakor lani, ko smo ugotavljali rekorden pridelek, moramo tudi letos govoriti o novem rekordu, saj tako kvalitetnega hmelja, kot letos, savinjski hmeljarji doslej še niso obrali. Medtem, ko je bilo lani 92®/» najboljšega blaga, pa bo letos pridelka prve in druge kakovostne varste kar 95 °/»! To je
uspeh, na katerega . so lahko ponosni i marljivi savinjski hmeljarji i strokovnjaki Instituta za hmeljarstvo, ki so v borbi za očuvanje rastline pred škodljivci in boleznijo opravili veliko dela.
Sprva smo računali, da bo letošnjega pridelka za okoli 200 ton več, kot ga je bilo lani (2.138 ton), toda sedanja tehtanja so pokazala, da smo se pri tem nekoliko ušteli, saj je rastlina lažja, kot 'je bila lani. Tako bo predvidoma letošnji skupni donos le za okoli 60 do 80 ton večji od lanskega. Sicer pa je tudi to uspeh, ki ga ne kaže prezirati, tembolj če se spomnimo na ne preveč ugodne vremenske razmere.«
Kar zadeva prodaje hmelja, ali bolje rečeno izvoza, letos ne bo posebnih težav. Vsi znaki kažejo, da se bo savinjski golding lahko prodal, dasirav-no bo pri tem odločilne važnosti — ponudba in cena v primernem času.
»Zanimanje za naš hmelj,« je nadaljeval tov. Bobovnik
»je zelo veliko; motijo nas le različne cene. Značilno je namreč to, da večina tujih pmizvaj«fc»v prodaja hmelj
na lastnem domačem trgu po dosti višji ceni, kot pa znašajo cene hmelja, določenega za izvoz. Zato smo sprva s strahom čakali, kako bodo uvozniki našega blaga sprejeli naše cene. No, že prvi stiki pa so pokazali, da so bila takšna ugibanja odveč in da so bile naše cene sprejemljive. Res pa je, da je Amerika sprejela ceno za naš hmelj nekoliko bolj oprezno, kot pa evropske države. Sicer pa se bomo trudili, da tudi v naprej obdržimo ameriško tržišče, ki je za nas, spričo naj večjega odjema savinjskega hmelja, tudi najbolj privlačno. Pri vsem tem je za nas ugodno še eno dejstvo in sicer, da je letošnji pridelek ameriškega hmelja že docela prodan in nadalje, da so ameriški hmeljarji prodali že okoli 80 % pridelka prihodnjega letnika.
Za evropske proizvajalce je zelo značilno prodiranje ameriškega hmelja na celinski trg. Tako je samo Nemčija v letošnjem letu kupila od 800 , do 1.000 ton ameriškega hmelja, kot intervencijo za znižanje cene evropskemu pridelku.«
Na letošnjo ugodno predajo
hmelja in s tem seveda tudi na ugodno ceno bo vplivalo še eno dejstvo. Znano je namreč, da se je potrošnja piva, zlasti v evropskih državah, v letošnjem letu znatno povečala. Zaradi večje potrošnje je bila tudi proizvodnja višja, kar je povzročilo, da so zaloge hmelja v pivovarnah izginile. Tako je računati, da bo industrija v letošnjem letu kupila več hmelja, vendar pa ne toliko, da bi si ustvarjala zaloge. Spričo teh okolnosti so tudi obeti za prodajo hmelja letnika 1958 zelo ugodni. S to ugotovitvijo pa se odpirajo perspektive za razširitev hmelj-skih nasadov v Savinjski dolini.
4 in pol vagone vina gotove pogube.
Ene težave pa so se Brici za vselej rešili — slabega _in zaostalega kletarstva. Nad loOO vinogradnikov je imelo skrajno primitivne kleti za skladiščenje vina ter zelo slabo posodo, ki je oostajaia v glavnem iz starih transportnih vinskih sodov, kupljenih že pred več desetletji. Lani pa je bila celo za tako posodo stiska. V taki posodi pa vino rado »cika« in se tudi drugače kvari. Razen tega so imeli s takim skladiščenjem vin kmetje tudi do 20 odstotkov in več kala pri fermentaciji. Kolikor, pa so ta vina šla v promet, je več ali manj zasluga same narave m subjektivnih pogojev. Vendar teh vnn ni bilo mogoče deklarirati kot briška vina. Poleg -tega so iz Brd vsako leto prav zaradi slabega kletarstva prodali mnogo mošta ter so ga zaradi tega, ker še ni vinskega zakona, nekatera podjetja z vinom tudi po svoje šolala. S prodajo mošta pa so šla iz Brd tudi diragocena sredstva.
Letos pa bo »Zadružno vinarstvo« v Brdih, ki je samostojen obrat goniške gospodarske poslovne zveze sprejelo^ v svojo novo sodobno vinsko
Pojasnilo
Pred tedmom dni smo na Isti trani objavili seznam podjetij, ki
0 prejela na III- mednarodnem inskem sejmu kolajne za pred-sžena vina. Pri tem se nam je ripetila neljuba pomota, ki jo škrat popravljamo. Vinska zs-ruga Maribor je prejela 6 zlatih
1 9 srebrnih kolajn in ne samo srebrnih kot je bilo pomotoma
bjavljeno. Mnenja smo. da smo olžni popraviti to napako tudi tradi tega, ker je dobila ta za* ruga 3 zlate kolajne za vina vi-ogradniškega gospodar«tva Kape-L, katero jih je pod njenim ime-om predložilo v oceno.
m
Medtem, ko bo »Hmezad« v celoti izvozil hmelj prve in
druge kakovostne vrste, pa	,	,	. .
'bodo preostale količine ostale 1 klet, h bo pričela ob tr= -
,	,	-	x	^	i	n	olvin	nbrrotnvatl. 7.f*. nTVl ITlOSt.
za potrebe domače pivovarske industrije. Vendar je tudi pri tem prišel v zadrego, kajti domače potrebe so zlasti v letošnjem letu znatno narasle, tako, da celotna jugoslovanska pivovarska industrija potrebuje zdaj kar 200—250 ton hmelja namesto prejšnjih 80 do 120 ton. Zato bi bilo prav, da bi za domači trg bolj poskrbeli bački hmeljarji, saj je znano in nesporno, da dosega savinjski golding na tujih tržiščih dosti bolj ugodno ceno od tistega, ki ga pridelajo v Bački;	M.	B.
Novomeški sir »Gruyer« La razredne kakovosti
V’ poro£ilu o otvoritvi I. republiške mlekarske razstave, ki je bila koteč prejšnjega tedna v Ljubljani, smo navedli tudi razrede razstavljenih sirov in masla, ki jih je glede na kakovost ob tej priliki ocenila posebna komisija. Poročali smo, da je »za sir »Gru-yer« dosegla mlekarna Murska Sobota I. a razred. Iz mlekarne Novo mesto pa so nam te unl sporočili, da la bil v ta razred ocenjen njihov izdelek, ne pa murskosoboški.
ajda na Dolenjskem prav dobro kaže. Odcvetela je in bela barva cvetov se počasi spreminja v svetlorjavo. Ce ne bo slane vsaj do konca septembra, bo pridelek prav lep. To tudi zaradi večje porabe umetnih »noju
Podatke, ki smo Jih navedli v našem listu- o ocenjevanju, smo dobil od ocenjevalne komisije in so bili popolnoma isti razglašeni tudi ob sami otvoritvi razstave, kar poudarja v svojem dopisu tudi uprava novomeške mlekarne. Le-ta navaja celo svoje sume, da bi so na ta način nameraval uspeh njihovih izdelkov namerno zmanjševati. Da pa bi take in podobne sume zavrnili in da bi Jih uprava novomeške mlekarne morda ne pripisovala našemu listu, smo se ponovno pozanimali za točne podatke ocenjevanja. Ti sedanji podatki so res nekoliko drugačni od prvotnih. Po le-teh je bil dejansko novomeški sir »Gruyer« uvrščen v I. a razred {izredna kakovost) ne pa murskosoboški. Nadalje sta dosegla njihova izdelka polnomastni trapist in edamec I. razred, topljeni sir in drugi primerek polnomastnega trapista pa II. razred. Toliko v no1axni1o.
delno obratovati, že prvi mošt, da ga bo izšolalo v kakovostno vino. Klet ima zmogljivost 4000 vagonov grozdja oziroma 300 vagonov vina ter v glavnem krije potrebe gonšklih Brd. Letos bodo' tako od kmetijskih zadrug že odkupili okoli J 120 vagonov mošta po sistemu j komisijske prodaje. Prednost te I nove vinske kleti je v tem, da bo šolala enoten kakovosten tip briške rebule in drugih žlahtnih sort vina, česar posamezni vinogradniki pikoli ne bi mogli doseči s svojim primitivnim kletarstvom. Zato so ta obrat pričeli tudi graditi. Tako bodo lahko briška vina iz teh- kleti neposredno _ prodali domačim potrošnikom, presežke pa tudi za izvoz, in to kot priznana deklarirana briška sortna vina.
Sodobna vinska klet bo prihodnje leto, ko bodo končana vsa zaključna dela, pričela od kmetov odkupovati grozdje, ki ga bo predelovala z lastnimi, modernimi; strojnimi napravami in stiskalnicami, ki so jfih uvozili iz Francije. Prostomin-ska zmogljivost te kleti pa bo z dveletnim zorenjem belih vin, stekleničenjem in destilacijo znašala 445 vagonov, in to po oddelkih za predelavo grozdja, za šolanje in kipenje vin, za naravne grozdne sokove in za destilacijo naravnega alkohola. Poleg tega bodo iz grozdnih pečk izdelovali še tanin, da bo pridelek grozdja kar najbolj izkoriščen. Za to pa bodo potrebovali še nekaj _ sodobne opreme, za fcaite-ro imajo z® ponudnike. Dosedanja gradnja in oprema kilte ti sta stali že nad 200 milijonov dinarjev, treba pa bo gotovo sa nekaj investirati, da bo začel obrat s>b prihodnji trgatvi delovali ■ nnlnn zmogliivostjo	—
8 str. / SLOVENSKI POBGCEVALEC / St. sis — u. septembra msi
1
Mlada žrtev poklica
Na Rebernicah pod Razdrtim se Je ob izvrševanju svoje dolžnosti težko ponesrečil uslužbenec obrtne zbornice Gorice. Ciril Savle, star komaj 28 let. Zaradi hudih notranjih poškodb je umrl v šempetrski bolnišnici. Na njegovi zadnji poti na so^ansko pokopališče ?a je spremljalo nad tisoč ljudi. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika poleg drugih tudi predsednik okrajne obrtne zbornice. Pevski zbor prosvetnega društva »Jože Srebrnič« je zapel žalostinko, godba »Svobode« iz Anhovega na je zaigrala žalno koračnico. Na grob so položili številne vence in šopke cvetja.
Ciril Savle je sin zavedne partizanske družin® v Cenovanu. »tar komaj 12 let 1e že hotel v »artizane, vendrr mu to ni uspelo, kajti prevzeti je moral vodstvo mladine na s volem področju, kjer je organiziral tudi SKOJ. Ze dve leti pozneje pa ga najdemo v partizanih, od koder so st poslali v letalsko šalo. Po osvoboditvi so le zanosili v po*?etiU »Destilacija« v A*dov’ščini. Nadarjenega mladeniča pa je uprava podjetja poslala v dveletno kmetijsko zadružno šolo. ki jo Je končal z odliko. Po odslužen Ju kadrovskega roko co |o pdeistvoval Zlasti nr’	km®*ke«'a
zadružništva. ■Zidni* '»ta )»
finančni inšpektor pri Tvezi kme-KjSkih zadrug za goriškl okraj.
NOV
JE DO
Pogled na Kanal ob Soči
Vsestranski napredek
Ob prazniku kanalske občine
Jutri bodo v Kanalu ob Soči slavili svoj občinski praznik, sicer v spomin na priključitev Primorske. Med številnimi prireditvami, kii se bodo vrstile vse do 22. septembra, naj omenimo velik partizanski miting, ki ga bodo priredili danes zvečer ob 'tabornem ognju v spomin na ustanovitev Gregorčičeve brigade. Pri slavju, ob katerem bodo odkrili tudi spominsko ploščo, bo sodelovala tudi godba »Svobode* iz Anhovega. Prosvetno društvo bo v počastitev 90-letnice obstoja pripravilo razstavo, obenem pa bodo odkrili tudi spominsko ploščo glasbeniku Josipu Kocjančiču, ustanovitelju prve slovenske čitalnice v Kanalu. Razne prireditve pripravljajo še domače prosvetno društvo, prosvetno društvo iz Avč, Soriško amatersko gledališče, »Svoboda* iz Anhovega itd. Pisatelju Valentinu Staniču bodo v okviru prireditev odkrili doprsni kip.
Na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora bodo pregledali tudi uspehe, k; so jih dosegli v letih po osvoboditvi. Ti nedvomno niso majhni. S sredstvi občine in deloma okraja so elektrificirali 26 krajev, med njimi celotno področje Liga, ves Seniški breg in Levpo itd-Za prihodnje leto pa imajo v načrtih elektrifikacijo Kombre-škega in Srednje. Zgrajenih je bilo tudi več novih vodovodov in drugih komunalnih naprav. Kljub temu pa imajo precej težav zarad; pomanjkanja vode še po vsej Kanalski dolini, vendar so načrti za gradnjo vodovodov že v delu. Ker bodo za ta dela prav gotovo potrebovali nad 100 milijonov din, bodo moral; urediti vodovode postopoma in v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Težave imajo tudi s šolskim: poslopji, saj je še marsikje pouk v zasebnih hišah. TJpa.io pa. da bodo te težave kmalu odpravili. V Kanalu nameravajo zgraditi novo poslopje za osemletko, nove stavbe pa bodo morali graditi tudi drugod. Sole bodo moTali oskrbeti tudi z učili in primemo opremo, ki je še zelo pomanjkljiva.
VIDNI USPEHI V INDUSTRIJI
Pred vojno je bilo zaposlenih v občini le nekaj st0 ljudi, danes pa jih je že nad 1700. To dokazuje, da je industrija res lepo napredovala. Trenutno se v občini najbolj prizadevajo za sodobno ureditev cementarne v Anhovem, ki izdeluie kljub iztrošenim in zastarelim strojem razmeroma kvalitetne izdelke. Samo z lastnim; sredstvi so zgradili novo klinker halo. ki jih je veliala okrog 300 milijonov din. V salonitnem oddelku so začeli po osvoboditv; izdelovat; tudi' vrsto novih predmetov, v zadnjem času tudi umetne keramične ploščice, ki se uporabljajo zs oblaganje šte-d ji-ilkov. ko-rtgl-nin j-n d TV tr-porp
Salonitni izdelki anhovske cementarne se zaradi svoje kakovosti vse bolj uveljavljajo na domačem in tujem trgu. To pričajo številna naročila, pa tudi 200 norih zaposlenih delavcev in končno še dejstvo, da bodo letošnji predvideni plan teh izdelkov izpolnili že ob koncu prihodnjega meseca.
Cementarno so začel; preure-jevati. V preurejenem obratu z novimi rotamimi pečmi jim bo prav gotovo uspelo izdelovati cement, ki bo ustrezal svetovnim standardnim normam. Rekonstrukcija obrata pa jih bo valjala okfrog 1.500 milijonov. Dokončali naj bi jo v poldrugem letu. Podjetje skrbi v mejah možnosti tudi za ljudi, saj je doslej zgradilo že vrst0 stanovanjskih hiš, gradilo pa jih bo tudi v prihodnje. Postopoma bodo ukinili tudi nočno delo žensk. V menzi nudij0 v zadnjem času članom kolektiva obrok tople hrane po 35 din. V kratkem bodo začeli skupno z vaščani asfaltirati cesto od tovarne pa do konca vasi. Nadaljevati nameravajo tudi gradnjo kulturnega doma. Še letos si bodo uredili stalno obratno ambulanto z lastnim zdravnikom in zobozdravnikom-
KMETIJSTVO
V kmetijstvu 'stremijo predvsem za pospeševanjem živinoreje in v zvezi s tem tudi za izboljšanjem travnikov. Tudi sadjarstvo je v zadnjem času napredovalo. Kanalska občina izvozi ob srednje dobri letini d® 200 vagonov sadja. Precej so doslej storili pr; obnovi in urejanju novah nasadov. Zasluge za napredek gtredo predvsem sodelovanju med posebno komisijo pospeševalne službe in krneto-calci. Ob pomoči sedmih kmetijskih zadrug so pomladili več tisoč sadnih dreves. Vsekakor lahko zapišemo, da sadna drevesa skrbno negujejo in vzgajajo. imajo Pa tudi lastno drevesnico v sklopu pospeševalne službe. Samo lani so uredili 55 ha novih nasadov. Letos bodo začeli urejati tudi nasade višenj in orehov- Na nekdanji gmajni v Levpi ureja goriška gospodarska poslovna zveza nasad jabolk in višenj na površini 25 ha. Kmetijska zadruga v Anhovem pripravlja ureditev 7 ha novih nasadov hrušk in višenj. Kmetijska zadrugana na Ligu bo skupno s kmetovalci uredila 10 ha velik nasad Slične načrte imajo tudi nekatere druge zadruge.
V Kalu nad Kanalom so začeli urejati vzoren planšarski obrat. Zaenkrat imajo zagotovljenih rdilijon din.. Prihodnje leto bedo začeli meliorirali
pašnik« tudi v Levpi. V obeh krajih imajo najboljšo rodovniško živino. Selekcijo postopoma uvajajo tudi v drugih krajih občine in že kaže uspehe- Letos bodo uredili v Kanalu veterinarsko ambulanto. Kljub napredku živinoreje pa bi lahko redili še za iokrog 30% več živine. O tem, kako naj bi to dosegli, bi morale razmišljati predvsem kmetijske zadruge, pa 'tudi ljudska odbor in razne organizacije. Razmišljati pa bi 'morali tudi o uvedbi dTUgih izboljšav v kmetijstvu, zlasti mehanizacije, kajti le ob načrtnem delu bodo tudi na tem področju lahko dosegli lepše uspehe.	J.	P.
Ali ste že bili v Loški dolini?
Gotovo, kaj ne? Jaz ‘ sem se tam rodil, » sem polovico Življenja preživel bnodeč križem po domovini. Kadar koli se sedaj vrnem, se mi zdi, da sem se znova rodil; vstajajo že pokopani spomini iz otroških let.
Zelena dolina! Z zahoda ti
delajo senco Javorniki, v njih rastejo 'jelke', bukve, javori, gabri in bresti, tu je jelen dio-ma in srnjak, kraljuje medved in ropajo volkovi. Na dolenjsko stran zastirata pogled Račna gora in Pogača, na jugu je Preriti in Snežnik ter mejaši — čakovski Hrvaitje; Stražišče in Križna gora te ločijo od Cerkniške kotline; kot velika podlkev se viješ od Podiloža do Dan.
Petindvajset vasi se je vgnezdj-lo tu notri ob robeh.
Sel sem torej v Loško dolino, da jo spet vidim dn doživim...
Nov rod dozoreva danes tod.
Mladi ljudje niso godrnjavi cccsvniki, ki se ustrašijo vsakega klanca, vsake zamere. To s>o ljudje akcije, ki vedo, da vods pot do napredka prek ovir, ki jih morajo prebiti z lastnimi silami, ponosnih in zravnanih hrbtov, žuljave roke in široka pleča ter globoki razum — zavest sile, ki ustvarja. Pridite in poglejte si te ljudi!
*•
V Igavasa živi Jože Mlakar-Od leta 1950 do 1955 je bil v Kmetijski šoli v Radovljici. Sedaj sta minili dve leti, odkar je mo vsi volili.«
ROD
ZOREL
spet v domačem kraju predsed, nik kmetijske zadruge. V tem času so si zgradili zadružni dom, omčslili mlatilnico, motorno škropilnico, Unimog itd.
»Letos smo pripravili vse potrebno za ureditev planinske paše,« pripoveduje Mauhlov Jože. »Načrti so pripravljeni hi opeko smo tud,; že navozili. Tri sto tisoč bo prispevala sama
Vino Martinčič, Poladinov iz Pudoba, je tudi sin padlega borca. Razen osnovne izobrazbe je kenčal še šestmesečni orodjarski tečaj v Železnikih. Sedaj je vodja orodjarske delavnice v Kovinskem podjetju. Tu se je uveljavil kot konstruktor orodij za serijsko izdelavo ladijskih svetilk, kot vzgojitelj mladega kudra orodjarjev, zlast; pa s
zadruga, 400.000 republika, po- konstrukcijo avtomatskega stro-sekali smo nekaj gozda in pa udarniško delo. To bo pregonek: pašnik s stajo in dvoje napajališč. Zaenkrat, to bo . spomladi, bomo poslali na planinsko pašo 150 glav živine. Novi pašnik bo
ja za izdelovanje tračnic za raztezljive karnise.
Trenutno dela Vino Martinčič na prototipu magnetofona. »To je človek, ki ne zaspi, da ne rešč kaikega tehničnega proble-
cmogočil zlasti vzrejo velikega me,« mi je rekel neki delavec števila juncev in junic, kar bo Kovinskega podjetja.
pt. menilo čisti dohodek, saj bo kmetovalec plačal le 3.000 din od glave za vso sezono. Ta akcija se mi zdi trenutno najvaž. nejša, ker se obeta takojšnja gospodarska korist. ..«
Da. resnično, ta človek izpri-
Da, d'a, krepak rdečeličen mladenič, visokega čela, napra_ v- vtrla resnično izobraženega človeka. Po značaju je prava kamen.
»Na stari način se m dalo •eč,« utemeljuje Vino. »Loška
čuje svojo dejavnost povsod in dc-Una bi bila ostala še naprej tudi njegova knjižnica ni revna.
Nekdo mi je zadnjič rekel:
»Ce bo kandidiral Mauhel, ga bo-
revna in mladina bi morala s trebuhom za kruhom. Politika mora imeti težišče v, gospodarstvu, ne pa v brezplodnih in suhoparnih sestankih. Naš namen je, napraviti iiz neproduktivnih produktivne ljudi, iz neukih kvalificirane. Podjetju je najvažneje vzgojiti sposoben kader orodjarjev, ker bomo le tako osvajali vedno nove izdelke. V ta namen vodim nov tečaj za orodjarje, da bi ob istočasni pšenico. Nedonosne kulture bo odbiri čimprej dosegli smo— treba opustiti«.
silnice. Mdslifm tudi, da bi
rali v vodstvo kmetijske zadruge priti kmetje, ker je dosedanje vodstvo za napredek kmetijstva napravilo mailo ali nič. Ti tržani se aastopijo dobro le na trgovino. Nujno je tudi obnoviti Jezerski most, ki ga uporabljata obe občini, cerkniška to naša, ker grozi nevarnost hudih nesreč. . .«
• * *
Ko sem odhajal i-jz Dan in razmišljal o mladem kmetovalcu, so mojo pozornost pritegnile njive, zasejane s krmilno peso. Njeno košato listje temnozeleno, zrnje pa že za glavo debelo. Izvedel sem, da gnojijo z gnojnico. torej se jim le svetlika, kca vedi pot iz zagate.
Vektor Sterle je star 24. let. 2e v otroških letih je izdeloval raznorazna kolesa in avtomobile, seve lesene. V gimnaziji pa je bil prav dober. V JLA se je v šestmesečnem tečaju izučil -adiotelegrafije. Pred letom se je zaposlil v kovinskem podjetju. 2e v kratkem je postal oddielkovodja, sedaj pa je že 7 mesece** priučen orodjar. Doslej je izdelal že več zam-otanih oro_ dij, med njimi so najpomembnejša: orodje za avtomatsko izdelovanje drsniih kaveljčkov za karnise, orodje za škripce za karnise in kovinske podložke s kapaciteto 500.000 kosov v osmih urah. orodja za štiri številke glasilk ter orodje za serijsko izdelavo spon za aluminijasta okna. Za slednje je prejel posebno nagrado.
»Kmetijstvo ne bo šlo brez mehanizacije,« pravi on. Pri nai« ajda ne uspeva, a jo kmetje vseeno sejejo, čeprav to vedo že dobrih dvajset let. Isto je s
Zadružni dom v Igavasi
Ob zborih volivcev v Trbovljah
V Trbovljah so *« bili prvi zbori volivcev, na katerih so izbrali kandidate za aovd občinski ljudski odbor. Večina zborov volivcev je bila dobro obiskana, kar dokazuje veliko zaman j e Trboveljčanov za volitve in za težave občine. Med le-temi je vsekakor najteže stanovanjsko vprašanje, ki je posledica razmer v revirjih v predvojni dobi. Ce bi hoteli sedaj rešiti najnujnejše primere, bd morali zgraditi 200 novih stanovanj, za popolno rešitev stanovanjske stisk« pa je potrebnih kar 800 stanovanj- Tudi v preteklih letSh so zgradili precejšnje število novih stanovanj, toda istočasno so morali porušiti precej starih. Poseben problem so stara poslopja, ki imajo zaradi nizke najemnin« premalo sredstev za redno vzdrževanje, zaradi česar stanovanja še htoeje propadajo. To vprašanje se bo delno rešilo s prispevki rudnika za nastalo Škodo, toda kljub temu bi bilo potrebno poleg najemnine še milijonov dinarjev na leto za redno vzdrževanj« vseh stanovanjskih poslopij.
Na zborih volivcev so opozorili tudi na možnosti za razvoj turizma. Kakor J« znano, so že lan,« uredili cesto na Klek, sedaj pa bodo začeli graditi novo cesto na Kum, kjer bodo postavili razgledni stolp. Na Kleku vrio uredbi dom »Tončk* f°-
Sloven) Gradec
Avto-moto društvo v Slovenjem Gradcu bo priredilo Jutri avto -moto dirke. Najbolje plasirani tekmovalci bodo prejeli tudi nagrade.
•
Prostovoljno gasilsko društvo in ZB v Šentjanžu Pri Dravogradu bosta Jutri izročili svojemu namenu nov gasilski dom in nov dom ZB. Na to svečano« so se pridno pripravili.	S.
če ve«. Zadaje čase so začeli urejevati tudi gostišča. Tako gradi gostinsko	podjetje »Tu-
rist« vinsko klet s sodobnimi hladilnimi napravami. Pri Delavskem domu so nedavno dokončali novo gostišče, kj je najsodobnejše v Trbovljah-
Blagovnica je bila že pred leti dograjena v surovem stanju, nato Pa se je zataknilo, ker ni bil® potrebnih sredstev-Sedaj vse kaže, da se bo trgovsko pod jej j« »Potrošnja« zavzelo za dokončno ureditev prepotrebne blagovnice, saj ima v ta namen na razpolago okrog 18 milijonov dinarjev. Trgovsko podjetj« »Vitaminka« je začelo z gradnjo skladišča, na ureditev nesodobnih in nehigieničnih prodajaln zelenjave pa zaenkrat še ni misliti. Pomanjkanje skladišč je bil eden Izmed najvažnejših vzrokov, da v Trbovljah ni urejena preskrba z ozimnicami. Predvideno je, da bo tudi trgovsko podjetje »Železnina« začelo- graditi skladišč«, ki ga res nujno potrebuj«.
Precej upanja je, da se bo v Trbovljah izboljšal tudi avtobusni promet. Transportno avtobusno podjetje ima sedaj na razpolago tri stare avtobuse, ki že dolgo več ne odgovarjajo, pa ni zato nič čudnega, če avtobusni promet ni v redu. Sedaj Je na vidiku, da bo podjetje dobilo tri kamione TAM in dva avtobusa. S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje ureditve ceste do kolodvora. Prav posebej pereče pa je tudi vprašanje nekaterih drugih cest. V prihodnje bo sploh treba posvetiti večjo pozornost ureditvi kolonij, kjer prebiva večina rudarjev, kj ustvarijo večji del paorodnega dohodka.
V Trbovljah že dolgo razmišljajo tudi o ureditvi vodovoda, saj sedanji ob sušnih dnevih
ne zadovoljuje potreb Trboveljčanov- Nedavno ®o začeli z raziskavami pod Mrzlico. Poseben problem je tudi električno omrežje, ki bo delno rešen z dokončno dograditvijo razdelilne postaje in daljnovoda ter z rekonstrukcijo omrežja.
Volivci so zadovoljni, da is njihov kraj vedno lepši. Čeprav
je še dosti težav pa vendarle priznavajo, da ja bilo v zadnjih letih veliko storjenega zs
odpravljanje posledic kapitalističnega izkoriščanja. Kakor že marsikaj, tako bodo tudi še obstoječ« težave skušali odpraviti s skupnimi močmi, ob sodelovanju vseh Trboveljčanov., Ker pa to v mnogem zavist tudi od dobrega- dela ljudskega odbora, se volivci kaj dobro zavedajo, da morajo izbirati najboljše kandidate, ljudi, ki so ž« s svojim dosedanjim delom dokazali, da so sposobni in gospodarsko razgledani. Moramo priznati, da ®o na dosedanjih zborih volivcev izbirali predvsem take kandidate.
—tir
Pohod partizanskih patrulj
Organizacija ZB v Novi Gorici bo priredila skupno z rezervnimi oficirji v nedeljo v počastitev 10-letniee priključitve Slov. Primorja k FLRJ pohod partizanskih patrulj. Poseben štab, ki se je že večkrat sestal, je izdelal podroben razpored. Po načrtu nai bi patrulje uprizorile napad na mesto im njegovo obrambo. Po končanih vajah bodo vkorakale patrulje s harmonikaši na čelu v mestni park. kjer bo velik slavnostni miting, na katerem bo govoril Ivam Regent. Občinski odbor ZB vabi nekdanje borce NOB. naj se v polnem številu udeležijo vaj partizanskih patrulj. Zbor bivših borcev bo ob 6.39 pred zigradbo OLO.
ter. . «
Da ne h; takega človeka volili ljudje? Nekateri so zmotno razumeli parolo:	»V občinske
odbore mlade ljudi!« Menijo, da so za to poklicani sam-; mladimslkti funkcionarji. Jaz pa mislim, da je treba kandidirati ljudi, ki so se uveljavili tudi na gospodarskem področju in področju družbenega upravljanja, bistre, razgledane in prizadevne državljane. Na srečo misli tako tud; vodstvo Socialistične zveze v Loški dolini.
* • *
Tudi Miilam Kandare iz Dan izhaja iz partizanske družine. 2e s petnajstimi leti je stopil v partizane... Nekaj let je tega,
Ker je edini moški na kmetiji, to pač najbolje ve. Ve za izhod. Letos sta z Grgorinom kupila elektromotor, sam pa še cirkularko. Tako mu mlati žito in žaga drva cenena elektrika. Sedaj dela puhalnik za seno, kar bo nov prihranek na času in trudu. Sicer pa je Vdiktor tudi odličen, kosec.
Se in še bi lahko navajali dejstva, še in še opisovali mlade, prizadevne ljudi, ki vedo, kaj hočejo dn kod vodi pot k napredku. Pa mislim, da bo dovolj. Pred sabo innaanp mlado
generacijo, ljudi, ki so samobitno dozoreli, so sposobni braniti :n delati za ljudske interese.
kar se je vrnil na kmetijo, kjer Pred sabo imamo drugo genera-gara kar preveč, zato pa ima skrbno obdelana polja in v hlevu rej eno živino.
»Po dosedanjem načinu kmetovanja ne bo šlo več.« mi je dejal. »Človek se mora pretrgati ali poginiti. Jaz še nisem prišel do zaključka, kaj bo treba storiti. Mislim, da bo v naši vasi treba naj poprej kupiti ko-
čijo kmetov in delavcev, mladih, razgledanih in po partizansko vztrajnih, ki bodo nadaljevali prekinjeno delo svojih očetov.
Šel sem v Loško dolino, doživel sem jo. nanovo sem se ro_ dil, ker vidim in verujem, da s« bo prerodila tudi ona - - -
Franci Strle
«;rr»Tr»»v»-.»-r«**YVYirrirtVlt»Vlf»VinOf»VYVOOCpnmoOOOCOCIOOOOOOOO
Celjske drobtine
2 ureditvijo TJIice XIV. divizije se Je nujno pojavila še zahteva po ureditvi avtobusnega postajališča pred železniško postajo. Po zadnji odločitvi bosta gradnjo avtobusne bosta j e ob ulici XIV. divizije finansirala občinski ljudski odbor in Avtobusno podi et j e. Neglede na to, pa bo treba, vsaj po mnenju mnogih potnikov, urediti še avtobusna postajališča na Ljubljanski in Mariborski cesti.
*
Gradnja vodovoda za razstre-seno področje Pečovnika. Zagrada in Starega gradu je postalo dejstvo. Tako bodo tudi ti obrobni predeli prišli do primerne pitne vode.
*
Celjsko podjetje »Javne naprave* bo v kratkem dobilo dve novi komunalni vozili. Gre za nov škropilni avto ter za avto za odvažanje smeti. Oba avtomobila bo dobavila Tovarna 'avtomobilov v Mariboru.
*
Medtem, ko je znašala mesečna vodarina na področju mesta Celja v lanskem letu okoli 3 milijone dinarjev, se je v letošnjem letu povišala na okroglo 5 milijonov. To pomeni, da se je poraba vode znatno povečala. Glede na to. da se ob povečani porabi niso povečale, niti bistveno zboljšale vodovodne naprave, je v teku načrt za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja.
Oddelku za gradnje in komunalne zadeve pri ljudskem odboru celjske občine je v razmeroma kratkem času uspelo zbrati celoten material idejnega urbanističnega načrta mesta Celja. Zdaj bo ta material predložen v razpravo strokovni komisiji ori sekretariatu za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo Dri izvršnem svetu LRS.
*
Te dni se Je v Celju začela živahna razprava o .gradnji novega hotela. V tej zvezi so se pojavile tudi najrazličnejše variante o njegovi lokaciji. Morda ne bo napak, če opozorimo, da bi lahko po dolgem času vendarle adaptirali bivši hotel »Pošto* in se tako rešili večjih izdatkov za novo gradnjo. Hkrati s tem se je razvila še debata o lokaciji nove palače občinskega ljudskega odbora. Kaj bi bilo. če bi v te r.amene uredili, seveda primerno. bivši hotej »Union«, ki je v Celju prav gotovo najbolj impozantna in neizkoriščena stavba.
*
Na vrsti 1e zdaj posebna novica za redne obiskovalce celjskega parka, pa tudi za ljubitelje narave. Po zadnjem sklepu odbora, ki Je merodajen za regulacijo Savinje v njeni sedmi etapi, parka ne bodo zasuli z gramozom. kot so prvotno predvidevali, temveč bodo material, ki ga bodo nakopali iz struge Savinje odvažali drugam.	M.	B.
3.0UVERA
CURV/OODA
Rite:
4. MUSTER
16. Tisti dan se Je za Kasana začelo novo, čudovito življenje. Sprva je v čudnem novem svetn pogrešal gozdove, sneg in nevarnosti. Čudil se je, da ga nihče ne vpreže v sani in priganja z bičem. Toda Izabelina dobrota in ljubeznivost sta ga vsega prevzeli. Izabela, ki se je poročila s Thorpom, mu je postlala na mehki preprogi pred tvojimi vrati.
17. Tam je stražil vsako noč in gorje tistemn, ki bi hotel vstopiti bres dovoljenja! Ces nekaj tednov pa je v hiši zavladal čnden nemir. Celo Izabela mn ni več posvečala toliko pozornosti kakor doslej in Thorpa cele dneve ni bilo doma. Tako je prišel dan, ko mu je gospodar sopet nadel ovratnico s verigo in ga odpeljal proti vratom.
18. Kazan mn je obotavljajoč se sledil, dokler ni doumel, kaj ga čaka. Odpeljati ga hočejo proč od njegove gospodarice! Uprl se je, lege na tla in Thorpe ga ni mogel premakniti s mesta. Zarenčal je in pokazal zobe. Bilo bi mu vseeno, če bi ga še tako pretepli. Toda čudno! Noben udarec ni padel. Thorpe se je zasmejal in ga odvedeš nazaj v hišo.
	1		
KOLEDAR •obotm, 14. septembra: Zdenko.
Danes poteka 15 let, odkar so bile ustanovljene prve štiri slovenske brigade: Tomšičeva, Šercerjev o, Gubčeva in Cankarjeva. Ustanovitev teh štirih brigad Je pomenila novo obdobje v našem narodnoosvobodilnem boju.
Na današnji dan leta 1852 se je v Šibeniku rodil eden največjih srbskih pripovednikov — realistov v drugi polovici 19. stoletja. Sima Matavulj. Bil je nenavadno ploden pisatelj in je napisal okrog 70 povesti, dve drami ter klasična romana »Uskok« in »Bakonja -fra Bine*.
kocna zdravniška dežurna SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom VIC:
Dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10. tel 2l-pl9. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 22-427. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31, tel. 21-797.
Zdravstveni (lom BEŽIGRAD:
Dr. Čebin Branko. Stoženska 35, tel. 382-297.
Zdravstveni dom SISKA:
Dr. .Tenkole Rozalija, Sojerjeva 13, tel. 30-016.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Vrbica Milena. Komenskega 22. tel. 31-351. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Ljubljana. Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Preko dneva vršijo obiske na domovih pacientov vsi zdravniki ZD-Moste. Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Krejči Fedor. Privoz 18, tel. 20-767. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto
dežurna služba že od 18 daLje.
Dipl. dent. Pavla Marija Kocjančič. Miklošičeva 17 (vhod skozi vežol TI. stopnišče IV. nadstropje zopet redno ordinira.
Za inženirje metalurgije so diplomirali Golc Vinko, Medja Jakob in Mlakar Franc. Čestitajo prijatelji in prijateljice.
Prim. dr. CIRMAN Ciril rentge-
nolog, zopet redno ordinira.
Ing. Kopina Andreju iskreno ?e-stitajo k uspešno opravljeni diplomi na metalurškem odseku prijateljice in prijatelji - rudarji.
OBVESTILO UDELEŽENCEM NEDELJSKE TOMBOLE V KRANJU
Obveščamo udeležence nedeljske tombole v Kranju, da je za prevoz na železnici poskrbljeno na ta način, da bodo vsi dopoldanski vlaki na progi Celje—Ljubljana, Novo mesto—Ljubljana, Ljubljana — Kranj ter Gorica — Jesenice — Krani in Tržič—Kranj ojačeni. — Posebni vlak bo vozil še na progi Ljubljana—Kranj ob 12.20 iz_ Ljubljane s povratkom ob 19.35 iz Kranja.
Za kolesa pa bodo v Kranju
sledeče shrambe:	na dvorišču
gimnazije, pri podjetju »Remont« in Mestni klavnici ter pri »hu-ianskem« mostu. Za motorna kolesa prt ho-parkirni prostor na.. športnem Igrišču . »Triglava«. .Isto- _ časno s tem obvestilom naprošamo udeležence, da vpišejo na vse tombolske karte čitljivo priimek in ime bivališča lastnika tablice na prvi strani pod številkami.
Obveščamo tudi vse tovariše in tovarišice, ki se nameravajo tombole v Kranju udeležiti, da gre s prodajo tombolskih kart h kraju in zato z nakupom istih ne odlašajte na nedeljo.
Pripravljalni odbor
Turistično društvo Ljubljana
vabi na promenadni koncert godbe JLA v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne na koncu promenade v Tivoliju.
Zavod »Administrativni tečaji« v Ljubljani objavlja nov razpored vpisovanja, ki bo za Enoletni administrativni tečaj. Višji administrativni tečaj in stenodaktilo-grafski tečaj v ponedeljek, torek, sredo in četrtek (t. j. dne 16., 17., 13.,	19. septembra), za specialne
strojepisne in stenografske tečaje pa v petek in soboto (20., 21. sep-tembrai in sicer za dopoldan, oddelke od 10. do 12. ure, za popoldanske oddelke od 16. do 18. ure in za večerne oddelke od 19. do 20. ure. Vsi reflektanti za vpis naj se držijo Točno tega razporeda. — Interesenti za vpis. dobijo potrebne informacije v tajništvu osebno ali p-smeno proti plačilu 60 din za prospekt. Priložite znamko za odgovor. — Uprava zavoda.
Krajevni odbor ZB NOV vabi in poziva vse borce Kozjanskega odreda in ostale državljane k odkritju spominske plošče v počastitev ustanovitve Kozjanskega odreda, ki bo v nedeljo, 15. 9. 1957 cb 14. uri na Silovcu pri Sromljah.	Odbor
Dne 16. septembra 1957. ob 19.30.
uri bo skupni sestanek članov ZB terena »Dušan Turk« — teren »Miklošič« v sindikalni dvoran’ DOS. Miklošičeva cesta 19 — kletni prostori.
Prosimo zanesljive udeležbe!
Odbor.
Volivci, prepričajte se, ali ste vpisani v volilni imeniki
Volivci ljubljanskih občin Ljub-ljana-Beiigrad. Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, LJubljana-Rud-nik, Ljubljana-Siška in Ljubljana -Vič, kličite telefonsko številko 31-024 in se prepričajte, ali ste vpisani v volilni imenik! Lahko pa se prepričate tudi osebno v Kotnikovi ulici 6, soba 71-III, in sicer od ponedeljka 9. do 16. tega meseca nepretrgoma od 7. do 19. ure.
SKUD »Tine Rožanc« Ljubljana,
otvarja redno plesno šolo pod vodstvom plesnega učitelja Ludvika Simomčiča. — Vpisovanje in informacije dnevno med 18. in 20. uro pri blagajni v Pražakovi 16. Ljubitelji plesa pridite!
Zobna ordinacija dentist TOMC se Je preselil na Zlato polje — Kranj. Ordinira redno od 16. IX. 1957 dalje.
Kremser Schmidtova razstava v
Narodni galeriji. Zaradi naraščanja zanimanja in da se vsem zamudnikom omogoči ogled, se razstava podaljša do vštetega 30. IX. 1957. Odprta je vsak dan od 10. do 18. ure.
Uprava cest OLO Ljubljana obvešča. da ie zaradi dežja Okrajna cesta III. reda Ig-Iški vintger razsfrgana in zato do nadaljnega zaprta.
OBJAVA!
V sindikalnem domu ob Vilharjevi cesti 2, bo v soboto 14. t. m. ob 20. uri otvoritev plesnih vaj pod vodstvom plesnega učitelja tov. Oblaka. Redne plesne vaje vsako soboto istotam od 20. — 23. ure. ob nedeljah pa od 15. — 18. ure in od 20. — 23. ure.
Sindikalna podružnica vabi k številni udeležbi!
Pisarniške uslužbence ln vodilno osebje vseh uradov, zavodov, gospodarskih in družbenih organizacij vabimo, da se naročajo na revijo »Sodobna pisarna«, ki bo s pestro vsebino pomemben pri- -pomočeh. za pisarniško poslovanje. Revija bo prinašala zanimive članke in razprave o moderni tehniki pisarniškega poslovanja, o racionalizaciji in mehanizaciji dela, posebej tudi o strojepisni in stenografski spretnosti. Revija bo bogato ilustrirana in bo edina te vrste v naši državi. Zahtevajte brezplačni prospekt: Uprava revije »Sodobna pisarna«. Ljubljana, Gosposka 12.
Urade ln zavode vseh vrst vabimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando ln organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Revija bo v veliko korist vsem pisarniškim uslužbencem in tudi vodilnemu osebju. Ce niste dobili prospekta, pišite na našo upravo, Ljubljana, Gosposka 12.
Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko.-pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana. Gosposka 12.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI organizira tudi v letošnjem . šolskem letu dopisne tečaje: iz osnov knjigovodstva, višje stopnje knjigovodstva za proizvodnjo, višje stopnje knjigovodstva . za trgovino in gostinstvo, začetni in nadaljevalni tečaj knjigovodstva za kmetijske zadruge, tečaj za vodilno administrativno osebje gospodarskih organizacij in
tečaj lz osnov gospodarskega poslovanja in poslovne korespondence.
Zadnji rok za vpis za vse navedene tečaje je 10. oktobra 1957.
Zainteresirani kandidati pošljite pismene prijave oz. zahtevajte prospekt s podrobno razlago vsebine učne snovi ter z navodili za vpis na naslov LJUDSKA UNIVERZA LJUBLJANA. CANKARJEVA C. 5-in.
Kopališče Ilirija bo od ponedeljka, 16. septembra dalje ZAPRTO. — Abonente sezonskih kabin naprošamo, da svoje garderobe odnesejo do tega dne.
Uprava
OFTALMOLOŠKA SEKCIJA 8ZD
bo imela v nedeljo dne 15. IX. 1957 svoj redni sestanek v Prov. specialni bolnici za očesno TBC na Jezerskem. O očesni tuberkulozi bo predaval docent dr. Stane Stergar. Po predavanju ogled bolnice. Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 9. uri zjutraj iz Zupančičeve ulice. Vabljeni.
PREDAVANJA
Po Kremser Schmidtovi razstavi
v Narodni galeriji bo jutri v nedeljo ob 21. uri strokovno vodstvo.
P
ČISTOČA V HIŠI S STALNO UPORABO
ISO h
Čistilo z v Kovine i\ steklo
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobote, 14. septembra, ob 20: Mo-ličre: Sola aa moto. Izsiljena še-
nitev. Izven in za podeželje. Obveščamo občinstvo, da je predstava Azelrodove komedije »Sedem let skomin« prestavljena na soboto, 21. septembra, — danes 14. septembra bosta uprizorjeni Moličrovi komediji »Sola za može« in »Izsiljena ženitev«. Ta predstava Je doživela v Ljubljani kot tudi na gostovanjih v tujini in po državi izredno navdušen sprejem. Današnja predstava je ena zadnjih ponovitev tega dela v Ljubljani, zato nanjo posebej opozarjamo vse, ki si je še niso ogledali; Vstopnice so Se v prodaji.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA
MESTNI DOM. RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1957-1958 Vsak abonent bo videl 7 različnih del. Cena za en sedež Je kakor lansko sezono za vse leto od
210 — 420 din, plačljivo v treh obrokih. Vpisovanje za dosedanje abonente bo od srede, 18. t. m. do sobote 21. t. m., za nove abonente pa od ponedeljka 23. septembra do vključno 1. oktobra 1.1. med 10. — 12 ter od 16. — 18. ure v pisarni Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu, Krekov trg št. 2, kjer dobite vse podrobne informacije. — Abonma se- lahko naroči tudi po telefonu na štev. 32-860.
MESTNO GLEDALlSCB LJUBLJANA Gledališka pasaža
Obveščamo cenjene obiskovalce, da se zaključi vpisov, abonmaja za sezono 1957-58 danes ob 18. uri. — Interesenti pridite med 10. In 12. in 16. in 18. uro. Na razpolago Je še nekaj aedežev v vsakem abonmaju.
M LABIN SKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Trg Francoske revolucije 1.
Opozarjamo občinstvo, da bo Eksperimentalno gledališče uprizorilo v nedeljo 15. sept. 1967 od
19.30 url Izredno uspelo Platonovo delo:	»POSLEDNJI	DNEVI	SO-
KRATA«. Predstava bo uprizorjena na prostem v predverju Križank Opozarjamo, da je zanimanje za uprizoritev izredno, število sedežev pa omejeno, zato priporočamo rezervacijo sedežev na telefon 22-011. Vstopnice lahko dvignete od petka 13. septembra dalje.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja. 15. septembra, ob 14: Prežihov Voranc:	»PERNJAKOVI«.
— Gostovanje v Topolšici.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Predverje Križank
Nedelja, 15. septembra, ob 19.30: Platon - govre: — »POSLEDNJI DNEVI SOKRATA«.
Opozarjamo, da je zanimanje za uprizoritev izredno, število sedežev pa omej eno, zato priporočamo rezervacijo na telefon 22-011. Vstopnice so na razpolago pri . dnevni blagajni od 10. — 12. in od .18. — 20. ure. V slučaju slabega vremena se bo vršila predstava v Viteški dvorani Križank.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Sobota, 14. septembra, ob 20: Car-lo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Abonma red: »SOBOTA« in izven.
MARIBOR
Sotoba. 14. septembra.
DEŽURNA LEKARNA »Center« — Gosposka ulica 12.
RADIO
5 00—7.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti; g.05—8.15 Objave in reklame; 8.15 —6.35 Ritmi in melodije: 8.35—14.35 Prenos- sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 2eleli ste — poslušajte! 15 00—17,00 Prenos sporeda Radia Llubljana; 17.00—17.J0 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave in reklame:	17.20—17.30 Nekaj parti-
zanskih pesmi; 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Pohorski fantje pojo in igrajo; 18;0O— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Ptul: amer. barvni film »RDEČA PODVEZA«.
Murska Sobota:	nemški	barvni
film »PIROŠKA«. Predstava ob 20.
■ IZPISI
ELEKTRARNA 02RALT v gradnji
sprejme takoj
veš gradbenih inženirjev, gradbenega inženirja hidrotehnika in gradbenega inženirja specialista
za beton
Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: »Elektrarna Ožbalt v gradnji«, Ožbalt ob Dravi. Prošnji priložite kratek življenjepis in opis dosedanjega službovanja. Zaželena je praksa na bidrocentralah.
Nova družinska stanovanja v doglednem času na razpolago v Mariboru.
Flača po dogovoru.
5284-R
Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj ULTRAOIN-sport kremo.
ZA OBČUTLJIVO KOZO
,.VouK V.OUS"
NAJBOLJŠA KREMA!
SPECIAL - OLJE »EVELINE« preprečuje in zdravi brez bolečin opekline od ognja ali sonca! — Novost v drogerijah.
Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tu-tl »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX« I
RADIO
Poročila ob: 5.05, 8.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.09, 19.30. 22.00 in 22.55.
5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame; 6.40— 6.45 Naš Jedilnik; 7-10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.40 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Lene melodije — znani napevi; 8.85 Igra ansambel Srečka Dražila; 9.00 Utrinki iz literature — Gi-ovani Verga: Vojska med svetniki: 9.20 Slovanske rapsodije An-tonina Dvoraka; 10.10 Zabavna matineja; 11.00. Za dom in žene; 11.10 Domače napeve igrata Mariborski ansambel domačih plesov in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka; 11.40 Italijanske in francoske popevke; 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Breznik: Naš trg nima grozdja za zobanje, industrija ga nima za predelavo; 12.40 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 13.15 Melodije Georga Gersvvina; 13.30 Slavni pevci in Virtuozi vam pojo in igrajo; 14.20 Na valovih svetovnih oceanov (studio Koper); 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Novi filmi; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 18.20 Pojeta ženski in moški zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja; 18.45 Okno v svet: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 10.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni večer; 31.00 Melodije za razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba).^
II. PROGRAM ZA SOBOTO
14.00 Naši amaterski zbori pojo; 14.30 Zabavni zvoki; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved: 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Aleksander Glazunov: Baletna suita »Letni časi«; 22.15—24.00 V plesnem ritmu.
ZAHVALE
ZAHVALA
Toplo zahvalo izrekamo vsem številnim stanovskim kolegom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega ata.
JULIJA SULERJA
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, množičnim organizacijam za 'prisrčne poslovilne besede.	.
Žalujoči ostali.
Laško, 14. IX. 1957.
UMRLI
Umrla je
STANA STRAUS, roj. MIKOTA
Pogreb bo v nedeljo. 15. t. m., ob 15. uri iz Krištofovo- mrl. vežice na Zalah.
Žalujoči ostali.
Naznanjamo žalostno vest. da je 4. septembra v Stourbridgu, Anglija, umrl naš nepozabpi mož, oče in brat
KAREL OGRIN
2ena Marija, sinova Dušan in Drago, brat Ludvik, sestri Anica in Angela ter žalujoči ostali.
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Laško, razpisuje mesto
DIREKTORJA Trgovskega podjetja »R udar« LAŠKO
Pogoji: vlsokvalificiran trgovski uslužbenec z najmanj 3 leta prakse na vodilnem mestu, ali 10 let prakse v trgovski stroki od tega 5 let na vodilnem mestu.
Ponudbe dostavite na Občinski LO Laško do 28. septembra 1957.
R
Za vsako priliko uporabljaj samo TRAJNO HOLLYWOOD ŠMINKO.
Dobiš jo v vseh trgovinah s kozmetiko Slovenije.
Nešteto bolnikov, ki so se pri zdravljenju želodca, jeter, žolča, in črevesja, posluževali rogaškega »DONAT« vrelca, je danes hvaležnih temu prirodnemu zdravilu. Morda je potrebno tudi Vam? »DONAT« dobite v trgovinah, ki ga dobe v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«.
ZAHVALA’
Vsem, ki so ob izgubi moje ljubljene žene
ANE LAVRIČ
z- menoj sočustvovali, jo spremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje, moja srčna hvala. Posebno se zahvaljujem številnim pevcem za lepo petje, kakor tudi Obema govornikoma.
Žalujoči mož Lavrič Anton.
KINO »UNION«! Slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«. Tednik: 2iv-nje ni greh. Samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 36, 18, 20 in 22. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi:	Metka
Gabrijelčič in Franek Trefalt.
KINO »KOMUNA«: — italijanski film »SKODA. DA JE TAKSNA«. Tednik F. N. 37. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V gl, vlogi:	Sofia	Loren in Vittorio
dc sica
KINO »SLOGA«:	ameriški	film
»PROTI VSEM PRIČAM«. Tednik: Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KINO »VIC«:	ameriški barvni
film »CAJ ZA DVA«. Tednik: — F. N. 37. Predstave ob 16. 18 in 20. V glavni vlogi: Doris Day in Gordon Mac Rac.
Prodaja vstopnic v vseh štirih-kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, 'za matinejo v kino Union pa od 9 dalje.
KINO »SOCA«:	ZAPRTO zaradi
gradbenih del.
KINO LETNI BEŽIGRAD: amer. barvni cinemascope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Danes zadnjikrat!
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: »REVIJA RISANK«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. Danes zadnjič!
Jutri bo na sporedu ameriški barvni film »DR. V HISI«.
»šlSKA«:	— nemški film —
»MOČNEJŠI OD NOCI«. V glavni vlogi: Helga Goering in Kurt Oligmuller. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. <
»TRIGLAV«: ameriški barvni film «VELIKA NAGRADA«, brez tednika. V glavni vlogi: Elizabeth Taylor, Mickey Rooney, Donald Crisp. Predstave:	ob 16, 18 in
20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	amer.	barv.	film
»ONA JE VEDELA KAJ HOČE«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Šentvid »Svoboda«:	indijski
film »MANGALA HCI INDIJE«, ob 18 in 20.
ZADOBROVA:	amer.	barv.	film
»HOUDINI«, Ob 20.
CRNUCE: amer. barv. film »ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC«, Ob 20.
DOMŽALE:	amer. barvni film
»BRODVAJSKA USPAVANKA«, bo 18 in 20.
KAMNIK »DOM«:	amer. barv.
film »POSLEDNJI APAČ«.
BLED: ital. barv. film »TEODORA« ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: ital. barv. film »VERDI«.
KRANJ »STORŽIČ«:	—	japonski
barv. film »VRATA PEKLA«, ob 16. 18 in '20.
KRANJ »TRIGLAV*: — premiera sovj. filma »HEROJI SIPKE«, ob 19.
KRANJ »SVOBODA«: — premiera franc. barv. filma »VELIKI MANEVRI«. ob 18 in 20.
KRANJ - NAKLO: amer. barv. film »BAGDADSKI BERAČ«, ob 19.30.
JESENICE »Radio«:	amer. barv.
film »STRASNA LETA«, ob 18 in 20.
JESENICE »Plavž«:	jugosl. film
»DEKLICA IN HRAST«, ob 18 in 20.
JESENICE - Žirovnica: — amer. barv. film »DIMNI SIGNAL«, ob - 20.
JESENICE-Dovje; amer. film »TUJEC ME JE KLICAL«. Ob 20.
MALI OGLASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdeluje najhitreje FOTO HOLVN-SKI, Cankarjeva 8.
FOTO HOLVNSKl se priporoča za
vsa fotografska dela’ v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-689.	10440-2
LEPO BELO SAMSKO POHIŠTVO, prodam. Naslov v ogl. odd. .	19480-4
FIAT TOPOLINO v intaknem stanju, prodam. Ogled od 17.—19. Ure, Kidričeva 1/VII. Tel. 20-S30.
19401-4
DOBRO • OHRANJENO OTROŠKO POSTELJICO in stajico, kupim. Naslov v ogl. odd.	19515-5
POLOVICO HISE Z VRTOM,
podkleteno, vseljivo, po dogovoru prodam. Naslov v ogl. odd.
19455-7
STARA UPOKOJENCA KUPITA
vseljivo enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dosmrtno«. .	#■	19464-7
zahvala
Ob bridki izgubi nadvse ljubega moža, očeta, tasta, starega ateka
JULIJA SULERJA
se najlepše zahvaljujemo sind. podružnici transformatorske postaje, predvsem tov. Knapiču, tov. Tomanu, za ganljive poslovilne besede ter g. dekanu, vsem prisrčna hvala. . .
Družini Suler, Dolinšek.
Laško, dne 11. sept. 1957.
Tovorna pohištva »22. JULIJ« IDRIJA
razpisuje naslednji delovni mesti:
1. Sefa gospodarsko-računske-ga sektorja
2. Tehnika industrijske lesne stroke
POGOJI:
pod 1. Višja strokovna izobrazba, 1 leto prakse, srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse.
pod. 2. Srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse, nepopolna šolska izobrazba, 10 let prakse.
Plača po tarifnem pravilniku in udeležba na premijah. — Komfortno stanovanje takoj vseljivo.
ii ŠTIPENDIJE:
HISA Z VRTOM NAPRODAJ.
Prevoršek Franc. Zadobrova 90 pri Celju.	19534-7
VSELJIVO enoatanovanjako hišo v Mariboru, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Zelo ugodno« v ogl. odd- 19*19-7 SESTRI ŠTUDENTKI iščeta sobo. Inštruirata vse predmete (angl., nem., ltalj. in klavir). Ponudbe v ogl. odd. pod »Sestri«. 19453-9 OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO začasno iščem. Nudim posojilo. Ponudbe pod »Mirna«
V Ogl. Odd.	19474-9
VELIKO, popolnoma separirano sobo v centru na Titovi cesti, zamenjam za enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. 19471-9 NAJDENA ZAPESTNA URA, rokavice in kapa se dobi v Kresiji pri hišniku.	19512-10
PREKLICUJEM govorice, ki sem jih govoril o KallnU Antonu. Crna vas in Brdajs Ančki, Ižanska cesta. Za neresnične. Lenar-šič Anton, Crna vas 239. 19462-11 MLAJŠO TRGOVSKO POMOCNI-C O spr.ejme za svojo trgovino
s tekstilnim in galanterijskim blagom v Seflitvidu, trg. podjetje '»Volna«, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Ponudbe pošljite na upravo podjetja.	R 2783-1
TRAKTORISTA — SAMSKEGA za traktor »Ferguson« sprejme takoj Kmetijsko posestvo Zadobrova, Ljubljana — Polje. Pogoj: dveletna praksa, strokovni izpit ter znanje pri delu s traktorskimi priključki. Plača po tarifnem pravilniku in učinku pri delu. Javite se na gornji naslov.	R 2784-1
SPLOŠNO KLEPARSTVO Kočevje, Reška cesta 23, sprejme štiri dobre kleparske pomočnike v stalno zaposlitev. Samska stanovanja na raepolago. Plača po tarifnem pravilniku in po akordu. Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja do 1. oktobra 1957.	R 2785-1
OBRTNO KOVINSKO PODJETJE, Škofja Loka, sprejme takoj več kleparjev in vodovodnih -inštalaterjev.	R 2786-1
KVALIFICIRANEGA MLINARJA in nekvalificiranega delavca za mlinski obrat Vič. sprejmemo. Za obrat Logatec sprejmemo visokokvalificiranega mlinarja za pomočnika obratovodje. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe: »Mlinska industrija«. Ljubljana, Likozarjeva št. 5, telefon 31-573.	R 2799-1
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA (-co), sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.	R 2791-1
AVTOBUS Mercedes, 15 sedežni prodamo za 1.000.900.	6 sedežni
osebni Shevrolet tipa 1951 s prvo generalno za 2,000.000. Mercedes 170 4-sede*ni z rezervnim motorjem kot Lieverwagen za
1.200.000. Jeep-Vilis v odličnem stanju za 1,000.000, Volkstvagen tipa 1951 z rezervnim motorjem kot Lievervvagen ■ za 1.600.000. tovorni avtomobil Mercedes 3 in 5-tonskl diesel za 1 do 3 milijone, električni prevozni kompresor Strager 7 tn*/m za
4.200.000. bencinski kompresor ' Irmer-Elze 3 m-V m za l.500.000.
montažni žerjav 27. ton za
2.500.000. dva Unimoga, eden s kompresorjem, drugi brez za ceno od 1,400.000 do 3,500.000 in mnogo vsakovrstnih stružnic stružne - dolžine od l do 4.5 metra za 500.000 do 2.000.000 din. Realitetna agencija, Maribor.
R 2787-4
RAZPRODAJA GUMBOV' od 1-
do 3 din za komad. Ljubljana, Mestni trg 17.	R 2789-4
ELEKTRIČNE STISKALNICE, kapacitete 50 do 300 ton, hidravlične stiskalnice za vlečenje pločevin, tovorne avtomobile 7 ton ' kiper, rezervne motorje Fap, agregate za 'varjenje in aparate za šivno varjenje, reduktorje za pomik žerjava, Demag nosilnost 1.000 do 3.000 kg, poltovor-ne avtomobile Fiat in Opel Blitz novejše ter vsakovrstne druge industrijske'stroje, krupimo. Realitetna agencija, Maribor. Partizanska 24.	R 2788-5
DVOSTANOVANJSKO HlSO, enonadstropno, (vseljivo stanovanje) center, poceni prodamo. Realagencija, zasrtop. Ljubljana, Študentovska 2. II.	R 2793-7
DNE 9 sept. 1957 sem izgubil v toplicah pri Podčetrtku denarnico z denarjem in dokumenti. Najditelj naj denar obdrži, denarnico z dokumenti pa vrne. Lipovšek Janez, Sinje, Zidani most.	R 2792-10
VAJENCA ZA TRGOVINO s pohištvom sprejme »Lesnina«, •Ljubljana. Stritarjeva ul. 9,
19526-3
ZA 3*09 din • PRODAM:	gojzerje
(36), čevlje (35), dva suknjiča (9 let). Viher, Gradišče 8.
19476-4
RADIO, nov. »Undine II«, 8 cevni s 3 zvočniki, UKV, prodam za
65.000. Naslov v ogl. odd.
19447-4
ITALIJANSKO NOVO ZENSKO KOLO, prodam. Naslov v ogl. odd.	19442-4
KUHINJSKO OMARO in dve
okrogli furnirani mizi, skoraj novo, prodam. Jeločnik, Djako-vičeva 7. Litostroj.	19434-4
AVTO DKW Meister Klasse F8, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti pri Janežič. Staretova 26.	19265-4
VEČJO KOLIČINO CEVI, izmet-nih cevi, kolen, zatezačev 0 400 za ventilacijske naprave in transport; ogrodij za elekt.ro-kuhalnlke, 5 kom pocinkanih sodov 240 1, ročnih okopalnikov velikih in malih, prodamo. Cene so nizke, ugodna prilika. Sporočite pismeno ali ustmeno na Kovinsko industrijo, I? pri Ljubljani.	R 2773-4
TOPOLINO, dobro ohranjen, p<v ceni prodam. Naslov v ogl. odd.
131IS 1
OKROŽNO JAVNO TOŽILSTVO
v Ljubljani razpisuje javno prodajo petih (5) rabljenih pisalnih strojev, ki bo 2. X. 1957 ob 16. uri v sobi B št. 28, Sodna palača, Maxxov trg št. 1.
19282-4
POLETNO OBLEKO, prava svila, novo, prodam. Cena 4.500 din. Naslov v ogl. odd.	19286-4
MIZARSKI SKOBELNIK, prodam. Rotar, Črnuče 157. 19408-4 MOPED, dobro ohranjen, napro-.
daj. Naslov v ogl. odd. 19395-4 PEKOVSKI ; DELILNI STROJ, prodam. Naslov v ogl. odd.
„	'	19345-4
PRIKOLICO ZA KAMION — enoosno, v voznem ali nevoznem stanju prevzamemo za brezplačni prenos osnovnih sredstev ali z delnim odplačilom. Ostalo po dogovoru. Sporočiti na Kovinsko industrijo, Ig pri Ljubljani.
R 2772-5
ŠTIRITAKTNI MOPED motor
Dukati, kupim. Rotar, Črnuče
Št. 197.	19409-S
1/4 HIŠE v Beogradu prodam. Milosavljevič, Krekov trg 4.
17921-7
HlSO Z ZEMLJO v okolici Celja, prodam ali zamenjam za podobno v bližini Cel-ja. Naslov SP Celje.	•	19423-7
TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju v Ljubljani, prodam. Ponudbe pod »850.000« v ogl. odd.	19372-7
GORNJI DEL HISE — podstrešje pripravno za nadzidavo stanovanjskih prostorov, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj — gotovina«.	19353-7
PODJETJA! Dvonadstropno hišo blizu centra z možnostjo nadzidave, takoj prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prilika«.	19337-7
ISCEMO SOBO ALI KABINET za eno osebo, proti nagradi. Ponudbe pod »Zelo nujno« v ogl. odd. SP.	-9
NUDIM VELIKO brezobrestno posojilo, plačam dve leti vnaprej tistemu, ki mi preskrbi enosobno - stanovanje ali večjo prazno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kjerkoli«.	19352-9
DVOJE ENOSOBNIH STANOVANJ zamenjam, za 3 ali 3l/i-sobno. Ponudbe pod »Ugodno* v ogl. odd.	19318-9
ISCEM SOBO ali grem za sostanovalko, Ponudbe pod »Mirna« V ogl. odd.'	19325-9
DOBROSRČNA 3©-letna želi spoznati tovariša, dobro situiranega, lahko tudi vdovec. Sliko priložiti. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštenost — resnost«.
19410-11
ISCEM LASTNIKA PARCELE, ki
je pripravljen graditi dvojček. Imam sredstva za gradnjo in prevzamem celotno organizacijo. Ponudbe pod »Siguren dom* v ogl. odd.	19354-11
GOSPODINJSKO, POMOČNICO z znanjem kuhe, sprejmem k 4-članski družini, takoj ali s 1. okt. Sprejmem tudi postrežnico od 7. ure da 14.30 ure. Kersnič — Ažbetova 30, Ljubljana.
19491-1
■ GOSPODINJSKO POMOČNICO,
sprejmem takoj. Susman. Lj. Prisoina 1/TII.	19511-1
HONORARNO DELO gradbene stroke, statike, sprejmem na dom. Ponudbe pod »Inženir« v ogl. odd.	19499-1
SE JE PRESELIL V GRADIŠČE 4/1
(poleg Drame)
5286-R
PUŠKARJA
mladega, z odsluženim kadrovskim rokom, sprejmemo takoj. Prenočišče preskrbljeno. Obširne ponudbe na:
»Vepar« puškama, Zagreb, ulica N. Tesle 4 5261-R
Upravni odbor podjetja VINO KRANJ v Kranju
razpisuje delovno mesto
SEFA
KLETARJA • ENOLOGA
Pogoji: sjednja kmetijska ali sorodna odgovarjajoča šola, poznavanj e vseh vrst kletarskih del z daljšo prakso. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 20. septembra t. 1. Nastop službe takoj.	5148-R
1. Zadnji letih Tehnične srednje šole lesnoindustrijske, stroke.
2. Zadnji letnik Ekonomske srednje šole.
Štipendije po dogovoru.
S2U-R
V 73. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama
MARUA PENCA, roj. TOMAŽIČ
Pogreb bo v soboto, 15. t. m., iz hiše žalosti na Smi-heljsko pokopališče.
' Žalujoče družine: Mihelčič, Modic, Sdsnčič, Penca. Novo mesto, Planina pri Rakeku.
Novo mesto, dne 13. septembra 1957.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl moj dragi mož, oče, stari oče im brat
MATEV2 BERTONCELJ
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, ob 16. uri, iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Terezija, rej. Berglez, sin Friderik z ženo Marijo, hčerka Milka, vnukinja Milenka, brat Andrej, sestri Katarina, Marija in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Domžale, Trzin, 13. septembra 1957.
sovražnik Človeka?
povzročeni magnetni vihairji velik vpliv na zemeljsko življenje.
Kajpak ata zdravnika raziskovala naprej. Preko 200 bolnikov s-ta nadzoroval leto dni. Obenem so pa meteorologi beležili gibanje sončnih peg, ali ka_ kor jdm pravijo sončnih rotacijskih eksplozij, ne dia bi o tem obvestili oba zdravnika. Pc&a-
zalo se je, da je v 84 odst. sovpadalo ojačenje sončnih peg in slabšanje stenja kontroliranih pacientov.
Sele sedaj so ugotovili, da
sonoe ni le dobrcutnilk človeštva, pač pa tudi sovražnik živih bitij. Kadar nastopajo sončne erupcije, biča zemljo z elektro-naboji take moči, da na zemlji zato nimamo prispodobe. Na krajih, kjer se pofcažejo pega, nastanejo talko močna magnetna polja, in električna polnjenja, da še na razdaljo 150 milijonov kilometrov občutno vplivajo na zemeljsiki * magnetizem, motijo biezžačne postaje in uprizarjajo, siicer prelepo, polarno svetlobo. Dokazano je sedaj tudi, da sonč_ ne pege izredno nepovoljno vplivajo nia vegetativni živčni sibifrm, posebno pa na one živce, katerih delo podvrženo na»; volji. Ta živčni sistem sprejema, kakor kaka antena, vse motilne valove. Čeprav nimamo instrumentov, s katerimi b; to mehanično dokazali in četudi opazujemo sončne pege šele kakih 300 let, je vendar dokazano nastajanje sončnih peg v periodi vsakih 11 let, po vsalknh 55 odnosno 85 letih pa stopi sončna krogla v nekako abnormalno stanje, ki je dokaj večje kakor normalno nastopanje sončnih peg. Vzroke za to na pczr?imo. Po zaslug; obeh zdravnikov in meteorologov pa je doikaizano, da na naše živce zelo vplivajo magnetni valovi, ki jih sonce pošilja na zemeljsko področje.
kc'o oglasil. Tehniki so zmajevali z glavami, ker so bile te motnje tudi njim nerazumljive, prmznoverci so pa kajpak v tem tpk-oj našli zvezo z onostranstvom.
Tudi pri zdravnikih dr. Sar-dou in dr. Faureu sita zvonila telefona brez vzroka, zdravnika pa sta opazila še nefeaa drugega. Zdravstveno stanje njunih bolnikov, se je prav ob času omenjenih moteno, vedno poslabšalo. Da bi to povzročilo lokalno vreme, n,- bilo verjetno, ker so bolniki živeli precej oddaljeni,
na različnih krajih. Pa' tudj oba zdravnika sta imela svoje ordi_ nacije oddaljene več deset kilometrov eden cd drugega. Zdravnika sta stopila v stiik z meteorološkim observatorijem na Mcntblancu. Direktor observatorija Vallot je že vedel in jima pojasnil, da telefonske motnja pcvročarjo magnetne nevihte, ki nastajajo v dobi nastajanj a sončnih peg. Tako so prišli do senzacionalnega odkritja, da imajo sončne pege in po njih
Nenadno razdraženo stanje sicef mirnih oseb, je napotilo -idrEvnike, vremenoslovce in zgodovinarje k raziskovanju »e neznanih kozmičnih žarkov in njihovega vpliva na možgane ter vegetativni živčni sistem. Pred nekaj leti so v Nici in v okolici cesto zvonili telefoni, ne da bi se na drugi strani žica
kov, Donko, Najmiler). O tekmi z Ljubljano meni, da bi Branik labko zmagal, prav tako pa tudi izgubil. Vse bo jasno šele na tekmi sami. V ostalem bo zadovoljen, če se bo Branik plasiral na koncu tekmovanja nekje na sredi lestvice. Največ možnosti za prvo mesto daje Lokomotivi in Rijeki, za ljubljanski moštvi pa meni, da bosta verjetno delali družbo. Braniku v zlati sredini.
Toliko trener! — Ce sodimo po vestnih pripravah in lahkih zmagah Branika na zadnjih tekmah, ki sicer niso bile ravno številne, lahko rečemo, da bo Branik, če drugega ne, vsaj lahko zdržal oster tempo igre do konca. To pa tudi že nekaj pomeni...
Razpoloženje tudi v ljubljanskih taborih
pripravilo posebno faktično igro oz. sistem za srečanje z Branikom, ki ga dobro poznajo vsa slovenska moštva. Tehnični referent Dušan, Bizjak je takole odgovoril na vprašanje:
»O Braniku ne vemo mnogo: po zmagi v področni ligi so odigrali več tekem, nazadnje še z drugo državno reprezentanco (1:4), vse skupaj pa ne morejo biti pravo merilo, ki bi povedalo kai več o našem nedeljskem nasprotniku. Pa še to:	ljudje šušljajo, da je
dravska enajstorica letos zelo močna in dobro pripravljena za dolgo pot. Za nedeljo si ne želimo nič drugega kot fair igro v prvem slovenskem derbyju«.
Neposredno pred prvo prvenstveno tekmo za točke v I. nogometni coni smo obiskali še oba ljubljanska tabora za Esži-gradom in v Šiški. Zla zadnje podatke smo zaprosili trenerja »Odreda« Janeza PISKA in tehničnega referenta »Ljubljane« Dušana BIZJAKA.
Z MALO VOLJE — DVE TOČKI
V -taboru za Bežigradom sodijo, da so bile priprave za novo prvenstvo dobre. Enajstorica Odreda je torej dodobra nared za nedeljsko tekmo s prvim gostom — Jadranom iz Kaštela Sučuraca.
»Z malo volje, pravega naprezanja in borbenostio bomo lahko zmagali nad Jadranom«, je precej prepričljivo dejal trener Pi-šslc.
Za igro je klubsko vodstvo pripravilo naslednje tekmovalce, med katerimi jih bo 11 nastopilo proti Dalmatincem:
Jezbinšek. Babnik, Medved, Udovč, Zumbar, Berginc, Klan-čigar. Žižek, Frič, Cuban, Halila-giC In Limo.
»Moštvo je v glavnem torej že sestavljavljeno, nezasedeno je samo še eno mesto. O dokončni postavi bomo odločali šele po zadnjem lahkem treningu v petek in skupnem sestanku vseh igralcev. Teh bo na pomlad še nekaj več, dobrih novih moči, ki bodo okrepile naše vrste. Prav zatadi tega je naš cilj na jesen, da čimbolj e prebrodimo prvi del prvenstvenega tekmovanja. V drugem delu bo naše moštvo močnejše in bo imelo več možnosti za dober plasma. O tem pa bodo precej odločale prve tekme na jesen.«
Tako torej sodijo Bežigrajčani, ki so prepričani v nedeljski uspeh. Na večjo negotovost smo naleteli v Šiški.
BRANIK — UGANKA?
Enajstorica »Ljubljane« je zad-niič trenirala pred tekmo v Ljudskem vrtu v četrtek, za petek pa je bila v delovnem razporedu tekma za trening med prvim moštvom in domačo Svobodo. Sele po teh dveh zadnjih preizkušnjah ali bolje neposredno pred nasto-tom bo tehnično vodstvo sestavilo moštvo. V Mariboru pa bodo zanesljivo zbrani:
Bencik. Zupančič, Pirc, Čretnik, Sočan, Gruden, Zivojevtč, Hacler, Kompoš. Dolenc. Blaznik, Gosar in Ilič.
V razgovoru nas je zanimalo predvsem, ali je klubsko vodstvo
Ali res reorganizacija olimpijskih iger?
Konec septembra bo v Sofiji že dolgo sporno in težko pričakovano zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora v navzočnost; vseh njegovih odločujočih članov m tudi samega predsednika Ave-ry Brundaga iz Amerike.
Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo to zasedanje za nadaljnji razvoj olimpijskih iger zelo velikega pomena. Povod za njihovo delno reorganizacijo je pač okoliščina, da so igre stare že 70 let, šoontnikov je od tedaj zmerom več in tudi njihovi uspehi so če-dalie večji, tako da je treba to svetovno športno revijo prilagoditi novim časom.
Kakor se sliši, je predsednik Brundage sestavil splošne smernice za reorganizacijo vsakokratnih olimpijskih iger nekako po tehle vidikih:
Kolesarstvo, košarka, nogomet in \vaterpolo. ki so bile dolgo fakultativne športne panoge, vendar pa vzlic teinu že tradicionalne, bodo popolnoma izločene iz olimpijskega sporeda.
Boks. dviganje uteži, moderni peteroboj in 'streljanje bodo postali samo fakultativni, medtem ko so bili do zdaj obvezni. To pomeni, da bo lahko država — prirediteljica odločala o tem, ali in katere bo sprejela v Olimpijski soored.
Streljanje z loki in odbojka, ki pridobivata na udomačenosti, bosta tokrat prvič pritegnjena v olimpijski spored kot fakultativni športni zvrsti.
Po vsem tem bi bil okvir novih olimpijskih iger takle:
obvezne panoge: atletika, plavanje. veslanje, konjeništvo. sabljanje, telovadba, rokoborba in jadranje.
Fakultativna tekmovanja; boks. dviganje uteži, rokomet, kanuj-stvo. moderni peteroboj, hokej na travi, streljanje, streljanje z loki in odbojka.
Vsaka država-prirediteljica bo morala izbrati štiri in ne več kakor sedem fakultativnih športnih panog.
Čeprav bo ta novost dobila veljavo šele I. 1964, se bodo njene posledice čutile že tudi na prihodnjih olimpijskih igrah v Rimu in ameriškem Squaw Vallevu.
Slednjič bodo v Sofiji razpravljali tud; o delitvi zlatih kolajn za zmagovalce, katerih število bodo odslej zmanjšali na 130, pri čemer bodo opustli nagrajevanje z njimi v tistih panogah, ki nastopajo kolektivno, se prav- za telovadbo vsega 11. za streljanje pa po tri. Dve zlati bodo dobili najboljši jahači, eno najboljša ekipa v modernem peteroboju, štirje pa bodo z zlato obdarovani med kanuisti -n kajakaši.
Olimpijske iere so se od leta 1895. ko so bile obnovljene, razlezle in razmahnile tako. da odgovorni olimpijski funkcionarji pravzaprav že nimajo več nobenega pravega nadzora nad njimi. Sofijski kongres bo no vsej priliki zasadil precej viden mejnik v olimpijsko zgodovino.
V ljubljansko-primorski nogometni ligi so v zadnjih dveh septembrskih nedeljah že pospravili pod streho prve prvenstvene točke. To nedeljo- bo na sporedu torej že tretje kolo, medtem ko na štajerskem koncu le sploh niso začeli s prvenstvom. Prvo prvenstveno kolo bo namreč šele v nedeljo. Na startu v tej medrepubliški konkurenci bo letos pet slovenskih moštev, in licer Rudar iz Trbovelj. Drava iz Ptuja, Aluminij iz Kidričevega, Kladi-var iz Celja in »Maribor«, s h rivalske strani pa bo tekmovalo sedem moštev.
Nedeljski spored v obeh ligah Je v podrobnem naslednji:
• Ljubljansko-orimorska liga: Ilirija — Rudar, Grafičar — TrSlfč, Izola — Krim, Nova Gorica — Slovan in Jesenice — Triglav.
0 Varaždlnsko-mariborska-celj-ska liga: Zagorac — Rudar, Tekstil ac (O) — Maribor. Drava — Je-dinstvo. Sloga — Aluminij, Podravka — Mladost in Kladivar —
Sloboda.
Največja knjiga
Največjo knjigo imajo v New Torku, visoka je 3 m in debela lm. Za »listanje« po knjigi je potrebna posebna priprava, ki dviguje posamezne liste. V neki knjižnici na Dunaju pa imajo 2 m visok in meter širok anatomski atlas. Pred 60 leti pa je izšla v Padovi knjiga 10 mm dolga in 6 mm debela. V vatikanskem muzeju v Rimu pa imajo primer največje in najmanjše izdaje svetega pisma.
Drevi: Lokomotiva : 01ympia
Na igrišču pod Cekinovim gradom bo drevi ob 19.30 prvenstvena košarkarska tekma med zagrebško Lokomotivo in 01ympiJo. V predtekmi ob 18.30 (gorenjska liga) pa bosta igrala Jesenice in Olvmpia II.
Ostali pari IV. kola zvezne lige: Svoboda • Proleter (67:104), BSK : Partizan (75:63), Montažno : Ljubljana (69:85), Crv. zvezda : Zeljez-ničar (48:54). Številke v oklepaj« pomenijo rezultate »pomladanskega tekmovanja.
Britanska televizija, ki praznuje letos svojo enaindvajsetletnico, Je samo leto dni starejša kot blondinka Heather Wyatt, ki sodeluje na proslavi te obletnice.
tije. Milič Je remiziral z BronStaj-nom, ki je premagal Nemca Ren-nstaba in Ceha Filipa. Po in. kolu vodijo Bilek, Bronžtajn, Pach-man, Robatcs z 2 in pol točke.
Tudi v Sarajevu so odigrali prekinjene partije prvih treh k»l: Mari č-Smailbegovič:	Karaklajič-
Udžvarlič remi, partirti Puc-Osma-nagič in Cvetkov-Karaklajič ponovno prekinjeni.
IV. kolu turnirja v Sarajevu so se partije končale taStole: Smailbegovič-MMič 0:1, Osmana-gič-Ciochaltea remi, Karaklajič -Puc prek., Trifunovič - Cvetkov remi, Marič-Udžvarllč, Bogdano-vič-Kozomara prek.
Atletski klub Odred je priredil v torek na stadionu ob Titovi cesti odort miting, na katerem so sodelovali razen tekmovalcev prireditelja tudi tekmovalci ljubljanske Svobode, celjskega Kla-divarja in TD Partizan Kočevja. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov.
Člani: 100 m: 1. Kranjc (O) 11,2,
2.	Gojkovič (Sv) 11,3, 3. Solarevič (Sv) 11.4;	2000 m i. Tratnik (O)
5:28.0, 2. Pavčič J. (O) 5:48,8,	3.
Pavčič C. (O) 5:58,4; 4x100 m: 1. Svoboda 45,7; višina 1. 2galin (O) 170 2. Jovan (Sv)' in Novak (O) oba 165; daljina: 1. Torkar (Kočevje) 678, 2. Novak (O) 580; kladivo: 1. Vidmar (O) 39,65; Mladinci: 100 m: l. Cva.r (O) 11,9, 2. Raj-ner (Sv) 1.1,9; 400 m: 1. Cvar (O) 53,8. 2. Vidmar (O) 56,7; daljina: 1. Dekleva (O) 5,98, 2. Jeraj (Sv) 5,84 : 2000 m: 1. Selan (Sv) 6:24,2;. kladivo: 1. Vidmar (O)	51,54,	2.
Rojko M. (O) 49,«.	(-«)
Zvezni kapetan avstrijske A -nogometne reprezentance, ki bo
jutri nastopila v Beogradu, je določil naslednjo enajstorico: Schmid, Kozliček I., Swoboda, Hall a p;, Hapel, Koller, Hala, Dienst, Busek. Korner II.. Haumer.
Na mednarodnem strelskem tekmovanju v Varšavi je v streliianju z malokalibrsko puško za ženske (v vseh treh položajih) osvojila prvo mesto naša tekmovalka Nada Dozet. V disciplini »angleški meč« za moške Je zmagal Madžar Krebs s 598 krogi pred Prauhafrtom 597.
Na mednarodnem turnirju v Gotti so odigrali prekinjene par-
V institutu za biofiziko v Frankfurtu so instalirali naj-večj,; evropski aiparait za bombardiranja raJoastdih novotvorb z elieiktrani. Aparat ima moč 35 milijoracnv Voltov in ga bodo uporabili za zdravljenje globoteo v notranjosti telesa ležečih novotvorb. Za časa bolezni bo zdravnik opaiaoval bolnika škozi okence iz svinčevega stekla.
Navadni aparaiti za obsevanje učinkujejo le kake 4 cm v notranjosti človeškega telega. Omogočaijo torej zdraivljenje raksstnih čštnov le tik pod kožno površino. Novi aparat pa ima doseg približno 13 cm globoko in se na ta način odpirajo povsem nove možnosti za zdravljenje želodčnega in črevesnega raka.
VELIKO ZANIMANJE ZA PORTOROŽ
Kaže, da bo letošnji šahovski festival v Portorožu (od 23. do 28. sept.) kvalitetno zelo visoko zaseden, zlasti še na mojstrsko-kan-didatskem turnirju. Za zdaj je že potrjena udeležba velemojstrov Ivkova, Matanoviča in dr. Trifunoviča ter mednarodnih mojstrov Branickega (Poljska), Ciocaltea (Romunija). Bertoka, Karaklajiča, Puca in inž. Vidmarja. V moštveni konkurenci računajo organizatorji, da bo samo iz Hrvatske, Srbije in Vojvodine* prišlo blizu 40 moštev, verjetna je tudi udeležba moštev iz CSR, Poljske, Avstrije in Nemčije, v tem ko so študentje iz Oxforda in Cambridgea (Angli-ja) sploh že obljubili, da se bodo festila udeležili. Enako zanimanje je tudi za turnir Š2histlc. 4. šahovski festival v Portorožu bo torej velika reč.
V H. kolu finalnega tekmovanja ženske olimpiade so bili dosežehi tile rezultati: Nizozemska-Jugosla-vija 0.5:0.5 (1), Z. Nem či j a-Madžarska 0:1 (1), Romunija - SZ 1:1, Anglija -V. Nemčija 0:1 (1).
Točno 20 let po tem, odkar Je prof. Srečko Brodar pričel z izkopavanji v paleolitski jami »Spehovki« pri Velenju, je Mestni muzej v Celju pod vodstvom inž. Mitje Brodarja vršil nova poskusna izkopavanja. To delo je imelo v prvi vrsti znanstveni značaj. S posebno analizo bodo na Inštitutu za prazgod. človeka skušali čim bolj točno določiti starost posameznih plasti, katerih starost cenijo na približno 70.000 let. Pri izkopavanjih so v jami odkrili velike množine kamenja, ki ga je v jamo nanosila površinska voda, med drugim tudi zanimiv primerek manjšega kosa apnenca, ki ga je voda razjedla in izoblikovala v podobo človeške glave. — L. B.
Železničarski teikoatiet&ki klub Ljubljana sporoča, da bo v dneh od 16. do 21. t. m. vsakodnevni tečaj v rokoborbi pod vodstvom zveznega trenerja Ivanoviča. Tečaj bo od 15. do 18. ure v stekleni dvorani direkcije železnic Ljubljana (Pražakova ulica). Clani-ro-koborci kakor tudi ostali ljubitelji tega športa naj se prijavijo v ponedeljek, 16. t. m. ob 15. S seboi prinesite športno opremo!
most poznate. Molčite. Ukazal sam — in konec. Drugače — takoj ob zid!«
Zakašlijal je in sedeli.
Tisti pa, ki je mešali kašo s palico
— naibijačo za stare puške, je nana-doma veselo navrgel skozi veter:
»Kaj ste pobesili nos? Papcajte kašo
— nisem je vendar kuhal zastonj. Vojaki, ušivoi!«
Grabili so z .žlicami goste grižljaje mastnega in napihnj eneg a riža, goltali so ga vročega, da bd se ne strdil, toda medtem ko so požirala, se je na ustnicah nabirala gosta, skorja zaledenele, odvratne stearinske maščobe.
Grmada je. dogorevala in metala v noč žareče, oranžne curke isker. Še bolj so se stisnili drug k drugemu, dremali, hkrati in v snu psovali.
Pred zoro je Jevsjukova prebudilo naglo suvanje v ramo. S težko muko je odlepil zlepljene trepalnice, se zdrznil in z otrplo roko zgraibdl kot po navadi za puško.
»Stoj, kaj pa se jeziš?« Nagmgena
»Kaj hočeš?«
»Vstani, tovariš komisar! Samo brez hrupa! Medtem ko ste smrčali sem se malo sprehodila na kameli. Od Džan-Gelijde prihaja kirgiška karavana.«
Jevsjuikov se je obrnil na drugo stran. Vprašal je in .med tem se mu je zaletelo:
»Kakšna karavana, kaj pa lažeš?«
»Tako mi vere, crknem naj! Ribja kuga! Nemakani! Kakih štirideset kamel!«
Jevsrjukov je bodro skočil na noge in zažvižgal skozi prste.
S težavo se je dvigalo triindvajset mož. Pretegovali so od mraza otrpla telesa, ko pa so slišali, da prihaja karavana. so se hitro predramili.
Dvaindvajset se jih je dvignilo. Poslednji se ni. Obležal je zavit v odejo, ki jo je stresalo vročično telo.
»Mrzlica!« je prepričevalno pokimala Marjutfka, ko je otipala rtjegov vrat.
»Eh, vraga! Kaj naj naredim? Po-
Marjutika je z roko zamahnila proti zahodu.
- »Niso daleč. Kakih šest vrst. Bogati Nemakani. Nič koliko tovorov na kamelah!«
»No, dajmo, dajmo! Ne smemo jih zgrešiti. Ko jih opazite, jih obkolite z vseh strani. Naj se vam noge ne smilijo. Nekateri z leve, drugi z desne. Naprej!«
V verigi so krenili med grebenaste puščavske sipine, hodili so vedno bolj živo, razgreti od hitre hoje.
Z višinice, nakodrane od peščenih valov, so v daljavi zagledali na kakor miza ploski ravnici temno črto kamel.
Na kameljih grbah so se težko pozibavali tovori.
»Sam bog jih je poslal! Usmilil se je!« je pobožno zašepetal pegasti sektaš Gvozdev.
Jevsjukov se ni mogel zadržati:
»Malo bomo pritegnili pasove. Saj vendar, nismo cesarji! Kaj?. Da ti postrežemo s sardinami z medom! Šlo bo tudi tako. Imamo rož, pa tudi moke je nekaj ostalo.«
»Za tri etape?«
»Kako za tri. Do zaliva Cemiševa imamo deset nočevanj od tod. Kamel imamo pet. Pojedli jih bomo. Vseeno, saj tako niso za nobeno rabo. Eno bomo zaklali, meso natovorili na drugo in tako naprej. Tako bomo tudi prišli.«
Molčali so Poleg ognja je ležala Manj u Uk a, oprta na lahti in zrla v plamen s praznimi, nepremičnimi zenica-
pot. Morda ne bomo vsi priSIa,« komisarjev glas se je malo omehčal, »toda iti moramo, tovariši... Kaj je revolucija . -. za delovno ljudstvo vsega sveta!«
Po vrsti je pogledal komisar v oči vsej dvajseterici. Toda, ni več videl ognja, na katerega se je bil privadil zadnje leto. Oči so bile motne, povešali so jih in mežikali in izpod povešenih trepalnic sta pogledovala obup in nezaupanje.
»Pojedli bomo kamele, potem pa bomo morali drug drugega.«
Spet so vsi obmolknili
mi. Jevsjukova je obšla tesnoba.
Vstal je in stresel sneg s plašča. »Dovolj! Moja zapoved — ob zori na
In nenadoma je s siikajočim, ženskim glasom Jevsjukov besno zavpil:
. »Brez besedi!’ Revolucionarno doli*
nad njtiim je stela Marjutka. V žolto sivem dimu meteža so se blestele ngene mačje 06L
krijte ga z odejami, naj leži! Vrnili se bomo in ga odnesli. Kje, praviš, je karavana?«
»Bog? Poljubi svojega boga na zadnjico. Koliko časa ti bom Je dopovedovati, da boga ni?«