KAK SO SE PRIPRAVLALI VRTCI NA VÜZEM? str. 4 NAJBOUKŠI KÜJAR JE BRANKO ČASAR str. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. aprila 2002 $ Leto XII, št. 7 Namesto 30 kilometrov samo 300 metrov do sauseda 28. marciuša sé je spunila dugoletna želja Veričanov pa Čepinčarov, odprli so granico med tejma vasnicami Nauvi mejni prehod trno skrajša paut tistih, steri ščejo na tej ali na drugi strani granice gorziskati svojo rodbino, padaše pri-jatelje. Lidgé z goričkih vesnic do meli krajšo paut do Monoštra. Zunanja ministra Madžarske pa Slovenije Géza Je-szenszky pa Dimitrij Rupel sta 1992. leta na Ptuji podpisala sporazum, v sterom je pisalo, ka dva rosaga ščeta odprejti štiri nauve mejne prehode na skupni granici. Dva sta sé ešče tisto leto, 22. avgustuša oprla, tau sta bila prehod na Gorenjom Seniki pa v Tor-nyiszentmiklósi. Dobro sé ešče spaumnim na tisti den, gda sé je na Gorenjom Seniki zbralo večstau lidi pa čakalo dva predsednika, Milana Kučana pa Árpáda Göncza, steri je pravo, ka je baugi vala mrla norost, ka de sé tisto, ka sé je. gnauksvejta vküpdržalo, pa vküpdržalo. Tau je ešče tö pravo, ka bi on najraj tak go-razosüko granice, kak gda ribjo konzervo odpiramo. Tak so te Veričani tö vüpali, ka sé pri njij tö brž opre meja. Gda so pa 1997. leta oprli samo mejni prehod Magyarszombatfa, so malo zgibili volau, ka so dobili takšo čütenje, ka so nanjé pozabili tak v Ljublani kak v Budimpešti. Dapa zatok so oni tö pa slovenske organizacije tö vsepovsedik opo- minale politike v bejdvej rosagaj, ka so sporazum podpisali za štiri mejne prehode. Par lejt je pá ta- šlau, te sé je pa lani vogrska vlada (kormány) Odlaučila pa so začnili tak brš delati paut pa postavlali zidino na Verici, ka smo kumaj vörvali svojim očam. Na velki četrtek sta pá prišla v našo krajino dva predsednika, Ferenc Mádl pa Milan Kučan. Jo napot, jo emberek,” je začno svoj gunč Milan Kučan pa gvüš-no sam tö čüto, ka je lidam s tem napravo najbaukši pa najlepši den, ka sé meja odpira. Kak je sam pravo, leko ka te zidine nedo dugo slüžile kak prehod, če dva rosaga nagnauk staupila v Evropsko unijo, te meje več tak nede. Madžarski predsednik Ferenc Mádl je tau želo naj te prehod do tistoga časa slüži temu, ka poveže lidi, skupnosti, da sé bosta raz-vijali obe pokrajini in s tejm vred živlenjska kvaliteta lidi. Kak je v svojom pozdravi pravo verički žüpan Karči Dončec, s tejm so sé spunile njine dugoletne senje, ka če ščejo goraziskati svojo žlato v sausadnoj vesi, stera je tristau metrov od njine vesi, njim nej trbej tresti kilo-mejtarov kraužiti. Nauvi mejni prehod de oprejt vsikši den od 8 do 20 vöre. Marijana Sukič 2 Razprave in gradivo 38/39 Pogled znanosti na manjšinsko problematiko Inštitut za narodnostna vprašanja je pripravil dvojno 38/39- številko Razprav in gradiva. Predstavitev vsebinsko pestre in obsežne publikacije je v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani. Zaradi obsežnosti vsebine omenimo samo nekaj naslovov in tistih predstavitev, ki se bolj ali manj dotikajo Porabja oziroma Prekmurja. Uvodno razpravo Nacionalna jezikovna politika v evropski večjezični perspektivi je napisala dr. Albina Nečak Luk. Avguštin Malle razpravlja O situaciji ali statusu slovenščine na Koroškem in se sprašuje, ali moremo govoriti o jezikovni »normalizaciji« manjšinskih jezikov v Avstriji. Jernej Zupančič je objavil tekst O Slovencih v Italiji v informacijski družbi in ob odprti meji; dr. Katalin Hirnok Munda se ukvarja s temo Množični mediji na narodnostno mešanih območjih - za primer so ji Lendava, Monošter in občina Železna Kapla Bela; dr. Renata Mejak se je lotila medčasovne analize čezmejnih stikov prebivalcev Monoštra s sosednjo Slovenijo. V aktualno tematiko posega dr. Mitja Žagar s komentarjem lani sprejetega Zakona o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah. Za boljše razumevanje je objavljen tudi neuradni prevod zakona, ki je zbudil veliko pozornosti in pri nekaterih sosedah tudi negodovanja, denimo na Slovaškem in v Romuniji. Uradno stališče je objavila tudi Slovenija. Dr. Mitja Žagar je v kratkem komentarju uvodoma zapisal: »Redko kdaj kakšen zakon vzbudi toliko pozornosti, kot je vzbudil zakon o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah, ki gaje madžarskiparlament sprejel junija 2001. Reakcije na ta zakon so bile včasih zelo burne in večinoma negativne - tako v sosednjih državah kot širši mednarodni skupnosti.* Iz mednarodnih organizacij je mnenje, da bi bilo bolje, če bi Madžarska vprašanja, ki jih poizkuša urediti z navedenim zakonom, uredila z dvostranskimi pogodbami s sosednjimi državami - podobno kot so ta vprašanja urejena v sporazumu med Slovenijo in Madžarsko. Dvojna številka Razprav in gradiva obsega preko 460 strani različnih informacij in podatkov o položaju manjšin v Sloveniji, sosednjih državah in tudi širše v Evropi. Glede na večjezičnost se skozi vsebino zbornika uveljavljajo slovenski avtorji v mednarodnem znanstvenem prostoru. Ta zapis pa je zgolj povabilo k prebiranju tistih razprav, ki posameznega bralca zanimajo. eR 17. marca je v okviru Budimpeštanskega spomladanskega festivala v Marmorni dvorani Madžarskega radia nastopil Trio Lorenz. Slovenski trio so ustanovili bratje Lorenz (Primož - klavir, Tomaž - violina, Matija - čelo) leta 1954. Vsi trije so bdi študentje Glasbene akademije v Ljubljani. Udeležili so se več mojstrskih kurzov (Rim, Siena, Trst). Poleg klasičnega repertoarja za tria so priznani izvajalci sodobne slovenske komorne glasbe. Ta večer so se predstavili s tremi skladbami. Trio v e-mo- lu, Dumky, op. 90, Dvoraka je nastal 1.1891, ko je skladatelj na praški univerzi dobil naslov častnega doktorja. Skladba se je prvič predstavila ob tej slavnosti, na klavirju je igral sam skladatelj. Dumka je ukrajinski ljudski ples in pesem, v kateri se pojavljajo skrajna čustva. Druga skladba nas je popeljala v slovensko glasbeno ustvarjalnost, trio je predstavil Ramovševo skladbo z naslovom Kontrasti, ki je nastala 1.1961. Koncert so glasbeniki zaključili s Triom v e-molu, op. 67, Šostakoviča. Skladba je nastala 1.1944 in je posvečena prijateljevemu spominu, glasbenemu kritiku in zgodovinarju Ivanu Soller-tinskemu. Glasbeniki iz Slovenije so imeli velik uspeh, spoznalo jih bo veliko ljudi na Madžarskem, kajti posnetek koncerta bo prenašal Madžarski radio. Do koncerta je prišlo s pomočjo Ministrstva za kulturo R Slovenije in Slovenskega veleposlaništva v Budimpešti. Dr. Erzsebet Fejes Vsigdar sé paškimo • •• ] Nakak za tauga, drugi pa za tistoga volo. Nemo pravla, ka je tau gnesden nej normalno, depa nej gvüšno, ka je nam na hasek. Po pauti letimo, sé Srečamo s kakšimi spoznana pa si nejmamo cajta malo pogučavali. Vsakši tak pravi: paškim sé, paškim sé, eške tau, eške tisto moram gnes obredili. Pate na večer ali pa gda svojo delo opravimo pa doma nut na dvera spadnemo, te skrb mamo na tau, naj dvera za seov dobra zapremo. Nišče naj nas ne mauti. Ešče ka nej! Ka pa te baude s televizijskov serijov? Dnevi pa samo letijo. Etak si svoje živce zapravlamo gnesden, etak smo prauto svojomi zdravji tü. Prej če je človek napona nemiren, buma sé leko zgodi, ka od toga betežen grata. Pa te ovak tü. Sto je pa gnes tak, ka bi si mimoleko k stoli seo pa mimo, lepau pomaleg kaj podjo. Nej, nej! Pri stuali smo tü tak, ka že mislimo, ka baude, gda od Stola gor stanemo. Gde so tisti večeri, da smo si s sausedi sedli pa kartali, folišijo delali, malo si spili kaj... Gde so tisti majuši pa oktobri, gda smo po večeraj k večemici ojdli, sé domau po pauti veselili. Dobro vejm, ka je tau gnesden nej mogauče, najbole zatok nej, ka lüdje v slüžbo odijo pa sé je vse obrnaulo. Depa zatok naj nišče ne povej, ka smo nej nikši bejsni gratali. Malo bi leko pomalej si djali. Ka de nam pa vse vrejdno, ka si s tejm velkim lejtanjom spravimo, če si zdravje zapravimo? Etognauk sam v Varaši po glavnoj pauti üšla pa sam vidla, ka edna mlada mati edno malo dejtece v kaulicaj (vozičku) pela, ta drugi pa peški de z njima. Mati je z ednov rokauv kaulice držala, v drügoj rokej je pa mejla vužgani cigr e tlin pa je kadila kak ciglensko orau. Te mali, ka je tü nej več star bio kak 2-3 lejta, je leto za materjo pa je vsebola doj austo. Ona pogledne nazaj, ga počaka pa sé kori z malim, Zakoj pa ne stapa redno. Tau ma je tü obečali ka če nede redno za njauv pa de zijo, dobi ednoga po riti. Te je mali redno leto za materjov, de sé je pa rejsan malo tazagledno, sé potekno pa je spadno. Mati je čüla, ka mali cmüče, nazaj je staupila pa ma ednoga ozajek doj obrnila. Te je pa eške bola kavülo. Mali srmaček. Kama sé je pa njegva mama etak paškila, tau nej vedati. Za edno vöro, gda sam ge tü obredila svojo delo, sam sé znauvič srečala z mojov »kompanij o v«. Spodkar v kaulicaj - gde ovak deteti kaj ta dejejo - je naša mlada mati puno glažov piva pelala. Pa je Zdaj eške bole na duge stapala kak točkar. Mali pojbič sé je pa za njauv zbrcavo. Zbrcavo? Leto pa napona doj ostano. Srmak, kakšno de pa njegvo detinstvo, če sé že Zdaj mora paščiti! Leko, ka de on tisti, steri, gda gorazraste, malo nazajvzeme, sé dolastavi... I. Barber RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz Od pondejlka do Sobote odl6.dol7.vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 4. aprila 2002 3 Papiri pripovejdajo Mali Janče Lülikov slovensko-madžarski V Arhivi županije Vas v Somboteli sé najde rokopis (kézirat) dvojezičnoga učbenika, šteroga je 1833. leta napiso pücon-ski evangeličanski škonik Števan Lülik. Naslov knige, štera má skor 300 strani, je: Ta velkeABC ali Solszka-Vcsenya v zgovarjanyi vu Plemenitom Vas Vdrmegyövi sztojécsim Szlovenom na vörazsiijavanye vogrskoga jezika, zgo-tovlenapo Lülik Stevani. Najbole zanimovo je v tom učbeniki, kak Lülik dojspiše maštrije. Na priliko: „ Vozdr, steri vauzse redi, s konop-1enoga ino z lenovoga prediva motvauze, vajati, kertö-fejke, strange in vouzse znaplesti. K steromipletenyej sta dve/ osobi potrejbno: ta edna, stera, tö vozarsko kolau goni, ta drüga pa, stera na etom koleje bodaucsoj ednoj zseleznoj kapcsicipridrgnjeno predivo z med nazaj ide-njem tak naduzipredéto nit, kak dugo on nyaupotrejbno bidti stima, i steri mesterski človek vu varaškom mesti z vsake felepredivom, zlenovim ino konopleni semenom s smolauv, z oliom, s kolomason i z drüge fele drobnejsov partejkov tüdi dopüscsenyé ma slobaudno trzsiti. ” Na konci knige je slovensko-madžarski slovar. (Prvoga je napiso Mikloš Küzmič v svojom abecedniki 1.1790. Prvi madžarsko-slovenski slovar pa Jožef Košič v svojom učbeniki, šteroga je ranč tak 1833- leta napiso. Košičev učbenik Kratki navuk vogrskogajezika so v Gradci vödali, pa so ga mlajši nücali všauli. Lülikov učbenik je pav rokopisi austo.) V Lülikovom slovari je 956 reči. Tak je napisana ka sé na slovensko pitanje dá madžarski odogovor. Odgovori pa pitanje so v pari, pa sé rimajo. Na priliko: Bouta je? bolt: Krpa pafolt. Cvetje? virag: Poszvetpa vilúg. Gótovje? kész: Rauka pa kéz. Püscsáva je? a puszta: Željaje pa? a kapouta. Zelén?zöld: Zemla?föld. Marija Kozar Janoš je grato trno dober pastir, lidgé so ga vsi radi meli, vsikšo nedelo je puna cerkev bila. On je pa hvalo dau Baugi, gda je vido, ka so sé lidgé na dobra paut obr-nili. Nejso ga dugo njali v svojoj vesi, liki so ga dali na eden velki farov, gde je vöra trno slaba ino mlačna bila. Ta je trbelo dobroga pastira, Istina, ka je fejst žmetno delo bilau nevemike na pravo paut spravlati. Stariše je tö s sebov pelo. Dosta so ma pomagali, oče je kaulek farofa vse v redi emo, mati pa znautra v rami red držala. Po dosti lejtaj je z velkim trüdom pa delom dosegno, ka sé je lüstvo začnilo obračati, pobožno i Verno živeti. Gda je že vse vredi šlau, ka so lidgé verniki gratali pa so redno k svetoj meši ojdli, je prišla ena nejčakana žalost. Oče so betežni gratali pa so naskurok mrli. Kratek cajt po tistim so mati tö za očdm šli. Janoš je trno žalosten bijo, ka je Obadva stariša zgübo, dapa on je trno velko vero emo pa si je etak premi-šlavo: »Gospodin Baug, naj baude tvoja volja«. Starišom Zahvala V 71. letu je v Budimpešti zavedno zaspala Ana Bajzek-Kozar (Djagarska Ana z Gorenjoga Sinika) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Posebej hvala gospe'veleposlanici Idi Močivnik in gospodu generalnemu konzulu dr. Zlatku Muršcu, Zvezi Slovencev na Madžarskem, Državni slovenski samoupravi, Radiu Monošter in Slovenskemu društvu v Budimpešti ter Sombotelu. Žalujoči: mož, hči, zet, vnuk in sestra je dau lejpi križ postaviti v Spomin. Nej dugo po tistim je prišla zapoved, ka mora tau mesto tü njati pa titi v drugo faro, gde je velka potreba po dobrem župnik! Lüstvo je djaukalo, nej ga stelo pistili, dapa zapoved je zapoved. Zgodilo sé je gnauk na nau-vom mesti, ka je Janoš išo domau iz cerkve pa ga je pri farofi čakala ena mala dekličina. Lepau sé je poklaunila pa ga prosila, če bi mogauči bijo njeno prošnjo spunili: »Tü na konci vesi stodji cir-kus s trejmi kaulami« pravi deklična, »moja baba so trno betežni, radi bi sé spo-vedli pa slejdnjo mazanje gorvzeli. Več nejmajo dosta časa znak. Bojdite tak dobri, oče dühovnik, pojdite z menov k njim.« Dühovnik Janoš sé paštji k betežnici, ma boj aznostv sebi, naj ne zamidi, ka ga ženska težko čaka, ka bi sé rada svoji grejov odslobodila ino odvezanje dobila. Pri srejdnji kaulaj dekličina stane, dühovnik notra opre pa kaulek pogledne. V prazni kaulaj nika drugo ne vidi, samo želejzno postelo, na posteli puno ronj, med tistimi ronjami leži edna blejda, dolapusüšena ženska. Lampa so ji vse razpaukane, komaj sopé. Janoš malo popra-vi ronje, naj ženski glava više baude, sé sede k njej, ji blagoslov da pa čaka naj svoje greje vadlüje. »Gospoda Baug vse odpisti grejšniki, če s srca požalüje svoje greje,« pravi dühovnik. Betežnica gorapogledna pa s slabim glasom začne pripovejdati svoj Žitek: »Trao lagvoga moža sam mejla, deca, dvanajst jij je bilau, je dosta trpala. Najmenšoga, tistoga, steroga sam jas naj-bola lübila pa ranč nej Sto videti. Me na tau gnau, naj ga morím. Dapa moja düšna k (3) vesi mi je cejlak druge tanače dala. V škatülo sam ga spatjivati, v pejsek sam ga skrila pa Devici Mariji sam ga aldüvali« Dühovnik poslüša pa si vzdihuje: »Baug moj, ve je pa tau moja mati. Gda sam nauvo mešo slüžo, sam pro-so Jezuša, naj najdem svojo mater. Moja prošnja je büa poslünjena, Baugi vala.« Dau ji je odvezanje pa slejdnjo mazanje za pomauč na njeno dugo paut Te si je pri posteli dolapoklekno pa je mater k svojim prsom stis-no: »Jas sam vaš sin, Janček, vsigdar sam boga molo, naj vas najdem. Kelko noči ste nej spali pa kelko ste trpeti zavolo mene, dapa na drügom svejti zadobite vašo düšno zveličanje.« Betežnica gleda dühovnika pa z zadnjov močjauv skriči: »Mo’ lübleno dejte! Hvala tebi mati Boža!« pa merje smej na rokaj. Sin kleči pri njenoj smrtnoj posteli pa tužno jauče. Na drugi den je nedela bila. Po meši je dühovnik vö-oznano, da je najšo svojo mater, stero je tak dugo lejt isko, liki go je že zgübo, ka je na njegvi rokaj svojo düšo Baugi izročila. Verniki so sé vsi skunzili, gda so tau čüli. Dühovnik njim je peldo pokazo, kakšna je lübezen do matere. Nej je zakriu njeno srmastvo pa neje zatad-jiu, Odkec je on prišo. Lejpo pokapanje ji je pripravo. Dühovnik Janoš je tadala opravlo svojo slüžbo. Srmastvo je bilau njegva velka vrejdnost, vu srci je pa bijo vsigdar bogati, je emo velko lübezen do Boga ino do lüdi. 95 lejt je doživo. On je spu-no tisto, ka leko štemo v sve-tom pismi: »Poštüvaj svoje stariše, te boš dugo živo na Zemli.« E. Sukič Porabje, 4. aprila 2002 4 Kak so se pripravlali vrtci na vüzem? Poljski premier obiskal Slovenijo Predlog finančne strategije širitve Evropske unije, ki ga je konec januarja članicam povezave predložila Evropska komisija, niti za Slovenijo niti za Poljsko ni sprejemljiv, zato državi pričakujeta, da bosta z upravičenimi argumenti petnajsterico prepričali v spremembo dokončnih pogajalskih izhodišč za sklepni del pristopnih pogajanj (kmetijstvo, regionalna politika, proračun), ki naj bi jih EU sprejela do konca junija. To sta na srečanju na Brdu pri Kranju poudarila premiera Slovenije in Poljske, Janez Drnovšek in Lezsek Miller. Poljskega premiera so zelo zanimale izkušnje slovenske strani pri pristopnih pogajanjih z EU, saj je Slovenija kot edina izmed kandidatk že konec lanskega leta v skladu s pogajalskim časovnim načrtom sklenila usklajevanja za 26 od 31 poglavij pravnega reda unije in jo zdaj čakajo le še usklajevanja o omenjenih treh poglavjih, do katerih skupnih pogajalskih izhodišč EU še ni oblikovala. Poljskega gosta, ki si je v Slovenijo v spremstvu močne delegacije v Planici ogledal tudi sklepno tekmovanje v smučarskih poletih, sta sprejela še predsednik republike Milan Kučan in predsednik državnega zbora Borut Pahor. Sylvester pohvalil slovenske vojake Poveljnik mednarodnih sil v BiH SFOR, generalpodpolkovnik John B. Sylvester je na povabilo načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Ladislava Lipiča obiskal Slovenijo. V času tridnevnega obiska sta Sylvestra ločeno sprejela obrambni minister Anton Grizold in njegov gostitelj, brigadir Lipič. Minister Grizold in poveljnik SFOR sta se pogovarjala predvsem o trenutnih dejavnostih enot SFOR. Sylvester je pri tem pozdravil pripravljenost Slovenije, da prispeva svoje enote v mirovno misijo, ter ob tem pohvalil njihovo prizadevnost in profesionalen pristop. Po njegovem mnenju je lahko Slovenija vzorčen primer tudi za druge države na območju nekdanje Jugoslavije. Ženske Turističnoga drüštva Čep-Čepinci so ijrašnje o tejm, ka Vsefale lejpe okraske vejo delati tak na vüzem kak na božič ali na kašne drüge svetke. One tau svojo znanje z veseljom prejkdajo tak mlajšom kak odraslim. Tau leko svadoči-mo, vej so pa tü v Monoštri že Večkrat bile. Zdaj ©slejdnjimi smo ji pa zaprosili, naj pridejo v Števanovski pa gorenjesenički vrtec. Vali-ka Gašpar-Farič iz Čepinec je bila tak vrla, ka je sprajla ške dvej ženski, Manuelo Kuhar pa Melito Črnko. Gda sam ji gora ziskala v gorenjoseničkom vrtci, so tak flajsno dekle okraske, ka so sé ranč nej mele cajta pogučavali z menov, dočas so nej zgotovile. V tau časi sam malo seničko vzgojiteljice Ireno Mukič zgrabila, naj zvejmo, kak so sé pripravlali z decov na vüzem. »Mi sé Zdaj že dva-tri kedne pripravlate na vüzem. Vsefele figure smo že redli, zavec, kokauši, petelinčke. Malati, kelili, farbali, rezali smo, tau vse vküper z mlaj-šami. Okrasili smo cejli vrtec. Zdaj so pa prišle te ženske iz Čepinec pa smo fejs radi, ka malo nauvo nam pokažejo. Z njimi ovakše zavce pa djajca delamo. Tau nam je na velko pomauč gé, tak ka mo Zdaj rejsan vsefele figure meli.« • Ka pa mlajše kaj tü leko nanje vzemate na delo, gda redite te okraske, figure? »Zrankoma, gda pridemo, sé najprva špilajo. Dostakrat tam njajo špilo, ka vidijo, ka mi pri steli delamo. Oni tö pridejo pa z nami vred režajo. Gda so pa že trüdili, te je pa njamo naj sé malo špilajo tü. Ka naredijo, domau tö nesejo, starišom pokažejo. Na drügi den že pa nauvo fele leko delajo. Radi so, ka leko z nami vred okinčajo vrtec. Okne, Stole, stene, omare, vse mamo okinčene. Na tablo vse lejpe vöskledemo, šteri najlepše naredi, tisti je veseli, ka nja-vo ime podpisano pa njavo je vanej. Celau čakajo »zavca”, ka tü v vrtci prvin pride kak doma. Zdaj že na okno vö gledajo, če sé dér giba zavec pa če nas iz lesa nut nastargava.« • Zatok vzgojiteljice tü mateveselge. Vej pa vsakši den vidite, kak čakajo, ka bi radi dobili od zavca. Za vüzmom do vam pa tak vsi nagnauk steli dola davati, ka vse njim je prineso zavec. »Tau istina ge. Gda po svetkaj pridejo prvi den, sir pravimo, ka bi zdaj deset vüj trbelo meti. Vsi nagnauk škejo gučati. Te je že doj-posadimo pa naj na red gučijo, kak je bilau, gde so bili, ka njim je zavec prineso, če njim je darilo skriu nut v škednji ali vanej v travi. Zdaj že gučijo, ka do šli k ognjam, ka pa tam baude. Stariške je zato malo pelajo, če rejsan, ka so nej dugo tam. Že sé štükajo, kak sé strejlali da, ka vse vcuj trbej, ka bi uni tö radi strejlali, samo ka so ške mali. Mi je tü trno radi poslüšati, kak nam oni tau vse pripovejdajo.« • Melita Črnko, kak sé pripravlate doma v držini na vüzem v Čepinci? »Farbamo djajca, kakši trst, ka je süji sé nüt v kakšno vazo deje pa fajn gor napravi, ali pa te žute rauže, narcise, pa sé napravi kakšna ikebana. Zdaj smo pa meli tüdi eno proslavo pa smo delali iz lesa napravlani potač. So malo te trstove vejke gorik pa malo bršljana dejemo gor. Z žabic (nylon harisnya) smo delali rauže pa malo loščine pa kakšna ramenka pa je fajn okras za vüzem. Ka sé pa djesti tiče, kak vseposedik šunka, gren, djajca, spečemo orejove pa makove pogače pa perece.« • Visteevangaličanka.Ka je razlika med vašo pa našo vöro pri svetkaj? »Dosta razlike nega. Tau je slična vöra, samo ka mi Marije ne častimo. Pa pri nas sé kauli ne odi kak pri vas, ka bi sé šprickalo. Nači pa mamo vse gnako. Edino, ka k žegnji (posvečat) ne nesemo, katoliška vöra pa ma, ka na velko soboto sé nese k žegnji. Na velki petek je pri nas tü velki svetek, je post, najbola pa v soboto, nedelo pa v pondejlek so vse božje slüžbe pri nas.« K. Fodor Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v četrtek, 11. aprila 2002. Ponovitev v soboto, 13. aprila, ob 11.05, na 2. programu. Porabje, 4. aprila 2002 5 Najboukši küjar je Branko Časar Tou, ka so kraji med Müro pa Rabo znani po dobrem gesti, znajo že skoron vsi na svejti. Če ne bi bilo tak, te ne bi vsi, steri pridejo v naše kraje, že en keden prlej senjali od povojenih šunk pa od orejovih pogač, od prekmurski gibanje pa od do-brih ocverkov. Ja, te pravli, gesti je že dobre, samo ka, če je nej vse odvisno od toga, ali je šunka visela mesec ali dva duže, kak bi trbelo, ali pa od toga, ka so bili oreji za v genjene pogače zadosta zrejli. Če sé človek šče dobre nagesti, more predvsem pa najprlej gesti pri dobrem küjati. V Soboti gé eden takšen. Celou tak dober je, ka ga je slovenska akademija za kulina-riko razglasila za najbouk-šoga slovenskoga küjara. Seveda sé Zdaj na velko čü-dite pa sé spitavlete, što je tou, čiglij znamo, ka ste vsi najprlej sliko na toj strani poglednola pa te komaj šli štet, ka poleg nje piše. Ali naj vam vseeno še idnouk povejmo, sploj tistim, steri ste ga nej prepoznali na sliki, čiglij dostakrat pride tudi v Porabje, pa tüdi tam küpüvle kaj za v svoj pisker. No, najboukši slovenski küjar je Branko Časar, šteri je Šef künje v soboškoj Djani. To pa je tisti hotel, gde sé je vövčilo tüdi dosta tisti, steri Zdaj delajo v mono-štrskom hoteli Lipa. Tisti, ki Zdaj čakate, ka de leko najprlej prešteli kakšen recept, s šterim je Branko Časar zmago na küjar-skom tekmovanji (verse-ny), sé toga še nete tak hitro včakali. Moremo najprlej nika napisali od küjara pa te od njegovih receptov. Kak smo vam že ovadila je. Branko Časar doma v Soboti. Rodiu pa sé je na Goričkom, v Markovcaj, steri so fejst blüzik Porabje. On je na tou svoje Goričko taknave-zani, ka gda má čas, ka lejko vujde od šparata, te sé skrije na svojoj domačiji v Markovcaj. Ali ka, če ga tüdi tam vsakši lejko najde pa sé z njim poguči od toga, ka naprajti, gda sé testo za retaše zadosta ne vtegavle pa vse do toga, kak sé na tanjer skladejo najnovejši dosežki francoske künje, kak bi mi pravli, kuzin nuvel. Samo Branka Časara tam s kuhalnico nete najšli, te pa telko bole veseli, gda te njemi pomagali kositi travo pa okapati ograček. Namreč tüdi Brankojova žena je po profesiji küjarca in tou skoron tak dobra kak sam gospod Časar, te sé pa on k šparati doma sploj ne sinjava. Časarov Branko sé je od-ločo, ka de küjar, gda je biu mali. Že te je dobre pre-mišlavo pa si je mislo, ka de najboukše, ka gda de velki, ka de meo takšno slüžbo, ka poleg nede lačen. Prlej, kak je šou v küjarsko šaulo v Radencaj, ga je malo včila küjati njegova mama. Z Ra-denec je te šou še v gosti-nsko šaulo v Maribor, po njoj pa je svoje küjarsko znanje pa okus sprobavo v hotelaj v Ljubljani pa na Ble-di. Študero je tudi na Hotel-ski fakulteti v Opatiji, doma pa ma še diplomo »food and beverage manager« ali kak sé v našom jeziki tou čüdno čüje, diplomo direktora za gesti pa za piti. Tou pa so nej edine diplomo. V hoteli Diana v Soboti, gde je Branko Časar Šef künje, visi že telko priznanj, ka do pomali mogli novo steno zidati zatou, ka če še kakšno vcuj dobi, nede več nika mesta. Branko Časar je tüdi član slovenske ekipe, štera pripravi gesti na kü-jarskij olimpijadaj. Naza-dnje so küjati v Nemčiji, zatou ka je biu zraven Branko, pa so sodniki tam nej mogli prehvaliti dobroga pre-kmurskoga gestija. Doktor Boris Kuhar je v knjigo Boug žegnjaj, stera je delo Branka Časara, napiso, ka stari kitajski pregovor pravi, ka küjar, steri vö-najde novo gesti, za človeško napravi več kak znan-stvenik, steri je najšo nouvo zvejzdo. In Branko Časar je vönajšo že telko novoga gestija, poleg toga pa izboukšo tüdi recepte naših babic, ka tisti, ka majo njegovo knjigo, sploj ne morejo priti k sebi od zadovolstva pa od puni želodcov. »Vsakši recept, ka ga napišem, sprobamo pravi Branko Časar. Glede na tou, ka vsakši četrtek pride z novin! receptom na radio Murski val, pa ga tam tüdi prešte, ma znankar dosta dela. Tisti, steri si ne morejo zapomni, kelko centititrov vina trbej za etakšne ati ovakšne omake, sose pa tou ati more biti v gestiji mrkevca ati por, lejko recept preštejo tüdi v Vesi ni ki. Pa boug ne daj, ka en keden recepta v novinaj ne bi bilou. Vrle ženske pa še bole vrti moški si njegove recepte vörejžejo, pa te doma sprobavlejo, če so tüdi oni tak dobri küjati kak Branko Časar. Idnuk sé je cilou Zgodilo, ka so meti pri Vestniki tiskarskoga škrata, pa je vöpozabo sestavke za nekšno torto. Ne morete si misliti, kakše nevole so bile, v uredništvi časopisa pa v Djani pa so cejli den telefoni zvoniti, naš najboukši küjar pa je mogo te po telefoni dikterati, kelko mele, kelko mleka, kelko vanitijovoga cukra pa tak dale. Vej znamo, ka bi leko od Brankoja Časara napisali ešče več, ati ka, če smo vam še dužni njegov recept od bar enoga gestija, s šterim je osvojo svoj naslov najbou-kšoga küjara. Tak sé glasi receplza me-daljon po žganjarsko. Nücate: 800 g svinjskoga ftieja ati stegna (comb), 200 g su jih šli v (brez koščic), 5 či stivove palinke (za v ponev, nej za v gut), 40 či mesne osnove (lejko vzemete tudi kocko), rožmarin, sok po-per, olje. Priprava: Iz svinjskoga me sa narežite medaljone, jih naraji zmlatite, osotite in popoprajte. V ponvi, štera ma malo višji rob pa ji v Sloveniji pravijo kozica, segrejte olje, medaljone popečite, podtijte s slivovo palinko in vužgite, tak ka alkohol zgori, zatou ka pri tom grata posebna aroma. Pazte, ka ne vužgete sebe ati Vaše pohištvo nad špara-tom. Gda tou napravite, medaljone zalejte z mesno osnovo, dente kcuj oprane šli ve, začinite z rožmarinom in na šparati dušite okoli deset minut. Na konci pro-bajte, če je zadosta pečeno pa dobre, lejko pa tüdi dodatno še začinite. Tak gledajte, ka vse sami ne požrete, čiglij je fejst dobre. Dejan Fujs ... DO MADŽARSKE Priljubljenost politikov na Madžarskem Ibolya David, predsednica Madžarskega demokratskega foruma in ministrica za pravosodje, je približno poldrugo leto vodila na lestvici priljubljenosti politikov. Prejšnji teden jo je za dve točki prehitel predsednik R Madžarske Ferenc Madl. Med predsedniki parlamentarnih strank je na petem mestu Laszlo Kovacs, predsednik socialistov, na šestem Gabor Kuncze, predsednik liberalcev, na enajstem Zoltan Pokorni, predsednik mladih demokratov. Zadnji dve mesti na osemindvaj-setstopenjski lestvici zasedata predsednik kmečke stranke Jozsef Torgyan in predsednik Stranke madžarskega življenja in pravice, Istvan Csurka. Obnavljajo knjižnico Daniel Berzsenyi v Szombathelyu Obnovitvena dela županijske knjižnice Daniel Berzsenyi so se začela 1. 2000 in so skoraj končana. Osnovna površina knjižnice po obnovitvi bo 4500 m1. Knižni fond je zelo bogat, kinjižnica ima 499 tisoč enot. Obnovitvena dela bodo stala 925 milijonov forintov. Programi, prireditve • 2. aprila je na občinski reviji gledaliških skupin v Murski Soboti sodelovala tudi porabska gledališka družina Nindrik-in-drikf • 4. aprila so se občinske revije lutkarjev v Murski Soboti udeležili tudi lutkarji OŠ Gornji Senik. • 6. aprila se bodo porabske skupine predstavile v Ljubljani. Program organizirata Svetovni slovenski kongres in Zveza Slovencev na Madžarskem. • 7 aprila bo pri Svetem Juriju nastopil Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika. • 13. aprila organizira kulturni večer Slovensko društvo v Budimpešti. V programu bosta nastopili gledališka skupina iz Trdkove in lutkovna skupina gomjeseniške šole. Porabje, 4. aprila 2002 6 Brezi dela bi batežna bila Gda sam sé pogučavala od indašnji cajtov z NagyJózsefné, po domanjom Sejčarskim Margitom, so njene oči skuznate gratala Tau pa zatau, ka tista lejta, gda je ešča v Otkovci doma bila kak dekla, ne more pozabiti. Delati je doste mogla, ka so velko gazdijo meli, depa itak so lejpa lejta bile. -Malo mipovejte od detinstvo? »Jaj, tau ti ranč ne morem taprajti, kak je te dobra bilau. Doste padaškinj sam mejla, doste smo po bali ojdli. Gda smo domau šli, smo popejvali, Včasik nam je tri vöre trbelo, ka smo z Otkovec do Števanovec Prišli. Stanili smo, pripovejdali, gda smo pa domau iz krčme šli, smo sé že paškili. V nedelo zadvečarak je mozi (kino) bijo v Števanovci. Po večeraj smo sé kartali s pojbami, doste grauzdja smo meli pa smo Včasik malo pili tö, dobra rdečo vino. Bilau, ka smo goškice šli lüpat, kukarco, perdje smo čejsali. Gda smo gor enjali, so nas, dekle podje nadenili z lopinjami. Cejli večer smo popejvali lejpe naute. Doma smo mi dosta delali, dapa vse smo meli, ka je trbelo. Tak ešče vejm tisto, gda smo rame zidali, sam tak mala bila pa sam malo z lopaticov pomagala moškom. Doma smo cüdjeu delali, pomalek je šlau, dapa smo velki in lejpi ram zozidati.« - Zdaj, ka ste že svojo rojstno kačo odati, če dete v Otkovce, vam nej žmetno? »Kaj bi nej, ešča kak! Zdaj ka sam starejša, me že vse bole srce nazaj vleče na tisto mesto, gde sam sé narodila. Tiste cajte bi rada nazaj prinesla. Tam je tijoča, lejpo mesto, gauške kauti vrat. Trno je lejpo in dobra bilau tam živeti.« - Kak dekla ste Vipošto nosili v Števanovci, kakje tisto šlau? »Dobro, pejški pa z biciklinom sam pošto nosila. Na eden brejg gora, po drügom dola, tak mi je šlau ka vse, ešča k Fitip rami sam ojdla. Pejnaze sam tö nosila, eščabilau, ka sam mogla pejnaza gora vzeti pa na pošti njim nutra plačati. Penzijo sam delila, če komi kaj trbelo, sam njim vse naprajla. Gda sam penzijo nosila, mi je tisti največ v žepko djau, šteri je najmenje daubo. Bilau je takšno, ka so v Andovci pri Djišarini zabadati pa sam mogla dole sesti pa djesti, piti. Vejpa indrik so mi tü poniditi, najbole pa te, gda je vrauče bilau.« - Od držine mi malo povejte. »Moj maž je iz Csehina, paulek Vašvara. On sé je tü na pavarskom mesti naraudo, trno Vej delati in je flajsen. Sprvoga, kak sam prajla, smo v Otkovci doma biti, pa gda so mlajši v šaulo Prišli, smo že v Trauštji zozidano meti ram. Stariške so nam trno dosta pomagati pri zidanji, če bi oni nej biti, tak bi človek nikam nej prišo. Toj v Varaši smo ranč tak tadale vertivati. Bilau, ka smo 15 krav meti, Zdaj samo tri mamo pa male tetičke. Mi si sami vse pripauvano, kukarco, pšenico, krampiče, ka na tjüno trbej, ka maraj trbej, vse. Vsakše fele mašine mamo, ešča za dojiti tü, pa naleki delamo. Mlejko samo sausedje ta nosijo, ka prejk več ne djamlejo. Mlejko za stau forintov odavamo. Držina je velka, mam edno deklo, ednoga pojba, vsi so kauti nas. Dekla ma dvej dekličina, trno nas radi majo in sé poštüjemo. Pojep sé je za tišlara včij o, on trno dosta dela. Dostakrat ma pravim, ka Zakoj telko dela, te mi pravi: ..Zakoj mama, dja zatok delam dosta, ka Vidim, ka vi tü dosta delate. Si tak mistim, ka dja tü tadale pridem.” Nas so stariške tak navčiti pa dja svoje mlajše tü. Vsigdar tau pravim, ka brezi dela bi batežna bila.« Valerija Časar Vüzemske šege v Porabji Istina, ka gda ta te moje misli šteli, te de že vüzem mimo, depa nigdar nam nej na kvar, če kaj zvejmo o še-gaj, stere so lüdje gnauksvejta vömo držali. Na Dolenjom Seniki sam po vesi ojdla pa sam prišla do Lacija Fickona pa do njegve žene Anuš. - Vüva dva sta že več kak 70 lejt starim. Kakje bilau na Gorenjom Seniki pa Dolenjom Seniki, gda sta mladi-va bila? Zakoj gnesden tau držijo, ka prej na vüzem mali zavec znese djajca? Ka vse ste delali pred vüz-mom, na vüzem? „Ge sam tak čüjo,” pravi Laci, „ka prej zatok pravijo, ka mali zavec prinese ali znese na vüzem djajce, ka so prej takšo šegau meli - pa eške gnes tü - ka so deci djajce pa kakši mali dar v grm skrili. Gda so deca gnauk prej te grm najšli, je iz grma eden zavec vöskočo. Etak je deca vönajšla, ka je na vüzem djajca zavec zneso. Na Gorenjom Seniki je gnauksvejta pred vüzmom trno lepau bilau. S tejm sé je začnilo, ka smo mi, mladi podje, že en mejsec prva začnili penje vökopati v gaušča pa tiste smo vküp vozili za ogenj. Te je prišla velka Sobota, gda je bilau gorstane-nje. Pa te na večer smo na brejgi strašno velki küp pe-nov vküpsklali pa smo na te küp eden velki križ naprajli pa smo vužgala Znano je, ka pen dugo gori pa je plemen do nebe šego, vidla je tau cejla ves. Depa nej samo na ednoj brejgi gore ogenj. Mi smo na Janošovom brejgi, tej drugi so pa na Grben-šnjeki meli ogenj. Mladine je puno bilau kauleg ognje, popejvali smo pa plesali. Zvün toga smo pas krbidom strejlali. Tau smo zatok držali, ka smo sé veselili Jezu- šovomi gorstanenji. Ples, popejvanje pa ogenj je največkrat do zranka trpo. Te smo šli domau, malo smo sé prejk naravnali pa na 6. vöro smo v cirkev nesli mesau svečat. Matere so doma v ce-ker sklale krü, šonko, (h)ren, sau, küjena djajca pa smo s tistim šli v cerkev, ka so tau gospaud posvečali. Tistoga ipa, gda so lidge eške meli bicikline, je buma velki verseny (tekma) bio, steri pride z mesom prva domau. Sledkar, je pa tau bila prava biciklinska tekma, sploj pa za tiste, steri so od cirkvi daleč meli dom. V nedelo smo tü nej doma sejdli. Tanazaj smo šli k ognji pa smo sé tam vküp-nabrali. Vsakmau, gda so v cerkvi zvonili, smo strašno strejlali. S tejm smo tü pokazali svojo radost, radost, ka so sé zvonovi znauvič zglasili. Gnesden znauva začnejo ognje nalagati, liki v tejm samo tau vidijo, ka je tam na brej-. gi fajn, leko piješ, gejš, eden dober mulatšag je gnes tau. Tistoga ipa smo na tau nej meli maudoš, nej smo pili pa geli pri ognji, liki samo smo sé veselili.” „Ge sam naDolenjom Seniki gor rasla,” pravi Anuš, „tü je skur etakša šega bila kak na Gorenjom Seniki. Ogenj so trnok nej šegau meli vuži-gati, liki strejlali so. Ogenj smo samo gledali taprejk v Ženavce. Tam so vsigdar strašno smejali pa velki ogenj meli. Pred vüzmom smo 40 dni post držali. Depa nej tak kak gnesden. Te smo sé ja postili, nej smo geli mesau, etak smo sé pripravlali na vüzem. Vüzem je velki svetek bio. Ženske so sé dostafele formo pripravlate. Pri nas na Dolenjom Seniki je že tistoga ipa šega bila, ka so djajce farbali, vöokinčali. Pa tau je tü šega bila, ka so lege-novge na vüzenski pondejlek Prišli pa so dekla s kölnijom šprickali. Te so pa te pojbe po-sedlipasonjim ponüjali piti pa kakšo vö-okinčano djajco so tü dobili. Tak na vüzem, kak na vüzenski pondejlek smo za zajtrik šonko, djajca, (h)ren geli. Pa podne so tü dober obed naprajli. Vsigar smo sploj čakali vüzem. Po vesi so čistili, vsakši je v rama tü vse spuco. Etak smo čakali vüzem.” Etak sta mi Ficko Laci pa Anuš pripovejdala. Pa če gledamo na gnešnje dneve, te smo zatok nika zdržali s tej stari šeg. Dosta smo sé pa obemauli. Gnes več nišče neške tak živeti, kak inda svejta. Ne postimo sé 40 dni, dobre če na velki petek ne gejmo mesau. Pri ognji sé tü Vsefale odava pa sé s toga tü šejft dela. Pozabimo pa misliti na vüzem, veselili sé gorstanenji. I.B. Porabje, 4. aprila 2002 Pripovejsti iz Črnoga lauga Po tistom, ka je začo Liseni majütati kouli sebe z botom iz Črnoga lauga, so vse ženske gratale vcejlak nejme, vsi možakari pa najbole naupačni. Gratali so ranč takši, kakši je biu ške včera Liseni. Kak če bi meli dvej lejve roké. V vesi je gratala velka nevola in bi ta velka nevola trpela ške tadale, če bi nej nazaj z me-deni tednov prišla čalerski kral in kralica. Brž sta vpamet vzela, ka je tou delo od staroga črnoga pena iz Črnoga lauga. Kak najprej sta zato odišla v Črto laug, gde sta že tak dugo nej bila. Stari črto pen je brž vedo, Zakoj sta tak lagve vole. - Samo sam njemi škeu po-močti. Samo tak malo, ka ma té človek takše nevole v svojom žitki. Nika lagvoga sam si nej brodo. Ka pa samgevedo, ka de svoje če-mere kouli trouso, sé je trno zbojo krala Vodislava in kralice Zarivane. Tak sé je začo djoukati, ka njima je njegvo staro korenjé trepetalo pod nogami. Zavolo takše njegve žalosti je Vodislav talüčo tapačo, s stero ga je škeu raznok raz-mlatiti. Zavolo njegve velke žalosti je kralica Zarivana dole fudnola kruglo iz ognja, s stero ga je škela gori vužgati. - Naj ti bou, ti stari pen. Dapa tou si zamerkaj, več sreče maš kak pa pameti! - Srečo maš pa zavolo naji-nesreče, ka sé mava tak ra-diva. Tak sé mava radiva, ka ne morem drugomi naredili nika lagvoga, - sta v eden glas tak naraji povedala staromi črnomi peto. Njala sta ga tak čistak pri meri in šla po vesi iskat če-merastoga Lisenoga. Kral sé je vöobmo v staro vrano, kralica pa v mlado Črno mačko. Un ga je isko doj z neba, una pa kouli po kiklaj. Zagledno^ sta ga oba nagnouk, gda je palik začo majütati z botom iz Črnoga lauga. Ranč je škeu, ka bi sousidova krava povrgla mlade prasce. Ške dobre, ka sta prišla pravi cajt. Mlada čma mačka njemi je sko-učila na glavou, stara čma vrana pa njemi je s klünom po tegnola bot iz roke. Liseni je začo majütati, brsati in kričati, naj njemi stoj pomore. Ženske so ga nej mogle čüti, moški pa so bili tak naopačto, ka so njemi nej mogli pomočti. Gda je biu že redno poškra-bani in sklüvato po glavej, sta enjala. V tom so ženske palik čüle in so začale gučati pa moški so nagnouk gratali takši majstri, kak so bili pred tem. Ja, ka pa naš leseni. Gvüšno, ka sta sé čaler-ska kral pa kralica pobrigala za njega tö. Naprajla sta tak, ka je nagnouk meu dvej praviš roké. Nagnouk je grato najboukši možakar za vsikšo delo, za steroga sé je prijo. Čemeri so odišli nikam daleč, daleč vkraj in Liseni je več nej biu Liseni. Lidge v vesi so sé brž spomnili, ka njemi je ime Milan. Vsi so gratali'srečni. Najbole pa je gvüšno, ka je največ sreče prišlo v liseno srce staroga črnoga pena, ka sé je vse tak dobre skončalo za Milana, najbole pa za njega. Eške malo čakajte! Ka pa mladi maček in stara vrana? Nika, čista nika sta nej prajla po vsem tom. Samo tam v Črnom laugi sta začala zvati, naj vsi čalejrge in vse čara-lice brž pridejo nazaj. • Zadosta je bilou manjo-usti. Trbej začali delati, kak smo šegou meli! Zadosta je bilou langanja po svejti!-sta sé nagnouk zglasila kral pa kralica, vöter pa je tou odneso na vse kraje toga sveta. Milivoj Roš Maturantski ples Hodim v četrti razred gimnazijo. Pri nas je stara navada, da četrti letniki za maturantski ples sestavijo program in dobijo trak, kateri kaže, da bodo kmalu končali šolo, oz. bodo maturi-rali. Naš maturantski ples je bil 16. februara. V prvem delu programa smo poslüšali go-vor direktorja in smo dobili trak, v drugem de-' lu pa smo predstavi naš program. Dol-go smo premi-šlje- vali, kaj naj sestavimo. Imeli smo veliko idej in tudi naša razredtočarka nam je pomagala. Zaplesali smo tri plese. Prvi ples je bil na glasbo iz filma Twen Peaks. Imeli smo one obleke, bele roka-vice in nogavice in bele šale okrog vratu. Plesali smo v temi, samo ultravijolična luč je svetila in samo bele rokavice, nogavice in šali so sé svetili. Drugi ples je bil Pesem v dežju, tretji pa stri-ptiz. Predstavili smo sé v tudi v besedah. Sestavili smo lek-sikon z besedami, ki so zna- čilne za naš razred. Predstavili smo tudi dijake razreda v okviru modne revije. Potem smo peli dve pesmi sami, eno pa Skupaj z drugim razredom. Nato smo sé zahvalili učiteljem za njihove delo. Po nastopu smo šli v šolo, kjer je bil ples. Najprej smo plesali s starši, potem smo večerjali in smo sé pogovarjali. Upam, da je bü naš program vsem všeč in vsi gostje so sé želo dobre počütili. Etelka Dončec Gimnazijo Monošter Posladkani Mihec Mihec je droben deček. Stanuje v stolpnici v Ljubljani. Ker je majhen, je' večkrat žalosten. Pri telovadbi mora stati na repu vrste. V razredu sedi učiteljici tik pred nosom. Povsod je učiteljica: spredaj, zadaj, na levi in na desni. Kadar kaj mučnega pišejo in se zadaj učenci bahajo, kako lepo vse prepisujejo, je Mihec prikrajšan za vso to srečo, ker je vedno pod budnimi očmi. V Prekmurju živita njegova babica in dedek. Mihec preživlja pri njiju svoje počitnice. Tam na kmetiji je še bratranec Tonček. Ta je le dva meseca starejši od njega, vendar ga je prerasel najmanj osem centimetrov, kaj osem, najmanj deset! In tako si je lepega dne naložila teta Mihca in Tončka in psa Pazija in vrečo na kmečki voz. Konj je pohlevno vlekel svoj živi tovor in vrečo. Ko so prispeli na polje, je teta odprla vrečo in začela posipavati ozko dolgo njivo. Prašilo se je in kadilo in njiva se je pobelila kakor ob prvem snegu. Mihec je buljil zdaj v teto, zdaj v Tončka, in ko to mogel več premagovati radovednosti, je vprašal: »Zakaj je teta pocukrala njivo.” „Da bo na njej hitreje in lepše raslo.” ,,A?” je naredil Mihec debele oči. »Seveda, če kmalu za tem dežuje, zraste bujneje.” Mihec je ponoči napeto razpredal misli in drugo jutro je zaupal svoje želje Tončku. »Tonč, pocukraj me! Saj veš, rad bi zrasel,” je prosil sramežljivo. Tonč je bil bister in kaj hitro doumel bratranca. Oprezno sta smuknila na njivo za hišo. Tonč si je nasul bel prah, ki mu kmetje pravijo umetno gnojilo. Mihec je zamižal in Tonč ga je previdno posipaval po glavi, po golem hrbtu in prsih. Mihec se je zadovoljno ogledoval po belini in vprašal: »Kako dolgo moram tako mimo stati?” »Hm, dokler ne bo deževalo. Dež mora vse lepo izprati in posijati mora zopet sonce in potem začneš poganjati kot pesa, korenček, buče.” »Deževati mora! Kdaj pa bo?” »Počakaj, da prisluhnem vremenarju. Stoj in ne premikaj se!” Tonček se vrne s kislim obrazom in pove: »Ponoči jasno, jutri pa deloma jasno, za pojutrišnjem še nihče ne ve, kakšno bo. To bodo šele videli.” »Ampak, Tonč! Saj nihče to tri dni stal mimo,” je zatarnal obupani Mihec in šlo mu je na jok. »Tudi tebi to treba. Lahko grem po škropilnico in naredim umetni dež.” ,,k, da me boš zalival?” je butnil prestrašeno. Tonček je samo prikimal. »Figo! Ni dovolj, da sem pocukran, zdaj naj bom še moker. Ne bom več rasel!” je presekal in urno pobegnil z njive pod tuš. Ampak otroci, Mihec je vseeno zrasel. Pri babicah, na deželi, vsi zrastejo. Poglejte, kak dolgin je danes. Prerasel je vse sošolce, ki nimajo sreče, da bi imeli babice, dedke, tete in Tončka na deželi. Karolina Kolmanič Porabje, 4. aprila 2002 Porabski sadjari Državna slovenska samouprava je leta 2000 na natečaji od Phare dobila pejnaze pod imenom „Sado- je s tejm tau bijo, naj sé sadovnjak v Porabji obna-vlajo. Gnauksvejta so jabo-lke s kauli vozili notra v Varaš na odajo, Zdaj pa telko nega pri ednoj iži, ka bi za svoj tau dojšlo. Gda sé je že vidlo, ka iz natečaja baudejo pejnazge, te je Državna slovenska samouprava iz natečaja vküppozvala porabske župane, naj poiščejo tiste ljudi, stere zanima sadjar-stvo. Sprvuga nas je skur dvajsti bilau, dapa sledi vsigdar menja. Gda je saditi trbelo cepike, smo že samo štirge ostali. V1.2000 smo posadili dvej-gezero cepik, vsakši pet-síau. Srečo smo meli zato, ka smo cepike falejše leko küpili, kak smo Sprvuga računati. Etak je ostalo telko pejnaz, ka bi leko edno si-šilnico küpiti. Sploj smo radi biti, gda smo čüti, ka leko ka v Andovci baude gorposta-vlana ta sišilnica. Dapa nejsmo meti sreče. Pri Phare so tak prajti, Zaman smo cepike falejše küpiti, ka pejnaz je ostalo, tiste samo na cepike leko gorponüca. Zato smo pa 1. 2001 še gnauk saditi cepike. Sprvuga sé tau tak vidi, ka tau nikanej. Človek prime cepike pa je taposadi. Dapa brž smo goraprišti, ka tau nede tak naletja. Zemlau trbej kreda djati, grajko potegniti, pa gda so cepike taposadjene, najvekšo pa najpomembnejšo delo še te pride. Leko povejmo, ka je tau žmetnejše, kak bi človek mislo. Velko srečo mamo, ka nam pri tej delaj dosta pomaga Vlado Smodiš, sad-jar iz Slovenije. Od njega sé včimo vse, kak trbej cepike obrazávati, škorpiti, cepiti in tak naprej. Brezi njega bi bilau dosta žmetnejše. Kakše koli probleme mamo, vzememo telefon pa zovemo Vladoja. Gda koli sé srečemo z njim, prvo njegvo pitanje je, ka je s sadovnjakom. Na leto Večkrat vküppridemo »Porabski sadjari« pa Vlado Smodiš v sadovnjakaj. Gnauk v Andovci, gnauk na Verici, gnauk pa v Števanovci. Tašuga reda mi spitavamo, če kaj ne vejmo, on nam pa razlago raztomači. Zadnjič smo sé 18. marciuša srečali v Andovci, gde nam je Vlado tapravo pa notpo-kazo ceplenje pa rejzanje stari drejv. Za »kontrolo« je z njim prišo Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave. Smodiš je »predavanje« etak začno: »Zdaj vam vkraj vzemem škarce pa za dvej leti vam je skrijem.« Mi smo samo gledati, nej smo znati, Zaka nam tašo guči. »Nejste dobre obrezá-vati, tiste veje ste dolzre-zali, stere bi nej trbelo,« pravi. »Baugi vala, ka sam je dja eške nej obrezo,« si mislim. »Dostakrat je baukše, če človek ne skača pa si čas da, vej pomalek vse baude.« Tau teorijo sam sé od Röfcinoga Jeneka navčo pa Zdaj sam dobre napravo, ka sam njega poslüšo. Tak smo ojdti kaulak v sadovnjak!, kak edna »de-legacija«. Na srejdi Smodiš, kaulak sadjari, zvöjna pa tele-vizija pa radijo Potejm nam je not pokazo, kak trbej sa-dne drejve cepiti. Ta pravo, na koj trbej skrb meti, če cepimo. Gnauk svejta so z ronjov pa z blatov notravezati tam, gde je drejva ceplena. Zdaj tau že ovak delajo. Djesta za tau edna specialna smola na rano pa iz plastike taši štraf, s čim kaulak leko zasüče, naj veter vö ne posiši. Potejm je nam notrapokazo več fela formo, kak sé drejve leko cepijo. Gda smo s cejplanjom končali, te smo si dolaseti k mizi pod edno velko djablan pa smo koštavali grauzdje pa stive, taše lanjske, stere so že v posance bile vlejane. K. Holec vnjaki v Porabji”. Njeni Cilj Ob 15. marcu, madžarskem narodnem prazniku, je županijska skupščina Železna županije odlikovala tiste, ki so na svojem področju dosegli posebne rezultate. Pavlovo plaketo so prejeli tisti, ki delujejo na področju etnologije, domoznanstva in muzejstva. Med njimi je bila tudi gospa Hilda Čabai z Gornjega Senika, ki je dobila odlikovanje post humus. Pavlovo plaketo je prevzela njena hčerka Klara Čabai. Steri je pa te Oča Etognauk sta sé Lujzek pa Anton vküp svadilapa je prišlo do toga, ka sta sé na-srejdi na pauti vküp zbila. Mati Laci pa je nej daleč od njija stau pa fejst djauko. Tam ta je prišo eden ne-poznani možak pa ga je etak Pito: »Zakoj pa tak namiti djaučeš?« Laci pa: »Zatok, ka mojga očo bijejo.« Možak pa: »Pa steri je te tvoj Oča?« Mati pa etak: »Vej pa ranč za toga volo sé bijeta.« V špitalaj Naša Ilonka je v špitala prišla zatok, ka go je etognauk eden auto doj zavozo pa go je vse vküp zmlato. Medicinska sestra eden dvečerek nut opre k Ilonki pa ji etak pravi: »Gospa, tüj je tisti šo-fer, steri je vas tavdaro. Eden velki püšeo rauž vam je tü prineso. Leko pride k vam?« Ilonka pa etak: »Léko, leko, depa samo tak, če je pejški.« I.B. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-ma//; porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.