|w*ibs S Posamezna Številk*? J* I 1 krono. . • ■ m .TABOR* izhaja nat da, nm S J| ugdelj« m pmciksr, rt 18. mi i ■ * ia:vmam »anladiiiagm dn, tac itiaa J SMlolatna 18u K. »oUttmc SO E, ■ celTtlotBo 45 k, MHht »K. S luanti pa dogovor«. Pri rajkrata. g »bjari copMi. *»»•*- m »n opravi .TABOftl*, * kURIBOR, Jučliara ulica n«T. 4. • Q D O POŠT3STffil □ Q Leto: II. Maribor, sobota 21. maja 1921. Posamezna Številka: 1 krono. BMDiaŠm ta ukaj* V »»riban, J«r4i5»r» «1. Jt. 4, X. cad-atropja. Talaloa IntarsiV. it 214-UraAVA. m ulujs ▼ J*jčiutnl nlioi it. 4, pritU^ja. d eno. Tala» fo» It. 24. SHS poltooiaktvai ar ima lUr. 11.78T. V« nxrotU* bm do nar}* m m o lira. — Bokopiii *a m rrainjo. Številka; 113. Naša meja na Koroškem. Maribor, 20. maj*. .• Potrebno je bilo, že zdavnaj potre-da naša konstituanta izpregovori Svojo besedo o Korotanu. Čakali smo 0^noma korektno stališče in da j ll3®n korak formalno docela pravi-vlada ni mogla akceptirati nazi-uja nekaterih naših ljudi j, ki so stana stališču, da plebiscita ne smemo m' ^0l°čka. o plebiscitu v obeh _couah je bistven del mirovno Sstr.° « ° i1U Pogodbi je naša dr* Ss Irli n„.1C0ntraJient med mnogimi. Ker jj. večina glasov za Avstrijo, preostala samo pot, da dokaže* Hiu n^}.rav^Qo postopanje pri glasova-jj. ‘ lrc^vna pogodba pa za ta slučaj jj*®dvidftva nobenih modalitet in j® težko pravno izpodbiti voljav-fcv . važnQ2a mednarodnega akta, Uv ^ 30 glasovanje. Vlada je to iu se je otfiejila zgolj na zaščito ^ ^išinskih pravic, dasiravno je bila oziru prepočasna in premalo od- Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Se PVav(l°Sodka sta vplivala ha to, da v koroško vprašanje, ki je bilo za na-IŽav0 prel°ž©no, ne pa odloženo, stopilo na dnevni red: Zaveznica 116 v reševaniu gornješlezijske-*0v Bra^ar^a Prejudicirale razlago n\i-^ *** Pogodbe in uporabile načelo, da fizna Poljakom oni del glasovalne-*t0 °zemb‘a, ki je izkazal poljsko veči-*>'lede na celoten Izid plebiscita. ■Doks’ ^oment je pa francosko neraz-Jto o^le P.roti Avstriji* ker le ta ved-®lavn ?cnoje dviga svojo vsenemško l&hkn -lri boče ojačiti Nemčijo. Ker se lUo j, ,lzvr^i priključenje k Nemčiji sala j 0v°ljenjem Zvezo narodov, bi bi-^®jo a mozno*t, da ob tej priliki pri-^orosv *&?Pr,lvo naše zahteve glede M se .e; Bližja bi ta možnost bila, ako JstrIia brez predhodnega dovo-fcfjo j V0ze narodov združila z Nem-^62n _8*.8 tem izogibanjem pravnih * - Podala na polje nepravnega V«, m N*»9* možnost M oa ^ " vrhovni svet tudi v,koroš-^ v ru uporabil isto načelo ka-31 f'e2W ter nam ob priliki ki •?«, l*pdil desno obrežje Dra-0 večino aZa pr^ Plebiscitu sloven- ^•Poelan^ 8im°’ odgovorila >• C v lkrWa na Pagi<5^ u^a ne moremo •’1U negatlvneea odgo-Jfaaja. TežiS« t ne 8memo ^eubiti na KoroŠkem°rOŠkega VTrašan^'a i y Parizu « De na Duna3« in i^ata je v je v naš* državi. ^ krovno Pog^hnSl+M? pre3udioi’ pogodbo; todi wi na« ne LDU Beograd, 19. maja. 33. sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 16-30 uri. Sprejet je bil zapisnik zadnje seje. Nato so se čitale prošnje in pritožbe, objavili dopusti poslancem in obravnavala poročila ministrov. Zato je zbornica prešla na dnevni red: nadaljevanje podrobne debate o ustavi. Prvi je dobil besedo posl. dr. Trumbič, ki {e izrazil upanja, da se bo dušeča politična atmosfera, ki Je nastala pri nas, kmalu razčistila. Zastavil bo vse svoje sile v to, da bo ustava čim boljša. Prvi oddelek mora biti temeljni, kamen, na katerem se zgradi trajno ustrojstvo države. Država mora biti monarhija pod dinastijo Karadžordževičev, ker ima ta dinastija velike zasluge za narodno edinstvo. Ce je država edinstvena, je treba, da ima tudi enotno ime. On se ne strinja s stilizacijo tega oddelka. Treba bi bilo, ta oddelek razdeliti na več točk, ker je samo tako mogoče, da se izrazijo osebna mišljenja o njem. Ako se bo glasovalo za ves oddelek skupaj, on ne bo glasoval zanj, ker se z nekaterimi stvarmi he strinja. Nato je govoril dr. Rojc, ki je poudarjal, da smatra za odveč, da bi se govorilo o dinastiji Karadžordževičev, ker je to že samoobsebi umevno, da je naša država monarhija a Karadžordže-viči na čelu. Ne strinja se s i. oddelkom ustave, ker ta ne obsega stvari, ki bi jo morala obsegati. Ta oddelek ugotavlja najprej, da imsmo monarhijo, ali imen2 države ne označuje točno. Potrebno bi bilo. da s* ves prvi člfn ustave vrne ustavnemu odseku, da ga še enkrat uredi. Ne strinja se tudi z imenom »država Srbov, Hrvatov in Slovencev*, ker je treba enotni državi dati tudi ime, katero kaže, da je država res enotna, hne »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev" poudarja tri plemena. Ce bi se ime SHS potrdilo, bi se reklo, da so to Srbija, Hrvatska in Slovenija, kar pa ni dobro. Ako bi rekli ..Jugoslavija", je stvar takoj jasna. On za svojo osebe bi d8l prvemu členu novo stilizacijo. Jugoslovenska država je ustavna, demokratična, parlamentarna monarhija z dinastijo Karadžordževičev na čelu. Ime tej monarhiji je »Zedinjena Jugoslovanska kraljevina*, naziv pa »Jugoslavija*. (Ploskanje.) Grbi naših plemen se ii-vajajo iz bizantinskih, vzhodnih in za-padnih grbov in so že stari. Treba bi bilo, sestaviti posebno komisijo, ki b! izdelala nov' grb, ki naj bi označeval novo državo in njeno enotnost. Glede jezika bi bilo treba pripomniti, da je jezik jugoslovenski ali srbski ali hrvatski, kakor je to naravno. Slovenski jezik ne more priti v ustavo, ker ustvarja dife-rencijo ustave. To bi bilo treba Slovencem odkrito povedati in oni bi to go tovo sprejeli. TIP Beograd, 19. maja. Po go voru dr. Trumblča je priporočal Laza Markovič predlog ustavnega odbora. Sledilo je glasovanje, pri katerem je bil sprejet člen I. v besedilu vladnega predloga. Država se bo torej imenovala »Kraljevini Srbov, Hrvatov in, Slovencev.* Iz dežele fašistovskega terorja. TIP Trst, 19. maja. Iz Istre prihaja vedno več poročil- o fašistovskih nasiljih. Tudi pametni Italijani obsojajo barbarsko divjanje teh tolp. V Cezarjih so fašisti zažgali štiri hiše in ubili nekega kmeta s strelom iz revolverja Vas Pojar pri Sv. Lovreča Pozanatic-kem so zažgali na več krajih obenem. Več hiš je zgorelo do tal. V Baderni. so napadli hišo zavednega Jugoslovena Buriča, oblili poslopje z bencinom ter vrgli štiri bombe. Dve sta eksplodirali, nakar p hiša začela goreti. V Volčah so vrgli bombo v neko hišo, kjer so bili zbrani jugoslov. volllci. TIP Gorica, 19. maja. Po sedanjih poročilih so dobili Slovenci v go-riškem okrožju 30.326 glasov, komunisti 10.134, blokisti 4710, socialisti 4407, klerikalci 2617, republikanci 1443 glasov. Izvoljeni so gotovo dr. Wilfan, dr. Podgornik, Šček in Lovrenčič, peti mandat še ni odločen. TIP Gorica, 19. maja. V italijanskih krogih je napravil izid volitev v jforiskem okrožju jako mučen vtis. — Domači italijanaši so sramujejo priznati pred Italijo, ds je v goriškem o-krožju slovenski element zmagovalec. Zato namiguje tržaški »Plccolo«, da Vprašanje notranjega ministra. TIP Beograd, 18. maja. V politi-onin krogih eopet razmotrivajo vprašanje novega ministra za notranje zadeve. Srbjjanske stranke so izrekle že-ljo, naj bi to mesto zasedal.kak Hrvat. V P°štev prihajajo demokrati dr. Ribar, dr. Rojc ali dr. Krstelj. Spor radi Gornje Slezlje. TIP Pariz, 19. maja. GovorLlovda Georgea o angleškem stališču napram vprašanju Gornje Slezije, ki je bil, kakor znano naperjen proti Poljski in za Nemčijo, je izzval v tukajšnjem časopisju burjo ogorčenja in obsodbe. Zdi se, da pride radi tega med Francijo in Anglijo do resnih diferenc. DKU Varšava, 19. maja. (Poljski brzojavna agentura.) V včerajšnji sefi državnega zbora je imel ministrski predsednik Witos daliii govor, v katerem obstoja možnost, da bi se volitve na Goriškem razveljavile. LDU Milan, 19. maja. (Svic. brz. agentura.) »Corriere della Sera* piše, da je stališče Giolittijevega ministrstva omajano. Nova zbornica bo ministrskemu predsedniku manj naklonjena kakor prejšnja. Giolitti je napravil to napako, da je zbornico prehitro razpustil. Socijalisti bodo v zbornici močneje zastopani, kakor če bi se volitve vršile nekoliko kasneje. Na drugi strani ima katoliška ljudska stranka (PPI) sedaj večje število mandatov. Kar se tiče fašistovske skupine, bo na vsak način štela med nasprotnike Giolittija. LDU Milan, 19. maja. (Svlc. brz. ag.) »Avanti* priobčuje govorico, da bo Italijanski zunanji minister grof Sforza v kratkem odstopil. Listi objavljajo vest o demlsiji delovnega ministra Labriole, ki je pri ministrskem predsedniku Gio-littiju, ki je obenem minister za notranje stvari, protestiral proti pretirani svobodi, ki jo ima fašizem v svoji akciji proti strokovnim organizacijam. je zavračal trditve Lloyda Georgeja o Gornji Sleziji. Poročal je, da Je Poljska ravnokar dobila od Franclje zagotovilo, da ne bo Francija nikdar dopustila, da bi nemške čete in municija dospele na šlezljske meje in da je versaillska po* godba že sama na sebi Jamstvo za to. AretacUa italijanske vojaške misije na Dunaju. DKU Rim, !9. maja. Kakor izv« »Piccolo", se je izvršila aretacija generala Segreja in 13 drugih častnikov, članov bivše vojaške misije na Dunaju, na podlagi izida preiskave, katero je izvedel vojaški minister Bononi. List opozarja na svoječaane napade dunajskega novin-stva glede izdajanja izvoznic. Preiskavo vodi posebno vojaško sodišča bo mogla napraviti izjeme. Avstrija k svojim gibanjem za Nemčijo ogroža mirovno pogodbo, tudi naša država ja kontrahent in v slučaju priključitve ni vezana več na njeno besedilo. Mi zah-1 tevamo Koroško, ker nam pripada ge< ogiafično, narodno, prometno-polit., gospodarsko in zgodovinsko. Naša me* ja na Koroškem se mora raztegnit« vsaj do Drave. Te zahteve niso nič uto* pičnega, važno je le, kdo stoji za njimi. Če bo naša država močna, enotna,! na znotraj in zunaj konsolidirana, ute-; gnemo doseči ugodno revizijo naših1 meja. Samo j edinstvena država bo imela interes na vsakem delu meje in, kar je glavno, dovolj moči, da ii evoja interese zaščiti« 2 Postanek novega kapitalizma. Ruski sovjetski komisar Kamenje« je objavil v londonski reviji »The NeW Evrope« zanimiv članek, v katerem o*j praviouje postopanje boljfieviške vla* de, ki je ponudila tujim kapitalistom V eksploatacijo naj večje vire ruskega fce* gastva. Kamenjev pripominja v ciničnem tonu, da je tuji kapital velik« manj nevaren nego domači. Ruskemu kapitalu gre predvsem za to, da izpra« meni sedanji režim v Rusiji in d* i maščuje nad boljševiki. Tuji kapital pa na tem vprašanja ni interniran. Njemu je Rusija vseeno, glavno je, da nemoteno ekaploatira. Toda pravi Kamenjev — ravno tu bo koneo sva« tovnega kapitalizma. Kamenjev af menda predatavlja ped tujim kapital&j zrnom požrešno mačko, ki je priila vi polno shrambo in se tako preobjela doJ brot, da je na mestu poginila. Eden izmed povzročiteljev ruske rertM luoije, cariatični oficir Parvus, o kate* rem so govorili da je bil med vojno tl1 intimnih stikih z nemškim generalni«* štabom in ki živi v Berlinu, je nedavno v zvezi s tem, kakor pišejo praški »Na*1 rodni Listy«, označil v sedanjih boljše* viških mogotcih bodoče milijonarja Rusije in izrazil svoje prepričanje, da v Rusiji nastaja kapitalizem, kateremu ne bo primere celo y, ameriškem velekajpitalizmu. Ta prognoza je tako smela, da ja sprejmemo s čudnimi čustvi. Boljševi« ška Rusija, ki je preizkusila na svojem izmučenem telesu najtežjo vivisekcija socialističnih doktrinarjev, bi naj postala nosilka novega nečuvenega vela* kapitalizma) Toda znamenja kažejo vedno jasneje, da v Rusiji ni več komunizma, marveč samo še njegovo o-grodje, ki stoji ob strani največje oligarhije, kar je pozna naša doba in ena največjih v vsej svetovni zgodovini Zadnjič smo poročali o velikanski vrednosti gozdov, rudnikov in zemlje, ki so na razpolago tujim kapitalistom. Eksploatacija tega bogastva bo prinašala rnski državi ogromne dobičke, vkljub temu, da se bo največji del stekal v tuje roke. Caristična vlada se ni upala dotakniti silnih zakladov, ki jih ima ruska zemlja. Bala ae je, da zapojejo velike električne žage v velikanskih »carskih« gozdovih, večjih nego pol Evrope. Bala se je odpreti zemeljske žile, ki vodijo k ogromnim alojem rudnin. Ni si upala izkoristiti silne plodovitosti črne grude (kumusa), čije površina zavzema velikanska področja. Ce 6e bo tuji kapitalizem odzval vabilu sovjetske vlade, bo moral neizo* gjhpo iuntri ,bnHnlln». BoIhmi ee je iz proletarijata razvila iz vestna oblika burzoazije, tako se bodo iz njenih vrst rekrutirali nosilci bodočega ruskega kapitalizma. Vedno večje oddaljevanje od levice pomeni vedno večje bližanje desnici. Od skrajne levice na skrajno desnico, to je pot nesrečne Rusije. _____________________________ Obmejni Nemci in naše prometne zadeve. ^Deutsche Grenzwacht« piše v zadnji številki o sporazumu med zastopniki naše in avstrijske vlade glede prometa na progi Ljutomer—Maribor med drugim sledeče: »Te pogodbe nemško obmejno prebivalstvo, zlasti ono v spodnji murski dolini, ne more sprejeti brez pomislekov. Ne sme se pozabiti, da ne gre zgolj za železniški promet, tem '•več tudi za drugačen blagovni in osebni promet preko Mure. To stališčo je deželni centralni urad v Gradcu vedno zastopal in ga uveljavil v septembru J. 1. na mariborskih pogajanjih. Takra; je došlo do pogodbe z ljubljansko deželno vlado, tičoče se takozvanega drobnega obmejnega prometa, ki bi zadovoljil prebivalstvo na obeh' straneh meja. Te pismene pogodbe pa se Jugo-Sloveni žal niso nikdar držali. 'Ako se ije avstrijska vlada pritožila v Beogradu, se je Beograd skoraj vedno opravičil s samovoljnostjo ljubljanske vlade in ta zopet s samovoljnostjo podrejenih prganov. Vslod tega je trpel zlasti oni del nemškega obmejnega prebivalstva, jfci ima na obeh straneh Muro svoja posestva in je v Jugoslaviji že vedno izbočen na milost in nemilost sekve-etrom. Bazen tega gre v spodnji murski dolini tudi za Apačko kotlino in za jdel mesta Radgone, ki leži na desnem ^nurskem bregu, tzv. Spodnji griz, katerega Jugosloveni z Gornjo Radgono {vred zahtevajo za se. To so iz geogra-ifičnih, narodnih, prometno-polit., gospodarskih in zgodovinskih razlogov jyažni deli nemškoavstrijskega gospo-jdarskega ozemlja, s katerim tvorijo ‘jpedeljivo celoto. Umljivo je, da hoče (prebivalstvo spodnje murske doline fctočaeno z ureditvijo železniškega pro-paeta. videti tudi rešitev vseh teh vprašanj in sicer v takem smislu, da bo ffugoslovonom onemogočeno preiti pogodbo, kadar in kakor bi se jim zljubijo. Prebivalstvo upa, da bodo}na Duna-jju sprejeli te naravne zahteve z zadostnim razumevanjem ter pričakuje od centralne vlade, da bo imela potrebno energijo«. — Iz teh vrstic govori proslula »Bauernkommando«. Nemci io pokazali svoje karte. Dozdaj so na-pram našim zastopnikom zatrjevali, da B. BORKO; Gustav Krklec. (Iz mlade jugoslov. lirike). L. 1914 je izdalo »Društvo hrv. književnika« .lepo knjigo »Hrvatska mlada Jirika«. Ni bila antologija v navadnem smislu, marveč zbornik poezij, v katerem so mladi liriki izdali zbirke svojih pesmi. Pokazala je, koliko talentov ima hrvatska moderna lirika. Bila je dokument njihovega iskanja, njihovih teženj za novimi obzorji. V času, ko je .vladala skepsa o nadaljnih razvojnih možnostih lirične poezije, ko se je zdelo, da je impresionizem povedal vse, kar je imel povedati, in da so je tzv. ■»dekadenca« zadušila v svoji onemoglosti; ko ni mogel nikdo reči, kaj bo sledilo zdaj: ali povratek k starim strujam, ali pa prehod preko verslibri-zma v nevezano izražanje pesniških emocij, v tem kritičnem času so mladi liriki pokazali, da je are poetica nesmrtna in da se obnavlja v samem se-foi kakor večen, praprvoton element, i tirnega_ časa pa do zadnjih dni se je rapremonilo. Vojna ni mogla J1 -1 J.81 ueSa vpliva na pesniško u- t ki; vretresi kulturne- ga ozračja v Evropi bo izvabili tudi na Strunah liričnega občuten ja. močno odmeve m začrtali nove razvojne pra-vce. Zagreb je zadnja tri lota polur&z-1 uih fermentov, ki dvigajo kaJcor kvas njegovo kulturno snov in skušajo pre-pbraziti tradicijonelno »horvatsko« gla-jiip.o x odbojno maso svetovnega živ,- so naše oblasti krive, Ker ni jugoslov.f prevoznega prometa med Špiljem in Radgono. Sedaj so pa pokazali, kam pes taco moli: naša vlada naj bi v nasprotju z mednarodno razmejitvijo, v nasprotju z mirovno pogodbo, izročila Radgoni Apačko kotlino in gornjerad-gonsko okolico. Z isto upravičenostjo bi lahko mi zahtevali vse ozomlje med Spiljem in Radgono. Menda si dr. Kamniker ne domišlja, da imajo Nemci privilegirano stališče! Seveda je vsaka koncesija te vrste izključena. --Nemški hujskači vrše zločin nad svojim ljudstvom, če mu še nadalje govore o razbitju jugoslov. meje ob Muri. In ti ljudje še se drznejo trditi, da so za sporazum z obmejnimi Slovenci! — Videti je, da bodo znane tolpo pri Pur-kli sankcijonirale sporazum med avstrijsko in našo vlado. Seveda je v tem slučaju izključeno, da bi šel kateri graški vlak preko Maribora v Celovec. Trezno ljudstvo bo že spoznalo, kje leži krivda. , Notranja in zunanja politika. * Kancelparagraf. Klerikalci bi morebiti že zapustili .nehvaležni" Beograd, ki jim noče priznati njihove privilegirane eksploatacije slovenskega ljudstva, če bi ne gojili upanja, da bo vendar-le mogoče izrezati iz ustave nesrečen kancelparagraf 1 Saj bi končno še Šlo, tudi če bo Slovenija razdeljena na dva okrožja, ampak — ta paragraf, nekulturni paragraf, ki zabranjuje duhovnikom agitirati v cerkvenih prostorih za klerikalne politične namene! Toda po vseh znamenjih bo kancelparagraf ostal. Parlamentarna večina je zanj, pa naj je to klerikalcem ljubo ali ne. V cerkvi smejo moliti Boga pristaši vseh strank, ne da bi jim kdo smel vsiljevati politične, socijalne ali gospodarske nazore. Pravoslavno ljudstvo je n. pr. bolj pobožno In vdano cerkvi, kakor pa večina našega ljudstva. Vzlic temu pa tam noben duhovnik ne zahteva, da bi se naj v ustavi črtal kan-celparagraf, x enostavno iz tega razloga ne, ker tam klerikalne stranke ni in duhovniki ne sodijo svojih vernikov po članskih izkaznicah strank. Nikakor ne trdimo, da je kancelparagraf moderna uredba. Toda potrebna je, dokler je klerikalna politika nemoderna, dokler se verstvo ižrablja za čisto politične in gospodarske smotre, dokler niso začrtane meje med pravo, cerkveno avtoriteto in politično nadvlado duhovništva. ljenja. Zagreb je dobil najprej Krležo in njegov ultra rdeči »Plamen«; val ivozmopolitštva se je odbil ob valu nacionalizma, ki ga je zastopal »Grič«; »Zenit« še skuša najti čisto novo obzorje in obrača svoj čoln po magnetienih strujah futurizma, ekspresijonizma, inbizma, dadaizma itd. Potrebno je bilo, da se da temu vrenju, ali vsaj skuša dati izvestna smer, ki bo priv la čila mlade bujne sile po njihovi pozitivni vrednosti. Zato so literarni duhovi modernejših smeri osnovali revijo »Kritika«, ki si je nadela pamen, da bistri pojme in išče stike z resničnim življenjem. Po dveh letih toga rekel bi luksu rioznega tratenja umetniških' emocij nastala potreba resne, velike literarne revije, ki bi pokazala, kako daleč se je pravzaprav razvilo to vrenje In koliko čiste snovi se je usedlo na dnu kipečo čaše. Revije, katera bi zbrala krog sebe najboljše moči in jim dala torišče, kjer bi mogli v okvirji; umet; niške pozitivnosti izživeti svoja globb-ka individuelna hotenja. Sredi tega živahnega umetniškega iskanja in tavanja, ki je podobno časom Verlaine— Mnlermčore^a pesniškega revoiucijo-j narstva, v čnsn triumfa mladostnih sil, se je_ pojavilo par novih ljudi, čisto mladih ljudi, ki so čutili v sebi latentne glasove življenjskih sil in iskali v literarnem vrenju izražajnih pripomočkov, da jih povejo. Med terni mladimi ljudmi je najnadarjenejši Gustav Kr-? k 1 e c, dvaindvajsetletni študent, avtor uveli pesniških zbirk,-ene drame in e-nega romana. * Hrvatskega separatist, manifesta ' ne bo ? Kakor znano, se je Narodni ldub ! po svojem odhodu iz konstituante zbližal z Radičevo stranko. Pogajanja mec obema strankama so dospela tako daleč, da je bil že sestavljen manifest, katerega bi izdali obe stranki v imenu Hrvatov in s katerim bi odklonili vsako odgovornost za delo konstituante. Radič pa je v zadnjem trenotku prekrižal račune. Po njegovem mnenju se Narodni klub približuje Radičevi seljački stranki samo z namenom, da si zopet pridobi popularnost med kmeti, kjer je že popolnoma izgubil tla. Radič izjavlja, da ne zaupa ljudem, ki so se nedavno oklepali ministrskih stolcev. Izgled* tedaj, da je ideja skupnega manifesti hrvatskih separatistov splavala po vodi. * Pogajanja z Italijo. Pričakuje se, da pridejo te dni v Beograd zastopniki italijanske vlade, da nadaljujejo pogajanja glede trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Naši delegati so imeli pod pred sedstvom g. Ninčiča daljšo sejo, tekom katere so ugotovili vse zahteve* ki jih ima naša država do Italije. * Jugoslovenski poslanci v rimskem parlamentu bodo po končnoveljavnem izidu volitev: dr. Wilfan, Virgilij Sček, dr. Karel Podgornik, Josip Lavrenčič in dr. Ulikse Stanger. * Reka — mrtvo mesto. Iz Bakra pišejo: Na Reki vlada popoln mir. V mestu je mrtva tigina in ulice so kakor pri zne. Volitve v Italiji niso zapustile pri meščanstvu nobenega vtisa in so ostale neopažene. Na italijansko-jugoslov. meji pri Orehovicah so italij. vohuna, sicer Jugoslovena, naši fantje tako pretepli, da je čez nekoliko ur izdihnil. Zsnella je bil poklican v Rim, kamor je odpotoval na italijanskem torpednem čolnu. Zanimivo je, da jfe kot šef vlade potoval brez vsakega spremstva. > * Fantazije Trockega. Poglavar rdeče armade Trockij je imel 1. maja v Moskvi svoj slavnostni govor, v katerem je dejal med drugim: Imejte potrpljenje in vztrajnost v revolucijskem duhu, zakaj revolucija še-le pričenja. Zagotavljam vas, da ruski proletarijat že v prihodnjem letu proslavi praznik L maja na pariških in londonskih bulvarjih. * Prva milijarda. Po točki 5. ulti-matuma mora Nemčija plačati tekom 25 dni eno milijardo zlatih mark' ali v zlatu ali v devizah ali v nemških državnih obveznicah s trimesečnim rokom. Nem- Pojavil se je približno iired štirimi leti; njegovi feljetoni v »Glasu SHS« so takoj vzbudili pozornost. Na to so izšle v raznih mesečnikih, v »Književnem jugu«, »Griču«, »Savremeniku« in drugod njegove lirične pesmi. Takoj so je ptkazalo, da je dobil M. Krleža tovariša, ki bo z novim materijalom, z novimi duševnimi energijami nadaljeval lepo zapoeeto pot »Hrvatske mlade lirike«. JDosedaj je Krlež izdal »Pjeeme« in zbirko »Srebrena cesta«. Dočim je v prvi knjigi še negotov, boječ, iskajoč pot, po kateri bi udaril, je v »Srebreni cesti« mnogo smelejši in zrelejši v načinu svojega izražanja, ustaljenejši v svojih koncepcijah. Zato je vsa zagrebška kritika pozdravila v njem enega največ obetajočih hrvatskih lirikov. Iyrklec ni »moderen« v tem smislu, da bi otopil svoja čustva na tehniki, katera pri takozvanih »najmodernejših« strujah doseže ravno nasprotno, kar hoče doseči: na mesto, da čustva, emocije, osvobodi obliko, jim pa vtisne pečat razdrobljenosti, nejasnosti, razbli-njenosti. Krklec je sicer verslibrist, a prehodi med njegovimi verzi so lahki, tekoči, elastični in pesem tvori harmonično celoto. Krklec ni izpustil izpred oči. da mora. bi ti pesem zunanji izraz duševne harmonije, katera ne more obstojati-brez izvestnega soglasja zvokov in pravilnosti linij. Krklec. opeva mtedost, svojo mladost in mladost sveta. Ne pozna blazi-rauosti ih »Weltsclimerza«-, po. pozna tudi onega pretiravanja V idejah, ki didi nekatere »najmodernejšo x. .On io čija je že ponudila, da izplača repar«-cijski komisiji 150 milijonov zlatih mark, skoraj vse v inozemskih devizah., konca maja bo prva milijarda izplačana. * Izjava LIoyda Georga. V izjavi, ki jo je Lloyd George poslal Reuterjevemu uradu, pravi med dr.: Prihod; j »st sveta, posebno Evrope, bodo odločevale stare ali nove prijateljske razmere. Zato je versailleska pogodba nad vse važen dokument, zlasti za ententne narode. Ona nas najde skupaj tam, kjer je mnogokaj takega', kar nas drugače lo& Oni, ki delajo z določbami pogodbe, kakor da bi bile šport za strast ali predsodke, bodo kmalu obžalovali svojo vročekrvnost. Angleška vlada se ne od-teza nobeni odgovornosti glede pogodbe* Začasno je otežkočena prehranitev čet, toda te težkoče bodo, kakor domnevam z zaupanjem, že v kratkem prenehale-Opozarjam na dejstvo, da smo na zsdnj* konferenci pokazali svojo pripravnost dati zaveznikom našo mornarico razpolago za vsako vojaško akcijo, bi Nemčija ne sprejela določb zavez0*' kov. Britanska vlada je stremela z* d* se vprašanje delitve Slezije reši u* londonski konferenci. Izidi Ijudskeg* glasovanja so bili znani. Naši zavezuj' pa niso hoteli nadaljevati posvetovanj*; Mi bomo zvesto vztrajali pri sklep0* ga je storila večina velesil, ki 80 temelju pogodbe imele glas pri ^olo* čitvi šlezijske meje. Mi smatramo sko glasovanje kot izraz želje Slezi]*' kega prebivalstva, pa naj se gl*** rii‘ sodba kakorkoli. Ker pa smo vstopi * veliko vojno in utrpeli velike izgubez* obrambo stare pogodbe, pri kateri je bila udeležena naša država, Velika Bo* tanija ne more gledati, da se tep pogodba, katero so njeni zavezniki P° pisali pred manj kakor dvema IctoB*** Zanimivosti. Krvava noč v Bukovcu. V ^ ^ med Gornjim' in Dolnjim Bukov pri Zagrebu ima gostilno neka.^4 Penič, kateri pomagajo običaju0 .jy ali štiri natakarice iz Zagreba in fantje prihajajo v “ vdovino g06 1 več radi natakaric nego radi ^ to istotako oni iz Remeita, kakor oofjj Bukovca. Dekleta pa so vžljnbufl> Bemetince, kakor one iz morda radi tega, ker so bili ti valirji. Sicer pa kdo to ve. ker « \ zumljiva so pota žensk, a oso bito fl, kih diplomatinj. Itadi tega in k.„ velike obilice popitega vina j0 ?0 _ često do prepirov in pobojev. " i'jj’o. prišlo tudi v noči od soboto na 11 — i0 Pesnik. Pesnik je večno isti, stoji v tej ali oni dobj, naj ali one strujo. Krklec poje: Ja večno bolujem od reči ko je nisu rečene od pesama koje nisu f>evane ( i od stvari koje nisu stvorenc ja sani večno sam ,i • i putujem u zemlja još uce. i nesim srce svoje •.1. i svoj duh i nosim križ na konje če me Krklečeva lirika bo vzbuclil^-j^r nost tudi pri nas. Cas je že, da V .»•$*• turi prebredemo Kolpo in ^P^ j,rr«-' vo. Koliko bogatstva nam nnfl' j ska in srbska moderna literatur • ^ Gustav Krklec na dramatak lju ni uspel. Njegov roman. - ,.0 dff. ci« je kritika odklonila kot PPV jc ^ lo, ki nima nikake sir je IconctU , |to-ki je v idejah in v slogu nernK,i,3ki k*' man se dogaja večjidel v za^r|ra( t*' zalištni kavahi, ki je znana gium zagrebških literatov. Zagorje je prikazano brez i.]cc °c, dasiravno bi bil mogel.bas kriti nove strani v psihi to P. ki je našla izvrstne pa.isazisj-® Kovačiču, Gjalskem in Matosu. H koncu te skice mala 06®^V niscenca: Nekoč, ko sva bil* * ,jii J® klecom še majhna in zelo nai'' 'bilo pokazal svoje ptve verze. " ^ 1 varaždinski »Tajni«. Moja’ »kr pikr* bila, kolikor se spominjam.-« Kakor rečeno, takr^ sv* bil da in jaka naivna« *a predvečer binkoštnili prawiikov. — yfiiitje so se stepli in eden izmed njih Jii vstrelil s' samokresom. Nesrečna Krogla je zadela nekega kmeta Zubaka m Remefci, ki se prepira sploh ni ude-jjiževal,. nogo je prišel zraven samo tako slučajno.-Krogla ga je zadela tako Mešročoo, da je ostal na mestu mrtev, pustil je mlado žeiio, s katero se je l»oi'oč.il komaj pred par meseci. Fantje se jio tem dogodku razkropili na vse strani, a sedaj jih love orožniki, da 'teflejo morilca. Bilo je strašno glc-jp v- Ravno v časni ho so je v rcmeŠki cerkvi vršila služba božja, ko so se k'nebu pobožne molitve proseč plagosiov in dobro letino in ko je po ™hni za roumško cerkvijo dehtelo buj-“o-pojiil^dan^ko cvetje in zelenje, je F,sla itUBio te cerkve proto te doline .j1' .„0Atžii ikov vodeč s seboj šest mla-„e’H(*Gv', zvP7anih in obdolženih umora aofika, )n pri pogledu na te nesrečnike o se glave vaščanov sklonile So nižje J* Poslušale- glas zvonca, ki je ob pov-j_'igovan^u pel: »Moja krivda, moja v»!‘i-a’ ni0|a ve^ilvfl krivda...« Tudi 'J:'v . zvonovi v.stolpu so peli, a neti« ■ oc^ deklet in vina zapeljani fan-j so stopali sklonjenih glav po prašni liln'1- Y 0,;nLiu v pomladnem solncu - 8(,eeih se bajonetov. Dnevna kronika. ^ — Vsled »srečnega1" izida volitev bn u°- po,3esnni. V svoji onemogli jezi JUnajo klerikalci dalje ogenj in žveplo J vse, kar si upa svobodno misliti, °‘eg .Obznane” jim je trn v peti nova *ska naredba. Učiteljem, ki so se po-j1 eb hočeš - nočeš morali pokoriti , ker so si dovolili .nesramnost*, j.n so brez dovoljenja klčtfkalcev spre-bertn'°višanje plače in se obvezali, da sv.^n- V-Se Lsvoie.sP°sobn°sti in moči po-,2°!?™zb‘. otrok — našemu na-tie-Jo’- a Avstrija jim pač nikakor koc £illi Spr0Sn,a.’ saj ie bilo pa tudi 6č.m? j'inS elj j' bil slu^a s 50 Pole-r tlakf« ?nf ^ e *n Je mQra* ?3,!]-aU^y šoh . Pritiskati čurji imenovanje novega župana Wo-j medpotoma; -židje Kristusa niso tako grintza. Ko prideva do znane nemčur-: trpinčili na njegovem zadnjem potu, ske gostilne, vidiva tam zbrano požarno j kakor so Skoka mučili z 2000 letno brambo z bakljami. Ker naji je počela | kulturo prožeti italijanski stvar zanimati, sva se vstavila in ob- Kultura in umetnost. v cetkui ltudi meh Mtsli i u * , ,se je. fajmoštru zljubilo. kapi,- rin n le.tolil<0- kolikor mu je dovolil; otroke je smel pa po- . o, kakor sta mu Oba ukazala. To Otrrll1 P° ol{usu "naših klerikalcev, ohrarti S0,8C učili ,e: "Sogobvari, Bog fikrh; ^našega Frar,celjna*, ki tako lepo ii\ ’ a 6re farovška pšenica v klasje, j( ..f 30 pokorščino cerkvi, o kateri se lep. * *al druzega slišalo, kakor pa tiaiji,*10,, *?ad rimsko politiko vzvišene Sedw stove- Sedaj je pa to minilo. nauW v^acla b°fe vpeljati v šoli res .0 Pravi veri in preskrbeti, da bode rk.«. :®*tov sin kaj znal, ko bode zaje, kar kleri Šolsko klop in to bolj* strašansko boli. Oni vejo, če SL® znal poleg krščanskega na-. Po^no brati in sam misliti, D°de farovškemu gospostvu od-i«l; *, ker fajmošter (častne izjeme aturiak X, ^ . n,e bode več vaški Bog, ki ’ kakor vsak drugi pošten ?°voiiiv hP^° al' dekla‘ Srečen in *■-itev,'J*0?*. ledai »zid občinskih vo- !ujS * ™ lih vodili brez vmeša- , aVt)o sertan/0 l,xrf0Štr0vega 5ufliranja. !°li iaqn„ , JP °bčmske volitve so do-^alef' v dokazale, da ta čas ni več n°fe bit;6! ^ p08tal samostojen in V vPraiV® Pri.vesek farovža, ki nima P,r3v ni* J!1 °bčinske in golske uprave i®*ovo nas bojo prav ^skih S?.1 ,M Polju šolstva in ob-»S(raii« ; ’ r. 2e od d.i.?°fi0 do^vela sledeči t, Pešala neko »c« . sl|Sala godbo, "•■M iepovMa.^- k,i'” P Wal*- da obhajajo nem- čudovala celi prizor. Ravno je govoril neki nemčur, nemški seveda: Gospoda! Danes slavimo dan vzpostavitve našega novega župana. Hoch soli er leben! in godba je zaigrala po notah: »Dreimal hoch!“ Gospod novi župan se je v prisrčnih besedah zahvalil za izkazano mu čast, seveda v »blaženem* jeziku, a omenil obenem, da se bo to šele v 8 dneh odločilo. S prijateljem sva se zmenila, da prideva čez 8 dni zopet pogledati v ,ta lepi kraj, ki nima narodnega moža, ki bi mu župani!. Ce je bil že prvi pozdrav tako slovesen, kaj bode šele čez 8 dni, ko bode ta nadebudni nemčurski župan potrjen. Sicer pa upamo, da si bodo oblasti, ki potrjujejo župane, tega moža natančneje ogledale, ker če se bode sedaj nemčurje za župane potrdilo, zakaj se jih je pa potem po prevratu odstranilo? — Na naslov davčnega urada. Dan za dnem prihaja v naše uredništvo več strank, ki se pritožujejo radi poslovanja davčnega urada, ki dopošilja plačilne naloge in iztirjava davke, ne da bi stranke vedele, v kakem razmerju in za kakšno dobo. V Avstriji smo imeli posebne knjižice za vplačevanje davkov, iz katerih je vsak davkoplačevalec lahko razidel, do kdaj ima vplačan davek in kdaj mu bo treba zopet plačati. Iz listkov, ki so sedaj v praksi, pa to ni razvidno. Istotako občinstvo ni poučeno o razmerju invalidskega davka. Upamo, da nam bo davčni urad vse to pojasnil, da ne bo več pritožb in sitnosti. — Plesni venček, ki ga je priredilo „DJA v Mb.* na binkoštno soboto je v splošnem dobro izpadel, zlasti za plesalce, ki so tokrat prišli pošteno na svoj račun, Obisk je bil namreč pod vsako kritiko slab, bilo je nekaj nad 100 ljudi, in prostora v dvorani je bilo več ko dovolj. Seveda odgovarja ne-povoljnemu uspehu tudi gmotni uspeh, ki izkazuje za društvo 480 Dv priman kljaja. Ne bomo razmotrivali danes o vzrokih slabe udeležbe, konštatiramo samo to, da niso posetili zabave gotovi krogi, na katere smo t vso sigurnostjo računali. Iskreno se zahvaljujemo vsem cenj. obiskovalcem, zlasti pa onim, ki so preplačali vstopnino oz. poslali vstopnino naknadno. Zahvaljujemo se tudi g. restavraterju H. Kosiču, ki nam je črtal račun v zgesku 270 D. Odbor. — Drugi koroški večer. Danes v soboto zvečer se vrši v Narod, domu drugi koroški večer v korist našim koroškim dijakotn-begunčem. Ze pri prvem koroškem večeru je naša mariborska javnost pokazala dovoli razumevanja za naraščaj .naše Koroške, vendar pa so bili dohodki te prve prireditve klhalu izčrpani ih dijaštvo je ostalo zopet brez podpore. Beda se je večala, izdane svote so že zdavnaj prekoračile skromne dohodke' in tako se je Koroški odbor čutil primoranega prirediti ta drugi koroški večer, o Jcaterem upamo, da bo pokazal, da tudi jugoslovenski Maribor ni pozabil na naš tužni Korotan, osobito ne danes, ko kažejo vsa znamenja na političnem nebu, da ni več daleč dan, ko nam ne bo treba več koroških večerov, ko bo nai Korotan zopet prost in združen t materjo Jugoslavijo. — Minister prosvete Prlbičevlč je vložil tožbo proti zagrebškemu odvetniku dr. Ivanu Stožirjn, kateri ga je povodom znane seje zagrebškega mestnega zastopa razžalil na časti. — Prepovedan list. Minister za notranje zadeve je prepovedal za našo nnlllh, U ;9‘lobodjenie-, ki izhaja na Dunaju. List ima komunistično tendenco. Sn“,?dbor^a sel* »Mariborskega Sokola* se vrši danes, 21. 1 m v Narodnem domu. Začetek toČno’ob"l8 (6.) uri. — Zdravo! — Kronika nasltstev. Pod tem naslovom prinaša tržaška ,Edinost* z dne 13. maja t. 1. daljši opis trnjevega pota gosp. Mirka Skoka, ki ga je poslalo politično društvo »Edinost* v Istro, da predloži raznim občinam od notarja overovljene vzorce glasovnic, kakor določa 34. člen ital. volilnega zakona. Neverietno. kar it v. Skok moral prestati divjaki. G. Skok je pa kakor mučenik prestal srečno ta križev pot in se ni. vdal niti najhujšemu terorju, čeprav so okoli njega pokali samokresi in ročne granate. Gospod Mirko Skok je sin gosp. Blaža Skoka, policijskega uradnika v Mariboru. — Komunistični župan v Rušah. Iz Ruš poročajo: Sinoči so se vršile v Rušah volitve župana. Odločiti je bilo med osmimi mandati napredne gospodarske skupine in osmimi komunisti. Pri žrebanju je bil izvoljen komunist Jožef Janko, čevljarski pomočnik v Rušah. Starodavne Ruše, ki so v časih najtrše narodne borbe pokazale vzorno zavednost in bile na glasu kot trdna slovenska postojanka v mariborski okolici, so dobile v tretjem letu Jugoslavije komunističnega župana! Med kmetskimi in drugimi gospodarsko mislečimi občani vlada radi teh volitev upravičena nejevolja in vsi pravijo: Komunist nam gospodaril ne bo... — Izvolitev župana v Slov. Bistrici. Pri volitvi župana v Slov. Bistrici, ki se je vršila .19. t. m. je bil izvoljen za župana g. Dane Omerzu pristaš JDS, za podžupana g. Hinko Gril, pristaš SLS. a zn obč. svetovalce gospodje: Karol Kukovič, dr. Josip Pučnik in Ivan Valant, vsi pristaši JDS. — Majniški Izlet. Železničarsko nevsko društvo »Drava* v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo dne 22. t. m. svoj majniški izlet v Selnico ob Dravi. Zbirališče pred koroškim kolodvorom to£no ob pol 13. uri. Odhod iz Maribora z izletniškim vlakom ob 13.15 uri. Vabljeni so vsi prijatelji petja, in ljubitelji krasne dravske doline. Odbor. — Izlet v Maribor in na Falo je priredilo danes v petek 26 dijakov celjske gimnazije. — Cirkus »Slavlja* na travniku pred .Križevim dvorom*,ki- je radi popravil moral prekiniti predstave, bo pričel od sobote dalje zopet z rednimi predstavami vsak dan. —■ Obrtni shod se vrli v Mariboru dne 29. t. m. v restavraciji Narodnega doma. Na shodu se bo razpravljalo osobito o davčnih zadevah. Obrtniki, ude ležite se tega shoda polnoštevilno. , — Slovenski obrtniki! Slovensko obrtniško društvo v Mariboru prosi vse c. g. obrtnike, da mu naznanijo na na slov predsednika g. Frana Novaka, Aleksandrova cesta 22, potom dopisnice ali pa ustmeno svoj natančen naslov, tako stanovanja, kakor tudi delavnice. Gre za važno zadevo! Razsvetljava mariborskih, osobito stranskih ulic je nad vse pomanjkljiva, vsled česar trpi tudi javna varnost, ker je tema najboljša pomočnica raznim temnim elementom pri izvrševanju njihovih nečednih poslov. V zadnjem času se o-paža, da $e tudi po glavnih ulicah po 1. uri ugasnejo luči in ostane tako celo mesto do zore v temi. Upamo, da bo naš magistrat vpošteval ter ukrenil vse potrebno, da ae temu odpomore. — Slovensko obrtniško društvo v Mariboru naznanja, da se vrše od-borove seje vsak četrtek točno ob 20. uri v društvenem lokalu. Ker pa bo prihodnji četrtek praznik, se bo vršjla seja v-torek 24. t. m. Prosi se za polnoštevilno udeležbo. — Obrtna razstava v Mariboru. Tehnična dela za obrtno razstavo v Mariboru so v polnem teku ter se razstava otvori nepreklicno 6. avgusta. Oni obrtniki, ki nameravajo razstaviti svoje izdelke, jih morajo do tega časa izgotoviti, ker bi se izdelkov, doposlanih pozneje, ne moglo več sprejeti. — Nova telefonska zveza med Dunajem in Zagrebom. Listi javljajo, da bo uvedena med Dunajem in Zagrebom preko Maribora nova telefonska zveza. — Iz Kamnice nam poročajo: Tukaj mamo mrliškega oglednika, ki sliši na ime Haas, kateri pa ne razume besedice slovensko, Najbolj značilno na tem možu je to, da računa revežem 40 K in premožnejšim 30 K za ogledovanje mrliča. Radovedni smo, v kakem jeziku spisu je mrliške oglednice in kaj pravi k ‘temu okraino glavarstvo. x »Hlaholov« koncert. Koncert, k* ga je priredilo v našem mestu praškp pe.vsko društvo >Hlahol« bi lahko primerjali š sliko, ki je v umetniškem, kakor tudi v tehničnem oziru popolna in katero smo videli v okvirju stroge zborove discipline. Sliko samo sta naim pokazala oba dirigenta, ki sta s preciznim dirigiranjem vodila zbor do one popolnosti, ki nam je nudila tako redek užitek. Vse to smo opazili pri izvajanju prvih točk »Bože pravdeč, »Slove-nee sem«, »Lepa naša domovina« in - Kje dom je moj<;. Nad&ljni program nam je nudil izključno le umetniški it-žitek pevske glasbe. Našim ušesom se ie pa najbolj prilegla. Utopljenka«. Š kakšnim _zanimanjem in navdušenjem so sledili poslušalci izvajanjem, nam je pričalo dovolj priznanje, buren" a-pjavz, cvetni_ dež in štirje krasni venci. Med pevci sta briljirala najbolj tenor in alta, katerih slednji je imel izdatno nižino. Ako pa omenimo, da je bil sopran ?,a eno nuanco premočan, moramo ugotoviti tudi, da je bil bas primeroma za dve nuanci premalo jz-» d a ten. Konečno pa sni» »Hlaholu« hva^ Jezni za ta večer in upamo, da bo o priliki prihodnjega pofieta Jugoslavije zopet koncertiral v Mariboru. —lj. x Iz Pisarne Narodnega gledališča, V torek in sredo počasti Maribor s svojim gostovanjem prva jugoslovanska subreta Irma. Polakova, ki je letos pra znovala svojo petindvajsetletnico umetniškega. delovanja, o koji priliki je nastopila v ulogi Denise, v kateri na-stopi v torek v našem gledališču. Cene so o tej priliki nekoliko povišane. Orj sobote na,prej bodo večerno predstave začele ob 20. uri, kar naj. blagovoli cenj. občinstvo vzoti na znanje. x Lepa Vida (z dijaki). ' Vaje: v nedeljo, due 3(2. t. ni. in v pon-d el j ek dne 23.'t. m. ob 14. (2. pop.) x Dramatična šola. Ure: v petek, dne 20. t. m., v soboto dne 21. t. m ob 20. (8. zvečer) ter v p o n d el j ek, dne 23. L m. ob pol 18. (ppl ,6. pop.) Milan Skrbinšek. ,, x \ alčkov čar. V našem N a rodne pt gledališču se uprizarja Straussova, o pereta .Valčkov čar“. S splošnega stališča sc jc opereto kritiziralo, zato se ho ©emo omejiti tu samo na glasbo.. Pred vsem moramo ugotoviti, da ima naša gledališče še dovolj dob&r pevski mato-rijal, da pa mu manjka izvežbanoSti kar deluje zelo mučno. Tako ima n. pr,-g. Šimenc jako močan in poln glas, ki v Sl'cdnjih legah ugaja, toda ',v višjih legah ga no krije, kar je jako nevarno in lahko preide v kričanje« Kot poročnik Niki nam je pokazal poleg tega še premalo temperamenta tn elegance. Primeroma boljša je gdčna Mezgeceva v ulogi princese Helene, ki je res princesa večerov* *VaJčkovega čara«. S pridnim vežbaujem in učenjem bo lahko popolnoma zadovoljila zahtevam operetnega petja. Prijetno nas preseneča gdčna. Petkova, ki pa ima tako majhno ulogo, da njen krasen’ organ ne pride do veljave. G. Povhe, je pričel pri premijeri v drugem aktu peti za enov terco previsoko, jc pa hitro zopet prešel v pravi tir. V splošnem pa poje ulogo Joahima jako zadovoljivp. J^ko jc v ulogi poročnika Mon-tschija pristen temperamenten Dunajčan ter nas s svojim organom in humorjem dobro zabava, V vsem najbo-Ija pa je gdčna. Savinova v u!opi dirigentke Francke, sigurna v petju in V igri. Dober je tudi „l3iccolo-duet“ (gdčna Savinova in g. Rnsbergeij.) Finale drugega akta trpi i;adi noekupnosti in le dirigentu g. Vogriču so jej treba zahvaliti, da ne nastane kolobocija. V tretjem aktu bi moi*al g. Šimenc bolj kriti glas. Omeniti moramo tudi, da je prestava libreta zelo slaba in trpi vsled tega ccla opereta. Scenerija je pod režijo g. Povheta jako dobra, tako tudi dekoracije. H koncu naj še omenimo da je pri opereti, odnosno operi odgovorni faktor edino le kapelnik-dirigent kateremu se mora brezpogojno in neizprosno pokoriti vse. Celoten ut is ope-rete pa je jako dober in kaže, da se nase gledališče dobro razvija. _ii Sloven. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni: V petek 20.: 'Zaprto. b_37 'o'**0 21.: »Revolucijska svatbe." Ab. in MptV^d8H° ; puPoldne ob ui-i ..J*nko m Metka otroi?kn predstava ob znižanih cenah. v ob pol 20.: .Valfkov čar«. Ir.v. abon. * pondeljek 23.: „Ftevoluci ska svatba* en-»tovanje v Ptuju. V Loiek 54.; »MamMle. Nitoiwhe“. Goitmt urn PaUiujv/ Strin 4< V,T A B O K* Sokolstvo. o Spominska knjiga VII. vsesokol-skega zleta v Pragi leta 1920, zvez. I. je izšla tgr se naroča pri Sokolskem Savezu v Ljubljani. Prvi zvezek stane 25 čeških kron. Denar se mora poslati naprej. o II. pokrajinski sokolski zlet v Osijeku. Vedno bolj se bliža čas, ko poletimo v Osijek, vsled česar poživljamo vsa društva in župe, da se neumorno pripravljajo za zlet, ki bo za Sokolstvo velikega pomena. Poživljamo vsa društva, da zbirajo neumorno zletne fonde, da s tem omogočijo vsem telovadcem udeležbo na zletu. Zupe naj čimprej javijo število udeležencev. Pokrajinski zlet v Osijeku je že priprava za vse-sokolski zlet v Ljubljani v avgustu 1922. vsled Česar ne sme nihče manjkati. Proste vaje za zlet v Osijeku so jako lahke vsled česar moramo zahtevati tem večjo točnost Začetniki jim naj zlasti posvetijo največjo pridnost, ker so predpriprava za vaje vscsokglskega zleta v Ljubljani Gospodarstvo. Borza 19. maja. C uri h: Berlin 9*35, New York 555, London 22-27, Pariz 48-20, Milan 31-20, Praga 1*40, Budimpešta 2.70, Zagreb 4.60, Varšava 0.65, Dunaj 1.45, avstrijske žigosane krone 1.04. Zagreb: Berlin 217—220, Italija 702—708, London 500—505, New York 123—124, Pariz 1080-1090, Praga 19 do , 193, Švica 2325—0. Valute: Ameriški dolarji 122-25—122*75, avstrijske krone 23-25—24, carski rublji 55—58 češko-slovaške krone 192—0, frančosk franki 1015—0, napoleondorji 435—438 nemške marke 218—220, romunski leji 1224—228, souvereigni 255 italij. lire 680—690, turške lire 480. Dunaj: Ameriški dolarji 546—550, nemške marke 933-50—939-50, angleški funti 2172—2192, francoski franki 4620 do 4660, italijanske lire 3005—3025, Jugoslovanske dinarji 1680—1700, poljske marke 67—69, švicarski franki 10.175—10.225, češkoslovaške krone 805—811, madžarske krone 314-50 do 317-50. g Svetovna konkurenca in naši država. Češki listi poročajo, da se mora jugoslovansko žito boriti z vedno večjo konkurenco svetovnega trga. Tako je dospela ir Trst japonska moka po 12 in pol jug. K. Tudi ameriško moko ponujajo znatno eeneje kakor jugoslovansko. g Statistika živinoreje v Sloveniji. Po uradnem štetju izkazujejo slovenski kraji nastopno stanje živine: krav 188.512, volov 65.511, bikov nad 1 in pol leta 11.105, mlade živine pod 1 in pol leta 133.572, svinj 251.462, ovc 66.195, koz 19.173. g Prodaja bukovih progov. Gozdna uprava v Han-Kumpaniji naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 23. maja 1921, ob desetih dopoldne vršila javna ustmena in pismena dražba približno 12.000 bukovih progov (švelarjev) za ozkotirno železnico. Progi se nahajajo v skladišču v Kruščici. Izklicna cena je 30 K za komad franko vagon Kruščica. Ponunnik mora pred dražbo položiti kavcijo^ in sicer naš državljan 36.000 kron, inozemec 72.000 kron v gotovini ali v državnih bonih. Ponudbe z vadijem je treba poslati zapečatene gozdni upravi v Han-Kumpaniji, kamor morajo dospeti najkasneje do 23. maja, desete ure dopo-ludne. Reflektanti proge lahko ogledajo pred dražbo. Pogoji so pri navedeni upravi na vpogled. g Svobodna trgovina z zrnato hrano v Nemčiji. Kakor se javlja iz Soluna, je prepuščena s 14. majem 1.1. trgovina z zrnato hrano v Grški svobodnemu prometu. Vsled tega so že odpotovali grški trgovci v Bolgarijo da tam zasigurajo živež, ki ga mislijo potem uvoziti v svojo domovino. Dobro bi bilo, da se tudi naše trgovske agencije za stvar zainteresirajo, in opozorijo grške trgovce na naše zaloge zrnate hrane, ki so prepolne in čaka jo na kupce. g Osnutek nove tovarne za papir v naši državi. Kakor javlja »Agramer Tagblatt« prišel je ponovno v Zagreb generalni tajnik iz Nemčije, g. dr. Artur Miiller, da nastavi že v januarju započeta pogajanja glede osnutka tovarne za celuloze, papir in karton, ki bi bila v zvezi z eno od šumskih industrij v Zagrebu. Kapital je že zasigu-ran, kakor tudi inženerji-strokovnjaki. Ustanovni občni zbor vršil se bode y najkrajšem času. S tem podjetjem postala bode naša država neodvisna od Razno in humor. je Industrija In napredek. Cuje se, da se bo zbiral prah, kateri se namede v Gosposki ulici, iz katerega se bodo potem kemičnfm potom izdelovali podplati. Naprošeni so tudi vsi lastniki plesnih dvoran, da bodo z istim to koristno podjetje podpirali. Mlademu izumitelju želimo mnogo sreče, kajti tudi mi pozdravljamo ta korak napredka na polju izumov. Se en Izum. Velika oči se lahko dobe po neugodnih volitvah. Strokovnjaki so celo mnenja, da še tudi njihova barva s tem izpreminja. To bi bilo dobro sredstvo za naše dame, katere se tako rade izpreminjajo in gledajo i črnimi očmi. KEK Šaljive povestlce o Nasredlnu. Pošten trgovec. Nasredin se je hotel posvetiti trgovini in je kupil devet opazili, so se mu smejali na ves glas in vprašal iso ga, čemu prodaja v svojo izgubo. »Jaz hočem*, je rekel Nasredm, »da vsakdo vidi kako pošten trgovec sem.* Milo za drago. Nekoč je Nasre* din jahal svojega osla na polje. Tam opazi, da se v njegovi koruzi pase krava. Nasredin vrže svojo suknjo oslu na hrbet in hiti, da spodi kravo z njive. Med tem časom je prišel mimo potepuh in je ukradel suknjo z oslovega hrbta. Ko se Nasredin vrne, je menil, da mu je osel skril suknjo. Ravnodušno vzame oslu sedlot.ii in si ga sebi naveže na hrbet. »Kadar mi boš vrnil suknjo, boš dobil nazaj sedlo*, je rekel oslu. Glavni urednik: Radlvo] Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Tržne cene v Mariboru uvoza teh prepotrebnih predmetov, in še celo eksportirala. bode It"" ahko na daljni Balkan. g Dovoljen izvoz. Vsled ministrske odredbo dovoljen je zopet izvoz pšenice, ječmena, rži, zobi, zdroba, koruze, otrobov, sena in slame, kakor vseh proizvodov moke v -okvirju odobrenega kontingenta. g Železniški promet. Temeljem obvestila z merodajne strani, javlja zagrebška trgovsko obrtniška zbornica, da osebni vlak, ki odhaja iz Zagreba ob S.50 prihaja v Bakar ob 16.19, a oni T7 -u- -L nam _ dne 15. maja 1921. 1. Meso: Goveje meso 127*—, II. 25*' biki, krave, telice 24*—, sveži |ezik 24—25, vampi 8*—, pljuča 10-—, obisti 24*—,* gobec 10-—, parklji 8*—, vime 10*—, loj 24—26, te lečje meso I 25’—, II 23*—, pljuča 20*—, pra šičje meso 32*—, pljuča 12—14,. jetra 14—16, obisti 16—20, glava 24*—, parklji 8—10, slanina sveža 42—48, prekajena 52—76, mast 50, pre* kajeno svinjsko meso 42—46, prekajena svinjska glava 25*—, prekajen svinjski jezik 46*—, konjsko meso 114*—, II 10*—. 2. K1 o* base: Krakovske 56—60, debrecinske 40*—, brunšviške 36*—, pariške 40;—, posebne 36*— safalade ln hrenovke 36—38, kranjske pre kajene (komad) 9*50, krvave 10*—, pretiš njene 36*—, Imortadella 100*—, salame I ogr. 160“—, II 150*—. 8. Perutnina: Piščanec majhen 80*—, večji 40*—, kokoš 40—45, raca 50*—, gos 80—150. 4. Divjačina: Zajec domač 30—50, divji *—, srna —*—. 5. Ribe: Sardele slane (kg) 50—60, sardele prekajene 56*—, arniki (komad) 0*—. 6. Mleko itd.: Surovo maslo 88*—, čajno maslo 80—85, maslo 75—80, mleko liter 4—6, jajca komad 2—3, sir polemendolski 100*—, parmesan 220* ki odhaja iz Zagreba ob 22.10 prihaja1 S»Vski 70*—, tilziter 100*—, trapistni 56—i v Bakar ob 6.57. Oba vlaka vozita redno in imata v Bakru zvezo na parobro-de za Dalmacijo in otoke. g Popravek vagonov. Prometno ministrstvo marljiyo dirigira pokvarjene, oziroma razbite vagone v popravilo v Madžarsko. Od tam prišlo je že več partij popravljenih osebnih vagonov vseh treh razredov, in teretnih vagonov. Počasi ali sigurno tudi v tem pogledu napredujemo. g Amerikanska vlada bode izplačala pridržano jugoslovansko imovino. Kakor javlja chikaška »Jugoslavija« je jugoslovanska vlada sklenila reci* procitotno pogddbo z ameri kansko vlado glede izplačanja imovine jugoslovanskih državljanov, katera je bila sveječasno zaplenjena po »Alien Pro-pertu Custodian«. Vsled tega je upati, da se bodo posmrtnine in druge imovi* tt /s Ir v /* a -m o L n fljo ** A 1S Tl - ? m i . _ Slu rist prizadetih. ne, ki se nahajajo pri'»Alien Propertu Gustodian«, kmalu vgodno rešile v ko sirček kg 12—14. 7. Pijača: Vino staro 36 do 48, vlnor novo 28—40, pivo U—14, žganje 50—70. — 8. Sadje: Češnje 32*—, jabolke 14—20, češplje suhe 18*—, pomaranče (kmd.) 2—8, limone 2—6. 9. Špecerijsko b I a S 0 Riž 18-36, kava I 76-88, II 56-60, kav: pražena I 112*—, II 78-80, sol 6*-, P°P' cel 80*—, poper mlet 100*—, paprika 80—1“ > testenine 22—24, navadni kis 4*—, vinski Uta 8*—, namizno olje 52—54, bučno olje 48, kva? 50*—, Sladkor 48 do 54. 10. Ž11 o: Plenica 10-11, rž 9-10, ječmen 8*—. oves 5—, Pr05t 9*—, koruza 5*50—6*—, ajda 9*—, n*f vadnl 6*—, leča 12*—, mak 32*—. U- MleV s k i izdelki: Pšenična moka 0 17*—i 16*50, 6 13*-, kaša 11-, ješprenj 10*-, otr«® 3*50—4*—, koruzna moka 6*20-7*-*, koruz" zdrob 7*80—9*50, pšenični zdrob 17—18, sj^0® moka I 18*—, II 16*—. 12. Krma: Se« 200—250, slama 110—160 (100kg). lS* r 1 v o: Drva trda 250—280, drva mehka ™ do 240 za m*, premog 54—74 za 100 kg> ^ 1 kg 8*—, petrolej 22*— liter, karbid ifTi sveča komad 3*—. 14. Zel en java (kg) Motovilec 1, radič 1, zelje pozno (glava) ohrovt 0*—, karfijola 10-15, koleraba «afll zemnica 0*—, špinača 1*—, peteršilj (*< ^ -*30, zelena —*30, čebula 6-7, česen 16-* por komad 1*—, korenje vrtno (kupWW , zelenjava za kuho (šopek) —*30, pesa rdec1 (kupček) 1*—, repa pozna (kupček) 0*—» k*®?l pir pozni 1*90-2*40, hren 15*—, mande‘™j 100*—, lešniki 80*—, dateljni 100*-, orehi 18*—, orehi luščeni 60*—. 15. Ki sli ne i kislo 3*—, repa kisla 2*—. — 16. ^rU«| Del (50 dkg) 8*-, črn (60 dkg) 7*-, *e“7 (5 dkg) 1 K. Mala oznanila. Prodajalka se sprejme takoj v papirni trgovini V. VVeisl, Glavni trg 22.- 680 8-3 Išče se učitelja za alovanskl Jezik. Naslov se izve v uprav-nifltvn. 682 Plato-voz za težo 4000 kg, Se ne okovan, se proda. Slavko LeSnik, kolarski mojster, Pod mostom ŠL 10; 684 Dobro ohranjeno moško kolo so jako poceni proda. Vprala e e v Cankarjevi ulici St, 1 pri hišniku. Lepo malo poaoatvo, pri pravno za Železničarje, pol ure od Maribora, na prodaj. Krčevina št. 57, nad tremi ribniki. 686 Proda aa vos konjsko opremo, št. 26-II, 5. (sip) • Sodna ul. 688 2-1 StavbIKo, 845 m*, vporabno tudi kot njiva ali*pa za vrtnarijo, ja na prodaj. Vprašati Frankopanska ulica 10 »v trgovini. 689 3—1 Lahko motorno kolo (Mo* tor-Reve), 2 cilindra, dobro Hlla s f stanova«!** * in 6 kuhinj, vrtom. ce, 10 minut od m**’ ' ,< pravna za vsako proda. Naslov r»*Pr* < »Tabora«. Gonilni ji za stroje v vseh il®10*. pri 30 do 200 mm v z,IoSe(j|*r Ivanu Kr a voj. * tj Aleksandrova cesta *** iur-n«ve/, 4 cninara, aooro ---------------—-------- ohranjeno, se proda. Drav- ska ulica 11. gostilna. . I VV\A? \? esfcompfna banka »Mariboru;'Aleksandrova cesta it. 11 Mursko Sobota in Velikovec. i" Vfege -TO hi HM- račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje In pr ode ja: Devize, valute, vrednostne '■papirje-itd.- . . ^4^,., Etkontira: Menke, deviz^ vrednostne papirje itd. kredita: Pod najugodnejšimi poboji. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- M inozemska mesta. Oaje predujme: Na vrednostne papirje in nft blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izyršuje najko-laotneje. i Lastnik in izdajatelj: »Konzorcij Tabor**. — Tiska: Mariborska tiskarna d.