19. številka. Ljubljana, v sreda 21. janlivarja. XXVII. leto, 1894. «1*2? i"IlHdS IT***r4 J" P«™"^, ter velja po potti prejeman M av.tro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld za ieden 1 gld' 40 ~ Z» Ljubljano brez poganja nadoda vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za Po6iljanje na dom račun«8 se po 10 k? na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia Za oznanila platoje m od «*^™^t-vi.t. P«.« "j. *e se oznanilo jeđenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrit tiska Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. -Uredništva in npravnistvo je na Kongresnem trgn at 12 Upravmstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mi smo mi! Iz malega, neznatnega da se Casib sklepati na celoto. Če je neznatno klaveroo, klaverna je dostikrat tudi celota. Ta stavek je resničen sam na sebi, in resničen je še posebej z ozirom na naše kranjske razmere, s kojimi se nasproti bratom ob mejah tolikokrat tako radi pobahamo. Ni važna zadeva, o koji hočemo pisati, ali značilna je za tisto mlačnost, ki nam vhaja v deželo, in koja nam bode, ko jedenkrat koalicija svoj prapor razvije, preplula celo deželo. Mi tičimo v stražnici, in dolžnost nam je, da opazimo vsako nevarno iskro, ker z iskre nastane vselej požar, če pade na slamnato streho. In žali Bog, da je tacih slamnatih streh le preveč v krono-vini! Torej h stvari! »Slovensko planinsko društvo" obrnilo se je do visocega deželnega zbora v Ljubljani, da bi mu dodelil nekaj podpore. DruStvo je dobro, in do Bedaj je prav koristno delovalo Ali društvo je slovensko, in glavni poklic njegov je pač ta, da skrbi za Slovence v ti slovenski deželi, kakor skrbi za Nemce nemško planinsko društvo, o kojem je znano, da se boji vsacega slovenskega napisa, in da s nvojimi nemškimi napisi čez in čez preprega Blovensko to deželo. V tem oziru je za sinove stare matere Ger manije pri nas Drav dnhrn nrmilrrM;— bati, da bi kateri izmej njih zašel v nadih planinah. Pravično je torej, če se nafte slovensko planinsko društvo poteza za slovenske napise, da bo lahko odpravlja nevarnost, da bi Slovenec ne zašel v slovenskih planinah! Slovensko planinsko druStvo prosilo je torej podpore pri deželnem zboru, in dotičua prošnja od-kazala se je finančnemu odseku, da j j pretresa in da o nji zbornici poroča. In v tem slavnem finančnem odseku se podpora 200 gld. dovoli, in sklene ne dalje, da nai ta Bklep brez vsacega druzega dostavka pride pred zbornico, kjer bode brezdvojbeno potrjen. Za kulisami pa je dr. SchafiVr predlagal, da naj finančni odsek tudi sklene, da se ima v njegovem — to je v imenu finančnega odseka — mirno deželnemu odboru poročati, da naj le-tu — slavni deželni odbor — omenjenemu društvu slovesno izreče, da bi bilo želeti, da naj to društvo svoje javne uapise tako v slovenskem, kakor v nemškem jeziku napravlja. Ta nasvet nemškega dr. ScbafiVja je v finančnem odseku obveljal in sedaj, če položite na tehtnico naš deželni odbor, si lahko mislite, da se bodo dotična želja spremenila v ukaz, in da slovensko planinsko društvo dovoljene podpore ne bode prej dobilo, nego da se slovesno spokori, ter sprejme dvojezične napise. Branimo se proti germanizaciji, tam kjer smo v večini pa sami germanizujemo! To so v iatini krasne razmere! Dva razloga sta, ki nas silita, da o tem hu-zarskem naskoku nekaj besedic Bpregovorimo. Vse to je tako lepo skovano, da niti pred zbornico ne pride! Po vsi pravici povprašujemo, kako pride finančni odsek v deželnem zboru do tega, da na lastno pest dekrete izdaja na deželni odbor. Kolikor mi stališče presojamo, imajo sklepi finančnega od bora veljavo samo tedaj, če jih je zbornica odo brila. Kar ima finančni odsek poročati, poročati ima samo deželnemu zboru. Deželnemu odboru pa nima ničesar zaukazovati, in najmanj takrat, če se hoče kako nenaravno ponemčevanjo v deželo vtihotapiti. Proti takemu tihotapskemu postopanju fiuančnega (.dseka moramo tedaj z vsj odločnostjo ugovarjati! In to je prvi razlog, ki nas je prisilil, da smo spregovorili besedo v ti mal«uko«tui. ali vendei zelo važni je dr. Schafier vse fino in spretno aranževal, tako, da izostaue razgovor še celo v deželni zbornici! Pa tudi drugi razlog ni manjše veljave 1 Sedaj se tako rado naglasa, da nai se narodnostna vprašanja pri miru pustć, in da naj se odlože do ČaBov, ko koalicija v Avstriji več zvonca nosila ne bode! In vender vidimo tu, kako porabijo naši Nemci najmanjšo priliko, da bi svoj nemSki parkeljček zasadili v slovensko meso. In vprašanje o nemški narodnosti tlačijo vsikdar na dan, in prišli so tako dalječ, da nas '-elo b slovenskim planinskim društvom hočejo germanizovati! Nasprotno pa vender ne čujemo ničesar o tem, da bi se pri nemškem planinskem društvu sililo na to, da naj izpostavlja svoje javne napise v obeh deželnih jezikih. No, pa slavni naš — tinaučni odsek pije vodo, kakor bi bila šampanjec, ter je z vsem nebeško zadovoljen! Ljubljančanom pa svetujemo, da stopijo pred barona Heina, se skesano na prsi potrkajo ter soglasno izreko: do sedaj smo sodbo upravnega sodišča napačno umeli, sedaj, ko nas je podučil finančni odsek deželnega zbora, urnemu je šele prav, zategadelj smo v Ljubljani samo za — nemške uapise! Pač, Slovenci, mi smo mi! Politični razgled. U o t ran Je dežele. V Ljubljani, 24. januvarja. Bosans/el Hrvati in »Slovenec*. Grdi napad „Slovenčev" na izjavo bosanskih Hrvatov katoliške in mohamedanske vere, kateri smo že v soboto primerno osvetlili, našel jo primernega odgovora tudi na Hrvatskem. »Obzor" priobčil je včeraj v hrvatskem prevodu naš sobotni članek, v sobotni svoji številki pa je obelodanil zanimljiv članek .Bosanski Hrvati i Ljubljanski ,Slovenecl." V tem članku piše rečeni list: „Liubljanskemu „SI." ni prav, da so se katoliški in mohamedanski vse-učiliščniki na raznih vseučiliščih monarhije zložili za izjavo, v kateri priznavajo, da so Hrvati. Žal nam je za „Slovenca", ki je zašel v jako slabo družbo nekih Dunajskih in Poštanskih listov. Kuj hoče .Slovenec" ? Po tem, kar piše, bi bil rad videl, da so katoliški dijaki odbili mohamedanske in jim odgo- *?šcanskYm^ hamedanci v Bosni od nekdaj Hrvati. Protiviti se temu, to se pravi, protiviti se priznani resnici — in to je Bmrtui greh. Krščanski nauk nas uči, ljubiti bližniika kakor samega sebo. A kdo je katoličanom v Bodni bi žji od mihovih zemljakov moha-medancev. Jedni i drugi so Bošnjaki, jedni i drugi so Hrvat', kako da bi se ne ljubili? To bi ue bilo krščansko. Ljubezen je jeden glavnih znakov krščan-ntva. Ako koran dopušča mohamedancem ljubiti katoličana, ali naj mu ta odgovori: Po mojem evangeliju te ne smem liubiti, ne smem biti tiste narodnosti, kakor ti? S tem bi katoličan falsificiral duh evangelija; h tem bi dal koranu neko prednost; s tem bi desavouiral vrhovnega vladarja svoje svete cerkve, ki obfuje s sultanom in je o priliki jubileja sprejel njegove darove. Hoče li to .Slovenec" ? Res je, da ho se očetje današnjih mobamedancev in katoličanov v Bosni mej soboj borili. Ali vprašamo Ljubljanski liat: V kateri deželi v Evropi ni bilo verskih bojev? Te verske borbe so ponehale; samo mej nami na| še trajajo? Hoče-li to „Slovenec" ? LISTEK. Ker se zadnji listek v »Slovenskem Narodu" „ Častna dva Ribničana" povsem napačno tolmači, izjavlja podpisano uredništvo, da ne dvoji o integriteti značaja gospoda poslanca prof. Sukljeja, ter odločno priznava njegovo v vsakem oziru popolno nesebično politično delovanje, in da obžaluje, da se v humorističnom feljtonu, kateri nikakor nima namena žaliti, iščeta smoter in podlaga, katerih nikakor nima. Za uredništvo: Dr. Ivan Tavčar. W e r t h e r. (Srbski spisal L.K. Lazarevic. Preložil J. P. Planinski.) (Da|)e.) Gospa je razumela ta Jankov govor. — Nisem, nisem še. Ali pojdemo? Ta hip se vrne Guja. — Pojdite! pravi gospa. Pojdite tudi vi z nama 1 Mleka imam, vzela sem ga dovolj, misle, da I bo tudi Mladen zajutrekoval. Ali on je popil samo črno kavo! Pojdimo! — Ne branim se, reče Janko zaupno in ravnodušno. Uvćrjen sem, da bo vaša kava boljša, nego ona v gostilni ... Te zadnje besede so se mu zdele smešne in on se je smejal aha, ha, hal" In tako odhajajo. Obema se je zdelo, da sta pogodila dasi neugoden, vendar jedino mogoči modus vivendi. Janko se je tako zaupno vedel, da se mu je celo obličje izpremenilo. Hodil je kraj nje ravnodušno, šird* noge in zibaje se, kar mu sicer ni bila navada. A znotraj se je čutil tako umirjenega in zadovoljnega, kakor gladen človek, kateri je dobil mesto ostrig, rakov in palačink jagnjetovo stegno. .Samo tako," misli si, „pa ae ne vzkali niti moj niti nje mir!" Siromak! Ne ve, da je Človeško srce Indijanec. Trudiš se, razlagaš, govoriS mu iz dtć v dan, in že ga vidiš, da vzdiga roke k nebu, se posti, prekrižava, klanja in imenuje Kristovo ime; ali razgali mu srajco, pa mu dobiš na prsih ob vrvici malika od porcelana. Sključi se ti, potisne kolena pod brado, pa kakor bi bo zadovoljno in porogljivo amijal jadnemu smrtniku. Janko je ž njima skupno zajutrekoval, potem ji oBtavil, da si odpočijete, in zopet pred obedom po nji prišel. Pogodil se je za hrano v gostilni, odredil mizo v kotu, na kateri „naj se pogrne za tri osebe". In dovel jI je k obedu. Ko vstopijo, utihnejo kakor bi trenil vsi gostje. Gospa se prikloni gostom za najbližjima dvema mizama, in sede, obrnivši hrbet proti oknu, a obraz po sobi. Vsi zrć mirno in se ne ganejo. Le Vasi-Ijević, namiguje z nenavadno drzovitostjo lekarju, vzeme svoj krožnik in ga predene na drugi konec mize, izgovarjajo se, da ga ondu solnce peče. Tako je obrnen proti goBpe. Janko to opazi in hipoma začne iz dna duše in silno mrziti poročnika. Šele, ko se zakadi juha in zazvene žlice, prične občinstvo tiBto zamolklo in nejasno govorjenje, moški pa bolj pogosto brisati z brisalko brke in ob takih prilikah vhajati s pogledi na ono mizo. Ume se samo po Bebi, da je bilo Janku iz prva nelagodno. Nikakor ni mogel prav sesti na stol. Vse se mu zdi, da juho preveč sreblje. Kadar pije vino, zdi se mu takisto — ali ko se želodci napolni, kava zakadi in tabak zadiši, kakor da bi cela druščina odpela ovratnike in Be oddahnila. Razgovor Sveti oče p»pež tega gotovo neče m hi prvi obsoi I onega katolika, kateri bi ae drznil svojemu bratu napovedati verski boj. Hrvat ni ime vere: hrvatske ver*- ni, pač pa hrvatska narodnost in hrvatski narod. Kdor bi trdil, do obstoji brvataka vera, ta bi grešil proti glavni označbi katoliške vere, proti samemu pomenu besede katolik Katoliška cerkev |e univerzalna. Mi ne dopuščamo Srbom, da identificiralo srbstvo i pravoslavje, pa razločujemo dobro vero od narodnosti: ali naj pademo v isti greh? V hrvatskih deželah žive* katoliki, pravoslavni in luohamedauc. Pravoslavni — vsaj večina nnh — hočejo biti Si b za to, ker so pravoslavni. Ko se takemu razumevanju upirajo raohamedanci in katoličani, rekoč: Če tudi smo različne vere, smo vender jeden narod; ko se oni v imeni tega plemenitega razumevanja upirajo srbski struji v koriBt hrvatski — kdo se naj tega ne raduje, kdo naj ne ploska? I)i so „Slovencu" razmero bolje znane, in da je pogledal pod povisino — tudi on bi (dotikal od srca. Ali ona izjava ni ovrgla jeden naibolj krivih nazorov: da je slovanstvo m j>ravoslav|e jed no in isto V Ta izjava pravi: Slovan kot tak nuna svoje narodne vere, ker Be mi pr zuavamo Slovane, ker se jiriznavamo Hrvate, dasi smu različne vere.". — Tako „Obzor". Vrli „Sloveoec" ni idgovoril besedice, ker bi avo|im či tate l jem rad utajil velikansko svojo * bodo „Slovencu" smejali — Tržaški pravoslavni Slovenci. Pravda zoper „Omladino". Preveč bi bilo, ako bi hoteli navajati, kako se vBak posamezen zatoženec bran . Dovolj je, če DSVedemo samo najvažnejše reči. Tako je zatoženec Jelinek povedal, da je videl Mrvo pri policiji Bedeti in U'jio smodko kadti, dasi je bil v preiskovalnem zajioru Komisar mu je tudi rekel, da bi ga rad najti ?a vohuna, kakor Mrvo, ki vse pove, kar se godi. — Zatožeuec Kott je povedal, da je bil na policiji večkrat tepen in zajirt v klet, kjer je bilo vse polno golazni. To se je toliko časa ponavljalo, dokler ni zatoženec potrdil vse, kar se je od njega zahtevalo, dasi ni b lo resuiino. Predsednik je dal vse te izjtovedi protokolirati. Zat< ženec dr. Itiisin je ovrgel zatožnico točko za točko. Dokazal je, da je organizac .ja, kakor je v založnici na podlagi Mrvimh izpovedij popisana, posneta iz Sa-bininega romana „Oživljeni dubovi", da je brez zmisla in dokazal, da je bil Mrva agent provucateur. Najprej se Mrva v zatožnici imenuje priča, potem šele zatoženec, kar je jako karakteristično. Jedeu-krat se je zaradi Mrve moral na povelje policijskega inšpektorja celo vlak ustaviti. Takih momentov na- Nede\ >e VAvft\n mu"«i» VA»ftvuov goviit je nareutl velik Ut'8. Kriza na Ogerskem Dunajska „Extrapost" javlja iz Budimpešte : Wekerle je bil pri cesarju, mu razložil težkote se-danje situvacje in izrekel prošnjo, naj bi se cesar uprl katoliški agitaciji. Ker je ceHar to odločno odklonil, j)onudil mu ju Wekerle dem isi o celega mi nisterstva, češ, da ie že zdaj okoli 150 poslancev, ki hočejo glasovati zojier civilni zakon. C-sar ni vzprejel demisije, ("eS ker se mora prej posvetovati z voditelji posamnih atrank. Osar se je tudi že posvetoval z bivšim miuistrom grofom Szaparyiem, z grof.m Apponyiem, baronom SzMIom in grofom Teodorom Aodr.»Hsyiem. Rečeni list pravi, da je zelo verojetno, da v/.prejme cesar demisijo. Za kulisami se vrše neprestano konference Govori se o rekonstrukciji VVekerlovega oiinisteistva, pa tudi o kombinaciji Szapary-Szell-Appotiyi. Vladna stranka je doslej izgubila 30 članov, za izstop pa se pripravlja še 58 članov, vsled Česar je situvacija za VVekerla izgubljena. je bil iz kraja živahen, čul se je tudi po kak dovtip In udarila kaka pest ob mizo, potem pa eo se mnogim zaokrožile oči, in društvo je postajalo vse bolj pusto. Opažanje in zanimanje je prenehalo, malokdo več pogleda na mizo, za katero sedi Janko. Le Va-siljeviču uide časi še pogled tje, ko pripoveduje o svojem konji, kako nekoč ni maral stopiti na sol, a on ga je z ostrogami vsega izkrvavil in s sabljo Besekal po vratu in križi. Gospodje so vzeli faz nekatere mize prte in nanje jioložili karte, kredo, pušice in tablice Kartopirci Sedajo, ostali vstajajo. — Tudi Janko z gospo in Cujo vstane in odhaja. — Pojdimo k nam, da pijete kavo! Kako da ue bi šel? Ali h d u i se je že udomačil, da bi bil skoro slekel tudi suknjo, ko je pririel v sobo, prirejeno tako, kakor vse sobe po naših toplicah: dve postelji, miza pri oknu in obešalo za obleko; a okno zastrto z debelim zagrinjalom, da se je solnce zaman mučilo, da je prodere samo z jednim žarkom. Tudi gospa in dete sta se čisto privadila Jankovi druščini. Prinero samovar, kramljajo, popijd; potlej odide Janko v svojo sobo, a onidve ostanete v svoji. Tako mi tekli dnovi. Mirno, tiho, odmerjeno, Viiaiije države. Srbska kriza. Radikalci niso vzprejeli kraljevih pogojev ia vsled tega je kotiiikt neizogiben. Nekateri zmernejši radikalci so sicer bdi za to, da se viprejmejo kraljevi pogoji, a večine ni bilo za tu pridub-ti. Kralj je potem nagovarjal naprednjake in liberalce, naj sestavijo koalicijsko ministerstvo, ali tudi to se ni posteč lo. Nasprotstvo mej tema strankama, zlasti pa mej Rističem in Garašaninom je preveliko, da bi je bilo premostiti, vsled česar ni kralju odprta druga pot, kakor imenovati ali nevtralno ministerstvo ali pa liberalno. V radikalnih krogih se govori, da sta Avakumović* in Ribarac že določena kot bodoča ministra, a kur sta v zatožnem stanu, sestavil bo S m'ć prehodno miuisterstvo, amnestira! zatožence in se jim potem umaknil. Italijanske ftomatije. Italijanska vlada je s kraljevskim dekretom preložila sestanek parlamenta na dan 20. februvarja. Iz prva je bilo določeno, da ae suide parlament dne* 25. januvarja. Zgodilo se je to v prvi vrsti zategadelj, ker se je vlada bala razprav o ustanku in bila v strahu, da bi parlament zahteval razveljavljanje obrednega stanja na Siciliji, v Massi in v driari. Vlada hoče najprej popolnoma udušiti upor in deželo pacifikovati, potem šele dati račun o svojem postopanju. Drugi uirok je ta, da bi se vlada predno začne parlamentarno delovanje, rada zjedinila glede finančnega svojega programa in tudi za eventuvalni razpust poslanske zbornice in nove volitve preskrbela kar treba. Ve namreč, da skoro ne bo dobiti večine za nove davčne predloge, s katerimi namerava osrečiti italijanski narod. Cesar Viljem in Sismarck. lani poleti, ko bo se vršile veldke vojaške vaje v Kiseku, jel se je nemški cesar zopet približevati staremu samotarju Bismarcku. Sedaj je aopet storil pomemben korak v ta namen in kakor se kaže, se mu je posrečilo utolažiti jezoega starca. Ko je namreč B smarek te dni okreval od influence, poslal mu je cesar Viljem po svojem a liutantu steklenico starega vina, mu čestital na ozdravljenji iu ga povabil v Berolin. Bismarck se je zahvalil na tem dokazu cesarjeve naklonjenosti iu naznanil, da pride okolo 27. t. m. v Berolin Nemški listi pravijo, da je cesar ta korak iz lastne inicijativo storil in da nima uikakega političnega pomena. Dopisi. Ib iićltel|»kih krogov. 23 januvarja. [Izv. do p.] (Beseda o učiteljskem domu.) Misel o učiteljskem domu je sprožil pred 3 leti nrt'ilH-iliuW ,ilov. uf-tt t-ljHtf.t'KM uii rieGiiuii unue,i,oiuii m» Karani! h uxi» pasHapojprnu^ee uhraie ho cjotrhiiciuk Topo-rmu." (Srednješolski zavodi na Koroškem in njih raznarodujoči upliv na slovenski Korotan). Ta razprava izšla je tudi v posebni brošurici. V njej kritik u j«' g. [i'Hatelj učne razmere na srednjih šolah koroških, dokazuje njih ponemčevalni upliv na slovenske dijake in sploh na slovenski živelj na Koroškem ter jeobsoja kar najodločneje tako s pedagogičnega, kakor z narodnega stališča. V brošuri se tudi na kratko popisuje težavni boj slovenskega naroda za narodne šole sploh, dodana pa so tudi pojasnila o narodnih razmerah na Koroškem, o nemških naklepih zoper Blovensko manjšino in o pokojnem Andreju Einspielerju, čegar spominu je to delce posvečeno. Ruski učitelji bodo strmeli, čitaje ta spis! Z veseljem pozdravljamo to brošuro našega rojaka in Želimo, da hi našel mnogo posnemovalcev, zakaj našemu narodu bo le v korist, če ipoznajo Rusi naš položaj. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico) ima svoj letni občoi zbor v nedeljo dne 28. t. m. v Dobrlivesi v g08tiini ,ua pošti" ob 1 »4 uri popoludne. Po zborovanju je proBta zabava, pri kateri sodeluje pevsko društvo „Gorotan" iz Šmibela. — Isti dan ima tudi podružnica za Beljak in okolico občni zbor v Št. Lenartu pri 7 studencih v gostilni apri Majerču*. Domači igralci bodo predstavljali igro „Svoji k svojim", poleg tega je na vzporedu petje iu šaljiva dražba. Začetek ob 5. uri popoludne. — (Častni občan.) Občinski odbor na Humu prt Ormoži je v zadnji svoji seji g. Petra Zadravca, posestnika v Liperčicah in v Huma, vsled njegovih zaslug za cerkev, šolo in občino soglasno imenoval za svojega častnega občana. — (RazpuŠčeno društvo.) Krajna skupina nemškega „Schulvereina" za okolico Celjsko se je prostovoljno razpustila. Bržkone so itak redki člani sprevideli, da na tem polji za njih ne pojde nemško žito v klasje in so ustavili mamo delovanje. — (Občni zbori.) Šmarijska čitalnica in posojilnica ter podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarje in Slatino imajo v nedeljo dne 28. t. m. po 3. uri popoludne v čitalnični sobi svoj občni zbor z običajnim vzporedom. Po zborovanji proBta zabava in petje. Domači in bližnji rodoljubi se uajuljudneje vabijo k mnogobrojni udeležbi. — (Radikalno zdravilo.) Kakor znano, si je marsikateri medicindc belil glavo, kako zavrniti s t no bolezen „iifluenco" imenovano, ali bolje rečeno, kako se varovati, da je ne dobi, a ni se nobenemu posrečilo, vbuj zadnje ne. Kako vender to? Vsaj ni potrebno tolike učenosti. Pri tem me pa morate dobro um. t: Dan s namreč, dne 23 lanuvarja, videli smo v Olji nekoga v Savinji. Vse je seveda takoj šlo gledat, je-li živ, ali ga jo pa menda Savinja prinesla h planin. A bil je ž v in na vjirašanie, zakaj da bo koplje in če ni voda premrzla, odgovoril je: „Najbolje sredBtvo zoper „i n f I u e n c o" !" To Vam je zdravnik! — (Visoka starost.) V Dornavi pri Ptuji umrla je te dni posestnica Ana Haferl, ki je dosegla lepo starost 100 let. Bila je do malib dnij še precej zdrava in trdna. — (Nesrečno žganje ) V Sv. Petru pod Sv. gorami na Štajerskem našel je žalostno smrt neki žganjur, ki je obležal na cesti v blatu in so ga našli brrz zavesti, ter je kmalu potem umrl. — V gozdu pn Starošiueah v CirkovBki župniji pa so našli ljudje 18letnega dočaka iz Prepolj mrtvega. Prenapil se je bil žganja, zablodil v gozdu in našel smrt. — (Tržaško podporno in bralno društvo) priredi v soboto 27. januvarja 1894. v re-dutni dvoraui gledišča „Polit. Rossetti" (vhod via Cbiozza) veliki ples. Pri plesu bode sviral orkester c. kr. pp št. 87. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 krona. Vstojmice se prodajajo v društvenem uradu (ulica Stadion 19), v kavarnah „Čommercio" in „Tedesco", pri posamičnih odbornikih, kakor tudi na večer plesa pri blagajni od 7. ure naprej. — („Hrvatska" Bisti rana.) Mestni magistrat Zagrebški je na zahtevauje dižavnega pravd-ništva ustavi! izhajanje lista „Hrvatska" za toliko časa, da ne nadomesti zneska 700 goldinarjev, ki je vsled obsodbe zaj>adel od kavcije. Uredništvo je storilo potrebno, da se stvar poravna in da bode list zopet redno naprej izhajal. — (Strajkujočikrčraarji.)V mestu Ko -privnica na Hrvatskem in v selih Novigrad, Virje, Gjurgjevac, to je v celi lepi in rodovitni Podravini so vsi krčmarji zaprli svoje krčme. U/.rok temu je, da je neki Židov iz Pečuha vzel v naj »on od madjar ske vlado dac na tri leta in zahteva od krčmarjev, da smejo točiti samo ono pijačo, katero jim bode prodajal on. Ljudje, ki so prihajali na somenj, so se čudili, da daleč ua okrog ui nobena krčma odprta in niso za dobre novce mogli ničesar dob ti. Nekateri so celo trdili, da je temu kriv novi denar, za kateri se v krčmi ne dobi ničesar. 1 - r N Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda! K a i Razne vesti. * (Fizična moč ruskega carja.) Da je car Aleksander III. jako močan, je znano. Doaas svoje telesne moči je dal nedavno, ko se je vozil a carico v Peterburg. Na neki postaji, kjer se je dvorni vlak ustavil nekaj časa, izročila je Županova hčerka carici svež šopek. Ker so bila stebla cvetlic mokra, bila je carico za trenotek v zadregi, ker je imela bele rokovice. Car pa vzame urno težek ku-sitrast krožnik z mize, ter ga zvije tako, da je služil kot držalo mokremu šopku. * (Deficit dvornih gledališč na Dunaj i) znašal je v minulem letu 780.000 gld.,od te vsote spada na dvorno opero 470O0O gld,,na dvorno gledališče pa 310-000 gld. * (Košut opasno zbolel.) M«djarski nekdanji diktator, ki živi v Turinu, je opasno zbolel. Gledo na visoko njega starost — nad 90 let — je katastrofa mogoča, ako se napad ponovi, kakor je izjavil njegov zdravnik dr. Bonino. * („Ze i t u n gs k a t a 1 og" ) Dunajska anončna ekspedicija Rudo f M o s se, ki mit nvoje fil jalke v vseh večjih mestih, izdala je kakor za prejšuj . leta obsežen katalog, v katerem bo zabeleženi skoro vsi večji listi celega sveta. Pri vsakem listu |e zabeleženo, koliko znaša naročnina, koliko ima naročoi-kov, kdaj izhaja in po čim računa inserate. Časniki so razvrščeni po deželah in po strokah, tako da lahko vsakdo bitro tiste liste najde, katere potrebuje. Dobiti je ta katalog pri založniku lastniku anoučne ekspedicije Rudolfu Mosse-ju, Duoaj, I. Seilerstatte št. 2 * (Srečno mesto) se sme imenovati mestece Kling >nberg ob Menu. Iz ilovnih jam ima namreč toliko dohodkov, da njega prebivalci ne plačujejo uikakoršoih davkov, nego dobivajo Se vsako leto iz mestne b'agsjnice lepo vsoto. Minulo leto je celo vsak meščanski sin, ki služi v nemški vojski, dobil iz mastne blagajnice b ižično darilo 15 mark, to je blizu 10 gld. našega denarja. *(Cena živilom v Ameriki) Doš d nam je cenik, ki kaže sledeče cene živilom v mestu Kansas-Ciiv; preračunili smo te cene na naše krajcarje: Meso, goveje fino (blizu pol kile) 20 kr., isto srednje 18'/a kr., isto slabeje 12Vi !:4t0 z* juho s1 _ kr. Meso in avinjsko fino 2G1 , kr , isto srednje 15 kr., isto od prašička 25 kr., gnjat 30 kr., špeh osoljen 35 kr., riž fiii 12V« i pšprenj 12Vi kr.. kava naifinejša 621/, kr, sladkor najfinejši 7 kr., olje jedilno 18]/a kr., krompir debelejši Vi kr., isti drobnejši '/* Zelje v glavah 5 kr., sol 2 kr. Moka uajfiueiša 5 kr., srednja 4 iu 3 kr , fižol 12 kr., ESlje kiselo 30 kr., jesih liter 21/« kr., petrolej liter 21/4 kr. * (U s ID r t e a j b s plinom) V Ameriki, kjer se ui posebno srečno obnesel novi n.tr n, po katerem se z elektriko usmrtuiejo na smrt obsojeni zločinci, začeli so nekateri učenjaki priporočati usmr-čeme s svetilnim plinom, katero bi po njih mnenji ne j > ionzi o >i hi nooenih bolečin Pri živalih s- že uporablja ta način usmrčeuia in sicer v Parizu, kjer se ujeti psi pokoučujejo na ta način. *(Veledušua dekla.) V Saragosi na Španskem zadela je uboga dekla, ki že več let služi pri vdovi uecega višjega častnika, pri božični loteriji v-ioto 60 000 peset, to je nad 25 000 gld nagega denarja. Ubog) dekle bi si bilo lahko jiomagalo prav lepo s to vsoto, a izročilo je denar ubogi vdovi, da ji (spolni 8'čuo željo in da slednja pošlje svoja dva sinova na vseučilišče. Ona sama pa hoče ostati prej kot slej uboga delavna in zvesta dekla. * (Tristo žensk in otrok zgorelo.) V velikem hramu v N ngoo na Kitajskem nastal je mej slavnostuo gledališko predstavo požar. Neki dečak je vrgel gorečo cigareto v kup slame in ua m i h je bilo vse |>oslopje v jilatiieuu in so začele goreti tudi stopnice Nad 300 ž-nsk in otrok je /gorelo ali pa so bili stlačeni v silni gn^či pri izhodih, mnogo pa je hilo težko jioškodovanih * (Klobase i z — človeškega mesa.) V kaznilnici v Port Allegre umrl je nedavno jetnik Gmueppe Ram as, ki ju bil pred 30 leti obso:en na dosmrtno ječo, ker je izdelal klobase iz človeškega mesa Pri tedanjih obravnavah se je dognalo, da je umoril Kainas v to svrho IG oseb * (Roparski umor) Našemljeni roparji olomili so v graščino Pricbe blizu Bruselja, umorili grofico Bonoemaison :n dva Blužibuka, ter odnesli za oseruBtotisnč frankov vrednostnih jiapirjev. Policija i e zasačila dva izmej lo|>ovov. * (Eksplozija na parobrodu „Equa-tor" v B o r d e a u x u) je bila, kakor se je dognalo, posledica dinamitnega atentata. Na srečo so se potniki že prej izkrcali, drugače bi bilo mnogo več žrtev. Kapitan Lenaud'ć, ki je bil teško ranjen, je umrl. Vender ni dognano, je li ateutat delo anarhiBtov, ali pa je imel le namen prisvojiti si visoko zavaroval* nino za oddano in uničeno tovorno blago. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 24. januvarja. Kakor se čuje, namerava vlada sklicati državni zbor za dn4 20. ali 22. februvarja. Dunaj 24. januvarja. Zastopnik srbskega poslanika na Dunaj i, Barlovac, se je včeraj več ur posvetoval z grofom Kalnokvjem o situvaciji v Srbiji. Beligrad 24. januvarja. Avakumović ni mogel sestaviti ministerstva, ker nekateri izmej izbranih liberalcev niso hoteli prevzeti nobenega portfelja. Beligrad 24. januvarja. Kralj je vzprejel demisijo Grujićevega ministerstva in imenoval nov kabinet, ki je tako-le sestavljen: dosedanji poslanik na Dunaji Simič, predsedstvo, unanja dela in začasno finance, general Z d r a v k o v i ć javne zgradbe, državni svetnik Nikolaj ević notranja dela, polkovnik Milovan Pavlo vic vojno, profesor velike šole Lo zanič narodno gospodarstvo, profesor velike šole Andra Gjor-gjević pravosodje in začasno nauk. Beligrad 24. januvarja. Novo mini-sterstvo se danes popoludne predstavi skupščini inje ustaviti ob jednem nje zasedanje do 1. novembra. Vlada neče skupščine razpustiti ampak ž njo delovati kolikor mogoče, da se umiri javno mnenje. Rini 24. januvarja. V Paviji, v Pizi in v drugih krajih bili veliki izgredi. V Pizi so trajali poldrugi dan. Policija zaprla mnogo osob. Izgredniki ulomili v razne prodajalnice in odnesli, kar so dosegli. Konjeniki razgrnili množico. Mnogo osob ranjenih. London 24. januvarja. „Times" javlja, da se Avstrija ne utika v srbske homatije in da bi stopila iz svoje nevtralnosti le, če bi nastala revolucija, ali bi se pregnala dinastija. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skuAeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoč«; sredstvu. — 1 Skatljica a 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-| anteni »e Jalto Hvurl. — Zahtevaj lareeao Neustein-ove Elizabetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka Skatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna ,,|iri nv. Leopoldu", Dunaj* meita« l>kc der Hpleg-el- nud IMnnkeufcaiMe. — V LJubljani se do bivajo pri gosp. lekarjl O. Pleeoll-Jl. (1112—9) „LJUBLJANSKI ZVON" ■t©Jl aa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Javna zahvala. Za božično dre\o, prirejeno ubogi Šolski mladini, prejela je podpisana sledeče darove: Od štirih neimenovanih gospodov iz Slavonije 45 gld.; gospoda Pavel Lozar in A. Zebre nabrala v prijateljskih krogih 44 gld.; gospod j. Siiwa 25 gld.; slavim „Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice", bratje Koslerjevi, gospod »i meter 1'etar iz Stari-grada in gospod Kralj iz Hrvatske po 10 gld ; g Josip Pleivveis ing Dohrovie iz Jelša po 5 gld.; bratje Reinings-hans in g. Hndahinnigg po 3 gld.; razuo tega še od nekaterih gospodov manjše doneske. Mej driuiini so podpisani velikodušno podarili: gosp. Schrev veliko število dobrega kruha, gosp. Frtderi mnogo krofov, g. P Urbano, raznovrstne obleke in g. Seidl, kakor tudi gospa Tonetova ukusnih klobas. iii.-:..11 in darovateljem in darovateljicain usojam so na tem mestu imenom obdarovane mladine izreči naj-Ćoplejlo svojo zahvalo ter jih prositi, da blagovolo ubož-111 iii iihfiim fiolarjein tudi v prihodnje dobrotniki oatati. V Šiški, dni« 24. januvarja 1H94. A mi Juranele. Umrli so v Ljubljani: 22. januarja: Jožefa Bokavšek, delavčeva žena, 56 let, »»pekarska cesta It 35. — Jera Rakovec, gostija 72'/, let, Trnovske' ulice št. 7. 23. januvarja: Amalija grofinja Lichtenberg. zasob-nica, 87 let, Turjaiki trg it. 2. — Maks Zupančič, krojače v sin 5>/t lota, Strelifike ulice it. II. V deželni bolnici: 20. januvarja: Jurij Kunčič, gostač, 62 let. — Matija Baloh, gostač, 48 let 21. januvarja: Jakob Prebi v, gostač, 59 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina ▼ mm. d 08 •—> c6 j 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786 8 as. '34 1 um, "34 4 i.» 3 0° C 4 4° C 5 4° C si. zah. si. zah. si. zah. dež. obl. obl. 200 m. dežja. Srednja temperatura 4'3", za 6*8 nad normslou). H>\xna.jslc3L borza dne* 24 jaouvarja t. I. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebru .... 97 „ 80 , Avstrijska zlata renta....... 120 , 10 „ Avstrijska kronska renta 4"'„..... 97 „ 55 , Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 „ 55 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 94 „ 85 „ Avstro-ogerake bančne delnice .... 1025 „ — „ Kreditno delnice......... 354 , 75 „ London vista. . . ,....... 125 „ 30 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark , . 61 . 30 . 20 mark............ 12 „ 26 , 20 frankov . . . ,....... 9 n »5«/, „ Italijanski bankovci........ 43 „ 40 „ C. kr. cekini.......... 6 , 91 „ Dne 23. januvtria t. t. 4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 146 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 «1.1.. . 195 , 50 , Dunava reg. srečke 5»/0 po 100 gld. . . 128 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/,7o alati zast. listi . 121 „ 76 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 194 , 25 „ Ljubljanske srečke...... . 23 „ 75 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , — „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 154 , 75 „ Tramway-arust. vel j. 170 gld. a. v. . . . '2Hb „ — n Papirnati rubelj......... 1 „ 35l/« „ Poštna upraviteljica dobro izurjena, iell dobiti primerno aluibo. — Ponudbe naj se blagovole poslati na upravnistvo „Slovrnskega Naroda" pod „Vpravlteljlea**. (108—1) * Za pniHnou » af 'erecnn^oh pmliMkfi žartej vžilv ~ TIN0T.0APSI0I 00 lil PO S. AIN-KXF>EJLZ. EFt) s .kolvou" a mlniKni kstđoa kraliiri bez kntvv iakoito nonravnn■ tEr -— -Si Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih, Sestavil in izdal AITTOIT LEVEČ c. kr. okr. sodnik v Ložu. Cena 1 gld. to kr., po poŠti I gld. SO kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. G. tr. glavno ravnateljstvo aT.tr. dri, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega odL 3L. olctoTorat 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalnl časi osnajenl «o v arednJr+trropMkem rami. Srednjeerropaki 6*« je trajnemu času ▼ LJubljani aa 3 minuti naprej. Odhod U LJubljane (juž. kol.). OS lit. uri S min. po noei osebni Tlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransonsfoste, Ljubno, Dunaj, čea Selathal r Atmee, Isohl, Omunden, Solnograri, Tiend-Oattein, Zeli na jeseni, Steyr, Lino, lin-tlejovlcn. Pisanj, Marijine vare, Bger, PranooTe vare, Karlovo vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitettia. Ob 7. uri 06 min. zjutraj osebni vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Oe-lOTeo, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Selathal v Solnograd, Dumsd vi a Amstetten. Oh 11. uri BO min. dottoludn* osebni vlak t Trbla, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Fransensfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludne osebni Tlak t Trbii, Beljak, Oalorao, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnlo, Ourib, Oenavo, Paria, Lino, Isohl, Budejevioe, PlsenJ, Marijine vara, Bgar, FranooTe rarn, Karlovo rare, Prago, Draidane, Dunaj vin Amstetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri SS min. r/utrnl osebni Tlak a Dunaja via Amstetten, Draa-dan, Prage, FranooTlh »arov, Karlovih varov, Bgra>, Marijinih varoT, Planja, BudejeTio, Solnograda, Linoa, Htoyra, Isulila, Omundena, Zolla na jeseru, Lend-Oasteina, Ljubnega, Beljaka, Cnlovca, Fransensfest«, Trbiia. Ob 11. uri H7 min. dojtoludne osebni Tlak s Dunaja via Amstetten, Draidan, Prage, FranoOTih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plsnja, BudejeTio, Solnograda, Isohla, Omundena, Linoa, Htnvra, Parisa, Genere, Ouriha, Bregnioe, Zella na jeseru, Lend-Oasteina, lno-mosta, Ljubnega, OeloToa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri SS min. popoludne osebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovoa, Fransenifeate, Pontabla, Trbiia. Ob ti. uri 3i7 min. avttiar osebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod lm LJubljano (jut. kol.). Ob e. uri HS min. u)utrt\f t Kočevje. iy. ,, OO „ opoludne „ „ „ 6. „ tO „ zifčrr „ „ Prihod v LJubljano ijuž. kol.). Ob 8. uri lO min. njutraj is Kočovja. „ 1. „ Ol „ %>oj>otudne „ n m «. .. 48 m «w*er » » Ob Odhod lz LJubljano (dr*., kol.;. 7. uri IS min. zjuirn.l r Kamnik. „ }Š. n 08 „ popoluilnc „ m „ G. „ SO „ »veter „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. Mri SI min. zintnij is Kamnika. IS „ dopoludne „ ,, HO „ »veder „ 11. e. 4-19) Velik lep magacin v DhjživahnejSi ulici »redi mesta, ki je tudi prikladen za vsake vrste prodajalnlco, se takoj odrta v ■■ u I e m. — VpraSa naj se v Špltal-altlli ulicah it. 41 pri Kr. Petri« u v LJubljani. (104-2) 30 gld. na mesec in visoko provizijo zamore si prislužiti vsak, ki ima dosti znancev, s tem, da vzprejtne narodila na patentovane. predmete, ki so prav lahko specafo v vsakem okraju. — Ponudbe s pismeno znamko zh 5 kr. za odgovor pod „1050" na I. Aubreeht-a v Pragi, Pfikopv "2. (107—1) Velika gostilna v Šuiart-ieiii pri jLItkJI, tik cerkve, z verando, kletjo in lepim stanovaDiem, obdana b proatornim vrtom in kegl|i^em, »te odda v najem. — Ve6 se izve pri lattttiktl slonlpu «Takllć-u v Šmart- n e m pri Litiji (110—1) Umetni mlin novo opravljen, z mlinom za proso, na južni železnici, v rodovitnem kraji, s konstantno vodno silo, se da v zakup veščemu mlinarju skupaj z ekonomijo in mlatilnico pod ugodnimi pogoji, eventuvelno se tudi proda. (75—4) Več pove upravniStvo „Sloveuskega Naroda", kateremu naj se vpošljejo tudi referencije v Bvrbo dalinih pogajauj pod „strokovnjak št. 2000". *-'o Alojzij Vodnik kamnarski mojster- in posestnik Ivanka Vodnik roj. Pogačnik poročena. JO.) Ljubljana, ^3- prosinca 1H94. Posojilnica v Logatcu registro vana zadruga z o joči. ejeno zavezo. Aktiva za šesto upravno leto 1893. 1 '<£ :i 4 5 n Kld. I kr. Inventa.'.............. 216 Posojila..............12!).r>liJ Zaostale obresti posojil........ Glavnica pri denarnih zavodih K'd. 7007'1'J \ Obresti te glavi ice za 1. 1893 „ 51*81 / Prehodni znesek........... Gotovina K Mi! t 7058 90 7»j 23 43 gld Glavni deleži 90 a 100 gld Opravilni „ 28H a 10 , = , K 303 a 1 „ - - Hranilne vlo^'e.....K'd- 1 Kapitalizovane obresti . . „ Za loto 1894 prejete obresti . . Neizplaćnna dividenda .... Splolui rezervni fond . . . gld. 4Vi°/0 obresti rez. fonda. . „ Vstopnina ....... „ Posebni rezervui fond ... „ 4,/i°/o obresti rez. fouda . . „ DonoB za rezervni fond , . „ Neizplačani nagrsdi..... Dobiček......... . 9000-— 2880— 303 — 1B433-44 3984-43 712 — 3204 37 — 3365-34 151-42 38878 Pasiva Kld. kr. 12183 — | 120417 87 1045 09 110 43 781 04 3905 54 60 __ 2981 60 || 141484 57 (93) "V 1>o1«mJ«i» Lotfntcu, dne IH. juinivarja 1894. Ravnateljstvo! Izdajatelj iu odgovorni ureduik: J oh i p No II i. Lastniua in tisk „Narodne Tiskam«".