VREME 19. in 25, moja so pustošila nfiDtiia neurja MORJE Temperatura morja je cc o 25,3 !£ AGROMeTEOROLOSIJA Na Obali in (Soriškem so rastfire trpele sušo VPLIV bi A LJUDI Maja nas je zajel prvi vročinski vol VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2009.................................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2009....................................................................................................................23 Podnebne razmere v pomladi 2009 ..........................................................................................................29 Meteorološka postaja Cankova.................................................................................................................41 VPLIV ONESNAŽENOSTI ZRAKA IN POLETNEGA VREMENA NA LJUDI 46 AGROMETEOROLOGIJA 52 HIDROLOGIJA 58 Pretoki rek v maju......................................................................................................................................58 Temperature rek in jezer v maju................................................................................................................62 Višina in temperatura morja v maju...........................................................................................................66 Zaloge podzemnih vod v maju 2009 ......................................................................................................... 70 KOPALNE VODE - VARNO IN ZDRAVO KOPANJE 76 ONESNAŽENOST ZRAKA 81 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji - maj 2009................................................................................................................... 90 Svetovni potresi - maj 2009...................................................................................................................... 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 94 Fotografija z naslovne strani: Pomlad je bila med nekaj najtoplejšimi doslej, tudi sončnega vremena je bilo več kot običajno. Hrošč z Gontarskega vrha (foto: Matej Bulc) Cover photo: Spring 2009 was among the warmest springs ever recorded; also sunny weather exceeded the long-term average. Beetle on Gontarski vrh (Photo: Matej Bulc) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Stanka Koren, Janja Turšič, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v maju 2009 Climate in May 2009 Tanja Cegnar Zmajem se izteka meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko. Temperatura zraka od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto maja zabeležimo tudi močnejši prodor hladnega zraka in prvi vročinski val. Tudi letos nam je maj poleg vročega obdobja prinesel izrazito ohladitev. Žal sta maj zaznamovali tudi dve močnejši neurji s točo, ki sta povzročili znatno škodo. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 =5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BILJE "II 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, May 2009 15 10 5 0 Povprečna majska temperatura je v več kot polovici države presegla dolgoletno povprečje vsaj za 3 °C, le na skrajnem vzhodnem obrobju Prekmuija je bil presežek pod 2 °C. Od sredine minulega stoletja je bil maj na Kredarici in v Novem mestu le dvakrat toplejši, v Ljubljani pa si letošnji maj deli drugo mesto. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v zahodni polovic države so Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dolgoletno povprečje presegli vsaj za petino, v visokogorju pa kar za slabi dve petini. Primorska in večji del Notranjske sta trpeli sušo, saj večinoma niso zabeležili niti dveh petin običajnih majskih padavin. Samo na severovzhodu države so zabeležili več padavin kot običajno. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Maja je bila večina dni toplejših kot običajno. Marsikje po državi so manjše negativne odklone beležili v prvih nekaj majskih dnevih, ob ohladitvi v zadnjih dneh maja pa je dnevno povprečje temperature povsod zdrsnilo pod običajne vrednosti. Nekoliko pod dolgoletnim povprečjem sta v Prekmuiju bila tudi 13. in 14. maj. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega meje običajne spremenljivosti, saj je bila na sedanji lokaciji merilnega mesta višja povprečna majska temperatura zabeležena le maja 2003 (18,3 °C), maja 1958 je bilo enako toplo kot letos, maja 1986 je bila povprečna mesečna temperatura 17,6 °C, v majih 2001 in 2002 ter 2007 pa je bilo mesečno povprečje 17,2 °C. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 11,3 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti; toplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C ter v majih 1999 in 2001 11,7 °C, enako hladna kot letos so bila majska jutra tudi lani; najhladnejša so bila jutra maja 1957 s 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 24,5 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in od sredine minulega stoletja tretja najvišja vrednost. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil maj 2009 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 3,2 °C, pozitivni odklon 3,4 °C od dolgoletnega povprečja je opazno presegel meje običajne spremenljivosti primerjalnega obdobja 1961-1990, saj je bil to tretji najtoplejši maj od začetka meritev. Doslej najhladnejši je bil maj 1991 z -3,7 °C, -2,9 °C je bilo maja 1970, maja 1980 je bilo -2,5 °C, -2,4 °C pa leta 1957. Najbolj topel je bil s 3,8 °C maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003. Le nekoliko nižjo povprečno temperaturo kot letos so zabeležili maja 1999 (3 °C) in maja 1986 (2,9 °C). Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Hladne dni so v letošnjem maju beležili le na Kredarici, bilo jih je 12; v nižinskem svetu jih ni bilo. Vroči so dnevi, ko temperatura do- 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja seže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko, a v drugi polovici meseca smo skoraj povsod po nižinah zabeležili temperaturo nad 30 °C. Na Goriškem je bilo 5 vročih dni, na Obali štirje, v Novem mestu in Celju po dva. V Murski Soboti in Mariboru temperatura ni dosegla 30 °C. V Ljubljani sta bila maja letos dva vroča dneva, kar je toliko kot lani in presega povprečje; od sredine minulega stoletja je bilo poleg letošnjega še 10 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Črnomlju jih je bilo 19, v Biljah 18, na Bizeljskem 17, po 15 so jih zabeležili na Obali, v Godnjah, Celju in Ljubljani po 15. V Ljubljani je bilo maja le trikrat več toplih dni, največ jih je bilo maja 2003, ko jih je bilo kar 20, od sredine minulega stoletja je bilo 6 majev brez toplih dni. LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število vročih majskih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA III Ml. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih majskih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 Na Kredarici je bilo najhladneje 5. maja, izmerili so -5,7 °C. V preteklosti so maja na Kredarici izmerili že občutno nižjo temperaturo, tako je bilo maja 1957 kar -15,8 °C, maja 1970 so izmerili -13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z -13,7 °C in maja 1962, ko je bilo -13,6 °C. V Ratečah so izmerili 1,8 °C. V večini krajev je bilo najhladneje v prvih šestih majskih dnevih ali pa zadnji oz. predzadnji dan meseca, le v Lescah se je živo srebro spustilo najnižje 28. maja. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 6,8 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (-2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat -1,2 °C), 1952 (-1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat -0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že osemnajsto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961-1990. Na Obali se je ohladilo na 7,5 °C, enako tudi v Godnjah na Krasu. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961-1990 normals Najvišja temperatura je bila dosežena 25. in 26. maja. Na Kredarici je bilo 14,4 °C, kar je najvišja temperatura v maju, odkar potekajo meritve temperature na tem visokogorskem observatoriju. Doslej 4 25 20 3 2 5 0 0 34 8 32 30 4 28 26 0 24 22 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja je bila najvišja majska temperatura iz majev 2003 in 1967, ko je bilo 14 °C, le malo nižja je bila temperatura maja 1969, takrat so izmerili 13,8 °C. Najviše se je živo srebro povzpelo v Biljah in Godnjah, izmerili so 33,0 °C. Na Obali je bilo 32,3 °C in niso dosegli lanskih rekordnih 33,2 °C. Tudi v Murski Soboti so z 29,3 °C zaostali za lanskim rekordom 32,9 °C. Prav tako v Mariboru, kjer je bilo 29,7 °C, kar je precej manj od lanskega rekorda 33,5 °C. Podobno lahko trdimo tudi za Novo mesto, kjer so z 31,0 °C zaostali za lanskimi rekordnimi 32,6 °C V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura že osemnajsto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem, izmerili so 32,2 °C, kar je več kot lani in od sredine minulega stoletja druga najvišja temperatura; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 6. Mean air temperature in May Maja 2009 je povprečna temperatura zraka močno presegla dolgoletno povprečje. V Murski Soboti, Celju in na Kredarici ostaja najtoplejši maj 1958; v Ljubljani, Novem mestu in na Obali je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo najhladneje maja 1991. V Ratečah je bilo v povprečju 13,8 °C, kar je toliko kot v maju 1958, v majih 1986 in 2003 je bilo 13,4 °C, v majih 2001 in 2007 pa 13,2 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 p ra 5 ra £ 0 E w 100 > 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 300 -, 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 iIlILi.. Ii. ill m 1 illlllilll.liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 11. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Zaga Soca Log pod Mang. Lesce Ratece Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 50 100 150 200 250 300 300 0 □ povprečje 1961 - 1990 ■ maj 2009 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm maja 2009 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in May 2009 and the 1961-1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kamniški Bistrici, in sicer 15, trije dnevi manj so bili na Jezerskem. Po 11 takih dni je bilo v Lendavi, Velikih Dolencih, Celju, Slovenj Gradcu in na Kredarici. Samo trije taki dnevi so bili v Biljah. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 20 15 sS 10 T3 O > CD -H-» >(/5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Maja je v Ljubljani padlo 59 mm padavin, kar je 48 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 199 mm pa maja 1982. Slika 14. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 14. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo, če je le-ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Snega maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. 5 Slika 15. Zgodnja košnja, Grosuplje, 14. maja 2009 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. Early hay harvesting in Grosuplje on 14 May 2009 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - maj 2009 Table 1. Monthly meteorological data - May 2009 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 126 65 15 Brnik 384 83 71 9 Jezersko 740 112 66 12 Log pod Mangartom 650 69 31 8 Soča 487 58 28 8 Žaga 353 61 22 6 Kobarid 263 65 27 7 Kneške Ravne 752 76 29 8 Nova vas 722 48 41 5 Sevno 515 92 86 9 Slovenske Konjice 730 59 64 9 Lendava 345 90 115 11 Veliki Dolenci 195 79 94 11 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja maja 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in May 2009 compared with 1961-1990 normals KREDARICA _ L.li i I. .1 0 -...................................................... 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 400 r 300 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja Figure 17. Sunshine duration 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 = 200 .ffi 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 400 400 - 300 300 200 = 200 0 400 300 0 0 11 532353235323482353234823482348 482323482323232348484848232323 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 16 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod preseženo. Presežek nad petino dolgoletnega povprečja je bil v zahodni polovici države, izjema je bila le Obala, kjer je sonce sijalo 16 % dlje kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici je bilo sončnega vremena dve petini več kot običajno. E JE o g 20 > ra -o ra 10 8 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E JE o C 20 > ra 8 O č 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E JE o C 20 > ra 0 .............................. 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 3 E 40 J^ 0 8 o c 30 9 > S ® >o -o r 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 13 1= 30 Jž 10 .Q O O C 20 O ■> n (0 >o •O n (0 O CL (rt 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 0 .............................. 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2009 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2009 40 16 30 12 30 12 n 20 8 O 10 4 4 0 0 0 0 30 12 30 12 8 o 10 4 10 4 0 0 40 16 50 30 12 20 10 4 10 0 0 0 16 40 12 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 350 300 250 o 200 S 150 100 50 0 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 266 ur, kar je za dobro četrtino več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena maja 1958 (303 ure), med bolj sončne spadajo še maji 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur je sonce sijalo maja 1957. LJUBLJANA J 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja Slika 21. Število oblačnih dni v maju in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of clear days in May and the mean Figure 21. Number of cloudy days in May and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 9 20 15 6 = 10 3 5 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah in na Obali, kjer so jih našteli po 8, le dan manj je bil jasen v Črnomlju. Samo po en jasen dan so zabeležili v Slovenj Gradcu, Mariboru in Kočevju. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju (slika 20); od sredine minulega stoletja je bilo 10 majev brez jasnega dneva, po sedem majskih jasnih dni je bilo v letih 1976 in 1979. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 10, v Murski Soboti pa so jih našteli 7. Na Krasu je bil en oblačen dan, na Goriškem in na Obali pa po dva. V Ljubljani so bili 4 oblačni dnevi, kar je pet dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 21); v majih 1958, 1973 in 2000 sta bila le po dva oblačna dneva, po 17 oblačnih dni je bilo v majih 1951 in 1957. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu Slovenije 4,5 do 6 desetin. Največji delež neba so v povprečju prekrivali oblaki na Kredarici (6,4 desetin), v Slovenj Gradcu pa 6 desetin. Najmanjši delež neba so oblaki prekrivali na Krasu (3,6 desetin). Na Obali in na Goriškem je bila povprečna oblačnost 4,1 desetine. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - maj 2009 Table 2. Monthly meteorological data - May 2009 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 15,7 3,2 22,6 9,6 30,6 26 6,0 28 0 9 53 238 5,0 3 3 63 51 10 8 0 0 0 0 Kredarica 2514 3,2 3,4 5,6 0,9 14,4 25 -5,7 5 12 0 522 221 139 6,4 10 2 130 77 11 9 14 31 520 1 753,5 5,8 Rateče-Planica 864 13,8 3,6 21,0 6,7 29,0 25 1,8 4 0 7 1 02 232 122 4,5 3 8 102 71 10 9 2 0 0 0 921,0 12,5 Bilje 55 18,7 3,0 25,7 11,8 33,0 25 7,3 3 0 18 0 284 129 4,1 2 6 26 23 3 8 0 0 0 0 1010,5 13,5 Letališče Portorož 2 18,7 2,5 24,9 12,7 32,3 26 7,5 30 0 15 0 294 116 4,1 2 8 26 34 5 5 0 0 0 0 1017,2 14,2 Godnje 295 17,6 3,3 25,1 12,2 33,0 25 7,5 6 0 15 0 293 3,6 1 6 38 34 6 4 0 0 0 0 Postojna 533 15,7 3,6 23,0 8,2 31,6 25 3,4 6 0 10 46 273 138 5,5 3 3 39 29 4 1 1 0 0 0 Kočevje 468 15,6 2,8 23,7 9,1 31,9 25 4,2 6 0 14 74 5,7 6 1 76 62 8 2 4 0 0 0 Ljubljana 299 18,1 3,5 24,5 11,8 32,2 25 6,8 1 0 15 8 266 127 5,2 4 3 59 48 8 7 2 0 0 0 983,3 13,1 Bizeljsko 170 18,1 3,4 25,3 11,7 32,8 26 6,0 4 0 17 10 5,2 6 6 46 47 8 2 2 0 0 0 Novo mesto 220 17,5 3,2 23,6 11,3 31,0 25 4,8 4 0 14 28 241 113 5,3 6 4 62 65 7 11 2 0 0 0 991,4 14,2 Črnomelj 196 18,7 3,7 25,0 10,9 32,0 25 4,0 4 0 19 9 4,7 6 7 49 48 6 7 0 0 0 0 Celje 240 16,8 2,7 23,8 10,4 31,0 25 4,7 4 0 15 35 236 111 5,9 6 2 80 83 11 8 0 0 0 0 989,6 13,8 Maribor 275 17,1 2,4 22,5 12,0 29,7 26 6,7 31 0 10 11 246 120 5,9 6 1 130 138 9 10 0 0 0 0 985,6 12,8 Slovenj Gradec 452 15,6 2,8 22,6 9,4 29,6 26 3,6 4 0 12 54 220 107 6,0 6 1 74 72 11 8 2 0 0 0 12,6 Murska Sobota 188 16,8 2,3 22,7 11,2 29,3 26 5,8 31 0 12 12 247 112 5,7 7 2 94 129 9 9 2 0 0 0 996,3 13,8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - maj 2009 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - May 2009 Postaja I. dekada II . dekada III .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 15,7 21,7 23,8 10,0 8,0 8,2 4,6 19,5 26,0 29,4 13,1 11,5 11,3 8,9 20,7 26,8 32,3 14,8 7,5 13,2 6,1 Bilje 15,9 23,5 26,0 9,2 7,3 7,8 5,3 19,8 26,7 30,5 12,4 10,4 11,3 9,3 20,2 26,9 33,0 13,5 7,9 12,8 6,4 Postojna 13,0 20,1 23,4 6,2 3,4 4,6 1,6 16,5 23,9 26,6 8,4 6,0 6,6 4,0 17,5 24,7 31,6 9,8 3,4 8,1 1,3 Kočevje 12,9 21,2 26,3 6,4 4,2 4,7 2,2 16,8 24,7 28,2 10,3 7,8 8,5 5,9 16,8 25,0 31,9 10,5 4,2 9,3 2,4 Rateče 11,4 18,3 23,0 4,3 1,8 1,4 -1,9 15,0 21,7 25,4 7,9 5,2 4,8 1,1 14,8 22,8 29,0 7,7 2,8 5,1 -1,9 Lesce 13,5 20,4 25,4 7,9 6,1 6,2 4,0 16,7 23,2 27,5 10,1 7,0 9,3 5,9 16,8 23,9 30,6 10,6 6,0 10,4 6,0 Slovenj Gradec 13,8 20,4 25,3 7,4 3,6 5,3 2,0 16,9 23,7 27,8 10,4 7,9 8,0 5,0 16,2 23,4 29,6 10,3 5,0 8,1 1,6 Brnik 13,7 21,1 24,7 6,7 4,9 17,6 24,4 28,6 10,1 6,7 17,3 25,3 31,6 10,8 5,7 Ljubljana 15,5 21,9 25,7 9,5 6,8 6,1 3,8 19,5 25,3 29,9 13,0 10,0 9,7 5,6 19,1 26,3 32,2 12,7 7,8 10,3 5,2 Sevno 13,8 19,5 24,2 9,7 7,0 6,8 4,0 17,6 22,9 28,0 12,9 10,7 10,7 8,0 17,1 22,8 28,5 12,2 4,8 10,8 2,4 Novo mesto 15,0 21,9 26,8 8,6 4,8 6,1 3,1 18,8 24,8 28,8 12,9 11,4 9,6 7,6 18,5 24,1 31,0 12,3 6,3 10,6 3,1 Črnomelj 16,1 23,2 28,0 7,9 4,0 6,6 2,5 20,1 26,1 30,0 12,4 8,5 10,7 6,5 19,7 25,8 32,0 12,3 6,5 10,8 5,5 Bizeljsko 16,0 23,6 28,6 9,4 6,0 6,9 4,2 19,6 26,6 31,0 13,4 11,0 11,1 8,8 18,5 25,7 32,8 12,3 6,6 10,5 5,0 Celje 14,5 22,0 27,2 8,0 4,7 5,7 2,0 18,2 24,8 28,7 11,8 8,8 10,0 6,3 17,7 24,6 31,0 11,4 6,0 10,0 3,9 Starše 15,9 22,8 28,2 9,8 4,9 8,0 3,6 18,0 24,3 29,0 12,4 9,2 11,3 8,2 17,5 23,4 30,5 12,1 6,7 11,2 5,0 Maribor 16,1 21,8 26,9 10,9 7,2 17,7 23,0 28,1 12,8 10,6 17,4 22,7 29,7 12,4 6,7 Murska Sobota 15,7 22,2 27,7 9,4 6,9 6,7 3,6 17,7 23,3 28,0 12,2 10,1 10,5 7,2 17,0 22,6 29,3 12,1 5,8 10,8 4,4 Veliki Dolenci 15,2 20,8 26,0 9,8 7,9 5,4 3,0 16,9 21,8 27,0 11,9 9,4 8,1 5,2 16,6 21,8 27,8 12,1 5,4 7,8 2,0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - maj 2009 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - May 2009 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. II M od 1. 1. 2009 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 5,1 3 2,6 1 18,1 2 25,8 6 317 Bilje 0,9 2 5,9 1 18,8 5 25,6 8 538 Postojna 10,9 5 0,5 1 27,2 4 38,6 10 534 Kočevje 24,4 4 20,2 3 31,1 6 75,7 13 539 Rateče 16,0 3 18,1 2 68,3 6 102,4 11 619 Lesce 5,0 5 15,6 4 42,9 5 63,5 14 578 Slovenj Gradec 6,9 3 18,3 4 48,6 6 73,8 13 380 Brnik 4,9 4 2,9 3 74,9 5 82,7 12 545 Ljubljana 11,5 4 0,6 1 46,9 6 59,0 11 521 Sevno 14,2 5 52,8 3 24,5 7 91,5 15 480 Novo mesto 26,9 4 1,0 2 33,6 6 61,5 12 446 Črnomelj 18,9 5 7,6 1 22,2 3 48,7 9 512 Bizeljsko 11,8 3 21,4 3 12,3 5 45,5 11 304 Celje 9,7 4 42,4 3 27,8 6 79,9 13 413 Starše 4,7 4 29,5 4 103,0 7 137,2 15 422 Maribor 1,3 3 23,3 6 105,4 6 130,0 15 394 Murska Sobota 2,7 4 50,3 6 41,3 6 94,3 16 347 Veliki Dolenci 17,0 2 24,9 5 36,9 8 78,8 15 269 LEGENDA: I., II. III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2009 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2009 600 400 200 LJUBLJA NA -r j 1.jan 1 .feb 1.mar 1 .apr 1.maj 0 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ljubljana Maribor Kredarica ««.A. 93 % 39 % SSW 12 m/s 9! % SSE 1 2 m/s S 12 m/s 3 6 % 8 6 % N 39 m/s 18 % NNW 5 6 %/s NNE 3 8 %/s Novo mesto 2 6 % 18 % N 13 m/s 3 7 % NNW o8 %/s NNE 17 %/s eelM2 0 % 8 2 % SSW 15 m/s 52 % SSE 21 m/s S 2 2 m/s Portorož - letališče Bilje Slika 22. Vetrovne rože, maj 2009 Figure 22. Wind roses, May 2009 8 5 % N 16 m/s 5 0 % N 2 0 m/s NNW 17 %/s NNE 11 %/s 5 9 % NNW 1.8 m/s 3 9 % NNE 1.8 m/s MC 12 2 % NE 1.3 m/s m««» 12 6 % NW 1.3 m/s MC 38 % NE 1.6 m/s NW 1.5 m/s NW 7 8 m/s MC 2 5 % NE 3 1 m 22.9 % WNW 1 6 m/s CMC 38% ENE 1.2 m/s 2 0 % WNW 1 5 m/s CMC 8 8 % ENE 1.6 m/s 16.9 % WNW 7 3 m/s 3.1 % ENE 3.2 m/s km 7 3 % W 1.9 m/s 3.2 % E 10 m/s 7 9 % E 17 m/s 9.9 % W 74 m/s E 4 3 m/s 1 9 % WSW 14 m/s CCC 4 2 % ESE 1.3 m/s WSW 2 7 %/s ccc 4/% ESE 1.5 m/s 2.3 % WSW 5 3 %/s CCC 16 7 % ESE 6.0 m/s 1.3 % SW 1.0 m/s cc 8/ % SE 1.8 m/s —.«,12 3 % SW 2 7 m/s SE 1.5 m/s «,a.0 4 % SW 3.4 m/s SE 60 % SE 6.4 m/s 5.9 % SSW 1 5 m/s ccc 34 % SSE 1.6 m/s 0 2 % SSW 2 0 m/s S 3 5 % SSE 4.9 m/s 0 2 % S 20 m/s N 10 m/s N 3 6 m/s NNW 3 2 %/s NNW 1 2 m/s NNE 1 8 m/s NNE 4 6 m/s 2 8 % NW 17 m/s MC 2 9 % NE 35 m/s Kie 9 9 % NE 2.1 m NW 36 %/s MC 37 % Nt 58 m/s NW 4 8 % WNW 1 8 %/s CMC 4 6 % ENE 2.2 m/s WNW 39 %/s 5.4 % ENE 5.4 m/s 5 9 % WNW 1 7 m/s 9.6 % ENE 2.3 m/s 3.6 % E 3 8 m/s 4.8 % W 18 m/s 18.6 % E 2 2 m/s 9.7 % W 12 m/s 4 / % E 17 m/s W WSW %/s ESE 7.7 % WSW 2 7 m/s ese 26 7 % ESE 1.8 m/s 9.8 % WSW 1 8 m/s ccc 24 % ESE 1.1 m/s 33 0 % SE 3.6 m/s SW 8.3 % SW 2 4 m/s SE SW 1.5 m/s SSW 4 8 %/s 5 1 % SSE 4.2 m/s 5.5 % SSW 3 0 m/s ccc 24 % SSE 1.4 m/s 31 % S 4 0 m/s S 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo slabih 46 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 27. maja dosegel 19,2 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 5 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 16,0 m/s 27. maja. V Biljah sta vzhodnik in vzhodju-govzhodnik skupno pihala v 45 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 1. in 29. maja dosegel 12,3 m/s, bilo je pet dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani sta bila najpogostejša severovzhodnik in jugozahodnik, oba sta pihala v dobrih 12 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 1. maja 15,3 m/s; v 12 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v dveh dneh presegel 30 m/s, v sunku je 12. maja dosegel hitrost 30,8 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 43 % vseh terminov, vzhodniku in jugjugovzhodniku pa slabih 26 %. V Mariboru je bil najpogostejši zahodseverozahodnik s 23 % vseh primerov. Sunek vetra je 22. maja dosegel 18,2 m/s; bilo je sedem dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno skoraj v polovici vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 17,8 m/s 29. maja, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 20,9 m/s, bil je le en dan s hitrostjo nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 27. maja dosegel 19,2 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, maj 2009 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, May 2009 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,7 3,1 3,4 2,5 19 12 62 34 115 115 119 116 Bilje 1,8 3,8 3,4 3,0 3 20 41 23 125 1 31 132 129 Postojna 2,2 4,1 4,5 3,6 27 1 58 29 133 1 39 142 138 Kočevje 1,3 3,6 3,0 2,8 64 51 69 62 Rateče 2,6 4,4 3,6 3,6 37 39 128 71 112 1 32 124 123 Lesce 2,1 3,8 3,4 3,2 13 40 91 51 Slovenj Gradec 2,2 3,8 2,5 2,8 23 59 115 72 118 1 06 99 107 Brnik 1,8 3,9 3,2 3,0 15 8 166 71 Ljubljana 2,2 4,5 3,6 3,5 33 2 95 48 126 1 24 131 127 Sevno 1,8 4,0 3,2 3,1 48 150 58 86 Novo mesto 2,1 4,1 3,4 3,2 99 3 92 65 131 97 113 113 Črnomelj 2,4 4,7 3,8 3,7 58 24 58 48 Bizeljsko 2,6 4,5 3,1 3,4 39 71 34 47 Celje 1,8 3,7 2,7 2,7 38 127 74 83 123 1 04 116 114 Starše 2,6 3,0 2,1 2,5 20 106 302 160 Maribor 2,8 2,6 1,9 2,4 5 74 290 138 140 111 111 120 Murska Sobota 2,5 2,8 1,6 2,3 13 211 146 129 132 1 03 104 112 Veliki Dolenci 2,3 2,2 1,5 2,0 63 107 109 94 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Prva tretjina maja je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja, odkloni so bili večinoma med eno in 3 °C. Padavin je povsod primanjkovalo, v Biljah in Mariboru je padlo le nekaj kapelj dežja. V Novem mestu so skoraj dosegli dolgoletno povprečje. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena je bilo povsod opazno preseženo; največji presežek, 40 %, je bil v Mariboru. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 23. Levo travnik gorskih narcis (Narcissus radiiflorus) na Struški, 23. maja 2009 (foto: Franc Štibernik) in desno travniški grintavec (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Madow with Narcissus radiiflorus on Struška on 23 May 2009 (Photo: Franc Štibernik) and Scabiosa graminifolia (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini maja je povprečna temperatura povsod presegla dolgoletno povprečje. Odkloni so bili večinoma med 1 in 1,7 °C; v Črnomlju je bilo za 2,1 °C topleje, najmanjši odklon je bil v Kočevju (0,8 °C). Padavin je primanjkovalo le na Štajerskem in Dolenjskem; v Biljah je padla 2,2-kratna količina običajnih padavin, na Obali in v Velikih Dolencih skoraj 2,1-kratna količina. Trajanje sončnega vremena je bilo podpovprečno le v Ratečah, Postojni, na Goriškem in Obali, kjer je sijalo 90 do 100 % običajnega časa; največji presežek je bil v Mariboru in Murski Soboti, sonce je sijalo za slabo petino več časa kot v dolgoletnem povprečju. Tudi v zadnji tretjini maja je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, na severovzhodu države odklon ni presegel 2 °C, v Postojni pa je dosegel 4,5 °C. Padavine so bile tudi v zadnji tretjini porazdeljene neenakomerno, večinoma dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, v Staršah in Mariboru pa je padalo okoli trikrat toliko dežja kot običajno, običajne padavine so bile presežene tudi v Prekmurju, Ratečah, na Koroškem in Brniku. Sončnega vremena je bilo toliko kot običajno v Slovenj Gradcu, drugod ga je bilo več kot običajno, v Postojni je bil presežek dve petini. 700 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na Kredarici je bila 1. maja snežna odeja debela 520 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm debelo snežno odejo, kar je naj-debelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu maju, leta 2007 pa najtanjšo, 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). Slika 24. Največja višina snega v maju Figure 24. Maximum snow cover depth in May V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2009 snežne odeje v nižini ni bilo. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 25. Dnevna višina snežne odeje v maju 2009 Figure 25. Daily snow cover depth in May 2009 LJUBLJANA 11 600 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 ._ 10 MURSKA SOBOTA 200 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan ._ 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 26. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Novem mestu, in sicer 11, le dan manj so zabeležili v Mariboru. Po 9 takih dni je bilo na Kredarici, v Ratečah in Murski Soboti. V Postojni so zabeležili le en tak dan. Maja sta Slovenijo prizadeli dve večji neurji, prvo je pustošilo 19. maja. Po razmeroma mirnem jutru je že dopoldne nastalo nekaj neviht. Popoldne so nevihte najprej nastajale v gorskem svetu. Šele zvečer so Koroško in Štajersko zajele najmočnejše nevihte, ker so se nevihte počasi premikale, smo bili lokalno priča močnim dolgotrajnejšim nalivom. Nevihte sta ponekod spremljala tudi toča in močni sunki vetra. Seveda je merilna mreža meteoroloških postaj preredka, da bi zabeležila najmočnejše sunke vetra in najobilnejše nalive. Kljub temu so na Lisci izmerili v 10 min 51 mm dežja, v 15 min pa 57 mm, kar sta v Sloveniji rekordni vrednosti. 0 15 15 10 5 5 0 0 15 5 Drugo močno neurje s točo in močnimi sunki vetra je Slovenijo prizadelo 25. maja. Tudi tokrat se je dan začel mirno, v toplem in vlažnem zraku pred hladno fronto so šele popoldne nastajale močne nevihte, najmočnejše med 18. in 21. uro. Ponekod je padala toča v velikosti jajca ali celo jabolka, največja zrna so se verjetno ognila meteorološkim postajam, vendar pa so v Trbojah zabeležili točna zrna s premerom 7 cm, v Dvoru pri Ljubljani 6,5, v Lipoglavu in Pirničah 6 cm. Največ škode so utrpeli avtomobili, kar se je naslednjega dne poznalo po dolgih kolonah pred zavarovalnicami. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so bili 4 dnevi z meglo. Po dva taka dneva so zabeležili v Ratečah, na Bizeljskem in v Novem mestu, v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z meglo, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo dvanajst dni z meglo. Slika 27. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 27. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961-1990 15 10 0 LJUBLJANA L 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 22 E 18 o 14 .25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 22 Razvoj vremena v maju 2009 Weather development in May 2009 Janez Markošek 1.-4. maj Delno jasno, občasno pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Na vreme pri nas je vplivalo manjše višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je iznad severovzhodne Evrope prek naših krajev pomikalo proti jugu. Sicer pa je bilo nad zahodno in deloma srednjo Evropo območje visokega zračnega pritiska (slike 1-3). V noči na 1. maj je predvsem v južni in zahodni Sloveniji deževalo. Čez dan je bilo delno jasno, občasno pretežno oblačno. Ponekod so bile plohe in nevihte. Tudi v preostalih dneh obdobja se je oblačnost precej spreminjala. Predvsem sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Prva dva dni je ponekod pihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 5.-6. maj Pretežno oblačno, povečini suho Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, le občasno se je delno razjasnilo. Drugi dan zvečer je v severovzhodnih krajih padlo nekaj kapelj dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 7. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, toplo V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 8.-11. maj Delno jasno, občasno pretežno oblačno, jugozahodnik, toplo Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami in Balkanom pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. 9. maja popoldne so bile posamezne kratkotrajne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 12.-13. maj Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska, nad severovzhodno Evropo pa ciklonsko območje. Hladna fronta je od jugovzhoda segala tudi nad območje Alp (slike 46). Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, pihal je jugozahodni veter. Proti večeru so bile v vzhodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte, ki so se pozneje pojavljale tudi v severni in osrednji Sloveniji. Zapihal je severni do severovzhodni veter. Drugi dan je bilo na Primorskem občasno delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Popoldne so bile krajevne plohe. Drugi dan je bilo hladneje, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 22, na Primorskem do 26 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 14. maj Pretežno oblačno in povečini suho, ponekod jugozahodnih Nad zahodno Evropo, Alpami in zahodnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno in povečini suho vreme. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 26 °C. 15. maj Pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne krajevne padavine, deloma plohe Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od juga pritekal vlažen zrak (slike 7-9). Pretežno oblačno je bilo, sredi dneva in popoldne so bile krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C. 16. maj Delno jasno, popoldne posamezne plohe, jugozahodnih Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Popoldne so bile posamezne plohe. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 24 do 28 °C. 17. maj Pretežno jasno Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. Od jugozahoda je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 18.-20. maj Delno jasno, krajevne plohe in nevihte, vroče Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo in Balkanom pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo delno jasno, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Naslednje jutro je bilo nekaj krajevnih neviht v vzhodni Sloveniji, čez dan pa je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile spet posamezne plohe in nevihte. 20. maj se je začel z pretežno jasnim jutrom, čez dan pa je bilo več spremenljive oblačnosti in popoldne so bile spet posamezne plohe ali nevihte. Prvi in drugi dan je bilo vroče, najvišje dnevne temperature so bile po nižinah večjega dela Slovenije od 25 do 31 °C, zadnji dan pa je bilo za nekaj °C hladneje. 21. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, vroče Na obrobju območja visokega zračnega pritiska je nad naše kraje od jugozahoda pritekal topel in suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30 °C. 22. maj Delno jasno, popoldne posamezne plohe in nevihte, toča v severovzhodni Sloveniji, jugozahodnih Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu in oplazila tudi Slovenijo (slike 10-12). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile posamezne plohe in nevihte, pogostejše v severovzhodni Sloveniji, kjer je lokalno ob nalivih padala toča. V osrednji in južni Sloveniji je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 23. maj Pretežno jasno, popoldne in zvečer ponekod zmerno oblačno, vroče V območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 31 °C. 24.-26. maj Delno jasno, predvsem popoldne spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte, vroče Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan nad zahodno Evropo oslabelo. V višinah se je zadrževal zelo topel in razmeroma nestabilen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo precej jasno, čez dan je rasla kopasta oblačnost in popoldne ter zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, ki so se 24. maja nadaljevale tudi v noč. 25. maja zvečer je v Ljubljani in okolici padala toča, dan pozneje pa so bili lokalno močnejši nalivi s točo v severovzhodni Sloveniji. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C, le prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji nekoliko hladneje. 27. maj Oblačno s padavinami in nevihtami, burja, ohladitev Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo nad Italijo in Jadranom. Izrazita hladna fronta se je pomikala prek Slovenije (slike 13-15). Že v noči na 27. maj in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Na Primorskem je zapihala burja. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 13 °C v severni, do 23 °C v južni Sloveniji, na Primorskem do 27 °C. 28. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, burja, razmeroma hladno Za hladno fronto se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal prehodno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je še pihala šibka do zmerna burja. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23, na Primorskem do 25 °C. 29.-30. maj Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Na vreme pri nas pa je vplivalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je od severa pomaknilo nad Alpe, Jadran in Balkan (slike 16-18). V noči na 29. maj se je pooblačilo in pričelo je deževati. Čez dan so padavine ponehale, delno se je razjasnilo, vendar so bile popoldne še krajevne plohe in ob morju posamezne nevihte. Zvečer je zapihal severni do severozahodni veter. Drugi dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno. Padavine so od severovzhoda zajele večji del Slovenije. V južni Sloveniji so bile tudi krajevne nevihte. Drugi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji precej hladno, saj so bile najvišje dnevne temperature le okoli 10 °C. 31. maj Sprva dež, čez dan postopne razjasnitve Višinsko jedro hladnega zraka je počasi izgubljalo vpliv na vreme pri nas. V noči na 31. maj in zjutraj je še deževalo, nato je dež ponehal. Čez dan se je delno razjasnilo, proti večeru je bilo že pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.5.2009 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on May, 4th 2009 at 12 GMT ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on May, 12th 2009 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 4.5.2009 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on May, 4th 2009 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 12.5.2009 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on May, 12th 2009 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4.5.2009 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on May, 4th 2009 at 12 GMT 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15.5.2009 Slika 8. Satelitska slika 15.5.2009 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15.5.2009 ob 14. uri ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on May, 15th 2009 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on May, 15th 2009 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on May, 15th 2009 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.5.2009 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on May, 22nd 2009 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 22.5.2009 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on May, 22nd 2009 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22.5.2009 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on May, 22nd 2009 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska i 27.5.2009 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on May, 27 12 GMT nivoju morske gladine Slika 14. Satelitska slika 27.5.2009 ob 14. uri 2009 at Figure 14. Satellite image on May, 27 2009 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 27.5.2009 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on May, 27th 2009 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 17. Satelitska slika 30.5.2009 ob 14. 30.5.2009 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on May, 30th 2009 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on May, 30th 2009 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22.5.2009 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on May, 22nd 2009 at 12 GMT 28 Podnebne razmere v pomladi 2009 Climate in spring 2009 Tanja Cegnar K: meteorološki pomladi prištevamo mesece marec, april in maj. Uvodoma na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena trimesečnemu po-ladnemu obdobju kot celoti. Marec je bil v nižinskem svetu toplejši od povprečja obdobja 1961-1990, v visokogorju pa je bila povprečna mesečna temperatura le za spoznanje pod dolgoletnim povprečjem. Mesec v celoti je bil vse prej kot sušen, vendar pa so bile padavine zgoščene na začetku in ob koncu meseca. Obilno deževje ob koncu meseca si bomo zapomnili zaradi poplav, ki so bile najbolj obsežne v Vipavski dolini, tam je bil tudi mesečni presežek padavin največji, saj so presegli dvojno običajno količino dežja. V začetku in ob koncu meseca je prevladovalo oblačno vreme in dolgoletno povprečje sončnega vremena je bilo preseženo le na Primorskem in v osrednji Sloveniji, opazno pa je sončnega vremena primanjkovalo na Koroškem, v delu Štajerske in Prek-murju. K visoki povprečni aprilski temperaturi je najbolj prispevalo obdobje od 3. aprila do sredine meseca. V Prekmurju, Beli krajini in Mariboru je bil april le enkrat doslej toplejši, v večjem delu države pa se je letošnji april uvrstil na tretje mesto. Kot običajno je bilo največ padavin v Julijcih, najmanj pa na severovzhodu države. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter ponekod v Julijcih. Kljub temu, da je v zadnji tretjini meseca primanjkovalo sončnega vremena, je bil april 2009 nadpovprečno sončen. Presežek je bil največji na severovzhodu države, kjer so dolgoletno povprečje presegli za tretjino. Povprečna majska temperatura je v več kot polovici države presegla dolgoletno povprečje vsaj za 3 °C, le na skrajnem vzhodnem obrobju Prekmurja je bil presežek pod 2 °C. Od sredine minulega stoletja je bil maj na Kredarici in v Novem mestu le dvakrat toplejši, v Ljubljani pa si letošnji maj deli drugo mesto. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v zahodni polovic države so dolgoletno povprečje presegli vsaj za petino, v visokogorju pa kar za slabi dve petini. Primorska in večji del Notranjske sta trpeli sušo, saj večinoma niso zabeležili niti dveh petin običajnih majskih padavin. Samo na severovzhodu države je bilo več padavin kot običajno. 19. in 25. maja so Slovenijo prizadela močna neurja s točo. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature je bil povsod pozitiven, v večjem delu Slovenije je bil med 1,3 in 2,5 °C; na Krasu je bil odklon 3,0 °C. Odkloni povprečne najvišje dnevne 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja temperature so bili prav tako pozitivni, večina se je gibala med 2 in 3 °C; odklon je bil najmanjši na Kredarici, največji pa v Postojni in na Krasu. Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2009 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2009 Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočeve Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2009 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2009 Povsod po državi je bila pomlad 2009 toplejša od povprečja obdobja 1961-1990, v večjem delu države je odklon presegel 2 °C, kar je pomemben odklon od dolgoletnega povprečja. Le na skrajnem severozahodu države je bil odklon med 1 in 2 °C. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2009 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2009 Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 5). Toplih dni je bilo opazno več kot v dolgoletnem povprečju in več kot v pomladi 2008, ponekod je bilo preseženo tudi število toplih pomladnih dni v letu 2007. V Prekmuiju je bilo 12 toplih dni oz. toliko kot spomladi 2007. V Murski Soboti je bilo spomladi 2000 kar 19 toplih dni, spomladi 2003 pa 18, dve pomladi od sredine minulega stoletja sta bili brez toplih dni. Slika 4. Nevihte postajajo proti koncu pomladi pogostejše in močnejše (foto: T. Cegnar) Figure 4. Thunderstorms are more frequent towards the end of spring (Photo: T. Cegnar) V Ljubljani je bilo 15 toplih dni, kar je 10 dni več od dolgoletnega povprečja; spomladi 2003 so zabeležili 20 toplih dni, kar štiri pomladi pa so od sredine minulega stoletja minile brez toplih dni. V Novem mestu je bilo 14 toplih dni, kar je 9 dni več kot običajno; največ toplih dni je bilo spomladi 2003, našteli so jih 23, dve pomladi od sredine minulega stoletja pa sta minili brez toplih dni. V 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ratečah je bilo letošnjo pomlad 7 toplih dni, kar je največ doslej. Spomladi 2007 je bilo 6 toplih dni, v štirih pomladih so zabeležili po pet toplih pomladnih dni, sicer pa tam temperatura spomladi še ne doseže 25 °C. RATEČE M 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 NOVO MESTO iM «i LJUBLJANA J 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 iS & 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 5. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 40 č 30 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 r 40 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 25 8 20 6 č 15 ^ 4 10 2 5 0 0 25 20 20 c 15 5 5 0 0 50 25 10 0 50 40 30 E 30 20 10 10 0 0 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Precej pogostejši so spomladi hladni dnevi (slika 6), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tako kot nekaj zadnjih let je bilo tudi letos spomladi njihovo število precej pod dolgoletnim povprečjem. V Prekmurju je bilo 11 hladnih dni oz. 10 dni manj kot običajno in prav toliko kot v lanski pomladi; v 5 pomladih je bilo takih dni manj, največ pa jih je bilo spomladi 1958, in sicer 37. V Ljubljani je bilo 7 hladnih dni, kar je precej manj od dolgoletnega povprečja; spomladi 1955 so jih zabeležili 31, le dva sta bila zabeležena spomladi 1999. V Novem mestu je bilo 14 hladnih dni, najmanj jih je bilo spomladi 2007 (le dva); največ hladnih dni spomladi so zabeležili v štirih pomladih, in sicer po 32. V Ratečah je bilo letos pomladi 32 hladnih dni; to je bila že šesta zaporedna pomlad s podpovprečnim številom hladnih dni. Najmanj hladnih dni je bilo v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. o o 2 :5 "iS o oc ^H ^ oo oo oo c^ o\ O^ o m ^o 000 000 222 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961-2008 ter referenčno povprečje (1961-1990, oranžna črta) na Cankovi Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961-2008 and mean reference value (1961-1990, orange line) in Cankova Na Cankovi pade v letnem referenčnem povprečju (1961-1990) 883 mm padavin; v zadnjih 18 letih (1991-2008) je letno povprečje 794 mm. Prekmuije je območje, kjer pade na leto povprečno najmanj padavin v Sloveniji (slika 4) . 0 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja M 8.111 ■ HO 90(1 - 1000 1'HNI - I |fH) litt- IM I- IJOO lil». I4HI ■ 1CXM300 ■ LHO-.JtiOO ■ HH-IW H ;..!.- . jQog ■ VlH - < AA» Slika 4. Povprečna letna višina padavin v referenčnem obdobju 1961-1990 v Sloveniji Figure 4. Mean annual precipitation in reference period 1961-1990 in Slovenia 1961-1990 ■ 1991-2008 ■ 2009 50 0 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih1 po obdobjih ter spomladi 2009 na Cankovi Figure 5. Mean seasonal1 precipitation per periods and in Spring 2009 in Cankova Od letnih časov je na Cankovi najbolj namočeno poletje, referenčno povprečje za poletje je 310 mm (slika 5, črni stolpci), najmanj pa zima z referenčnim povprečjem 125 mm. Spomladi pade manj padavin od jeseni. Podobno razmerje med letnimi časi je tudi v obdobnem povprečju 19912008, zaznati pa je zmanjšanje padavin spomladi, poleti in pozimi ter na drugi strani porast padavin jeseni (slika 5, temno modri stolpci). Spomladi 2009 je na Cankovi padlo 204 mm padavin, kar je 111 % referenčnega povprečja. Marca in maja 2009 je padlo več kot je referenčno povprečje za posamezen mesec, aprila pa le 57 % povprečja za april. V obdobju 19612009 je bila najbolj namočena pomlad 1965 s 313 mm, najbolj sušna pa pomlad 2003 z 79 mm padavin. 1 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Od mesecev v letu sta v referenčnem (1961-1990) povprečju najbolj sušna januar in februar, prvi s povprečjem 39 mm, drugi pa z mm več. Julij je z referenčnim povprečjem 110 mm najbolj namočen mesec (slika 6, črni stolpci). V zadnjih 18 letih (1991-2008) je postal najbolj namočen mesec junij, s povprečjem 102 mm, najmanj padavin pa še vedno dobita prva dva meseca leta, v povprečju le še 22 oz. 25 mm. Povprečna mesečna višina padavin zadnjih 18 let (1991-2008) je v primerjavi z referenčnim nižja v sedmih mesecih leta; junija, septembra in oktobra je nad, aprila pa je enaka referenčnemu povprečju (slika 6, temno modri stolpci). mesec / Month Slika 6. Referenčno (1961-1990) in obdobno (1991-2008) mesečno povprečje ter višina padavin v prvih petih mesecih leta 2009 na Cankovi Figure 6. Mean reference (1961-1990) and long-term (1991-2008) monthly precipitation and precipitation in January, February, March, April and May 2009 in Cankova 300 250 200 150 100 50 0 FMAMJ J ASOND mesec / Month 80 70 60 E50 a 40 30 20 10 0 38 37 49 46 64 50 60 67 66 72 70 45 Slika 7. Najvišja (črni stolpci) in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961-maj 2009 Figure 7. Maximum (black columns) and minimum monthly precipitation in 1961-May 2009 J FMAMJ JASOND mesec / Month Slika 8. Najvišja dnevna2 višina padavin po mesecih v obdobju 1961-maj 2009 Figure 8. Maximum daily2 precipitation in 1961-May 2009 2 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; pripišemo jo dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hours' sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maja 2009 je na Cankovi padlo 116 mm padavin (slika 6, svetlo modri stolpci), to je 150 % referenčnega povprečja. V obdobju 1961-maj 2009 je bil najbolj namočen maj 1999, izmerili smo 162 mm padavin. V istem obdobju je bil najbolj sušen maj 2001, padlo je 17 mm (slika 7). V referenčnem povprečju imajo na Cankovi 50 dni na leto snežno odejo. Prvi mesec s snežno odejo je november, od leta 1961 je petkrat snežilo že oktobra. April je zadnji mesec s snežno odejo. ^o ^o ^o ^o ^ ^ ^ ^ ^ Cs Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961-2008 Figure 9. Annual snow cover duration3 (line) and maximum snow cover depth (columns) in 1961-2008 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Cankovi v obdobju 1961-2008 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in Cankova in period 1961-2008 največ leto / datum najmanj leto / datum maximum year/date minimum year / date letna višina padavin (mm) 1064 1972 531 2003 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) 259 jul. 1972 0 feb. 1993 in 1998, monthly precipitation (mm) okt. 1965 dnevna višina padavin (mm) 72 9. okt. 1980 0 daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) 70 11. feb. 1986 0 7. jan. 1989 maximum snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) 50 10. feb. 1986 0 maximum depth of fresh snow (cm) letno število dni s snežno odejo 105 1963 0 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY In Cankova is a precipitation meteorological station. Cankova is located in northeastern Slovenia; at elevation of 212 m. Meteorological station has been established in October 1925. Precipitation, snow cover and fresh snow are measured and meteorological phenomena are observed. Meteorological observers on station Cankova are Albina and Anton Prasl. 2009 dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 45 VPLIV ONESNAŽENOSTI ZRAKA IN POLETNEGA VREMENA NA LJUDI IMPACT OF AIR POLLUTION AND SUMMER WEATHER ON HUMAN BEINGS Tanja Bolte, Tanja Cegnar Poleti se veliko pogosteje zadržujemo na prostem kot v hladnem delu leta, vendar pa zadrževanje na prostem ni vedno le prijetno in ugodno, ampak smo lahko pri tem izpostavljeni tudi nekaterim neprijetnim ali pa celo škodljivim učinkom. Še pred nekaj desetletji smo o onesnaženem zraku govorili predvsem v hladni polovici leta, zadnja desetletja pa nas poleti vse pogosteje skrbijo povišane koncentracije ozona v spodnjih plasteh ozračja. Ljudje se sicer uspešno prilagajamo različnim podnebnim razmeram, vendar kljub temu ostajamo občutljivi na izrazite vremenske spremembe in ekstremne razmere. Posebno občutljivi so starostniki, bolniki in otroci. Zdravstvene težave nam občasno povzroča huda vročina oziroma soparnost, o kateri govorimo, če je v zraku veliko vlage. Grožnjo naši koži poleti predstavljajo močni ultravijolični žarki. Na Agenciji RS za okolje javnost dnevno seznanjamo z napovedmi koncentracije ozona v prizemni plasti zraka, o toplotni obremenitvi in UV indeksu. V tem prispevku na kratko predstavljamo te napovedi, ki so namenjene najširši javnosti, da bi se lahko ljudje s primernim obnašanjem izognili škodljivim posledicam. Ozon Zrak oziroma dobra kakovost zunanjega zraka sta nujna za razvoj in obstoj ljudi, živali in rastlin. Onesnažen zrak v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij. Dejstvo je, da je zrak najbolj onesnažen v mestih, kjer je največ onesnaževalcev - predvsem so to promet in različna vrsta manjših ali večjih industrijskih objektov, zato je tveganje za zdravje v mestih največje. Zunaj mestnih območij je zrak čistejši, vendar ima že najmanjša onesnaženost negativen vpliv na rastlinstvo in naravne ekosisteme. Zaradi vse večje osveščenosti glede varovanja okolja se tudi pri nas poraja vse več vprašanj v zvezi s problematiko zunanjega zraka. Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti izpustom onesnaževal pri samih virih ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje izpustov na lokalni in državni ravni. Zato bi se bilo treba izpustom škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije. Agencija RS za okolje v okviru državne merilne mreže spremlja meritve zunanjega zraka na štirinajstih merilnih mestih. Spremljamo različne ekološke in meteorološke parametre. Onesnaženost zraka se iz leta v leto spreminjajo in je odvisna od lokacije merilnega mesta, kjer meritve opravljamo, in od letnega časa, v katerem meritve onesnaženosti zraka potekajo. Ozon je pomemben foto-kemični oksidant v troposferi. Nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija) iz dušikovih oksidov, ki jih pride največ v ozračje iz prometa, in iz lahkohlapnih organskih snovi, ki jih prispevajo poleg prometa še gospodinjstva, industrija, bencinske črpalke, kemične čistilnice. Pri omenjeni reakciji je pomembna tudi temperatura, zato je ozona največ poleti. Snovem, iz katerih nastane ozon, pravimo predhodniki ozona. Poudariti je potrebno, da poznamo dve vrsti ozona: stratosferski oz. koristni ozon, ki nas varuje pred škodljivimi 46 Agencija Republike Slovenije za okolje UV žarki, in troposferski oz. škodljiv ozon, ki povzroča zdravstvene težave pri ljudeh in živalih ter poškodbe na rastlinah. napoved ozona za danes 05.87.2009 Obrazložitev legende: > Ni podatkov Podatki manjkajo zaradi nepravilnega delovanja merilne opreme. > Nizka (0 - ÓÜMg/m3) Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom je majhna in ne vpliva na zdravje ljudi. > Zmerna (60 - 120 pg/m3) Pri najbolj občutljivi skupini ljudi se lahko pojavijo prvi simptomi težav v respiratornem sistemu. > Visoka (120 - 180 pg/m3) Pri občutljivih posameznikih, predvsem bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema se lahko pojavljajo blagi učinki, navadno na respiratorni sistem. Ti ljudje naj se izogibajo zunanjim aktivnostim. > Zelo visoka ( > 180 pg/m3) Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavljajo značilni efekti, kot so otežkočeno dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so možni pri otrocih in ljudeh, ki izvajajo določene aktivnosti na prostem. Ljudje naj se v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem. Slika 1. Primer napovedi, ki je vidna na spletni strani Agencije RS za okolje Figure 1. Example of the ozone forecast on the web site of the Environmental Agency fo the Republic of Slovenia Značilno je, da koncentracije ozona naraščajo z nadmorsko višino: na Krvavcu npr. je več ozona kot v ravninskih predelih, pa tudi več kot v mestih. Tam namreč ni toliko predhodnikov ozona kot v mestih in ob prometnih cestah, zato ni nasprotne reakcije in ozon ponoči tudi ne razpada. Pomembno je tudi, odkod se nad naše kraje pomikajo zračne gmote. Zato se običajno ob zahodni smeri vetra, ki prinaša zračne gmote iz Padske nižine, ob jasnem vremenu predvsem na Primorskem pojavljajo povišane koncentracije ozona. Kot za vsa onesnaževala je tudi za ozon predpisana mejna vrednost koncentracije - opozorilna vrednost je 180 pg/m3, alarmna pa 240 pg/m3. Ti dve vrednosti sta tisti, pri katerih je potrebno takoj ukrepati zaradi varovanja zdravja ljudi. Zato na Agenciji RS za okolje preko naših spletnih strani napovedujemo koncentracijo ozona za dva dni vnaprej za celotno Slovenijo. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Ko je opozorilna urna koncentracija presežena, pošljemo tudi obvestila na različne naslove: bolnišnice, zdravstveni domovi, mediji, center za reševanje, občine, šole, vrtci. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč. Četudi je ozon prisoten v nižjih koncentracijah, lahko njegovo vdihavanje povzroči množico zdravstvenih problemov, bolečine v prsih, kašljanje, bruhanje in draženje grla, vpliva pa lahko tudi na bronhitis, srčne bolezni in astmo. Ker običajno ozon nastaja v vročem poletnem vremenu, ko se večinoma zadržujemo zunaj, je lahko prizadet vsakdo, ki preživlja svoj čas na prostem, posebno otroci, starejši ljudje, delavci na prostem in rekreativni športniki. Priporočamo, da se bolne in občutljive osebe odpovedo napornim opravilom na prostem, predvsem opoldne in v popoldanskih urah. Ozon je škodljiv tudi za rastline, ker poškoduje celične stene iglic in listov ter njihovo zaščitno plast. Zelo pomembno dejstvo je, da zrak in s tem onesnaženost zraka ne poznata meja, in se skupaj širita ne glede na politične in druge ovire. Kakovost zraka bi bilo potrebno vzdrževati, kjer je že sedaj dobra, in jo izboljšati tam, kjer je slabša. Na področjih, kjer so koncentracije ozona in delcev presežene, mora država izdelati načrte za zmanjšanje izpustov in redukcijske scenarije. Ukrepi bodo učinkoviti le ob usklajenem delovanju vseh vpletenih ustanov, predvsem mestnih oblasti, državne politike, civilne družbe in nenazadnje tudi znanosti. UV indeks Na Agenciji RS za okolje tudi letos redno dnevno obveščamo javnost o vrednostih UV indeksa. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost, ki jo ob jasnem vremenu po lokalnem času pričakujemo okoli 13. ure. Objavljamo vrednost za gorski svet, ki je višja, in vrednost za nižinski svet, ki je nižja. Z obveščanjem smo začeli sredi aprila, predvidoma pa bomo prenehali sredi septembra, ko bo sončno sevanje tako oslabelo, da posebna pozornost ne bo več potrebna. Pretirano izpostavljanje UV sevanju škoduje: povzroči sončne opekline in pospeši staranje kože, lahko sproži nastanek kožnega raka, tako zločesti melanom, kot tudi benigne oblike, škoduje očem, saj UV sevanje lahko pripelje do trajne okvare oči, kot je motnost očesne leče, slabi imunski sistem in tako povečuje dovzetnost za druge bolezni in okužbe. Navade ljudi pri izpostavljanju sončnim žarkom so najpomembnejši vzrok za povečanje obolevnosti za kožnim rakom v zadnjih desetletjih, vendar je v zadnjih desetletjih opazno tudi tanjšanje zaščitne ozonske plasti v zmernih geografskih širinah severne polute. Tudi solariji niso tako nedolžni, kot se morda zdi, predvsem pa porjavelost iz solarija ni dovolj dobra zaščita za izpostavljanje soncu. Seveda ima UV sevanje tudi blagodejne učinke na počutje in zdravje ljudi, sodeluje pri tvorbi D vitamina, vpliva na splošno dobro počutje in dobro hormonsko ravnotežje. Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • omejimo izpostavljenost sončnim žarkom v urah okoli sončnega poldneva, • poiščemo senco, • nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, • nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, • nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, • uporabljamo kreme z ustrezno zaščito pred UV sončnimi žarki, • zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Poleg vidne svetlobe in toplotnih žarkov vsebujejo sončni žarki tudi UV sevanje, ki ga delimo na tri spektralne pasove: UVA (315-400 nm), UVB (280-315 nm) in UVC (100-280 nm). Na poti skozi ozračje se vpijejo vsi UVC sončni žarki in 90 % UVB žarkov. Za UVA žarke je ozračje prepustno. Moč UV sončnih žarkov z naraščajočo nadmorsko višino hitro narašča, zato nas sonce v gorah tudi hitreje opeče. UV indeks in priporočila UV indeks je brezdimenzijska mednarodno sprejeta mera za moč sončnih žarkov in je namenjen ozaveščanju ljudi, da bi se soncu izpostavljali na zdravju neškodljiv način. Lestvica se začenja z 0 in višja kot je vrednost, večja je možnost, da bo UV sevanje škodilo koži in očem ter prizadelo imunski sistem. Pri UV indeksu 10 in več se med 11. in 15. uro ni priporočljivo zadrževati na soncu; pri vrednostih med 7 in 9 je potrebno normalno občutljivo kožo sredi dneva zaščititi pred soncem, saj je izpostavljenost velika. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem , obleka naj bo iz dovolj goste tkanine, da ne bo prepuščala sončnih žarkov. Upoštevanje zaščitnih ukrepov je najbolj pomembno spomladi in zgodaj poleti (ker temperatura zraka takrat navadno še ni visoka, nam topli sončni žarki prijajo in se pogosto niti ne zavedamo njihove moči), oziroma vedno takrat, ko naša koža nima naravne zaščite (porjavelosti) pred sončnimi žarki. UV indeks 5 in 6 pomeni srednjo izpostavljenost, normalno občutljiva koža pordi v 1 uri, občutljiva v pol ure. UV indeks 3 in 4 pomeni nizko izpostavljenost; pri indeksu 0, 1 in 2 gre za minimalno izpostavljenost. Slika 2. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 5., 15. in 25. maja 2009 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski agenciji za okolje Figure 2. Total ozone on 5th, 15th and 25th of May 2009 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Environment Canada Na moč UV sončnega sevanja pri tleh vpliva tudi debelina zaščitne ozonske plasti, zato smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski agenciji za okolje, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. Običajne vrednosti UV indeksa konec maja so ob jasnem vremenu sredi dneva v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Odkloni od teh vrednosti so predvsem posledica odklonov debeline zaščitne ozonske plasti od dolgoletnega povprečja. Predvsem v drugi polovici meseca je bila ozonska plast nad našimi 49 Agencija Republike Slovenije za okolje kraji nekoliko stanjšana v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, torej prav v dneh, ko je pri nas prevladovalo sončno in toplo vreme. Pri nas uporabljamo rezultate, ki jih računa nemška državne meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu v Nemčiji v dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo za potrebe regije VI Svetovne meteorološke organizacije. Toplotna obremenitev Ljudje moramo ohranjati temperaturo telesnega jedra v ozkih okvirih. Meteorološko vplivajo na toplotno ugodje: temperatura in vlažnost zraka, dolgovalovno in kratkovalovno sevanje ter veter. Ljudje, ki živijo na območjih z izrazito visoko temperaturo zraka, so takim razmeram prilagojeni tako z bivališči, načinom življenja, obleko in prehrano, prilagoditev je opazna tudi na fiziološkem nivoju. V zmernem podnebnem pasu, kjer so vremenski ekstremi redki in jim prebivalstvo ni prilagojeno, opažamo večjo občutljivost, ki se odraža tako na obolevnosti kot tudi na umrljivosti. Vročinski valovi vsako leto zahtevajo precej življenj, predvsem v velemestih zmernih geografskih širin. Vpliv vročine je izrazitejši v mestih, kjer k večji toplotni obremenitvi prispeva tudi pojav toplotnega otoka, ki obremenilne toplotne razmere prek dneva močno podaljša v večer in jih tudi stopnjuje. Posledice na zdravje ljudi so sorazmerne ne le z intenziteto, temveč tudi s trajanjem toplotne obremenitve. Učinki so večji ob koncu pomladi in na začetku poletja, ko na toplega okolja še nismo povsem navajeni. 70 60 I 50 c c o ä 40 o I- 30 20 Slika 3. Najvišja dnevna vrednost toplotnega indeksa v maju 2009 Figure 3. Maximum daily value of thermal index in May 2009 Pri nas sicer ne opažamo tako izrazite povezave med smrtnostjo in vročinskimi valovi, kot v velemestih, vendar le-ti vplivajo na poslabšanje bolezenskih znakov, močno zmanjšajo delovno storilnost, posredno povečajo verjetnost pojavljanja nesreč pri delu in v prometu ter znižajo kakovost življenja, saj slabo vplivajo na splošno počutje. Na vročino smo občutljivi vsi. Izognemo se ji lahko z umikom v višje lege, a vsi prebivalci mest le ne morejo iz mest. V času najvišje temperature zraka se izogibamo večjim naporom na soncu, napornejša dela načrtujemo za jutranje, zgodnje dopoldanske in večerne ure ter se umaknemo v senco. Osvežitev najdemo tudi v vodi. Uživamo lahko hrano, pijemo dovolj tekočine, izogibamo ali omejimo porabo alkohola, kave in zelo sladkih napitkov. Prostore zračimo ponoči ali zjutraj, na oknih uporabljamo zunanja senčila, ki preprečujejo sončnim žarkom vstop v prostor. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Povečana uporaba klimatskih naprav v zaprtih prostorih je lahko ob nepravilnem vzdrževanju in uporabi nekvalitetnih naprav ter nekvalitetnih filtrov prav tako dodaten vzrok zdravstvenih težav, ki jih označujemo z izrazom "sindrom bolnih stavb". Njihovi uporabi bi se lahko vsaj deloma izognili s smotrnejšim izborom gradbenih materialov, razporeditvijo in orientacijo stavb, premišljeno izbiro velikosti in razporeditve oken, zelenimi strehami. Tudi zelenje in vodne površine v mestih prispevajo k boljšemu počutju prebivalcev. Prva tretjina meseca maja je bila letos povsod dokaj sveža. Meja toplotne obremenitve za občutljive ljudi je bila presežena šele proti koncu osrednje tretjine meseca. V zadnji tretjini maja smo imeli prvi vročinski val v letošnjem letu. Toplotna obremenitev je a tri dni presegla mejo splošne obremenitve, še najmanj obremenilne so bile toplotne razmere v Prekmurju. Že 27. maja je toplotna obremenitev začela popuščati in zadnji štirje dnevi maja so bili izrazito sveži. Na sliki je podana ocena toplotnih razmer zgolj z upoštevanjem vpliva temperature in vlažnosti zraka, ostali dejavniki so zanemarjeni. Prag toplotne obremenitve za občutljive ljudi je pri vrednosti 49, splošne toplotne obremenitve pa pri 56. Obstaja veliko načinov za vrednotenje toplotne obremenitve, najboljši so tisti, ki temeljijo na toplotno-vodni bilanci telesa, vendar zahtevajo precej vhodnih podatkov ne le o razmerah v okolju, ampak tudi o dejavnosti, položaju, obleki, starosti, velikosti in spolu posameznika, za katerega računamo toplotno obremenitev. SUMMARY The Environmental agency of Slovenia provides daily forecasts of ozone levels on the web site. Also some other relevant information about possible impacts of weather on human beings are provided daily, among them are UV index and information about heat load if oppressive thermal conditions are expected. 51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Temperature zraka so bile maja nadpovprečne, tako kot že večji del pomladi. V južni Sloveniji in v Ljubljanski kotlini je bila povprečna mesečna temperatura zraka blizu 19 °C, v severovzhodni Sloveniji 16 °C, v hribovitih predelih Gorenjske pa do 14 °C. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo 3 do 4 °C topleje. V posameznih dneh so bile temperature kar 8 °C višje, še posebno v drugi polovici maja, ko je Slovenijo zajel vročinski val, z najvišjimi dnevnimi temperaturami čez 30 °C. Tudi v Zgornjesavski dolini so se najvišje dnevne temperature povzpele nad 28 °C, precej previsoko za to obdobje leta. Posledično so bile tudi vsote temperature zraka precej visoke. Nad temperaturnim pragom 0 °C se je nabralo med 500 in 600 °C. V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem so bile vsote več kot 100 °C nad povprečjem (preglednica 4). Podobno je bilo tudi nad temperaturnimi pragovi 5 in 10 °C. Kumulativna vsota temperature zraka je bila koncem maja že precej nad 1000 °C, na Obali nad 1500 °C, kar se glede na dolgoletno povprečje zgodi sredi junija. V osrednji in zahodni Sloveniji je prvi dve tretjini maja le poredkoma deževalo, količine dežja so bile majhne. Šele ob koncu meseca je v osrednji Sloveniji padlo do 40 mm dežja, v Primorju pa manj kot 20 mm. V severovzhodni Sloveniji je bilo dežja več. Več kot 20 je bilo deževnih dni in skupno je padlo 94 mm dežja, za dobro tretjino več kot povprečno. Visoke temperature so omogočale močno izhlapevanje. Kadar so bile temperature zraka višje od 25 °C so izračuni pokazali, da je izhlapelo nad 5 mm vode dnevno. Petindvajsetega maja se je izhlapevanje v zahodni Sloveniji približalo 7 mm. V kmetijskih predelih severovzhodne Slovenije je skupaj izhlapelo blizu 150 mm vode, precej več, kot je bil doprinos padavin. Bilanca vode je bila negativna z največjim primanjkljajem nad 100 mm v zahodni Sloveniji. Drugod se je primanjkljaj gibal med 20 in 70 mm (preglednica 1). Izjema je bilo mariborsko območje in deloma tudi severovzhodna Slovenija, kjer so močne padavine v zadnji tretjini maja primanjkljaj precej uravnovesile. Izboljšala tudi vsebnost vode v tleh (slika 3). Preglednica 1. Dekadna in mesečna vodna bilanca v maju in kumulativna vodna bilanca v vegetacijskem obdobju (april in maj 2009) Table 1. Ten days and monthly water balance calculated in May and cumulative vegetation water balance in April and May, 2009 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec v vegetacijskem obdobju (1. april-31. maj) Bilje -35.8 -45.6 -44.2 -114.2 -131.4 Ljubljana Bežigrad -26.2 -46.5 -5.6 -68.4 -34.8 Novo mesto -7.6 -40.3 -12.6 -52.8 13.5 Celje -26.4 -4.2 15.7 -42.8 -51.8 Maribor - letališče -37.5 -9.7 68.1 21.6 -21.3 Murska Sobota -36.0 9.5 6.8 -22.0 -67.8 Portorož - letališče -33.2 -50.6 -47.2 -121.6 -158.1 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2009 Table 2. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2009 Postaja I .dekada I.dekada I I.dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališče 3.8 4.3 38 4.9 6.1 49 5.5 7.4 60 4.7 7.4 147 Bilje 3.7 4.9 37 4.7 7.0 47 5.1 6.8 56 4.5 7.0 140 Godnje 3.0 3.9 30 3.7 4.9 37 3.7 4.9 40 3.5 4.9 108 Vojsko 2.8 3.4 28 3.3 4.0 33 3.2 4.5 36 3.1 4.5 97 Rateče-Planica 2.8 4.0 28 3.5 4.2 35 3.5 4.9 39 3.3 4.9 102 Planina pod Golico 2.8 3.7 25 3.0 3.9 30 3.5 4.6 38 3.1 4.6 93 Bohinjska Cešnjica 2.9 4.0 29 3.5 4.4 35 3.5 4.9 39 3.3 4.9 102 Lesce 2.8 3.7 28 3.3 4.2 33 3.5 5.1 39 3.2 5.1 100 Brnik-letališče 3.0 4.2 30 3.5 4.5 35 3.9 5.4 43 3.5 5.4 109 Preddvor 2.9 4.4 26 3.5 5.1 35 4.0 6.1 44 3.5 6.1 105 Topol pri Medvodah 3.2 4.1 32 3.6 4.7 36 3.5 4.9 38 3.4 4.9 106 Ljubljana 3.8 5.2 38 4.2 5.4 42 4.3 5.8 48 4.1 5.8 127 Nova vas-Bloke 2.8 4.0 28 3.5 4.1 35 3.5 4.6 38 3.3 4.6 102 Babno polje 2.9 3.9 29 3.4 4.2 34 3.7 5.0 41 3.3 5.0 105 Postojna 3.5 4.6 35 4.3 5.4 43 4.6 6.2 50 4.1 6.2 129 Kočevje 3.0 3.7 30 3.6 5.0 36 3.6 5.2 40 3.4 5.2 105 Sevno 3.0 4.5 30 3.4 4.7 34 3.4 5.1 38 3.3 5.1 102 Novo mesto 3.5 4.9 35 3.7 5.2 37 3.9 5.4 43 3.7 5.4 114 Malkovec 3.1 4.6 31 3.4 5.3 34 3.2 5.0 36 3.2 5.3 100 Bizeljsko 3.8 5.0 38 4.2 5.9 42 3.9 5.5 43 4.0 5.9 123 Dobliče-Crnomelj 3.4 5.5 34 3.4 5.2 34 3.9 5.2 43 3.6 5.5 111 Metlika 3.1 4.0 31 3.6 4.8 36 3.5 5.2 39 3.4 5.2 106 Šmartno 3.4 4.4 34 3.6 4.9 36 3.6 4.9 40 3.5 4.9 110 Celje 3.6 4.6 36 4.2 5.5 42 4.0 5.4 44 3.9 5.5 123 Slovenske Konjice 3.5 5.0 35 3.8 5.4 34 3.8 4.8 26 3.7 5.4 95 Maribor-letališče 4.0 5.6 40 3.9 5.6 39 3.9 5.6 42 3.9 5.6 122 Starše 3.6 5.9 36 3.9 5.8 39 3.6 4.6 39 3.7 5.9 114 Polički vrh 2.9 3.9 29 2.8 4.4 28 2.9 4.2 32 2.9 4.4 88 Ivanjkovci 2.9 3.9 29 3.3 4.6 33 2.9 3.6 32 3.0 4.6 93 Murska Sobota 3.9 4.8 39 3.7 5.0 37 3.7 5.3 41 3.8 5.3 116 Veliki Dolenci 3.8 4.8 38 3.5 5.0 35 3.6 5.5 40 3.6 5.5 113 Lendava 3.5 4.6 35 3.4 4.5 34 3.4 5.2 37 3.4 5.2 106 Slika 1. Na območjih z izrazitejšim pomanjkanjem vode v tleh je bilo cvetenje ivanjščice in trav kasnejše od povprečja, maj 2009 Figure 1. On the areas where soil water shortage was detected, flowering of golden daisy and grasses started to flower behind to the long-term average, May 2009 V Primorju se je preskrbljenost z vodo vztrajno slabšala. Na Goriškem so meritve pokazale da je v drugi tretjini maja zaloga vode v tleh že padla na raven težje dostopne vode vse do globine 30 cm (slika 2). Slabih 20 mm dežja ob koncu maja pa je bilo premalo, da bi se preskrbljenost tal izboljšala. Sadjarji so morali preskrbo dreves izboljševati z dodajanjem vode. Tudi izračuni po modelu IRRFIB 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja so pokazali, da je bilo potrebno breskvam na biljanskem med 11. in 26. majem dodati vsaj 60 mm vode v več odmerkih. li -4 M I r Si ■Te) T" ■■m- Tv h £ ]Q s i 3 0 ~_> . .... —J i\ JJ* .L. j h J il, h 1, 1 14, .....1, j J| i i! C - 1 ^ = s - m 1 3 i - s Pk = ¿jjfjrilja rnuj;i Hdt v Tv= Tflstlinurn nedostopna vodi \ tWi JO0 v (Fk'Tv); ^fwdnju Tiiq« nstKnirai do^i ipflt toil* t 1Mb Slika 2. Gibanje talne vode v tleh na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Biljah od januarja do maja 2009 Figure 2. Course of water in the soil recorded at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Bilje in the period from January to May 2009 Fk = ¿^rjriiji riiLjil yO 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 157 195 227 580 64 107 1 45 172 424 64 57 95 117 270 64 1557 886 417 Bilje 159 198 222 578 92 1 09 1 48 167 424 92 59 98 112 268 91 1466 824 398 Postojna 130 166 192 487 113 80 116 137 332 112 30 66 82 177 100 1044 538 209 Kočevje 129 168 185 483 84 79 118 130 328 84 30 68 76 174 74 1012 524 203 Rateče 114 150 162 427 110 64 1 00 108 272 107 17 50 54 121 77 677 329 122 Lesce 135 167 185 487 83 85 117 130 332 82 35 67 75 177 73 1017 532 214 Slovenj Gradec 138 169 179 485 89 88 119 124 330 88 38 69 70 176 78 1012 537 215 Brnik 137 176 190 503 93 87 1 26 135 348 92 37 76 80 193 84 1044 569 238 Ljubljana 155 195 210 560 107 1 05 1 45 155 406 107 55 95 100 250 1 03 1284 734 352 Sevno 138 176 188 502 94 88 1 26 133 347 94 38 76 78 192 83 1132 619 274 Novo mesto 150 188 204 542 100 1 00 138 148 387 100 50 88 94 232 94 1241 705 330 Črnomelj 162 201 217 579 116 112 151 162 424 116 62 1 01 107 269 111 1326 792 399 Bizeljsko 160 1 96 204 560 105 110 1 46 149 405 105 60 96 94 250 1 00 1292 754 376 Celje 146 182 194 522 85 96 132 139 367 85 46 82 84 21 2 79 1152 636 283 Starše 159 180 192 531 79 109 130 137 376 79 59 80 83 222 75 1219 699 332 Maribor 162 177 192 530 76 112 1 27 136 375 75 62 77 83 221 72 1245 709 336 Maribor-letališče 156 175 187 519 64 106 1 25 132 364 64 56 75 78 21 0 60 1185 664 304 Murska Sobota 157 177 187 521 72 1 07 127 132 366 72 57 77 79 21 3 68 1204 679 314 Veliki Dolenci 152 169 182 503 62 102 119 127 348 62 52 69 75 196 58 1192 675 321 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Iz severovzhodne Slovenije so poročali, da je zaradi prenizkih temperatur koruza začasno zastala v rasti. Tudi v severovzhodni Sloveniji je ob koncu maja ječmen spremenil barvo in prešel v obdobje dozorevanja. Pšenica je zaključevala cvetenje in prešla v obdobje nalivanja zrnja. Iz žitorodnih območij so poročali, da so bili posevki obeh ozimin v dobrem stanju. Močan veter in nalivi so 18. maja povzročili poleganje posevkov na osrednjem Štajerskem in Koroškem. Ob nalivih, 22. in 25. maja, so o tem poročali tudi iz Dravskega polja in širše Ljubljanske okolice ter Gorenjske. Poškodbe na posevkih in vrtninah je povzročila tudi toča 3. maja v Posavju, že naslednji dan v skrajnem delu severovzhodne Slovenije in v drugi polovici maja še na slovenjegraškem območju ter v širši okolici Ljubljane. Na splošno pa je fenološki razvoj maja v primerjavi s povprečjem potekal precej neenakomerno. Pri drevesnih vrstah so bile fenološke faze vsaj sedem dni zgodnejše. Tudi črni bezeg je zacvetel vsaj sedem dni bolj zgodaj kot običajno. Podobno so bile zgodnejše tudi druge travniške rastline. Nasprotno pa je bilo zaradi pomanjkanja vode v tleh na Obali in na Goriškem opaziti vsaj teden dni kasnejše cvetenje ivanjščice in trav. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month LTA Long-term average SUMMARY In May daily air temperatures frequently exceeded the LTA. Declines above the monthly average ranged between 3 to 4 °C. Due to high maximum air temperatures crops were frequently exposed to heat stress. The cumulative soil water deficit (since April 1) extended above 150 mm on the Littoral. Irrigations of vegetable crops were performed regularly. Similarly also in Goriška region soil water deficit was above 100 mm while in most other agricultural regions ranged from 20 to 70 mm. At the end of May wheat was reported in pretty good condition, winter barley at the beginning of ripening and winter wheat in grain filling. In general, phenological development was advanced in relation to the LTA. The exceptions were grasses and meadow plants on the Littoral and in Goriška region, where first flowers of golden daisy and other varieties of grasses started to flower later than in the average. 57 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v maju Discharges of Slovenian rivers in May Igor Strojan Po zvišanju pretokov v začetku maja se je vodnatost večji del meseca zmanjševala. Pretoki so bili maja v povprečju dvajset odstotkov manjši od povprečnih majskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Največ vode je preteklo po Dravi in Muri ter Savi v zgornjem in srednjem toku. Pretoki v južnem delu države so bili tudi več kot polovico manjši kot navadno v maju. Slika 1. Soča v maju (foto: Janez Polajnar) Figure 1. The river Soča in May (photo: Janez Polajnar) Časovno spreminjanje pretokov Po večjem porastu pretokov ob koncu predhodnega meseca aprila, so bili pretoki prvega maja največji v mesecu. Kasneje so se pretoki večinoma vse do konca meseca zmanjševali. Občasno so lokalne padavine pretoke rek nekoliko povečale. Na vodomernih postajah na Dravi, Muri in Soči se pretoki preko celega meseca niso postopno zmanjševali, temveč so se ohranjali v mejah režima obratovanja elektrarn. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili na Dravi med največjimi, na Muri in Savi v srednjem toku povprečni ter na vseh ostalih rekah občutno manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so največji prvega maja (slika 4 in preglednica 1). Večina srednjih pretokov je bila podpovprečna. Največ vode je preteklo po Dravi, kjer je bil mesečni pretok več kot enkrat večji od povprečnega majskega pretoka v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Mesečni pretoki so bili veliki tudi na Muri in Savi (slika 4 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so bili v celoti gledano povprečni, vendar prostorsko dokaj neenakomerno porazdeljeni. Najmanjši pretok je imela Vipava v Dolenjem 30. maja. Pretoki rek so bili najmanjši v zadnjih dneh maja (slika 4 in preglednica 1). 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2009 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 2. Ratio of the May 2009 mean discharges of Slovenian rivers compared to May mean discharges of the long-term period Slika 3. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek maja 2009 Figure 3. The May 2009 daily mean discharges of Slovenian rivers 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8,0 7,0 8 6,0 I H 5,0 i 3,0 j 2,0 1,0 0,0 I.IJ .J J .■1 ll .11 .nl il .■1 J .J .■1 .J J / / / y / x / / / y / / / / / / / y z / y / / / ^ / □ Qvk maj 2009 □ Qvk maj 1971 - 2000 5,0 k 4,0 2 3,0 fc S 32,0 !1,0 -- 0,0 _[H JE m JE JH JH nI ID m J cP y ^ ^ XT y ^ / y ^ ////// □ Qsr maj 2009 □ Qsr maj 1971 - 2000 3,0 I 2,0 h < 1,0 -- ^ / / / / / / / ^ / / / / / X / £ sT '/" ^ / / ^ / □ Qnp maj 2009 □ Qnp maj 1971 - 2000 Slika 4. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki maja 2009 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 4. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in May 2009 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in May 20 percent lower if compared to discharges of long term period 1971-2000. First few days the discharges were high. During the month the discharges lowered and become the lowest at the end of the month. The discharges of the rivers Drava and Mura were the highest in the long term period. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki maja 2009 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in May 2009 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Maj 2009 nQnp | sQnp | vQnp Maj 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 261 7 94,1 166 253 DRAVA BORL+FORMIN 473 7 97,2 197 333 DRAVI NJA VIDEM 2,2 26 1,5 4,9 11,7 SAVINJA VELIKO SIRJE 22,0 19 9,8 23,3 44,8 SOTLA RAKOVEC 1,2 26 1,1 2,40 5,3 SAVA RADOVLJICA 61,0 31 15,1 36,6 64,2 SAVA ŠENTJAKOB 71,0 25 25,8 66,4 123 SAVA HRASTNIK 125 31 45,6 90,1 134 SAVA ČATEŽ 149 25 68,5 174 322 SORA SUHA 6,0 24 3,2 8,5 16,7 KRKA PODBOČJE 12,0 27 11,7 22,6 41,9 KOLPA RADENCI 12,0 26 7,2 16,9 36,7 LJUBLJANICA MOSTE 11,0 25 10,1 25,2 45,2 SOČA SOLKAN 55,0 3 25,7 62,3 112 VIPAVA DOLENJE 2,0 30 2,3 3,7 5,9 IDRIJCA PODROTEJA 2,2 16 1,4 2,2 3,8 REKA C. MLIN 1,5 27 0,6 1,8 4,4 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 340 157 251 385 DRAVA BORL+FORMIN 712 212 344 483 DRAVI NJA VIDEM 4,2 2,5 10,4 26,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 30,9 14,8 46,4 116 SOTLA RAKOVEC 2,01 2,2 7,8 31,4 SAVA RADOVLJICA 86,2 20,4 68,1 106 SAVA ŠENTJAKOB 104 31,7 110 179 SAVA HRASTNIK 176 58,3 140 209 SAVA ČATEŽ 231 92,5 296 621 SORA SUHA 11,5 4,9 17,9 39,2 KRKA PODBOČJE 26,6 15,7 48,2 129 KOLPA RADENCI 25,1 11,8 47,2 108 LJUBLJANICA MOSTE 23,4 16,0 51,5 124 SOČA SOLKAN 116 37,3 116 187 VIPAVA DOLENJE 4,0 3,6 9,6 17,9 IDRIJCA PODROTEJA 2,9 1,9 6,8 13,1 REKA C. MLIN 2,9 1,3 6,8 25,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 511 20 188 459 903 DRAVA BORL+FORMIN 1147 15 341 586 1153 DRAVI NJA VIDEM 10,1 27 3,9 43,5 160 SAVINJA VELIKO SIRJE 61,0 1 30,3 181 560 SOTLA RAKOVEC 3,9 1 4,1 39,0 234 SAVA RADOVLJICA 109 1 44,4 183 378 SAVA ŠENTJAKOB 165 1 65,3 315 742 SAVA HRASTNIK 316 1 81,6 304 472 SAVA ČATEŽ 477 1 127 714 2860 SORA SUHA 35,0 1 7,1 76 273 KRKA PODBOČJE 67,0 2 25,3 138 329 KOLPA RADENCI 82,0 1 18,6 231 590 LJUBLJANICA MOSTE 72,0 1 27,5 136 344 SOČA SOLKAN 141 1 66,3 468 908 VIPAVA DOLENJE 20,0 1 13 41,4 84,5 IDRIJCA PODROTEJA 9,3 1 2,7 42,0 110 REKA C. MLIN 8,7 1 2,1 42,9 305 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 61 Temperature rek in jezer v maju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May Mojca Sušnik Maja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 11,7 °C, obeh največjih jezer pa 13,9 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,5 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,6 °C višja. Glede na konec prejšnjega mesec so imele reke ob koncu maja v povprečju za 2,5 °C višjo temperaturo, jezeri pa za 5,0 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v maju Temperature izbranih rek so v maju postopoma naraščale, do sedemindvajsetega maja, z vmesnimi občasnimi ohladitvami. Najizrazitejša ohladitev je bila v sredini meseca. Po sedemindvajsetem maju so se vse reke ohlajale in se do konca meseca v povprečju ohladile za 2,5 °C. Temperatura Blejskega jezera se do sedmega maja ni dosti spreminjala, nato se je do konca meseca zviševala, le 14. ter 22. maja se je jezero nekoliko ohladilo. Ob koncu meseca je bila temperatura Blejskega jezera višja za 8,0 °C. Bohinjskemu jezeru se temperatura vode do osemnajstega maja ni mnogo spreminjala, nato pa se je, z dvema vmesnima ohladitvama, do konca meseca jezero postopoma ogrevalo in se segrelo za 2,0 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Bohinjskega za 5,1 °C. .1___L__I__I___L__I__I___L__I__I___L . —IDRIJCA-PODR OTEJA ■ - K. BISTRICA - KAMNIK - SAVA-RADOVLJICA - - SAVA - ŠENTJAKOB 25 25 20 15 10 10 11 15 19 23 27 31 25 25 20 -- < 15 i 10 P10 5 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, v maju 2009 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2009 measured daily at 7:00 AM 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE - - SOCA - SOLKAN -KRKA-PODBOCJE - - SORA-SUHA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I —REKA - CERKVENIKOV MLIN I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO - - BOHINJSKO J. - SVETI DUH I Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, v maju 2009 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2009, measured daily at 7:00 AM 25 25 20 20 15 15 10 10 25 25 20 15 15 P10 P10 Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v maju so bile v povprečju 0,2 °C višje od povprečnih najnižjih mesečnih temperatur, obeh jezer pa 1,0 °C. Najnižje temperature rek so se gibale od 6,8 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 11,7 °C (Krka v Podbočju). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 12,0 °C, Bohinjskega pa 10,4 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek, izmerjenih ob 7. uri po soncu, so bile od 7,3 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 16,6 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 11,7 °C, kar je za 0,5 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 16,4 °C, Bohinjskega pa 11,3 °C, kar je za 0,4 °C, oziroma 0,7 °C več od dolgoletnega povprečja. Najvišje mesečne temperature rek, izmerjenih ob 7. uri po soncu, so bile višje od povprečnih najvišjih temperatur v obdobju, v povprečju za 0,9 °C, temperaturi jezer pa za 0,2 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 7,6 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 20,9 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 20,0 °C, kar je 1,2 °C več od dolgoletnega povprečja, Bohinjskega pa 12,8 °C, kar je 0,8 °C več od dolgoletnega povprečja. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v maju 2009 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2009 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Maj 2009 Tnk °C dan Maj obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 9.3 1 7.2 9.7 12.5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 10.1 1 6.3 10.1 13.5 SAVA RADOVLJICA 7.4 2 4.0 6.8 9.0 SAVA ŠENTJAKOB 8.9 1 6.0 8.6 11.8 IDRIJCA PODROTEJA 8.2 1 7.0 8.3 9.6 K. BISTRICA KAMNIK 6.8 30 4.4 7.4 12.0 SAVINJA NAZARJE 7.8 4 4.4 7.1 9.5 SAVINJA LAŠKO 9.5 1 4.3 8.8 12.5 LJUBLJANICA MOSTE 10.3 1 7.3 10.2 13.0 SOČA SOLKAN 8.4 1 4.0 8.8 12.3 KRKA PODBOCJE 11.7 3 8.6 11.0 15.8 SORA SUHA 8.5 1 4.7 7.8 11.4 REKA CERKVEN. MLIN 9.6 1 5.0 9.5 14.2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 11.9 9.9 12.3 15.9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 14.2 10.1 13.7 18.9 SAVA RADOVLJICA 9.0 7.0 8.6 11.4 SAVA ŠENTJAKOB 11.4 8.7 11.0 14.3 IDRIJCA PODROTEJA 8.9 8.2 8.7 9.9 K. BISTRICA KAMNIK 7.3 5.5 8.8 14.1 SAVINJA NAZARJE 9.5 7.6 9.3 13.1 SAVINJA LAŠKO 13.2 9.6 12.3 17.0 LJUBLJANICA MOSTE 13.0 10.6 12.7 16.1 SOČA SOLKAN 11.1 5.8 10.6 13.8 KRKA PODBOCJE 16.6 11.1 14.3 18.9 SORA SUHA 11.9 8.5 10.4 13.1 REKA CERKVEN. MLIN 13.7 7.2 13.5 18.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 15.1 27 12.5 14.6 16.5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 18.0 24 12.1 17.0 20.7 SAVA RADOVLJICA 10.6 22 8.0 10.4 13.8 SAVA ŠENTJAKOB 13.1 24 10.9 12.9 15.6 IDRIJCA PODROTEJA 9.9 27 8.4 9.0 10.2 K. BISTRICA KAMNIK 7.6 2 6.1 10.2 16.2 SAVINJA NAZARJE 11.8 27 8.9 11.4 15.2 SAVINJA LAŠKO 17.0 27 12.0 15.7 20.2 LJUBLJANICA MOSTE 16.1 27 12.6 14.9 18.4 SOČA SOLKAN 12.7 27 7.3 12.3 16.8 KRKA PODBOCJE 20.9 27 14.0 17.5 22.0 SORA SUHA 15.5 26 10.2 12.8 16.8 REKA CERKVEN. MLIN 18.5 27 11.0 17.2 24.0 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Maj 2009 Tnk °C dan Maj obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 12.0 1 10.4 12 9.2 12.3 15.6 3.0 8.0 12.7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 16.4 11.3 11.9 16.0 21.0 8.2 10.6 14.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 20.0 29 12.8 22 15.2 18.8 21.2 10.0 13.6 18.0 SUMMARY In comparison with the average temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers in May were 0,5 °C and lakes 0,6 °C higher. 65 Višina in temperatura morja v maju Sea levels and temperature in May Mojca Robič Srednja mesečna višina morja v maju je bila nadpovprečna, tudi najnižja mesečna višina je bila nadpovprečna, najvišja pa podpovprečna. Srednja temperatura morja je bila nadpovprečna, najnižja mesečna podpovprečna in najvišja mesečna vrednost v maju 2009 izjemno visoka. Ob koncu meseca se je temperatura morja v samo dveh dneh znižala za 9 °C. Višina morja v maju Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo ves mesec nadpovprečno, najbolj v sredini meseca. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja maju 2009 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of May 2009 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: maj.09 maj 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 218 199 214 226 NVVV 282 263 286 328 NNNV 144 122 139 152 A 139 141 147 176 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2008 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v maju 2009. Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in May 2009. 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila v primerjavi z obdobjem 1960-90 nadpovprečna. Tudi najvišja mesečna višina je bila nadpovprečna, najvišja pa je bila podpovprečna (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina 144 cm je bila izmerjena 25. maja ob 3.50, najvišja, 282 cm pa 22. maja ob 19.40 (preglednica 1 in slika 2). 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja i i i i i i i i i i i 11 i Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja maja 2009 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in May 2009 and difference between them (Hres) dP Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2009 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2009 50 7 9 Ha 360 300 240 180 120 60 Vv Vs 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v juliju 2009 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 6:39 16:31 7:43 17:28 8:22 18:25 8:54 19:10 9:22 19:52 t-- s V i f- t X i T -V 2 i — 3 0 7' l1 \ v- - ? ! -2 4- - i t 1 4 i- i -A h i— — \ i 0:06 9:31 0:57 11:13 1:34 12:40 2:07 13:40 2:34 14:25 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 9:49 20:27 10:16 20:58 10:43 21:28 11:10 21:58 11:37 22:27 12:07 22:58 12:36 23:33 m m 1 ME g S 1 a 3:04 15:01 3:31 15:34 3:57 16:07 4:21 16:42 4:43 17:16 5:07 17:55 5:34 18:37 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 13:09 0:16 13:43 1:28 14:31 4:07 15:34 6:40 16:49 7:40 18:01 8:22 19:04 * Pf t -7' —* -V \ "S A t 1 1, 6 -V 1 v- f J- tt -8 1 \t 1 f n * 1 1 3 1 4 ■ 1 5 n 1 6 -V TT 1 \ / 1 8 J»-- TT 7 1 9 -i 5:58 19:31 6:24 20:45 6:57 22:21 7:37 23:49 9:27 0:51 11:31 1:40 13:07 9:00 19:58 9:37 20:46 10:13 21:28 10:48 22:07 11:21 22:43 11:52 23:18 12:24 23:54 2:22 14:13 3:00 15:04 3:37 15:49 4:12 16:31 4:45 17:13 5:13 17:55 5:39 18:39 6:01 19:30 6:19 20:46 6:04 23:37 0:48 11:37 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juliju 2009 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in July 2009 Temperatura morja v maju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Temperatura morja je večino meseca strmo naraščala. Najnižja je bila 1. v mesecu, 14.7 °C, najvišjo dnevno vrednost 25.3 °C je dosegla 26. maja. Ta vrednost je izjemno visoka, celo višja od najvišje izmerjene v obdobju 1992-2006. Sledilo je dvodnevno obdobje 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja hitre ohladitve, ko se je temperatura morja znižala za 9 °C. Zadnje dni v mesecu je temperatura znova zviševala (slika 5, preglednica 2). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v maju 2009 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in May 2009 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2009 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 15-letnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in May 2009 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj 2009 °C Maj 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 14.7 Tsr j 19.7 Tmax j 25.3 9.9 15.2 20.7 12.1 17.4 22.7 14.8 19.2 24.5 SUMMARY Mean se level in May was over the average of long term period. The highest sea level in May was lower and the lowest over the average. None of them was extreme. Mean sea temperature was above the average of long term period, the monthly minimum was low, the highest monthly temperature was extremely high. At the end of May sea temperature descended for 9 °C in only two days period. 69 Zaloge podzemnih vod v maju 2009 Groundwater reserves in May 2009 Urša Gale V aluvialnih vodonosnikih so maja prevladovale običajne zaloge podzemnih vod. V nekaterih delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije je bilo zabeleženo visoko vodno stanje, podzemna voda vplivnega območja Mure se je dvignila tudi do zelo visokih vodnih zalog. Podobno je bilo zelo visoko vodno stanje zabeleženo tudi v vodonosniku Vrbanskega platoja. Zelo nizko stanje zalog podzemnih vod je bilo maja izmerjeno v vodonosniku Vipavske doline in v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice. Podpovprečne so bile vodne zaloge tudi na pretežnem delu Sorškega polja ter na Čateškem polju in v dolini Bolske. Izviri Alpskega krasa so bili še vedno nadpovprečno vodnati, njihova izdatnost je v maju celo naraščala. Izviri Dinarskega krasa so bili v območju podpovprečnih vodnih zalog, iz njihovih hidrogramov ni bilo zaznati izrazitejšega hidrološkega dogodka. Na pretežnem delu države je maja padlo manj padavin kot običajno. Največji primanjkljaj padavin je bil zabeležen na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer je padla približno ena petina normalnih majskih padavin. Več kot polovico padavin manj, kot je značilno, so izmerili tudi na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline in v zaledju izvirov Velikega Obrha in Krupe. Presežek padavin je bil maja zabeležen na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije. Vodonosniki Dravske kotline so bili za približno dve petini bolj namočeni kot običajno. Presežek padavin na območju Murske kotline je maja znašal približno eno tretjino običajnih vrednosti. Padavine so se pojavljale predvsem v obliki kratkotrajnih ploh in neviht, ki sta jih ponekod spremljala tudi toča in močni sunki vetra. Količinsko je več padavin padlo v drugi polovici meseca. Slika 1. Izvir Glijun je je bil maja nadpovprečno vodnat zaradi taljenja snega v visokogorskem zaledju Julijskih Alp (Foto: M. Pavlič). Figure 1. Glijun spring was water abundant in May due to snow melting in high Julijske Alpe recharge area (Photo: M. Pavlič). 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Maja so v aluvialnih vodonosnikih prevladovali upadi podzemne vode. Največji absolutni upadi so bili zabeleženi v vodonosniku Kranjskega polja, relativni upadi pa so bili največji v Vipavski dolini. V Cerkljah na Gorenjskem se je gladina podzemne vode v vodnjaku tako znižala za 248 centimetrov, kar znaša 12 % razpona nihanja na merilnem mestu. V Vipavskem Križu v Vipavski dolini pa je 22 centimetrski upad gladine predstavljal 26 % maksimalnega razpona nihanja na postaji. K neugodnemu stanju zalog podzemnih vod v Vipavski dolini je poleg velikega padavinskega primanjkljaja pripomogla tudi povečana stopnja izhlapevanja in poraba vode za rast rastlin. Dvigi podzemne vode so bili zabeleženi predvsem na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije, ki je predstavljalo tudi edino območje, kjer je bil maja zabeležen presežek padavin. Največje zvišanje gladine podzemne vode je bilo zabeleženo na merilnem mestu v Staršah na Dravskem polju, kjer so izmerili 27 centimetrski dvig oziroma 14 % zvišanje gladine glede na največji razpon nihanja podzemne vode na tem merilnem mestu. V Bunčanih na Murskem polju je dvig podzemne vode znašal 20 centimetrov, kar znaša 13 % razpona nihanja na tem območju. Maja je bil razlog za nadpovprečno izdatnost kraških izvirov Alpskega krasa, podobno kot v mesecu pred tem, taljenje snežne odeje, ki se je v zimskem času nabirala v visokogorju. Gladine vode na območju izvira Kamniške Bistrice so bile tako že drugi mesec zapored nad dolgoletnim povprečjem, maja so se glede na mesec april celo povečale. Izdatnost izvirov Dinarskega krasa je bila maja v upadanju, k čemur je pripomogel predvsem padavinski primanjkljaj v napajalnem zaledju izvirov. V prvem tednu se je gladina vode spustila pod dolgoletno povprečje na območju izvirov Velikega Obrha, Bilpe in Podroteje, v drugem tednu pa še na območju izvira Krupe. Iz hidrogramov izvirov Dinarskega krasa v maju ni bilo zaznati večjih hidroloških dogodkov, saj so večino padavinske vode porabile rastline za njihovo rast oziroma je zaradi povišanih temperatur zraka izhlapela v ozračje. Na večini merilnih mest za spremljanje gladin podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih je bil maja zabeležen upad podzemne vode, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja zalog podzemnih vod. Izjema je bil vodonosnik Murskega polja in deli vodonosnikov Dravskega, Ptujskega, Prekmurksega in Apaškega polja, kjer je zaradi dviga podzemne vode prišlo do povečanja vodnih zalog. Do povečanja vodnih zalog podzemnih vod je zaradi taljenja snega maja prišlo tudi na območju vodonosnikov Alpskega krasa (sliki 1 in 2). V vodonosnikih Dinarskega krasa so se zaloge podzemnih vod v maju zmanjšale. Stanje zalog podzemne vode je bilo v maju ponekod bolj, ponekod pa manj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Bolj ugodno je bilo vodno stanje v letošnjem letu na območju severovzhodne Slovenije manj pa v vodonosnikih Vipavsko Soške doline, kjer so maja pred enim letom prevladovale običajne in visoke vodne zaloge. Slika 2. Slap Boka v maju 2009 (Foto: M. Pavlič) Figure 2. Boka waterfall in May 2009 (Photo: M. Pavlič) 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 100 70 40 10 -20 -50 -80 -110 -140 <£y & 4> c£ aP J- & ¿P Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 ,<3- , ,oc 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Britof - Kranjsko polje Ln & <*? & <£> !rr ^■m ■ rT-m ■i üiww: KlntKti i Mini 1«1 MllM.Utrtfilll «Ii Dtncu imi «BnorHraHcruLilCmdlANiV' JJHUl..ltt LIHIM-M ''mh? il^li ¿C C UXAJUlURJUl * irjii' Miljifn lid>'U U.Lili-l. Ji - ^-M 7 mM M^HH MAJLB bkiCTa < Hfn> 1 MiniM ■¿Huif! FIM^SHSWV UIT' HDhuUtrMblj KMJI MhHmmA •'^«i'n5HJ^pji!>i»0r,'0"»t n_1 ü hihcjl'm: hhk .uh viih:ifti kmnti:ir WTDMIP-UUIHU . rqpnu lir jm» Slika 3. Kakovost kopalnih voda na morju v letu 2008 Figure 3. Quality of the coastal bathing waters in 2008 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Kakovost kopalnih voda na Goriškem in Gorenjskem v letu 2008 Figure 4. Quality of the bathing waters on Goriška and Gorenjska regions in 2008 Slika 5. Kakovost kopalnih voda na Dolenjskem in Notranjskem v letu 2008 Figure 5. Quality of the bathing waters on Dolenjska and Notranjska regions in 2008 Mikrobiološki parametri, ki jih spremljamo v okviru monitoringa kakovosti kopalnih voda so indikatorske bakterije, ki so pokazatelj morebitnega fekalnega onesnaženja. Vzroki onesnaženosti vode oz. neskladnosti posameznega vzorca kopalne vode so lahko različni: izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, iztrebki živali (psi, ptiči, glodalci), komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in prelivi ob nalivih. Koncentracija mikrobov v vodi pa je odvisna od hitrosti toka vode in sedimenta, temperature, sončnega sevanja, na morju pa tudi slanosti. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Rekreacija v naravnih vodah ima izjemno korist za zdravje in dobro počutje ljudi, krepi in ohranja zdravje ter nudi razvedrilo, sprostitev, počitek in igro. Kljub temu pa kopanje v onesnaženi vodi lahko predstavlja tveganja za zdravje ljudi, ki pa so praviloma znana in predvidljiva in tako obvladljiva. Tveganja za okužbo so lahko različna glede na kraj in vrste aktivnosti. Tuja poročila o boleznih ali izbruhih in epidemiološke študije poročajo o zdravstvenih težavah po plavanju v onesnaženi vodi zaradi zaužitja vode, na kopalca pa se mikrobi lahko prenesejo tudi z okoliških površin: obalnega peska, objektov in naprav (tobogani, plezala nad vodo, naprave za skoke v vodo). Med plavalno epizodo vstopi v usta in žrelo odraslega kopalca okoli 100 ml vode, kar lahko povzroči okužbo prebavil, pri otrocih in neveščih plavalcih je količina zaužite vode lahko tudi večja. Mikrobi iz vode pa se lahko naselijo tudi na določena mesta v telesu plavalca (oči, ušesa, nosno votlino oz. dihala) in lahko povzroče akutno okužbo dihal, sluhovoda, oči, kože idr, pri čemer pa vnetja in poškodbe kože (praske ali vreznine) možnost okužbe lahko povečajo. Večina bolezni ima blag potek in se same pozdravijo, kljub vsemu pa je potrebno opozarjati predvsem otroke na to, da voda ni namenjena pitju, po kopanju pa se priporoča prhanje. Prav otroci so na kopališčih potrebni prav posebne pozornosti, saj predvsem mlajši še niso vešči plavanja in se že mala neprevidnost lahko spremeni v katastrofo. Na številnih kopalnih območjih, kjer se sicer kontrolira kakovost vode, se kopamo na lastno odgovornost, saj tam ni zagotovljena stalna prisotnost reševalca iz vode in ostala infrastruktura, ki je predpisana za naravna kopališča z upravljavcem. Na urejenih naravnih kopališčih z upravljavcem za varnost kopalcev skrbijo usposobljeni reševalci iz vode. Njihova naloga je neprekinjeno opazovanje vodne površine, reševanje iz vode in dajanje prve pomoči ter vzdrževanje reda skladno s predpisi in kopališkim redom, ki ga mora imeti vsako kopališče in po katerem se morajo ravnati obiskovalci kopališča. Za lastno varnost lahko največ naredimo kopalci sami s poznavanjem in z upoštevanjem osnovnih napotkov za varno kopanje. Ti so: • Ne hodite v vodo, če se počutite slabo, s polnim ali praznim želodcem ter pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi. Po obilnem obroku si pred odhodom v vodo privoščite vsaj uro počitka. • Ne skačite v vodo, če je telo pregreto. Postopno se privadite na temperaturo vode in se pred kopanjem primerno ohladite. • Nikoli ne skačite v kalno ali preplitvo vodo. • Upoštevajte vremenske razmere. Nikoli ne plavajte sami, zlasti ne na daljših razdaljah. • Ne precenjujte svojih sposobnosti in plavalnega znanja. Če vas zgrabi krč, iztegnite in sprostite mišico. • Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. • Nikoli ne plavajte v vodnih zbiralnikih, v bližini črpališč in drugih nevarnih mest, izogibajte se močnim tokovom ali vodnim vrtincem. • Če vas ujame nevihta, pojdite čimprej iz vode. • Otrok nikoli ne puščajte brez varstva v bližini vodnih površin, še manj v vodi, pa čeprav plitvi. Otroci ne poznajo nevarnosti, zato jih je treba vseskozi budno spremljati in opazovati. • Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost utopitve oziroma kdor opazi utapljanje ali utopitev, je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Če sam ne more pomagati, ne da bi s tem ogrozil lastno varnost ali varnost drugih, mora o tem takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Za varnost, čistost in urejenost kopališča pa zagotovo lahko poskrbi tudi sleherni kopalec, Knjižica Kopalne vode - varno in zdravo kopanje je namenjena prav njim, nastala pa je na Agenciji RS za okolje, skupaj s sodelavci Uprave za zaščito in reševanje, Inštituta za varovanje zdravja RS, Policije, društva Doves ter Zavoda za varstvo narave. V njej so zbrani podatki o tem, kateri odseki slovenskih rek, jezer in morja so namenjeni kopanju, kakšna je njihova ureditev, kako je poskrbljeno za varnost kopalcev ter kakšna je kakovost vode, zbrani pa so tudi napotki za varno in zdravo kopanje. Prav ob upoštevanjem le-teh pa bo posedanje in čofotanje v in ob vodi v vročih poletnih dneh pravi užitek za vse. Knjižica je na voljo na spletni strani: http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%2 0vode/Kopalne vode-Varno in zdravo kopanje.pdf SUMMARY Slovenia's rivers, lakes and its part of the Adriatic Sea offer various water-related sports, from traditional bathing and boating for relaxation to adrenaline-inducing sports. In the booklet Bathing waters - swimming safe and healthy, which was prepared at the Environmental Agency of the Republic of Slovenia at the end of May 2009, the areas which are suitable for swimming are presented. The publication presents a brief overview of the bathing water quality, gives the instructions for healthy and safe swimming and also how to behave to protect the nature. 80 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v maju 2009 je ostala na ravni prejšnjega meseca. Nekoliko več je bilo v zraku le ozona, kar je predvsem naravna posledica naraščajočih temperatur in vse višje lege sonca nad obzorjem. Vreme je bilo zelo spremenljivo s pogostimi padavinami - predvsem plohami in nevihtami, kar je ugodno vplivalo na kakovost zraka. Mejna dnevna koncentracija delcev PMi0 50 ^g/m3 je bila tako kot v aprilu tudi v maju komajda kje prekoračena - največkrat na zelo prometnem merilnem mestu Ljubljana-Figovec. Na tem merilnem mestu ter v Zagorju in v Trbovljah je po prvih petih mesecih leta že preseženo celoletno dovoljeno število prekoračitev. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Občasno se sicer pojavljajo nekoliko povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar so tokrat ostale tudi tu pod mejnimi vrednostmi. Koncentracija dušikovih oksidov je bila tudi tokrat daleč najvišja na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane pri Figovcu, vendar ni prekoračila mejne vrednosti. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom in benzenom, koncentracije ozona pa so povsod razen na prometnem merilnem mestu Maribor prekoračile mejno ciljno 8-urno vrednost, medtem ko je bila opozorilna urna koncentracija prekoračena le enkrat na višje ležeči Otlici na Primorskem. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila - razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje - nizka. Najvišja urna koncentracija 208 pg/m3 je bila izmerjena na Velikem Vrhu. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile kot vedno precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Tudi v maju je bilo po višini koncentracij pričakovano na prvem mestu prometno merilno mesto Ljubljana Figovec z enkrat višjim mesečnim povprečjem kot na drugi najbolj prometni lokaciji Maribor. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle le 6 % mejne vrednosti. Ozon Zaradi spremenljivega vremena so bile koncentracije ozona O3 v maju razmeroma nizke (preglednica 4 in slika 3). Povsod razen na prometni lokaciji Maribor so sicer prekoračile 8-urno ciljno vrednost, kar pa je običajno za ta čas. Urna opozorilna koncentracija pa je bila prekoračena le enkrat na Otlici na Primorskem. Delci PM10 in PM2,5 V maju je bilo prekoračitev mejne dnevne koncentracije malo (do 3), izjema pa je merilno mesto Ljubljana-Figovec, kjer jih je bilo kar 15. Do konca maja 2009 je število prekoračitev že preseglo dovoljeno letno vsoto 35 daleč najbolj na merilnem mestu Ljubljana-Figovec (66), sledita pa Zagorje (39) in Trbovlje (37). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Nesorazmerno visoke koncentracije delcev PM25 na Iskrbi glede na tri mestna merilna mesta so posledica gradbenih del v bližini postaje. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v maju na merilnem mestu Maribor le slabo petino te vrednosti. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v maju 2009 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in May 2009 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. OMS Ljubljana Ljubljana Figovec 83 3 15 0 0 0 5 0 0 Ljubljana Bežigrad 88 3 43 0 0 0 15 0 0 Maribor center 96 0 2 0 0 0 1 0 0 DMKZ Celje 96 5 37 0 0 0 8 0 0 Trbovlje 90 1 7 0 0 0 3 0 0 Hrastnik 95 3 11 0 0 0 4 0 0 Zagorje 86 4 10 0 0 0 7 0 0 Nova Gorica 96 6 17 0 0 0 9 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 86 0 6 0 0 0 1 0 0 Šoštanj 96 5 75 0 0 0 18 0 0 Topolšica 95 3 21 0 0 0 5 0 0 EIS TEŠ Veliki Vrh 95 4 208 0 0 0 15 0 0 Zavodnje 96 3 85 0 1 0 11 0 0 Velenje 96 2 9 0 0 0 5 0 0 Graška Gora 96 3 40 0 0 0 13 0 0 Pesje 96 4 40 0 0 0 7 0 0 Skale mob. 95 1 54 0 0 0 10 0 0 Kovk 94 3 40 0 1 0 10 0 0 EIS TET Dobovec 93 3 29 0 7 0 7 0 0 Kum 95 2 12 0 0 0 5 0 0 Ravenska vas 84 6 26 0 0 0 9 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* 48 9* 31* 0* 0* 0* 17* 0* 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v maju 2009 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in May 2009 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp OMS Ljubljana Ljubljana Figovec* UT 69 48 104* 0 4 0 94 Ljubljana Bežigrad UB 94 20 78 0 0 0 24 Maribor center UT 94 24 91 0 0 0 36 DMKZ Celje UB 96 15 84 0 0 0 20 Trbovlje UB 89 16 85 0 0 0 27 M. Sobota Rakičan RB 95 9 48 0 0 0 10 Nova Gorica UB 93 16 68 0 0 0 23 Koper UB 94 14 75 0 0 0 18 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 88 4 32 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 96 2 56 0 0 0 Skale mob. RB 95 7 74 0 0 0 EIS TET Kovk RB 83 1 23 0 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* RB 69 1 12* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v maju 2009 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in May 2009 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* UB 87 0.3 0.6* 0* Maribor center* UT 89 0.3 0.5* 0* DMKZ Celje UB 96 0.3 0.5 0 Trbovlje* UB 88 0.4 0.6* 0* Krvavec RB 94 0.2 0.2 0 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v maju 2009 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in May 2009 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1. maja 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 116 169 0 0 26965 161 20 42 Iskrba RB 95 69 156 0 0 16814 149 10 23 Otlica RB 91 109 186 1 0 23902 166 19 33 Ljubljana Bežigrad UB 95 72 150 0 0 12203 142 9 12 DKMZ Maribor center UB 96 58 125 0 0 4490 112 0 2 Celje UB 95 60 140 0 0 8900 134 2 7 Trbovlje* UB 90 60 146* 0* 0* 11585 137* 5* 16* Hrastnik SB 96 63 143 0 0 11027 131 3 12 Zagorje UT 95 48 132 0 0 4032 120 0 0 Nova Gorica UB 92 69 152 0 0 9946* 137 8 9 Koper UB 95 98 161 0 0 17261 147 14 17 M. Sobota Rakičan* RB 89 66 168* 0* 0* 12296 152* 4* 9 TE-TO Ljubljana Vnajnarje* RB 86 101 163* 0* 0* 18916 154* 12* 27 MO Maribor Maribor Pohorje RB 96 87 139 0 0 11745 128 2 11 EIS TES Zavodnje RB 96 94 155 0 0 16256 139 9 22 Velenje UB 96 74 155 0 0 15019 147 7 19 EIS TET Kovk RB 94 90 153 0 0 11738 141 6 14 EIS TEB Sv.Mohor* RB 78 82 144* 0* 0* 10039 137* 6* 10* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v maju 2009 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in May 2009 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. MREŽA >MV faktor postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. DMKZ Ljubljana Bežigrad UB 99 25 44 0 22 1.03 Ljubljana BF* (R) UB 100 19 36 0 22 OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 99 50 75 15 66 1.30 DMKZ Maribor center UT 100 32 53 1 20 1.00 MO Maribor Maribor Tabor UB 98 29 55 1 20 1.30 EIS Celje EIS Celje* UT Celje UB 100 23 46 0 28 1.00 Trbovlje UB 93 25 43 0 37 1.04 DMKZ Zagorje UT 99 26 42 0 39 1.00 M. Sobota Rakičan RB 99 22 37 0 22 1.10 Nova Gorica UB 100 31 54 2 11 1.00 Koper UB 87 27 43 0 2 1.00 Iskrba (R) RB 100 16 28 0 5 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 87 32 54 3 3* EIS TEŠ Pesje RB 100 22 42 0 12 Skale mob. RB 97 25 51 1 12 EIS TET Prapretno RB 81 34 69 1 14 EIS Anhovo Morsko (R) RI 100 20 38 0 9 Gorenje Polje (R) RI 100 23 41 0 11 ** Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilnik je v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitor is in repair (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v maju 2009 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in May 2009 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 9 21 DKMZ Maribor center UT 100 14 23 Maribor Vrbanski plato UB 100 15 33 Iskrba RB 100 13 23 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v maju 2009 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in May 2009 MERILNA 0/ % etil- m,p- o- n- iso- n- MREZA postaja podr. pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 95 0.5 2.4 0.5 1.5 0.4 Maribor UT 90 0.9 2.5 0.5 1.9 0.6 Opomba: ni podatkov zaradi okvare merilnikov / no data due to the monitoring malfunction Ljubljana Figovec Ljubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Vnaj narje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 5 10 15 20 25 30 35 40 ■ cp(|g/m3) ■ št.prekoračitev urne MV od začetka leta ■ št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v maju 2009 ter število prekoračitev mejne urne in mejne dnevne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations in May 2009 with the number of exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Figove c Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper Mursla S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 50 100 150 200 250 Mg/m3 j Cp (^g/m3) g Cmaxur. (|ag/m3) j št.prekoračitev urne MV od začetka leta j Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v maju 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in May 2009 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Velenj e Trbovlj e * Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan* Vnaj narj e * Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Otlica Zavodnj e Kovk Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(^g/m3) | št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v maju 2009 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v maju 2009 Figure 3. Mean O3 concentrations in May 2009 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 1 1 1_ MESTNO ™ 1 ™ 1 ■ PODEŽELSKO "T 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Ljubljana BF* (R) Ljubljana Figovec Maribor center Maribor Tabor EIS Celje* Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Iskrba (R) Vnajnarje Pesje Skale mob. Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) iiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | cp(|ig/m3) g št.prekoračitev 24-urne MV ||| št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v maju 2009 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in May 2009 with the number of 24-hrs limit value exceedences MV >i\n «A ygf */Avv/7|My(\\ 1 : \ * .*' * / \ / ' X. xfäj A) / V VI ' \ v. "X i T' vy/ *□ \\ f \ -x-X I x Tp A^v \ X -x- ll _ . 1 . 1 1 . _ 1 J o 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 I Ljubljana -Maribor center -Koper I Murska S.Raki čan ■--o--- Celj e ■ Nova Gorica H Nova Gorica —Trbovlje Murska S.Rakičan -Ljubljana Bež -Zagorje - - - X- - - Iskrba Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m ) in padavine v maju 2009 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) and precipitation in May 2009 0 60 60 50 50 40 40 30 20 20 10 10 0 0 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■—Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM25 (ig/m3) v maju 2009 Figure 6. Mean daily concentration of PM25 (ig/m3) in May 2009 SUMMARY Air pollution in May 2009 was on the level of April, except a slight increase of ozone. Weather in May was changeable with frequent showers and thunderstorms. The limit daily concentration of PM10 was rarely exceeded with exception of 15 exceedances at the Ljubljana-Figovec traffic station. SO2 concentrations were very low with occasionally short-time slightly higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Urban traffic site at Ljubljana-Figovec was again the one with far highest concentrations of nitrogen oxides. CO and benzene was far below the limit values. Ozone exceeded the target 8-hour concentration at all sites, and the one-hour information threshold only once at the Otlica site of Primorska region. 89 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - maj 2009 Earthquakes in Slovenia - May 2009 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2009 zapisali 129 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 36 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0, ter enega z manjšo magnitudo, ki so ga prebivalci čutili. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2009 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 44-«r 3ff li'atf 14' W' II M' Ii' B 10 W Mjgnlludi ÖQ( MLV i J 3 4 Gluhim» 1 H 5 15 T5 M 40 km Slika 1. Potresi v Sloveniji - maj 2009 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in May 2009 V maju so prebivalci Slovenije čutili tri potrese. Žarišči prvih dveh sta bili na Koroškem pri Črni. Prvi potres se je zgodil 21. maja ob 8. uri 21 minut UTC (10.21 po lokalnem, poletnem času). Čutili so ga v Črni na Koroškem, na Prevaljah, Ravnah na Koroškem, v Mežici, Dravogradu, Kotljah in okoliških 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja krajih. Prebivalci so zaznali sunek, ki ga je spremljalo manjše hrumenje. Zvok je ponekod prestrašil ljudi in živali. Naslednji dan, 22. maja ob 4. uri 12 minut po UTC (6.12 po poletnem času) se je na Koroškem še enkrat zatreslo. O potresu so poročali posamezni prebivalci Črne na Koroškem, Prevalj, Raven na Koroškem, Šoštanja in okoliških krajev. Tokrat je bobnenje bilo bolj opazno, kot tresenje. O zelo šibkem potresu (magnituda 0,4) so 29. maja poročali iz Šmarjeških Toplic, kjer so ob 19. uri 26 min UTC (21.26 po poletnem času) slišali bobnenje. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - maj 2009 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - May 2009 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2009 5 1 15 34 46,09 14,29 19 1,3 Tošč 2009 5 3 6 22 46,10 14,51 6 1,2 Ljubljana 2009 5 4 4 19 45,57 15,28 4 1,3 Cerkvišče 2009 5 4 17 41 45,70 14,30 16 1,0 Debela gora 2009 5 5 1 57 46,07 13,94 13 1,7 Idrske Krnice 2009 5 5 8 50 45,79 15,77 8 1,5 Samobor, Hrvaška 2009 5 8 6 56 46,20 15,22 8 1,0 Laško 2009 5 8 11 42 45,67 15,61 0 1,3 Petrovina, Hrvaška 2009 5 8 19 18 46,54 16,79 26 1,5 Madžarska 2009 5 8 19 22 46,54 16,72 23 1,7 Madžarska 2009 5 9 2 25 46,47 16,73 7 2,2 Madžarska 2009 5 10 5 8 46,27 13,92 9 1,2 Bohinjska Bistrica 2009 5 10 23 24 45,82 14,74 6 1,1 Kompolje 2009 5 14 20 22 45,52 14,24 14 1,1 Mala Bukovica 2009 5 14 20 55 46,42 15,11 5 1,0 Plešivec 2009 5 16 23 43 46,39 13,68 11 1,1 Trenta 2009 5 17 0 57 46,40 13,69 11 1,1 Trenta 2009 5 17 6 53 46,42 13,68 9 1,0 Jalovec 2009 5 17 14 58 45,81 15,05 12 1,8 Brezova Reber 2009 5 18 6 20 45,86 14,99 11 1,2 Lisec 2009 5 18 8 26 45,94 14,85 11 1,2 Ivančna Gorica 2009 5 20 7 49 46,05 15,42 9 1,1 Bohor 2009 5 21 8 21 46,47 14,88 11 IV* 2,2 Črna na Koroškem 2009 5 22 0 45 45,53 14,31 10 1,0 Jablanica 2009 5 22 4 12 46,47 14,89 11 III* 1,9 Črna na Koroškem 2009 5 22 14 14 45,92 15,07 8 1,6 Trebnje 2009 5 23 3 55 45,28 14,71 18 1,0 Lič, Hrvaška 2009 5 25 6 44 46,22 13,73 9 1,3 Tolmin 2009 5 27 21 49 45,29 14,43 18 2,0 Rijeka, Hrvaška 2009 5 27 22 3 45,30 14,41 21 1,4 Rijeka, Hrvaška 2009 5 28 0 6 45,30 14,43 13 1,3 Rijeka, Hrvaška 2009 5 29 9 8 45,30 14,40 17 2,0 Rijeka, Hrvaška 2009 5 29 17 12 45,68 14,32 13 1,0 Javorniki 2009 5 29 19 26 45,83 15,22 2 zvok 0,4 Novo mesto 2009 5 30 0 24 46,28 13,73 5 1,0 Veliki Bogatin 2009 5 31 2 42 46,31 13,54 7 1,6 Bovec 2009 5 31 17 27 45,77 15,74 8 1,4 Samobor, Hrvaška 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - maj 2009 World earthquakes - May 2009 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2009 Table 2. The world strongest earthquakes - May 2009 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2. 5. 01:11:13,7 34,07 N 118,88 W 4,3 14 širše območje Los Angelesa, Kalifornija Ena oseba je bila ranjena. 16. 5. 00:53:52,7 31,51 S 178,80 W 6,1 6,5 55 otočje Kermadec 19. 5. 17:35:01,0 25,34 N 37,78 E 5,7 5,3 5,7 4 zahodna Saudova Arabija V mestu Al Medinah je bilo vsaj sedem ranjenih. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. 28. 5. 08:24:45,3 16,73 N 86,22 W 6,7 7,2 7,3 10 blizu obale Hondurasa V severnem delu Hondurasa je v potresu življenje izgubilo vsaj 7 oseb, 40 je bilo ranjenih. Več kot 130 zgradb je bilo poškodovanih ali porušenih. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2009. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" 120' 180 -30 -60 -120" -60 o OO 6 7 8 Magnituda Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2009 Figure 2. The world strongest earthquakes - May 2009 0* 60 120* 180 □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2009 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Maja je bil na vseh merilnih postajah v zraku cvetni prah jelke, divjega kostanja, jelše, gabra, pravega kostanja, cipresovk in tisovk, bukve, malega jesena, oreha, ligustra, smreke, bora, trpotca, platane, trav, hrasta, kislice, bezega, koprivovk in trte, v Primoiju tudi oljke. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru 9115 zrn, v Ljubljani 8667 in v Mariboru 9140. Največ cvetnega prahu so prispevali iglavci, trave in hrast, v Primoiju poleg naštetih tudi oljka. 1200 1000 co E Z cr N O > LU I- >cn I N Koper Ljubljana Maribor 800 - 600 - 400 200 - 0 -, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v maju 2009 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2009 I ..I mr ipiff 1 it1 M ■ m n 19 21 2S 25 27 29 S1 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2009 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V Mariboru manjkajo podatki za 4. in 31. maj. Kljub temu, da so se v prvih dneh maja v Ljubljani in na Obali občasno pojavljale manjše padavine, se je maj začel z visoko obremenitvijo zraka s cvetnim prahom. V zraku je bil cvetni prah bukovcev (bukev, hrast, gaber), iglavcev (smreka, bor, jelka), platane, malega jesena, divjega kostanja in platane. Poleg drevesnega, smo beležili tudi cvetni prah s travnikov: trave, kislice in na Obali krišine. Po 12. maju se je hitro znižala obremenitev zraka s cvetnim prahom dreves, gabra, bukve, malega jesena in v notranjosti države tudi hrasta, njihova vsebnost v zraku do konca meseca ni narasla. Od 13. do 15. maja je prevladovalo precej oblačno vreme, vendar brez omembe vrednih padavin, le v Mariboru se je takrat začelo obdobje s pogostimi plohami in nevihtami, ki se je nadaljevalo do konca meseca. Cvetni prah iglavcev in trav je bi v zraku v večjih količinah ves mesec, pridružil se jim je tudi cvetni prah bezga. Na Obali je obremenjenost zraka s cvetnim prahom oljke začela naraščati po 12. maju in je visoke vrednosti dosegla v zadnji tretjini maja. Na Obali se je v drugo polovico meseca nadaljevala sezona hrasta, v zadnjih dneh maja pa so se pojavila prva zrna pravega kostanja, v notranjosti države 4 Inštitut za varovanje zdravja RS 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pa ga v zraku še nismo zasledili. Veter je prinašal z gora cvetni prah zelene jelše, ki je cvetela na gozdni meji. Zabeležili smo ga tudi na Obali. Od 16. do 27. maja je prevladovalo sončno in vroče vreme. Po 27. maju so se ob občutni ohladitvi spet pogosteje pojavljale padavine. co E Ž a: N > LU >W 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE 1 1 1 1. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk maja 2009 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2009 CO E Ž a: N o > LU h- >W 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor OREH I 1 I !■!■■ minm 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha maja 2009 Figure 3. Average daily concentration of Nut (Juglans) pollen, May 2009 j I j I—h H—I—I j I H—H 19 21 23 25 27 29 31 60 -| 50 - CO t 40 - rr N o 30 - > in h- 20 - >w 10 - 0 Koper Ljubljana ^^ Maribor BUKEV 1 J 1 1 . 1 "" T hin III 1 nrnnmiinM 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve maja 2009 Figure 4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2009 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru maja 2009 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, May 2009 jelša divji kostanj mali jesen gaber cipresovke/ tisovke bukev trta oreh kalina jelka oljka Koper 1,0 0,2 1,3 4,0 5,5 3,3 5,1 0,3 0,2 0,6 17,2 Ljubljana 0,8 0,9 1,5 2,7 2,3 3,2 0,6 0,9 0,4 1,0 0,0 Maribor 0,6 0,2 0,5 1,0 1,0 2,5 0,3 1,5 0,2 1,3 0,0 smreka bor trpotec platana trave hrast kislica bezeg koprivovke pravi kostanj Koper 3,4 18,3 0,7 0,1 11,8 15,8 0,5 1,3 2,7 0,4 Ljubljana 6,6 32,1 1,7 0,5 24,7 4,8 1,0 3,1 2,4 0,0 Maribor 13,4 52,4 1,0 0,1 17,2 1,6 0,6 1,3 0,7 0,0 C -. . : to r CO E Z Ct N O _J > LU I— 20 15 10 Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor J MALI JESEN ll 1. 1. "I Wllllu I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena maja 2009 Figure 5. Average daily concentration of Flowering Ash (Fraxinus) pollen, May 2009 250 CO E Z Ct N O _J > LU I— 200 150 100 50 - 0 Koper Ljubljana Maribor TRAVE ii ü. m\mr mra 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav maja 2009 Figure 6. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2009 5 0 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 50 CO E Ž 01 N 40 30 > LLI I— >(0 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte maja 2009 Figure 7. Average daily concentration of Vine (Vitis) pollen, May 2009 29 31 CO E ž OH N O _J > LU I— 60 45 30 GABER/CRNI GABER 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra maja 2009 Figure 8. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, May 2009 CO E z OH N O _J > LU I— 800 700 600 500 400 300 200 100 + 0 1 Koper Ljubljana Maribor tO BOR jdlluJtlllJiJlJ. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora maja 2009 Figure 9. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2009 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja CO E z a: N O > LU I- >w 160 120 80 40 - 0 Koper Ljubljana Maribor HRAST 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta maja 2009 Figure 10. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2009 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2009 Figure 11. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2009 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke maja 2009 Figure 12. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2009 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke maja 2009 Figure 13. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2009 16 14 12 a: N o > LLI I— >CO 10 0 m ii nun nimm i n ii m nffnmll 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca maja 2009 Figure 14. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, May 2009 31 15 12 CO E Z Ct N O _J > LU I— 0 + Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice maja 2009 Figure 15. Average daily concentration of Sorrel (Rumex) pollen, May 2009 99 8 6 4 2 9 6 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 60 50 t rr 40 N o > 30 in H >w 20 10 0 Koper Ljubljana Maribor BEZEG luzdimJiluldits 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga maja 2009 Figure 16. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2009 ■l ■ 31 Na slikah v nadaljevanju je prikazan pregled obremenjenosti zraka s cvetnim prahom trav v Ljubljani in Kopru ter oljke v Kopru. V Kopru so podatki za obdobje 1999-2009, v Ljubljani pa smo z meritvami začeli že prej in podatki obsegajo obdobje 1996-2009. 3000 on N O > LU I— 2500 2000 1500 1000 500 TRAVE LJUBLJANA 1996 1998 2000 2002 2004 2006 Slika 17. Majska obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav v obdobju 1996-2009 v Ljubljani Figure 17. Counts of Grass family in May in the period 1996-2009 in Ljubljana 2008 IT N O > LU I— TRAVE KOPER 1600 1400 1200 1000 800 600 400 1999 2001 2003 2005 2007 Slika 18. Majska obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav v obdobju 1999-2009 v Kopru Figure 18. Counts of Grass family in May in the period 1996-2009 in Koper 2009 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja a: N m i— >co 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1999 2001 2003 2005 2007 2009 Slika 19. Majska obremenjenost zraka s cvetnim prahom oljke v obdobju 1999-2009 v Kopru Figure 19. Counts of Olive tree in May in the period 1996-2009 in Koper Letošnji maj je po obremenitvi zraka s cvetnim prahom trav na obeh merilnih mestih, v Kopru pa tudi s cvetnim prahom oljk, presegel dolgoletno povprečje in lanske vrednosti. Še posebej velja izpostaviti obilno sproščanje cvetnega prahu oljke na Obali. Trave so maja v Ljubljani največ cvetnega prahu sproščale leta 2003, letošnje vrednosti so bile presežene tudi maja 2001. Na Obali so trave najobilneje cvetele maja 2006, višjo obremenjenost zraka kot letos pa smo zaznali tudi maja 2003. SUMMARY Pollen measurements were performed at three sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the north Mediterranean coast in Koper and in the Štajerska region in Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in May: Cypress/Yew family, Nut, Beech, Grass family, Hornbeam/Hop hornbeam, Pine, Oak, Nettle family, Spruce, Ash, Olive tree, Plantain, Vine, Sorrel and Elder. At the end of the article you can find comparison of Grass family counts in Ljubljana and Coastal region for the whole period ob measurements. Olive tree concentration for the period 1999-2009 is presented for the Coastal region. In May 2009 the Olive tree counts are the highest in the whole period of measurements. 101 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012008 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.