Z8S. Stnilto.
■ M IJi lf V        lf "• II Hit«
um. ino.
^■^    ^^B            ^1                     ^1 ^b^^^I ^K ^^B ^^r ^^1 ^^r    ^^B ^^r^^B           ^^H   ^& ^^B ^^t      ^B ^^^^^^B           ^^H   ^^^■^^B ^^^^    ^^B   ^^^^                        ^^B    ^B ^^B ^^^          ^^^^^^^B           ^^^1    ^^T^^H ^B       ^B ^^^^^1 ^B      ^^^1   ^^^^^B  ^B■
■ K    ■       ^H          ^^b  ^^B   ■ I ||    ^^B   ^B          K ^H    ^^b    ■       ^^| 1b       ^^H                        A ^H       fl    I        ^^B      I    I      ^^H     ^^M | |
^^B      ^^k                   ^H                  j^^^^^^B                                ^^^^^^H         J^^^^^^H           ^^^^^^H      ft^B^B^B                 B^B^B^b!           B^B^BB                                    B^B      B^B^BH                           B^B\            B^B^H                                I      B^B^B^B                           B^B^B^BB                                                              B^B^B^B^B^k       B^B^H                        ^B^B^B^B^B^BM                          ^B^B^B^b!        B^B^B^BB                           H         H                               HI          I            H
.Slovenski Narod« velja v Li«M|aml
na dom  dostavljen:
«Io leto naprej   .   •   •   •   K 24*—
pol leta       „       •   •   •   .    . 12* ~
četrt leta      n       •   •   •   •    ,    6"—
ca mesec    „       >   •   •   •    w   2*—
v upravniitvu prejeman:
celo leto naprej   •   »   •   •   K  22*—
pol leta       m      •  •  •  •    B  H"—
četrt leta      „       •   •   •   •    m   5 50
na mesec    »       •   •   •   •    •    190
Doniš! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VrednUtTO s inaiiova ulica s« 5 (v pritličju icvoj tcielon *& 34«
maerati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 16 vin., aa dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrata 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Itd,
to je administrativne stvari.
i               HtaaatBi iiavilka voli« 10 viaavfov.   ——
Na pisoicfla naročila brez istodobne vposlatve naročnine ac ne ozira. »Hu-oda« Uakarna- Utefoa *U t S.
.Slovenski Narod" velfa po poMt
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej      •   K 25*—
pol leta       m        m     •   •    • 13'—
četrt leta     m        „     .   .    •   650
na mesec    m        m     •   •    •    2*30
za Nemčijo: celo leto naprej        .   .   •   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele« celo leto naprej   ....   K 35^4
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Dpravaisivo (spodaj, dvorišče levo), KaaIlova nUca it 5, telefon št. 85.
Swefovna vojna.
Naša armada v Belgradu. — Srbi nadaljujejo umikanje. — Sestanek cesarja Viljema z našim vrhovnim poveljnikom nadvojvodo Fride-kofli v VratislavL — Na zapadnem in severnem
bojišču ni sprememb.
NA   SEVERNOVZHODNEM   BOJIŠČU NI SPREMEMB.
Dunaj, 3. decembra. (Ker. ur.) Uradno razglašajo dne 3. decembra opoldne:
Naša situacija na severno-vzhodnem bofišču se včeraj ni spremeni ?a.
Namestnic načelnika generalnega štaba p!. Hofer, gm.
i
MIR NA NEMAH BOJIŠČIH.
Bero?in, 3. decembra. (Kor. ur.) Wo?ffov biro javila: Veliki glavni sTan dne 3. decembra dopoldne: Na cbeh bouščih se ni prisodilo ničesar V^seb^e^a.
Vrhovno armadno vodstvo.
Cesar Viljem v bojni črti pri ČenstohovL
Berlin, 3. decembra. (Kor. ur.) vVoHfov urad poroča:  Veliki glavni
stan, 3L decembra:
N|. Veličanstvo cesar je obiskal danes dele avstro - ogrskih in nem-ih čet, ki se bojujejo   v   pokrajini pri Čenstohovi.
Vrhovno armadno vodstvo.
VAŽNE   VOJAŠKE   KONFERENCE V VRATISLAVL
Berlin, Z. decembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, 3. decembra:
Cesar »e imel včeraj v Vratisla-vi razgovor z vrhovnim poveljnikom avstro - ogrske armade nadvojvodo       Friderikom,       katerega       sta
spremljata nadvojvoda - prestolonaslednik Kari Franc Jožef in šef generalnega štaba sen. peh. baron Con-rad p!. Hdtzendorf. Pozneje ie cesar obiskal ranjence, ki se nahajajo v mesta.
*
Ruska vo[na poročila.
Iz Kodanja sporočajo petrograd-sko brzojavko, ki pravi, da so Nemci z občudovanja vredno spretnostjo in naglico izkopali strelske jarke in zakone na celi Črti. na kateri se umikajo. V tem trenutku, to je dne 1. decembra, je položaj Nemcev podoben, kakor na francoskem. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bo Nemcem posrečilo, držati črto za Strvkovom-Lod:^em.
Preko Kristianije prihaja še tole poročilo ruskega generalnega štaba z dne 1. decembra: V okolici Lo-viča Qe vrse neprestano trdovratni boji. V Crno morje se od 21. novembra naprej ni prikazala nobena turška ladja. Kavkaski generalni štab poroča, da se niso zadnje dni vršili nobeni boji, ki bi bili imeli več pomena. Dne 27. novembra je prešla ruska kolena v dolini Etrata v ofenzivo, pregnala Turke iz njihovih pozicij, jih pognala v beg ter vplenila
2 topa in več vjetnikov.
*                  •
Ponesrečeni ruski voljni načrt.
»Berliner Tagblatt« dokazuje v posebnem članku, da se je ruski sunek na nemško - avstrijsko fr >nto od Soldave do Krakova penes čiL — Upati smemo, da je za vedno pokopan.    Pusiia je hotela streti najprvo
1 avstrijsko armado. Mislila je, da bo ta zmaga lahka, toda armade stare bojevite monarhije so se bile. kakor nekdaj pod Radeckem. Po štirime-sečnem borenju niso poražene, temveč so pomlajene, dopolnjujejo se vedno znova in so bogate na slavi in plenu.
»Nieu\ve Rotterdamsche Cou-rant« priobčuje mnenje ruskih vojaških krogov, ki izjavljajo, da je postal položaj na PoRskem velenomem-ben. Vse kaže, fr\ bo sedanja napetost trajala naprej in da se bo še pomnožila. Nemci se drže na svojih pozicijah pri Lodzu in Loviču in oči-viuno je. da pričakujejo nova ojače-ma. Smatrati ie, da b*ouo svojo ofen-zvo nadaljevali.
General Rennenkarcpi   cd tavljen.
London, 3. decembra. (Kor. ur.) »Monmg - Post« javlja iz Petrcgra-da: Generala Rennenkampfa so odstavili    od vrhovnega    pcveljništva,
ker je pri koncentracijskem gibanju za obkoljenje Nrrncev zavzel svoje pozicije dva dni prekasno.
se
Položaji v Severni Poljski.
Kakšen je v resnici položaj v Severni Poliski, so v zadnjih dneh temeljito pojasnila nemška uradna poročila. Nobenega dvorna torej ne more biti, da so poročila raznih inozemskih listov od dogodkov ob nolenji \ 'sli docela iz trte izviti ali pa vsaj prikrojeni tako, da ie v njih postavljena resnica naravnost na glavo. Radi kuriioznosti pa je vendarle zanimivo izvedeti, kaj pijejo gotovi inozemski listi. Kot vir nam služi »Berli-ner Tageblatt«, kateremu brzojavlja-jo iz Kristijaniie to - le:
Petrogradski dopisnik londonskega »Dailv Chronicle« ie poslal svojermi listu to-le depešo: »Ako se sme verjeti vestem, ki prihajajo s strani, ki je bila poučena, so Nemci doživeli v Poljski največji poraz. Velike nemške vojne mase, ki so jih vzhodno od Lodza obkolili Rusi, se obupno bore, da se prebijejo proti severu. Splošno se sodi, da obstoji ta nemška armada iz treh korov, v katerih je tudi cesarska garda. Veliko število pruskih gardistov je že prišlo v Varšavo. Vobče je pozicija nemške
armade zelo čudna. Nemci, ki so se nadejali, da bodo z brzim napadom uničili ruske čete, še predno bo dovršena ruska koncentracija, so skušali predreti in prebiti rusko središče. Njihov cilj je bil Petrokov med Čen-stohovom in Varšavo.
Položaj ruske annade se je zdel zelo nevaren in za časa kompliciranih priprav sami Rusi niso mogli vedeti, da-li se bližajo veliki zmagi ali velikemu porazu.
Ruske čete so se borile s skrajno trdovratnostjo in so zadajale sovražniku poraz za porazom.
Bili so trenotki, ko se je zdelo, da so Nemci obkolili velike ruske čete in jih odrezali od ostale armade, da, bili so celo hipi, ko so ruski častniki sami računali z lastnim porazom.
Ali končno se je vendarle posrečilo sijajni strategiji ruskega vojskovodje, da so Rusi obkolili nemške čete in jih odcepili od vsake zveze z ostalo nemško armado.
Takisto se Je posrečilo odrezati od etapnih čet one nemške kolone, ki se bore bol] proti vzhodu. Te kolone so napenjale vse svoje sile, da se prebijejo proti severu v smeri proti Tornu, da tam poskusijo zadnji odpor. Tudi na drugih straneh fronte je bila ^~eča mila ruskemu orožju.
Armada nemškega prestolonaslednika se je morala umakniti proti Čenstohovu. Rusi so vdrli tudi preko Karpatov in so v bližini Mezolabor-cza vieli 3500 avstrijskih vojakov. Rusi torej stoje zopet v ogrski ravnini, istočasno pa prihajajo tudi vesti o ruskih zmagah v snežnih gorah Armenije. Turške čete so tu potisnene proti Erzerumu. Takisto so se izjalovili tudi vsi turški poskusi, da bi prišli za hrbet ruskemu levemu krilu in da bi pri Batuinu razbili desno krilo.«
•
Nervoznost v Petrogradu.
Kopenhagen, 3. decembra. (Kor. urad.) »Politiken« priobčuje to - le poročilo lista »Times« iz Petrograda: Prestolno mesto pričakuje nestrpno vesti s Poljskega. Poročila, ki prihajajo semkaj, poročajo, da se napetost še množi. Kljub klimatskim tež-kočam drže Nemci svoje pozicije pri Lodzu in Loviczu in zadajajo Rusom
ze!o težke izgube.   Sedaj pričakujejo ojačenja, toda odkod    naj    Nemčija
vzame ta ojačenja?
*                  •
Bitka pod Krakovom.
Krakovska »Nowa Reforma« piše:
»Grmenje topov pod Krakovom je pred štirimi dnevi vtihnilo, v noči dne 1. decembra pa so topovi znova jeli peti svojo grozno pesem.
Nekoliko časa je bilo slišati po-samne, v eno detonacijo se skladajoče strele. Streli so prihajali iz velike daljave od severovzhodne strani Krakova. Proti jutru je godba topov utihnila, pozneje pa se je pričela znova.
Danes so že od ranega jutra kakor včeraj krožili nad mestom aeroplani. Plovili so v mogočnem poletu v smeri proti jugovzhodu, izginjali pri Podgorcah v oblake in se potem po nekaj trenotkih zopet vračali nazaj. Enolično, karakteristično bučanje zrakoplovnih motorjev je bilo slišati nad Krakovom ves pred-poldan in prebivalstvo, ki se je že privadilo na ta prizor, je pozorno sledilo poletu zrakoplovcev, ki so se prekrasno videli na jasnem nebesnem oboku.
Generalni major Baczvnski, vojni komisar za civilno prebivalstvo pri tukajšnjem trdnjavskem poveljstvu, je bil poklican na drugo mesto. Za njegovega naslednika je imenovan maršal Vaclav Tertain, ki je že nastopil svojo službo.
BOJI V KARPATIH.
Budimpeštanski listi poročajo 0 bojih v- Karpatih, da vozijo po ogrskih železnicah nepregledne množine vlakov z neranjenimii ruskimi vojnimi vjetniki. V Zemplinu so glasom teh poročil upravne oblasti zopet začele delovati in tudi brzojav zopet funkcijonira. Rusi so razdrli železniški most pri Koskoczu. Oblasti so konstatirale, da so Rusi razdejali samo elektrarno in 40 privatnih hiš, sicer pa niso napravili nobene Škode, s seboj pa so vzeli vsa živila*
»Pesti Hirlap« poroča še iz Nyi-regvhaze, da je povedal neki vjet ruski stotnik, da je operirala druga ruska armada med Przemvslom in Cr-
Ballegher.
Spisal R. H. Davi s.
CDalJe.}
»To prav gotovo ni res*« se je oglasil Gallegher s tisto mirno nesramnostjo, ki nam ga je delala tako ljubega. >-riodil bo oblečen, kakor eleganten gospod. Potepuhi vendar ne nosijo rokavic, ta pa mora rokavice nositi. Prva stvar, na katero je po umoru Burrbanka mislil, je bila vendar ta,da nima kazalca in kako da to zakrije. Čisto gotovo je v prst svoje rokavice natlačil bato in to tudi ve, da ga bodo prijeli koj prvičf ko rokavico sleče. Zato je treba gledati na ljudi, ki nosijo rokavice. Jaz pazim na to že dva tedna in lahko vam povem, da je to prav težko delo, kajti pri tem vremenu nosijo vsi ljudje rokavice. A če se bo dosti dolgo pazilo, se bo moža le dobilo. In če boste mislili, da ga imate pred seboj, pristopite naravnost k njemu in stisnite mu roko in če boste čutili, da je njegov kazalec iz bate, namesto da bi bil iz mesa in kosti, primite moža kar za vrat in pokličite policijo.«
Sledilo je moičeče priznanje.
»Vidim, gospodje,« je menil lokalni urednik suho. »da so Oallegher-
jevi nazori napravili na vas vtisk in da bodo v kratkem vsi moji poročevalci napadali nedolžne sprehajalce samo zato, ker nosijo po zimi rokavice.«
Nekak teden pozneje se je zgodilo, da je prišel v Filadelfijo detektiv lieffelfinger, ki je služil pod inšpektorjem Bvrnegom pri glavnem detektivskem uradu v Novem Yorku. Prišel je iskat vlomilca, glede katerega prebivanja je bil brzojavno v zmoto spravjlen. Prinesel je seboj aretacijsko povelje in vse potrebne papirje, a vlomilca ni bilo dobiti. Eden naših sotrudnikov je bil poprej v službi pri nekem novovorškem listu in je bil znan s Heffelfingerjem. Ta je prišel k njemu v uredništvo, Če bi mu ne mogel pomagati pri njegovem brezupnem iskanju. Dal je svojo vizitnico Gallegherju in komaj jo je ta prečital in spoznal, kdo da je obiskovalec, je bil tako iz sebe, da je postal popolnoma neraben.
»Eden Bvrnesovih mož« je bil zanj dosti bolj imponujoča osebnost, kakor kak član ministrskega sveta, Gallegher je vzel svoj klobuk in svoj površnik in prepustivši svoje dolžnosti drugim, je hitel za osebo svojega občudovanja. Detektivu so se zdele vednosti in navodila malega dečka tako zanimiva, da sta se hitro spoprijateljila in ves dan ostala skupaj.
Glavni urednik je bil med tem naročil, naj se Gallegherju. kadar se
povrne, kratkomalo pove, da ga uredništvo več ne rabi. Gallegher je pač zopet predolgo izostal. Nič hudega sluteč je ostal do pozne noči pri svojem novem prijatelju in se šele drugi dan popoldne odpravil v redakcijo.
Kakor rečeno, je Gallegher stanoval v najbolj oddaljenem delu mesta, nekaj korakov od postaje wa-shingtonske železnice, odkoder odhajajo vlaki v predmestja in dalje v Novi York. Ravno nasproti tej postaji je šel skrbno obrit, dobro oblečen gospod hitro mimo Gallegherja in proti železniški blagajni. V desni roki je držal palico in Gallegher, ki je skrbno opazoval roke vseh ljudi, ki so nosili rokavice, da je hitro zapazil, da drže palico le trije prsti, četrti pa da visi ravno dol ob palici. Gallegher je globoko zajel sapo, stresel se je po vsem životu in samega sebe vprašal: je-li mogoče? Ni bilo časa, uvaževati vse okoliščine in možnosti; treba je bilo kaj storiti. Pohitel je za možem in mu ostal za petami Slišal ga je, ko je zahteval vožnji listek v Dorresdale, mak) postajo zunaj Filadelfije, in ko je mož odšel, si je Gallegher kupil vožnji listek do iste postaje. Tujec je stopil v kupe za kadilce in se vsedel v kot; Gallegher se je vsedel v nasprotni kot Tresel se je še vedno po vsem životu in obhajale so ga slabosti Zavedal pa se je^ da ne od strahu, ne vsled kake telesne nevarnosti, v ka-
tero utegne priti, ampak le vsled razburjenja, če je mogoče, da se mu ponesreči njegov namen in kako pomembno bi bilo, če bi se mu res posreči.
Tujec je privil ovratnik svoje suknje do ušes, tako da je bil zakrit spodnji del njegovega obraza; s tem pa ni bila skrita podobnost njegovega pogleda in stisnjenih ustnic s sliko morilca Hadeja.
Čez pol ure sta se pripeljala v Doredale. Tujec je hitro skočil iz voza in krenil naglih korakov po cesti v vas.
Gallegher ga je pustil iti kakih sto korakov naprej in mu je počasi sledil. Pot je tekla med njivami in tod in tam je daleč na strani za vrtovi stalo nekaj hišic. Mož se je enkrat ali dvakrat ozrl, a videl je samo zapuščeno dolgo cesto, po kateri je cepetal deček, ki se je vsak čas ustavljal ter metal kepe na zapoznele vrabce.
Po deset minut trajajoči hoji je krenil tujec na stransko pot, vodečo do samotno stoječe hiše, stari krčmi, imenovani »Gostilna pri orlu«, ki je bila znana kot glavno taborišče športnih uslužbencev in kjer so se dostikrat vprizarjali sicer oblastveno prepovedani boji med petelini Oallegher je ta kraj dobro poznal V Jesenskih počitnicah je mnogokrat s svojimi tovariši iskal kostanje. Krč-marjev sin Je bil pri teh izletih dostikrat i njimi  Mestni  pobalini so ga
sicer v obče smatrali za tepca, a bit jim je ljub, ker se je dobro razumel na petelinje in pasje borbe.
Tujec je pri stranskih vratih stopil v gostilno. Gallegher, ki je prispel nekaj minut pozneje do hiše, se za zdaj ni več zmenil zanj, ampak je šel iskat svojega znanca, mladega Keplerja.
Krčmarjev sin se je mudil v dr* varnici.
»Ni težko uganiti, kaj te je pri^ peljalo,« je režeč se dejal krčmarjev sin. »Zaradi borbe si prišel!«
»Zaradi kake borbe?« je neprevidno vprašal Gallegher.
»Zaradi kake ? No, zaradi te bor* be« je rekel tovariš z leno prezir^ nostjo Človeka, ki vse ve. »Danes zvečer bo! Saj veš to tako dobro, kakor jaz; vsaj vaš športni poročevalec ve vse. Dobil je včeraj zvečer: vstopnico, a tebi ne bo to nič pomagalo. Nikar ne misli, da boš kaj vki del. Lepo te prosim, taka vstopnica velja dvestopetdeset. ..«
»Fiii,« je zažvižgal Galieghen »Kje pa se bo vršila ta borba.«
»Tu v hlevu,« je šepetal mali Kepler. »Pomagal sem davi napeljati vrvi; da, jaz sem pomagal*«
»Pasja dlaka, ti imaš pa srečo,« je laskavo-zavistno vzkliknil Gallegher. »Ali bi ne mogel vsaj tnalo pogledati?«
.(Dalje prUiodnJit).
S'ian 2.
.SLOVbN.IU NAKUD-, One 4. decembra m«.
288  ftev.
novicami popolnoma samostojno. Poveljnik te ruske armade je deloval popolnoma samostojno in na svojo roko ter je zapovedal tudi oba vpada v Karpate, da se odlikuje. Baje je povedal isti vojni vjetnik tudi, da je dobila ta ruska vojska po porazu pri Homoni povelje, da se naj takoj umakne, poveljnik pa pride pred vojno sodišče.
SRBI    SO    BREZ    BOJA    PREPUSTILI BELGRAD IN SE UMAKNILI.
Dunaj, 3. decembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 3. decembra: Zmagovito prodiranje naših čet preko Kolubare Je nasprotnika prisililo, da je brez boja zapustil Bel grad, česar obrambne naprave so bile naperjene proti severu, da ne Izpostavi tamkajšnje posadke vietju. Naše čete so vdrle preko Save in iz jugozapadne smeri v Bel-grad ter zasedle višine južno od mesta. Javna poslopja, tudi poslaniki palači Nemčije in Avstro-Ogrske smo takoj vojaško zasedli.
Na ostalih delih bojne fronte so se včeraj vršili samo manjši boji s sovražnimi zadnjimi četami, ker se sovražnik umika, naše kolone pa le počasi prodiraio po hrezdamih potih. Od teh zadnjih čet smo vjeli okrog dvesto mož.
•
K padcu Belgrada.
V nasprotju z uradnim poročilom, ki pravi, da je Belgrad padel brez odpora, piše »Pesti Hirlnn« baje iz Zemuna, da so naše če*e Belgrad več dni silno obstreljevale. Ko je utihnila srbska artilerija, so zased'e naše čete Ciganski otok. da prodro od tam v Belgrad. Obenem je začeTa prodirati preko zopet popravljenega železniškega mostu pehota. Ko je ta dospela v Belgrad, so bile čete, ki so prispele s Ciganskega otoka, že z bajonetom prepodile sovražnika, ki se je bil zakopal za železniškim nasipom. Te Čete so bile medtem zasedle tudi zahodnji del mesta. Istočasno so dosnele v Belgrad tudi one naše čete, ki so bile po zavzetju Obrenovca prodrle ob Savi. Opoldne so se naše čete že utaborile na cestah Belgra-da. Sedaj postavljajo naši mostove na čolnih, da prepeljejo tren in da dospe kavalerija, — Kakor že omenjeno, je to poročilo nekoliko v neskladu z uradnim poročilom, podajamo torej to poročilo z vso rezervo.
Tudi poročilo iz Osfeka slika za-sedenje Belgrada nekoliko drugače, kar je umevno vsled subjektivnega naziranja in vtiskov poročevalcev. To poročilo pravi, da so naše čete zasedle že v torek zvečer belgraj^ko stran železniškega mostu. O kakih bojih dne 2. decembra pa to poročilo ne pove ničesar, marveč pravi samo, da so naše čete ob 11. dopoldne vkorakale v mesto.
><Siidslavische Korrespondenz«, kateri prepuščamo odgovornost za resničnost tega poročila, prinaša iz Sofije to - le brzojavko: Medtem, ko se postavljata armadi Bojoviča in Sturma v novih obrambnih pozicijah pri Kragujevcu, ki so, kakor one tretje obrambne črte pri Nišu, utrjene Še izza časa aneksijske krize, skuša armada Stepanoviča. ki je tvorila prvotno severno fronto srbske obrambne črte Šabae - Valjevo, krti umikanje obeh poraženih armad in zadržati prodiranje avstro - ogrskih Čet. Že sedaj se vidi, da so se razV'li srbski poskusi, ustvariti pozicijski boj, ob neprestani ofenzivi avstro-ogrskih čet. ki Srbom ne da oddiha. Usodo srbske armade smatraio vojaški kritiki bolgarskih listov kot zapečateno, gre samo še za malo tednov, da bo srbska armada doigrala svojo vlogo.
•      a      •
Francosko brodovje je odplulo iz Adrije?
Berlin listi javljajo preko Bari, da je francosko brodovje, ki se je nahajalo pod Kotorom zapustilo jadranske vode ter odplulo v Egejsko morje.
BOJI  V  BELGIJI  IN NA FRANCOSKEM.
Iz Amsterdama poročajo: Streljanje, ki je bilo slišati dne 30. novembra na obali, je izhajalo od novih nemških topov, ki so jih preizkušali Med Hevstom in Blankenberghom so Nemci zbrali mnego čet, da zavrnejo eventualni angleški napad.
Iz angleškega glavnega stana poroča neki očividec, da se je dne II. novembra pruski gardi skoro posrečilo, predreti angleško črto* ker so Nemci kljub streljanju 2 baterij predirali in so imeli Angleži samo 2 stotniji. Položaj se je zdel obupen. Končno so artilerijski častniki postavili še eno črto artileristov in drugega razpoložljivega moštva, ki je Nemce zadržala tako dolgo, da je došla rezerva.
»Telegraaf« je poročal 4M L decembra, da le nemogoče, priti is Bruslja, ker Nemci ne izdajalo nobenih legitimacij več in ker le železniški promet utavljen. Nemški Beti pravijo, da je ta vest zlagana.
S severnega Francoskega poročajo »Dailv Chroniclv«, da se je oficijalno razglasilo zadnji teden, da se ni nič zgodilo, kljub temu štejejo izgube pri takozvanih manjših operacijah več tisoč mož. Reuter poroča s severnega Francoskega, da je kralj Juri angleški v ponedeljek dospel v glavni stan angleške ekspedicije.
Glasom pariških poročil italijanskih listov, je položaj v Reimsu strašen. Nemški zakopi in strelski Jarki so se približali na 1800 m predmestjem. Nobenemu mestnemu delu bombardiranje ni prizaneslo. Bogata tekstilna industrija mesta je za mnogo let uničena. Do sedaj cenijo škodo v Reimsu na 350 milijonov frankov.
»Vossische Zeitung« poroča iz Bazla: Spopadi v Sundgavu so bili za Nemce uspešni. Nemci so zopet zasedli Than in skoro vso zgornjo Alzacijo.
Proti splošn? bra^brl dolžnosti na Angleškem.
Preko Rotierdama poročajo, da je angleška delavska stranka v Londonu in povsod na Angleškem sklicala za 6. decembra zborovanja, v katerih hoče protestirati proti eve^tu-aJni uvedbi splošne brambne dolžnosti.
Sklicanje francoskega parlamenta.
Poroča se, da se sestane francoski parlament med 15. in 20. decembrom v Parizu. Miristri se vrnejo okrog 10. decembra iz Bordeauxa v Pariz, da pripravijo vse potrebno za zasedanje,
•
VOJNA   NA   MORJU.
Iz Amsterdama poročajo »Miin-chener N. N.«, da je neki nemški podmorski čoln med Aberdeenom in Hul-!om potopil angleški parnik »Tiari of Aberdeen«. Moštvo so rešili — VVoIffov urad pripominja k temu, da pravi drugo porcčrlo, da je ta angleški parnik potepi! neki angleški podmorski čoln. Kapitana in moštvo podmorskega čolna so zaprli.
»Štampa« izve iz Genove: Predvčerajšnjim bi bi1i morali spustiti v ladjedelnici Ansaldo v merje nekega t^rpednega lovca, določenega za Portugalsko, ko je dospel neki podmorski čoln ter prepovedal spustitev, ker je terpedni lovec last vojskujoče se države.
Iz Berlina poročajo: Sedaj je gotovo, da je velika angleška vojna ladja »Andacious« zadela cb mino. Potniki narnika »Olvmpic«. k' so dospeli v New York, pripovedujejo podrobnosti o katastrofi. Kornet Be-ames pripoveduje o zadnjih urah ladje:
Ob 8. smo se usidrali pri Lot1gh Swillyju. Ob 9. sem prišel na krov. Naenkrat se je močno zabliščalo in mislil sem, da je ta svit prišel z »Olvmpica«. Deset sekund nato je zagrmelo. BiH smo prcpričnni, da je to konec »Arćaciousa«. Po: nee v Lough Swi!!yju so nam povedali mornarji, da je kri žarka UJvtipotŠt potopila vojno ladjo. Govori1/ se je, da je admiraliteta to odredila, da pokoplje na dnu morja skrivno?* ladje, ki je ni bilo mogoče rešiti. Neki drugi mornar pripoveduje: »Anducions« je bil dne 27. oktobra zadel ob 8. zjutraj na neko plavajočo mino. Ravno smo križarili in naravno je, da so nas ostale ladje zapustile. Jaz sem takrat delal v prostoru za stroje. Slišali smo silen pok, kakor da je ustrelil eden naših velikih topov. Ladja se je stresla od konca do konca. Nato sem slišal, kako je vdrla voda. Ladja se je začela vrteti v krogu, kakor kazalo ure. To se je zgodilo, ker smo bili s stranjo zadeli ob mino. S tem, da smo se vrteli v krogu, smo mogli vzdržati luknjo bolj nad vodo. Da preprečimo eksplozijo kotlov, smo pogasili ogenj. Ker se je para kondenzirala v turbinah, ladja ni mogla dospeti do obali, dasrravno smo bili oddaljeni samo 20 milj. Potnike in moštvo »Olvmpica« so imeli v Li-verpoolu več tednov takorekoč zaprte na ladji in vsi so morali dati ad-miraliteti častno besedo, da o nezgodi ne bodo ničesar izdali, dokler vlada sama tega slučaja ne objavL
Komisija, ki bi bila morala dognati, ali je vozil od Francozov zaplenjeni parnik »Milo« konterbando, je izjavila, kakor poročajo iz Benetk, da parnik ni vozil konterbande. Nato so parnik in tovor oprostili.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda, da je Japonska proglasila Tsingtau za vojno pristanišče prvega reda. Trgovskim ladjam Je dohod v pristanišče prepovedan. Japonska vlada le onalala v E vodo ko-
mili«, H «af studita, ▼ koflko M nagla Japonska namesto Nemčije prevzeti uvoz blaga.
•     »     •
VSTAJA  BUKOV. — DE  WET VJET.
»Dairv Mail« sporoča sedaj sramežljivo, kakor je posneti iz »Mdn-chener N. N.«, da se nahaja vsa nekdanja država Oranje v rokah Durov. Vladne čete so se umaknile na Bloemfontein, ki so ga začele začetkom novembra utrjevati, vendar ne verjamejo, da bi se mogel Bloemfon-fein dolgo upirati, ker je posadka oremaloštevidna. General De Wet je Winburg brez boja zasedel, ker se le tam postavljenih 300 mož vladnih čet z eno strojno puško na vest, da se bliža De Wet, takoj umaknilo na Bloemfontein. Tudi kolonija Trans-vaal je z malimi izjemami skoro popolnoma v rokah Burov. Vladne Čete se dr^e še vedno v Pretoriji in glasom do sedal še nepotrjenih vesti, tudi Se v Middelhurgu. Ministrski predsednik general Louis Botha je baje zahteva! ojačenja. Zatrmie se, da bodo morale v portugalski vzhodnji Afriki stoieče portugalske čete udu-šiti vstajo Burov.
Reuterjev urad prinaša medtem iz Pretorije uradno norocilo, da je bil voditelj vstaHcih Burov, De Wet, vjet.
Pretorfia, 3. decembra. (Kor. ur.) Pove'mik Frirz poro*^ da le dne I. deremlra v'e! De Weta na farmi, 100 m\\\ vzhodno od Hafekinga.
TURSKA VOJNA.
Enverpaša o situaciji turške armade.
»Reichspost« javlja iz Carigrada:
Vicegeneralisimus EnvernaŠa izjavlja: V Egiptu napreduje naša ofenziva izvrstno. Skoraj bomo zasedli celo deželo. Tudi v Kavkazu nanredujemo. le da nas tam ovira neugodno vreme.                 ž
*
Turški uspeh v Kavkaziji.
Carigrad, 3. decembra, (Kor. urad.) Komunike glavnega stana razglaša :
Turške čete so na ozemlju ob reki Čoroh izvojevale velik uspeh. Podrobnosti še ni.
■
Turki čez Sueški prekop.
»Reichspost« poroča: Turške čete korakajo na dveh točkah čez Sueški prekop.Vendar ste obe končni točki prekopa Port Said in Suez še v angleških rokah.
* V Afganistanu In v Indiji.
Iz Carigrada se poroča: Koncentracij afganistanskih čet pod emirom Habile Ullah je končana. Tem četam se je pridružilo mnogo moha-medancev iz Beludžistana, V Afganistanu in po celi mohamedanski Indiji kroži manifest, ki izjavlja, da so Angleži zločinci, katere treba uničiti.
Kako dolgo bo trajala volna?
London, 3. decembra. (Kor. ur.) »Westminster Oazette« piše: Trrja-nje vojne je odvisno oč tega. kakšne mirovne pogoje bomo stavili. Ako hočemo prodreti s svojimi mirovni mi pogoji in svet osvoboditi pred traj. ugroženjem, ne smemo sanjariti o hitrem zaključenju miru. Nespametno bi bilo govoriti o tem, da bo voine konec že ob novem letu ali spomladi prihodnjega leta.
ITALIJA NA RAZPOTJU.
Zasedanje  italijanskega  parlamenta. — Važne izjave ministrskega predsednika Salandre.
Rim, 3. decembra. (Kor. urad.) Zbornica je pričela danes zopet delovati.
Ob splošni pozornosti je vstal ministrski predsednik Salandra ter govoril:
»Medtem ko je vlada pripravljala razne koristne socijalne, davčne in upravne reforme, je izbruhnil brez nase udeležbe In brez sporazuma z nami naenkrat in zelo naglo konflikt, katerega smo v interesu miru in civilizacije zamanl skušali odstraniti Vlada je morala preudariti, ali nam določbe pogodb nalagajo dolžnost, da se ga udeležimo. Vestno preizkušanj« besed In smisla obstoečih posodil ter poznanje očivMnih vzrokov In končnih cillev konflikta nas |e privedlo do lojalnega in zanesljivega prepričani*, da nismo dolžni se ga adeležltL Mirno in svobodno smo presodili, kaj odgovarja interesom Italije in izjavili smo se nemudoma nevtralne. Vedeli smo, da se bo te nase stališče različno presojevalo in da se bo o njega upravičenosti strastno debatiralo. Toda polagoma se Je y in   iaven   Italije   uveljavile
prepričanje, da smo se poslužili le naše pravice in da smo pravilno presodili, ka] odgovarja najbolje interesom našega naroda.
Toda prostOTotlno proklamirana In lojalno Izvajana nevtralnost ne za-doatnie nas zavarovati pred posledicami velikanskega preobrata, Id vsak dan narašča po svojem obsegu In katerega konca ni mogoče pregleda«.
Na kontinentu in na morjih starega kontinenta, katerega politični ustroj se morda spremeni, ima Italija živlienske interese, katere mora ščititi, ima zahteve, katere mora uveljaviti In vzdržati, da si ne le ohrani svojo pozicijo kot velesila nepoškodovano, temveč da si jo ohrani tudi tako, da v razmerju k možnim povečanjem drugih držav ne bode manjša kakor "e sedaj. Radi tega ni bilo in ne bo mogoče, da bi bila naša nevtralnost mrtva, temveč ona je morala in bo morala biti delavna in čuječa, ne slabotna, temveč močno oborožena in na vsako eventualnost pripravljena. (Burno, dolgotrajno odobravanje. Cela zbornica se dvigne ter prireja min. predsedniku dolgotrajne prisrčne ovacije.) Vlada je imela in ima torej največjo skrb, da popolnoma pripravi armado in mornarico. (Odobravanje.) Da to dosežemo, se nismo obotavljali prevzeti odgovornosti za večje izdaje in za nekatere spremembe vojaške organizacije. Izkušnja, ki jo črpamo iz zgodovine in iz sedanjih dogodkov, nas mora učiti, da ostane, čim preneha veljava pravice, kot edino poroštvo narodovega dobrobita le sila. organizirana, z vsemi dragocenimi in dovršenimi tehničnimi sredstvi obrambe opremljena človeška sila.
(Odobravanje in pohvala.) Italija, ki nima namena, da bi kogarkoli nasilno zatirala, se mora organizirati, se mora oborožiti z vsem, kar je dovoljeno in s čim največjo energijo, da sama prej ali slej ne bode zatirana. (Odobravanje.)
Govornik razpravlja nato o potrebi raznih financijalnih in upravnih ukrepov, ki naj ublažijo učinke sedanje splošne gospodarske krize ter konstatira, da so se gospodarske razmere države v zadnjem času znatno zboljšaJe. Treba bo pa še izrednih ukrepov. Min. predsednik zaupa v jedinstvo naroda, ki je pripravljen prenašati vse žrtve. Danes je potrebno, da se v besedi in dejanju na slovesni način dokumentira solidnost vseh Italijanov. (Burno odobravanje.) Vlada apelira na pa-trijotično sodelovanje celega parlamenta. Sedanji dogodki zahtevajo, da je vlada trdna in zanesljiva. Podprite nas vsi, da zamoremo prenesti težko breme odgovornosti in da zamoremo izvrševati intenzivno in vztrajno one delo, kateremu posvečamo vso energijo svojega duha, delo uspešne obrambe sedanjih interesov domovine in čuječe skrbi za bodočo usodo Italije na svetu. (Dolgotrajno, živahno odobravanje. Vsi poslanci se dvignejo raz sedeže ter prirejajo ovacije kličoč: 2ivela Italija!)
Predsednik izjavlja, da se je via-! da podala v senat, kjer poda enako izjavo.
Rim, 3. decembra. Listi so razširili izjave ministrskega predsednika v posebnih izdajah. Ulice so polne ljudi, ki manifestirajo za domovino. Politični krogi smatrajo, da stoji Italija na predvečer velikih in dalekosežnih dogodkov.
Nemiri v Tripolitaniji. — Arabci napadli italijanske čete.
Milan, 3. decembra. Listi pricb-čujejo senzacijonaino vest, da so Arabci pri Fezzanu napadli čete polkovnika Miani. Italijani imajo 31 mrtvih. Mnogo italijanskih vojakov - domačinov se je pridružilo Arabcem. Ze od oktobra sem je arabsko prebivalstvo ob tripolitanski obali jako nemirno. Prišlo je že večkrat do spopadov z italijanskimi četami.
»Avanti« poroča, da pripravlja vlada novo tripoHtansko ekspedicijo velikega obsega. V najkrajšem času odide prvih 50.000 mož v Afriko.
*
Manifestacije za Belgijo in Francijo.
Dunajski listi poročajo: V milanskem gledališču »Scala* se je vršila dobrodelna predstava za belgijske begunce. Nabralo se je 50.000 lir. V gledališču je prišlo ponovno do velikih ovacij za francosko in belgijsko armado.
Odstop nemškega Tdeposianika Flotowa.
Milan,   3. decembra.   »Corriere
della sera« zatrjuje, da se bo skoro
uradno razglasil   odstop   sedanjega
nemškega veleposlanika na   italijan-
• skem dvoru, pL Flotowa. Da bi po-
; stal bivši državni   kancelar BuJow
I njegov naslednik. Je neverjetno.   Po
1 drugih vesteh   le veleposlanik   Flo-
tow že odpovedal službo celemu svojemu hišnemu osobju.
•                    *
SPORAZUM MED BALKANSKIMI DRŽAVAMI?
»Berliner Tagblatt« javlja: Francoska poročila zagotavljajo, da so se Srbija, Romunija in Orška na eni strani, ter Bolgarija na drugi strani, pogodile, da ne bodo motile, oziroma spremenile sedanjega balkanskega ravnotežja. Tripelententa ni Bolgariji ničesar pozitivnega obljubila, vendar ji je dala razumeti, da bo dobila primerne kompenzacije, ako bi nastale v sedanjem teritorijalnem razmerju balkanskih držav na korist ene ali druge spremembe. (Vest o sporazumu med balkanskimi državami se sicer že nekaj časa vzdržuje, toda sprejeti jo je treba z največjo
rezervo.)
•                    •
Bolgarija ostane trdna.
Sofijski »Mir« javlja; Deputacija petrogradske »Narodne zveze« se je predstavila bolgarskemu poslaniku Madžarovu ter mu izročila memorandum, ki poživlja Bolgarijo, naj reši Srbijo. Poslanik Madžarov je izjavil: »Bolgarija stori za Srbijo mnogo, ker ostane do konca nevtralna. Zato bo tudi brez boja dobila kos Makedonije
nazaj.«
•                  * *
Rusija in Romunska.
Iz Bukarešte prinašajo nemški listi poročilo o zadnjem zasedanju zbornice ter razmotrivaio položaj na Romunskem, zlasti z ozirom na rusko agitacijo. Iz teh razmotrivanj posnamemo, da vztraja oficijalna Romunska na stališču striktne nevtralnosti. Dokaz za to stališče da je trdovratno molčanje vlade, ki noče povedati, kaj je v interesu Romunske, do sedaj storila, oziroma česa ni storila. »Adeverul« glasom teh poročil vehementno napada vlado ter zahteva določnega odgovora. Tudi liga, ki ima v svojem programu »osvoboditev Sedmograškega izpod madžarskega iga«, molči in je torej tudi za striktno nevtralnost Romunske. Socijalni demokrati so se izrekli odločno proti vojni, nacijonalisti svojega mnenja niso povedali, konservativci in liberalci tudi ne. Iz tega sklepajo nemški listi, da se bo ministrskemu predsedniku posrečilo, vse stranke prepričati o tem. da ne kaže tekom zasedanja parlamenta dotakniti se zunanjepolitičnih vprašanj, tem manj, ker vlada ne bi mogla dati preciznega odgovora.
Debata v romunskem parlamentu.
Iz Bukarešte poročajo: Med strankami in vlado je prišlo glede adresne debate do sporazuma. Min. predsednik Bratianu je izjavil, da ne more podajati o zunanje politični si-tuvaciji nikakih konkretnih pojasnil in da tudi ne bo odgovarjal na tozadevne interpelacije. Z ozirom na silno resni položaj je prosil ministrski predsednik stranke, da naj se v adresni debati ne dotikajo zunanjepolitičnih zadev. Opozicija je to stališče vlade odobrila.
* Izza prvega obleganja Przemvsla.
Graški »Arbeiterwille« priobču-je zanimivo pismo, v katerem opisuje neki vojak v plastičnih slikah prvo obleganje Przemvsla.
V pismu pravi med drugim:
»V času od 20. septembra do 3. oktobra so Rusi vsak dan po večkrat napadli trdnjavo. Pri vsakem takem napadu so imeli ogromne izgube, a vkljub temu niso dosegli ničesar. Težki artiljerijski boji so se vršili neprestano. Rusi niso štedili niti ljudi, niti streljiva, imeli pa so najmanj enkrat toliko topov in municije kakor mi.
Boj za Przemysl nadkriljuje na srditosti daleč borbo za Port Artur, To je dokazano s tem, da so Rusi med obleganjem, za katere so rabili štiri armadne kore, izgubili nič manj kakor 50.000 mož, več kakor 100 topov in mnogo trena. Pri obrambi se je najbolj odlikovala artiljerija, zato je bilo tudi največ topničarjev odlikovanih s hrabrostno svetinjo. Da v trdnjavi nismo živeli v izobilju, je pač razumljivo.
Plačevali smo hlebček kruha po 2 kroni, liter navadnega vina, ki sicer stane 80 vinarjev, po 4 krone, guljaž po 2 kroni, 1 cigareto po 1 krono itd.
Podajem sliko nočnega napada:
Ob 8. zvečer. V mestu je povso-di tema, nikjer ni nobene luči, ulice so prazne, ker je moralo oditi vse civilno prebivalstvo, v privatnih hišah stanuje vojaštvo. V daljavi gore že več tednov vasi, prav sedaj Je vžganih petero.
Nebo je krvavordeče razsvetljeno, dim in smrad napolnjujeta ozračje, ognjeni plamen šviga visoko pod oblake, ker piha silen veter. Rusi se nahajajo v onih vaseh, za to smo Jih bombardirali in zažgali
288. štev
.SLOVENSKI NAROD*, one 4. decembra 1914.
Stran 9«
Grmenje topov in pokanje pušk *e neprestano sliši že ves popoldne.
Rusi streljajo hitro* daleč in zelo dobro, to se pravi artiljerija, zakaj pehota ni dosti vredna.
Nameravajo napasti fore N.„ M. in P., za to obstreljujejo s toliko silo te utrdbe. Hočejo pač doseči, da dozore te utrdbe za naskok to se pravi prisiliti hočejo topove v forih, da umolknejo, razbiti hočejo infanterij-ske okope in uničiti žičnate ovire. Cim se je to deloma posrečilo, odrede, da izvrši pehota, odeta v plašč temne noči, naskok na utrdbe.
Previdno se plazijo bližje in bližje, toda naši projektorji so jih odkrili. Takoj na to jamejo naši topovi in strojne puške bljuvati smrt in pogin v sovražnikove vrste, toda le te se ne dado premotiti in vstrašiti, vedno bližje in bližje se plazijo k utrdbam. V takšnih trenotkih so živci napeti do skrajnosti.
Samo kdor je sam to   doživel lahko poimi, kakšna čustva ob fo v takih hipih celo najhrabr^jš ga junaka, kakšna vznemirjenost    se v takšnih momentih loti vsakogar.
Sovražnik je oddaljen od žičnih ovir samo še par metrov. V tem tre-notfcn pretrese silen pok ozračje, cgrornni stebri dima in ognja se dvigajo proti temnemu nebesnemu svodu, nečloveški kriki bolesti ogluše strašno detonacijo, zračni pritisk meče na tla vse, kar živi. kar stoji. Grozota! Razmesarjena človeška trupla frče po zraku, kri teče v potokih, potem zopet zavlada tema, a torovi poio naprej svojo smrtno pesem.
Bila je  to podzemska mina. na
ro je zadel sovražnik. Za treno-ttk se ustavijo sovražne kolone. Toda sovražnik se je zopet odpomoge! in že se nahaja zopet pred utrdbami. Sovražni saperji so že priskočili k - čnemu plotovju m so jeli bliskoma sekati bodeče žice. Svoje junaštvo nčujejo z življenjem. Za njim se vale nove mase. ki    stopajo    preko
ih trupel svojih tovarišev in nadaljujejo započeto delo. Naše karteče
io s svojim krvavim poslom in
-ujejo strahovito. Cele kolone --dajo na tla, preko njih pa drve vedno nove čete. Toda vsak korak naprej znači za napadalce smrt in po-
Več metrov visoko so že nako-
: cena mrtva trupla, a preko njih se
e  nenrestano  nove   mase.  Število
ražnikov se zdi neskončno. So to
mi trenetki morjema in ubijanja.
«cem liie pot in kri v potokih po
j. a nihče se ne zmeni    za    to.
do vidi pred sabo samo kri in et kri, dim in ogenj. Iz človeka :ane zver. ki hlepi po novi, topli.
^či krvi . . .
Smrtna obsodba po naglem sodu.
Okrajno glavarstvo v Moravski ravi je 30. novembra izdalo tc!e poročilo: Obsodba naglega seda, I ehr.ični uradnik Slavomir Kratoch-vil je bi! obsojen od sodišča vojaškega roveijništva v Moravski Ostravi zaradi zločina veleizdaje po § 58. c) drž. zak. — ki ga je izvršil s tem. da ie v Prerovu sredi   novembra   t. I
izmnoževal in razširjal    letake    s
esmijo v češkem jeziku, ki opisuje ^edanje vojne razmere, namen vojne in požrtvovalnost prebivalstva na k
staji hujskajoč način in ki vsebuje -czivljanje k dejanjem, namenjenim, -a pomnože nevarnost za državo od ?unaj in vstajo v državi, in s tem, da ie nosil s seboj manifeste carja na :eški narod, — na smrt na vešalih po "a^lern sodu. Ta obsodba je bila dne 23L m. m. 2 uri po izrečeni obsodbi 7/ ršena na dvorišču sodišča. To se
'3. povelje vojaškega povelmištva objavlja. C. kr. okrajni glavar; Gschmeidler.
Dnevne vesti.
— Ljubljana hoče fižola! Kakor znano, je c. kr. deželna vlada v Ljubljani dovolila mestni občini ljubljanski, da zapleni več v Ljubljani  se nahaja-
očih zalog fižola. Mestna občina je z ozirom na ta odlok zaplenila okoli 30
agonov raznovrstnega fižola, ki je bil večinoma pokupljen od budimpeštanskih in drugih tvrdk za izvoz. Deželna vlada in mestna občina sta s tem storili ljubljanskemu prebivalstvu velikansko dobroto. Dočim se je namreč fižol izvažal izven dežele, ga domačini sploh niso mogli kupiti ali pa za tako visoke cene, kot še nikdar preje. Kako velika je potreba po tem živilu, je razvidno zlasti od naročil, ki jih je mestni magistrat sprejel prve n dni od strani privatnih strank. Oglasilo   se   ni   na   magistratu v tem
času nič manj kot 500 gospodinj, ki so skupaj naroČile skoraj 3 vagone fižola za domačo uporabo. Ker pa mestni magistrat ne more lahko sam razprodajati fižola, je sklenil mestni eprovizačni odsek, da se bo dal v razprodajo tudi trgovcem. Trgovci pa, ki so pripravljeni prodajati fižol mestne občine ljubljanske, se morajo strogo držati od magistrata določenih cen in smejo prodajati to blago I« n« dobro in le v aprovizacijske namene mestne občine ljubljauske ter domače potrebe ljubljanskih prebivalcev. — Pridobitev fižola je za Ljubljano večjega pomena, ker je uvoz deželnih pridelkov iz drugih provinc skoraj že popolnoma prenehal in bi bilo res uprav greh, Če bi se tako redilnega živila, kot je fižol ne obdržalo doma za Čase sile in potrebe. Nadaljne prijave glede naročil fižola se sprejemajo vsak d3n od 8.—12. dopoldne na I mestnem magistratu (srednja hiša, pritličje prva vrata levo).
—   Maks malne cene za žito. Kakor smo že poročali, se je med dunajsko in med budimpeštansko vlado doseglo sporazumljenje glede maksi-minalnih cen za žito. Iz oficijoznih namigavanj je spoznati, da je imela dunajska vlada prav težko stališče in da je le z največjim naporom zmagala. Zdaj poroča veleohcijozen list dun. vlade, da mora biti avstr. trg pripravljen na novo potezo budimpeštanskih žitnih špekulantov. Ti se pripravljajo da bodo ogrrsko žito prodajali v Cizlitvansko po ogrski maksimalni ceni, ki bo višja od avstrijske. Z ozirom nato napoveduje rečeni veleofirijozni list, da bo imel tak pritisk na Cizlitvansko fatalne posledice na ogrskem trgu.
—  Dragirva na Dunaju postaja jako občutna. Iz dunajskih listov je posneti, da so se moka, meso in premog najbolj podražili. Vrh tega se je pokazalo, da prihaja iz različnih vzrokov na dan po 80 do 90.000 litrov mleka manj na Dunaj, kakor prej. To pride toliko bolj v poštev, ker je na Dunaju jako veliko ranjencev, poleg teh pa toliko galiških beguncev, da se jih mesto že na vse kriplje brani. Bodi pri ti priliki omenjeno, da je neki dunajski list že prav pošteno pokrtačil tiste bogataše iz Galicije, ki se zdaj mude na Dunaju; očita jim, da jih je dobiti po vseh nočnih lokalih in zabaviščih, za svoje ubožne sodeželane, ki jih je vojna pregnala iz domovine, pa ne store ničesar.
—  Sšgnum iaudis V dunajskih odličnih slovanskih krogih dobroznani nadporočnik Edvard Štefin, prideljen armadnemu telegrafskemu zboru, je za svoje hrabro službovanje pred sovražnikom dobil signum Iaudis z vojno dekoracijo.
—   Odlikovanje. Med zadnjimi odlikovana je tudi naš rojak Rudolf Luka ne pl. Savenburg, c. in kr. stotnik generalnega štaba, dodeljen 6. armadnemu poveljstvu, najstarejši sin polkovnika v p. g. M. Lukanca pl. Savenburg. Dobil je vojaški zaslužni križec 3. razr. z vojno dekoracijo. Od iste rodbine stoje v celem 3 člani pred sovražnikom.
—  Fcm. Potiorek je bil včeraj imenovan za častnega meščana celovškega.
—  Padal je dne 26. novem 1 ra na južnem bojišču poročnik 27. Čr ivoj-niškega polka, gospod Joško Hude. Bil je zadet od dveh krogel; zadnjo je dobil v prsi, vsled česar je v kratkem nastopila smrt. Padli juna! ie bil 39 let star in iz Mirne peči doma. Bedi vrlemu možu lahka daljnja srbska zemljica!
—   Pogreša se Skorjanec Vincenc iz Godeninec pri Sred Šču, poddesetnik 3. maršstotnije v Celju. Zadnje pismo ie poslal dne 31. julija iz Celja. Na katero bojno polje ]e odšel, ni znano. Tozadevno poročilo — bodisi da je mrtev, ali ranjen — prosi Matjaž Škorjanec, posestnik v Godenincih pri Središču.
— Dobrodelni koncert »Glasbene Matice«. Ob 661etnici vladanja Njegovega veličanstva cesarja je priredila »Glasbena Matica« v korist Rdečemu križu in rodbinam vpoklicanih vojakov sicer zanjo skromen, a zelo intimen in zanimiv koncert. Uvod h koncertu je tvorila cesarska pesem, ki jo je zapel mešan zbor »Glasbene Matice* s tisto preciznostjo, katere smo od njega vajeni. Občinstvo je poslušalo stoje in se odzvalo ob koncu z živio-klici. Matičin zbor je bil močan, dasi ne tako številen, kakor je bilo to v mirnih časih mogoče. Moč moških in ženskih glasov je v lepem razmerju. Glasovi sami se ponašajo s prikupnimi barvami, tako moški kakor ženski. Sopran je čist in svež, alt zvočen in sočen, tenorji prijetni in basi močni. Prve štiri točke so bi-
le zanimive zlasti zaradi tega« ker obsegajo izključno domaČe skladbe* Vmes so se vrstili trije zbori in deset pesmi za glas in klavir. Skladatelji teh del so dr. Krek, Anton Lajovic in Josip Pavčič. Največji mojster med njimi je Anton Lajovic, ki združuje globoko čustvo s frapantnim muzikalnim znanjem. Ker je »Matica« izvajala šest njegovih skladb, se je bilo mogoče obširneje seznaniti z njegovo umetnostjo. Vidi se, da tiči v glasbeniku prefinjen estet, ki spozna pesem do jedra in jo vglasbi tako popolno, da se zdi, kakor bi bila tekst in muzika neločljiva in zlita v eno samo celoto že od postanka pesmi. Vsaka beseda, vsako mesto najde pri njem svoj pravi karakteristični ton, ki besedilo podčrta, napravi slušalcu bližje, ču-stvenejše in umljivejše. Kakšen je na primer v napitnici vzklik: »ah, ta ljubav!« Kakšen je sam »ah«! Kako je živ, sočen, resničen! Polna slikovite lepote je pesem: »Vodica Čista se vila*. V »Pesmi starca« nam z rahlim zasmehom riše skladatelj trhlega sivoria, ki si konja osedla. konja bistrega, pa pohiti in celo po'eti na njem kakor »sokol-ptiČ« po mladost. Stvar je izvrstna. Dr. Gojmir Krek je hladen glasbenik-estet. Ugajal je njegov zbor »Zvečer« in vsled svoje živahnosti pesem za en glas in klavir »Pogodba«. Josip Pavčič je čustven in domač. Pokazal nam je Zupančičevo serenado kot gondoljero. Dobro je! — V pesmih za en glas in klavir sta nastopala menjaje se Leopold Kovač in Cenka Sever-j e v a. Prvi kot tenorist, druga kot mezzosopranistka. Znana sta oba. Kovač z »Matičinih^ koncertov in gledališča, a Cenka Severjeva z zadnjih »Matičnih* prireditev. Njen mezzosopran napreduje vsestransko. Včerajšnji koncert so zaključile za mešani zbor harmonizirane narodne pesmi. Posebno so ugajale koroške: -Jaz 'mam pa konj'ča belega*, »Je dro ustno poleti' in »Gor čez izaro, gor čez gmajnice«. Koncertni vodja liubad je to naštudiral tako, kakor zna samo on. Človek je bil srečen, da sliši tako pesem in tak zbor. — Obisk bi bil lahko boljši.
—  66letnico cesarjevega vladanja je na lep način obhajala I. državna gimnazija v Ljubljani. Ob V4IO. je bral veroučitelj profesor dr. Perne v nunski cerkvi sv. mašo za Njegovo Veličanstvo. Po sv. maši so odšli dijaki pod vodstvom svojih gg. profesorjev iz cerkve v vestibul realke, kjer se ie vršila priprosta domača slovesnost. Na prvem stopnišču je bil postavljen z zelenjem in zastavami okrašen cesarjev kip. — Dijake je nagovoril gimnazijski ravnatelj dr. Požar, ki je poudarjal skrb.cesarjevo za blagostanje svojih narodov in ljubezen narodov do Njega. Končal je s trikratnim »2ivio!« in »Slava!« - klici svoj govor. Prof. dr. Perne nam je naslikal nekaj prizorov iz cesarjevega življenja in z živimi besedami opisal sedanje Čase. ko so zbrani vsi narodi monarhije okoli prestola in so navdušeni za eno reč: braniti vladarsko hišo in domovino svojo. — Sledile so tri deklamacije: »Voščilo slovenskega naroda cesarju«. Koseškega  > Vojaška« in tri log »Pero — plug
—  meč«, ki ga je za slavje sestavil prof. dr. Debevec. Končana je bila slovesnost s cesarsko himno. — S to slovesnostjo so dijaki - Slovenci pokazali, da jih navdaja čista in nepristranska ljubezen do svojega vladar-ja in da so resnične pccr,ik™re besede, ko pravi: »Hrast se omaje in hrib
—   zvestoba Slovencu ne gane.«
K. F.
—    Izpred deželnega sodišča. (O s m o š o Ie c na zatožni klopi.) Dne 2. decembra 1914 se je vršila pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani glavna obravnava proti osmošolcu kranjske gimnazije gosp. Francetu R a n t u radi hudodelstva po § 64. kaz. zak. in radi prestopka zoper javni mir in pokoj po § 305. kaz. zak. Po končani obravnavi je bil gosp. Franc Rant krivde popolnoma oproščen in je bil na predlog zagovornika gospoda dr. Frana Novaka tudi takoj izpuščen na prostost.
—  Prispevki osobja Južne železnice v prid »Rdečemu križu«, vojnemu pomožnemu uradu ter vojnemu oskrbovalnemu uradu. Celotno osob-je c. kr. priv. Južne železnice je sklenilo, nabirati mesečne prispevke v prid imenovanim dobrodelnim zavodom. Pri velikem številu uslužbencev ■— v poštev jih pride veliko tisoč nastavljenih — je mesečno nabrana vsota vsekakor pomembna. Prometno osobje glavnega kolodvora v Ljubljani nabere samo mesečno okroglo 250 K.
—  M klavžev večer v Narodnem domu,  na katerega p. t občinstvo še
enkrat opozarjamo, vrti se jutri v soboto, dne 5. t. m.; naatop Miklavžev s tvojim spremstvom točno ob pol S. uri zvečer. — Darila naj se pošiljajo dobro zavita [ter z razločno napisanim imenom jutri v soboto od 3. popoldne naprej v veliko dvorano Narodnega doma v I. nadstr.
— Politično društvo xa vod-matski okraj opusti za letos običajno prireditev „Miklavževega večera" in nabira namesto tega med člani ter prijatelji društva prispevke za nakup božičnih daril kranjskim vojakom na severnem bojišču. Danes se je odposlalo na severno bojišče 1000 cigaret. Prispevke sprejema gospa Leniča Šelkova in gospod Miha Verovšek. Darujte vsak po svoji moči.
Iz politične službe. Prestavljen je konceptni praktikant dr. Otm. Pirk-majer od okrajnega glavarstva v Slo-venjgradcu v Ptuj.
Za podružnico Rdečega križa v Celjski okolici so nabrali veseli svat-je Vidmajerjevi na Ložnici 14 K.
Sv. Bolfenk pri Središču. Tukajšnja šola je odposlala za 103 K izdelane zimske obleke za vojake Rdečemu križu v Gradec.
Iz Maribora. Poslopje deželnega ženskega učiteljišča so vojaki že zapustili. Sedaj se vsi prostori snažijo in ko bo snaženje končano, se bode takoj pričelo s podukom.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu vabi na obilno udeležbo rednega občnega zbora, ki se bo vršil dne IZ. decembra t. L ob 6. zvečer v prostorih »Čitalnice« Klosterwiesgasse 5. I. nadstr.
Drobne novice s Štajerskega. V konkurs je prišel Blaž Ročk, hišni posestnik in lastnik posredovalnice za posojila v Šoštanju. — N e -zgodanalovu. V GradiŠah je neki lovec obstrelil 70Ietnega delavca GaŠparja Ajtnika. Starec je vsled poškodb, ki jih je dobil na glavi, dolgo bolehal in sedaj umrl.
Vojaki na morskem obrežju. Vojaško zapovedništvo v Zagrebu je, dogovorno z vojaškim zapovedni-štvom v Gradcu sklenilo, da nastani v Voloski, v Opatiji in v Lovranu vojake - rekonvalescente in pošlje v kratkem 30O0 vojakov tja.
Tragična smrt dveh hrvatskih igralk. Hrvatski listi poročajo: Na tragičen način ste izgubili življenje bivši igralki osječkega hrvatskega gledališča Micika Hrvojićeva in Anka Stjepanovićeva. Skušali ste na čolnu pobegniti iz Belgrada v Zemun. Ker na poziv niste ustavili čolna, so straže na naši obali streljale in obe smrtno zadeli. Osječka »Hrvatska Obrana^ pripominja k tej vesti: ^Mogoče — ali kakor je nam znano, ste bili obe igralki še pred tremi tedni živi in zdravi v Bitolju, kjer se nahaja v vjetništvu tudi učiteljica Becićeva, hčerka sodnega svetnika v Osjeku. in njen brat slikar Becić.-
Muhavosti svetovne dame. Hans Heinz Ewerza senzacionalna drama v 3 dejanjih, ki se predvaja od sobote naprej v Kinematografu Ideal je zelo dobro izpeljana s krasnimi prizori in umetniško igro. — Vojno poročilo prinaša mnogo velezanimivih prizorov iz bojišč na jugu in na severu.
Razredna loterija. Prihodnje žrebanje te z dobitki tako bogato obdarjene loterije bo že dne 21. in 22. t. m. Ker izda c. kr. generalno ravnateljstvo drž. loterij zopet 160.000 srečk, bo izžrebanih zopet 80.000 srečk, torej vsaka druga srečka. Ker bo naval v poslednjih dneh in neposredno pred žrebanjem velikanski, je nujno priporočati takojšnjo prijavo. Poslovalnica avsf r. razredne loterije F r e i s c h-berger & Co., Dunaj I. Frid-richstr. 4. je še v položaju, zadostiti željam interesentov.
Razne stvori.
*  Na Dunaju je včeraj umrl vse-učiliški profesor dr. Julij S c h e f f, predstojnik vseučiliškega zohozdrav-niškega inštituta. Dosegel je starost 68 let.
*   Proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti sklicuje angleška delavska stranka shode, češ, da je treba državo obraniti nevarnosti militarizma.
Brzojavna poročila.
Hrvatski polk kot prvi v Belgradu. Zagreb, 4. decembra. Ban baron Ivan Skerlecz je prejel iz   Belgrada to-le brzojavko:
Sratram za osobito čast sporočiti Vasi prevzvišenosti, da je od balkanskih Čet 26. karlovski črnovojni-ški polk kot prvi zasedel glavno mesto Srbije. Belgrad. — Kurelec, polkovnik.
Nasilstva Rusov v Bukovini« Dunaj, 3. decembra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poroča* jo o novih nasilstvih, ki jih izvršujejo Rusi v Bukovini zlasti nad tamošnjim romunskim prebivalstvom. V Zadovi ob Seretu so izvlekli kozaki kletnega grajščaka in ritmojstra izv. sU Demetra Gojana, akoravno so vedeli, da je Romun, opolnoči iz postelje, privezali so ga na neko drevo ter do krvavega pretepli. Njegovo stanovanje pa so opustošili in oropali. Tudi se je kozake opazovalo, da so privezali nase ranjene orožnike na konje ter jih tako odvedli seboj.                                                   i
Prepovedana svetlobna znamenja.
Budimpešta, 3. decembra. (Kor* urad.) Uradni list priobčuje naredbo imnistrskega predsednika, ki v interesu vojne prepoveduje za celo deželo svetlobna znamenja, s katerimi je mogoče dajati sporočila. Prestopki se bodo kaznovali z ječo do 15 dni in 200 K globe. Odredba stopi v velja* vo z dnevom razglasitve.
Pošta iz Przemvsla.
Dunaj, 2. d^embra. Iz Krakova poročajo, da so dobili razni ljudje z letalci pisma in dopisnice iz Przemvsla, ki pravijo, da se posadka in prebivalstvo počuti dobro, da so bili vsi ruski naskoki zavrnjeni ter da so imeli Rusi mnogo izgub. Neki zdravnik piše, da je sedanja oblegovalna armada trikrat manjša, kakor prvič.
Vtis Salandrovega govora. Rim, 3. decembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Izjave min. predsednika Salandre so napravile v zbornici in v senatu izvrsten vtisk. Radikalna skupina zbornice je sklenila, da jih odobruie. Poslanec Sacchi bo v njenem imenu podal primerno izjavo.
Slicanje francoskega parlamenta.
Bordeaux, 3. decembra. (Kor. urad.) Ministrski svet ie sklenil sklicati zbornico na dan 22. decembra v Pariz k izrednemu zasedanju. Koncem prihodnjega tedna se podajo ministri v Parizu, kjer bo za časa parlamentarne sesije bival tudi predsednik Poincare.
Rim in Niš.
Rim, 2. decembra. Rimski listi poročajo, da je brzojavni promet med Italijo in Nisem pretrgan. Pravijo, da so to storili bolgarski četaši* Drugi pravijo, da je to odredila srbska vlada, da ne prihajajo v svet vesti o dogodkih v Srbiji. Upor interniranih belgijskih vojakov.
Amsterdam, 3. decembra. (Kor. urad.) »Handelsblaad« javlja iz Zei-sta: V taboru, kjer so interniran? belgijski vojaki, je izbruhnil že dali časa pripravljeni upor. Nizozemske čete so marale rabiti orožje. Dosedaj upor še ni potlačen. Šest belgijskih vojakov je ubitih. 9 ranjenih.
Nedostatki ruske sanitetne službe. Milan, 3. decembra. (Kor. urad.) ^Corriere della sera« javlja iz Petro-grada: Za kavkaske čete je treba službo »Rdečega križa« še le uvesti. Tudi na drugih bojiščih nima »Rdeči križ« več materijala, tako da bo morala država dati svoje ljudi na razpolago.
Vstaja v Maroku.
Lvon, 3. decembra. (Kor. urad.) »Le nonveliste« poroča iz Tangerja: Dne 27. novembra so napadle francoske čete v bližini Taze vstaške Maročane. jih vrgle nazaj in pregnale v gore. Vstaši so pustili na bojišču mnogo plena, mrtvih in ranjenih. Francoske čete so imele 20 mrtvih in 25 ranjenih.
Boji na polotoku Sinai. Carigrad, 4. decembra. (Kor. urad.) Glavni stan objavlja tale komunike: Nasproti ruskemu poročilu, da so turške čete zapustile polotok Sinai. se opozarja na zmagoviti boj, ki se je vršil v neposredni bližini Sueškega prekopa med našimi četami in Angleži in ki se je končal s tem, da sta bila ubita na angleški strani 2 častnika in mnogo mož ter je bilo mnogo vjetih. To dokazuje, da je polotok Sinai v naših rokah.________
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka. V mesecu novembru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 642.257 K 28 vin., dvignilo pa 1,410.482 K 03 v. Stanje koncem novembra 15 milijonov 283.176 K 44 vin.
'""                                                                       "'    ■                                   '                        "   ■            —mm
Danatni' lis* obseoa 4 strani
Izdajate!] in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar«
Lastnin In tisk »Narodne tiskarne«.
Beleženju
e nam ni bati, ako si ohranjamo tek) skrbno in čisto, odporno, močno  in
torej zdravo in skrbimo za brezhibno prebavo ter redno presnavijanje. Svetujemo torej, da imejte za negovanje telesa vedno pri hiši Fellerjev zdravniško priporočeni, razkazujoči, antiseptični, rastlinsko esenčni fluid
z znamko »Elsafluidc, ker prav izborno služi pri revmatičnih bolečinah, prehlajenju, onemoglosti, proti zlim posledicam prepiha in vlažnosti, za negovanje in čiščenje ust in kože. 12 steklenic stane franko samo 6 K.
Ravno tako potrebne so Fellerjeve prebavo pospešujoče, kri blažeče, želodec krepeče rabarbarske kroglice z zn. »Elsakroglice«. ki stanejo 6 škatlic franko samo 4 K 40 v. Daleko čez 100.000 zahvalnih pisem potrjuje
veliko vrednost teh domačih zdravil, ki bi jih prav sedaj ne smelo manj* kati nikjer. Pristna se dobivajo od lekarnarja E. V. Feller v Stubici« Elsatrg št. 238 (Hrvaško).
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD*, dat 4. decembri 1914«
288. Štev.
■i veft skrivnost,
da mnogo tisoč žensk za negovanje polti proti pegam, ogrcem, lisam itd. uspešno rabi preizkušeni Felleriev rastlinski iluid z zn. »Elsa fluid«, ker je njega dobrodejni vpliv na kožo pri negovanju lepote prav tako dragocen, kakor pri oslabelih očeh, mig-ljanju pred očmi, migreni in bolečinah v obrazu. 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve presnavljanje urejajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice« naročimo lahko obenem, 6 škatlic franko samo 4 krone 40 vin.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstto vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n^narotnike pa. Katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
jurorai. nkRir
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Tse Teto ... K 24-— J Četrt leta. . . K ••— Pol leta . . . n   12-— I En mesec. . . „ 2.—
V npravništva prejeman na mesec K 1*90.
Sposiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto . . . E 25-— I Četrt leta   . . K 6-50
Pol leta ... B 13'— I En mesec   . . „ 2*30
Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in druge
dežele vse leto 35 S.
flJOMT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hrata
se mora  poslati  tsdi   naročnina.   drugače  se   ne
oziramo ca dotično naročilo.
Pri   reklamaciiah   nzi   se   navede  vedno  dan   zadnjega ptečila naročnine. BOJ    list se  pstavt?a 10.   dan po »otekli   naro inini brez ozira vsakenti, kdor je ne vpcšlje o pravem časn.
OpBWlilvfl „Slovenskega liarofla'.
m ■--------------------------------------------------------------------------------------------------■
Metsorcloflcno poročilo.
V.iifla nai inorjea 3#6'2                Sredsjl  zračni tlak 71«  «•
I   tas    Stan,*c|  Sb
i -ar JSE" h vetr™  Nebo
_     Y"J»    trn«    Ž2_____________________
3.   2. popJ 7439       69 moč. jzah del. oblač.
9.2V.   744*8       4 8    si. jzah. i   jasno
4.    7. 2j.   746 0       0 0  si. svzh.    megla
Srednia   včerajšna   temperatura      2*7», norm.   01°    Padavina   v 24 urah   mm  00°
ONa krmi t lajn
m ricor                   3722
s 15. Imghfll t L
Vprašanje noj  m pošiljajo   na oprav. »Slov. Naroda«  pod   »aManJca  S722*.
LJJBLvJANA KOLENSKEGA ULICA *t \
SEPZDRa^cffiAiajD^FR DERGANC
¥ fj      • J      •             v elegantni obliki priporoča
VlZlUllCc Narodna tiskarna.
C ar. avatrifras  {£ ŽJHB ielenalca.
VOZNI RED
=—-—       Izvleček m veiJe*woetJo o« 1. eepteeabra 1014.       ■
Z vellOOSOStlO Od i. NpiMtra 1114 bodo vozili dO proklica v okraju tukajšnega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. mata 1914 veljavnem poletnem voznem  redu.  Teh  vlakov   se tahko   poslužujejo   vsi   civilni potniki
kros sriallaef a lofittaelraala.
Civilni potniki, Id so aolfoto  v Poli, mora!o imeti lefitimaciie od cLkr. povol|otva vo|ae Jnke v Pnljn.
ODHOv Is LfnU|amo flavml  kolodvor,
6-00 ajMtraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž.
••09 dopoldne v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-Toplice), Bubnjarci.
11-SO dopoldne v Krani, Jesenice. Trbiž.
12-52 po po 14 na v Grosuplje, Trebnle, Novo   mesto  (Straža-Toplice),  Bubnjarci.
O-JO sveder v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Dunaj.
6-2? zvečer v Grosuplje (Kočevje), Treb-nte, Novo mesto, Bubnjarci.
PRIHOD t Uvvlfamo glavni kolodvor,
oeeaml vleki-. 7-35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-56 dopoldne   iz   Novega mesta,   Trebnjega (St Janža), Grosuplja (Kočevja).
11*10 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja
2-35 popoldne    iz    Bubnjarcev,   Novega
mesta(Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 0*2£ ponoči   iz   Trbiža, Jesenic,   Kranja
(Tržiča) O-aS ponoči   iz    Novega   mesta,   Stra*e-
Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja,
(Kočevja).
Kamniška železnica.
00300 s drsavaaga no'ođvora v Kamnik i mešanimi vlaki
7*40 dopoldne in ob 7-15 avočer.
•11HOO Iz Kamnika v L'abKano ob 0*42 zjutraj in ob 2*41 popoldne.
C. kr. driavno-teleznlško ravnatelfstvo v Trstu.
Zahvala.
Povodom bridke Izgube našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata, gospoda
Jfinca Kenta
poddesetnika 20. poljskega lovskega fcateliona
izrekamo za tako časteče spremstvo k večnemu počitku vsem udeležencem osobito gospodom častnikom in vojaštvu na Vrhniki našo najiskrenejšo zahvalo.              3922
Posebej se zahvaljujemo za po-klonitev krasnih vencev.
VRHNIKA, dne 4. decem. 1914.
|            Žalujoči ostali.
Prav lep, crn            3914
klavir
dunajske firme,   amerikan. trajnogorna
•jS*"   peč,   ""^BS   oz^a   omarica   za
predsobo   80 takoj   prodajo. Naslov
na upravništvo  »JSIo venskega Naroda«.
g^fT"   Sprejmem krojaške   ~W
pomočnike
bi    so    vajeai   vojaškega   (tel.
Josip  Rojina.
391 b__________^___
^£aeeeeV9ZS[aBSBaaeeeeeeeee»eeem«mi 2 gospoda             3908
želita znanja
z dobrosrčnimi gospoditeaaaL
Vdove niso izključene. Samo resne ponudbe naj se pošljejo na uprav. »Slov. Nar«   pod   HoiOB   ev   Milan 3MS.
Za puški in zimsko mm
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
izgitofljeiil oblek
za gospode in dečke
ter mične novosti
: i kliki za ta in deklice.
Ceniki zastonj in franko
«                       f    *       v          f * *                                    3753
j&senski cevln
normalne cene
kompletna nota zaloga c specialni trgoeini
/^ngrh -Novak
Smljana,   Sefenbaraom   ulica.
Prihodnje žrebenje
c. kr. ovsti. razredne loterije
21. In 22. decembra.                    !
Cene mtk:                                                                          3916
V. K •—.                  V« K M—,                  V, K M'--                  V, K40—..
NaroČila kar najnnjneje pri
poslovalnici  c.  kr.   razredne   loterijo a
FREISCHBERGER   &   Co.
N*na Dunaj, I., FHodHohstrasso 4,  *— •«■
Ovčjo volno
kđor jo ima na proda}, naj jo ponudi takoj
J. GROBELNIKU n^^S^r^m^
Kupim vsako   vrsto, tudi   Čno in neočiščeno po  brozkonkn-
ronćaU   ceaL   Posebno   pa   se   plača   lepo  belo   Oprana po
najvišji ceni, ki se zanjo labko nudi.               3855
St. 22311.                                                                                                          3913
Božič v vojni.
Takalšnja nabiralnica c. In kr urada za vojno preskr-bovaajo {SI aoa Gragorčlčava nlica it. 28, v prltličfn na desno) aprojmo božična darila za naše vofako v vofnl samo
do vštetega 6. decembra 1914.
Po tem dnevu dobafajoča božična darila se morajo o kloniti, kor se Uh no zamore četam pravočasno dostaviti,   d-
Mostni magistrat ifubljanskl,
dne 3. decembra 1914.
Preti
B                              a
se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, t fus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
povsod, kjer se pojavijo take bolezn*, desiniekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Na^priljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno
i
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v Učinek Lysoforrr>a je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za raz-kuževanie ori bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo.   ki obsega 1% Lvseforma in učinkuje   antiseptično in se lahko rabi za najbolj   občutljivo kožo. Dela kožo   mehko in voljno.    Rabili boste   zato   zanaprej   to   izvrstno   milo,   samo   navidez   drago,   v rabi  j.a jako arčno, ker rrnlo dolgo traja.
Komad stane 1 krono.
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grcanje  Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu
vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo  z naslovom   »Zdravie  in desintekcija«  pošlje na žoljo, gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj. XX., Petraschgasse 4.
UPNIKI
kojih dolžniki se nahajajo v vojni, dobe glede vara O 3 ti svojih terjatev važna navodila. — Vprašanja pismeno, dodati je 20 vin. v znamkah. Kreditna pisarna,   Ljubljana,  pod  Trančo   2/11.
Posojila
za  definitivne nastavljence istotann
Zbirka
anstriiJl atom
v  slovenskem  jeziku. L zvezek:
Kom#«fH zakon
o hudodelstvih, pregreških
in   prestopkih  z  dne  27.
maja 1862 št 117 drž. zak.
z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne  17. dec 1862 št d. X. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni   kazenskopravnega obsega,
V platao voaaa S B> po ooatt lIMfk.
Jtaotou tabanu
vLJaalloal.