PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! LJUBLJANA, NEDELJA, 30. MAR C.A 1900 • LETO XI. ŠTEVILKA 87 . CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA OD 1.MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. XI JO JE 8. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE V Splitu splavili ladjo velikanko Svečanosti se je udeležil predsednik republike, Jovan-ka Broz pa je botrovala splavitvi 88.000-tonskega tankerja za Indijo. Predsednik Tito je obiskal Trogir SPLIT, 29. marca. (Tanjug)- Delovni ljudje ladjedelnice »Split« so doživeli danes dva izredna dogodka — obisk predsednika republike Josipa Broza Tita in splovitev orjaškega 88.000-tonskega tankerja, ki so ga zgradili za trgovsko ladjevje Indije. Razen predsednika Tita so se svečanosti splovitve največje ladje, zgrajene doslej v jugoslovanskih ladjedelnicah, udeležili mnogi gostje in povabljenci, člani delovnega kolektiva in nad 15.000 prebivalcev Splita. Zanimalo jih je. kakšen je novi dosežek konstruktor jev in graditeljev naše ladjedelniške industrije. Svečanost ob splavitvi nove ladje je začel in pozdravil v.soke goste predsednik upravnega odbora ladjedelnice »Split« inž. Dušan Kukič. le je poudaril, da pomeni agradit-v tega tankerja pravo prelomnico v orientaciji našega ladjedelništva. Na svečanosti sta govorila tud: veleposlanik republike Indije v Beogradu Dzai Kumar Atal in predsednik pa robrodne družbe »Shipptng Corporation of Itidia« Pra-sad Svivastra. Le ta je med drugim reke*, da se njegova družba najtopleje zahvaljuje Jovanki Broz. da je ustregla njeni prošnji in botrovala pri krstu te lepe ladje, največje v indijskem trgovskem ladjevju in hkrati največje, kar 50 jih doslej zgradile jugo slovanske ladjedelnice. Ta ladja, je rekel Svivastra. je posvečena spominu pokojne-ga predsedn:ka. narodnega junaka indijskega naroda in fetnikn gospodarske blaginje Indije pokojnega Džava harlala Nehruja. Koča Popovič na Eisenhovverje-vem pogrebu BEOGRAD. 29. marca »Tanjug). — Kot osebni zastopnik predsednika SFRJ Josipe Broza Tita se bo pogreba umrlega bivšega predsednika ZDA Dwighta Eisenhovverja udeležil član sveta lederacije Koča Popovič. Jutri, v nedeljo, bo z letalom cdjx>toval v ZDA in bo prispel v Wash:ne ton :: -poldne po krajevnem ameriškem času. Pogreb bo v ponedeljek. Potem je soproga predsednika Tita Jovanka Broz izrazila zadovoljstvo spričo časti. da botruje največji ladji, zgrajeni v naših ladjedelnicah. Med drugim je rekla, da ji je ljubo, da d£ ladji ime pokojnega predsednika, filozofa. misleca in preizkušene ga prijatelja jugoslovanskih narodov Džavaha riala Nehruja. Po starem običaju je zaželela ladji in njeni posadki, da bi dolgo plula po valovih jugoslovanskega morja in De Gaulle jutri v ZDA Francoski predsednik se bo udeležil pogreba Dvvighta Eisenhovverja OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, 29. marca. — General de Gaulle bo jutri s puncu petega tedna ofenzive so osvobodilne sile napadle približno 15 ameriških in saigonskih oporišč, med drugim tudi letalsko oporišče Bien Hoa v bližini Saigona. Včeraj so potekali boji na jugu ob delti Mekonga do demilitarizirane cone na severu. Dan žalosti v ZDA Eisenhowerjeva smrt je vzbudila velik odmev v svetu — Državniki o njegovih zaslugah vojskovodje proti nacizmu VVASHINGTON, 29. marca. (AFP, DPA). Na ukaz predsednika Nhcona bo v ZDA v ponedeljek dan žalovanja ob smrti bivšega predsednika Dvvighta Eisenhovverja. Vsi državni uradi bodo zaprti, na zveznih ustanovah pa bodo za 30 dni izobesili državne zastave na pol droga. V bližini Thai Ninha je padel neki ameriški konvoj v zasedo osvobodilnih sil. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot 700 ameriških in sai-genskih vojakov. Četverni razgovori ta teden Predstavniki velesil bodo verjetno v četrtek začeli obravnavati Srednji vzhod, čeprav je med ZDA in ZSSB še precej nesoglasij glede resolucije VS WASHINGTON, 29. marca- (AP, Tanjug). State Department je sporočil, da so se štiri velesile sporazumele o začetku četvernih pogovorov o Srednjem vzhodu. Sestanek bo v New Yorku. datuma pa še niso določili. Zadnji dogodki na Srednjem vzhodu so najbrž vplivali, da so se štin velesile odločile za sestanek, na katerem naj bi našli mimo rešitev. Prvi sestanek bo najbrž v četrtek. Velesile skušajo obdržal: pogovore v tajnosti. Med ZDA in ZSSR je še pre ki naj bi bila okvir za rešitev krize. Predsednik Nizon bo imel prihodnji teden priložnost iz- cej nasprotij glede resolucije | menjati mnenja z voditelji dr varnostnega sveta iz leta 1967. j žav. ki se bodo v Washingto- nu udeležili Eisenhowerjeve-ga pogreba; najbrž bodo govorili o najbolj aktualnih mednarodnih vprašanjih, predvsem o Srednjem vzhodu. Varnostni svet ze tretji dan razpravlja o Srednjem vzhodu. Spor se je zlasti zaostril v zvezi s palestinskim osvobodilnim gibanjem. Več delegacij je vztrajalo pri tem, da imajo palestinski Arabci pravico bojevati se proti okupatorjem, Izrael pa je skušal prikazati njihov boj kot po- poln terorizem. Varnostnemu svetu niso predlagali še nobene resolucije. Večina meni, da je treba Izrael ponovno obsoditi zaradi napadov na civilno prebivalstvo. Zunanji minister Riad je izjavil na kongresu arabske socialistične unije, ki poteka v Kairu za zaprtimi vrati, da ni možnosti za obnovitev diplomatskih odnosov med •••IB Nadaljevani« na zadnji strani Osvobodilne sile so minulo noč bombardirale 15 ameriških oporišč. V triurnem boju v bližini Saigona so sestrelile dva ameriška helikopterja. V bližini demilitarizirane cone so se ameriške motorizirane in pehotne enote osem ur bojevale s sever-novietnamskimi vojaki. Ameriško letalstvo varuje ceste, ki vodijo v Saigon. Poročajo tudi. da so v pokrajini Binh Din v srednjem Vietnamu sestrelili ameriški bombnik »B—57«. »Le z ofenzivo, ki bi bila ostra in povsod pričujoča ter ob vsakem času, bi lahko najbolj učinkovito ohranili in razvijali pobudo osvobodilnih sil,« je rečeno v analizi o vietnamskem vojskovanju, ki so jo objavili v Hanoiu v publikaciji »Vietnamske študije«. Tu je tudi rečeno, da so ameriške vojaške sile »sužnje svoje pasivnosti«, osvobodilne sile pa imajo popolnoma svobodno iniciativo. Osvobodilne sile, kot je rečeno v tej študiji, nenehno upoštevajo, da je treba prisiliti sovražnika, da razbije svoje sile in mu onemogočiti, da bi obkolil osvobodilne enote. Ne smej.Q mu dovoliti, da bi se utrdil na obrambnih položajih, in morajo mu preprečiti, da bi zagospoda* ril v bližini velikih oporišč in mest. Američani z bombardiranjem niso oslabili socialističnega severa, temveč so ga še bolj okrepili v političnem, vojaškem, gospodarskem in obrambnem pogledu, zatrjuje študija. Smrt bivšega ameriškega predsednika Eisenhowerja je naletela na širok odmev v svetu. Nixon poudarja v kratkem sporočilu, da je država izgubila velikega voditelja, prijatelja in človeka. Predsedniku Nixonu, Eisen-howerjevi ženi in družini so poslali sožalme brzojavke francoski predsednik de Gaulle, generalni sekretar OZN U Tant, britanska kraljica Elizabeta II., italijanski predsednik Saragait, zahodno-nemški kancler Kiesinger in drugi. Brzojavko je poslal tudi predsednik Tito. Kancler Kiesinger, ki je na uradnem obisku v Avstriji, se bo udeležil pogreba bivšega predsednika. Na sedežu OZN so izobesili zastavo svetovne organizacije ter zastave 126 članic na pol droga. V sožalnih brzojavkah in izjavah poudarjajo znani državniki zasluge Eisenhovverja v boju proti Hitlerjevi Nemčiji m njegov delež pri zmagi zavezniških sil. »Ime generala Eisenho wer j a bo r»gtai)f> slavno povezano z snago leta 1945, h kateri je tako pomembno pripomogel. Njegovo ime bo simbol državnika, ki je služil le svobodi in miru,« je rečeno v de Gaullovi brzojavki. Ob Eisenhowerjevi smrti se bodo v ameriškem veleposlaništvu v Beogradu od nedelje do srede obiskovalci lahko podpisovali v knjigo žalosti. Umrlemu predsedniku Ei-sentaovverju so sinoči izkazali čast v varnostnem svetu OZN. Generalni srekretar U Tant je imenoval Eisenhovverja velikega vojaškega poveljnika druge svetovne vojne. Sovjetski veleposlanik Malik pa je v spominskem govoru opozoril na Eiseniio-vverjeva prizadevanja za uma riško-sovjetsko prijateljstvo. Omenil je konferenco voditeljev leta 1955 in dejal, da so v Sovjetski zvezi optimistični glede svetovnih dogodkov State Department je popoldne sporočal, da se bodo pogreba udeležili: francoski predsednik de Gaulle, zahod-nonemški kancler Kiesinger, italijanski premier Rumor, filipinski predsednik Marcos avstrijski premier Gorton, predsednik Botswane Kilama, premier Južne Koreje Kvvon, tunizijski predsednik Burgiba, belgijski kralj Bau-doin, iraški šah Pahlavi, britanski obrambni minister He-aiey, indijski finančni minister Desai m osebni Naserjev svetovalec Favzi. Sovjetsko zvezo bo zastopal maršal Cujkov, ki je vodil operacije pri Stalingradu, pozneje pa je bil poveljnik sovjetskih sil v Nemčiji. Amerika ne slavi Eisenhovverja kot- velikega stratega to odličnega vojskovodjo, temveč poudarja njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot generai-politik, ko je združil prizadevanja to akcije zavezniških vojsk, ki so z zahoda vdrle v Hitlerjevo evropsko trdnjavo. Skoraj vsaka struja v Ameriki se danes lahko sklicuje na Eisemhowerjevo politično dediščino. Liberalna Amerika • Nadaljevanje na zadnji strani Pat ali mat v Damasku? Na kongresu se »civilisti« odločno upirajo »vojaškemu« krilu BEJRUT, 29. marca (Tanjug). — Četrti izredni kongres sirske partije Baas gre h koncu, napočila pa je kritična faza. Čeprav armada tega ni pričakovala, se skupina civilnega dela vodstva, ki jo. vodi namestnik generalnega sekretarja partije Šalah Zdid, še vedno močno upira, zavrača obtožbe vojske to navaja svoje dokaze. Spoznali so, da obrambni minister Asad ne more s silo rešiti sedanje krize. Tudi (niso hoteli odstopiti in zapustiti • •• Nadaljevanje na zadnji strani „Komandosi“ v Španiji Amnestija obsojencev iz državljanske vojne je simbolična VETERANI NA SNEGU — Tednik »Tedenska tribuna« iz Ljubljane je skupaj s SZS včeraj že drugič priredil srečanje smučarskih veteranov na Viševniku, ki se ga jeudeležilo približno 200 tekmovalcev. Foto: švablč Jugoslovansko odlikovanje za Marca Alaina PARIZ, 29. marca (Tanjug) — Odpravnik poslov našega veleposlanišva v Parizu Veselki Marttoovič je slovesno izročil znanemu kritiku Marcu Alainu visoko jugoslovansko odlikovanje. Književnik je prejel red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo na ogrlici, s katerim ga je predsednik Tito odlikoval za zasluge pri razvijanju fran-cosko-jugoslovanskega kulturnega sodelovanja. Odpravnik poslov Marttoovič je priredil ob tej priložnosti kosilo, ki sta se ga udeležila tudi predsednik društva Francij a-Jugoslavija Jean Cassou to predsednik društva Jugoalavija-Francija Dušan Matič. Navzoča sta bila tudi predsednik Zveze književnikov Slovenije Ciril Kosmač in predsednica slovenskega PEN-kluba Mira Mihelič. Kosmač to Miheličeva se ▼ Parizu mudita ob izidu francoske izdaje antologije slovenske proze. MADRID, 29. marca. (AFP). »Kraljevsko gledališče« sredi Madrida, kjer bo zvečer tekmovanje za »Pesem Evrovizije«, se je navsezgodaj zjutraj odelo v rdeče. To so storili »mestni komandosi«, ki v manjših skupinah že četrti dan zapored organizirajo demonstracije proti Francovemu režimu in ameriškim oporiščem v Španiji, in sicer na različnih koncih živahnega mestnega središča- gledališče« v bližini madridskega trga Fuerta del Sol to v poslopje puščajo le z dovolilnico. Izrednih varnostnih ukrepov se je policija lotila tudi na območju Baskov, zlasti v bližini televizijskega okoliša, cd koder bodo prenašali tekmovanje »Pesem Evrovizije« za približno 200 milijonov evropskih gledalcev, španski režim se namreč boji, da bi njihovi nasprotniki izkoristili ta dogodek to svet opozorili Agencija poroča, da so v teh skupinah študentje to mladi, levičarsko usmerjttii delavci. Napadajo poslopja ameriških družb to sedeže režimskih ustanov, razbijajo okna in puščajo za seboj druga vidna znamenja protesta, mimoidočim pa delijo letake in vzklikajo gesla. Svoje akcije po navadi končajo prej, preden se posreči posebnim policijskim odredom priti na kraj dogodkov. Akcije »mestnih komandosov« so zadnje dni spremljala kratka in burna zborovanja, ki so jih priredili na madridskih fakultetah, kljub temu da je policija zasedla univerzo. Obenem sporočajo iz severne Španije, kjer prebivajo Baski, o akcijah udarnih skupin. Baskijski komandosi so v zadnjih dneh podtaknili razstrelivo v enajstih baskij-skih mestih. Močni oddelki policije so danes zavarovali »Kraljevsko Ceausescu končal obisk v Turčiji ANKARA, 29. marca. (AFP). — Predsednik državnega sveta LR Romunije Ceausescu je danes zaključil šestdnevni obisk v Turčiji in se vrnil v Bukarešto. Na letališče v Ankari ga je spremil turški predsednik Sunay. na nezadovoljstvo, ki vlada južno od Pirenejskega pogorja. Ob prvem aprilu, dnevu, ko režim slavi svojo zmago, je Francova vlada objavila am nestijo za vse jetnike, ki so jih obsodili v letih 1936 do 1939. Kot sporoča Reuter, amnestija ni imela zaželenega učinka, saj v Madridu menijo, da je v zaporu le še malo obsojencev, na katere bi se nanašala ta amnestija, ali pa jih sploh ni več. španski odvetniki menijo, da amnestija nima nobenega praktičnega pomena za voditelje političnih strank v pregnanstvu, ki jih zakon zaradi njihove pro-tifrankistidne politične dejavnosti še vedno preganja. Odlok generala Franca o tej amnestiji so v krogih španskih političnih emigrantov v Franciji sprejeli s precejšnjimi pomisleki. Emigranti Parizu menijo, da bi se lahko vrnili v domovino le, če bi jim popolnoma natanko zagotovili, da se nikomur to treba bati sankcij. Vendar pa so španski emigranti mnenja, da pomeni ta amnestija zmago španskih demokratičnih sil to mednarodne solidarnosti z odporom Španije proti Francovi diktaturi. ceneie za približno 202 120 100 SODELUJTE V VELIKEM NAGRADNEM NATEČAJU Zakonodajna politika republike Razlogov za to, da se je republiška skupščina lotila proučevanja svoje zakonodajne politike, je več. Neposreden povod pa je dala zvezna skupščina, ki je že sprejela resolucijo o temeljih zakonodajne politike federacije. Pobude za zvezno resolucijo pa se razlikujejo od teh, zaradi katerih naj bi sprejeli tudi republiško. Ko so namreč razpravljali o spremembah zvezne ustave, so stali pred dilemo, ali naj v ustavi sami točneje opre-dele, kaj sodi v zakonodajno področje federacije, ali pa je treba storiti kaj drugega. Naposled so prišli do spoznanja, da v ustavi pravzaprav ni kaj spreminjati, da je treba le prakso uskladiti z njo. Od tod se je torej rodila resolucija o temeljih zakonodajne politike federacije. Ker pa je republiška zakonodaja del enotnega pravnega sistema Jugoslavije, so njene splošne značilnosti v določeni meri odvisne tudi od strukture in koncepta zvezne zakonodaje. Ob reviziji zvezne zakonodaje se bo pokazalo, na katerih področjih je le-ta posegla v pristojnosti re-jiublik in se bodo te vrnile republikam. Zato pa bo treba hkrati revidirati tudi republiško zakonodajo ter jo izpopolniti ali pa na nekaterih področjih — morda celo na novo urediti. Ob tem se seveda postavi vprašanje, ali ni morda tudi republika s svojo zakonodajo posegla v pristojnosti občin in samoupravnih delovnih in drugih organizacij. Ob podrobnem pregledovanju zakonodaje bodo nemara našli tudi kaj takega. Razen tega pa so tudi v republiški zakonodaji neskladja, prepodrobno normiranje in podobno, kar naj bi odpravili ob njeni reviziji. Za^ revizijo celotne republiške zakonodaje in za opredelitev zakonodajne politike republike pa je še drug — vsebinski — razlog. Splošen pojav sodobnega sveta je namreč, da se spričo silne koncentracije proizvajalnih sredstev čedalje bolj širi vpliv države, ki s svojo zakonodajo posega v sleherno poro družbenega življenja. človek v takem sistemu je čedalje bolj odtujen, stisnjen v predpise vsemogočne države. Socialistična demokracija pa temelji prav na premagovanju te odtujenosti, v oblikovanju takih družbenih odnosov, v katerih postaja človek svobodna ustvarjalna osebnost. Zato je tudi temeljno izhodišče osnutka resolucije o zakonodajni politiki republike v *m, da je treba ožiti normativno dejavnost državnih organov in širiti prostor za samostojno normativno dejavnost delovnih in drugih samoupravnih skupnosti. V tem je globok humani smisel revizije republiške zakonodaje, da človek ne bo suženj predpisov, ampak njihov kreativni oblikovalec. Ali z drugimi besedami povedano, da postane sam svoj gospodar. VLADO JARC Prihodnji teden v skupščini SRS V torek bo seja republiškega in gospodarskega zbora LJUBLJANA. 39. marca — V torek bosta seji republiškega in gospodarskega zbora. Razpravljala bosta o problematiki vodnega gospodarstva v Sloveniji. Posebna delovna skupina je pripravila predlog skupščinskega akta o ra-■vaju in nalogah na tem področju. Pripravljen pa bo že uidi osnutek sprememb zakona o vodah. Razen tega pa bodo razpravljali Se o finan-dnem načrtu republiškega vodnega sklada za letošnje leto. Zbora bosta razpravljata tud' o gospodarjenju z goz- . do vi. Posebej pomembna pa ' bo razpirava obeh zborov o ' informaciji, kako teče integracija elektro gospodarstva v Jugoslaviji. Republiški zbor pa ima na dnevnem redu še predlog odloka, s katerim se ureja uporaba sredstev. Zbranih s prispevkom za gra-dttev stanovanj za ude'ežen- 1 oe NOV. V petek bo seja socialno- • zdravstvenega zbora, ki bo i razpravljal o uresničevanju j stališč skupščine na področ- j ju rehabilitacije in zaposlo-vanja invalidov ter kako se ' uresničujejo sklepi glede 1 družbene skrb; za predvoj-ne revolucionarje in borce j NOV. Med drugim bo zbor ( razpravljal tudi o sanaciji kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Odbor: pa bodo pr.hodnji ‘ teden razpravljal: med drugim o novem osnutku zakona o glasbenih šolah. Pr-votnega je predlagate!: poslanec Vlado Golob umaknil :n pripravil novega. Pripravljeno pa je tudi gradivo o g’as-benem življenju na Slovenskem. Pristojni odbori bodo razpravljal: o predlogu, da bi izdali zakon o skupnos*:h in skladih za kulturne delavnosti ter o njihovem funkcioniranju. Med številnimi akti. o ka-enh bodo pnhodnji teden razpravljal: odbori, je vsekakor pomemben predlog zakona o prepustitvi neka*e-nh repub'iških prispevkov , določenim premoge-, nikem V.l Seje zborov zvezne skupščine i Trije zbori bodo imeli seje 8. aprila, eden pa 9. aprila BEOGRAD. 29 marca iTa- ' njugi. V sekretariatu za :n- I formativno s užb» zvezne ! skupščine so danes sporoči- ‘ li. da bo prihodnja seja zbo- i rov narod v. zveznega zbora ; in prosvetnp-kul-umega zbo- ! ra 8. aprila, naslednji dan i pa se bo sestal tudi organi- i zacijskopclitični zbor. Zvem: zb.r bo razpravljal i o osnutkih splošnih zakonov o zdravstveni zaščiti prebiva'stva in o zdravstveni sini- 1 bi. Razen tega . bodo obravnavali tudi p ročilo o poteku in rezu'tatth javne razprav* v zvezi s tezami o razvoju m izpopolnjevat’! vzgojno izobraževalnega sistema: razpravljali pa bodo tudi o i s-nutku resolucije o uresniče- i vanju ustavnih načel glede enakopravnosti jezikov in pi- , sav narodov ter narodnost Jugoalavr.e. Ta osnutek resolucije bo obenem tudi na dnevnem redu seje zbora narodov. Poslane: jprnsvetno-kultur- nega. zbora bodo pretresli najprej poročilo o poteku in rezultatih javne razprave v zvezi s tezam: o nadaljnjem razvoju in izpopolnjevanju vzgojno izobraževalnega sistema. nato pa tud: informacijo o uresničevanju skupščinske resolucije o znanstvenoraziskovalnem delu. V dnevnem redu seje orga-nizacijskopolitičnega zbora je med drugim predvideno razpravljanje o poročilu o deu pristojnih t rganov pri odkrivanju in preprečevanju kriminalnih prestopkov. Posvetovanje mladine ORMOŽ. 29. marca. — Tu Je bilo včeraj v organizaciji mladinskega predsedstva občinskega komiteja Zveze mladine Ormož posvetovanje mladine. kateremu so prisostvovali tudi člani predsedstva republiške konference Zveze mladine Slovenije. Posvetovanja o pripravah na republiško konferenco ZMS so se udeležili predstavniki ljutomerske. lendavske, radgonske. ptujske in ormoške občine; v razpravi so med drugim spregovorili o izobraževanju mladine, ki ostaja na vasi. in o kulturnem delu mladine na tem območju. Na posvetovanju so predlagali kandidate za člane predsed stva republiške konference ZMS in za zvezno konferenco ZMS STIHRLE Jubilej tržaškega Večja proizvodnja slovenskega šolstva Minilo je osemdeset let od ustanovitve prve Ciril-Metodove slovenske šole v Trstu OD NAŠEGA DOPISNIKA TRŽAŠKEGA' TRST, 30. marca. Danes bodo učerici in dijaki slovenskih šol na Tržaškem skupaj a najstarejšo slovensko generacijo proslavili 80-letnico ustanovitve prve Ciril-Metodove slovenske šole v tem mestu. Srečalo se bo dvoje generacij, ena, da obudi spomin, druga, da spregovori o svoji sedanjosti. ob manj zaposlenih Napori jeseniških železarjev za rešitev podjetja iz izredno težkega položaja JESENICE, 29. marca. V železarni bodo s L aprilom zaprli vrata za nove delavce. To so sklenili na današnji seji centralnega delavskega sveta podjetja, na kateri so obravnavali in sprejeli sanacijski program. V njem je tudi vrsta nalog, ki jih bo moral izpeljati kolektiv, da se bo ob pomoči od zunaj izvlekel iz sedanjega težkega položaja. Razprava v odborih / izvršnega sveta V začetku prihodnjega tedna je predvidena seja izvršnega sveta Slovenije, na kateri bodo obravnavali problematiko s področja gospodarstva, socialne politike in komunalnih vprašanj ter prosvete. Predvidene so tudi seje odborov izvršnega sveta. Tako bo odbor za samoupravljanje in notranjo politiko med drugim obravnaval predlog zakona o zaVjučnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije v letu 1968. predlog za prenos sredstev veljavnega sistema obračunavanja nadomestil ter predlog za izboljšave gospodarske dejavnosti kazensko poboljševalnih zavodov. Odbor za gospodarstvo pa bo razpravljal o osnutku zakona o obrtno nabavno prodajnih zadrugah, osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, predlogu zakona o u-porabi investicijskega prispevka. predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju in razDolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij in o poročilu komisije za ugotavljanje stroškov cinkarne Celje v zvezi s predvideno uporabo dela opreme bivšega EKK Velenje. Devizni računi občanov Demantirane govorice o sprostitvi predpisov glede vlaganja deviz Pred kratkim so se pojavile. de orna tudi v tisku, govorice. češ da bo v kratkem snroščen i vlaganje deviz in valut na devizne račune občanov in da ne bo treba dokazovati. od kje izvirajo. Te govorice zdaj demantirala tako Narodna banka kakor tudi zvezni -ekretariat za finance V Narodni bank: pravijo. da ne pripravljajo nobenih takih predpisov in da za to tudi niso pooblaščeni. Prav tako zatrjujejo v zveznem sekretariatu za fmanre. da nimajo v pripravah takih sprememb. Veljajo torej Se naprej predpisi, po katerih občani lahko vlagajo na devizne ra- . čune pri bankah v cel ti devize in valu»e. ki so jih prihranili od dnevnic. p!ač, štipendij in zaslužkov v inozemstvu. ter devize od avtorskih honorarjev in pod bnih oreiemkov znanstvemkov. knrževnikov. umetnikov, m- i žemrjev itd. v tujini. Do 3(1 j odstotkov deviz je dovo jeni j vlagati na devizne račune od I pckorn:n. invalidnin in po- I dobnih dohodkov ter raznih pomoči in daril iz inozemstva Dedi*č;ne do 100.000 novih din se iahk . v celo*: vlo-ie na devizne račune, od zneskov dediščin nad 100.000 d-n pa 30 odstotkov. Skupni znesek deviznih računov občanov se je lani o -ve*al za 44 odstotkov, predvsem od zaslužkov naših delavcev. zača«T> * zaposlenih v mozem=tvu Konec januarja t. 1. so devizn- računi občanov dosegli mo« mi ijonov novih din. oziroma nad 80 milijonov dolarjev. s. | Ustanovitev prve slovenske šole pod Okriljem Ciril-Meto. dove družbe, ki je že leto dni po svojem nastanku pognala korenine tudi na Tržaškem, je pomemben dogodek v narodnostnem življenju tukajšnjih Slovencev. Bila je rezultat narodnostnega prebujenja in vzpodbuda za razširitev in utrditev slovenske narodnostne ideje na Tržaškem in pred. vsem v zelo ogroženem mestnem središču. . V času. ko so v tržaški okolici ustanavljali prve slovenske, šole. sta imeli tržaška občinska uprava in državna oblast gluha ušesa za zahteve slovenskih svetovalcev, na.1 bi tudi v mestnih središčih odprli slovenske šole. Tržaške mestne oblasti so marca 1883 zavrnile tudi prošnjo 1300 slovenskih očetov, da bi odprli šolo v materinem jeziku. Opogumljeni z željo mestnega slovenskega prebivalstva. so sodelavci Ciril-Metodo. ve družbe v letu 1888 pri Sv. Jakobu v Trstu odprli prvo zasebno slovensko šolo. v katero se je vpisalo prvih 47 učencev. Skromna začetna is. i kra se je prav hitro razplamtela v plamen slovenskega šolstva. Prvi šoli pri Sv. Jakobu se je pridružila še druga na Apuedottu in tretja pri Sv. Vidu ... V vse tri je bilo v letu 1918-19 vpisanih 2524 slovenskih otrok. Sole Ciril-Metodove družbe, brez lokal, nih in državnih podDor. so tako postale žarišče slovenskega narodnostnega živi'enja in jez asimilacijskih dejavnosti uradnih italijanskih šol. Iz teh šol so izšle ugledne osebnosti političnega in kul. turnega življenja zamejskih Slovencev, izmed katerih so se mnogi po prvi s ve* ovni ; vojni in predvsem ob nasto-au fašizma razkropili po vse! Sloveniji in bližnji Hrvatski. Sole so bile trn v peti fašističnim oblastnikom in mw (1/rnfur TUNIS Med ZSSR in Kitajsko še ni vojne; je pa že vojaška konfrontacija. Konflikt lahko v kratkem času vtisne svoj pečat vsemu mednarodnemu življenju in takrat bomo vsi neposredno prizadeti. Treba je torej imeti jasen vpogled v stvar, če nočemo postati žrtev propagandističnih argumentov, ki jih bosta obe strani servirali v prihodnjih tednih. V tej zadevi Je treba najprej zavreči vse ideološke razlage. Spopadi na Ussuriju jasno odkrivajo, če je to sploh še potrebno, da je bil ideološki spopad samo pročelje spopada dveh sil. spo-peda dveh velikih sil. Odslej fasade ni več. Nič več se ne obmetavajo s citati iz Marža, Engelsa in Lenina; streljajo se m padajo možje, ki so v atudM ZMnCUBSOTK VARŠAVA Vladi ZDA in ZR Nemčije sta sklenili izkoristiti napetost med ZSSR in Kitajsko. Menita, da se jima bo splačalo, postati pozoren na »sovražnika našega sovražnika, ki bi lahko postal naš prijatelj«. V minulih dneh je bilo nekaj primerov, za katere bi lahko rekli, da predstavljajo dvorjenje Kitajski. V New Torku je bil poluradni sestanek, na katerem sta bila prisotna senator Edward Ken-nedy in bivši ameriški veleposlanik v OZN Arthur Gold-berg. Predstavnik Bonna je rekel, da je njegova vlada zainteresirana za to, da bi se povečala trgovina s Kitajsko. O Pakistanu OkrMsMfnvk* LONDON S sklepam predsednika Ajuba Kana, da se umakne, in da izroči oblast armadi, prehajajo pakistanski neredi v novo obdobje. Ne bi bilo treba podcenjevati težav, s katerimi se sedaj srečuje general Jahija Kan, ki je v deželi proglasil obsedno stanje. Vzhodni Pakistan, kjer je vladalo najhujše brezpravje, je preveč prostran, njegovi prebivalci pa so preveč nezadovoljni, da bi jih mogla kontrolirati garnizija, ki šteje eno divizijo. Nesmiselno je govoriti o odcepitvi — Pakistan nima kam. Ta teokratska država mora na nek način ostati skupaj. THE TIMES LONDON Predsednik Ajub Kan se umika v času, ko je Pakistan v krizi. Ko je pred enim mesecem sporočil, da ne namerava več kandidirati za predsednika je to storil iskreno in s patriotično mislijo v srcu. To zasluži priznanje. Na oblast je prišel, da bi odstranil politike, v katerih iskrenost in rodoljub j e ni zaupal; v tem procesu pa je popolnoma odstranil tudi politiko. I/Aurore PARIZ Vzhodni Pakistan je krvav zaradi neredov, zverstev in medsebojnega obračunavanja. Je mar Kitajska aktivirala detonator, ki je danes izzval eksplozijo ▼ Pakistanu? Orožje je že v rokah tistih, ki so naklonjeni Kitaj ski. in ti so ga začeli prvi uporabljati. Mao Ce Tung še ni opustil sanj. da bi prodrl na indijsko ozemlje, zato si prizadeva zasejati na tem področju zmedo in upor, da bi dobil izgovor za intervencijo. Ce na tem področju ne bo mogel dobiti oporišč, mu bo nemara zadostovalo to, da upostavi v Pakistanu prokitajski režim, ki bo sposoben povečati grožnjo, pritiska na Rusijo. Mojstri goljufij Prevarali so celo elektronski računalnik Stvar je sedaj stroj preveč sanpe človeku. Elektronski računalnik »model 380«, ponos in slava Ni-ragve, ja padel v past, ki so mn jo nsstavH' utajevalci davkov. aZa trenutek je računalnik sicer okleval pred ponarejenim podpisom, potem pa je nasedel«, pripovedujejo, da bi mu zmanjšali krivdo. Za baseballom je utaja davkov v Nikaragvi najbolj priljubljena dejavnost. K temu spodbuja tudi odmera davkov: 4 odstotke na letni dohodek, ki maša do tri tisoč dolarjev. Velike družbe, ki izkoriščajo naravna bogastva dežele, plačujejo državi nekakšno miloščino. Pred osmimi leti so družbe, ki izkoriščajo gozdove, odštele državi v obliki davkov tri odstotke vrednosti posekanega lesa. Ta »liberalna« politika je hkrati razlaga za okolnost, da je v tej centralnoameriški »dedni« republiki nenehno na oblasti družina Somoza. Predsednik Anastasio Somoza, tretji tega imena, je nasledil bratu Luisu, ki je leta 1936 zasedel še topli predsedniški ilnšasann I ksragvo bolj sshsvala L’ EXPRESS PARIZ PIFTRO V PRIČAKOVANJU NAVDIHA O Evropi •mečih comom jnnuDi muinci cccr MOSKVA Ce ne želimo živeti v svetu utvar o »mali Evropi«, marveč v stvarnem svetu »velike Evrope«, bi se ne smeli izogibati pomembnemu koraku, ki je za vse večjo vlogo starega kontinenta v svetovni politiki tako sam | bojnega razumevanja. po sebi umeven. Ta korak bi morala biti vseevropska konferenca, ki bi omogočila prehod od splošnih izjav o miru k otipljivim ukrepom za oblažitev napetosti in razorožitev. k ukrepom za razvoj sodelovanja med vsemi evropskimi državami. »Velika Evropa«, ki v njej živimo, mora postati celina plodnega sodelovanja enakopravnih narodov in dejavnik stabilnosti, miru in medse- fotelj očeta. »Tacho« je bil j namreč ubit na nekem plesu po dvajsetih letih vladanja: morilčevi streli so se stopili z jokajočimi akordi tanga. Družina Somoza pooseblja danes tretjino vsega nacionalnega premoženja. Nekomu pa se je vendarle zdelo, da »se ▼ Nikaragvi« veliko zasluži, davkov pa prijavljajo malo. To je bil direktor davčne uprave Ofilio Lacayo. Vmemirjen spričo tega odkritja je vprašal za svet ameriške davčne izvedence in ti so mu priporočili, naj uporablja elektronski računalnik. Računalnik je bil tako uravnan, da je »obdeloval« samo kartone s podpisom najvišjega davčnega fimkcionarja. Dvanajst uradnikov iz ministrstva za finance pa je predlagalo velikim družbam, da bi bili »pripravljeni urediti zadevo«; zadeva, da bi stala 330 dolarjev' »na glavo« to je trikrat več, kot znaša njihova mesečna plača. Podjetni uradniki Iz ministrstva za finance so prefotografira-li podpis Ofilia Lacaya, opremili z njim ponarejene davčne napovedi in jih dali v »obdelavo« elektronskemu računalniku. Samo po sebi se razume, da so prave napovedi skrbno uničili. Rezultat te operacije je bil, da so se davki na podlagi številk s ponarejenih davčn-h napovedi ananjšali za 90 odstotkov. V skrbeh, ker elektronski računalnik ni razrešil problema. marveč ga je še zapletel. se je Lacayo odločil, da mu postavi kontrolo, ki so jo poosebljali davčni izvedenci. Superprevara. ki so jo odkrili minuli teden, je Ni- ke* so varno m kartonih, ki jih »požira«, p« te moralo MU odslej pet podpisov. Zanesljivo gotovo je, da se te cene m »urejanje zadeve« povišala, ni pa zanesljivo, če bo računalnik v prihodnje pravilno odmerjal davke. Kuga iskrenosti Oni dan je Edward M. Kennedy, senator iz Massachusettsa, ki je star 37 let, v magazinu Look razodel, da se lani ni potegoval za pred-sedništvo ZDA, ker je menil, da je premlad ter premalo izkušen in trden. Nekaj dni pozneje je senator Jedrn D. Williams povedal, da prihodnje leto ne bo več kandidiral za senatorski položaj, ker je pri šestdesetih že prestar. Ta presenetljvi izbruh iskrenosti odpira slepeče možnosti. Kaj, če se bo razširil kot nalezljiva bolezen, pa začne vsakdo javno pripovedovati o svojih slabostih? Senator Jacob Javits is New Torka: »Jaz preveč govorim. Ne vem. kaj me je obsedlo, toda kaže, da moram ob sleherni priložnosti govoričiti prav o vsem. kar mi pride na misel. Po ženinem nasvetu sem sklenil, da bom molčal cel teden dni, začel pa bom prav zdajle.« J. Edgar Hoover, šef FBI: »Predolgo sem že pri FBI. Kaže, da ga ni predsednika, ki bi premogel toliko korajže, da bi me postavil pred vrata. Zato sem sklenil, da bom sam pustil vse skupaj in šel.« Podpredsednik Spiro Ag-new: »Zdaj. ko vidim, kako strašno odgovornost mi nalaga ta funkcija, ne morem STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD-MOSTE obveiča javnost. da se je preselilo iz dosedanjih prostorov v Črtomirovi ulici št. 10 v novo poslovno prostore na Topniški ulici št. 58 (I. vhod). 2631 SITUACIJA »Neue Zeit«, Graz Konec poti in bežanja Intervju z biafrskim voditeljem polkovnikom Ojukvvujem Dopisnika ameriškega tednika »Newsweek« Marvin Kupfer in David Robison sta intervjuvala voditelja Biafre polkovnika Ojukwuja v Umuahii v Biafri. Objavljamo glavne dele intervjuja: *Ural& Tribune LONDON kaj. da ne bi ugibal, ali so se ljudje, ki so me izvolili, zavedali, da morda nimajo prav. Torej . ..« Predsednik Richard Nixon: »Zakaj mi ni nihče povedal, da je vse skupaj neskončno bolj zapleteno, kakor pa sem mislil prej?« Prejšnji predsednik Lyndon Johnson: »Počasi se mi začenja dozdevali, da morebiti le nisem imel prav ob Vietnamu.« Dean Rusk. bivši zunanji minister: »Meni tudi.« Obrambni minister Melvin Laird: »Morda bi bilo pametno, če se ne bi toliko zavzemal za antiraketni sistem. Ta reč se utegne spremeniti v nov Prašičji zaliv.« Newyorški župan John Lindsay: »Kako sem se pravzaprav znašel v vsej tej kaši?« General dr Gaulle: »Britanci so proti meni. Nizozemci in Belgijci so proti meni. Italijani so poti meni. Nemci so proti meni. Celo Francoz: začenjajo dvomiti o meni. Mon Dieu, le kaj mi hodi na misel: se morebiti res motim?« Ministrski predsednik Ha-rold Wilson: »Pusti to. stara sablja! Spregledali so te!« Poraženi predsedniški kandidat Hubert Humphrev: »Seveda je lepo> če je človek spet doma. toda .. toda ko M le...« Edvard Kennedv: »Morda bi se mi pa bilo vendarle posrečilo.« JAMES RESTON Vprašanje: Ali je pomanjkanje hrane v Biafri tako veliko, da M vas prisililo ponovno raanisliti o svojem boju za neodvisnost? Odgovor: Težko si je misliti. da bi bilo naše ljudstvo že na meji popolne sestradanosti. O tem pišejo v glavnih naslovih časopisov, toda tukaj se lahko sami prepričate. Marsikaj smo storili in precej (hrane) je prišlo v deželo. Najpomembnejše je to, da smo znali dobiti hrano skozi sovražne črte ... Ce bi nam resnično grozila popoka lakota, bi takoj sklical posvetovalno skupščino. Mislim, da lahko uganem njen sklep: verjetno bi sklenila, da je bolje še nekoliko bolj stradati in si pridobiti svobodo, kakor da bi se vdali. Ne vem, kaj se zgodi z ljudstvom, ko v resnici strada. Morda se spremeni, ne morem pa si misliti, da bi glasovalo za vdajo. Vprašanje: Kako bo po vašem mnenju s prehrano v prihodnjih mesecih? Odgovor: Položaj bo že težji, kakor je danes. Mislim pa, da ne bo obupen____Lju- dje so začeli obdelovati zemljo okrog svojih hiš, čeprav danes nimamo ničesar v izobilju ... Počakati bomo morali več mesecev, da bomo pospravili pridelek. Mislim, da lahko vzdržimo štiri mesece s tem, kar imamo, če ne bo večjih zastojev pri pošiljkah pomoči. In če se nam posreči vzdržati te mesece, -smo na konju. Vprašanje: Kakšen bi bil po vašem položaj, če bi Nigerija dobila oblast nad Bi-afro? Odgovor: Prepričani smo, da je njihov namen geno. cid. To bi rad malo pojasnil. Čeprav pomeni beseda genocid uničenje določenega naroda, se pojem ne omejuje samo na ta pomen. Uničenje naroda — odstranitev ali u-ničenje tistega, zaradi česar so ljudje narod — to je genocid. Nigerijci poskušajo naravnost uničiti tisto, kar nas dela narod — naše ustanove, naše organizacije in našo sposobnost, da te ustanove oživimo. Vprašanje: Kakšna pogoje bi priporočili za nigerijsko- biafrski sporazum o prevozu pošiljk pomoči v Biafro? Odgovor: Predlagal sem pomorsko-rečne prehode, o čemer ni druga stran povedala svojega mnenja. Predlagal sem letalski most za dnevne prevoze pošiljk. Toda zavrnil sem predloge za kopenski prehod ... Nigerijcem smo preprečili vdreti v osrčje naše dežele, ker smo jih lahko zadržali... Toda Nigerijci ne spoštujejo dogovorov. Prav lahko si predstavljam, da bi cesto očistili in demilitariziran, v 48 urah pa bi se s takšnimi ali drugačnimi izgovori pojavili Nigerijci in mi jih ne bi mogli zaustaviti. Vprašanje: Kaj menite o zgraditvi drugega letališča, na katerem bi podnevi pristajala letala s pomočjo? Odgovor: Osebno ne bi dovolil dnevnih poletov iz vojaških razlogov. Vem, kaj pomeni, če odstranim kamuflažo z letališča podnevi. Toda ljudje umirajo. Zato bi moral zgubiti nekaj vojaških prednosti, da bi dobil malo več pomoči... Ce bi lahko kaka ustanova, ki pošilja po- Newsweek moč, zgradila letališče, ji bom to omogočil in letališče bodo lahko uporabljali podnevi. Vprašanje: Ce bi bilo mogoče končati vojno s pogajanji, ali bi se zadovoljili z nekaj manj, kakor so meje nekdanje Vzhodne p-krajine, ki je postala Biafra? Odgovor: Vaše besede pomenijo tole: vi ste trgovski potnik in ste bili na poti. Vrnili ste se domov in našli svojo ženo v objemu drugega moškega. Ta moški je dejansko zasedel vašo hišo, vi mi pa govorite: »Ker je že zgoraj v hiši, ga pustite zgoraj Vi pa se zadovoljite s pritličjem.« Stvar je izvedljiva, kajne? Vprašanje: Z drugimi besedami, meje Biafre morajo biti meje bivše Vzhodne pokrajine? Odgovor: Ce pride do trajne ureditve, brez dvoma. Morda še več. Sedem dni VIDA HREŠČAK Vprašanje: Kaj pravite k trditvi, da bi neodvisnost Biafre razdrobila, »balkanizirala« Afriko? Odgdvor: Kdaj boste vi Američani preboleli svojo neokolonialistično miselnost? V absolutnem smislu s kakšno pravico diktirate pogoje tukajšnjim ljudem? Mi nimamo šibke in majave skupnosti .. .Ce s pojmom »balkanizacija« mislite razprtije, delitve in odcepitve, vam odgovarjam: ozrite se na Evropo. V Evropi so bile brezkončne vojne, preden je Balkan postal »balkaniziran«, in potem, če nič drugega, je prišel mir. S kakšno logiko domnevate, da bi »balkanizacija« Evrope in biafrianiza-cija Afrike povzročili drugačne posledice? Vprašanje: Ali mislite, da prizadevanja Biafre opravičuje na tisoče mrtvih? Odgovor: Prizadevanja Biafre v tej vojni ne morejo opravičiti niti ene smrti. Toda kaj drugega nam preostaja? Ce stojite na mestu, vas ubijejo. Ce bežite, vas ubijejo... V najbolj severnih pokrajinah Nigerije so začeli klati in ubijati naš narod. Bežali smo, bežali in bežali. Potem smo prekorači’ črto in si dejali: zdaj smo doma. To je Biafra — konec poti in konec bežanja. Vprašanje: Ce bi Biafro premagali, ali bi vi šli v izgnanstvo? Odgovor: Ostal bi v Biafri do zadnjega. Četudi bi bil zadnji človek, bi šel v napad s svojo puško. Vprašanje: Ali Francija v pomembnem obsegu financira vaš vojni napor? Odgovor: Francija ne dela tega. Želel bi, da bi Francija to delala... Francija nas prav zdaj moralno podpira. Ce bi nam Francija zares pomagala in nam dajala denar, bi bil zdaj vojaški položaj drugačen. Vprašanje: Ali mislite, da bo predsednik Nixon spremenil ameriško politiko do Biafre? Odgovor: Moje osebno mnenje? Mislim, da se bodo zgodile spremembe. V Afriki so dejansko tri države, ki nekaj pomenijo: Francija Britanija in Amerika. Brita nija je sevede proti Biafri Francija je očitno za Biafro. In Amerika? Kakor se bo ona odločila, tako bo pad’a odločitev v Afriki. Nekrvava zmaga Edina svetla točka med novostmi zadnjih dni je tisto, kar se je zgodilo na Anguilli V enem najbolj presenetljivih obratov v modemi vojaški zgodovini je drobna, nebogljena in doslej neučinkovita Velika Britanija porazila mogočne sile Anguille ter osvojila to neprebojno otoško trdnjavo. Mala Britanija, ki je igrala vlogo Davida, je podrla anguillskega Golija-ta, kar je presenetilo vse strokovnjake, hkrati pa neznansko vzdradostilo vsakogar, kdor navija na šibkejšo stran. •Nihče ni pričakoval, da bodo Britanci to zmogli,« je rekel dopisnik nekega londonskega časopisa v baru toashingtonskega novinarskega kluba, kjer so ga vsi nalivali s pijačo. »Toda po mojem to dokazuje, da vlade Njenega Veličanstva kdaj ne more nihče več imeti za papirnatega tigra.« Po baru so zazveneli vzkliki. »Pri AnguiUcih so bile oči poirešnejše kakor želodec,« je zavpil nekdo. Vsakdo je hotel vedeti, kako so o-boroženi britanski padalci in pripadniki pomorske pehote zmogli predreti krepko anguillsko obrambo, ki jo je sestavljal kanon iz Napoleonovih časov. 12 lovskih pušk, trije Fordovi tovornjaki in 2000 ovac. »AnguUlci so MB preveč samoza- vestni,« nam je povedal britanski dopisnik. »Mislili so. da se bodo naši vojaki ustrašili njihovih ovac. Njihovo nadutost smo izkoristili. Naše fregate So se približale obali, ovce so se jih ustrašile in se razbežale. Pastirji so skušali čredo segnati skupaj, toda ovce so bile tedaj ie tako dezor-gantzirane, da se niso mogle več postaviti v bran. To dokazuje, da lahko majhen dobro organiziran odred padalcev in marincev premaga veliko večje enote ovac, če le nastopi dovolj odtočno.« jHetalfc« (Stibunc Tako je Anguilla doživela prvi vojaški poraz v zgodovini. Zdaj iščejo krivce v angtuiUskih oboroženih silah, ki jih sestavljajo trije policijski straž-mojstri, šest namestnikov in tri sestre Rdečega krita. Kate, da jih bodo ie ta mesec veliko premestili Washingtonskt opazovalci Anguille menijo, da bo posledice britanske invazije čutiti Po vsem svetu. Nekdo iz State Departmenta je v baru rekel: »AnguiOo ne moremo več tteti med velesile.« »Zdaj moramo premisliti, kakšno je resnično razmerje med našim in njihovim vojaškim potencialom. Ce jih. lahko navzlic obilici orožja, ki ga imajo, porazi majhna dežela, kakršna je Velika Britanija, potem si bomo morali za obrambo Karibov izmisliti nekaj drugega.« Britanski dopisnik je rekel: »Zmerom smo trdili, da lahko zasedemo Anguillo, kadar se nam le zljubi, a so se nam vsi smejali. Zdaj je svet moral spoznati, da ne bomo nikomur dovolili šariti z našim imperijem.« Povedal je nadalje, da so bili britanski golobje proti invaziji pa ne zato, ker bi bila nemoralna, temveč zato, ker so menili, da britanska vojska česa takega ne bi zmogla. Toda jastrebi so dokazovali, da bi Anguillce lahko premagali z nenadnim naskokom. preden bi ti utegnili privleči iz skednjev senene vile. Pokazalo se je. da so imeli prav jastrebi. »Kaj boste storili zdaj,« je vprašal neki Američan, »ko ste spravili Anguillo na kolena?« »Mi smo miroljubno ljudstvo.« je odvrnil britanski novinar. »V Anguilli smo posredovali tele. ko so bili ogroženi naši interesi. Mislim pa. da bo to delovalo kot opozorilo, da agresija ne bo ostala nekaznovana nikjer na svetu.« Član društva za anglo-ameriško prijateljstvo je dvignil kozarec: »Danes AngbUla — jutri svetf« ART BUCHWALD VVilson — spiritist Britanski premier Wilson se junaško sprehaja blizu nigerijske vroče fronte. Obiskat je celo bivšo prestolnico odcepljene Biafre. Pa vendar vse doslej ime te nepriznana države še ni prišlo čez njegove ustnice in si pomaga z izrazom »deli dežele, ki niso odvisni od federalne vlade«. Ta molk, ki ga ne bi mogli označiti niti kot verbalno podporo Lagosu, še bolj zamegljuje smisel in cilj WiL- > sonovega obiska, ki sta zaradi nasprotujočih si obvestil že tako in tako dovolj nejasna. V Britaniji so puščali v svet novico, da je Biafra zavrnila Wilsonovo ponudbo za srečanje z Ojukurujem. Predstavniki Biafre trdijo, da takšne ponudbe sploh ni bilo. Zdaj pa slišimo novo inačico: biafrski viri trde, da je Wilson že iz Lagosa ponudil sestanek z Ojukivujem, ter dodajajo, da Biafra nestrpno pričakuje to srečanje. Za Wilsax za igro. sodnik Bottč iz Beograda. STRELCI: 1:0 — Vukotič f«>. * 0 — Katki t35). 3:0 — Ho*.«? <«>. 4:0 — Vrvodič 153). 5:0 — Petrovič <57>. PARTIZAN Curkov:«?. Bajič. Ra. dakovič. Vukelič «Vi«lov:č). Raso-vtč. Paunovič. Katk?. Petrovič. Vukotič iSmtlevak:). Ho4:c. Djordj:č. BBOGRAD: D lord levic. Vukaiino. V.Č Joktc. Stojanovč. Meiar.ovtč. 5-epanovu?. Turudija. Milutinovič. Santtač. Sekularac. Zec. Partizanovi nogometaAi niso bili potrti zaradi slabega vremena. Ig-rali so poletno in veliko bolje kot na zadnids tekmah Beograd ni izpolni! pričakovani. Pred tekmo so beograjski »plavi« celo obljubljali, da bodo dobro igrali in premaga, li Parižana. Na igrtiču stadiona JI. A le igralo eno samo motiv o — Partizan od začeta do konca srečanja. Poločaj se ni spremeni! niti v drugem polčasu. Partizan je igral lepo in dosegel Se dva gola. Beograd se ni mogel upirat: taki igri in je do. fcvel enega najhujših porazov na prvenstvenih srečanjih s krajevnim tekmecem. Partizanova zmaga je (ovsem zashrgena. izvoievana pa le bila po bot.A: in učinkovitejši igri. VEKA_ ILIČ Celje-Kladivar : Železničar 2:4 (0:1) CELJE — Prvenstvena teknk SNX. igr.Ve Glazije, gledalcev 200. aodnilc Jovičič *z Ljubljane STRELCI: O J — Kapi »14». 1:1 — Ubav;č 148». 1:2 — K o m jak • 49>. 1:3 — Kapi »50». 2:3 Žavskl «60». 2:4 — Hormk <73>. CELJE — KLADI VAR Štancer. Kačičnik. Cor.rad:. Ubavič Ferme. Letnar. Regrar. Hribernik. Žtrski. Hujnik. Koder ŽELEZNIČAR: Vin. Planko. Be rendijaš. Čeber. Marja*:*. Kipnik. MafjaSec. Kap*. Horjak. Durgaj. L-pog!avšek Dana^n:a prvenstvena tekma, čeprav je bila odigrana na -rthem re-t*nUs ni zadovoljila maloštevilnih g edalcev. Igra je bila na pndzvez. n: ravni. Cel:ara la SZ na trenutke neko iiko naj adalnejša. .Sodnika sta bila oii takem razpletu seveda neprestano na preži in sta kmalu izključila Raguhna. Prednost CSSR ni znala izkoristiti Ogorčena bitka je tekla neusmiljeno pri čemer je v-^akao sprostil vse >ile, tako da sta bila oba vratarja neprestano v nevarnosti Igralci CSSR so se pov-em otresli nervoze in bili od sle) za spoznanje boljši in nevarnejši v prodorih Med eno tako naglo akcijo je Horešov-ky v 49 sta nasprotnika menjala prostor Za SZ je bila usodna že 51. minuta. ko se je Jaroslav Holik ob ograui spretno znebil nasprotnika, se j-ognal s ploščico proti vratom, se mimogrede ognil po^lednejmu branilcu in nato usekal s strani — 4.2! Toda bitka s tem še ni bila dobljena, čeprav so igralci CSSR gospodarili po tfmalSaoa in izkoriščali zmedenost nasprotnika, ki je marsikatero akcijo napravil že iz obupa. Vse je že kazalo, da bo ob spretnem taktiziranju ostalo pri tem rezultatu, ko je Ragulin v 58. minuti s strelom iz daljave presenetil Pzurillo — 4:3. Treba je bilo vzdržati še 2 minuti Tekel je hud boj s časom m živci, pri čemer so igralci SZ poskušali vse, vendar niso več prišli do odloči! -oega f rodora Do konca prvenstva so preostale še naslednje tekme — ZDA : Finska. Švedska : CSSR in Kanada : SZ. Predpostavljajoč, da ne bo večjih presenečenj bo o knočni uvstitvi prvih treh odločala tekma CSSR : Švedska. Zmaga ali remi v tej tekmi bi prinesla CS.SR prvo me sto. poraz CSSR pa bi skoraj gotovo pomenil prvo mesto SZ in drugo Švedske, kajti pri ennkt-m številu *očk trojice tekmecev odloča razlika v golih. Kanada : Finska 6:1 (2:0, 3:1, 1:0) STOCKHOLM. 29. marca. — Na I*rvi tekmi predzadnjega dne svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je Kanada premagala Finsko 6:1 <2:0. 3:1. 1:0). Pred 6500 gledalci sta sodila Dahlberg ♦ Šved) in Bata . Gole za Kanadčane so do^gli K:ng. SteDhenson, Heindl. B?geg. Mott in Huck. za Fince pa Mononen. Na prvi tekmi 13. mr.rca so Kanadčani zmagali 5:1. Kanadčani so 4 že pred današnjo tekmo zagotovili 4. mesto pa tudi za Fince tekma n| bila kdo ve kako pomembna, saj bo šele jutrišnje srečanje med Finci in ZDA odločalo, kateri ekini bo pripadlo zarin e mesto v skupini A Švedska : ZDA 10:4 (6:2, 1:1, 3:1) LESTVICA Izgubili z Danci Prvi dan mednarodnega rokometnega turnirja v Tivoliju ČSSR premagala ZRN 17:15, Danska pa Jugoslavijo 22:18 LJUBLJANA, 28. marca — V dvorani Tivoli se je danes začel mednarodni rokometni turnir »Cetveroboj narodov«. Tekmovanje je slovesno odprl predsednik RZS prof. Stanko Toš, ki se je zahvalil pokrovitelju, predsedniku mestnega sveta inž. Mihi Košaku in vsem, ki so pripomogli k veliki prireditvi. V prvi tekmi je pred okrog 1-000 gledalci CSSR premagala ZRN 17:15, v drugi tekmi pa so Danci pripravili z zmago 22:18 nad Jugoslavijo veliko presenečenje. Drugi dan — v soboto — igrajo Danska : CSSR (18,00) in ZRN : SFRJ (19,30). ZRN: Voigt, Bode. Ahrendsen 1, Groning, LUbking 5, Moller 2, Munck 4. Neuhaus. Schandin 2. St robi, VVenert 1, Wolf. Sodila sta Jugoslovana Doma-zet in Stanojevič. ČSSR : ZRN 17:15 (11:5) Kljub temu da so v Ljubljano prišli brez odličnih Vojteha Ma-reša in Dude. so svetovni prvaki — ekipa CSSR — odlično začeli. Nemci se še niso prav znašli, ko so imeli Cehoslovaki že štiri gole prednosti. Sivolasi Ki a nat je bil nezmotljiv pri streljanju sedemmetrovk, ki sta jih jugoslovanska sodnika na trenutke prestrogo dosojala. Za ekipo ZRN je bila usodna predvsem to, da se sloviti strelec LUbking nikakor ni mogel prav razigrati, pa obramba ni bila trdna. Veliko zaslug za visoko vodstvo CSSR v prvem polčasu gre vratarju Skarvanu, ki je bil skoraj nepremagljiv. V drugem polčasu se položaj ni dosti spremenil. Skarvan je še naprej branil v izrednem slogu in šele ko je LUbking kot zna.t in šele ko je LUbking zaigral kot zna. so Nemci v nekaj minutah znižali razliko na tri gole. Razigrali pa so prepozno in CSSR je prednost brez večjih težax* obdržala. CSSR: Skarvan, Amošt, Hor- vat, Beneš 3, A. Mareš 1, Kavan, Konečno, Havlik 5", Herman 1, Kranat 7, A. Lukošik, J. Luko-šik. Danska : Jugoslavija 22:18 (11:11) Jugoslovani so že prikorakali na igrišče kot veliki favoriti in vi deti je bilo, da so v svojo zmago povsem prepričan. Tud začetek tekme je kazal, da bodo na-š tokrat z Danci zlahka opravili. Za poraz v četrtfinalu zadnjega SP so se jim naši oddolžili že v Kobenhavnu. v Ljubljani bi jim morali dodati le še obresti ... Karalič je hitro dosegel dva gola. Ko so Danci v 7. minuti izenačili, je pač vsakdo mislil, da je to le posledica trenutne nepazljivosti naših. Toda ne! Bolj ko je čas tekel, bolje so gostje igrali in naši so se morali boriti z vsemi močmi, da so kolikor toliko držali korak z njimi. V jugoslovanski ekipi je hudo škripalo že v prvem delu. Pravih strelcev ni bilo, malo pa je bilo tudi smole, saj so vratnice precejkrat rešile danskega vratarja JOrgensena, ki je bil nepri- čakovano hladnokrven. Na drugi strani je trener Stenol kar naprej menjaval Merverja ki 2ivko-viča, pa ni nič pomagalo. Ko so naši v zadnji minut« prvega dela vendarle izenačili, je bilo še upati, da bo v nadaljevanju bolje. Upanje pa je bilo zaman. Naši so kasneje igrali še slabše, skoraj vsak strel Dancev pa se je končal v naši mreži; naša vratarja Mervar in 2iv-kovič sta še naprej samo gledala za žogami . . «. Predvsem odlični Graversen Je bil za našo obrambo nerešljiva uganka. Za nameček so naši igrali brez volje in se v napadu zapletali, v obrambi pa delali napake. 2agmešter je sicer poskušal rešiti potapljajočo se barko, toda todi on ni opravil veliko. Deset minut pred koncem so Danci vodili s petimi goli razlike, ki so jo Jugoslovani do konca sicer omilili, to pa je bilo tudi vse. Gostom gredo za zasluženo zmago vse čestitke. Jugoslovani so povsem razočarali. Ce se v naslednjih tekmah ne bodo popravili, se bo turnir končal neuspešno. DANSKA: Jorgensen, Morten- sen, Lund 2, Gaard 1, G. Andersen, A. Andersen 2, Graversen 8, Potresen 2, Christian sen 2, Svendsen 2, K. Andersen, Heide-mann 3. JUGOSLAVIJA: Mervar, 2ivko- vič, Pribanič 1, 2agmešter 8, Vidovič 1, Lavmič 2, Miškovič 1. Horvat 1, Pokrajac 2, Perič, Faj-frič, Karalič 1. Sodila sta Lutz (ZRN) in Ov-dahl (Danska). S. TRBOVC ČSSR : Danska 16:16 (8:9) Zmagoslavje favoritov Prvi dan zimskega plavalnega prvenstva Jugoslavije 1. CSSR 9 8 0 1 40:19 16 2. SZ 9 7 0 2 55:21 14 3. švedska 9 7 0 2 44:19 14 4. Kanada 9 4 0 5 24:27 8 5. Finska 9 1 0 8 19:49 2 6. ZDA 9 0 0 9 20:67 0 BEOGRAD, 28. marca (Po telefonu) — 2e prvi finalni večer zimskega državnega prvenstva v plavanju je prinesel vrsto dobrih rezultatov, slovenski plavalci in plavalke pa so dosegli tudi tn republiške rekorde. Najbolj se je izkazala Kranjčanka Breda Pečjak, ki je na 200 m mešano zaostala za Bjedovo le šest sekund in dosegla nov mladinski in članski rekord SRS. Finale najhitrejših jugoslovanskih plavalcev je bil zelo razburljiv. Vsa osmerica na 100 metrov crawl ie plavala pod minuto! Kti-"ridja je bil po pričakovanju najhitrejši, razen tega pa je osvojil zlato kola jno še na 1(M) m delfin. Pri ženskah je na najkrajši progi prepričljivo zmagala BUobanova, .lana Herzog (Ilirija) pa je bila peta z novim mladinskim rekordom SRS. Pri tekmovalcih na 100 m prsno je prišlo do zaplet ljnja Kurbano-yič je prepričljivo zmagal, drugo mesto pa so sodniki prisodili To-doriču. vendar je potem svojo srebrno kolajno dal Saidlu in v/d od njega bronasto. Bjedova je zlahka osvojila dva naslova. Zanimiva sta bila boja za drugo mesto na 200 m mešano med Vrhovškom in Kostanjškom ter Mandeljčevo in Svarčevo na 100 m prsno. Med ekipami vodi že po prvem dnevu z velikim naskokom reško Priiporie. Kranjski Triglav pa je na četrtem mestu. REZULTATI: moški — KM) m erami: Kundja (JS> 56.5, Klemen (Pr) 57.2. Clekovič (Ml) 57.7 — 6. Kostanjšek (Rud) 59.1. 8. Linhart (Lj) 59.9; KM) m prsno: Kur-banovič (Part) 1:11.8, Todonč — (CZ* 1:16.0. Saidi (Part) 1:16.0 — 6. Grošeglj CTr> 1:18.1 (ml rek. SRS). 8. Vidmar (Lj) 1:21.2; 100 metrov delfin: Kundja 1:01.1, Ro-gošič (oba JS) 1:03,1. Kustič (Pr) 1:03.6 — 8. Slavec (TD 1:06.5; 200 metrov mešano: Rogošič (JS) 2:22,8. Vrbovšek (Lj) 2:27.1. Kostanjšek (Rud) 2:27.3 — 7. Slavec (Tr) 2:35.4: ženske — 100 metrov erami: Boban 9! POSOJILO V 3. Švab 47,5. 4. Dornik 47,6, 5. Cetina 48.9, 6. Kunšič 48.9. J02E DEKLEVA Gazvoda 35. POKLJUKA, 29. marca. V lepem sončnem vremenu so se nekdanji smučarski tekmovalci zbrali na drugem srečanju veteranov na Viševniku nad Pokljuko. Tokrat so tekmovali v tekih in veleslalomu. V tekih so veterani tekmovali na poldrugi km dolgem krogu; ženske in starejši moški so vozili en krog, tekmovalci mlajših moških kategorij pa so vozili 2 kroga. Veleslalom za ženske in starejšo moško kategorijo je imel 20 vratič, za druge moške kategorije pa 28. Najboljši čas dneva na daljši moški progi je dosegel lanskoletni državni reprezentant Tina Mulej. Rezultati — teki — ien ske — I. kategorija: 1. Šmit 11:21.8. 2. Simonovič-Ažman 19:20.8; II. kat.: I Kordež-Golc 8:52.5. 2. Drovenik- Knstančič 11:24.6. 3. Luznar Po gačnik 12:48.4; III kat.. 1. Rekar 7:17.8. 2. Arbeiter Bela j 7:39.3. 7 39.3. Moški — I. kat.: 1 M. Kordež 6:04.2. 2. Pogačnik 6:14.4 3. Knific 6:32.1. 4 Pristavec 7:00.8. 5. De ►.leva 7:04.0; II. kat.: 1. Novak 13:44.0. 2. Pinjo 14:29.6. 3 Napo-koj 15:44.0. 4. Majnenč 16:00.0, 5. Hrovat 16 01.0; III. kat.: 1. 0. Kordež 12:36.0. 2. Zvan 15:01.0. 3. Vojvoda 15:23.0. 4. Šlajmer 16 00.0. 5. Jerin 16:03.8; IV. kat.: 1. Zibe rt 15:273. 2. Vavpetič 15:49.0. 3. Korbar 16:02.8. 4. Vod-njov 16 50.5, 5 Debevc 17:20.5. Veleslalom — ženske — I. kat.: 1. Adamič 37.1. 2. Praček 38,5. 3. Urbar 40.2. 4. Oblak 413. 5. Švigelj 44.4; II. kat.: 1. Kosec 39.4. 2. Lukane 40.7, 3. Demič 43.2. 4 Korak-Btzjak 51.9. 5. Kregelj 523; III. kat.: I. Komar 38.7. 2. Zupančič 31».7. 3. Černe 41,8. 4. Bi/jak-Oitzl 42.0. 5. Stražar 42.7. Moški — I. kat.: 1. Praček 33.7. 2. žvan 38.9. 3. Švigelj 39,4, 4. Ma-renčič 39.6. 5. Zadravec 393; II kat.: 1. Mulej 433. 2. S. Lukane 46.9. 3. Stefe 47.8. 4. Uršič 48.0. 5. Gašrerin 48.2; III. kat.: I. M. Lukane 46.5. 2. Pogačnik 50.0. 3. Joža Krmelj 50.4. 4. Janko Krmelj 50.7, 5. Rogelj 51,1; IV. kat : 1. Bernik 46.1. 2. Mar-kulin (izven konkurence) 473. VAL DTSERE. 29. marca. — (po telefonu). Zadnji dan tekmovanj v o *viru III. alpskega pokala je bil na sporedu drugi veleslalom za moške. Proga je bila dolga 1500 m s 380 m višinske razlike, imela pa je 63 vratič; postavil jo je švicarski trener Grtinenfelder. V današnjem veleslalomu je zmagal Prancoz Penz. v seštevku obeh tekov pa presenetljivo mladi Italijan Gustav Thoeni. V avstrijski ekipi so v tekmovanju za III. alpski pokal manjkali štirje najbo^šl smučarji s svetovnim prvakom Karlom Schranaem na čelu. ki so mu včeraj v njegovi odsotnosti tu podelili znak zlatega smučarja. Zaradi tega so se Avstrijci tudi veliko slabše uvrstili. Za prijetno presenečenje so poskrbeli mladi italijanski tekmovalci. Rezultati včerajšnjega in današnjega veleslaloma: 1. Thoeni (It.) 3:07.16. 2 Penz 3:07.79. 3. J N Augert 3:07.90. 4. Russel (vsi Pr.) 3:06.96. 5. Rofner (Av.) 3:00.97. 6. Tfr^chhauser (Avica) 3:10.35. 7. Schmalzl 3:10.96. 8. Petassi 3:11.46, ». Clautaud 3:11,52, 10. Anzl (vsi It.) 3:11.66; Jugoslovani: 35. Gaa- voda 3:23.82....... 37. Jaunik — 3.26.37. ... 39. Ponikvar 3:33.90. 40. Zavrl 3:37.81. Drugi naši tekmo, valci so Mii včeraj ali danes diskvalificirani. med njimi tudi Blaž Jakopič. Kombinacija — posamezno — moŠKi: 1. Penz 2.27, 2. J. N Augert (oba Pr.) 3.64. 3. Thonei (It.) 11.82. 4. Russel (Fr.) 23.28 5. Hu ber (Av > 25.76. 6. Clataud 37 69. T Detavsi (oba It.) 33.45. 8. ZwlL ling (Av ) 34.9«. 9 De Nicolo (It ) 38 19 10 Rieger (ZRN) 42.10 ■ | EkiDno — moški: 1. Franci (n I I 280.87. 2. A v st rit« 361.21. 3. Itali-I | ja 442.02, 4. ZRN 589.28. 5. Švica ■ 739.90. Ekipno — ženske: 1. Francija 136,19, 2. Avstrija 150,16, 3. ZRN 265,36. 4. Italija 284.27 , 5 Švica 337.84. Jugoslovani so izpadli iz kombi, nacij. Jutri zjutraj bo naša odprava odpotovala v domovino, kamor bo prispela pozno zvečer. Jakopič diskvalificiran, Žurajeva si je zlomila nogo VAL DTSERE, 28. marca, (po telefonu). V okviru tretjega alpske-ga pokala je bil drugi dan na sporedu veleslalom Proga za moške in ženske je bila dolga 1500 m s 380 metri višinske razlike, le da je imela proga za moške 70. za ženske pa 64 vrat Naši so imeli danes nesrečen dan. Jakopič je s številko 1 že pri četrtih vratih pade) in bil dis-kvalificiran Draga Žuraj pa si je zlomila nogo v sfodnjem delu proge Zlom m kompliciran, tako da se bo v nedeljo z mavcem na nogi s celotno jugoslovansko odpra. vo lahko vrnila domov REZULTATI — moški — 1. tek; 1. Thoeri 'It> 1:30,02. 2. Augert 1:30.28. 3 Penz (oba Fr) 1:30.84, 4. Rofner (Av) J:30.95, 5. Russel (Fr) 1:30,95. 6 Clataud (It) 1:31.86. 7 De Ničolo (It) 1:31.96. 8. Bleiner (Av) 1:32,00. 9. Anzi (It) 1:32.20, 10 Zwilling (Av) 1:32,26; Jugoslovani: 37 Gazvoda 1:38.36. 42 Javnik 1:40.43,.. 43 Bedrač 1:40.78 . 44 P^jak 1:42.05. 46 Ponikvar 1:43.29. 47 Zavrl 1:46,85 Ženske: 1. Jacot (Fr) 1:32,76, 2. Rauter (Av) 1:33.38. 3 Drexel (Av) 1:33,66, 4. Lafforgue (Fr) 1:34,00, 5. Sprecher (Švica) 1:34,05. 6 Pr511 (Av) 1:34,57. 7. Steurer (Pr) 1:34,79, 8 Fasolis (It) 1:34,95, 9. Mačehi 1:35.39. 10. Mir (obe Pr) 1:35,77. Med našmi se je urvstila samo Cizejeva — na 36 mesto « časom 1:44.24, Pirnatova pa je bila diskvalificirana. Ker so ženske z današnjim veleslalom končale tekmovanje, objavljamo Še rezultate v kombinaciji: POSAMEZNO: 1. Rauter 4.84, 2. Lafforgue 11,10, 3. Jacot (obe Pr) 33.87. 4. Schranz (It) 39.66. 5 Prttll (Av) 44.61. 6 Zryd (Sv) 44.62 7 Sprecher (Sv) 49.23, 8. Mir (Fr) 50.97, 9 Joux (It) 53.58. 10 Kaserer (Av) 58.22 Naša Ci/eieva te 25 s 135 44 točke EKIPNO- 1. Frnnciia 43.56. 2. Avstrija 50.02. 3. Italija 105.57. 4. Švica 116. 53. 5 ZRN 189.68 MARJAN MAGUŠAR 5. Herzog (II) 1:10,0 (ml. rekord SRS); 100 m prsno: Bjedov (Mor) 1:19,7, Mandeljc 1:23,1, Švare (obe Tr) 1:23.4; 100 m delfin: Bobun (JS) 1:11.3, Majnarič 1:19,7, Lon- čar (obe Ml) 1:21,0 — 7. Sinid (Tr) 1:25.4; 200 m mešano: Bjedov (Mor) 2:42,5, Pečjak (Tr) 2:48.8 (čl. in ml. rek. SRS), Petkovič (Med) 2:50.3 — 6. Švare (Tr) 2:53.8. Ekipni vrstni red: Primorje 12.313, Jadran (S) 7.517, Partizan 6 656. Triglav 6*559, Mornar 3.453, — 9. Ljubljano 2.380, 10. Rudar 1.741, 13. Ilirija 732. Predtekmovanja drugega dne BEOGRAD, 29. marca. — Po dopoldanskem predtekmovanju drugega dne 6. zimskega prvenstva Jugoslavije v plavanju se je uvrstilo v finale 7 slovenskih plavalcev ter štafeti Ljubljane in Triglava za 4 krat 1(M) m mešano. Uspešne so J bile tudi plavalke Triglava, saj jim je uspelo, da so se navzlic močni konkurenci uvrstile v finale na 20o m prsno, 100 m hrbtno ir. v štafeti 4 krat 100 m mešano. Na 200 m kravl pa se je s solidnim časom uvrstila med najboljšo (.•-merico v državi Ilirijanka Jana Herzog.. V štafeti Ljubljane je svojo progo izvrstno preplaval Vrhov-šek. Tudi danes se ni uvrstil v finale mladinksi državni prvak Franci Čargo iz Krškega, ker pač pozimi ni imel možnosti za vadbo. V finale so se danes uvrstili tile plavalci in plavalke: 2*M) m kravl — moški: Clekovič (Mi) 2:08.8, Kuridža (J. S.>. Rogošič (J. S.), Košnik (Tr) 2:13,3, Lu-stig (Pr) 2:14,1, Kostanjšek (Ru) 2:15,3, Buterin (Med). Dorčič (Pr). 200 m kravl — ženske: Boban (J. S.) 2:33,4, Zeir (Jug), Dominik (Pr), A’firev (Pr), Herzog (II) 2:37.8. Zuani (Pr), Petkovič (CZ). Barišič (J. S.). Izpadle so: Jančar 2:46,6, Virnik (obe Tr) 2:42,8. 200 m prsno — moški: Kurbano-vič (Part) 2:29,6, Matič (CZ), Klemen (Pr). Sajdl (Part), Zupanc (Tr) 2:57,7, Drakulič, Vidmar (Lj) 2:58,6, Trajkovič (CZ) Izpadli so: Grošelj (Tr) 2:59,2. Dimič (II) 3:01.1, Vrbnjak (Lj) 3:03,7, Erže-ničnik (Tr) 3:09,0. Čargo (C) — 2:59,4. 20!) m prsno — ženske: Bjedov (Mor) 3:00,7, Švare 3:01,6, Man. deljc 3:06.7, Crnjar, Žvanut, Halužan (vse Pr), Jovanovič (CZ), Pleše (Pr) Izpadla je: Hudarin (RT) 3:26.4. 100 m hrbtno — moški: Predrag Miloš 1:05,7, Nenad Miloš (oba | ATLETIKA | Nov rekord Lubejeve CELJE, 29. marca — Namesto napovedanega kriterija atletov v dvorani je bil danes na Kladivar-jevih napravah le mednarodni miting. Kranjčani in Ljubljančani so udeležbo namreč odpovedali, pa tudi Gradčani so nastopili samo s posamezniki. Vsi so kot vzrok za odpoved navedli poškodbe svojih tekmovalcev oziroma pomanjkanje denarja. Met krogle so izvedli že kar na prostem, skoke in teke pa v dvorani. V najboljši formi se je predstavila Marjana Lubej (Kladi-var), ki je v teku na 50 m z ovirami za dve desetinki izboljšala svoj državni rekord. Njena nova znamka 7,2 je ena najboljših (2.— 3.) letos na svetu. Lubejeva je bila zelo hitra tudi na 50 m. V ^tej disciplini je s 6,4 izenačila svoj državni rekord. Druga je bila Marolt 6.6, tretja pa Pavšer (obe KI) 6.9 V metu krogle sta bila med moškimi najboljša gosta iz Gradca Zmagal je Schulzbauer s 16,76 pred Pdtschem 16,15, tretji pa Je bil Celjan Pikula 15,19. Pri dekletih je bil vrstni red tak: Pajtler (Mar) 12,31. Urbančič (KI) 12.29, Smole (KI) 10.94, Lubej (KI) 10.25. Rezultati v sprintu moških: 50 metrov: Kocuvan (KI) 5,8, Bizjak (Mar) 5,9, Homstein (Pergler, Gradec) 6,0; 50 m ovire: Bizjak (Mar) 7,1, Vravnik (KI) 7,3, Homstein (Per) 8,4. K. JUG Bikila paraliziran ADIS ABEBA, 28. marca — Sloviti etiopski atlet Bikila Abebe, zmagovalec maratonskega teka na olimr4jskih igrah v Rimu in Tokiu, je doživel težko prometno nesrečo, tako da Je sedaj delno paraliziran. Jutri ga bodo z letalom prepeliali v Stoke (V. Britanija) v bolnišnico, Mandeville, ki fe specializira za take vrste poškodb. Ml), Ozretič (POSK), Vrhovšek (Lj) 1:06,8, Potočnik (II) 1:07,4, Daneu (Lj) 1:09,3, Minigo (POSK), Celig (Ml). Izpadli so: Nadižar 1:11,1, Košnik (oba Tr) 1:10,9. Jurman (II) 1:11,3, Breznikar (Fu2) 1:13,1, Valci (Fuž) 1:16.0. 100 m hrbtno — ženske: Gašpa-rac (Mor) 1:13,3, Bilič, Boban (obe J. S.), Vukušič, Pečjak (Tr) 1:17,2, Radetič (Pr), Kukec (Ml), Cvetkovič (CZ). Izpadle so: Hodej 1:25,0, štrumelj (obe Rudar) 1:24,1. 4 krat 100 m mešano — moški: Partizan 4:27,9, Mladost, Primorje I. Jadran II, Ljubljana 4:37,5, Jadran I, Triglav 4:39,1, Medve. ščak. Izpadla je Ilirija. 4 krat 100 m mešano — ženske: Mornar 5:16.2, Primorje, Jadran, Triglav 5:26.5, Primorje II. Mladost, Partizan, Mladost II. Izpadla je Ljubljana _____________________D. KURET | KOŠARKA j Lokomotiva : Olimpija 88:97 (37:50) ZAGREB, 29. marca. — Košar, kar ji Olimpije so premagali Lokomotivo 97:88 (50:37). Pred 2500 gledalci sta sodila Jakšič in Petrovič, oba iz Beograda. LOKOMOTIVA: Plečaš 11. Orna. šič, Kavedžija 16. Rukavina II. 4, Počkaj 2, Valek 8. Rimač 7. OLIMPIJA: Bnsin 20, Marter 2, Verbič 4, Jelovac 21. Daneu 17, Hočevar 2, Logar 9, Žorga 22. Olimpija ie prizadejala prvi udarec domačinom že v 5. minuti. Od 7:6 so gostje v petih zaporednih nasprotnih napadih dosegli 10 košev (17:6). Tolikšno prednost so Ljubljančani obdržali vse do 12. minute (34:33), ko so nenadoma popustili v obrambi. Lokomotiva Je zmanjšala na 34:29. Tri minute pred odmorom je bila razlika še vedno 5 točk (40:36), nato pa je Olimpijina peterka Daneu, Logar, Žorga, Jelovac in Bassin nezadrž no napadala in si do odmora za. gotovila 13 točk naskoka (50:37). Začetek drugega dela ni obetal gostom nič dobrega. Lokomotiva je naposled uredila \*rste in spet zmanjšala razliko (52:47). Do tega je prišlo prav gotovo zaradi nepazljivosti Olimpijinih igralcev (to je slabih podaj in zgrešenih metov iz skoraj idealnih položajev). Tako je bilo samo nekaj minut. Olimpija je nato spet zaigrala v velikem slogu in v 29. minuti vodila 73:51. Zagrebčani so poskušali še nekajkrat ublažiti razliko, vendar se je ,Olimpija vselej znala otresti njihovega pritiska; v 38. minuti je vodila 97:74. Zadnji minuti srečanja sta minili v znamenju premoči domačinov. Dosegli so 14 košev, Ljubljančani pa nobenega. To je bilo spričo dosežene razlike do takrat in nastopa nekaterih v zadnjem delu tekme tudi razumljivo. Ljubljančani so si v Zagrebu zagotovili dragoceno zmago, ki jim skoraj zagotavlja drugo mesto v končni razpredelnici ZKL. predvsem zaradi odlične igre v obrambi. Za tolikšno prizadevnost in bojevitost lahko pohvalimo prav vse. MATIJA DERMASTIA Zmaga Mozirjanov nad Lučami MOZIRJE — Občinskega prvenstva osnovnih šol v košarki sta se udeležili od petih osnovnih šol le dve! Kje so vzroki? Gomjegrajča-ni imajo na razpolago prostorno telovadnico s parketom, pa jih ni bilo na tekmovanje, Rečičani in Lubenci pa trenutno nimajo pogojev za vadbo te igre v pokritih prostorih. Vse priznanje pa zaslužijo Lučani, ki so brez telovadnice in so vsaj v jesenskem času vadili košarko na planem, pa so tudi na občinskem prvenstvu pokazali že lep napredek. Mozirjani so premagali Lučane s 64:29 (40:17). Najuspešnejši strelci: za Mozirje — Benedek 24, Semenc 19 in Karče 12, za Luče pa Jezernik 14 in Krebe 7. Tekmo je sodil Cepin Milan iz Celja. ______________J. K. | PO DOMAČIH KRAJIH j ZAGREB — Mladinska nogometna reprezentanca Zagreba je igrala z rusko SSR neodločeno 0:0. POLJČANE — Mladinci iz občine Slov. Bistrica so se preteklo nedeljo v Poljčanah pomerili v namiznem tenisu. Vrstni red: 1. Pipenhaber (Poljčane), 2. Potočnik (Makole), 3. Repnik M. (Črešnjevec), 4. Repnik S. (Črešnjevec), 5. Setar (Črešnjevec), 6. Zmagoš (Poljčane), 7. Koren (Črešnjevec), 8. Hojnik (Makole), 9. Golob (Poljčane). Pod pokroviteljstvom ZTK Slov. Bistrica je tekmovanje uspešno izvedel TVD »Partizan« Poljčane V. H. MIREN — Nogometaši Adrije so gostovali v Gorici in igrali z mo. štvom gluhonemih Silenziosom 1:1 p. b: i \ 14 TO K ( A \ N li:i» » \x / \ l'.4IOII 32. nadaljevanje »Ali se ti ne zdi, da je šel morda v svoje stanovanje zato, da bi ga našli, ko ga boste prišli iskat?« »Ce misliš, da si duhovit...« je začel Ingles. »Jaz hočem zgolj pomagati — samo tl si ne daš ničesar dopovedati,« ga je zavrnil Cromwell. »Cim bolj se trudim, da bi ti pomagal, tem bolj si ti prepričan, da te vlečem za nos. Kar pa zadeva Cartwrighto-vo priznanje ... No, ne vem ... Tega pravzaprav nisem pričakoval, toda če prav pomislim ...« Odklonil je, Ingles pa ga je čudno pogledal. t »Kaj se ti kuha v teh zvitih možganih, Cromwell?« je rekel. »Gotovo si imel že teorijo, kaj? Ta moja novica pa ti je zmešala štrene.« »Po svoje res. Po svoje pa spet ne.« »Po mojem si ti iskal dokaze, da je morilec nekdo drug. In zato si kajpak mislil, da bo Cartwright, ko ga bomo prijeli, na vso moč trdil, da je nedolžen. »Vprašanje,« je previdno rekel Cromwell. »Toda kako so potem našli v Cart-wrightovem stanovanju teniške copate, če je ta tip samo žrtev nekoga drugega — če je nekdo drug ponaredil vse te sledi, da bi zvrnil sum nanj?« je vprašal Ingles. »Pa mi menda ne boš zdaj zatrjeval, da Je tiste copate vrgel v peč pravi morilec. Po mojem je najbolje, da greš lovit ribe, Cromivell,« je dodal neprijazno. »Potreben si temeljitega počitka.« »Mogoče sem se zmotil glede tistega drugega orožja,« je zamrmral Cromwell in se namrščil. »Mogoče ... A o vsem drugem se nisem zmotil ...« »Kakšno drugo orožje?« »A? Ah, nič. Ne, ne grem še lovit ribe. Vidiva se pozneje.« Obrnil se je m odšel, nadzornik pa je osuplo strmel za njim. Cromwell se je napotil proti slikovitemu žrelu, v katerem so stali inšpektor Vickery, narednik Botts Fred Priest ter brodili po tolmunu z vrvmi in dolgimi kavlji. Cromwell jih še ni ugledal, ker še ni prišel do roba žrela, ki jih je zakrival. »Tu je nekaj popolnoma zmešano,« je rekel Neomajni, ko je stopal po vrtu. »Poskusimo dejstva malo razsvetliti. Sir Herbert bi bil moral davi odpotovati na dopust na škotsko — in zdaj bi moral biti že daleč od tod. V resnici pa je izginil in domnevajo, da je bil umorjen_______ Ne gre mi iz glave, da je ta pot na škotsko nekako povezana z dejstvom, da je izginil. In zakaj, za božjo voljo, bi moral morilec truDlo vleči tako daleč? To je noro. Nemogoče.« Umor sam je dovolj razumljiv — ne glede na to, kdo je morilec. Prepir, pretep, nenaden udarec. Nič nenavadnega. Veliko umorov se zgodi na ta način .. . Toda čemu je bilo treba truplo sploh odvleči iz hiše, ko pa je v knjižnici toliko očitnih dokazov o umoru? V tem grmu leži zajec. Recimo, da bi bil sir Herbert umorjen, pa morilec ne bi pustil za seboj toliko sledov. Potem bi vsa družina mislila, da je na škotskem, in več tednov ne bi nihče posumil — vse do dne, ko bi se moral vrniti. »V takih okoliščinah bi bilo logično, da bi morilec zvlekel truplo iz hiše in ga skril,« si je dopovedoval Cromwell. »Toda čemu skriti truplo, hkrati pa pustiti v hiši toliko dokazov, da se takoj vidi, kaj se je zgodilo — hkrati pa napraviti na vrtu še lepo sled do kraja, kjer je skrito truplo. Tega ne razumem.« Zdaj je prišel do roba žrela in se spustil po skalni steni navzdol. Stena je bila zelo strma in vse okrog žrela so rasla visoka drevesa. Nepreviden tujec bi prav lahko zdrsnil na robu in padel v žrelo. Doli na dnu so stali trije policisti v samih srajcah in se potili v vročem avgustovskem zraku. Sonce do tolmuna ni seglo, voda je bila videti skrivnostna in neprijazna. Cromwell se je s svojimi dolgimi nogami presenetljivo lahkotno spustil do dna. »Še niste našli trupla?« je vprašal kratko. »O vi ste, sir,« se je oglasil Viskery, si oddahnil in si z rokavom obrisal potno čelo. »Ne, nimamo ga še — toda mislim, da ne bo več dolgo trajalo. Zdaj ko je Fred prinesel te kavlje, bo šlo hitreje.« »No, želim vam srečo.« »Ste slišali za mladega Cartwrighta, sir? Dobili so ga. Čudno, če pomislim, da smo da sinoči imeli v rokah, bil je že zaprt v celici. Nikdar si ne bi bil mislil, da bo danes zapleten v tako stvar.« »Da, kaj pa se zgodilo sinoči?« je vprašal CrorilweU. »To sem vas hotel že prej vprašati. Cartivright je bil zaradi nečesa aretiran, kajne? Je prehitro vozil?« »Ne, čisto nekaj drugega je bilo,« je odgovoril Vickery in pojasnil, kaj se je zgodilo prejšnji večer. »Kaj takega še nisem slišal,« je rekel na koncu. »Kakšno naključje! Oba, gospod Cartwright in tisti drugi voznik sta se ob istem času peljala po isti cesti in oba sta imela enak avto. enake barve. Tisti trapasti ljudje so vpričo mene trdili, da je Cartwright povozil očeta. Fant je imel srečo. Ko ne bi bili dobili onega drugega, bi bili lahko obdolžili Cart-wrighta uboja. In z dokazi, ki smo jih imeli, bi bil tudi obsojen.« Bill Cromvvell je zadovoljno poslušal. »Tako torej,« je zamrmral. »Škoda, da nisem tega zvedel že prej . .. Da, to je seveda nekaj drugega.« »Prosim, gospod Cromvvell?« »Torej je Bertie Cartvvright tako rekoč za las ušel obsodbi?« je zamišljeno nadaljeval Cromivell. »Potem ko ste ga vi spustili, je odšel naravnost v Bassington Hall... In danes je njegov stric izginil.« »Da, umorjen je bil.« »Domnevno umorjen,« ga je popravil Cromivell. »Doslej še niste našli trupla in po mojem ga tudi ne boste ... Cujte, inšpektor, ali se vam ne zdi čudno, da se je mladi Cartwright. danes zapletel v tako vrsto posrednih dokazov?« »Ne vem, sir,« je presenečeno odgovoril Vickery. »Tokrat pravzaprav dokazi niso ravno posredni, mar ne?« »Kako pa potem pravite vi temu? No, ne dajte se motiti. Kar nadaljujte. Našli pa ne boste ničesar.« Stopil je vstran in zamišljeno obstal. Zdaj, ko je vedel, je bila stvar popolnoma drugačna. Zdaj mu je bilo jasno, zakaj so Bertija takoj dobili v njegovem stanovanju in zakaj se je obnašal tako sumljivo. Cromivell je bil sicer že prej pomislil na šalo, toda to je bilo tako grozljivo, da se mu je zdelo bolj verjetno, da je bil Bertie žrtev resničnega morilca. Toda teorija o potegavščini se mu je zdaj zdela veliko bolj verjetna. Nekatere podrobnosti v knjižnici so se popolnoma ujemale s to teorijo. »Ko so ženske odšle iz knjižnice, so ostali možje sami,« je zamrmral Cromivell. »Kar vidim jih, kar slišim jih. Pogovarjajo se o Bertiejevi aretaciji. Sir Herbert bo naslednje jutro odpotoval na Škotsko. | ŠAH Na vrhu nič sprememb BEOGRAD, 29. marca. — V 16. kolu mednarodnega šahovskega turnirja šahistk so bili doseženi naslednji rezultati: Malipetrova : Bi-lek prek., Vujanovič : Živkovič remi, Cardosso : Pobson remi, Sokolova Belamarič 1:0, Aleksandrija : Polihroniade remi, Ljiljak : Gresser 1:0, Markovič : Pihajlič prek., Zatulovskaja : K. Jovanovič remi, Vreeken : R. Jovanovič 0:1. Vrstni red: Aleksandrija 12, K. Jovanovič 11,5, Polihroniade 11, Malipetrova 10 (1), Ljiljak 9,5, Zatulovskaja 9, Vreeken in Belamarič 8, R. Jovanovič in Sokolova 7,5 itd. Oba derbija Aleksandrija — Polihroniade in Zatulovskaja — K. Jovanovič sta minila brez pravega boja. Nobena od kandidatkin j za visoko uvrstitev ni hotela tvegat: m se tako položaj na vrhu ni prav nič spremenil. V soboto je na turnirju prost dan, zadnje kolo pa bodo odigrale v nedeljo. Prva zmaga Parme SARAJEVO, 29. marca. — V 8. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so igrali takole: Gligorič : Barzcai remi, Kovacs : KorčnoJ 0:1, Uhlmann : Lutikov remi, Vu-kič : Hennings 1:0, Meštrovič : Gliksman remi, Janoševič : Damjanovič o:l. Bogdanovič : Matulo vič 0:1, Bukal : Parma 0:1. Vrstni red: Korčoj 7, Barzcai 5,5 (1), Matulovič 5 (2), Uhlmann 4,5 (1), Gligorič 4,5, Panna 4, Janoševič, Vukič m Lutikov 3,5 itd. NOVO NA TUJEM NEW YORK — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v dvorani je Španec Gimeno premagal Avstralca Rocheja 6:4, 6:4, Američan Ashe pa je odpravil Emersona (Avstralija) 7:5, 5:6, 6:4. Prva nagrada na turnirju je 5.000 dolarjev, skupen nagradni sklad Pa,25.000 dolarjev. TORONTO — Kanadski profesionalni boksar jugoslovanskega porekla George Chuvalo bo v torek odpotoval v Jugoslavijo. Rad bi spoznal kraje, kjer so bili doma njegovi starši. 31-letni boksar bo prejkone tudi nastopil; za nastop računa sicer 20.000 dolarjev, pri nas pa bi pristal na srečanje tudi za 6000 dolarjev. GLASGOW — Amaterska nogometna reprezentanca Anglije je premagala škotsko 5:1 (3:0). ATENE — Odbojkarji Cr. zvezde (Bgd) so trikrat premagali grško državno reprezentanco 3:0. MONTEVIDEO — Moška košarkarska reprezentanca Urugvaja Je osvojila naslov prvaka Južne Amerike. potem ko je v finalu premagala Brazilijo 65:42 (30:22). Tretja Je Argentina Te tri ekipe so se uvrstile na SP v Ljubljani 1970. Nadaljnji vrsti red: Peru, Čile, Kolumbija in Paragvaj. ZURICH — Para za polfinale pokalnega nogometnega tekmovanja sejemskih mest so izžrebali takole: Newcastle United: zmagovalcu Rangers (Glasgow) — Atletico (Bilbao) in Getrepe : Ujpest Doesa. DŽAKARTA — Teniška repraren. tanca Filipinov vodi v dvoboju aa Davisov pokal proti Indoneziji 2:0. BERLIN — Na prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki sta reprezentanci NDR in Italije igrali 2:2 (1:0). Nemci so dvakrat vodili Gole so dosegli Vogel v 27. in Krei-sche v 76. min. za NDR. za goste pa Riva v 55 in 83 minuti COLOMBO — Indija se je uvrstila v finale arijske cone teniškega tekmovanja za Davisov pokal, potem ko je premagala Cejlon 4:1. ilfSgk &■•■**'■?*<*. ZELENICA ZELENICA VABI 7 dnevni polni penzion v HOTELU & 360 00 / dnevni polni penzion v hotelu PANORAMA Al 7 26000 VOŽNJAMI, NA SEDEŽNICI-BREZPLAČNO- ~k: KOMPAS KOMPAS KOMPAS Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti uasmos Zastopstvo tujih, firm Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo*Scmfe. Alpina . . Ljubljana. Celovška 32. telefon: 313-141 m 51-455 I Nedelja, 30. marca 1959 DELO ★ stran i ZAHVALA Cb boleči izgubi na Se drage sestre MILENE SOSIČ se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Zahvalo izrekamo njenim prijateljem in sostanovalcem, ki so ji pcsvečali posebno pozornost v trenutkih hude bolezni. Posebna zahvala zdravniku dr. Tomanoviču m vsemu osebju internega oddelka bolnice v Šempetru. Enako se zahvaljujemo govornikoma tov. Majdi Prelčevi iz Kozine in tov. Ivanu Bidovcu iz Nove Gorice za tople besede ob slovesu ter zbranim pevcem za ganljive žalostinke. Najlepša hvala tudi zastopnikom skupščine Nova Gorica, organizacijam ZB iz Nove Gorice in Herpelje — Kozina, prijateljem m znancem, ki so se od nje poslovili v Šempetru, še posebej tistim, k: so jo spremili na domače pokopališče. Vsem. ki ste nam kakorkcli pomagali, pismeno ali ustno izrazili sožalje, iskrena hvala! 2alujoči: brst Svetozar, sestri Marija in Grozdana z družinami Nova Gorica, Kozina. Ljubljana. 26. marca 1969 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL DOLGOLETNI ČLAN NASE DELOVNE SKUPNOSTI IVAN PREMK TRGOVSKI POTNIK OD DRAGEGA POKOJNIKA SE BOMO POSLOVILI V PONEDELJEK. 31. MARCA 1969, OB 15.15 IZPRED ANTONOVE MRLIŠKE VEZE. P02RTV0VALNEGA IN DOBREGA, DOLGOLETNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU DELOVNA SKUPNOST IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA KOLINSKE TOVARNE HRANIL. LJUBLJANA LJUBLJANA, 28. MARCA 1969 Sporočamo žalostno vest. da nas je nepričakovano zapustila naša nadvse ljubljena žena in mama Jožica Gregorc rnj. PKR( Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek. 31. marca 1969. ob 17. uri izpred hiše žalosti Sp. Zadobrova 50 na pokopališče v Polju Neutolažljivi: mož \\glist. hčerka Marica z možem Jožetom, vnukinja Jožica, sestre Mici. Štefka. Rezi. brata Miha in Itan z družinami ter drugo sorodstvo Ljubljana. Zadobrova. Trbovlje. Sevnica. Zagreb. Portland. Argentina. 28. marca 1969 Sporočamo žalostno vest. da se je med delom smrtno ponesrečil član naše delovne skupnosti, tovariš Homan Strmole strržaj mehanizacije pri transportu na separaciji v Trbovljah Pogreb dragega pokojnika bo danes, v nedeljo. 30. marca 19«9. ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališču v Trbovljah. Pokojnega sodelavca bomo ohranili v dobrem in lepem spominu !>elo\ua skonnnst /»savskih premogovnikov in sindikalna organizacija rudarjev Trbovlje. 29. marca 1969 Z \ II V A L A Vsem. ki ste našo preljubo mamo Alojzijo Pelan spremili do njenega zadnjega počivališča, ga prekrili z venci m cvetjem, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, naša iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo prof. dr. Rakovcu in prim. dr. Ravniku za ves trud ter strežnemu osebju urološkega oddelka kirurgične klinike za nego med boleznijo. Žalujoči otroci in sorodniki Vir pri Dcmžaiah. 30. marca 1969 7. A II V A L A Ob smrti najine mame Neže Jurak 'va prejela 'oliko izrazov sočutja, da se lahko le tako zahvaliva za vso izkazano pozornost. Posebna nalivala naj velja vsem. ki so z darovi, rožami. 1 naročili maš in venci hoteli dati zadnje priznanje najini dobri mami. vsem izrazom sožalja, vsem sorodnikom. ki so osebno prihiteli na pogreb, vsem »osedom. ki so nama stali ob strani v zadnjih težkih urah. vsem. ki sojo pospremili na zadnji poti. še posebno številnim gg. duhovnikom ter g. kano niku Jožefu Kvasu in gdč. Hedvigi Schweiger za občutene besede slovesa. Prosiva, da jo vsi omenjeni ohranijo še naprej v toplem spominu in v svojih molitvah. Jože in Cvrto Jurak, sinova ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta Alojza Juvančiča se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste bili v življenju dobri z njim; vsem ki ste prišli in ga pospremili zadnjikrat ter mu poklonili prelepo cvetje v slovo in vsem. ki ste našli sočutno besedo in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi zdravniku dr. Dušanu Staretu iz Kamnika; zdravnikom in strežnemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani in vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Vsem hvala, hvala! JUVANČIČEM Kamnik. 28. marca 1969 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža. očeta in dedeka Aleksa Redjka se zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnji pon. mu darovali vence ter sočustvovali z nami Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Francu Sirku za njegovo izredno požrtvovalnost :n trud za ves čas njegove bolezni, kakor tudi drugemu zdravstvenemu osebju iz Nazarij. Izredno smo hvaležni podjetju Elektro-Celje. gasilskemu društvu Rečica ob Savinji in drugim društvom za zadnje spremstvo in prisrčne poslovilne govore, godbi podjetja Elektro-Celje, sosedom za nesebično pomoč ter vsem, ki so nam v času bolezni in smrti pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! t Žalujoči: žena s hčerkama in sinovoma z družinami Rečica ob Savinji, 27. marca 1969 Preminil je naš dolgoletni član kolektiva podjetja »DIMNIK«, Ljubljana, tovariš Srečko Deisinger dimnikarski mojster v pokoju Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 31. marca 1969. ob 17. url na pokopališče v Kamniku Kolektiv podjetja »DIMNIK«, Ljubljana Ljubljana, 29. marca 1969 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame, none in tašče Stane Marsič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Lepa hvala tudi pevskemu zboru iz Pridvora. Žalujoči: hčerki Rosana in Vanda z družino Pridvor, Milano, Koper, 27. marca 1969 Nenadoma nas je zapustil zvesti mož in oče Ivan Novak upokojenec Pogreb bo 30. marca 1969, ob 16. uri izpred hiše žalosti Tacen 104 ,na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro Prosimo tihega sožalja žalujoči: žena Francka, sinova Janez z Bredo in -Franci z družino ter drugo sorodstvo Tacen, Ljubljana, 29. marca 1969 AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO V LJUBLJANI SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL dr. VLADIMIR KRALJ REDNI PROFESOR UGLEDNEGA ZNANSTVENIKA, PISATELJA IN AKADEMIJSKEGA UČITELJA BOMO SPREMILI NA ZADNJO POT V PONEDELJEK, 31. MARCA, OB 14.30 URI IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽE NA ŽALAH. REKTORAT AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN, TELEVIZIJO LJUBLJANA, DNE 29. MARCA 1969. Z \ II V A I. A Ob bridki izgubi Tiho nas je zapustila naša draga SLAVA ZAROTNIK višji kontrolor dr. žel. v pok. \ - . Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 31. marca 1969, ob 13.30 izpred pokopališča v Dravljah Do pogreba leži v draveljski mrliški vežici žalujoči: sorodniki in dobri prijatelji Ljubljana, dne 28. marca 1969 UMRL JE NAŠ ČLAN prof. dr. VLADIMIR KRALJ SLOVENSKI PISATELJ ŽALNA SEJA BO V TOREK OB 12- URI V DRUŠTVENIH PROSTORIH DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV Janeza Gjereka se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, pokojnikovim prijateljem in znancem, družbenopolitičnim organizacijam z Loga pri Brezovici, govornikoma tov. Lenaršiču in tov. Prošku za poslovilne besede. Trgovskemu podjetju »MEDEX«, kolektivu Osnovne šole »Ivana Cankarja«. Vrhnika, Osnovni šoli na Logu pri Brezovici. članom Ljudske tehnike, občinski konferenci ZK. godbi za naklonjenost, za izraze sožalja, spremstvo In cvetje na zadnji poti. Ob tej težki uri nam je bila vaša naklonjenost v tolažbo Žalujoči: žena. sin. mati. bratje, sestra in drugi sorodniki ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi mojega ljubega sina Janeza Juvana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate ljem. sosedom in znancem, ki so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala zdravniškemu osebju vojaške bolnice Onkološkemu oddelku ter Trboveljski bolnišnici mako Vojni komandi Škofja Loka 1098 in vseir govornikom, enako mladinskemu kolektivu TV Var nost Zagorje in drugim športnim organizacijam. Se enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoča mami. ati in brat ter drugo sorodstvo Zagorje. 26. marca 1969 UMRL JE NAŠ DRAGI dr. prof. VLADIMIR KRALI POGREB BO V PONEDELJEK 31. 3. 1969 OB 14.30 URI IZPRED ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH ŽENA HILDA, SIN LADO Z DRUŽINO, BRATJE FRANJO, dr. JOŠKO IN IVAN Z DRUŽINAMI LJUBLJANA 29. 3. 1969 Sredi neumornega dela nas je nenadoma zapustil rudi stopar - Sani komercialist — turistični vodnik Pogreb bo v ponedeljek, dne 31. marca 1969, ob 16- uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. Nepozabnega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu SINDIKALNA ORGANIZACIJA »SAP«, LJUBLJANA Nenadoma nas je zapustil v 83. letu starosti naš ljubljeni mož, oče, dedek, stric in svak FRANJO ŽAGAR šolski upravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 1. aprila 1969, ob 16. url na pokopališču v Šentjurju pri Celju Žaluj oči : žena Jožica, sinovi dr. Marjan, Zoran, inž. Franci, snahe, vnuki in vnukinje, družine Kincl, Svetina in drugi sorodniki v Šentjur pri Celju,'Ljubijana, Moskva, 29. marca 1969 P v- * - *%v ■ * '*-V ULICA CARDUCCI 10 INSKS SOKFEKODA TRST MOŠKA KONFEKCIJA ULICA ORIANI 3 'S? Ml fux nairu$od*vei4i(L ce*ui& Vh! '7lai&4lit44 fia- naiu#ad*uei;;. ijjUftiTiaB MODERNA TOVARNA OBLAČIL NA TIROLSKEM I SC E šivilje, krojače in krojačice po možnosti s prakso pri motornih šivalnih strojih. Prednost imajo zakonski pari. Dajemo najvišji zaslužek, možnost bivanja, preskrbo kot tudi razne socialne olajšave. — Prosimo, pišite na naslov: Modeme Kleiderfabrik, A-6UI0. Innsbruck, Postrach 203 Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje. TRGOVSKO PODJETJE »MEDEX« IMPORT*EXPORT LJUBLJANA. Miklošičeva c. 30 objavlja prosti delovni mesti: 1. samostojnega refferenta-tke v komerciali 2. referenta-tke za propagando in analizo tržišča Pogoj: pod točko 1.: višja ali srednja šola z ustrezno prakso in znanjem strojepisja; pod točko 2.: srednja šola z ustrezno prakso. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Poskusno delo bo 90 dni. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih del pošljite gornjemu naslovu. 2673 llillllll!lllllllllllillliltlllllllllllllll!l]llll|]||||||lilllll[|lltlllllllllllllllll!lllltltlll||l|]||||!||||||||||||)j|j||||!!||||||j||||||||||||||||i|||i||||||||||||||jj|ij|||[|||||jii{ii CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. PRAVNIKA - poslovna smer, pripravnika 2. DVEH REFERENTOV v komercialnem oddelku - pripravnika POGOJI: 1. diploma pravne fakultete in odslužen vojaški rok; 2. končana višja komercialna šola ali končana I. stopnja ekonomske fakultete. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek do 10. 4. 1969. Iščemo PROSTORE za delavnico v izmeri 60—100 mJ. Ponudbe pod »TISKARNA« v oglasnem oddelku »Dela«. 2610 Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana-šiška razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA SEKRETARJA POGOJ: srednja šolska izobrazba, zdravstvene smeri z najmanj petimi leti prakse v ielu družbenih organizacij; višja šolska izobrazba, socialne ali zdravstvene smeri z najmanj dvema letoma prakse na podobnih delovnih mestih. Prijave s kratkim opisom predhodnega dela in življenjepisom sprejema Občinski odbor RK Ljubljana-šiška, Trg prekomorskih brigad 1 — Skupščina občine Ljubljana-šiška, in sicer 15 dni po objavi. 2667 Svet delovne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS razpisuje ZA POČITNIŠKI DOM V SAVUDRIJI prosta delovna mesta za letno sezono 1969, in sicer za: KV kuharice kuharske pomočnice strežno osebje Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe s kratkim opisom o dosedanji zaposlitvi pošljite na naslov: Počitniški dom SNEŽNIK, Ljubljana, Kidričeva 2, najkasneje do 30. aprila 1969. 2657 Leseno montažno hišico tipa »Jelovica« v drevesnici »Salvella« prodamo najugodnejšemu ponudniku Ponudbe sprejema do 5. aprila »Semesadike«, Mengeš. 2654 ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA. KOPER razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila volksvvagen 1200 letnik 1966. ev. št. KP 195-91, prevoženih km 78.800. Izklicna cena 7.500 Ndin Licitacija bo v torek, dne 1. aprila 1P69, ob 10. uri v prostorih poslovne enote v Kopru, Koper, Gasilski dom. Vozilo je v mehanični delavnici Viktorja Božiča v Luciji pri Portorožu. 2651 Skladiščne in poslovne prostore v izmeri 950 m v Mariboru, tovornjake TAM 4500, FAP. Czepel, Avala, kasonerje in prekucnike ter poltovorna in dostavna vozila TAM 2000, ZASTAVA 620, DKW, IMV proda tudi na odplačilo Univerzal promet MARIBOR Gregorčičeva 4/Vo, tel. 21-813 2640 ' Obrtno podjetje ŽIMNICA LJUBLJANA Tobačna ulica 3 proda po znižanih cenah razne vrste kavčev in ležišč Ogled izdelkov in nakup sta mogoča na sedežu podjetja v Tobačni ulici 3 vsak dan od 6.—14. ure. 2590 AVTO MOTO DRUŠTVO ZAGORJE proda osebni avto Zastava 750 letnik 67, registriran za leto 1969 Prodaja avtomobila bo v Avtoparku Rudnika Zagorje za družbeni sektor dne 3. 4. 1P69 od R.—10. ure, za zasebni sektor dne 3. 4. 1969 od 10.—12. ure. 2638 ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA posreduje prodajo naslednjih poškodovanih vozil: ZASTAVA 750, LJ 229-35, leto izdelave 1963-64, prevoženih 46.000 km, ogled pri Janezu Jeršinu — avtoličarju v Litiji, Parmova, izklicna cena Ndin 5.000.00. OPEL REKORD 1700, LJ 523-12, leto izdelave 1966, prevoženih 50.610 km, ogled pri Albinu Trobcu, Kozarje 112 pri Ljubljani, izklicna cena Ndin 17.000,00, 1 ZASTAVA 750, LJ 401-08, leto izdelave 1965, prevoženih 25.118 km, ogled pri PTT podjetju, Ljubljana, Robbova ul. v delavnici, izklicna cena Ndin 4.500,00, DKW F 11, LJ 365-29, leto izdelave 1964 prevoženih 33.000 km, ogled pri »Avtocommercu«, Ljubljana, Titova c., izklicna cena Ndin 4.500,00, AUDI 72, LJ 481-59, leto izdelave 1966, prevoženih 74.000 km, ogled »Autocommerce«, Ljubljana, Titova cesta, izklicna cena Ndin 13.000,00, ŠKODA 1000 MB, NM 73-70, leto izdelave 1968, prevoženih 16.000 km, ogled v »Agrostroju«, Draga 41 pri Ljubljani, izklicna cena Ndin 5.000,00. Javna prodaja bo v četrtek, dne 3. IV. 1969, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva c. 10-11. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. 2665 :: i:!i:iii:i!iHi‘Miniiiuoi!i!iuiiimiiiiii!inniiiii!iinniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA MARIBOR posreduje prodajo karamboliranega tovornega avta TAM 4500 letnik 1961. izklicna cena 11.000,00 din Ogled vozila je mogoč vsak dan v obratu TEHNO-SERVIS, KK Ptuj. Budina 1. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 8. 4. 1969 do 12. ure Zavarovalnici SAVA, poslovni enoti Maribor, Partizanska 3—5 in to v zaprtih kuvertah pod oznako »PONUDBA«. Vozilo bomo prodali najboljšemu ponudniku, katerega bomo o svoji odločitvi pismeno obvestili. 2674 tlll!llllllllilllllllll!!ll[lllllllll[l!llllllllllllllll|[!llllllllllll:<;llllll!lllllll!lllllllllll|]|||||||l!l!llllllllillllllll|[ltilllllll[|||||||||||||||||ll!l|l|||l|||!]j||||||!|l!![[[[l|||||[||||j|!l![ Upravni odbor delovne organizacije INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT LJUBLJANA, Hajdrihova 4 ponovno razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA splošne službe -v . >•- g< ••• POGOJI: * diploma pravne ali ekonomske fakultete (II. stopnja), 5 let prakse. Pismene prijave z dokazili o pogojih naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov delovne organizacije z označbo: »Upravni odbor — razpis«. 2663 KASTNER OHLER GR AZ-G RADEČ Za svečanejše priložnosti Lackin v črnem in belem Velikosti 27-30 oS 69,50 Velikosti 31-35 oS 75,50 Otroški športni čevlji. Goveji boks, rjavi ali črni Velikosti 27-30 oS 95.-Velikosti 31-53 oS 105.- Modni nizki čevlji. Črni boks Velikosti 30-35 oS 139.-Velikosti 36-40 oS 149.- Nedelja. 30. marca IM OBJAVE — OBVESTILA DELO ★ stran T NEDELJA, 30. marca 1969 Gledaliiie DRAMA SNG Nedrij*. 30. marca, ob 1». url: Tom Suppud: BOZENKRANl IN nn.KNSTFBN STA MRTVA. Abonma Prve repnae in lanu. Vstopnice ao tudi t prodaji- Ponedeljek. 31 marca, ob 15.45: Shakespeare: HAMLET (Hamlet — D Benedičič >. Abonma Dl-JaAkr 3 popoldanski in izven — Nekaj vstopnic te tudi v irodaj: MESTNO LJUBLJANSKO M MA DRAMA SNG (vhod 12 Igriške ulice 1 Nedelja. 30. marca, ob 30. un. Branko Miklavc: POMARANČNI. KOV JUBILEJ i Slovesno«: — Spomini ir predala — Potujoči Hyde Park Cirkusi. Premiera -laven abonmaja Vstopnice so v prodaji pn blagajni v Drami, pol ure pred zadetkom pa uri vhodu v dvorano Male drame OPERA IN BALET SNG Nedelja. 30. marca, ob 10 30: Puc črni: MAPAM E BLTTERFLV — Zaključena predstava aa razne tole V prodaji so s!Oiiščs Ponedeljek. 31. marca cb 19.30: Baletni večer B. Bartok — ČUDEŽNI MANDARIN. K. Firbec — VIBRACIJE. J. Francaia — GOLI CESAR i Cesarjeva nova obleka l. ABONMA KKI1 K Ul »ven. Vstopnice tud: v prodaji. Torek. 1. aprila- ZAPRTO! V tedenskem proznimi napovedana predstava ra red E je zaradi tehničnih tarokov prestavljena na ponedeljek. 31. marca! Nedelja. 30. muca. ob 10J0: VaAa matineja, ZKPO Ljubljana-Cen-ter Srečanje i fembalisiko Marino Horakovo. Torek. 1. aprila, ob 19-30: R. Hoch-huth VOJAKI. (Londonako malo gledališče sveta.) Abonma m »-dinski 1 in izven. (Vstopnice t\y\\ v prodaji) Ob 19 30: M. Mihelič: DAN EE NA. (Komedija) Gostovanje * Kočevju. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dem Nedelja. 30. marca, ob 15.30: Golar: VDOVA ROSLINKA. veseloigra z godbo In petjem. Popoldanska predstava Izven. Ob 20. uri: Thomas: PAPIGA IN PISCANEC. komedija. Večerna predstava. Izven. Rezervacije telefon 312-860 LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Martenrte. Levstikov trg * Nedelja. 30. marca, ob 11. url: N. Kuret- OSTR2EK — izven. Ob 15. uri: N. Kuret: OSTH2EK — izven. Ročne lutke. Resljeva c. 34 Nedelja. 30 marca, ob 17 un: M Pavlik: DVE POLNOČNI ZGOD BI — izven Predprodaja vstopnic za obe gledališči te vsak dan. razen nedelje in praznika od 10 do 12 ure v Ul ravi gledališča. Resljeva c. 36 in pol .ir pred začetkom predstave pri blagajn: gledališča Rezer vacije po tel kev 312-020 SLOV NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Nedelja. 30. marca: NI PRED- STAV zaradi televizi j«kega snemanja GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Nedelja. 10. marca, ob 1120: 8. in B. Spevack: NASI TRIJE ANGELI, komedije « treh dejanjih — gostovanje v Planini PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 30. marca: URA PRAVLJIC — lutkovna predstava — RAČKA, ob 10. uri Izven. r® try Vli BOO ZKJ I FESTIVALNA DVORANA NEDELJSKI PLES od 19. do 32.30. ■ Igra ansambel »SYNK0PE«. —-Vabljeni! Festival PRIREDITVENA POSLOVALNICA FESTIVAL prireja asa BELI ABONMA v torek. 1. aprila v dvoran: Slovenske filharmonije ob 20.15 recital tenorista MITJE GREGORAČA Pri klavirju Marjan Li- . povšek ___ i Program: FRANZ SCHUBERT — j Lepa mlinarica — ciklu* 20 pesmi ' na besedilo Wilhelma MUllerja. j Vstopnice so na voljo v Plečnikovem paviljonu Križank vsa dan od 9 do 12. in od 16 do 18. ure Re-I zervac:)e po telefonu 21-768. RTV Ljubljana SPORED ZA NEDELJO 6.00—8 Ou Dobro jutro! - vrne« oo 7.30—7 45 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 »Vesel: tobogan«; 905 Srečanja v studiu 14: 10.05 Se pomnite, tovariši . . 10 JO Pesmi borbe m dela; 10.45—13.00 Nas; poslušale; čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 1150 Pogovor s poai*.i*alc;; 13 15 do 14 0o Zr-bavna glasba — vm«*s r»o 13.30—13.50 Nedeljska repor a trn: 14.05 »Glasba ne poz* ut me- ja«: 15.05 Domače melod.te in do mar; ansambli. 15 30—17 30 Sede: sjco športno popoldne: 17.30 Ra dijaka igra; 18.30 Koncert opernih arij: 19 00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila; 19 15 Glasbene raz* edince; 19 30 Večerni radijski dnevnik; 20 00 »V nedeljo zvečer«; 32.15 Serenadm večer: 23 05 Literam; nokturno: 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov; 24.00 Poročila m konec oddaje TELEVIZIJ % 9 06 POROČILA fBeograd* 9 10 KMETIJSKA ODDAJA • Beo grad* • 55 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 10 00 PO DOMAČE S SLOVES SKIM INSTRUMENTALNIM KVINTETOM (Ljubljana* 10 30 H. Cb Andersen: CESARJE- VA NOVA OBLAČILA (Ljub liana* 10.53 PIONIRSKI TV DNEVNIK i L ub.jana* 11.25 FILMSKA BURLESKA (Ljub ljana) 11.40 TV KAŽIPOT do 12 00 < Ljub ljana) 13.30 KONJSKE DIRKE V Al N TREEJU — posnetek (Zagreb* 14.00 Stockholm: SVETOVNO HO KFJSKO PRVENSTVO — temena Švedska : CSSR. prenos (Evrovizija) I odmor PROPAGANDNA ODDAJA i Ljubljana ) II odmor: 1’KOPAGAN DN A ODLAJA (Zagreb* 16 40 KLATE2 — ameriški film — (Ljubljana) 18 00 Stockholm- SVETOVNO HO-KEJSKO PRVENSTVO -'eknia Kanada : SZ. pneno> (Evrovizi ja) I odmor: PROPAGANDNA OPDAJA (Ljubljana* II. odmor. PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) pr. M. 20.15 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 M Glihi* SAMCI - humo re^ka • Beograd * 21 30 VIDEOFON • Zagreb) 21.45 ŠPORTNI PREGLED (JRT» 22 10 MEDNARODNI ROKOMETNI TURINIR — {osnetek tekme Jugueiav:ja : CSSR (Ljub ljana) 23.15 POROČILA (samo n Zagreb) (Ljubljana > i Drugi spored: do 21.00 tudi na kanalu 9 29.15 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: na kanalu 9 11.00 VESELI VEČER — prenos — (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA OTROKE (Za greb) 12.15 DAKTARI (Zagreb) 13.05 TV ABECEDNIK (Beograd* 16 30 CELOVEČERNI FILM (Za greb) 22.10 VCFRAJ. DANES. JUTRI — (Zagreb) URARNA IN ZLATARNA LAURENTI (Piazza (• oIdoni) TRST. Largo Santorio 4 Ure najboljših švicarskih znamk: Longines. Darwil. La. vrette. V en us. Aretta Velika izbira zlatnine. 18-karatno 750%« zlato 22-karat no zlato Poseben popust! za /obe Kino SPOKKII Z\ NEDELJO FILMSKO GLEDALIŠČE KRIZtNKK ob 16. 18 tn 20. un francoski barvni CS f:Un TOPU PLEN Rez.ja. Roger Vadim — igrajo: Jane Fonda Peter Mc # Er;ery. Michael Piccol.. Tina Mi* quand Po Zola-e vem romanu ekraruzi-rana prijetno {oudarjetia hube. zenska drama, v kateri onrič na aropata reZtseneva Jena in hči uglednega ame-.šk« ga igralca Hennja Fonde Predprodaja estopmc uro pred predstavo. KINO IMON: amer bar*, fikn MADAM X — Predstave ob 15. 17. 19 m 31. un. KINO KOMI.\A: angl barv f:lm NESREČA -Tedruk FN 9 kongres samo pri ndr.'; predstavi. Predstave ob 15. 17. !9 m 21. uri. KINO SLOGA: angl barv knmma.na Komedija RAZBOJNIKI NA RIVIERI Tedn.k FN 11 Predvtave ob 15. 17. 19 m 21 uri. KINO VIC: *:ner kriminalka GOLA OSTRI-NA. Predstave oo 16. 11-15 m 20.30 Ob 10. ur matineja angl barv filtra NESREČA KINO SI*K%: amer barv arestem POT NA ZAHOD Ted*uk FN 10 samo pr. zadnj; predstavi Predstave ob 16. 18 15 m 30 30 KINO SAVA: ital. nar*., erestem PET MAŠČEVALCEV. Predstave ob 16. 18 m 20 un PRODAJA VSTOPNIC » vseh kine-ma’ogradi od 14. ure dalje, le v k:nu Sa\a uro pred *a»*e kom prve fredsrave. KINO TRIGLAV: ob 10 un ja matineja francoske ga ba-vaaa CS filma ČUDOVITA ANf.ELIKA Igra Miche.e Merc.-er ob 16 m 18 un — amerška bureska z brati Man NOC V CASABLANCI (Op^je norčije). Ssmo ob 20 uri — Italijan*-ki barvni v_s*av)v.on film GIUU-TETA IN DUHOVI Igra*a -Sandra M:lo m Giulierta Majina — Prodaja vatopne /a maunejo od 9 30 dalje in popoldne od 15. ure dalje. KINO VEVČE: ob 17 in 19 un — i&an«ka ' barvna melodr.ini,- IZGUBLJFNA ZENA. Igra tn po^e Sar.ta Mon :>el. KINO ZALOG: ob 19. uri — ltaii lanski barvn: CS arestvm DESl.T TISOČ DO i LARJEV ZA UBOJ KINO Z.ADOBROA A: ob 16. in 18. un — franoski nar vni pustolovski CS film ČUDO VITA ANGELIKA. * II deri iz »ertje o prigodah Ange ikei. — | Igr* Miche.e Meroer POT L JOČI DOM/ ALK: nem. barv. CS li.m PEISEM PRERIJE — gostovanje v Prevo jah. ob 19 uri KINO *OR\ — ŠKOFJA LOKA: uneriki barvn: CS f:im PIRATI IZ MOONFLELTA. ob 15. 17 in 20. un. KINO RADOA*LJK A: ameriški barvni zabavni film — BOSONOGA V PARKU, ob 14 uri. Franco-k: barvni pu»to.ovsk: f lm USODNI PLEN. ob 16 ur: Angleški barvni pustolovski film TRAJEKT ZA HONGKONG, ob 18 url. Ameriški kriminalni film IZPOVEDUJEM SE. oo 20 ur. K*NO CENTER — KRANJ: amer barv CS -»uper wes:en, Mm PROFESIONALCI, oh 9.30. Amer. barv. CS knm. Mm NAJ. VEČJI ROP STOLETJA, ob 15. 17 !n 19 un - Pr. miora uner. bar. CS we»fern filma REVOL-VLRAS Z Rl-ECE REKE. ob 21 uri KINO STORŽIČ — KRANJ: amer CS »■(■vi.-tn lilm sTIRIDE I SET UBIJALCEV, Oo 14. uri — Franc. barv. V V vohunski flm VOHUNOVA KOŽA. ob 16 in IS. uri. — .Amer barv. CS — HLADNOKRVNI KAZNJENEC, ob au. uri. KINO SVOBODA — KRANJ: anfi barv CS Mm MEJA V PLAMENU, ob 15 :n 19.30 - Amer. CS weMe.-n lilm ŠTIRI DESET UBIJALCEV, ob 17 30. KINO TR2IC: slov. barv. Mm — KEKČEVE UKANE, ob 10. 15.30 in 17.3«. | Amer vojna d-ama NAREDNIK 1 VORK. ob 19.30. KINO KRVAVEC!: •mer barv. CS Mjper vevtem lun PROFESIONALCI, ob 16 in 19 uri KINO PI.AVZ — JESENICE: snri barvni Mm SMESNE ST1.'ARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM, ob 1» in 30 uri. KINU RADIO — JESENICE: dan-;:: barvni Mm ODKRITJE LJUBEZNI ob 17 !n 19. uri KINO DOVJE: angl barvni film URU2INSKL ZADEVE KINO ŽIROVNICA: mnw barv CS film ZGODBA V JESSIE JAMESU KINO KRANJSKA GORA: CS ,i!m VENAVAD NA KRAJA KINO CRNOMKIJ: amer barvn: CS film REVOLVERJI NE DISKUTIRAJO. ob 17 in 30. uri KINU SAUltUD.A — KKskd: nem-ški barvni USP film PIRAT IZ MISSISIPIJA. ob 17 30 in 19.30 KINU DE!.. DUA1 — I RIIOVI .IK: sovje: barv CS Mm VOJNA IN MIR (1 dei. ob 18 in 20 uri. Cene zvišane. KINO SVOBODA II. TRBOVIJK: amer we*tern barvni lilm RAZ-BELIFNI REVOLVERJI, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA — ZASAVJE — TRBOVLJE* ameriški "film STANIO IN OLIO. ob 17 uri. KINO VRANSKO: amer. barvni film MORILCI, ob 16. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: ameriški barvni CS film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 16 in 19 30 KINO N V OBODA — SEMPKTF.R V SAVINJSKI DOLINI: amerifki barvni film PRIVATNI DETEKTIV, ob 15 in 19.3(1 KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI GORICI: nem.-bra/il barm: film AVANTURE NA AMAZONKI ob 1«. 18 m 2P 30 KINO SOČA — NOVA GORICA: amer barvni film MAT HELM LJUBI IN UBIJA, ob 16. 18 in 20 15. MARIBOR KINO UNION: ob 10 barvni raklom Ob 13 30 in 15 30 italijanska bar. vna kino^kopska pustolovska urama DIVJE OKO. Tednik št. II 69 — Ob 17 30 in 20.15 ame riški barvni VV zgodovinski špektal^l SODOMA IN GOMORA. Cene *v.*ane! KINO PARTIZAN: ob 10 in 13.30 jugoslovanska VV barvna drama POLDNE. Kratki film Maihni pionirji Zadnjič! Ob 15 30 i7 45 in 20 uri ameriška barvna VV drama HIBA NASE MATERE Kratki film: Trije lenuhi Tednik št 12'66. KINO IDARNTK: ob 10. 13.30. 15.30. 17.45 In 20. uri ameriška barvna kmodtopaka komedija KAJ SI POČEL MW> VOJNO. OČKA? | KINO POBRE2JE: ob 16.30 in 19. url ameriški | barvn: kmoskopski pustolovski film POSLEDNJI VLAK IZ KA TANGE V glavni vlogi. Rod Tay!or Obvestila PARTIZANSKI IVALIDSKI PEV. SKI ZBOR poziva vse bivše č.s ne. ki imajo namen udeležiti se slavnostnega koncerta ob 25-letmci zbora. Iti bo 21. aprila 1969 v SŠSuKr0' - M,,ST: 1 z^raSv.dd°a Š. francoski barvn) CS film MAHY I !,hko v»b'1* ln r«vDdrali 'na.* J n*., im ti ;n ur: KINO SVOBODA — ŠENTVID: franc. CS f;lm 24NDAR V NEW YORKr. ob 15. 17 in 19 un. KINO HRtAKA amer_(>.i film GRK ZORBA. ob 18 uri KINO GLNCLJE: ameriški barvn: CS Liro OSEDLAJ VETER, ob 15. 17 in !9 tiri. KINO SAVLJE — LILBLJ ANA: airenAka barvna komedi;a KAKO UBLJEB SVOJO 2ENO. ob 17 ur*. KINO DRAATJE: jugo«!. n?mšk: barvni film SCT. ob 15 30. 17 45 in 20 url. KINO VRHNIKA: amer-Akj barvni CS we«tern film Koraki REVOI.VER ASA. ob 14 in 20. uri. — Ameriški barvni CS we*tem film NASILJE V JERICHU ob 16 uri - Nem-ško-brazilski barvni CS lil m — ZLATA BOGINJA RIO BENA. ob 18 uri. KINO BEVKE: nemško-braz: ->kl barvni CS pustolovski f.jn ZLATA BOGINJA RIO BENA. ob 20. uri KINO DOMŽALE: amer. barv VV film BONNIE IN CLYDE. ob 15. 17 in 19 uri KINO RADOMLIE: amer barv CS film RANČ SMRTI. ob 15. 17 in 19 url KINO MENGFS: amer film TARZAN IN NJEGOV SIN. ob 16 in 19 uri vstopnice za končen Sporočite na naslov: Par ižanski invalidski pevski zbor. Ljubljana — Befhovnova 10. O STO MILIJONOV Sdin je znesek aa katerega so doslej prodane te tn knjige * Akni a hipno; iana« — »Tajne profesionalnih hipnotize ra« — izabrane m adž:oničarske v)eftt:ne« Ona knjig: 14 — 14 16 Ndln. Dobava takoj P ačljivo prt p Tevžemu Naročila spreie-ma »IflPNirriZAA!.. Sarajevo poštni preda! 214 O CVETLIČARNA SLAVICA AN-DROTIC. Lribliana. Mklo*ič«va 34. «danes de**ir-tvo>. Nudi Vam sveže cveUe. šonke. vence, aranžmaje. do*rav!;a na dr.m in se priporoča Dežurne službe LJUBLJANA Nočna zdravniška dežurna d'liha za nujne primere na domu od 19. čo 7 ure. ob nedelish in praaukih ves dan in v naslednjih enotah- B^tund Kržičeva ul 10 telefor 310 >33 Center: Miklošičeva 2. tel. 313.063 Moste. Prvomajska ulica 5. telefon 314 527 Seni v. d Šentvid štev 94 telefon >1.531 51-534 Šiška Derčeva ulica, telefon štm S&.M4. 55 221 Vič: Poetomska ulica 24 relefoo 61.121 Stužba stalne pripravljenosti Ja na območju: Grosuplje. Ivančne gonce Me-1 vod tn Velikih Lašč Nočna, nedeljska m praznična de. žurna /ooru« ambulanta te v »Na botičn ku« 11 nadstrope. soba 5 LJUBLJANA Lekarna Mik'ošič. MARIBOR »Glavni trg«. Glavni trg 20. OSNOVNA ŠOLA Gornja Radgona razpisuje za (as od 15. aprila IMS (In :iu. 6. IMS delovno mesto UČITELJA za tehnični pouk POGOJ: predmetni učitelj ali absolvent pedagoške akademije. Samska soba na razpolago. Prijave poSljite do 10. aprila t. 1. Osnovni Soli Gornja Radgona. 2633 V KOPRU ODPIRA AGROKOMBINAT EMONA, Ljubljana NOVO UREJENO POSLOVALNICO na Praiemovam trgu, kjer boste postzeženi poleg klasične mesarije v samopostrežnem delu trgovine a živili vseh vrst in v bifeju, že ▼ moderni restavraciji a nacionalnimi ■porlilitotunl ZA OBISK SE PRIPOROČA AGROKOMBINAT EMONA — POSLOVALNICA KOPER 3347 »TRIBUNA« TOVARNA OTROŠKIH VOZIČKOV IN KOVINSKE OPREME LJUBLJANA, KARLOVŠKA 4 rasgjaža prosta delovna mesta: 1. TEHNIČNEGA VODJE 2. INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVALCA-KO POGOJI pod točko 1. visoka strokovna izobrazba strojne stroke s triletno prakso ali srednja strokovna izobrazba strojne stroke s petletno prakso v vodenju kovinskih podjetij. Organizacijske sposobnosti v proizvodnji 2. arhitekt oblikovalec izdelkov za proizvodnjo Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 2618 m •Hinou :K!(tu!nWI((b((lllil(«Hlii!.illim!l1(HIH!ill.!illllll!IU)HIUIIUIUIIIimilllimillllM(|:IIHMIIIIH4mmniltlt«HIM1ll«IIMim!l1HHHm!!mim!lli:!IIIM!ll PRODAMO NA OBMOČJU mesta Ljubljane skupno 1.100 m' koristne površine za potrebe skladiščnih, delavniških in pisarniških prostorov s 7.500 m zemljišča Delavniški in pisarniški prostori imajo centralno ogrevanje Cena po dogovoru. Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo oglasnemu oddelku pod šifro »100«. 2650 i—I »a< inrTrTiffln—r—- " * .. ... .»innaii« Sklad za komunalno urejanje zemljišč OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA LJUBLJANA. CELOVŠKA CESTA 87 TELEFON 554)71 proda na javni licitaciji zaradi rušenja stanovanjsko hišo v Šentvidu št. 75 Izklicna cena je 700 Ndin. Javna licitacija bo v četrtek, 3. aprila 1969, ob 16. uri v prostorih SG STANDARD, Ljubljana. Celovška cesta 87. Interesenti za nakup morajo pred začetkom licitacije položiti kavcijo v znesku 300,00 din. 2659 IZREDNA PRILOŽNOST! Slovenija vam nudi avto na potrošniški kredit brez porokov do 8.000 dinarjev 20.684,— 21.938.55 22.694,— 24.206 — SKODA 1000 MB STANDARD SKODA 1000 MB DE*LUXE VVARTBURG 1000 STANDARD VVARTBURG 1000 ČARA V AN Dobava — april fco Ljubljana. Vse informacije o nabavi vozil dobite v Ljubljani, Prešernova 40, soba 17/1, telefon 317-234. 2634 LOKAL S SKLADIŠČEM V SPLITU prodamo V lokal se lahko vselite takoj. Lokal je sodobno urejen: ima vse potrebne instalacije in telefon, prostor za parkiranje in dohod do lokala ter skladišče za kamione. Ponudbe pošljite na splošni sektor podjetja »Auto-Hrvatska«, Zagreb, Draškovičeva 47. 2656 »KONTAKT« servis - ZAGREB, Iliča 103 išče POSLOVNE PROSTORE za svojo servisno dejavnost, velikost ca. 70 m1. Prostore vzame v zakup ali najem. Pismene ponudbe pošljite gornjemu naslovu. 2600 TRlUfSIN •" % losion zoper izpadanje lae in prhljaj I /t %r PROMONTA Hamburg ADRIA Beograd Po členu 28. Pravilnika o delovnih razmerjih ŽELEZARNE JESENICE dajemo naslednjo OBJAVO za prosto delovno mesto v Gostinski enoti 2ELEZAR — restavracija Kazina za: KLETARJA POGOJI: a) kvalificiran kletar s strokovnim Izpitom iz kletarstva ali absolvent kmetijsko vinarske šole; b) da je najmanj 1 leto zaposlen kot kletar. Osebni dohodki po pravil-niku, samsko stanovanje zagotovljeno. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh od dneva objave na kadrovski sektor železarne Jesenice, Jesenice na Gorenjskem. 2639 DROGA prehrambena industrija PORTOROŽ razpisuje naslednji prosti delovni mesti; 1. vodjo plansko-analitskega oddelka 2. analitika -kalkulanta Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovne prakse v stroki pod 2.: da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovne prakse v stroki. Kandidat pod 2. je lahko tudi brez delovne prakse (pripravnik). Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. OD po pravilniku o delitvi OD, poskusna doba po pravilniku o delovnih razmerjih. Stanovanja ni. 2584 Dalavska unJvarza »Boris Kidrič« LJUBLJANA Miklošičeva 26 rasplsuJe delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA , jezikovno POGOJ: diploma druge stopnje filozofsko fakultete, oddelek aa germanistiko ali romanistiko in tri leta delovnih izkušenj. Kandidati naj vloge naslovijo na razpisno komisijo delavske univerze »Boris Kidrič« Ljubljana, Miklošičeva 26 ter priložijo dokazila, da izpolnjujeo splošne pogoje za zaposlitev, dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis. Razpis velja 8 dni po objavi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. S stanovanjem ne razpolagamo. 2616 IŠČEMO dve mlajši, pošteni in pridni NATAKARICI. KUHARICO lahko tudi priučeno in starejšo, FANTA od 30—40 let samskega, ki je izučen ali priučen mizar ali kolar. Samsko stanovanje in hrana v hiši. Nastop službe prvega ali petnajstega aprila 1969. Ponudbe pod »Stalna služba«. 2661 NOVO! NOVO! NOVO! ŽE PRIPRAVLJENA ZAMRZNJENA JEDILA V ZAVITKIH PO 400 GRAMOV iz tovarne SLJEME ZAGREB - vampi s hamburško slanino . 4,00 Ndin - fižol s hamburško slanino . . 3,50 Ndin - srca v kisli omaki .... 4,50 Ndin - grah s svinjskim mesom . . 5,00 Ndin - segedin golaž.............4,00 Ndin - goveji golaž..............5,50 Ndin - sesekljan zrezek v paradižnikovi omaki..................5,00 Ndin - sarma.....................5,00 Ndin prodajamo v samopostrežnih prodajalnah: Tržaška 37 b, Rožanska c., Rožna dolina c. IX/17, Proletarska 4, Gerbičeva ul., Polje 70, Vrhnika in Puharjeva 3, Ljubljana Kmalu bomo število prodajnih mest še povečali! Vsa navodila za uporabo so na ovojnem kartonu vsakega zavitka lllll!ltlllllllllllllllllllltllllll[llillllll[lllllllllll!lllll!tlllllllllll!ililllllllllllllll[llllll!l[llllll[lllllll SODOBNI POOI plastične ploščic« topli pod »MiKiuetle* in ves potrebni mate na) za polaganje poda SINTETIČNE PREPROGE Meraklon LeacrU, Nav Ion u) iz plastike — pralne neobčutljive za madeže m trpežne ZLOŽUIVA VRATA (harmonika) iz plastike — za ustrezno | in praktično razdelitev 1 prostora ■ A R P. ,ITALPLAST I 1’KS‘l. Piazza t »pedale 6 tel 95 919 (nasproti glavne onlnišmce) Vsa pojasnila rudi slovenščini ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA -PAPIRNICA VEVČE p. Ljubljana-Polje proda avtobus TAM A 3000 S (turistična izvedba) Ogled avtobusa mogoč vsak dan od 7. do 14. ure v Papirnici Vevče. Vse informacije daje prodajni oddelek podjetja. 2588 GEDEMOHTA Multivitaminski napitek z okusom pomaranče v prahu ZDRAVJE-KALORIJE-VITAMINI zvijezda margarina ............................................ Komisija za delovna razmerja GOSTINSKEGA PODJETJA BEŽIGRAD razglaša prosta delovna mesta, in sicer: 1. upravnika v obratu Avtokamp na Ježici 2. računovodjo podjetja dva pripravnika (natakar, kuhar) Pod točko 1. se zahteva, da ima kandidat srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri s petletno prakso na podobnem delovnem mestu in da zna dva svetovna jezika. Pod točko 2. se zahteva, da ima kandidat srednjo strokovno izobrazbo (ekonomska ali hotelska) in pet let prakse na enakem delovnem mestu. Pod točko 3. se zahteva, da ima kandidat dokončano poklicno gostinsko šolo in še ni bil zaposlen. Interesenti naj vložijo ponudbe osebno ali pošljejo po pošti v 20 dneh od dneva objave na naslov; Gostinsko podjetje Bežigrad, Ljubljana, Trstenjakova ulica 2. 2622 Kavno žličko denite v pol kozarca vode. to je okusne osvežilna pijača za otroke in odrasle. PROMONTA ADRIA Hamburg Beograd KEMOFARMACIJA Ljubljana Hilli...... Nova kvalitetna cigareta za vas samo din 1,60 Tvornica duhana I ambalaze. Rovin GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »INGRAD« CELJE v a D i k sodelovanju: 1. dva diplomirana gradbena inženirja za delo v gradbeni operativi 2. dva diplomirana gradbena inženirja za tehnično komercialno službo 3. diplomiranega gradbenega inženirja za tehnično pripravo dela 4. diplomiranega gradbenega inženirja za delo v projektivnem oddelku — statika 5. več diplomiranih ekonomistov za tehnično komercialno službo in gospodarsko računsko službo 6. dva diplomirana gradbena tehnika za delo v gradbeni operativi 7. diplomiranega gradbenega tehnika za pripravo dela 8. gradbenega inženirja ali tehnika za delo v ZR Nemčiji POGOJI: pod 1. do 4.: diplomirani gradbeni inženir s 3-letno prakso ln strokovnim izpitom; pod 5.: diplomirani ekonomist z 2-letno prakso; pod 6. in 7.: diplomirani gradbeni tehnik s petletno prakso in strokovnim izpitom; pod 8.: diplomiram gradbeni inženir s 3-letno prakso ali gradbeni tehnik s 5-letno prakso, strokovnim izpitom in aktivnim znanjem nemščine. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kot posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja je poskusno delo. Vloge z dokazili o strokovnosti ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIF »Ingrad« Celje. Ljubljanska cesta 16. 2671 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA i — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLU2BA LJUBLJANA. ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311 897 POSTNI PREDAL 29 — ESKPEDI1 TELEFON 314 792 — BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — 2IRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-67 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednike 20-646 j PIROVANJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM — Medtem, ko so bile ulice Čeških in slovaških mest med hokejsko tekmo med CSSR in Sovjetsko zvezo skoro izumrle, so po zmagi češkoslovaškega moštva oživele. Nastale so velike manifestacije in vseljudsko veselje, kot na Venčeslavovem trgu v Pragi, kjer se je zbralo 100.000 ljudi. Foto: CTK PET RODOV — V stanovanju Ane Ježek v Hranilniški ulici v Ljubljani je bilo danes neobičajno snidenje. Zbralo se je pet zastopnikov petih rodov ene in iste krvi. Od desne proti levi so se zvrstili dvaindevetdesetletna Marija Koucka, ki se je rodila v Bišicah na Češkem. Njena hči Marija Draškovič, ima zdaj 60 let in je mati 45-letne Ančke Brajnik. Njena hčerka Nelly Deželak jih zdaj šteje dvajset in ima osemmesečnega sinčka Tomaža. Marija Koucka ima 27 pravnukov in dva prapravnuka. Foto: E. šelhaus V SREDIŠČU POZORNOSTI — Tudi danes je bila Djurdja Bje-dov, naša najuspešnejša olimpijka, v središču pozornosti v novem 50-metrskem pokritem bazenu v Beogradu, kjer preizkušajo svoje moči jugoslovanski plavalci na svojem zimskem prvenstvu. Tanjugfoto Nadaljevanje s prve strani Dan žalosti v ZDA se sklicuje na jasnovidno Eiserihowerjevo opozorilo, naj ne krepijo vpliva vojaških krogov, povezanih z vojaško industrijo. E:senhower, vojak starega patriarhalnega kova, ki je bil vzgojen v času. ko je bila civilna državljanska oblast nad vojaškim aparatom, se je odrekel predsedniškim dolžnostim 18. januarja 1961. V poslovilni poslanici je dejal: »Na vladnih razpravah moram paziti, da ne bi vojasko-industrijski kompleks dobil vpliva, ki mu ne pripada. Možnost, da bi se izredno povečala njegova oblast, obstaja, bo pa tud: v prihodnje.« • • De Gaulle jutri v ZDA strogo vezan na prisostvova nje pogrebnim slovestnostim. je možno, da bi se sestal za kratek čas s predsednikom Nixonom. To tembolj, ker je Nixon pred nekaj dnevi po predsedniku francoskega parlamenta Chabanu Delmasu poslal de Gaullu osebno poslanico. Morebitno ponovno izmenjavanje pogledov in posredovanj med Washlng-tonom in Parizom bi bilo zlasti možno v zvezi s sedanjim razpletom dogodkov na Sred njem vzhodu in morebitno akcijo velike četverice. De Gaulle, ki je te dni zelo zaposlen. saj je imel včeraj v gosteh tako predsednika kon goške republike generala Mo-butuja in argentinskega zunanjega ministra Costo Men-deza. bo tudi po vrnitvi iz \Vashingtona prekinil mir svojih velikonočnih počitnic s tem. da bo v sredo predsedoval v Elizejski palači vladni seji in sprejel jorde 1 Itega kralja Huseina. BOGDAN POGAČNIK • •• Pat ali mat v Damasku? kongresa, kot so pričakovali Asad in njegovi pristaši. Mnogi menijo, da Hafez Asad. ki se je zavedal, kako močno podpira 2d:da del prebivalstva. ni mogel popolnoma politično obračunati z njim. Med zasedanjem kongresa je slišal odločne zahteve vojaških poveljnikov, da je treba 2dida skupaj z drugimi civilisti iz partijskega vodstva odstraniti s sirskega političnega prizorišča. To je povzročilo nove zaplete in negotovosti, kako rešiti to politično krizo. Ce si Hafez A«ad ne bo mogel zagotoviti popolne dvotretjinske večine na volitvah, ki bodo najbrž drevi ali jutri, potem preostane le. da popusti pod pritiskom vojaških poveljnikov, ki hočejo razpustiti kongres in imenovati začasno novo vodstvo. Ali se bo armada odločila za ta skrajni korak, ni odvisno ie od vztrajnosti partijskih voditeljev, kako se bodo branili pred obtožbami, in ali bodo odstopili, temveč tudi od pripravljenost: kongresa. da sprejme koncepcije in zahteve armade. Grivčev v Ontariu OCITAWA. 29. marca (Tanjug) — Na poti po kanadski pokrajini Ontario je zvezni sekretar Grivčev obiskal predsednika pokrajinske vlade Robertsa, gospodarskega ministra Randalla in župana Toronta Denisona Grivčev, ki vodi našo gospodarsko delegacijo. se je sestal s člani združenja kanadskih uvoznikov, bivšim kanadskim trgovskim ministrom Winter-som in drugimi uglednimi gospodarstveniki. • ••• Četverni razgovori ta teden ZAR in ZDA. Pojasnil je. da so ZDA popolnoma na strani Izraela in nočejo spremeniti stališča glede izvajanja resolucije varnostnega sveta o Srednjem vzhodu. Riad je poudaril, da se stališče Wa-shingtona glede krize na Srednjem vzhodu v bistvu ni spremenilo. Kairski tisk danes poroča, da je obrambni minister Fav-zi poročal kongresu arabske socialistične unije in dejal, da se bo boj z Izraelom v prihodnje precej razlikoval od prejšnjih. Ta boj bo dolg, oster in neusmiljen, je dejal Favzi. Pristavil je, da *ne bo več razlike med boji na fronti in v zaledju. Kot piše kairski list »Ak-bar el Jom«. bo letos napočila za krizo na Srednjem vzhodu resna faza. Vplivni »Al Ahram« piše o ameriškem »delovnem programu« za prihodnje četverne pogovore velesil, češ da so nov dokaz ameriške pristranosti do Izraela. SPD voljna sodelovati z vsemi KP Nesoglasja v zahodno-nemški koaliciji glede sodelovanja z Vzhodom BONN, 29. marca (Tanjug). Zahodnonemški socialni demokrati so pripravljeni navezati stike z vsemi komunističnimi partijami po svetu. Tako so izjavili na sinočnji seji predsedstva stranke, na kateri so razpravljali o stališču do budimpeštanskega poziva za sklicanje konference o evropski varnosti. V tiskovnem sporočilu o seji je rečen i, da je podpredsednik stranke Wehner opozoril. da se bo najbrž spremenilo stališče sovjetske KP do zah. .dnonemške socialno- ! demokratske stranke. Opozoril je, da je ob 50-letnici kom interne Suslov dejal, da sta Stalin in kcmintema zagrešila vrsto napak; med drugim je tudi Stalinova teza, da so nemški socialni demokrati največja nevarnost in da je zaradi tega treba po njih najbolj udariti. V tej zvez: je Wehner de-ja'. da mora Nemčija izrabiti budimpeštansko deklaracijo kot izhodišče za mirovna prizadevanja. Po njegovih besedah se morajo socia'ni demokrati potruditi, da bodo pri vseh komunističih partijah v svetu zastopali nemške poglede in pojasnili nemško pripravljenost do sporazumov. Koalicijske partije bonske vlade si vedno bolj nasprotujejo glede stališča do budimpeštanskega poziva, da bi sklicali konferenco o evropski varnosti. Podpredsednik stranke m minister za splošna nemška vprašanja Herbert Wehner je dejal, da Kie-singerjeva krščanska unija vztraja pri odklonilnem stališču. Manevri varšavskega pakta PRAGA. 29. marca (CTK). Na območju Poljske, NDR in Češkoslovaške so se začeli skupini vojaški manevri sil varšavskega posta. Poročajo, da v manevrih sodelujejo enote Sovjetske zveze, Poljske. CSSR In NDR. Vozniki vozijo prehitro Prejšnji teden je bilo v Sloveniji 93 nesreč LJUBLJANA, 29. marca. — V minulih sedmih dneh je bilo v Sloveniji 93 prometnih nesreč, v katerih sta Jože Oblaščak in Anton Čufar umrla. Razen tega je bilo še 43 ljudi teže, 55 pa laže ranjenih. Škode na vseh avtomobilih je za približno 546.500 dinarjev. Vozniki osebnih in tovornih avtomobilov so zakrivili 60 prometnih nesreč. Pešci so jih povzročili 12, motoristi 10. kolesarji 5, vozniki vpreg 2 in ostali 4. Med vzroki ta teden spet srečamo »stare znance«. Na prvem mestu je z 18 prometnimi nesrečami prevelika hitrost. Sledijo: izsiljevanje POSOJILO * Politična šola za mlade AJDOVŠČINA. 29. marca — Danes je v Ajdovščini začela z delom politična šola za mla de komuniste, šolo organizira delavska univerza iz Ajdovščine. Okoli 30 slušateljev bo do 6. maja poslikalo oo torkih, sobotah m nedeljah kvalitetna predavanja 13 predavateljev — zunanjih sodelavcev Vojkove delavske univerze. V programu te šole so zanimive in koristne teme o ideološko-političnem in kulturnem izobraževanju miadih komunistov. J. S. Samozažig v Hra-ščah pri Postojni POSTOJNA, 29. marca — Danes ponoči nekaj po 1 uri je izbruhnil požar na stanovanjskem in gospodarskem poslopju v Hraščah št. 12 pri Postojni. V njem je stanovala sama 57-letna Frančiška 2itko. Gasilci, ki so kmalu prišli na kraj požara so lahko samo omejili ogenj, niso pa mogli preprečiti, da ne bi poslopji zgoreli. Na pogorišče je kmalu pri-šia komisija, kajti v gospodarskem poslopju so našli zoglenelo truplo Frančiške 2itko. Komisija je raziskovala vzroke požara in prišla do zaključka, da je bil požar hkrati podtaknjen v stanovanjskem in gospodarskem poslopju. Sosedje so pripovedovali. da je pokojna Frančiška 2itko večkrat govorila, da bo zažgala hišo in sama sebe. Kot je videti, je to nocoj storila, škode na poslopjih komisija še • ni mogla oceniti, znaša pa več 10.000 novih dinarjev. GUSTAV GUZEJ Uboj v Slovenskih goricah LENART V SLOVENSKIH GORICAH, 29. marca — Sinoči sta se v Zgornjem Por-čiču, št. 32 v Slov. goricah sprla 37-letna gospodinja Manja Knesti in njen - prevžit-kar 73-letni Janez Golob. Ma. rija Knesti je v razburjenju pograbila seudio in s ostro stranjo dvakrat udarila Goloba. Janeza Goloba so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. a mu niso mogli pomagati; umrl je še isti večer. Marija Knesti je po tem dejanju izginila iz hiše, nato pa se je prišla sama prijavit na postajo milice v Maribor. J. F. Obsodba v Kičevu ŠKOT JE, 29. marca (Tanjug). Skopsko okrožno sodišče je pod predsedstvom Najče Sinadinova danes obsodilo 25-letnega absolventa skopske pedagoške akademije Feta Ebnasijs, doma is vasi Strelci blizu Kičeva, na 5 let st rogagea zapora zaradi šovinističnih izpadov in i*-zivmnjana cionalne nestrpno-sti. Sodišče Je na obravnavi ugotovilo, da je obtoženi s javnim nastopanjem ▼ Kičevu izzival nacionalno mržnjo in nestrpnost med prebivalci, posebno med svojimi kolegi Makedonci in Albanci. Ra* sodba navaja, da se je posluževal tudi sovražne propagande v korist tuje države. prednosti (14) in vinjenost (14), nepazljivost (9), nepravilna boja po cesti (8), nepravilno prehitevanje (6), prekratka varnostna razdalja (5), nepravilno srečevanje (4) itd. Največ prometnih nesreč se je pripetilo na območju uprave javne varnosti Celje. Našteli so jih kar 23. V Ljubljani jih je bilo 18, v Kopru 13, V Kranju 11, v Mariboru 9, v Novi Gorici 8, v Novem mestu 7 in v Murski Soboti 4. Ceste prvega reda so terjale 28 prometnih nesreč, mestne ulice pa 27. Letos je bilo v Sloveniji že 1.087 prometnih nesreč. Oseminšestdeset ljudi se je ponesrečilo smrtno. Hudo je bilo ranjenih 425, laže pa 620 ljudi. Materialna škoda pa maša okoli 7,385.500 dinarjev. V. G. Volksvvagen v steno LOGATEC, 29. marca. — V Grčarivcu' blizu Logatca se je danes 20-Ietni študent prava iz Ljubljane Samo Celjan zaletel s svojim volkswagnom 1300 v kamnito obcestno steno. Lažje ranjenega so odpeljali na ljubljansko polikliniko. Po zdravniški pomoči je odšel domov. Ranila se je tudi Celjanova sopotnica 19-let-na Marjana Sajovic. Dobila je lažji pretres možgan in poškodbe na kolenu in glavi. Brž po nesreči jo je neki avtomobilist odpeljal v postojnsko bolnišnico. Celjaln se je peljal iz Logatca proti Planini. Zavoljo prehitre vožnje ga je v nepreglednem ovinku v Grčarivcu, kjer se sme voziti največ 60 kilometrov na uro, zaneslo na levo čez obcestno bankino v kamnito steno. Od tod se je avtomobil spet odbil in se postavil počez na cesto. — Na vozilu znaša škoda 10.000 dinarjev. -ž- Umrl pod kolesi 2ALEC, 29. marca — Kolesarska vožnja 44-letnega Martina Veseliča iz Polztfie po cesti prvega reda v Šempetru pri Žalcu se je danes ob 16. uri hudo nesrečno končala. Povozil ga je tovornjak. Bil je pri priči mrtev. Zgodilo se je takole: Anton Lesjak, 41-letni šofer iz Gro-suplja je vozil tovornjak iz Celja proti Ljubljam. Na povsem preglednem delu ceste jepre denj nenadoma zavozil koleesar Martin Veselič. Časa za tovornjakov umik ni več bilo. Sprednji del težkega vozila ga je podrl po cesti. Potlej pa je čezenj levo to-vomjakovo kolo in ga zmečkalo. — ž — Zmečkal ga je transportni vlak TRBOVLJE, 29. marca — Včeraj opoldne med 12,30 in 12,45, se je v separaciji trboveljskega rudnika smrtno ponesrečil 15-letni delavec Roman Strmole. Nesreča se je zgodila, ko je Strmole zašel v pravilno zavarovani pomični odstavni voz, ne da bi imel tam kaj opraviti. Tam ga je zagrabil transportni trak. Potegnil ga je med vezno konstrukcijo z valjki, ki so ga stisnili. Bil je pri priči mrtev. h včerajšnje zadnje izdaje Moskva polemizira z „izoiacionisti“ »Novoje vremja« napada partije, ki se ne nameravajo udeležiti moskovskega posveta MOSKVA, 28. marca — (Po telefonu). Hkrati z uvodnikom, ki ga je davišnja »Pravda« posvetila napovedanemu svetovnemu posvetovanju partij, se je danes pojavil v moskovskih kioskih tudi tednik »Novoje vremja« s člankom, ki napada tako imenovane »izolacio-niste«- Gre za partije, ki se zaradi takih ali drugačnih razlogov ne mislijo udeležiti svetovnega posvetovanja partij, pred tednom dni prestavljenega — že v tretje — na 5. junij. Uvodnik v »Pravdi« je prvi i ka partija sama za sebe; in .obširnejši komentar potem, pa z ugovorom, da vsako po-,ko je pripravljalni odbor mi- [ svetovanje vodi v centraliza- nulo soboto sporočil, da bo posvetovanje 5. junija letos v Moskvi. Uvodnik ne prinaša novih političnih ocen in v tem smislu odraža stanje v priza de vanj ih za sestavo dokumentov tega posvetovanja, se pravi dokumentov, ki menda še zdaleč niso docela pripravljeni. Bolj zanimivo od tistega, ■kar je v uvodniku napisanega, je zatorej tisto, česar v njem ni moč najti: pisanje ne pmenja levega in desnega revizionizma, čeprav sta oba pojma nenehno prisotna v sovjetskem političnem tisku. Uvodnik tako po svoje priča, da bo morala sovjetska partija do nadaljnjega v svojih, s posvetovanjem povezanih ura-.dnih dokumentih — mednje ■sodijo tudi uvodniki »Pravde«, — spoštovati zahteve ti-.stih partij, ki menijo, da posvetovanje mi sklicano zato, da bi to ali ono partijo obsojali ali ekskomunicirali. Da s tem ni zmanjkalo možnosti za »razmejevanje« med •tistimi, ki so na pravi poti, in tistimi, ki niso, priča današnji članek, objavljen v tedniku »Novoje vremja«. Podpisal ga je Robert Garai, .uslužbenec aparata madžarske partije in član madžarske delegacije na pripravljalnem sestanku. Garai je v začetku svojega pisanja ponavljal znano formulo Brežnjeva, češ da .partije delujejo v različnih .razmerah in na nekatere pojave različno gledajo; to v skladu s takšno tezo ne bi smelo biti ovira na poti k enotnosti, kajti sčasoma se bodo (in prav v tem je razlika med sovjetsko tezo itn tezo nekaterih zahodnih partij, ki izhajajo iz predpostavke, da so razlike nujna stvar, ki se jim pač ni moč ogniti) vse te razlike izgladile in enotnost bo postala brezmadežna. Brž ko je treba to tezo uporabiti na praktičnem primeru, pa madžarski avtor odpove. Napiše namreč, da ob vseh teh posebnostih obstoja še drug pojav, ki izvira iz predimenziotiiranja »lokalnih posebnosti in interesov«. Takšne partije so žrtev »izolacio-nizma« in povzročajo razvoju revolucionarnega procesa »dopolnilne težave«. Avtor neposredno omenja samo Kitajsko, jasno pa je, da ima v mislih še nekatere ih med njimi prav gotovo tudi jugoslovansko partijo. Govori namreč o partijah, ki se posvetovanja branijo z argumentom, da je dovolj, če se zoper imperializem bojuje vsa- Snežne razmere ob 7 uri zjutraj ŽIČNICA—KRVAVEC: n« zgornji postaji Jasno, —9, 5 cm jprSiCa na 165 cm podlage, urejena, vse nspcsm obratujejo. — ŽICNICA—VELIKA PLANINA: Jasno. —5, 5 cm prStCa im 100 cm podlage, vse naprave obratujejo. — 2ICNICA—ZELENICA: Ljubelj— predor: delno oblačno, —2, 50 cm pršič; vrh Zelenice: delno oblačne, —5, 220 cm, pršič, ne naprave obratujejo. — ŽIČNICA—VOGEL: Jasno, —7, 306 cm, sren, vse naprave obratujejo. — ŽIČNICA— V1TRANC: Jakno, —1, 60 cm, sren, na vrhu 215 cm, sren vse naprave obratujejo.' — ŽIČNICA—ŠPANOV VRH: Jasno. —I, spodaj 45 cm, sredina 65 cm, vrh 70 cm. povsod sren. žičnica obratuje. — POHORSKA VZPENJAČA: delno oblačno. —4, 105 cm, pršič, vlečnici Bellevue hi Boifenk obratujeta. — VLEČNICA—MARTOUK: Jasno. —5, 45 cm. »en, vlečnica obratuje. — VLEČNICA—PLANICA: Jasno, —8, 75 cm, aren, vlečnica obratuje. — RATEČE—PLANICA: Jasno, —0. 70 cm — LIVEK: Jasno. —3. srednja vlečnica 20 cm, vadol* vlečnice ni travnih lis, sicer lise, zgornja vlečnica 35 cm, osrenlca, obe vlečnici obratujeta. — JEZERSKO deloma jasno, —3, 16 cm, osrenlca. — TRIGLAV—KREDARICA: jasno, —15, 380 cm. cijo komunističnega gibanja. Te partije, meni avtor, pozabljajo, da dvo- in večstranski stiki nikakor ne morejo biti zamena za »mednarodno posvetovanje bratskih partij«. Zanimivo je, da v pisanju madžarskega funkcionarja ni najti osnovne misli, zaradi katere je sklicano svetovno posvetovanje partij, to je.mi-sli o enotnosti vseh antiimpe-rialistifdih sil. Iz njegovega pisanja sledi, da se je moč zoper imperializem boriti samo v okvirih toge mednarodne organizacije, ne pa tudi zunaj nje. MARJAN SEDMAK Hud požar v tovarni »Stol« KAMNIK, 28. marca — Danes popoldan, nekaj po šestnajsti uri, so v tovarni pohištva »Stol« na Duplici eksplodirali zračni hlapi nitrobarv v lakirnici. Proizvodno dvorano lakirnice je takoj zajel požar, ob eksploziji pa so tudi popokale vse šipe na oknih. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, saj imajo v tej tovarni dobro organizirano gasilsko službo, ki je preprečila morebitni preplah, tako, da so se vsi delavci v redu in pravočasno umaknili. Na pomoč so takoj priskočile gasilske ekipe iz Kamnika in okoliških krajev in tudi ljubljii.iska poklicna brigada. Po prvih cenitvah je škode za približno 70.000 dinarjev. Komisija še ni ugotovila vzroka požara. T. J. J. J. Radio Moskva napada „Delo” »Delu«, »Borbi« in »Politiki« očita »neobjektivnost in zlonamernost« BEOGRAD, 28. marca (Tanjug). — Radio Moskva je grobo napadel jugoslovanske novinarje, rekoč, da je za (njihovo pisanje o sovjetski politiki »značilen odbojen ton«. Komentator Aujin posebej napada časopise »Delo«, »Borbo« in »Politiko«. Sovjetski komentator pravi, da časopis »Delo« sploh ne odlikujeta objektivnost in dobronamernost do naše dežele.« »Borbi« in »Politiki« radio Moskva, očita, češ da »tiskata obrekovalna ' besedila zoper ljudstvo naše dežele in njegove voditelje, ki jih šiiri mao-cetungovska agencija Hsin-hua«. Radio Moskva trdi, da pisanja jugoslovanskih časopisov »napeljuje vodo na mlin silam mednarodne reakcije«. Bolgarska propaganda v jugozahodni Srbiji Niš, 28. marca (Tanjug). — V zadnjih dneh je !na naslove knjižnic, osnovnih in srednjih šol, družbenih organizacij, društev in posameznikov prišlo precej pošiljk s propagandnim gradivom iz Bolgarije. V zavojih so brošure z govori bolgarskih voditeljev, zlasti referat Todorja Živkova na plenumu CK KP Bolgarije v lanskem juniju, razen tega pa članki iz bolgarskega tiska in iz teoretičnih revij. Sladkor dražji? BEOGRAD, 28. marca (Tanjug). Odbora zveznega zbora zvezne skupščine za industrijo in za kmetijstvo sta danes na skupni seji podprla predlog združenja jugoslovanske industrije sladkorja, da bi ceno sladkorja pri proizvajalcu povečali od sedanjega 2,30 na 2,55 din za kg. Ta prelog bodo poslali zveznemu izvršnemu svetu. Telegrami PIPZ poje četrt stoletja Pokrovitelj proslave ob 25-letnici zbora bo predsednik republike Josip Broz Tito LJUBLJANA, 28. marca — Prihodnji mesec 21. aprila bo Partizanski invalidski pevski zbor praznoval petindvajsetletnico, odkar je v vasi Planina v Beli krajini dirigent in skladatelj prof. Karel Pahor izbral med okrevajočimi’ partizanskimi ranjenci prvih šestnajst pevcev in tako ustanovil Invalidski pevski zbor, ki je že tri tedne kasneje nastopil na prvem koncertu. Od takrat ta zbor živi in deluje, danes kot Partizanski invalidski pevski zbor,, v katerem poje okrog 70 ljubiteljev partizanske borbene pesmi pod vodstvom dirigenta prof. Radovana Gobca, med njimi še vedno enajst tistih, ki so peli v zboru že med NOB. Na svoj četrtstolefcni jubilej se zbor skrbno pripravlja, zlasti še, ker je pokroviteljstvo nad to pomembno proslavo prevzel predsednik republike Tito. Tako bo 21. aprila zvečer v veliki dvorani Slovenske filharmonije slavnostni koncert, obstoječ iz' treh delov: iz umetne partizanske pesmi, ki jo bo povezala partizanska lirika, iz Stare borbene pesmi, pri čemer bo sodeloval tudi mladinski zbor RTV Ljubljana in orkester RTV ter iz kantate Radovana Gobca »Svobodna zemlja«, ki jo bo zbor zapel prav tako ob spremljavi orkestra in v sodelovanju pevskega zbora »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. Sodelovali bodo solista Edvard Sršen in Jože Gašperšič, harfistka Pavla Uršič-Petričeva ter člana SNG Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač. 17. aprila bodo v avli Inštituta za zgodovino delavskega gibanja na Trgu revolucije odprli tudi spominsko razsta-• vo, ki bo prikazovala 25 letno razvojno pot tega priljubljenega zbora. Razstavo pripravlja Muzej revolucije. Prav tako pa bo ob tej priložnosti izšla tudi knjiga »Četrt stoletja Partizanskega invalidskega pevskega zbora,« ki bo zla-sti z bogatim slikovnim gradivom še posebej poudarila in ilustrirala delovanje In celotno pot tega najbolj pristnega interpretatorja naše borbene partizanske pesmi. ZASEDANJE — PRAGA, člart ZIS Cetinič je iz Prage odpotoval v Beograd. Skupaj s češkoslovaškim podpredsednikom vlade Valešom je vodil zasedanje jugoslovansko-češkoslovaškega odbora za gospodarsko in znanstveno-teh-nično sodelovanje. KULTURNO SODELOVANJE — LONDON. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta v Moskvi podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju. Po izjavah Foreign Officea to ne pomeni, da je Britanja spremenila politiko do ZSSR, ki je obveljala po invaziji v CSSR. IZSTRELILI SATELIT — MOSKVA. Sovjetska zveza je izstrelila umetni satelit »Kozmos-275«. Največja oddaljenost od Zemlje znaša 805 km, najmanjša pa 284. PROTEST — NEW YORK. Stalni kamboški predstavnik v OZN Sambat je poslal predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem protestira zaradi pogostih napadov ameriških in saigonskih sil na Kambodžo. URADNI OBISK — BUKAREŠTA. Švedski premier Erlander se bo od 11. do 15. aprila mudil v Romuniji; povabil ga je romunski premier Ion Gneorghe Maurer. Erlanderja bo spremljal tudi zunanji minister Nilsson. IRAŠKI MINISTER V NDR — BERLIN. Zunanjega ministra Iraka Abdula Kerima al šeikalija sta sprejela Walter Ulbricht, predsednik državnega sveta NDR in prvi sekretar enotne socialistične partije, ter predsednik vlade Willy Stoph. SESTRELILI LETALO — SAIGON. Nad severnoviet-namskim pristaniščem Haiphongom so sestrelili letalo. Doslej so nad Severnim Vietnamom sestrelili 3273 ameriških letal. POVEZANI S KOMUNISTI — DŽAKARTA. Na osrednji Javi so zaprli 247 policijskih oficirjev, med njimi tudi štiri komisarje; zatrjujejo, da so bili povezani s komunisti. ETIOPSKI ŠTUDENTJE ŠE VEDNO NEZADOVOLJNI — BEOGRAD. Etiopski študentje, ki študirajo pri nas, so pred svojim beograjskim veleposlaništvom manifestirali solidarnost s kolegi v domovini, ki zahtevajo več pravic. Etiopski študentje so demonstrirali tudi v Moskvi in Wa-shingtonu. NEZAŽELENI MINISTER — RIO DE JANEIRO. Južnoafriški zunanji minister Muller, ki je nepovabljen prišel na obisk v Latinsko Ameriko, je odpotoval iz Ria de Janeira praznih rok v Buenos Aires. *”1?AZMERE NEVZDRŽNE — STOCKHOLM. »V Južni Afriki so razmere nevzdržne in pripravljamo se na gverilsko vojno,« je dejal voditelj južnoafriškega gibanja enotnosti Scarte Ntshoma ob obisku na švedskem. Prišel si je zagotoviti podporo švedske vlade in javnosti. UMRL RIEDINGER — PARIZ. V 92. letu je umrl general Emile Riedinger, zadnji zavezniški oficir, ki se je udeležil podpisa premirja ob koncu prve svetovne vojne. Pa še to: ENAKOPRAVNOST — V tovarni trikotaže in nogavic »Partizanka« v Beogradu je 1080 zaposlenih žensk, kar je 85 odstotkov članov kolektiva. Kljub temu pa so predsedniki vseh organov samoupravljanja in družbeno političnih organizacij moški. Samo predsednica komisije za varstvo otrok bi bila ženska, če bi jo imeli, namreč komisijo . . . Vreme 29. marca 1969 ob 13. uri vTSrf* - Benetke VANDA ŠKODNIK ( t Temperatura Ljubljana 0? —2 13 8 Planica —8 4 Brnik —5 7 Maribor 0 6 Slovenj Gradec —4 5 Celje —2 7 Novo mesto —1 6 Koper 4 8 Kredarica —15 —12 Reka 6 10 Pulj 4 9 Split 7 11 Dubrovnik 4 Zagreb — 6 Beograd 2 5 Sarajevo 2 2 Titograd 6 8 Skopje 4 7 Celovec —1 6 Gradec —3 3 Dunaj 1 4 Milano 3 9 Genova 8 12 MUnchen —1 1 Ztirich 0 3 Benetke 3 9 Prognoza VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem se v višinah še zadržuje jedro hladnega zraka in povzroča v teh predelih dokaj oblačno vreme •n ponekod tudi padavine. Toplejše zračne gmote, ki so nad vzhodnim Atlantikom in Britanskim otočjem, se zaenkrat ne širijo nad celino. Zato se bo sorazmerno hladno vreme še nadaljevalo. NAPOVED ZA SLOVENIJO: Deloma sončno bo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so predvsem v gorskem svetu možne krajevne padavine. Nočne temperature bodo okoli 0, ponekod na Gorenjskem —6, v Primorju 3, čez dan okoli 6, v Primorju 10 stopinj C NAPOVED ZA l(JSLAVIJO: V vzhodni polovici države bodo še padavine, drugod spremenljivo oblačno Ob Jadranu bo slaba burja. Zmaga nad ZRN! Drugi dan rokometnega turnirja v Tivoliju naši boljši — Danska igrala neodločeno s ČSSR — Drevi SFRJ : ČSSR HOKEJISTI ČSSR ZMAGALI SE DRUGIČ — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu ▼ Stockholmu je ekipa ČSSR obakrat premagala svetovne prvake SZ _ prvič 2:0 in zdaj še 4:3. Jaroslav Jifik in vratar Dzurilla — v temnih dresih — se otepata sovjetskih napadalcev. | NOGOMET~ Partizan 5:0 (3:0) Beograd BEOGRAD — Prvenstvena tekma I. ivesve lige. stadion JLA. gledalcev jnbldno 15.U00. vreme deževno. teren težak za igro. sodnik Bonč iz Beograda. STRELCI: 1:0 — Vukotič (8), S O — Katic (35). 3:0 — Ho4:č C42). 4:0 — Vhrodič C53>. 5:0 — Petrovič (51). PARTIZAN: Curkov*. Bajič. Ra. dakovič. Vukelič (Vidovič), Radovič. Paunovič. Katic. Petrovič. Vu. korič (Smilerski). Hošič. Djordjič. BEOGRAD: D.ordjevic. Vukašmo. vič. Jokič. Stojanovič. Mešanovič. Stepanovič. Turudtja. Milutinovič. Santi ač. Sekularne. Zec. Partizanovi nogometaši niso bili potru zaradi s.abega vremena. Igrali so poletno *n veliko bolje kot na zadntih tekmah Beograd m Izpolnil pričakovanj. Pred tekmo so beograjski »plavi« celo obljubljali, da bodo dobro igrali in premaga. II Partizana. Na igrišču stadiona JL A ?e igralo eno samo moštvo — Partizan od začeta do konca «rečan»a Položaj ■e m ■pronenil niti v dragem polčasu. Part zan je igral lepo m do ■»ege! še dva gola. Beograd se ni mogel upirati tak! igri m je do. k vel enega najbujših porazov na prvenstvenih srečanjih s krajevnim tekmecem. Partrzanov* zmaga Je tov sem zaslužena, izvojevana pa »e bila po boljši in učinkovite**! igri. VEKA ILIČ Celje-Kladivar : Železničar 2:4 (0:1) CELJE — Prvenstvena tekma SSL. tgnšCe Cazije. gledalcev 200. »odmk Jovtč.t :z Liubljane. STRELCI; <>:I — Kapi . 1:3 — Kapi *50». 2:3 2av. 2:4 — Horjak i73>. CrXJE — KLADIVA R Štancer. Kačičnik. Conradi. Ubavte. Ferme, letnar. Regnar. Hrioertuic. žavsk:. Ho>nik. Koder ŽELEZNICAH: V;rt. Planico. Be r~ndi)ai. Čeber. MatjaSii. Rupnik Matjaiec. Kapi. Horjak. Dur ga J; Današnja prvenstvena tekma, če Pr*T je bila odigrana na -uhetn terenu. ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev Igra je bila na podzvez. ni ravni. Celjani to zasluzeno ir* KvbiU tudi drttgo srečanje v po* m.adanskem delu prvenstva. Na tekmovanje se rušo pripravljal! do. volj. Zato 'udi na tej tekmi ni«o pokazal: niti tznajd'jivos!i niti zadovoljivega tehničnega znanja .Tudi mlado moštvo 2Še!ezn;čarJa *** ofvavičito vtsokeea mera. ki Ra sedaj aa>eda na lesttčei Celjani •O zapravui priložnost. da b: irko-nstili večie Število zrelih orilož-noari za zadetek Delali so napake v obramb: Se večie d. v napadu, »aj so mnogo lepih priloRnosti za atreljali. | HOKEJ NA LEDU ČSSR, SZ ali Švedska? STOCKHOLM. 29. marca — Samo tn tekme pred koncem letošnjega svetovnega prvenstva skupine A v hoketu na ledu imajo tn ekipe še zmeraj možnosti za osvojitev najvišjega naslova. Pred zadnjim kolom ima CSSR sicer dve točki prednosti pred SZ in Švedsko, vendar mora jutri na led proti neposrednemu tekmecu svecteki. ki j: je na turnirju v Stockholmu doslej tud: prizadejala eidini jo raz. Variant«- glede končne razvrstitve so take: če CSSR ne izgubi proti švedski, je prva CSSR. SZ bržčas droga m Švedska tretja. Ce švedska premaga CSSR. pa bodo najverjetneje prvaki igralci SZ. ki so v zadnji tekmi prvenstva proti Kanadi favoriti. Kolikor pa SZ te tekme ne bi dobila, pa bi bili prvaki Švedi. seveda če bi premagali ČSSR. In še za obstanek ▼ skupini A. Finsk; zadošča remi. ZDA [a mora za dosego tega cilja premagati tekmeca vsaj z dvema goloma razlike. Razpored tekem zadniega dne: ZDA : Finska (10.00), Švedska : CSSR (14.00). Kanada : SZ (18.00) Kanada : Finska 6:1 (2:0. 3:1, 1:0) STOCKHOLM. 29. marca. — Na prvi tekmi p.edzadnjega dne svetovnega prvenstva v hokeju na le- Telefoto: UPI du je Kanada premagala Finsko 6:1 (2:0. 3:1. 1:0). Pred 6500 gledalci sta sodila Dahlberg (Šved) in Bata (CSSR). Gole za Kanadčane so dosegli Kmg, Stephenson, Heindl. Begeg. Mott in Huck. za Fince pa Mononen. Na prvi tekmi 13. marca so Kanadčani zmagali 5:1. Kanadčani so sl že pred dana*, njo tekmo zagotovili 4. mesto pa tudi za Fince tekma ni bila kdo ve kako pomembna, saj bo šele Jutrišnje srečanje med Finci in ZDA odločalo, kateri ektoj bo pripadlo zadnje mesto v skupini A. Švedska : ZDA 10:4 (6:2. 1:1, 3:1) Dvorana Johanneshov, 10.000 gledalcev. sodnika Joval (Kan) in Seglm (SZ). STRELCI: Nils«on 3. Milton 3, Johansson. Nygren. Olsson in Karlsson za švedsko. Stordahl, Lackey, Gambucci in Pleau za ZDA. V tretji tretjini Je kazalo, da bodo Švedi dosegli visoko zmago, kakršno bi potrebovali, če bi si hoteli odločilno popraviti razliko v golih. Kasneie pa so popustili in so bili Američani Švedom povsem enakovredni LESTVICA LJUBLJANA, 29. marca — Drugi rokometni večer v Ti-▼oliju je bil vsaj za Jugoslovane mnogo bolj razveseljiv. Naši so zaigrali bolje kot proti Dancem in zasluženo premagali ekipo ZRN. Danski rokometaši pa so ponovno dokazali, da so prišli v Ljubljano odlično pripravljeni. Ponovljeni finale zadnjega svetovnega prvenstva med njimi in CSSR se je po hudem boju končal neodločeno. Zadnji dan igrata ob 17. uri Danska in ZRN ter ob 18.30 CSSR in Jugoslavija. ČSSR : Danska 16:16 (8:9) Danci so začeli prav tako kot včeraj proti našim — hitro, napadalno in učinkovito. 2e v prvi Niels 1. CSSR 9 8 0 1 40:19 16 2. SZ 9 7 0 2 55:21 14 3. Švedska 9 7 0 2 44:19 14 4. Kanada 9 4 0 5 24:27 8 5. Frnska 9 1 0 8 19:49 2 6. ZDA 9 0 0 9 20:67 0 Prva naloga: proga Sankači kranjskega Triglava imajo lepe načrte minuti je bradati Palle dosegel vodstvo. Njihovega veselja pa je bilo hitro konec, kajti Havlik je s silovitim strelom iz obrata izenači! in nekaj minut rožne je je CSSR že vodila 4:1. To pa severnjakom ni vzelo volje; v 18. minuti so spet izenačili na 6:6, po vodstvu ekipe CSSR pa spet na 8:8. Tik pred koncem prvega dela je izvrstni strelec Graversen zagotovil do nada!jevanja gol prednosti. V drugem polčasu so Danci spet prevzeli pobudo in igralci CSSR so le s težavo držali korak z njimi; nekajkrat so izenačili. Graversen. Heidemann in Lund so nnto zapored premagali vratarja CSSR Amošta. ki ga je yo tem zamenjal mladi Skarvan. Gostje iz CSSR so spet zaigrali bolj zanesljivo; v nekaj minutah so izenačili in nato celo povedli 16:14. Videti je bilo, da so svetovni prvaki vendarle obrnili igro sebi v prid. toda Danci »o igrali mimo. kot da jim ne preti prav nobena nevarnost. To se jim je tudi obrestovalo. kajti Lund je najprej znižal na 15:16, odlični Graversen pa je štiri minute pred koncem izenačil. V fi-nišu je GSSR imela sicer še nekaj priložnosti, ki pa lih ni izkoristila. CSSR: inž. Amošt. škarvan. Hor-vath 1, Beneš 2. A Nareš 2. Ko-nečny 1. Havlik 1, Satrapa 2. Herman. Klimčik 2. Kranat 4 Lu košik 1. DANSKA: dr. Morterogen, B. Niel- sen. Svendsen. A. Andersen. P. Nielsen 2, A. Andersen, Graversen 7. Gaard 1. Heidemann 2, Cristian-sen 1. Lund 3. Sodila sta Jugoslovana Domazet in Stanojevič. Jugoslavija : ZRN 22:15 (10:6) Jugoslovanska dvanajsterica je na igrišče pritekla v precej drugačni postavi kot prvi dan. Vsi so upali, da bo tudi drugače zaigrala. Vodstvo tokrat namreč ni uvrstilo v ekipo Žagme&tra. Vidoviča in vratarja živkoviča. Eni trdijo, da pač vodstvo preskuša različne inačice igre, drugi pa so vedeli povedati, da so ti trije med včerajšnjo igro in po njej preveč govorili . . . Kljub vsemu pa je bil začetek prava repriza prvega dne. 2e v prvi minuti je Karalič spet dosegel prvi gol. Hip za tem so Nemci izenačili, toda danski sodnik je gol razveljavil in dosodil sedemmetrovko. Mervar je ubranil in v protinapadu je Popovič z atraktivnim zadetkom vodstvo še povečal. Ko je Lavmid dosegel že 3:0, so imeli naši zaradi izključitve Horvata igralca manj, Nemci pa so spet streljali sedemmetrovko. Kakor prej LUbkingov strel je Mervar zdaj branil še Munckovega. Prav to pa je dalo našim novega poleta, kajti včeraj sta jim prav slaba vratarja vzela veliko volje. Nemci so nato do konca prvega polčasa sicer skušali znižati rezultat, vendar jim to ni uspelo. Nji- hov sloviti strelec Liibking ob naši čvrsti obrambi sploh ni mogel uveljaviti in v prvih minutah drugega polčasa Je zaigral celo na mestu »pivota«. Karalid je tudi tokrat nadel mrežo, sredi tega dela pa je prišlo do nekajminutnega jugoslovanskega spektakla. Sele tokrat smo videli, kaj pravzaprav znajo naši in kaj lahko naredijo, če se res borijo. Nemcem ni uspevalo prav nič. Naš drugi vratar Arslanagid je branil izvrstno, na sceno pa je stopil Pri bani d, ki je s serijo zadetkov odločil tekmo. Naši so vodili tudi z devetimi goli prednosti. Sele proti koncu so malo popustili, kar so nasprotniki izkoristili in ušli katastrofi. »Zaigrali smo malo bolje kot včeraj, vendar to še vedno ni tisto, kar hočemo.« je dejal na koncu zvezni kapetan Janez Snoj. »Fantje so se danes vsaj borili in na trenutke pokazali, da vendarle nekaj znajo. Za uspeh na prihodnjih velikih tekmovanjih pa bo treba pokazati še veliko več.« To nedvomno drži, vendar je bila današnja tekma za gledalce veliko bolj privlačna kot prva. Nemci so sicer gotovo slabši nasprotnik kot Danci, toda tudi za zmago nad njimi je treba precej znanja in truda. Jutri igrajo naši odločilno tekmo s CSSR. Ce zmagajo, potem še lahko računajo na prvo mesto, vendar prav velikih možnosti nimajo. Danci imajo namreč s tremi točkami iz prvih tekem precejšnjo prednost, kajti po tem — kar so pokazali — bi morali premagati tudi ekipo ZRN. Njihova zmaga pa bi bila nedvomno naj-večje presenečenje turnirja. JUGOSLAVIJA: Mervar, Arslanagid, Pribanid 8, Lavmid 4, Miško-vid, Horvat 1, Pokrajac, Fezid, Dragičevic, Fajfrid 2, Popovič 2, Karalid 5. ZRN: Pohl, Guell, Ahrendsen, Klatt. Liibking, Moller, Gosewin-kel, Munck 5, Neuhaus. Schandin 3, Strobl, Wenert 5. Sodila sta Lutz (ZRN) in Ovdahl (Danska). S. TRBOVC I 32. nadaljevanje Zmagoslavje favoritov Prvi dan zimskega plavalnega prvenstva Jugoslavije K. JUG Prvenstvo N PL LJUBLJANA — v XIV kolu I od. n«ne lig, _ elan: — j* na tujem s«r.o Mirna. Presenetil .e Rakek z znajo nad Medvodam: Rezultat:: Domža.e : Dob 4:2 »3:0>. Elan : Odred 3-0 (2:0>. Rakek : Med- ode 1:0 10:01. Um ar : Ihan Borovnica : M:ma 1:3 <0:0>. Bootnos- : Bela Krajina 3:4 •!:2>. V zaostali tekmi je Usnjar V'Joko porazil Mimo z rezultatom 10:1. Domžale C»)ar B. Krajina E!an Medvode Odred Mirna Indupiat; Rakek Ihan Borovnica Dob Enotnost 43:10 42:14 37:20 M 26:18 20:21 31:51 •J 4 M 33:32 20:34 25:43 14 39 12:53 L. SPETIČ | NOVO NA TI.JKM NEW VORK — V polfinalu med narodnega teniškega turnirja v dvoran: je Spanec Glineno premagal Avstralca Rocheja 6 4. 6:4. Ame nčan Ashe pa je odpravi! Emer-«wa (Avstralija) 7:5. 5:6. 6:4 Pr va nagrada na turnirju je 5.000 do-a4jeT- skupen nagradni sx!ad Pa 2o.0Q0 dolarjev. TORONTO — Kanadski j rofeM-onalni boksar iugo*lovanskega porekla George Chuvaio bo v torek odpotova! v Jugk>-.avtjo Rad bi spo*n*1 kraje, kier so bi!i doma njegovi star« .tl.let m boksar bo prejkooe tud; nastopi*; za nastou računa sicer 20.000 dolarjev, pri *>- pridal na srečanje rud: o000 do.arjev GLASGOU — Amaterska nogo *ne*r.a reprezentanc.. Anglije Je premagala Škotsko 5:1 (3:0). ^ATENE — Odbojkarji Cr. zvezde (Bgd) so trrkrar premagali grški* araavno reprezentanco 3 0 MONTEVIDEO - Mr»ška košar »krsta reprezentanca Urugvaja te osvojila naslov prvaka Južne Ame. rilce jotem ko je v finalu pre “■sala Bra/i.:jo €3 #2 »10:22» Tre. Je Argentina Te tn ekipe **> •e uvrstile na SP v I.tuoliani 1970 Nadaljnj. vrs»i r-d Peru. C.ie. Ko mmbija »n Paragvaj ZfRlCH — l*ara /a polfinale Pokalnega nogometnega tekmova. nJa sejem«fc:h me** so izžrebali ra »P Newca st le UnPel: zmago va *cu Rangeis ♦ G.asgow i - Atletico < Bil žg GelrePe ; Ujpest Doz-a D2AKART 4 — Teniška reprezm. ranča Filipinov vodi v dvoboju za P°k*l proti Indoneziji 2:0 ^BERLIN — Na prv: kv •*:r:kaci. skl tekmi za svetovno nogometno prvenstvo 197o v Mehiki sta repre. aenU.nct NDR m Italije igrati 2:2 • 1:0). Neme; so dvakrat vodili Gole so dosegli Vogel v 27 in Krei »cne v 7«. mm za NDR. za goste pa Riva v 55 in 33 minuti COLOMBO — Indija se je uvrstila v finale azijske cone teniškega tekmovanja za Davisov pokal, potem ko je premagala Cejlon 4:1. | IO DOMAČIH KRAJIH | ZAGREB — Mladinska nogomet ne repreaantanca Zagreba je igrala s rusko SSR neodločeno 0 0. KRANJ — Sankaški klub Tnglav lz Kranja nima svoje tekmovalne proge, ki je za razvoj te športne dejavnost: nujno potrebna, kljub temu pa je v lej zimski sezoni dosegel lepe uspehe. Vendar pa z dru. g uni klubi m v e muc op ravnem po. ložaiu in se zaenkrat tudi ne mo. re meriti z nimi. saj imajo drugi klub: tekmovalne proge, k: jim omogočajo, da redno trenirajo in prirejajo sankaške tekme med do. mačim: in tujim: klubi Ta vrzel v klubu je že več iet, vendar je prav letošnji Občni zbor dal po budo za to. da bodo jričeli mislit: na gradnjo sankaške proge Kiub e izvedel tekme na Šmarjem« gori z navadnimi sankami za kolektive, t. j. za I. ptehodni po. kal ObSS. Kranj. V zvez: s tem so izdelali reklamni lepak za prireditev. na ka»erem so podjetja rek!am:rala svoje proizvode. Tako pomoč klubu so podjetja ugodno sprejela, saj so že za te prve tek-me na Srna rje t.; gori fn«peva!a lep delež z darili in oglasi, kar ! Je bilo nedvomno v veliko pomoč razvoju sankaškega športa pr: oas Posebno .e treba pohvalit: gospodarske organizacije na Gorenjskem O-no v a za napredek sankaškega športa ie torej sooobna umetna tekmovalna proga, ki bo lahko za. gotovila vrhunske rezultate ne sa. mo domačih sankačev, pač pa bi lahko na tej progi prirejal: tudi mednarodne tekme, kar bi bilo nedvomno tudi v pnd našemu turizmu. Kranjski sankači s; že več let želijo, da se jim bi žel a nekoč le uresničila. Vsaka športna delavnost zahteva trening, kar je brez proge nemogoče. Zato kranjski *an. kači zadnja leta niso dosegli kdo ve kako dobrih rezultatov na tek. mah. saj so trenirali le tik jted njimi Po drug: strani pa |e tudi članstva čedal> manj. novih članov pa niso mogli pritegniti, ker pač niso imel: dobre proge Sankaški klub si je torej na letošnjem občnem zboru zadal nalogo. da preide iz »starega na novo«; zgradita namerava svojo progo, da bo spravil to panogo športa — kot pravimo »na noge« ter pritegnil %imveč ljubiteljev sankanja v svoje vrste Sodelovali so nn tekmah za po. kal Jesenic, na mednarodnem tek movanju v Tržiču, po stezah j«r. t ižanske Jelovice, za orlov pokal v Begunjah. repub!iškem prvenstvu s tekmovalnimi sankami v Bo. lunju, za svetilko idrijskega rudar.«. za pokal turizma v Bohinju in republiškem tekmovanui z navadnimi «ankami na Jesenicah. Kazen tega je klub priredil dvoje tekmovanj na Rmarjefnl gori z navadnimi sankami. Za pionirje je bilo tekmovanje za I. prehodni po. kal »Franceta Prešerna«, za katerega so tekmovale v«e šole Kranja Na drugem tekmovanju p>:» «o tek. movaii kolektivi za I. prehodni po. kal ObSS. Kranj Kljub slabim razmeram se Je teh tekmovanj ude. !ežjlo kar 70 tekmovalcev Sankaški k!ub v Kranju dela z veliko volje m živahnosti kljub temu. da nima svoje sankaške proge. ki bi lahko edina doprinesla k boljšim uspehom na tekmovanjih in zvabila še več mladih in starejših v klubske vrste. Zato Je edina in glavna naloga kluba, da se loti gradnje nove umetne san. kaške iroge s prostovol/n m de. lom. kar bi bilo tudi najboljše zagotovilo za uspeh. Dobra in varna sankaška proga bo velika pridobitev in zadovoljstvo za v*e lju. bitelje sankaškega športa, ki jih v Kranju ni malo; obenem pa bi bila v prid tudi v turizmu B VIDIC BEOGRAD, 28. marca (Po telefonu) — že prvi finalni večer zimskega državnega prvenstva v plavanju je prinesel vrsto dobrih rezultatov, slovenski plavalci in plavalke pa so dosegli tudi tri republiške rekorde. Najbolj se je izkazala Kranjčanka Breda Pečjak, ki je na 200 m mešano zaostala za Bjedovo le šest sekund in dosegla nov mladinski in članski rekord SRS. Finale najhitrejših jugoslovanskih plavalcev je bil zelo razburljiv. Vsa osmerica na 100 metrov crawl je plavala pod minuto! Ku-ridja je bil po pričakovanju najhitrejši. razen tega pa je osvoiil zlato kolajno še na 100 m delfin Pri ženskah Je na najkrajši progi prepričljivo zmagala Bl-obanova. Jana Herzog (Ilirija > pa je bila peta z novim mladinskim rekor dom SRS Pn rekmovalcih na 100 m prsno Je prišlo do zapletljaja. Kurbano-vič je prepričljivo zmagal, drugo mesto pa so sodniki prisodili To doriču. vendar je potem svojo srebrno kolajno dal Sa idili in vzel od njega bronasto Biedova je zlahka osvojila dva naslova Zanimiva sta bila boja za drugo mesto na 200 m mešano meri Vrhovškom in Kos»anjškom ter Mnndeljčevo in Svarčevo na 100 m prsno Meti ekipami vodi že po prvem dnevu z velikim naskokom reško Primorje. Kranjski Triglav pa je na četrtem mestu. REZULTATI: moški — MH) m crmwl: Kuridja (JS) 56.5, Klemen (Pr) 57,2, Clekovič (Ml) 57.7 — 6. Kostanjšek (Rud) 59.1. 8 Linhart (Lj> 59.9; 100 m prsno: Kur-banovič (Part) 1:11.8. Todorič — (CZ) 1:16.0, Sajdl (Part) 1 16.0 -6. Grošeglj (Tr) 1:18.1 (ml rek SRS). 8. Vidmar (Lj) 1:21,2; 100 metrov delfin: Kuridja 1:01.1. Ro gošič (oba JS) 1:03.1. Kustič (Pr) 1:03.6 — 8. Slavec (Tr) 1:06,5; 200 Mulej — najboljši čas Smučarski veterani so tekmovali na Viševniku POKLJUKA, 29. marca. V lepem sončnem vremenu so se nekdanji smučarski tekmovalci zbrali na drugem srečanju veteranov na Viševniku nad Pokljuko. Tokrat so tekmovali v tekih in veleslalomu. V tekih so veterani tekmovali na poldrugi km dolgem krogu; ženske in starejši moški so vozili en krog, tekmovalci mlajših moških kategorij pa so vozili 2 kroga. Veleslalom za ženske in starejšo moško kategorijo je imel 20 vratič, za druge moške kategorije pa 28. Najboljši čas dneva na daljši moški progi je reprezentant Tina Mulej. Rcroltati — teki — ženske — I. kategorija: 1 &m:t 11:21 A. 2. Simonovič-Ažman 19:20.8; II. kat.: 1 Kordež-Golc 8:52.5. 2. Drovenik-Knstančič 11:24.6. 3. Luznar-Po-gačmk 12:48.4; III. kat.: 1. Rekar 7:11.3. 2. Arbeiter Bela j 7:39.3. 7:39.3. Moški — I. kat.: 1. M Korde* 6-(>4.2. 2. Pogačnik 6:14.4 3. Knific 6:32.1. 4. Pristavec 7:00.8. 5. Dekleva 7:04.0: II. kat.: 1. Novak 13:44.0. 2 Pinjo 14:29.6. 3 N a pokoj 15:44.0. 4 Majnerič 16:00,0. 5. Hrovat 16:01.0; III kat.: 1. G. Korrlet 12 36.0. 2 Zvan 15:01.0, 3. Vojvoda 15:23.0. 4. Šlajmer 16 00.0, 5. Jerin 16:03.8; IV kat.: 1 Zroert 15:27.8 2. Vavpetič 15 49.0. 3. Korbar 16:02,8. 4. Vod-njov 16 503, b Debevc 17:20.5. Veleslalom — ženske — I. kat.: 1. Adamič 37.1. 2 Praček 38.5. 3 Urbar 40.2. 4. Oblak 41.9. 5. Švigelj 44.4; II. kat.: 1. Kosec 39.4. 2 Lukane 40.7. 3. Dernič 43.2. 4 Kozak Bizjak 51.9. 5. Kregelj 52.9: in kat.: I. Komar 38.7, 2. Zupančič 39.7, 3. Černe 41.8. 4. Bizjak-Oitzl 42.0. 5. Stražar 42.7. Moški — I. kat.: 1. Praček 33.7. 2 Zvan 38.9. 3. Švigelj 39.4. 4. Ma- renčič 39.6. 5. Zadravec 39.8; II kat i Mulej 43.3. 2. S. Lukane 46.9. 3. Stefe 47,8. 4. Uršič 48.0. 5 Gašjerin 48,2: III. kat.: 1. M. Lukane 463. 2. Pogačnik 50.0. 3. Joža Krmelj 50.4. 4. Janko Krmelj 50.7, 5. Rogelj 51.1; IV. kat.: 1. Bernik 46.1. 2. Mar kul in (izven konkurence) 47.2. POSOJILO t dosegel dolgoletni državni 3. Švab 47,5. 4. Dornik 47,6. 5. Cetina 48.9, 6. Kunšič 48,9. JOŽE DEKLEVA Gazvoda 35. VAL D1SERE. 29. marca. — (po telefonu) Zadnji dan tekmovanj v okvtru III. alpskega pokala je bil na sporedu drugi veleslalom za moške. Proga je bila dolga 1500 m s J80 m višinske razlike, imela pa je 63 vratič; postavil Jo je švicarski trener Griinenfelder. V današnjem veleslalomu je zmagal Francoz Penz. v seštevku obeh te kov pa presenetljivo mladi Italijan Gustav Thoeni. V avsTii-ki ekipi so v tekmovanju za III. alpski pokal manjkali štirje najbo jšl smučarji s svetovnim rTvakom Karlom Schranzem na čelu. ki so mu včeraj v njegovi odsotnosti tu podelili mak zlatega smučarja. Zaradi tega so se Avstrijci tudi veliko slabše uvrstili. Za prijetno pre senečenje so poskrbeli mladi itali. Janški tekmovalci. Rezultati včerajšnjega in današnjega veleslaloma: 1. Thoeni (It.) 3:07.16. 2 Penz 3:07.79. 3 J N Augert 3:07.90, 4. Russel (v«i Pr.) 3:08.96. 5. Rofner *Av ) 3:09.97. 6. Tl-chhauser (Švica) 3:10,35, 7. Schmalzl 3:10.96. 8. Detassi 3:11,46, 9. Clautaud 3:11.52. 10. Anzi (vsi It.) 3:11.86; Jugoslovani: 35 Gazvoda 3:23.82....... 37. Jaunik — 3.2637_____ 39. Ponikvar 3:33.90, 40. Zavrl 3:37.81. Drugi naši tekmo, valci eo bili včeraj ali danes diskvalificirani. mod njimi tudi Blaž Jakopič Kombinacija — posamezno — moški: 1 Penz 2.27. 2 J. N Augert (oba Pr.) 3.64, 3 Thonei (It.) 11.82. 4. Russel (Fr.) 23.28 5. Hu ber (Av > 25.76. 6. Clataud 32.69. 7 Detassi (oba It.) 33.45. 8 Zwil. llng (Av I 34.98. 9 De Nicolo (It ) 29.19. 10 Rieger (ZRN» 42.10 Fkipro — mošfc;- 1 Franci la 280.87. 2. Avstrija 361.21. 3. Italija 442.02. 4. ZRN 589.28. 5. Švica 739,90. Ekipno — ženske: 1. Francija 136,19, 2. Avstrija 150,16, 3. ZRN 265.36. 4 Italija 284.27, b Švica 337,84. Jugoslovani so izpadli lz kombi, nacij. Jutri zjutraj bo naša odprava odpotovala v domovino, kamor bo prispela pozno zvečer. MARJAN MAGUŠAR Zimske igre na Vitrancu KRANJSKA GORA — Na vitran-ških smučiščih so bile prve zimske športne igre gorenjskih go* st inskih in turističnih delavcev. 48 smučarjev in smučark iz 15 delovnih organizacij se e pomerilo v veleslalomu Vreme jim ni bilo najbolj naklonjeno, zato pa jim ni manjkalo dobre volje. Po kon. čani prireditvi so v hotelu »Prisank« razdelili jokale, priznanj« in nagrade Rezultati — ženske nad 35 let: 1 Tomazin 2:17,1, 2. Smolej 2:19.9, 3. Pikon 5:41,3: ženske do 35 let: 1. Vindišar (vse Gorenjka Jes.) 1:20,0, 2. Pirc (Tr.glav Moj.) 1:33.7, 3. Dovžan (Transturist Sk Loka) 1:31,9. Moški nad 35 let: 1. Bizjak (2ič-niča Kr. gora) 1:12,9, 2. Vodnov (Transturist Sk. Loka) 1:18,3. 3. Černe (Žičnica Kr. gora) 1:18,4; moški do 25 let: 1. Mrak (Tur. društvo Kr. gora) 1:26,0, 2. V. Šmit 1:33,6 3. A. Šmit (obe zavod za turizem Bled) 1:34,8; Ekipno: 1. Gorenjska I. Jesenice 85 točk. 2. Žičnica Kranjska gora 71. 3 Gorenjka II. 66. POLDE KARLIN UTRINKI SPOMENIK - V Chimsideju na Škotskem, rojstnem kraju Jima Clarka, so odkrili spomenik v spomin na slovitega svetovnega avto mobilskega prvaka, ki se je lani smrtno ponesrečil v Hockenheimu. ODKRITJE — Ena izmed najbolj nadarjenih avstrijskih alpskih smučark. 15-letna Annemarie Prhli se ima za svojo kariero zahvaliti vaškemu župniku, ki je prvi odkril njen talent ln Jo priporočil onemu st roso vn laku avstrijskega tabora prof Hoppichlerju. NA FILMSKEM PLATNU -Olimpijska zmagovalka med alpskimi smučarkami Mandle Goit-schei bo v aprilu prvič stODia pred filmske kamere. Njen partner bo francoski komik Franc‘s Blanchc. Oba sta zelo zgovorna, nad vlogama pa sta razočarana, ker |e v filmu malo dialogov. metrov mešano: Rogošič (JS) 2:22.8. Vrbovšek (Lj) 2:27,1, Ko-stanjšek (Rud) 2:27,3 — 7. Slavec (Tr) 2:35,4; ženske — 100 metrov craui: Boban (JS) 1:02.5. Alfirev (Pri 1:06.3, Zeier (Jug) 1:07.7 — 5 Herzog (II) 1:10,0 (ml. rekord SRS); loo m prsno: Bjedov (Mor) 1:19.7. Mandeljc 1:23,1. Švare (obe Tr) 1:23.4: 100 m delfin: Boban (JS) 1:11.3, Majnarič 1:19,7, Lon čar (obe Ml) 1:21.0 — 7. Šmid (Tr) 1:25.4; 200 m mešano: Bje- dov (Mor) 2:42,5, Pečjak (Tr) 2:48.8 (čl. in ml. rek. SRS), Petkovič (Med) 2:50,3 — 6. Švare (Tr) 2:53,8. Ekipni vrstni red: Primorje 12.313. Jadran (S) 7.517, Partizan 6 656, Triglav 6.559. Mornar 3.453. — 9. Ljubljana 2.380, 10. Rudar 1.741. 13. Ilirija 732. Predtekmovanja drugega dne BEOGRAD, 29. marca. — Po dopoldanskem predtekmovanju drugega dne 6. zimskega prvenstva Jugoslavije v plavanju se je uvrstilo v finale 7 slovenskih plavalcev ter štafeti Ljubljane in Triglava za 4 krat 100 m mešano. Uspešne so bile tudi plavalke Triglava, saj jim je uspelo, da so se navzlic močni konkurenci uvrstile v finale na 2()o m prsno. 100 m hrbtno in v štafeti 4 krat 100 m mešano. Na 200 m kravl pa se je s solidnim časom uvrstila med najboljšo osmerico v državi Ilirijanka Jana Herzog.. V štafeti Ljubljane je svojo progo izvrstno preplaval Vrhov-šek. Tudi danes se ni uvrstil v finale mladinksi državni prvak Franci Čargo iz Krškega, ker pač pozimi ni imel možnosti za vadbo. V finale so se danes uvrstili tile plavalci in plavalke: 200 m kravl — moški: Clekovič (Ml) 2:08.8, Kuridža (J. S.), Rogo-šič (J. S ). Košnik (Tr) 2:13,3, Lu-stig (Pr) 2:14,1, Kostanjšek (Ru) 2:15.3, Buterin (Med). Dorčič (Pr). 200 m kravl — ženske: Boban (J. S.) 2:33.4, Zeir (Jug). Dominik (Pr). Alfirev (Pr), Herzog (II) 2:37,8. Zuari (Pr), Petkovič (CZ). Barišič (J. S.). Izpadle so: Jančar 2:46.6, Vimik (obe Tr) 2:42,8. 200 m prsno — moški: Kurbano-vid (Part) 2 29,6, Matič (CZ). Klemen (Pr), Sajdl (Part). Zupanc (Tr) 2:57,7, Drakulič, Vidmar (LJ) 2:58,6, Trajkovič (CZ) Izpadli so: Grošelj (Tr) 2:59,2. Dimič (II) 3:01,1. Vrbnjak (Lj) 3:03,7, Erže mčnik (Tr> 3:09,0, Čargo (C) — 2:59,4. 200 m prsno — ženske: B jedo v (Mor) 3:00,7, Švare 3:01,6, Mandeljc 3:06,7, Cmjar, Žvanut, Halužan (vse Pr), Jovanovič (CZ), Pleše (Pr) Izpadla je: Hudarin (RT) 3:26,4. 100 m hrbtno — moški: Predrag Miloš 1:05,7, Nenad Miloš (oba M!), Ozretič (POSK), Vrbovšek (Lj) 1:06,8. Potočnik (II) 1:07,4, Daneu (Lj) 1:09,3, Minigo (POSK), Cel;g (MI). Izpadli so: Nadižar 1:11.1, Košnik (oba Tr) 1:10,9. Jur. man (II) 1:11,3, Breznikar (Fuž) 1:13,1, Valci (Fuž) 1:16.0. 100 m hrbtno — ženske: Gašpa-rac (Mor) 1:13,3, Bilič, Boban (obe J. S.), Vukušič. Pečjak (Tr) 1:17,2, Radetič (Pr). Kukec (Ml), Cvetkovič (CZ). Izpadle so: Hodej 1:25,0, Strumelj (obe Rudar) 1:24,1. 4 krat 100 m mešano — moški: Partizan 4:27,9, Mladost. Primorje I. Jadran II, Ljubljana 4:37,5, Jadran I, Triglav 4:39,1. Medve. ščak. Izpadla je Ilirija. 4 krat 100 m mešano — ženske: Mornar 5:16,2, Primorje, Jadran, Triglav 5:26,5, Primorje II. Mladost, Partizan, Mladost II. Izpadla je Ljubljana D. KURET »V takih okoliščinah bi bilo logično, da bi morilec zvlekel truplo iz hiše in ga skril,« si je dopovedoval Cromwell. »Toda čemu skriti truplo, hkrati pa pustiti v hiši toliko dokazov, da se takoj vidi, kaj se je zgodilo — hkrati pa napraviti na vrtu še lepo sled do kraja, kjer je skrito truplo. Tega ne razumem.« Zdaj je prišel do roba žrela in se spustil po skalni steni navzdol. Stena je bila zelo strma in vse okrog žrela so rasla visoka drevesa. Nepreviden tujec bi prav lahko zdrsnil na robu in padel v žrelo. Doli na dnu so stali trije policisti v samih srajcah in se potili v vročem avgustovskem zraku. Sonce do tolmuna ni seglo, voda je bila videti skrivnostna in neprijazna. Cromwell se je s svojimi dolgimi nogami presenetljivo lahkotno spustil do dna. »Se niste našli trupla?« je vprašal kratko. »O vi ste, sir,« se je oglasil Viskery, si oddahnil in si z rokavom obrisal potno »Ali se ti ne zdi, da je šel morda v svoje stanovanje zato, da bi ga našli, ko ga boste prišli iskat?« »Ce misliš, da si duhovit...« je začel Ingles. »Jaz hočem zgolj pomagati — samo ti si ne daš ničesar dopovedati,« ga je zavrnil Cromwell. »Cim bolj se trudim, da bi ti pomagal, tem bolj si ti prepričan, da te . . „ _ - vlečem za nos. Kar pa zadeva Cartwrighto* ^Ne, nimamo ga še — toda mislim, vo priznanje ... No. ne vem ... Tega prav- da ne bo več dolS° trajalo. Zdaj ko je zaprav nisem pričakoval, toda če prav Fred Prlnesel te kavlje, bo šlo hitreje.« pomislim ...« »N°, želim vam srečo.« Odklonil je, Ingles pa ga je čudno po- „ >>Ste slišali za mladega Cartwrighta, sir? gledal. Dobili so ga. Čudno, če pomislim, da smo »Kaj se ti kuha v teh zvitih možganih da sinočl irneli v rokah, bil je že zaprt v Cromvvell?« je rekel. »Gotovo si že celici- Nikdar si ne bi bil mislil, da bo teorijo, kaj? Ta moja novica pa ti je zmeša- danes zapleten v tako stvar.« la štrene.« »Da, kaj pa se zgodilo sinoči?« je vpra- »Po svoje res. Po svoje pa spet ne.« ®a* Cromwell. »To sem vas hotel že prej »Po mojem si ti iskal dokaze, da je vprašati. Cartvvright je bil zaradi nečesa morilec nekdo drug. In zato si kajpak aretiran, kajne? Je prehitro vozil?« mislil, da bo Cartwright, ko ga bomo pri- >>Ne' eisto nekaj drugega je bilo,« je jeli, na vso moč trdil, da je nedolžen. odgovoril Vickery in pojasnil, kaj se je »Vprašanje,« je previdno rekel zS°dilo prejšnji večer. »Kaj takega še ni-Cromwell. sem slišal,« je rekel na koncu. »Kakšno »Toda kako so potem našli v Cart- naključje! Oba, gospod Cartwright in tisti vvnghtovem stanovanju teniške copate, če drugi voznik sta se ob istem času peljala je ta tip samo žrtev nekoga drugega — isti cesti in oba sta imela enak avto. če je nekdo drug ponaredil vse te sledi, ena*te barve. Tisti trapasti ljudje so vpričo da bi zvrnil sum nanj?« je vprašal Ingles. mene trdili» da je Cartwright povozil očeta. »Pa mi menda ne boš zdaj zatrjeval, da Je ^an^ j® tael srečo. Ko ne bi bili dobili tiste copate vrgel v peč pravi morilec. Po one6a drugega, bi bili lahko obdolžili Cart.-mojem je najbolje, da greš lovit ribe, ^rtBhta uboja. In z dokazi, ki smo jih Cromwell,« je dodal neprijazno. »Potreben “ne“> bl bd tudi obsojen.« si temeljitega počitka.« Bill Cromvvell je zadovoljno poslušal. »Mogoče sem se zmotil glede tistega »Tako torej,« je zamrmral. »Skoda, da drugega orožja,« je zamrmral Cromvvell nisem tega zvedel že prej... Da, to je se-in se namrščil. »Mogoče ... A o vsem dru- veda nekaj drugega.« gem se nisem zmotil...« »Kakšno drugo orožje?« »A? Ah, nič. Ne, ne grem še lovit ribe. Vidiva se pozneje.« Obrnil se je m odšel, nadzornik pa Je osuplo strmel za njim. Cromvvell se Je napotil proti slikovitemu žrelu, v katerem so stali inšpektor Vickery, narednik Botts »Prosim, gospod Cromvvell?« »Torej je Bertie Cartvvright tako rekoč za las ušel obsodbi?« je zamišljeno nadaljeval Cromvvell. »Potem ko ste ga vi spustili, je odšel naravnost v Bassington Hall ... In danes je njegov stric izginil.« »Da, umorjen je bil.« »Domnevno umorjen,« ga je popravil | košarka" ATLETIKA Nov rekord Lubejeve CELJE. 29. marca — Namesto napovedanega kriterija atletov v dvorani je bil danes na Kladivar-ievih napravah le mednarodni miting. Kranjčani in Ljubljančani so udeležbo namreč odpovedali, pa tudi Gradčani so nastopili samo s posamezniki. Vsi so kot vzrok za odpoved navedli poškodbe svojih tekmovalcev oziroma pomanjkanje denarja. Met krogle so izvedli že kar na prostem, skoke in teke pa v dvorani. V najboljši formi se je predstavila Marjana Lubej (Kladivar ), ki je v teku na 50 m z ovirami za dve desetinki izboljšala svoj državni rekord. Njena nova znamka 7,2 je ena najboljših (2.— 3.) letos na svetu. Lubejeva je bila zelo hitra tudi na 50 m. V tej disciplini je s 6,4 izenačila svoj državni rekord. Druga je bila Ma-* rolt 6.6, tretja pa Pavšer (obe KI) 6.9 V metu krogle sta bila med moškimi najboljša gosta iz Gradca Zmagal je Schulzbauer s 16,76 pred Ptttschem 16,15, tretji pa je bil Celjan Pikula 15,19. PH dekletih je bil vrstni red tak: Pajtler (Mar) 12,31, Urbančič (KI) 12.29, Smole (KI) 10.34, Lubej (KI) 10.25. Rezultati v sprintu moških: 50 metrov: Kocuvan (KI) 5,8, Bizjak (Mar) 5,9, Hornstein (Pergler, Gradec) 6.0; 50 m ovire: Bizjak (Mar) 7.1. Vravnik (KI) 7.3, Hornstein (Per) 8,4. K. JUG Bikila paraliziran ADIS ABEBA. 28. marca — Sloviti etiopski atlet Bikila Abebe, zmagovalec maratonskega teka na olimrijdtth igrah v Rimu in Tokiu. Je doživel težko prometno nesrečo, tako da Je sedaj delno paraliziran Jutri ga bodo z letalom prepeliali Stoke (V. Britanija) v bo’nišni co. Mandeville. ki le specializirala take vrste poškodb. Lokomotiva : Olimpija 88:97 (37:50) ZAGREB, 29. marca. — Košarkarji Olimpije so premagali Lokomotivo 97:88 <50:37). Pred 2500 gledalci sta sodila Jakšič in Petrovič. oba iz Beograda. LOKOMOTIVA: Plečaš 11. Orna. šič, Kavedžija 16, Rukavina II. 4, Počkaj 2, Valek 8. Rimač 7. OLIMPIJA: Basin 20, Marter 2, Verbič 4, Jelovac 21, Daneu 17, Hočevar 2, Logar 9, 2orga 22. Olimpija je prizadejala prvi udarec domačinom že v 5. minuti. Od 7:6 so gostje v petih zaporednih nasprotnih napadih dosegli 10 košev (17:6). Tolikšno prednost so Ljubljančani obdržali vse do 12. minute (34:33), ko so nenadoma popustili v obrambi. Lokomotiva Je zmanjšala na 34:29. Tri minute pred odmorom je bila razlika še vedno 5 točk (40:36), nato pa je Olimpijina peterka Daneu, Logar, žorga, Jelovac in Bassin nezadržno napadala in si do odmora gotovila 13 točk naskoka (50:37). Začetek drugega dela ni obetal gosiom nič dobrega. Lokomotiva je naposled uredila vrste in spet zmanjšala razliko (52:47). Do te-ga je prišlo prav gotovo zaradi nepazljivosti Olimpijinih igralcev (to Je slabih podaj in zgrešenih metov iz skoraj idealnih položajev) Tako je bilo samo nekaj minut. Olimpija je nato spet za-igrala v velikem slogu in v 29. minuti vodila 73:51. Zagrebčani so poskušali še nekajkrat ublažiti razliko, vendar se je Olimpija vselej znala otresti njihovega pri. tiska; v 38. minuti je vodila 97:74. Zadnji minuti srečanja sta minili v znamenju premoči domačinov. Dosegli so 14 košev, Ljubljančani pa nobenega. To je bilo spričo dosežene razlike do takrat in nastopa nekaterih v zadnjem delu tekme tudi razumljivo. Ljubljančani so si v Zagrebu zagotovili dragoceno zmago, ki jim skoraj zagotavlja drugo mesto v končni razpredelnici ZKL, predvsem zaradi odlične igre v obrambi. Za tolikšno prizadevnost in bojevitost lahko pohvalimo prav vse. MATIJA DERMASTIA Crv. zvezda : Borac 105:64 (52:35) Jugoplastika : Radni-čki 78:72 (41:32) Željezničar : Beograd 73:67 (37:35) [sabljanje | Stefanovič prvak, Simoniti tretji ZAGREB, 29. marca. — Na državnem prvenstvu v floretu za moške, na katerem je sodelovalo 28 tekmovalcev iz šestih klubov, je nepričakovano zasedel prvo mesto Stefanovič iz Zrenjanina, razočarali pa *o domačini. IZIDI — moški — floret: 1. Stefanovič (Omladinac. Zr) 6:1, 2. Ri-sfevski (Rabotnički, Sk> 4:2. 3. Simoniti (Ohmnija. LJ) 4:2. 4. Kreizi (M ado«t. Zgb) 3:4. 5 Maša (Oml. Zr), 3:4, 6. lanski prvak Blažičko (Mladost. Zgb) 3:4 itd. Jutri bodo tekmovale ekipe. Fred Priest ter brodili po tolmunu z vrvmi Cromvvell. »Doslej še niste našli trupla in in dolgimi kavlji. Cromvvell jih še ni ugle- P° m°jem ga tudi ne boste ... Cujte, inš-dal, ker še ni prišel do roba žrela, ki jih pektor, ali se vam ne zdi čudno, da se je je zakrival. miadi Cartvvright danes zapletel v tako »Tu je nekaj popolnoma zmešano,« je vrsto posrednih dokazov?« rekel Neomajni, ko je stopal po vrtu. "Ne vem, sir,« je presenečeno odgovo-»Poskusimo dejstva malo razsvetliti. Sir ril Vickery. »Tokrat pravzaprav dokazi Herbert bi bil moral davi odpotovati na 11150 ravno posredni, mar ne?« dopust na Škotsko — in zdaj bi moral »Kako pa potem pravite vi temu? No, biti že daleč od tod. V resnici pa je izgi- ne dajte se motiti. Kar nadaljujte. Našli nil in domnevajo, da je bil umorjen ... Pa ne boste ničesar.« Ne gre mi iz glave, da je ta pot na Škot- Stopil je vstran in zamišljeno obstal, sko nekako povezana z dejstvom, da je iz- zdaj, ko je vedel, je bila stvar popolnoma ginil. In zakaj, za božjo voljo, bi moral drugačna. Zdaj mu je bilo jasno, zakaj so morilec truolo vleči tako daleč? To je no- Bertija takoj dobili v njegovem stanovanju ro. Nemogoče.« m zakaj se je obnašal tako sumljivo. Crom- Umor sam je dovolj razumljiv — ne well je bil sicer že prej pomislil na šalo, to-glede na to, kdo je morilec. Prepir, pretep, da to je bilo tako grozljivo, da se mu je nenaden udarec. Nič nenavadnega. Veliko zdelo bolj verjetno, da je bil Bertie žrtev umorov se zgodi na ta način ... Toda čemu resničnega morilca. Toda teorija o pote-je bilo treba truplo sploh odvleči iz hiše, gavščini se mu je zdaj zdela veliko bolj ko pa je v knjižnici toliko očitnih dokazov verjetna. Nekatere podrobnosti v knjižnici o umoru? V tem grmu leži zajec. Recimo, so se popolnoma ujemale s to teorijo, da bi bil sir Herbert umorjen, pa morileč ’ “ »Ko so ženske odšle iz knjižnice, so ne bi pustil za seboj toliko sledov. Potem ostali možje sami,« je zamrmral Cromvvell, bi vsa družina mislila, da je na Škotskem, »Kar vidim jih, kar slišim jih. Pogovar-in več tednov ne bi nihče posumil — vse jajo se o Bertiejevi aretaciji. Sir Herbert do dne, ko bi se moral vrniti. bo naslednje jutro odpotoval na škotsko. ŠAH Na vrhu nič sprememb BEOGRAD, 29. marca. — V 16 kolu mednarodnega šahovskega tur nirja šahistk so bili doseženi na slednji rezultati: Malipetrova : Bi lek remi, Vujanovič : Zivkovič re mi, Cardo*sso : Dobson remi. So kolova : Belamarič 1:0, Aleksan dnja : Polihroniade remi, Ljiljak Gresser 1:0, Markovič : Pihajlič remi, Zatulovskaja : K. Jovano- vič remi, Vreeken : R. Jovanovič 0:1. Vrstni red: Aleksandrija 12, K. Jovanovič 11,5, Polihroniade 11, Malipetrova 10,5. Ljiljak 9,5, Za-tu ovskaja 9, Vreeken in Belama rič 8. R. Jovanovič, Sokolova, Markovič in Bilek 7.5 itd. Oba derbija Aleksandrija — Polihroniade in Zatulovskaja — K. Jovanovič sta minila brez pravega boja Nobena od kandidatkinj za visoko uvrstitev ni hotela tvegati ln se tako položaj na vrhu ni prav nič spremenil. V soboto je na turnirju prost dan, zadnje kolo pa bodo odigrale v nedeljo. Prva zmaga Parme SARAJEVO, 29. marca. — V 8. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so igrali takole: Gligorič : Barzcai remi. Kovacs : KorčnoJ 0:1, Uhlmann : Lutikov remi, Vu-kič : Hennings 1:0, Meštrovič : Gliksman remi, Janoševič : Damjanovič o:l, Bogdanovič : Matulo vič 0:1. Bukal : Parma 0:1. Štiri prekinjene igre SARAJEVO, 29. marca. — Prekinjene partije na 12. mednarodnem šahovskem turnirju so igTali takole: Matulovič Damjanovič remi. Meštrovič Kovacs 1:0, Damjanovič : Gliksman remi in Barzcai : Bogdanovič remi, LESTVICA: Korčnoj 7. Barzcai 6, Matulovič 5,5 (1), Uhlmann 4,5 (1), Gligorič 4.5, Parma 4. Damjanovič 3,5 (2) itd. IVER DNEVA Curran v stiski Vratar ameriške hokejske re prezentance na svetovnem prvenstvu v Stockholmu Mike Curran je v brezupnem položaju. Igra v najslabši ekipi, ki vrh vsega ni uigrana in pripravljena za naporno tekmo. Rezultati zato ne presenečajo: Američani so izgubili doslej vse tekme. Porazi bi bili še hujši, če 24-letni Curran ne bi tako Imenitno branil svojih vrat. Je prvorazreden vratar, ki so gf> celo že klubi ameriško-kanadske profesionalne lige vabili v svoje vrste. Tu pa se začenjajo težave Currana. Po ooklicu Je učitelj in zato oproščen vojaške sluz be Ce bi menjal poklic, ga bi utegnili takoj poklicati pod orožje Fanta v Vietnam nič ne mika Curran bo zato še naprej služil svoj kruh kot uči telj; kaj bi mu pomagala do bra pogodba med profesional ci. če ie ne bi mogel izkori stiti. ZELENICA ZELENICA VABI - dnevni polni penzion v| g*™1 HOTELU 4 360 00 A dnevni polni penzion v| hotelu PANORAMA A z 26000 VOŽNJAMI, NA SEDE Z NICI-BREZPLAČNO- KOLESARSTVO Pettersson prvi ALŽIR — V zadnji etapi kolesar, ske dirke po Alžiriji je anagal Danec Hanssen. 80 km po ulicah Anabe je prevozil v 2:02.22. Jugoslovan Pavlik je bil reti V skupni oceni Je zmagal Šved Gdsta Pettersson 22:43.52 pred Mi-srcnom (NDR) 22:45.55, med eki-parni pa je prva Poljska pred Nizozemsko in Švedsko _______ 4 Skupno je startffl® 95 kolesarjev« dirko pa Je končalo 66. V:-... r??' KOMPAS KOMPAS KOMPAS Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti vosmos Zastopstvo tujih firm Renault. Alfa Romeo. M A N Gibo Same. Alpina . . . Ljubljana. Celovška 32. telefon: 313-141 in 51 455 HOKEJISTI CSSR ZMAGALI SE DRUGIČ — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Stockholmu je ekipa CSSR obakrat premagala svetovne prvake SZ — prvič 2:0 in zdaj še 4:3. Jaroslav Jifik in vratar Dzurilla — v temnih dresih — se otepata sovjetskih napadalcev. Telefoto: UPI | HOKEJ NA LEDU 1 CSSR, SZ ali Švedska? STOCKHOLM. 29. marca — Samo trt tekme pred koncem letošnjega sve:ovnega prvenstva skupine A v hokeju na ledu imajo tn ekipe še zmeraj možnosti za osvojitev n a'višjega naslova. Pred zadnjim kolom ima CSSR sicer dve točki prednosti pred SZ in Švedsko, vendar mora jutri na led proti neposrednemu tekmecu Švedski, ki ji je na turnirju v Stockholmu doslej tudi prizadejala eicLni foraz. Variante glede končne razvrstitve 00 take: če CSSR ne izgubi proti švedski, je prva CSSR. SZ bržčas ti~uga 3i švedska tretja. Ce Švedska premaga CSSR. pa bodo najverjetneje prvaki igralci SZ. ki '•o v zadn;: tekzn: prvenstva proti Kanadi favoriti. Kolikor pa SZ te tekme ne bi dobila, pa bi bil! prvaki švedi. seveda če bi premagali CSSR. In še za obs*anek v skupini A. Finski zadošča remi. ZDA ja mora ?4i dosego tega cilja premagati tekmeca vsaj s dvema goloma raslike. Razpored tekem zadnjega dne: ZDA : Finska <10.00). švedska : CSSR 114.00). Kanada : SZ (18.00) Kanada : Finska 6:1 (2:0. 3:1. 1:0) ST “HOLM. 29. marca. — Na pr. M predzadnjega dne sveto rvenstva v hokeju na le du ;anada nremagala Finsko 6:1 »JU. 3:1. 1:0». Pred 6500 gledale; sta 'odi * Dahlberg c Šved) in Ba*a (CSSR) Gole za Kanadča ne so dosegi: King. Stephenson. Heindl. Beg*»g. Mott in Huck. za Fince pa Mononen X* prvi tekmi 13. marca so Kanadčani zmagali 5:1. Kanadčani so *i že pred današnjo tekmo zagotovil: 4 mesto pa •udi za Fince tekma ni bila kdo ve kako pomembna, saj bo šele jutrišnje srečanje med P.nn in ZP* od:oča’o. keteri ekm bo pr:-pedio zadnje me*to v skupini A Švedska : ZDA 10:4 (6:2, 1:1, 3:1) Dvorana Johanne«hov. 10 000 g?e dalcev. sodnika Joval 'Kam in Seghn (SZ). STRELCI: Nils^on 3. Milton 3. -Tohansson. Nygren. OL«-on in Karl.ssrm za Švedsko. Stordah!. lAckev. Gambucci in Pleau za ZDA V tretji tretjini je kazalo, da bodo Šved: do^egri visoko zmago, kakršno bi potrebovali, če bi a: hoteli odločilno popraviti razliko v golih. Kasneje pa so popustili in so bili Američani Švedom povsem enakovredni LESTVICA 1. CSSR 9 8 0 1 40:19 16 2. SZ 9 7 0 2 55:21 14 3. Švedska 9 7 0 2 44:19 14 4. Kanada 9 4 0 5 24 27 8 5. Finska 9 1 0 8 19:49 2 6. ZDA 9 0 0 9 20:67 6 [ SABLJANJE Stefanovič prvak, Simoniti tretji ZAGREB. 29. marca. — Na državnem prvenstvu v floretu za moške, na katerem je sodelovalo 2S tekmovalcev iz šestih klubov, je nepričakovano zasedel prvo mesto Stefanovič iz Zren aruna. razočarali pa so domačini. IZIDI — moški — floret: 1. Ste fanovič (Omiadinac, Zr) 6:1. 2. Ri StmU (Rabotmčk:. Skl 4:2, 3. Simoniti (Olimpija. L j» 4:2. 4. Kreizi • Mladost, Zgb) 3:4. 5. Maša (Omi. Zr). 3:4. 6. lanski prvak Blažičko (Mladost. Zgb) 3:4 itd. Jutra bodo tekmovale ekipe. \ NOVO NA TUJEM XEW YORK — V polfinalu med narodnega teniškega ;um:rja v dvorani je Španec Gumno premagal Avstralca Rocheja 6-4. 6:4. Arne nčan Ashe pa je odpravil Emersona (Avstralija) 7:5. 5:6. 6 4 Pr va nagrada na turnirju je 5.000 dolarjev, skupen nagradni sklad pa 25.000 dolarjev. TORONTO — Kanad-tki j-rolesl-onalni ooic-ar jugoslovanskega porekla George Chuvalo bo v torek odpotoval v Jugoslavijo Rad bi spoznal kraje, kjer so bili doma njegov; starši. 31.!etni boksar bo prejkone tudi nastopil; za nas*op računa sicer 20.000 dolarjev, pn nas pa b: pristal na srečanje tudi za 6000 dolarjev GLA8COW — Ama*erska nogo metna reprezentanc:. Anglije »e premagala Škot ko 5:! «3:0) ATENE — Odbojkarji Cr zvezde (Bgd) -o trikrat premagali grško državno reprezentanco 3 0 MONTEVIDEO - Mo<>a košar karsKa reprezentanca Urugvaja »e osvojila naslov prvaka Jtižne Arne. rike i otem ko je v finalu premagala Brazilijo 65-42 ( 30 22) Tretja *e Argentina Te tn ekipe so se uvrstile na SP v Lmo!rani 1970 Nadaljnj. vrs*j red Peru. Čile Ko lumoija :n Paragvaj ZCRICH — Para za polfinale poka’ne«; i nogometnega tekmovanja seiero«k:h me' so izžrebali ra ko: e: Nevrca-tle United* zn ojova ru Ranger- »GIasgow) — Ar tetico »Bil bani tn Getrepe : Ujpest Dozsa DŽAKARTA — Teniška reprezentanca Filipinov vodi v dvoboju za Davisov pokal o roti Indoneziji 2:0 BERLIN - Na prvi kva t‘kacij skl tekmi za svetovno nogome*no prvenstvo 197o v Mehiki sta repre. aeatancl NDR in Italije igrali 2*2 • 1:0». Nemci so dvakrat vodili Go. le so dosegli Vogel v 27. m Krei ache v “6. min. za NDR. za goste pa Riva v 55 in 83. minuti COLOMBO — Indija se je uvrstila v finale azijske cone teniškega tekmovanja za Davisov pokal, potem ko je premagala Cejlon 4:1. D DOMAČIH KRAJIH AGREB — Mladinska nogomet reprezentanca Zagreba |e igrala iLiitn SSR neodločeno 0:0. Triglav že tretji Na zimskem prvenstvu Vrbovšek blizu rekorda BEOGRAD, 29. marca — Drugi dan zimskega državnega prvenstva v plavanju sicer ni prinesel kakšnih posebno kvalitetnih rezultatov, vendar je bilo precej lepih bojev v novem bazenu na Tašmajdanu. Pohvaliti je treba tudi slovenske plavalce in plavalke. Kranjčani so se v ekipnem vrstem redu prebili na tretje mesto, med posamezniki pa velja omeniti Ljubljančana Vrhovška, ki je le za šest desetink sekunde zgrešil svoj državni rekord. Zmaga nad ZRN! Drugi dan rokometnega turnirja v Tivoliju naši boljši — Danska igrala neodločeno s ČSSR — Drevi SFRJ : ČSSR LJUBLJANA, 29. marca — Drugi rokometni večer v Tivoliju je bil vsaj za Jugoslovane mnogo bolj razveseljiv. Naši so zaigrali bolje kot proti Dancem in zasluženo premagali ekipo ZRN. Danski rokometaši pa so ponovno dokazali, da so prišli v Ljubljano odlično pripravljeni. Ponovljeni finale zadnjega svetovnega prvenstva med njimi in ČSSR se je po hudem boju končal neodločeno. Zadnji dan igrata ob 17. uri Danska in ZRN ter ob 18.30 CSSR in Jugoslavija. Na 100 m hrbtno sta se zagrebška dvojčka Nenad in Predrag Miloš držala Vrhovška vse do obrata, nato pa jima je državni rekorder ušel. Kljub vsemu je Nenad Miloš še dosegel pionirski državni rekord. Pri plavalkah prsnega sloga je Biedova brez težav zmagala, za njo pa sta bili Kranjčanki Svarčeva in lfslldaMBsv&» ki sra si tako zagotovili tudi nastop v mladinski državni rej rezentanci na troboju v Rom očku. Med moškimi v prsnem plavanju tudi tokrat Kurbanovič ni imel pravega tekmeca, hujši pa je bil boj pri ženskah na 100 m hrbtno. kjer se je morala Gašparčeva zelo potruditi, da je zmagala. Med ekipami vodi še naprej Pri-morie pred splitskim Jadranom in Triglavom. REZULTATI — moški — 200 m crawl: Clekovič (Ml) 2:08.2, Kurdi-ja 2:09.0. Rogošič (oba JS) 2:11,8, .. 5. Kostanjšek (Rud) 2:12.2, 6. Košnik (TT> 2:13.8; 200 m prsno: Kurbanovič 2:38.(i. Madč 2:46.6, Sajdl (vsi Part) 2:47,9. ... 6 Zupan (Tr) 2:58.3. 7. Vidmar (Lj) 2.58.6; 100 m hrbtno: Vrbovšek (Lj) 1:02,6, N. Mi.oš 1:04.8. P. Miloš (oba Ml) 1:06.2. ... 5. Daneu (Lj) 1:08.6. 6 Potočnik (II) l:oS,6; 4 x 100 m mešano: Partizan 4:22.7 nek Srb). Mladost 4:29.7, Triglav 4 32.C; zenske — 200 m crawl: Boban (JS» 2:18.8. Zeier (Jug) 2:26.9. Alfirev (Pr) 2:3^.6, fie:zog (ID 2:34.2: 200 m prsno: Ejedov (Mor) 2:51,6. Švare 2:56.6, Mandeljc (obe Tr) 3:02.1: 100 m hrbtno: Gašparac (Mor) 1:13.0, Pi-lič (JS» 1:13.6. Radetič (Pr) 1:13.8. . . . 6. Pečjak 1:16.1; 4 x 100 m mešano: Primorje 5:09.8, Mornar 5:14,1. Triglav 5:18.1. Ekijgii vrstni red: Primorje 27.352. Jadran (S) 21.169. Triglav 15.427. Partizan 15.309. Mladost 12.491, Ljubljana 8.689_______ 11. Ilirija 2.276 .12 .Rudar 1.741. D. KURET ČSSR : Danska 16:16 (8:9) Danci so začeli prav tako kot včeraj proti našim — hitro, napadalno in učinkovito. Ze v prvi minuti je bradati Palle Nielsen dosegel vodstvo. Njihovega veselja pa je bilo hitro konec, kajti Havlik je s silovitim strelom iz obrata izenačil in nekaj minut pozneje je CSSR že vodila 4:1. To pa severnjakom ni vzelo volje: v 18. minuti so spet izenačili na 6:6, po vodstvu ekipe CSSR pa spet na 8:8. Tik pred koncem prvega dela je izvrstni strelec Graversen zagotovil do nadaljevanja gol prednosti. V drugem polčasu so Danci spet prevzeli pobudo in igralci CSSR so le s težavo držali korak z njimi; nekajkrat so izenačili. Graversen. Heidemann in Lund so nato zapored premagali vratarja CSSR Amošta. ki ga je po tem zamenjal mladi Skarvan. Gostje iz CSSR so spet zaigrali bolj zanesljivo; v nekaj minutah so izenačili in nato celo povedli 16:14 Videti je bilo, da so svetovni prvaki vendarle obrnili igro sebi v prid, toda Danci *o igrali mimo, kot da jim ne preti prav nobena nevarnost. To se jim je tudi obrestovalo. kajti Lund je najprej znižal na 15:16. odlični Graversen pa je štiri minute pred koncem izenačil. V fi-nišu je CSSR imela sicer še nekaj priložnosti, ki pa jih ni izkoristila. CSSR: inž. AmoŠt. Skarvan. Hor-vath 1. Beneš 2, A. Nareš 2. Ko-nečny 1, Havlik 1, Satrapa 2, Her- Kajakaši startajo Za začetek sezone spust od Tacna do Ježice LJUBLJANA, 29. marca. Kajakaši bodo začeli sezono že v nedeljo (30. t. m.) s spustom na divjih vodah od Tacna do kopališča na Ježici- Ker je prvi letošnji spust eno od šestih izbirnih tekmovanj za državno reprezentanco, bodo na startu tudi vsi kandidati za našo izbrano vrsto. Proga za nedeljsko tekmovanje je dolga 5 .on in šteje v drugo težavnostno stopnjo. Prireditelj — Kajak kanu klub LBD — je razpisal spust, j za tele kategorije: K — 1 za ! člane in članice ter C — 1 in j C — 2 za člane in mladince. Vsi udeleženci morajo biti Smučarski tečaji in izleti Ob koncu zimske sezone bo priredil smučar-ki klub »Snežinka« v sodelovanju s pod.et-jem SAP in občinsko zvezo za telesnr. kulturo občine Moste na«’ednje tečaje in izlete: • 5 nedeljskih izletov s šolo «sri • ■ .r. mladi- no (izmenično Kranjska go;a. Krvavec. Zelenica). Prvi izlet bo v nedeljo. 30. t. m. Odhod ob 7.30 izpred Titove 28 Cena avtobusnih prevozov za vseh 5 iz!e*ov je 50 din. skupno s šo!o smučanja pa 75 din. Posebno vabimo na te izlete mladino občine Moste, ki se lahko prijavi tudi pri svo/i občinski zvezi za telesno kulturo. Ob Ljubljanici. • Popoldanske smučarske izlete ob delavnikih (Krvavec in Zelenica, vsak torek in četrtek). začenši s 3 aprilom Odhod ob 14.45. Prevoz in šola smučanja za Krvavec — 10 din. za Zelenico 12,5 din. Udeleženci imajo na žičnici znaten po. fust. (Krvavec: povratna vožnja s sedežnico in 10 voženj na vlečnic: za 12 din.) • Osemdnevni tečaj za odrasle na Krvavcu, začetniški in nadaljevalni, od 6. aprila do 13. aprila. Cena polne oskrbe v brunarici in šole smučanja je 360 din. • Teča'* za nove vaditelje smučanja (5.—13. aprila). V poštev pridejo le izurjenejši smučarji Cena oskrbe in tečaja je 26o din. • Štiridnevni in petdnevni izlet na Marmolado za prvomajske praznike. Odhod prve skupine v sredo Dopoldne, druge v četrtek zjutraj. Povratek v nedeljo zvečer. V’se podrobne/še informacije. prijave :n vplačila v?ak dan v poslovalnici SAP. Titova 38 opremljeni s plavalnimi pašo. vi in čeladami, tekmovati pa morajo z nepotopljivimi čolni. Za kandidate za državno reprezentanco, ki ima letos pred seboj svetovno prvenstvo od 25 do 31. julija v Franciji (Bourg St . Maurice), bo to prva preizkušnja po uspešnih zimskih pripravah. Razen na nedeljskem spustu bodo morali .tandidati startati v spustu še junija v Meranu ter konej junija na internem tekmovanju na Savi Bohinjki. V načrtu so tudi tri izbirne tekme v slalomu: aprila v Tacnu, v začetku junija v Meranu in konce junija na med. narodnem slalomu v Tacnu. Za čas do začetka svetovnega prvenstva je zvezni trener Bogdan Svet izdelal načrt priprav. V začetku aprila in ma. ja so predvidene skupne priprave v veslaškem središču na Bledu, v juniju pa v *lu-bih. Julij je spet namenjen za skupne priprave, bodisi v Avstriji ali pa na vodah Bourg St. ^Jauricea, kjer bo svetovno prvenstvo. J. D. Mulej — najboljši čas Smučarski veterani so tekmovali na Viševniku VPIŠITE POSOJILO POKLJUKA, 29. marca. V lepem sončnem vremenu so se nekdanji smučarski tekmovalci zbrali na drugem srečanju veteranov na Viševniku nad Pokljuko. Tokrat so tekmovali v tekih in veleslalomu. V tekih so veterani tekmovali na poldrugi km dolgem krogu; ženske in starejši moški so vozili en krog, tekmovalci mlajših moških kategorij pa so vozili 2 kroga. Veleslalom za ženske in starejšo moško kategorijo je imel 20 vratič, za druge moške kategorije pa 28. Najboljši čas dneva na daljši moški progi je dosegel dolgoletni državni reprezentant Tina Mulej. ko Krmelj 50.7, 5. Rogelj 5i,l; IV. kat.: 1. Bernik 46.1. 2. Mar-kulin (izven konkurence) 47.2. 3. Švab 47,5. 4. Dornik 47,6. 5. Cetina 48.9. 6 Kunšič 48.9. JOŽE DEKLEVA Gazvoda 35. VAL D'*SERE. 29 marca. — (po telefonu) Zadnji dan tekmovanj v okviru III alpskega pokala Je bil na sporedu drugi veleslalom za moške c*roga je bila dolga 1500 m s 380 m višinske razlike, imela pa je 63 vratič; postavil Jo je ftvi. carski trener Grtlnenfelder V da našnjero veleslalomu je zmagal Francoz Penz. v seštevku obeh te kov pa presenetljivo mladi Italijan Gustav Thoeni. V avstrijski ekipi so v tekmovanju za III alp-sKi pokal manjkali štirje najbo’jš! smučarji s svetovnim prvakom Karlom Schranzem na čelu. ki so mu včeraj v njegovi odsotnost! tu podelili znak zlatega smučarja. Za radi tega so se Avstrijci tud! veliko slabše uvrstili Za prijetno pre senečenje so poskrbeli mladi ttall. janski tekmovalci Rezultat: včerajšnjega m današnjega veleslaloma* 1. Thoeni (It.) 3:07.16. 2 Penz 3:07.79, 3 J N Augert 3:07,90. 4. Rus sel (vsi Fr.) 3:08.96. 5. Rofner (Av ) 3:09.97. 6. Ti«chhauser (Švica) 3:10.35. 7. Schmalz! 3:10,96. 8 Petassi 3:11,46, 9 Clautaud 3:11.52. 10. Anzi (vsi It.) 3:11.66; Jugoslovani: 35 Gazvoda 3:23,82.... 37. Jaunik — 3 26.37__ 39 Ponikvar 3:33.90. 40. Zavrl 3:37,81. Drugi naši tekmo, valci so bili včeraj ali dane* diskvalificirani. med njimi tudi Blaž Jakopič Kombinacija — posamezno — moški: 1 Penz 2.27, 2 J. N Augert (oba Pr.) 3,64, 3 Thonei (It.) 11.82, 4. Russel (Fr.) 23.28 5. Hu ber (Av ) 25.76. 6. Clataud 32.69. 7 Detassi (oba It.) 33.45. 8 Zwil. ling (Av ) 34.98. 9 De Nicolo (It ) 39.19. 10 Rieger (ZRN) 42.10 Ekipno — moški: 1 Franclja 280.87. 2. Avstrija 361.21. 3 Itali ja 442.02. 4. ZRN 589.28. 5 Švica 739,90. Rezultati — teki — ženske — 1. kategorija: 1 Šmit 11:21.8. 2 Simonovič-Ažman 19 20.8; II. kat.: 1 Kordež-Golc 8:52.5. 2. Drovenik-Knstančič 11:24.6. 3 Luznar-Po-gačmk 12:48.4; III kat.: 1 Rekar 7:17.8. 2 Arbeiter Belaj 7:39.3. 7 39.3. Moški — A. kat.: 1 M. Kordež 6*04.2. 2. Pogačnik 6:14.4 3. Knific 6:32.1. 4 Pristavec 7:00.8. 5. De kleva 7:04.0; II kat.: 1. Novak 13:44.0, 2 Pir.jo 14:29.6. 3 Napo-koj 15:44.0. 4. Majneric* 16:00.0. 5. Hrovat 16 01.0; III kat.: 1. G Kordež 12 36.0. 2 Zvan 15:01.0. 3 Vojvoda 15*23.0. 4. Šlajmer 1600.(1. 5 Jerin 16:03.8; IV. kat.: 1 Zihert 15:27.8. 2. Vavpetič 15 49.0. 3 Korbar 16:02.8, 4. Vod-mov 16 50.5. 5 Debevc 17:20,5. Veleslalom — ženske — I. kat.: 1. Adamič 37.1. 2 Praček 38,5. 3 Urbar 40.2. 4 Oblak 41.9. 5. Švigelj 44.4; II. kat.: 1. Kosec 39.4. 2 Lukane 40.7, 3 Dernič 43.2. 4 Kozak Bizjak 51.9. 5. Kregelj 52.9; III. kat.: 1. Komar 38.7. 2. Zupančič 39.7, 3. Čeme 41.8, 4 Bizjak Oitzl 42.0. 5. Stražar 42.7. Moški — I. kat.: 1. Praček 33.7. 2. Zvan 38.9. 3. Švigelj 39.4, 4. Marentič 39.6. 5. Zadravec 39.8; H kat.: 1 Mulej 43.3. 2. S. Lukane 46.9. 3. Stefe 47.8. 4. Uršič 48.0. 5. Gašferin 48.2; III. kat.: 1. M. Lukane 46.5. 2. Pogačnik 50.0. 3. Joža Krmelj 50,4. 4. Jan- MIREN — Nogometaši Adrlje so gostovali v Gor.ci in igrali z moštvom gluhonemih Silenziozacn 1:1 P. B. t Ji Ekipno — žemke: 1. Francija 136,19, 2. Avstrija 150.16. 3 ZRN 265,36, 4 Italija 284,27. 5 Švica 337,84. Jugoslovani so izpadli iz kombinacij. Jutri zjutraj bo naša odprava odpotovala v domovino, kamor bo or is pel a pozno zvečer. MARJAN MAGUŠAR | ATLETIKA Nov rekord Lubejeve CELJE. 29. marca — Namesto napovedanega kriterija atletov v dvorani je bil danes na Kladivar-jevih napravah le mednarodni miting Kranjčani in Ljubljančani so udeležbo namreč odpovedali, pa tudi Gradčani so nastopili samo s posamezniki. Vsi so kot vzrok za odpoved navedli poškodbe svo Jih tekmovalcev oziroma pomanjkanje denarja. Met krogle so izvedli že kar na prostem, skoke in teke pa v dvorani V najboljši formi se je predstavila Marjana Lubej (Kladiva! ), ki jev teku na 50 m z ovirami za dve desetinki izboljšala svoj državni rekord Njena nova znamka 7.2 |e ena najboljših <2.— 3.) letos na svetu. Lubejeva je bila zelo hitra tudi na 50 m. V tej disciplini je s 6,4 izenačila svoj državni rekord. Druga je bila Marolt 6.6. trplja pa Pavšer (obe KI) 3.9 V metu krogle sta bila med moškimi najboljša gosta iz Gradca Zmagal je Schulzbauer s 16,76 pred Potschem 16.15, tretji pa je bil Celjan Pikula 15.19 Pri dekle tih Je bil vrstni red tak: Pajtler (Mar) 12.31. Urbančič (K!) 12.29, Smole (KI) 10.34. Lubej (KI) 10.25 Rezultati v sprintu moških: 50 metrov: Kocuvan (KI) 5,8, Bizjak (Mar) 5,9. Homstein (Pergler, Gradec) 6,0; 50 m ovire: Bizjak (Mar) 7.1. Vravnik (KI) 7.3. Homstein (Per) 8.4. K. JUG | KOLESARSTVO Pettersson prvi AL2IR — V zadnji etapi kolesar, ske dirke po Alžiriji je zmagal Danec Hanssen. 80 km po ulicah Anabe je prevozil v 2:02,22 Jugoslovan Pavlik je bil f«ti V skupni oceni ie zmagal Šved Gttsta Pettersson 22:43.52 pred Mi erqhom (NDR) 22:45.55. med ekipa mi pa ie prva Po* iška pred Ni. zozrmsko in švedsko Skupno Je startalo 95 kolesarjev, dirko pa je končalo 66. man, Klimčik 2. Kranat 4. Lu košik 1. DANSKA: dr. Morten»5en. B. Nielsen, Svendsen, A. Andersen. P. Nielsen 2, A. Andersen, Graversen 7, Gaard 1. Heidemann 2, Cristian-sen 1. Lund 3. Sodila sta Jugoslovana Domazet in Stanojevič. Jugoslavija : ZRN 22:15 (10:6) Jugoslovanska dvanajsterica Je na igrišče pritekla v precej drugačni postavi kot prvi dan. Vsi so upali, da bo tudi drugače zaigrala. Vodstvo tokrat namreč ni uvrstilo v ekipo Zagmeštra, Vidoviča in vratarja Živkoviča. Eni trdijo, da pač vodstvo preskuša različne inačice igre. drugi pa so vedeli povedati, da so ti trije med včerajšnjo igro in po njej preveč govorili . . . | NOGOMET 1 Partizan : Beograd 5:0 (3:0) BEOGRAD — Prvenstvena tekma I. zvezne lige, stadion JLA, gledalcev fdlbližno 15.000, vreme deževno. teren težak za igro. sodnik Botič iz Beograda. STRELCI: 1:0 — Vukotič (8), 2:0 — Katič (35), 3:0 — Hošič (42), 4:0 — Vivodič (53), 5:0 — Petro vič (57). PARTIZAN: Curkovič. Bajič, Ra-dakovič, Vukelič (Vidovič), Raso* vič, Paunovič, Katič, Petrovič, Vukotič (Smilevski), Hošič. Djordjič, BEOGRAD: Djordjevič, Vukašlno. vič, Jokič, Stojanovič, Mešanovič, Stepanovič, Turudija, Milutinovič, Santiač. šekularac, Zec. Partizanovi nogometaši niso bili potrti zaradi slabega vremena. Igrali so poletno in veliko bolje kot na zadnjih tekmah Beograd ni izpolnil pričakovanj. Pred tekmo so beograjski »plavi« celo obljubljali, I da bodo dobro igrali in premaga- ‘ li Partizana. Na igrišču stadiona JI.A ie igralo eno samo moštvo — Partizan od mačeta do konca srečanja Položaj se ni spremenil niti v drugem polčasu. Partizan je igral lepo in do-segel še dva gola. Beograd se ni mogel upirati taki igri in je do. Živel enega naj hujši h porazov na prvenstvenih srečanjih s krajevnim tekmecem. Partizanova zmaga je povsem zaslužena, izvo.ievana na ie bila oo ooljšt in učinkovitejši igri. VEKA ILIČ Za Bežigradom prikrit optimizem LJUBLJANA, 29. marca. — No. gometaše Olimpije čaka jutri zeio pomembno srečanje z mostarskim Veležem. Ni skrivnost, da so gostje zeio nevaren nasprotnik. Olimpija pa prav zdaj nadvse potrebuje točke; mnogi jih — kljub vsemu — »udi jutri pričakujejo. Po uspehu na Reki prejšnjo nedeljo so mnogi »privrženci ljubljanskega Ugaša veliki optimisti in prepričam v zmago nad Veležem Kori levodova četa se še vedno bon za obstanek Zmaga nad Mostarci bi vsem precej olajšala skrbi, zato so se zadnje dni vsi še bolj prizadevno pripravljali. V*si nogometaši so danes ostali v Ljubljani. Zvečer so se zbrali v hotelu Ilirija, kjer je bil zadnji sestanek pTed tekmo. Enajsterica še vedno ni znana, toda kakšnih velikih sprememb ne bo. Popivoda bo skoraj gotovo spet nastopil, kar se bo napadu nedvomno poznalo. S trdo obrambo Veleža se pač ne bo šaliti in hitri Popivoda lahko veliko pripomore, da bodo domačini bolj napadalni. Kljub temu da imajo gostje v napadu enega najboljših jugoslovanskih strelcev (Bajeviča), pa v Ljubljani do zdaj še niso dosegli gola. odkar se je Olimpija vrnila v prvo ligo. Tudi tokrat gost je niso pinšli z velikimi upi. Trdijo p>a, če jim le uspe načeti ljubljansko mrežo, potem lahko morda z bojevito igro vendarle osvojijo dragoceno točko. Domačini pa seveda upajo, da bo tradicija obveljala in zato je povsod čutiti precejšen optimizem kljub temu, da tega nihče noče naravnoat pokazati. Objava Nogometni klub Olimpija obvešča gledalcev pred današnjo tekmo z Veležem, da je vstopnina spet obdča.na in sicer po 15, 10 ln 5 dinarjev. Predprodaja pri Kompasu. SAP. Putniku m Generalturi-stu. Celje-Kladivar : Železničar 2:4 (0:1) CELJE — Prvenstvena tekma SNL, igrišče Glazije, gledalcev 200, sodnik Jovičič iz Ljubljane. STRELCI: 0:1 — Kapš (14), 1:1 - Ubavič (48). 1:2 — Homjak (49), 1:3 — Kapš (50). 2:3 Savski (60). 2:4 — Horjak (73). CELJE — KLADIVAR: Štancer, Kačičnik. Conradi. Ubavič, Ferme. Letnar, Regnar, Hribernik, Zavski, Hojnik, Kuder ŽELEZNIČAR: Virt, Planko, Be rendijaš. Čeber, Matjašič. Rupnik, Matjašec. Kapš. Horjak. Durgaj, Lipoglavšek. Današnja prvenstvena tekma, čeprav je bila odigrana na suhem te renu. ni zadovoljila maloštevilnih igledaicev Igra je bila na podzvez. ni ravni Celjani so zasluženo izgubil: tudi drugo srečanje v pomladanskem delu prvenstva. Na fekmovanje se niso pripravljali do. volj. Zato tudi na tej tekmi niso pokazali niti iznajdljivosti niti zadovoljivega tehničnega znanja. Tudi mlado moštvo Železničarja nt opravičilo visokega mesta, ki ga sedaj zaseda na lestvici. Celjani «o zapravili priložnost, da bi izkoristili večje število zrelih priložnost; za zadetek. Delali so napake v obrambi, še večie pa v napadu, saj so mnogo lepih priložnosti za streljali. K. JUG Prvenstvo NPL LJUBLJANA — V XIV. kolu rOČL zvezne lige — člani — je na tujem zmagala samo Mirna. Presenetil ie Rakek z zmago nad Medvodami. Rezultat:: Domžale : Dob 4:2 (3:0). Elan : Odred 3:0 (2:0). Rakek : Medvode 1:0 (0:0), Usnjar : Ihan 6:0 (4:0). Borovnica : Mirna 1:3 (0:0), Enotnost : Bela Krajina 3:4 visoko porazil in*i Mirno t rezultatom Domžale 13 12 0 1 45:10 24 Usnjar 13 9 3 1 42:14 21 B. Krajina 13 8 4 1 37:20 20 Elan 13 9 1 3 26:16 19 Medvode 13 7 4 2 26:18 16 Odred 13 5 3 5 20:21 13 Mirna 13 5 2 6 31:51 12 Induplati 11 4 2 5 24:29 10 Rakek 13 4 1 8 33:32 9 Ihan 13 3 2 8 20:34 8 Borovnica 12 2 2 8 25-43 6 Dob 13 2 2 9 14:39 6 Enotnost 13 1 0 12 12:53 2 L. SPETIČ Kljub vsemu pa je bil začetek prava repriza prvega dne. že v prvi minuti je Karalič spet dosegel prvi gol. Hip za tem so Nemci izenačili, toda danski sodnik je gol razveljavil in dosodil sedemmetrovko. Mervar je ubranil in v protinapadu je Popovič z atraktivnim zadetkom vodstvo še povečal. Ko je Lavmič dosegel že 3:0, so imeli naši zaradi izključitve Horvata igralca manj, Nemci pa so spet streljali sedemmetrovko. Kakor prej Lubkingov strel je Mervar zdaj branil ie Munckovega. Prav to pa je dalo našim novega poleta, kajti včeraj sta jim prav slaba vratarja vzela veliko volje. Nemci so nato do konca prvega polčasa sicer skušali znižati rezultat, vendar jim to ni uspelo. Njihov sloviti strelec Liibking ob naši čvrsti obrambi sploh ni mogel uveljaviti in v prvih minutah drugega polčasa je zaigral celo na mestu »pivota«. Karalič je tudi tokrat načel mrežo, sredi tega dela pa je prišlo do nekajminutnega jugoslovanskega spektakla. Sele tokrat smo videli, kaj pravzaprav znajo naši in kaj lahko naredijo, če se res borijo. Nemcem ni uspevalo prav nič. Naš drugi vratar Arslanagič je branil izvrstno, na sceno pa je stopil Pribanič, ki je s serijo zadetkov odločil tekmo. Naši so vodili tudi z devetimi goli prednosti. Sele proti koncu so malo popustili, kar so nasprotniki izkoristili ln ušli katastrofi. »Zaigrali smo malo bolje kot včeraj, vendar to še vedno ni tisto, kar hočemo,« je dejal na koncu zvezni kapetan Janez Snoj. »Fantje so se danes vsaj borili in na trenutke pokazali, da ven darle nekaj znajo. Za uspeh na prihodnjih velikih tekmovanjih pa bo treba pokazati še veliko več.« To nedvomno drži, vendar je bila današnja tekma za gledalce veliko bolj privlačna kot prva. Nemci so sicer gotovo slabši nasprotnik kot Danci, toda tudi za zmago nad njimi je treba precej znanja in truda. Jutri igrajo naši odločilno tekmo s CSSR. Ce zmagajo, potem še lahko računajo na prvo mesto, vendar prav velikih možnosti nimajo. Danci imajo namreč s tremi točkami iz prvih tekem precejšnjo prednost, kajti po tem — kar so pokazali — bi morali premagati tudi ekipo ZRN. Njihova zmaga pa bi bila nedvomno nai-večje presenečenje turnirja. JUGOSLAVIJA: Mervar. Arslanagič. Pribanič 8, Lavmič 4. Miško vič, Horvat 1, Pokrajac, Pezič, DragiCevič, Fajfrič 2, Popovič 2, Karalič 5. ZRN: Pohl, Guell, Ahrendsen, Klatt, Liibking, Moller, Gosewin-kel, Munck 5, Neuhaus. Schandin 3, St robi, VVenert 5. Sodila sta Lutz (ZRN) in Ovdahl (Danska). S. TRBOVC 32. nadaljevanje KOŠARKA Lokomotiva : Olimpija 88:97 (37:50) ZAGREB. 29. marca — Košar, karji Olimpije so premagali Lokomotivo 97:88 (50:37) Pred 2500 gledalci sta sodila Jakšič in Petrovič, oba iz Beograda LOKOMOTIVA* Plečaš 11, Orna. šič, Kavedžija 16, Rukavina II. 4. Počkai 2, Valek 8, Rimač 7. OLIMPIJA: Basin 20, Marter 2, Verbič 4, Jelovac 21, Daneu 17, Hočevar 2, Logar 9, Zorga 22. Olimpija je prizadejala prvi udarec domačinom že v 5. minuti. Od 7:6 so gostje v petih zaporednih nasprotnih napadih dosegli 10 košev (17:6). Tolikšno prednost so Ljubljančani obdržali vse do 12. minute (34:33), ko so nenadoma popustili v obrambi Lokomotiva Je zmanjšala na 34:29. Tri minute pred odmorom je bila razlika še vedno 5 točk (40:36), nato pa je Olimpijina peterka Daneu, Logar, žorga. Jelovac in Bassin nezadržno napadala in si do odmora za. gotnvila 13 točk naskoka (50:37). Začetek dragega dela ni obetal gostom nič dobrega Lokomotiva je nnposled uredila vrste in spet zmanjšala razliko (52:47) Do tega je prišlo prav gotovo zaradi nepazljivosti Olimpijinih igralcev (to je slabih podaj in zgrešenih metov iz skoraj idealnih položajev). Tako je bilo samo nekaj minut. Olimpija je nato spet zaigrala v velikem slogu in v 29 minuti vodila 73:51. Zagrebčani so poskušali še nekajkrat ublažiti razliko, vendar se je Olimpija vselej znala otresti njihovega pri. tiska; v 38. minuti je vodila 97:74. Zadnji minuti srečanja sta minili v znamenju premoči domačinov. Dosegli so 14 košev, Ljubljančani pa nobenega. To je bilo spričo dosežene razlike do takrat tn nastopa nekaterih v zadnjem delu tekme tudi razumljivo. Ljubljančani so si v Zagrebu zagotovili dragoceno zmago, ki jim skoraj zagotavlja drugo mesto v končni razpredelnici ZKL, predvsem zaradi odlične igre v obrambi. Za tolikšno prizadevnost ln bojevitost lahko pohvalimo prav vse. MATIJA DERMASTIA Crv. zvezda : Borac 105:64 (52:35) Jugoplastika : Radni-čki 78:72 (41:32) Željezničar : Beograd 73:67 (37:35) Vendar prvi točki? LJUBLJANA. 29. marca. — V dvorani Tivoli gostuje jutri, ob 10.30 skopski Rabotnički. Košarkarji Slovana imajo tako najbrž zadnjo priložnost, da v letošnjem prvenstvu osvojijo vsaj dve točki tn ne odidejo v drugo ligo povsem praznih rok. Cisto razumljivo je, da bodo Skopjanci zaigrali na vso moč. kajti točki proti Slovanu jih že skoraj rešijo izpada iz elitne druščine. Sodeč po zadnjih nastopih so v zelo dobri formi in Moščanom nikakor ne bo lahko. Zal je Pesek še vedno v mavcu pa tudi Sarič je ves teden počival, tako da niti ni gotovo, če bo v Tivoliju igral. Sicer pa so vsi v e kiti Slovana nared in priprav ljeni na res težak boj. UTRINKI SPOMENIK — V Chimsideju na Škotskem, rojstnem kraju Jima Clarka, so odkrili spomenik v spomin na slovitega svetovnega avto mobilskega prvaka, ki se je lani smrtno ponesrečil v Hockenheimu. ODKRITJE — Ena izmed najbolj nadarjenih avstrijskih alpskih smučark. 15-letna Annemarie Prdll se ima za svojo kariero zahvaliti vaškemu župniku, ki je prvi odkril njen talent in jo priporočil nrvemu ^»-oirovninkii ^''StTijskeg-tabora prof Hoppichlerju. NA FILMSKEM PLATNU — Oli meljska zmagovalka med alp skimi smučarkami Marielle Oolt-schei bo v aprilu prvič stooPa pred filmske kamere. Njen partner bo francoski komik Francis Blanche. Oba sta zelo zgovorna, nad vlogama pa sta razočarana, ker le v filmu malo dialogov. »Ali se ti ne zdi, da Je šel morda t svoje stanovanje zato, da bi ga našli, ko ga boste prišli iskat?« »Ce misliš, da si duhovit...« je začel Ingles. »Jaz hočem zgolj pomagati — samo tl si ne daš ničesar dopovedati,« ga je zavrnil Cromwell. »Cim bolj se trudim, da bi ti pomagal, tem bolj si ti prepričan, da te vlečem za nos. Kar pa zadeva Cartwrighto-vo priznanje ... No, ne vem ... Tega pravzaprav nisem pričakoval, toda če prav pomislim...« Odklonil je, Ingles pa ga je čudno pogledal. »Kaj se ti kuba v teh zvitih možganih, Cromweli?« je rekel. »Gotovo si imel že teorijo, kaj? Ta moja novica pa ti je zmešala štrene.« »Po svoje res. Po svoje pa spet ne.« »Po mojem si ti iskal dokaze, da je morilec nekdo drug. In zato si kajpak mislil, da bo Cartwright, ko ga bomo prijeli, na vso moč trdil, da je nedolžen. »Vprašanje,« je previdno rekel Cromwell. »Toda kako so potem našli v Cart-wrightovem stanovanju teniške copate, če je ta tip samo žrtev nekoga drugega — če je nekdo drug ponaredil vse te sledi, da bi zvrnil sum nanj?« je vprašal Ingles. »Pa mi menda ne boš zdaj zatrjeval, da Je tiste copate vrgel v peč pravi morilec. Po mojem je najbolje, da greš lovit ribe, Cromwell,« je dodal neprijazno. »Potreben si temeljitega počitka.« »Mogoče sem se zmotil glede tistega drugega orožja,« je zamrmral Cromwell in se namrščil. »Mogoče ... A o vsem drugem se nisem zmotil ...« »Kakšno drugo orožje?« »A? Ah, nič. Ne, ne grem še lovit ribe. Vidiva se pozneje.« Obrnil se je m odšel, nadzornik pa Je osuplo strmel za njim. Cromwell se Je napotil proti slikovitemu žrelu, v katerem so stali inšpektor Vickery, narednik Botts Fred Priest ter brodili po tolmunu z vrvmi in dolgimi kavlji. Cromwell jih še ni ugledal, ker še ni prišel do roba žrela, ki jih je zakrival. »Tu je nekaj popolnoma zmešano,« je rekel Neomajni, ko je stopal po vrtu. »Poskusimo dejstva malo razsvetliti. Sir Herbert bi bil moral davi odpotovati na dopust na Škotsko — in zdaj bi moral biti že daleč od tod. V resnici pa je izginil in domnevajo da je bil umorjen ... Ne gre mi iz glave, da je ta pot na Škotsko nekako povezana z dejstvom, da je izginil. In zakai, za božjo voljo, bi moral morilec truDlo vleči tako daleč? To je noro. Nemogoče.« Umor sam je dovolj razumljiv — ne glede na to, kdo je morilec. Prepir, pretep, nenaden udarec. Nič nenavadnega. Veliko umorov se zgodi na ta način ... Toda čemu je bilo treba truplo sploh odvleči iz hiše, ko pa je v knjižnici toliko očitnih dokazov o umoru? V tem grmu leži zajec. Reeimo, da bi bil sir Herbert umorjen, pa morilec ne bi pustil za seboj toliko sledov. Potem bi vsa družina mislila, da je na Škotskem, in več tednov ne bi nihče posumil — vse do dne, ko bi se moral vrniti. »V takih okoliščinah bi bilo logično, da bi morilec zvlekel truplo iz hiše in ga skril,« si je dopovedoval Cromwell. »Toda čemu skriti truplo, hkrati pa pustiti v hiši toliko dokazov, da se takoj vidi, kaj se je zgodilo — hkrati pa napraviti na vrtu še lepo sled do kraja, kjer je skrito truplo. Tega ne razumem.« Zdaj je prišel do roba žrela in se spustil po skalni steni navzdol. Stena je bila zelo strma in vse okrog žrela so rasla visoka drevesa. Nepreviden tujec bi prav lahko zdrsnil na robu in padel v žrelo. Doli na dnu so stali trije policisti v samih srajcah in se potili v vročem avgustovskem zraku. Sonce do tolmuna ni seglo, voda je bila videti skrivnostna in neprijazna. Cromwell se je s svojimi dolgimi nogami presenetljivo lahkotno spustil do dna. »Še niste našli trupla?« je vprašal kratko. »O vi ste, sir,« se je oglasil Viskery, si oddahnil in si z rokavom obrisal potno čelo. »Ne, nimamo ga še — toda mislim, da ne bo več dolgo trajalo. Zdaj ko je Fred prinesel te kavlje, bo šlo hitreje.« »No, želim vam srečo.« »Ste slišali za mladega Cartwrighta, sir? Dobili so ga. Čudno, če pomislim, da smo da sinoči imeli v rokah, bil je že zaprt v celici. Nikdar si ne bi bil mislil, da bo danes zapleten v tako stvar.« »Da, kaj pa se zgodilo sinoči?« je vpra šal Cromwell. »To sem vas hotel že prej vprašati. Cartwright je bil zaradi nečesa aretiran, kajne? Je prehitro vozil?« »Ne, čisto nekaj drugega je bilo,« je odgovoril Vickery in pojasnil, kaj se je zgodilo prejšnji večer. »Kaj takega še nisem slišal,« je rekel na koncu. »Kakšno naključje! Oba, gospod Cartwright in tisti drugi voznik sta se ob istem času peljala po isti cesti in oba sta imela enak avto enake barve. Tisti trapasti ljudje so vpričo mene trdili, da je Cartwright povozil očeta. Fant je imel srečo. Ko ne bi bili dobili onega drugega, bi bili lahko obdolžili Cart-vvrighta uboja. In z dokazi, ki smo jih imeli, bi bil tudi obsojen.« Bill Cromwell je zadovoljno poslušal »Tako torej,« je zamrmral, »škoda, da nisem tega zvedel že prej Da, to je se veda nekaj drugega.« »Prosim, gospod Cromwell?« »Torej je Bertie Cartwright tako rekoč za las ušel obsodbi?« je zamišljeno nada ljeval Cromwell. »Potem ko ste ga vi spustili, je odšel naravnost v Bassington Hall... In danes je njegov stric izginil.« »Da, umorjen je bil.« »Domnevno umorjen,« ga je popravil Cromwell. »Doslej še niste našli trupla in po mojem ga tudi ne boste . .. Cujte, inšpektor, ali se vam ne zdi čudno, da se je mladi Cartwright danes zapletel v tako vrsto posrednih dokazov?« »Ne vem, sir,« je presenečeno odgovo ril Vickery. »Tokrat pravzaprav dokazi niso ravno posredni, mar ne?« »Kako pa potem pravite vi temu? No, ne dajte se motiti. Kar nadaljujte. Našli pa ne boste ničesar.« Stopil je vstran in zamišljeno obstal Zdaj, ko je vedel, je bila stvar popolnoma drugačna. Zdaj mu je bilo jasno, zakaj so Bertija takoj dobili v njegovem stanovanju m zakaj se je obnašal tako sumljivo. Crom-well je bil sicer že prej pomislil na šalo, toda to je bilo tako grozljivo, da se mu je zdelo bolj verjetno, da je bil Bertie žrtev resničnega morilca. Toda teorija o potegavščini se mu je zdaj zdela veliko bolj verjetna. Nekatere podrobnosti v knjižnici so se popolnoma ujemale, s to teorijo. »Ko so ženske odšle iz knjižnice, so ostali možje sami,« Je zamrmral Cromwell. »Kar vidim jih, kar slišim jih. Pogovarjajo se o Bertiejevi aretaciji. Sir Herbert bo naslednje jutro odpotoval na škotsko. |SAH Na vrhu nič sprememb BEOGRAD, 29. marca. — V 16. kolu mednarodnega šahovskega turnirja šahisik so bili doseženi naslednji rezultati: Malipetrova : Bi-lek remi, Vujanovič : Zivkovič remi, Cardosso : Dobson remi, Sokolova : Belamarič 1:0, Aleksandrija : Polihroniade remi, Ljiljak : Gresser 1:0, Markovič : Pihajlic remi. Zatuiovskaja : K. Jovano- vič remi, Vreeken : R. Jovanovič 0:1. Vrstni red: Aleksandrija 12, K. Jovanovič 11,5, Polihroniade 11, Malipetrova 10,5. Ljiljak 9,5, Zatuiovskaja 9, Vreeken in Belama rič 8, R. Jovanovič, Sokolova, Markovič in Bilek 7,5 itd. Oba derbija Aleksandrija — Polihroniade in Zatuiovskaja — K. Jovanovič sta minila brez pravega boja Nobena od kandidatkini za visoko uvrstitev ni hotela tvegati ln se tako položaj na vrhu ni prav nič spremenil. V soboto je na turnirju prost dan, zadnje kolo pa bodo odigrale v nedeljo. Štiri prekinjene igre SARAJEVO, 29. marca. — Prekinjene partije na 12. mednarodnem šahovskem turnirju so igrali takole: Matulovič : Damjanovič remi. Meštrovič : Kovacs 1:0, Damjanovič : Gliksman remi in Barzcai : Bogdanovič remi, LESTVICA: Korčnoj 7, Barzcai 6. Matulovič 5,5 (1), Uhlmann 4,5 (1), Gligorič 4,5, Parma 4. Damjanovič 3,5 (2) itd. Zmagala Draksler in R. Kržišnik LJUBLJANA Na tretjem le. tošn.em brzopo t eznem prvenstvu Ljubljane je v predtekmovanjih igralo 38 šahistov, v finalu pa 18. Udeležba je bila tokrat preoej slabša kot navadno, saj sta igrala le dva mojstrska kandidata. Eden od favoritov Rok Kržišnik, je po uvodni anagi dvakrat zapored izgubil ter kmalu zatem še dvakrat. Tako je ves turnir vodil Draksler, ki f-a /e proti koncu popustil ln ga je R. Kržišnik z osmimi zapo-rednimi zmagami tri kola pred koncem dohitel. Oba sta zmagala tudi v zadnjih treh partijah in skupaj osvojila prvo mesto. Vrstni red: Draksler in R. Kr. žišnik 13, Bedemj&k 12, Brinovec in Praznik 11, Hari, Nemiševič tn Catič 10,5, Bratko 10. Slak 9.5, Petek 9, Musič 8,5 itd. IVER DNEVA Curran v stiski Vratar ameriške hokejske re presantance na svetovnem prvenstvu v Stockholmu Mike Curran je v brezupnem položaju. Igra v najslabši ekipi, ki vrh vsega n>i uigrana in pri. pravljena za naporno tekmo. Rezultati zato ne presenečajo: Američani so izgubili doslej vse tekme. Porazi bi bili še hujši, če 24-letni Curran ne bi tako imenitno branil svojih vrat. Je prvorazreden vratar, ki so ga celo že klubi ameniko-ka-nadske profesionalne lige vabili v svoje vrste. Tu pa se začenjajo tedave Currana Po poklicu Je učitelj m zato oproščen vojaške služ be Ce bi menjal poklic, ga bi utegnili takoj poklicati pod orožje Fanta v Vietnam nič ne mika Curran bo zato še naprej služil svoj kruh kot učitelj; kal bi mu pomagala dobra pogodba med profesionalci. če fe ne bi mogel izkoristiti. gg ZELENICA ZELENICA 7 dnevni polni penzion v HOTELU £ 360 00 / dnevni polni penzion v HOTELU PANORAMA z 26000 VOŽNJAMI, NA SEDEŽNICI—BREZPLAČNO— pfe I KOMI k< :v. >•'?* KOMPAS KOMPAS KOMPAS Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti uosmos Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo Same, Alpina . . . Ljubljana. Celovška 32. telefon: 313-141 in S1-4S5 Pl ROVA NJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM — Medtem, ko so bile ulice Čeških in slovaških mest med hokejsko tekmo med CSSR in Sovjetsko zvezo skoro izumrle, so po zmagi češkoslovaškega moštva oživele. Nastale so velike manifestacije in vseljudsko veselje, kot na Venčeslavovem trgu v Pragi, kjer se je zbralo 100.000 ljudi. Foto: CTK PET RODOV — V stanovanju Ane Ježek v Hranilniški ulici v Ljubljani je bilo danes neobičajno snidenje. Zbralo se je pet zastopnikov petih rodov ene in iste krvi. Od desne proti levi so se zvrstili dvaindevetdesetletna Marija Koucka, ki se je rodila v Bišicah na Češkem. Njena hči Marija Draškovič, ima zdaj 60 let in je mati 45-letne Ančke Brajnik. Njena hčerka Nelly Deželak jih zdaj šteje dvajset in ima osemmesečnega sinčka Tomaža. Marija Koucka ima 27 pravnukov in dva prapravnuka. Foto: E. šelhaus V SREDISCU POZORNOSTI — Tudi danes je bila Djurdja Bje-dov, naša najuspešnejša olimpijka, v središču pozornosti v novem 50-metrskem pokritem bazenu v Beogradu, kjer preizkušajo svoje moči jugoslovanski plavalci na svojem zimskem prvenstvu. Tanjugfoto Nadaljevanje s prve strani Dan žalosti v ZDA se sklicuje na jasnovidno Eisenhowerjevo opozorilo, naj ne krepijo vpliva vojaških krogov, povezanih z vojaško industrijo. Eisenh .wer. vojak starega patriarhalnega kova. ki je bil vzgojen v času. ko je bila civilna državljanska oblast nad vojaškim aparatom, se je odrekel predsedniškim dolžnostim 18. januarja 1961. V poslovilni poslanici je dejal: »Na vladn.h razpravah moram paziti, da ne bi vojaško-industrijski kompleks dobil vpliva, ki mu ne pripada. Možnost, da bi se izredno povečala nje-* gcva oblast, obstaja, bo pa tudi v prihodnje.« • • De Gaulle jutri v ZDA strogo vezan na pnsostvova nje pogrebnim slovestnostim. je možno, da bi se sestal za kratek čas s predsednikom Nuconom. To tembolj, ker je N ixon pred nekaj dnevi po predsedniku francoskega par iamenta Chabanu Delmasu poslal de Gaullu osebno poslanico. Morebitno po novno izmenjavanje pogledov in posredovanj med Washlng-tonom in Parizom bi bilo zla sti možno v zvezi s sedanjim razpletom dogodkov na Sred njem vzhodu in morebitno akcijo velike četverice. De Gaulle, ki je te dni zelo za posten, saj je imel včeraj v gos-.eb tako predsednika xnn goske republike generala MO-butuja in argentinskega zu nanjega ministra Costo Men deza. bo tudi po vrnitvi iz Washmgtona prekinil mir svojih velikonočnih počitnic s tem. da bo v sredo predsedoval v Elizejski palač: v’adni seji in sprejel jordn X tega kralja Huseina. BOGDAN POGAČNIK • •• Pat ali mat v Damasku? kongresa, kot so pričakovali Asad in njegovi pristaši. Mnogi menijo, da Hafez Asad. ki se je zavedal, kako močno podpira Zdida del prebivalstva. ni megel popolnoma politično obračunati z njim. Med zasedanjem kongresa je slišal odločne zahteve vojaških poveljnikov, da je treba 2d:da skupaj z drugimi civilisti iz partijskega vodstva odstraniti s sirskega ; političnega prizorišča. To je povzročilo nove za plete in negotovosti, kako rešiti to politično krizo. Ce si Hafez Asad ne bo mogel zagotoviti popolne dvotretjinske večine na volitvah, ki bodo najbrž drevi ali jutri, potem preostane le. da popusti pod pritiskom vojaških poveljnikov. ki hočejo razpustiti kongres in imenovati začasno novo vodstvo. Ali se bo armada odločila za ta skrajni korak, ni odvisno le od vztrajnosti partijskih voditeljev, kako se bodo branili pred obtožbami, in ali bodo odstopili, temveč tudi od pripravljenosti kongre sa. da sprejme koncepcije in zahteve armade. Grivčev v Ontariu OTTAWA. 29. marca (Tanjug) — Na poti po kanadski pokrajini Ontario je zvezni sekretar Grivčev obiskal predsednika pokrajinske vlade Robertsa, gospodarskega ministra Randalla in župana Toronta Demsona Grivčev, ki vodi našo gospodarsko delegacijo. se je sestal s člani združenja kanadskih uvoznikov, bivšim kanadskim trgovskim ministrom VVinter-som in drugimi uglednimi gospodarstveniki. | »••• Četverni razgovori ta teden ! ZAR in ZDA. Pojasnil je. da 1 so ZDA popolnoma na strani Izraela in nočejo spremenit: stališča glede izvajanja resolucije varnostnega sveta o Srednjem vzhodu. Riad je poudaril. da se stališče Wa shingt ona glede krize na Sred njem vzhodu v bistvu ni spremenilo. Kairski tisk danes poroča, da je obrambni minister Fav zi poročal kongresu arabske socialistične unije in dejal, da se bo boj z Izraelom v i prihodnje precej razlikoval od prejšnjih. Ta boj bo dolg. oster in neusmiljen, je dejal Favzi. Pristavil je. da tne bo več razlike med boji na Iron-ti in v zaledju. Kot piše kairski list »Ak- . bar el Jom«. bo letos napo ! čila za krizo na Srednjem j vzhodu resna laza. Vplivni ' »Al Abram« piše o ameriškem »delovnem programu« za prihodnje četverne pogovore velesil, češ da so nov dokaz ameriške pristranosti do Izraela. SPD voljna sodelovati z vsemi KP Nesoglasja v zahodno-nemški koaliciji glede sodelovanja z Vzhodom BONN. 29. marca »Tanjug), j Zah odnonemški socialni demokrati so pripravljen: navezati stike z vsemi komunističnimi partijami po svetu. Tako so izjavili na sinočnji seji predsedstva stranke, na kateri so razpravljali o stališču do budimpeštanskega poziva za sklicanje k nleren-ce o evropski varnosti. V tiskovnem sporočilu o seji je rečeni, da je podpredsednik stranke Wehner opozoril. da se bo najbrž spremenilo stališče sovjetske KP do zahodnonemške socialnodemokratske stranke. Opozoril je. da je ob 50-letnici kominteroe Suslov dejal, da sta Stalin in komintema zagrešila vrsto napak; med drugim je tudi Stalinova teza, da so nemški socialni demokrati največja nevarnost in da je zaradi tega treba po njih najbolj udariti. V tej zvezi je Wehner dejal, da mera Nemčija izrabiti bud impeštansko deklaracijo kot izhodišče za mirovna prizadevanja. Po njegovih besedah se morajo sociani demokrati potruditi, da bodo pri vseh komunističih partijah v svetu zastopali nemške poglede in pojasnili nemško pripravljenost do sporazumov. Koalicijske partije bernske vlade si vedno bolj nasprotujejo glede stališča do budimpeštanskega poziva, da bi sklicali konferenco o evropski varnosti. Podpredsednik stranke in minister za sp'oš-na nemška vprašanja Herbert Wehner je dejal, da Kie-smgerjeva krščanska unija vztraja pri odklonilnem stališču. Manevri varšavskega pakta PRAGA, 29. marca (CTK). Na območju Poljske, NDR in Češkoslovaške so se začeli skupini vojaški manevri sil varšavskega peketa. Poročajo, da v manevrih sodelujejo enote Sovjetske zveze, Poljske, CSSR in NDR. Vozniki vozijo prehitro\Zajlnje vesti Prejšnji teden je bilo v Sloveniji 93 nesreč LJUBLJANA. 29. marca. — V minulih sedmih dneh je bilo v Sloveniji 93 prometnih nesreč, v katerih sta Jože Oblaščak in Anton Čufar umrla. Razen tega je bilo še 43 ljudi teže, 55 pa laže ranjenih. Škode na vseh avtomobilih je za približno 546.500 dinarjev. (14), nepazljivost (9), nepravilna hoja po cesti (8), nepravilno prehitevanje (6). prekratka varnostna razdalja (5), nepravilno srečevale (4) itd. Največ prometnih nesreč se je pripetilo na območju uprave javne varnosti Celje. Našteli so jih kar 23. V Ljubljani jih je bilo 18, v Kopru 13, V Kranju 11, v Mariboru 9, v Novi Gorici 8, v Novem mestu 7 in v Murski Soboti 4. Ceste prvega reda so terjale 28 prometnih nesreč, mestne ulice pa 27. Letos je bilo v Sloveniji že 1.087 prometnih nesreč. Oseminšestdeset ljudi se je ponesrečilo smrtno. Hudo je bilo ranjenih 425. laže pa 620 ljudi. Materialna škoda pa znaša okoli 7,385.500 dinarjev. V. G. Volksvvagen v steno LOGATEC, 29. marca. — V Grčarivcu. blizu Logatca se je danes 20-ietni študent prava iz Ljubljane Samo Celjan zaletel s svojim volkstvagnom 1300 v kamnito obcestno steno. Lažje ranjenega so odpeljali na ljubljansko polikliniko. Po zdravniški pomoči je odšel domov. Ranila se je tudi Celjanova sopotnica 19-let-na Marjana Sajovic. Dobila je lažji pretres možgan in poškodbe na kolenu in glavi. Brž po nesreči jo je neki avtomobilist odpeljal v postojn- Vozniki osebnih in tovornih avtomobilov so zakrivili 60 prometnih nesreč. Pešci so jih povzročili 12, motoristi 10, kolesarji 5, vozniki vpreg 2 in ostali 4. Med vzr.-ki ta teden spet srečamo »stare znance«. Na prvem mestu je z 18 prometnimi nesrečami prevelika hitrost. Sledijo: izsiljevanje prednosti (14) in vinjenost Politična šola za mlade AJDOVŠČINA. 29. marca — Danes je v Ajdovšč-ni začela z delom politična šola za mla de komuniste. Solo irgamzi-ra delavska univerza iz Ajdovščine. Okoli 30 slušateljev bo do 6. maja poslušalo oo torkih, sobotah in nedeljah kvalitetna predavanja 13 predavateljev — zunanjih sodelavcev Vojkove delavske univerze. V programu te šole so zanimive in koristne teme o ideološko-političnem in kulturnem izobraževanju mladih komunistov. J. 9. Samozažig v Hra-ščah pri Postojni Tito o prijateljstvu z Indijo Predsednik republike je v Splitu dejal, da se mora Jugoslavija odločneje usmerjati na Afriko in Azijo SPLIT, 29. marca (Tanjug) — Predsednik republike Tito s soprogo Jovanko, ki je danes botrovala tankerju »Džavaharlal Nehru«, splavljenemu v ladjedelnici in tovarni dieselskih motorjev »Split«, in s skupino uglednih jugoslovanskih in indijskih osebnosti, je bil gost na slovesnem kosilu, ki ga je priredil kolektiv splitske ladjedelnice oh tem svojem velikem delovnem uspehu. POSTOJNA. 29. marca — Danes ponoči nekaj po 1 uri je izbruhnil požar na stanovanjskem in gospodarskem poslopju v Hraščah št. 12 pri P-stojni. V njem je stanovala sama 57-letna Frančiška j sko bolnišnico. Žitko. Gasilci, ki so kmalu j Cel j ah se je peljal iz Logat-prišli na kraj požara so lah- ca proti Planini. Zavoljo preko samo omejili ogenj, niso j hitre vožnje ga je v nepre-pa mogli preprečiti, da ne b: ; glednem ovinku v Grčarivcu, poslopji zgoreli. i kjer se sme voziti največ Na pogorišče je kmalu pri- j 60 kilometrov na uro, zaneslo š'.a komisija, kajti v gospo- i na levo čez obcestno bankino darskem poslopju so našli I v kamnito steno. Od tod se zog’enelo truplo Frančiške I je avtomobil spet odbil in Žitko. Komisija je raziskova- se postavil počez na cesto. i_-----—-— *- —vozilu znaša škoda Na pozdrav in zdravico predsednika upravnega odbora ladjedelnice inženirja Dušana Kukiča med kosilom v hotelu »Marjan« je predsednik Tito odgovoril, da mu je posebno ljubo to, da je največja ladja, ki je bila doslej zgrajena v jugoslovanskih ladjedelnicah, dobila ime po njegovem pokojnem prijatelju Nehruju. Tito je dejal, da ne bo nikoli pozabil srečanj z velikim predsednikom indijske vlade. »Jugoslovan-sko-indijsko sodelovanje, za katero si je prizadeval veliki Nehru,« je dejal Tito, »ni oslabelo tudi po njegovi smrti, ampak se še naprej razvija in krepi. Dolžan sem kot politični in osebni prijatelj Džavaharlala Nehruja, nadaljevati tisto, kar sva skupaj začrtala. To je, da bi se Indija in Jugoslavija skupaj bojevali za velike ideale človeštva, za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje. V tem ne bomo popustili, ampak bomo v tem vztrajali.« Ko je izrekel vse priznanje jugoslovanskim strokovnjakom in vsem delovnim ljudem, ki so sodelovali pri graditvi velikanskega tankerja, je predsednik Tito nadaljeval: »Predvsem bi rad poudaril, da je današnja slovesnost izraz visoke stopnje sodelovanja med Jugoslavijo in Indijo, in se bosta naši dve nevezani državi še naprej boje- POSOJILO la vzroke požara in prišla do zaključka, da je bil požar hkrati podtaknjen v stanovanjskem in gospodarskem poslopju. Sosedje so pripo- I vedjvali. da je pokojna Frančiška Žitko večkrat govorila, da bo zažgala hišo in sama sebe. Kot je videti, je to nocoj storila. Škode na poslopjih komisija še ni mogla oceniti, znaša pa več 10.000 novih dinarjev. GUSTAV GUZEJ Uboj v Slovenskih goricah LENART V SLOVENSKIH GORICAH, 29. marca — Sinoči sta se v Zgornjem Por-čiču, št. 32 v Slov. goricab sprla 37-letna gospodinja Marija Knesti in njen prevžit-kar 73-letni Janez Golob. Ma. rija Knesti je v razburjenju pograbila seairo in z ostro stranjo dvakrat udarila Goloba. Janeza Goloba so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, a mu niso mogli pomagati; umil je še isti večer. Marija Knesti je po tem dejanju izginila iz hiše, nato pa se je prišla sama prijavit na postajo milice v Maribor. J. P. Obsodba v Kičevu SKOPJE, 29. marca (Tanjug). Skopsko okrožno sodišče je pod predsedstvom Najče Sinadinova danes obsodilo 25-letnega absolventa skopske pedagoške akademije Peta Elmasdja, doma i* vasi Strelci blizu Kičeva, na 5 let strogegea zapora zaradi šovinističnih izpadov in iz-zivanjana cionalne nestrpnosti. Sodišče Je na obravnavi ugotovilo, da je obtoženi s javnim nastopanjem v Kičevu Užival nacionalno mržnjo in nestrpnost med prebivalci, posebno med svojimi kolegi Makedonci in Albanci. Razsodba navaja, da se je posluževal tudi sovražne propagande v korist tuje države. — Na 10.000 dinarjev. -ž- Umrl pod kolesi ŽALEC, 29. marca — Kolesarska vožnja 44-letnega Martina Veseliča iz Polzele po cesti prvega reda v Šempetru pri Žalcu se je danes ob 16. uri hudo nesrečno končala. Povozil ga je tovornjak. Bil je pri priči mrtev. Zgodilo se je takole: Anton Lesjak, 41-letni šofer iz Gro-suplja je vozil tovornjak iz Celja proti Ljubljani. Na povsem preglednem delu ceste je predenj nenadoma zavozil kolesar Martin Veselič. Časa za tovornjakov umik ni več bilo. Sprednji del težkega vozila ga je podrl po cesti. Potlej pa je čezenj zapeljalo levo tovomjakovo kolo in ga zmečkalo. -ž- Zmečkal ga je transportni vlak TRBOVLJE, 29. marca — Včeraj opoldne med 12,30 in 12.45, se je v separaciji trboveljskega rudnika smrtno ponesrečil 15-letni delavec Roman Strmole. Nesreča se je zgodila, ko je Strmole zašel v pravilno zavarovani pomični odstavni voz, ne da bi imel tam kaj opraviti. Tam ga je zagrabil transportni trak. Potegnil ga je med vezno konstrukcijo z valjki, ki so ga stisnili. Bil je pri priči mrtev. rali za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje.« Predsednik Tito je dejal, da se mora Jugoslavija kot izvoznica svojih proizvodov v veliki meri usmeriti na Afriko in Azijo. Z azijskimi in afriškimi državami moramo razviti vsestransko sodelovanje, ki se ne sme omejevati le na blagovno menjavo, ampak mora dobiti tudi višje ekonomske oblike, kakor sta kooperacija in udeležba naših strokovnjakov. »Na devetem kongresu ZKJ smo si zastavili celo vrsto nalog. Ena izmed njih govori o naših materialnih odnosih z državami v razvoju. Reči moram,« je dejal Tito, »da naši sedanji gospodarski odnosi z državami v razvoju niso na ravni naših političnih odnosov.« Predsedniku Titu se je za navzočnost ob slovesnosti splavitve in njegovi soprogi Joranki za botrovanje ladji zahvalil predsednik ladijske družbe »Shipping Corporation of India« Prasad Svivivastra. Dejal je, da ima Indija zelo dobra izkustva z jugoslovanskimi ladjedelnicami, in želi, da bi jugoslovanska podjetja še naprej gradila ladje za indijsko floto.« Titu in soprogi Jovank-i se je zahvalil tudi indijski veleposlank v Beogradu Džai Kumar. ! Predstavniki ladjedelnice in I indijske ladijske družbe so | izročili predsedniku in njego- Manifestacije v vsej ČSSR po hokejski zmagi nad SZ Prišlo je tudi do izgredov, ki jih vlada obsoja — Uničena poslovalnica Aeroflota PRAGA, 29. marca (Tanjug) — Češkoslovaška vlada je v sporočilu, ki je bilo objavljeno nocoj, obsodila izgrede med sinočnjimi spontanimi manifestacijami po zmagi češkoslovaških igralcev na svetovnem hokejskem prvenstvu v Stockholmu nad sovjetskimi hokejisti. Manifestanti so razbili pisarne predstavništva sovjetskega Aeroflota v Pragi. Manifestanti so razbili okna predstavništva, odnesli dokumente in pohištvo na ulico in vse skupaj zažgali. Po stenah so napisali gesla proti vojaški intervenciji držav varšavske zveze v CSSR avgusta lani. V nocojšnjem vladnem sporočilu je rečeno, da so posamezniki ravnali napak in škodljivo. Tako ravnanje je »vandalsko«, pravi sporočilo. Skoda znaša nekaj milijonov kron. Vlada razume veselje ob pomembni zmagi, toda na številnih mestih so manifestanti prekoračili meje javnega reda m kulturnega vedenja. V spopadih z varnostnimi organi, ki so morali posredovati — nadaljuje vladno sporočilo — je bilo poškodovanih Snežne razmere ob 7. uri ziutraj ŽICNICA—KRVAVEC: na zgornji postaji Jasno, —9, 5 cm priifia na 165 cm podlage, amufUča urejena, vse naprave obratujejo. — 2ICNICA—VELIKA PLANINA: jasno, —5, 5 cm pršiča na 100 etn podlage, vse naprave obratujejo. — ZICNICA—ZELENICA: Ljubelj— predor: delno oblačno, —2, 50 cm pršič; vrh Zelenice: delno oblačno, —5, 230 cm, pršič, vse naprave obratujejo — ZICNICA—VOGEL: jasno, —7, 305 cm, sren, vse naprave obratujejo. — ŽIČNICA— VITRANC: jakno, —I. 60 cm, sren, na vrhu 215 cm, sren vse naprave obratujejo. — ŽIČNICA—ŠPANOV VRH: Jasno, —4, spodaj 45 cm, sredina 65 cm, vrh 70 cm, povsod sren, žičnica obratuje. — POHORSKA VZPENJAČA: delno oblačno, —4. 105 cm, pršič, vlečnici Bellevue in Boltenk obratujeta. — VLEČNICA—MARTULJK: jasno, —5, 45 cm. sren, vlečnica obratuje. — VLEČNICA—PLANICA: Jasno. —». 75 cm, aren, vlečnica obratuje. — RATEČE—PLANICA: jasno, —8. 70 cm. — LIVEK: jasno, —3, srednja vlečnica 20 cm. vzdolž vlečnice ni travnih lis, sicer Use, zgornja vlečnica 35 cm, osrenica, obe vlečnici obratujeta. — JEZERSKO: deloma jasno, —3, 16 cm, osrenica. — TRIGLAV—KREDARICA: jasno, —15. 380 cm več miliOnikov, nekaj huje. Sinoči so bile manifestacije po vsej deželi, toda največje so bile v Pragi in drugih večjih mestih republike. Računajo, da je pri sinočnjih manifestacijah v Pragi sodelovalo kakih sto tisoč ljudi, po nekaterih ocenah pa celo dvesto tisoč. Nemili in nepotrebni incidenti so se zgodili v poznih nočnih urah. Škodo, ki so jo manifestanti povzročili y v poslovalnici Aeroflota, bo rAo-rala vrniti vlada — pravi sporočilo. Novi potresi v zahodni Turčiji ISTANBUL, 29. mar. (AP) V zahodni Turčiji so se danes nadaljevali potresi, ki so povzročili novo škodo, toda človeških žrtev ni bilo. Na tistem območju 150 kilometrov vzhodno od lzmiraje bil včeraj potres, v katerem je bilo ubitih 53 oseb, nad sto pa ranjenih. Porušenih je bilo 2500 hiš. Današnji potresi so prizadejali mesti Demirsi in Es me, nedaleč od Izmira. Porušenih ali poškodovanih je 200 hiš. Na območju Sarigola, kjer je bilo včeraj središče potresa, je bilo danes še pet potresov. Poročajo, da tam danes ni bilo človešikih žrtev ne materialne škode. vi ženi darove v spomin na splavitev največje ladje, kar smo jo doslej zgradili pri nas. Nov napad na naše časopise Po radiu Moskva so zdaj še »Izvestija« napadla Tanjug in naš tisk MOSKVA, 29. marca (Tain-jug) — Časopis »Izvestija« je danes ostro kritiziral poročila jugoslovanskih listov in Tanjuga o oboroženih spopadih na reki Ussuri. V kritiki sovjetskega dnevnika je mogoče zaslediti dvoje značilnosti. Prva značilnost je v tem, da vidi časopis v priobčeva-nju kitajskih informacij o spopadih namerno razpihovanje sovražnih čustev do Sovjetske zveze. Druga značilnost je v tem, da v članku ni niti enkrat omenjeno, da so Tanjug in jugoslovanski časopisi objavljali o dogodkih na reki Ussuri informacije iz sovjetskih in kitajskih virov ter komentarje ene in druge strani o spopadu in argumente o tem, čigav je otok Cenpao oziroma Damanski. Članek v časopisu »Izvestija«, ki ga je podpisal M. Vol-gin, je nocoj v celoti objavila agencija TASS in mu je tako dala širši pomen. I Pisec članka trdi, da jugo- 1 slovanski tisk objavlja obilo »zlobnih in klevetniških izjav kitajske in albanske propagande na račun ZSSR in KP SZ«. »Izvestija pišejo, da jugoslovanski tisk nadrobno navaja protisovjetsko pisanje kitajskih časopisov in da je v tej »tekmi ponatiskovanj a« prva »Borba«. Moskovski dnevnik se posebno huduje na »Borbo«, ker je ponatisnila članek »Žen Min Ži Bao«« z d:ne 17. marca o dogodkih v CSSR. Kitajsko glasilo je namreč obsodilo intervencijo čet varšavske zveze na Češkoslovaškem in jo označilo kot dejanje nasilja in kršenja suverenosti neodvisne države. Toda »Izvestija« ponavlja ta članek — ki ga je ponatisnila »Borba« — hudobne laži imperialistične propagande. Srečanje revolucionarjev in komunistov v Trbovljah TRBOVLJE, 29. marca — Nocoj so se v domu narodnega heroja — Tončke Čečeve na Kleku nad Trbovljami zbrali predvojni revolucionarji starejši komunisti in aktivisti iz Trboveljske občine. Srečanja, ki je bilo ob 50-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, so se udeležili predsednik Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher, člana sveta federacije Lidija Sentjurc in Miha Marinko ter nad 100 drugih komunistov in aktivistov. Sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Trbovlje Ivo Miglič je v pozdravnem govoru poudaril zgodovinski pomen de lovahja komunistične partije v vseh 50 letih njenega delovanja, orisal pomembnejše dogodke in akcije partije ter komunistov v revirjih. Zahvalil se je vsem udeležencem za njihov prispevek v revolucionarnem boju in povojni izgradnji. V kulturnem programu so za udeležence srečanja nastopili recitatorji in trboveljski oktet. P. B. Telegrami ZASEDANJE — PRAGA. Član ZIS Cetinic je iz Prage odpotoval v Beograd. Sicupaj s češkoslovaškim podpredsednikom vlade Valešom je vodil zasedanje jugoslovansko-českoslovaškega odbora za gospodarsko in znanstveno-teh-nično sodelovanje. KULTURNO SODELOVANJE — LONDON. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta v Moskvi podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju. Po izjavah Foreign Officea to ne pomeni, da je Britanja spremenila politiko do ZSSR, ki je obveljala po invaziji v ČSSR. IZSTRELILI SATELIT — MOSKVA. Sovjetska zveza je izstrelila umetni satelit »Kozmos-275«. Največja oddaljenost od Zemlje znaša 805 km, najmanjša pa 284. PROTEST — NEW YORK. Stalni kamboški predstavnik v OZN Sambat je poslal predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem protestira zaradi pogostih napadov ameriških in saigonskih sil na Kambodžo. URADNI OBISK — BUKAREŠTA. Švedski premier Erlander se bo od 11. do 15. aprila mudil v Romuniji; povabil ga je romunski premier Ion Gheorghe Maurer. Erlanderja bo spremljal tudi zunanji minister Nilsson. IRAŠKI MINISTER V NDR — BERLIN. Zunanjega ministra Iraka Abdula Kerima al šeikalija sta sprejela Walter Ulbricht, predsednik državnega sveta NDR in prvi sekretar enotne socialistične partije, ter predsednik vlade Willy Stoph. SESTRELILI LETALO — SAIGON. Nad severnoviet-namskim pristaniščem Haiphongom so sestrelili letalo. Doslej so nad Severnim Vietnamom sestrelili 3273 ameriških letal. POVEZANI S KOMUNISTI — DŽAKARTA. Na osrednji Javi so zaprli 247 policijskih oficirjev, med njimi tutii štiri komisarje; zatrjujejo, da so bili povezani s komunisti. ETIOPSKI ŠTUDENTJE ŠE VEDNO NEZADOVOLJNI — BEOGRAD. Etiopski študentje, ki študirajo pri nas, so pred svojim beograjskim veleposlaništvom manifestirali solidarnost s kolegi v domovini, ki zahtevajo več pravic. Etiopski študentje so demonstrirali tudi v Moskvi in Wa-shingtonu. NEZAŽELENI MINISTER — RIO DE JANEIRO. Južnoafriški zunanji minister Muller, ki je nepovabljen prišel na obisk v Latinsko Ameriko, je odpotoval iz Ria de Janeira praznih rok v Buenos Aires. RAZMERE NEVZDRŽNE — STOCKHOLM. »V Južni Afriki so razmere nevzdržne in pripravljamo se na gverilsko vojno,« je dejal voditelj južnoafriškega gibanja enotnosti Scarte Ntshoma ob obisku na švedskem. Prišel si je zagotoviti podporo švedske vlade in javnosti. UMRL RIEDINGER — PARIZ. V 92. letu je umrl general Emile R-iedinger, zadnji zavezniški oficir, ki se je udeležil podpisa premirja ob koncu prve svetovne vojne. Pa še to: ENAKOPRAVNOST — V tovarni trikotaže in nogavic »Partizanka« v Beogradu je 1080 zaposlenih žensk, kar je 85 odstotkov članov kolektiva. Kljub temu pa so predsedniki vseh organov samoupravljanja in družbeno političnih organizacij moški. Samo predsednica komisije za varstvo otrok bi bila ženska, če bi jo imeli, namreč komisijo ... Vreme 29. marca 1969 ob 13. uri Temperatura Prognoza Ljubljana 07 —2 13 i> Planica —8 4 Brnik —5 7 Maribor 0 6 Slovenj Gradec —4 5 Celje —2 7 Novo mesto —1 6 Koper 4 8 Kredarica —15 —12 Reka 6 10 Pulj 4 9 Split 7 11 Dubrovnik 4 — Zagreb — 6 Beograd 2 5 Sarajevo 2 2 Titograd 6 8 Skopje 4 7 Celovec —1 6 Gradec —3 3 Dunaj 1 4 Milano 3 9 Genova 8 12 MUnchen —1 1 Zlirich 0 3 Benetke 3 9 VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evror«o, Balkanom in Sredozemljem se v višinah še zadržuje jedro hladnega zraka in povzroča v teh predelih dokaj oblačno vreme •’ >ne;>nd rudi uadavine Toplejše zračne gmote, ki so nad vzhodnim Atlantikom in Britanskim otočjem, se zaenkrat ne širijo nad celino. Zato se bo sorazmerno hladno vreme še nadaljevalo. NAPOVED ZA SLOVENIJO: Deloma sončno ho s spremenljivo oblačnostjo Popoldne so predvsem v gorskem svetu možne krajevne padavine Noč ne temnerature bodo okoli 0, ponekod na Gorenjskem —6, v Primorju 3. čez dan okoli 6. v Primorju 10 stopinj C NAPOVED ZA HJCiOSLA VI.IO: V vzhodni polovici države bo. do še padavine, drugod spremenljivo oblačno Ob Jadranu ho slaba burja