PoStnima plačana t gotovini
Leto XII., štev. 18$
Ljubljana, četrtek 13« avgusta I93I
Cena 2 Din
Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — ToL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.1
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). CeJje: Kocenova ul. 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Angleška finančna kriza
Odločilna seja ministrskega sveta o predlogih komisije za Stednfo — Redukcija socialnih dajatev je
neizbežna
ILondon, 12. avgusta. 2. Z ogromnim zanimanjem pričakuje vsa angleška javnost sklepov današnje seje ministrskega sveta, na kateri razpravljajo o finančnem položaju Anglije v zvezi s poročilom komisije za štedenje in njenih predlogih za sanacijo angleških financ. Med ministri so se vršila že več dni intenzivna posvetovanja, danes pa se je sestala seja ministrskega sveta. Ker je kompleks vprašanj, o katerih bo morala razpravljati, zelo obširen, ni verjetno, da bi bili ze danes sprejeti kaki definitivni sklepi. Ves angleški tisk odločno zahteva, da se^vpra-šanje angleških financ čim pre] resi, da-siravno dvomi, da bi bilo mogoče v celoti izvesti predloge, ki jih je stavila komisija za štednjo. Večina tiska se za-
vzema za Izvedbo Snowdenovega načrta, ki predvideva konverzijo državnih dolgov. Na ta način bi se prihranilo 30 mi-Sjonov funtov na leto. Nato bo treba poiskati še kritje za nadaljnjih 90 milijonov, ker znaša proračunski primanjkljaj nad 120 milijonov. Skoro vsi listi soglašajo v tem, da se ne bo dalo izogniti redukciji socialnih dajatev in znižanju uradniških plač, vendar pa poudarjajo, da to ne sme biti glavno sredstvo za sanacijo državnih financ.
Sklepi, ki jih bo sprejela nocoj vlada, bodo predloženi zastopnikom vseh političnih strank, ker gre za tako važne ukrepe, da hoče imeti delavska vlada zanje tudi pristanek konservativcev in liberalcev.
Obnova pogajanj za politični moratorij
Izredna važnost francoskega obiska v Berlina - Kartel štirih evropskih velesil - Najboljša pot k zagotovitvi
trajnega miru
Pariz, 12. avg. č. Glede poseta francoskih državnikov v Nemčiji, še ni de-finitivne odločitve. Po eni verziji bosta Laval in Briand odšla v Berlin 27. avgusta in ostala tam do 31. avgusta, po drugi verziji pa se bo vršil poset francoskih državnikov v Berlinu šele po septemberskem zasedanju Društva narodov. V tem primeru bi stopil Briand že v Ženevi v stike z nemškimi državniki in pričel z njimi razgovore, ki bi se nato nadaljevali v Berlinu. »Le Journal« piše, da bo poset francoskih državnikov v Berlinu mnogo večje važnosti kakor pa so bili vsi dosedanji •medsebojni poseti evropskih državnikov. Po informacijah lista bo glavni predmet berlinskih razgovorov med francoskimi in nemškimi državniki politični moratorij. Cire baje za nekak ev-
ropski kartel v katerem bi bile v glavnem zastopane Francija, Nemčija, Anglija in Italija. Te štiri velesile bi si medsebojno zajamčile, da v določenem času, govori se o desetih letih, ne bi pod vzele nobenih važnejših korakov ne v zunanji, ne v notranji politiki, ne da bi se poprej o tem točno dogovorile. Ideja takega političnega moratorija je \z-nikla že o priliki angleško-ameriških razgovorov, toda konkretno obliko ji je dal šele Laval, ki bo skušal svojo zasnovo tudi spraviti v življenje. List poudarja, da bi bila s tem podana naj-sigurnejša garancija za mir v Evropi in v tej dobi bi gotovo prišlo do tako tesnega sodelovanja med evropskimi državami. da bi bila za bodoče vsaka vojna nevarnost izključena.
Za sanacijo Nemčije bo potrebno mednarodno posojilo 40 milijard dinarjev
Neprestana posvetovanja bančnikov v Londonu In Baski — Napovedujejo se še nadaljnje službene in privatne konference
London. 12. avgusta d. »Daily Herald« poroča, da se je vršila med guvernerjem iti direktorji angleške Narodne banke in zastopniki petih največjih angleških bank konferenca, na kateri so razpravljali o kreditni podoori Nemčiji. Včeraj se je vršila tudi važna konferenca med mednarodnimi bančniki. Dogovorili so se. da se bodo v kratkem sestali vodilni finančni predstav-niki Londona, Newyorka, Pariza, Holand-ske in Švice. Na konferenci bodo v glavnem razpravljali o novih kratkoročnih kreditih za Nemčijo. Med londonskimi in new-rorškimi bančniki so se o tem že vršni razgovori in glede glavnih pogojev novih kreditov za Nemčijo je že dosežen spora-
zum. Po priporočilu londonske konference nameravajo ne samo podaljšati že obstoječe kratkoročne kredite, marveč tuda dovoliti še nove, toda le za krajšo dobo. Na ta način bi se Nemčiji pomagalo priti preko največjih težkoč, ki izvirajo iz pomanjkanja plačilnih sredstev. Po ureditvi kredit nega problema bo na posebni konferenci bančnikov sestavljen velikopotezni načrt za obnovo nemških financ, za kar bo potrebno veliko mednarodno posojilo v znesku 3 milijard mark (40 milijard Din).
Odbor bančnih strokovnjakov, ki zaseda v Baslu in razpravlja o isti stvari, bo bržkone prve dni prihodnjega tedna odpotoval v Berlin.
Državna podpora za kmetijske razstave
V Sloveniji bodo štiri razstave: v Kranju, Krškem, Celju in Murski Soboti — Vsaka dobi 15.000 Dm podpore
Beograd, 12. avgusta AA. V proračunu kmetijske zakladnice kmetijskega ministrstva se bodo vnesla tudi sredstva za podpiranje kmetijskih razstav, in sicer poljedelskih, sočivnatih in sadjarskih ter vinogradniških razstav, kakor tudi za podeljevanje nagrad najboljšim razstavfialoem. Ker so dosedanja kmetijske razstave obrodile najlepše sadove in bile vzpodbuda poljedelcem za tekmovanje pri proizvajanju izbranih vrst pridelkov, je kmetijski minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklenil, da se v toku leta 1931. priredi kmetijska razstava poljedelskih, sočivnih, vinogradniških in sadnih pridelkov. na katerih se bodo podeljevale tudi nagrade. V dravski banovini se prirede te razstave v Kranju, Krškem, Celju m Murski Soboti.
V vseh teh krajih dobe odbori za prireditev razstave podporo preko pristojne banske uprave za vsako razsatvo po 15.000 Din, ki se bodo smeli porabiti izključno samo za nabavo orodja, semenja in okvirjev za diplome, ki se bodo podelile za nasrrado tistim razstavljavcem, ki jih bo predlagal razsodiščni odbor. Prirediteljski odbori se bodo organizirali p0 navodilih banske uprave bodisi po sreskih načelnikih ali pa
po kmetijskih referentih. S podeljeno vsoto bo razpolagal odbor razstave v sporazumu z bansko upravo in sreskimi kmetijskimi referenti.
Prirediteljski odbor bo v sporazumu m preko banske uprave 'poslal kmetijskemu ministrstvu seznam orodja m drugih potrebščin. ki si jih bo nabavil v višini vsote 15.000 Din. Po končani razstavi bodo sreski kmetijski referenti odnosno prirediteljski odbor poslali kmetijskemu ministrstva preko pristojne banske uprave izčrpno poročilo o razstavi. Poročilo bo sestavljeno tako. kakor bo določil oddelek za rastlinske pridelke kmetijskega ministrstva.
Državna podpora za ribarstvo v savski banovini
Beograd, 12. avgusta AA. S sklepom kmetijskega ministra je izplačano iz državne kmetijske zakladnice 50.000 Din kr. banski upravi savske banovine kot podpora za razširjenje in ureditev ribogojnice v Turkovem. Prav tako je s sklepom kmetijskega ministra izplačano iz državne kmetijske zakladnice 10.000 Din zavodu za praktično zoologijo savske banovine v Zagrebu kot podpora za proučevanje ribarskih in bioloških razmer v vodah dravske in vrbaske banovine.
OUZD v Somboru (Obnovljen
Sombor, 12. avgusta AA. S sklepom komisarja OUZD in odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje je ponovno ustanovljen okrožni urad za zavarovanje delavcev v Somboru.
Sreča je imela srečno roko
Beograd, 12. avgusta č. Včeraj izžrebano premijo državne razredne loterije v znesku 250.000 Din je dobil neki siromašni kovač, zaposlen v rudniku Kakanj pri Sarajevu.
Iz državne službe
Beograd, 12. avguste AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za uradniškega pripravnika pri izseljenskem komisariatu v Bruslju Marko Kranjc, dosedaj honorarni uradnik pri istem komisarijatu.
Novi poljski prosvetni minister
Varšava, 12. avguste AA. Pat poroča, da je poslanec Jan Jedševič imenovan za ministra prosvete in ver.
STRAHOTE KITAJSKE KATASTROFE
Nad 20 milijonov ljudi je brez strehe — še večini grozita lakota in kuga - Uničene so najbogatejše pokrajine - Inozemci beže
Sanghaj, 12. avgusta, d. Vse trpljem'® kitajskega naroda, povzročeno zaradi krvave meščanske vojne, je zatemnila strašna katastrofa, ki je zadela Kitajsko zaradi ogromnih poplav, kakršnih se ne beleži zgodovina Kitajske, ki ve sicer povedati o strašnih potresih, kugah, lakotah in drugih elementarnih katastrofah. Položaj v dolini veletoka Jangtseja je naravnost obupen. Dočim je bilo vreme spomladi zelo ugodno in je setev riža krasno uspevala ter obetala bogato žetev, je sedaj vse uničeno. 18 tisoč kvadratnih milj najrodovitnejših polj je pod vodo. Nad 4 milijone hiš je voda doslej i porušila in 23 milijonov ljudi je pahnjenih v najstrašnejšo bedo ter jim grozi , smrt od lakote. Poplavna katastrofa, la je zadela Kitajsko, je največja katastrofa zadnjih 100 let. Število smrtnih žrtev se ne da oceniti niti približno, je pa po sodbi strokovnjakov strahovito visoko. Neštevilne naselbine so izginile pod vodo.
Zaradi deževja pa vode še vedno naraščajo in poplava zavzema vedno večji obseg. Dosedaj je poplavljenih že 22 ogromnih provinc. V nevarnosti je sko-
ro 50 mifijonov ljudi. V Hankan postaja položaj od ure do ure bolj kritičen. Pol
mesta se je že porušilo in le najmodernejše stavbe še kljubujejo razbesnelemu vodnemu elementu. Česar so se oblasti najbolj bale, to se je sedaj uresničilo. Med begunci, kojih število narašča od nre do ure,'so izbruhnile bolezni. Zaradi pomanjkanja živil in stradanja so begunci popolnoma iznemogfi in smrt kosi med njimi na debelo. Maloštevilni zdravniki so brez moči. Posebno bojazen vzbuja dejstvo, da se je pojavila med begunci neka doslej še neznana bolezen, zelo podobna kugi, za katero umre dnevno več sto ljudi.
Tudi če bodo poplave ponehale, se položaj ne bo izboljšaj, marveč le še-poslabšal, ker bo zavladala taka lakota, kakršne zgodovina dosedaj še ne pomni. Na vsak način bo potrebna mednarodna pomoč.
London, 12. avgusta, g. Skoraj vsako uro prihajajo iz Kitajske nove vesti o strahovitem obsegu katastrofalne poplave. Podrobnosti te elementarne nezgode, ki je največja, kar jih pozna zgo-
dovina, so prav pretresljive. Vsi inozemci zapuščajo na vojnih ali trgovskih ladjah tujih držav v vsej naglici Han-kau, ker so skoraj vsa poslopja tega milijonskega mesta pod vodo. Poplava zavzema še vedno večji obseg, ker še neprestano dežuje. Reke so spremenjene v ogromna morja, na katerih plavajo hekatombe človeških trupel, mrtvih živali, hišnega orodja, izruvane-ga drevja itd. Voda je naplavila krste iz številnih pokopališč na površje. Obupani prebivalci se poslužujejo krst za rešilne čolne.
Obenem s poplavo je zavladala povsod silna lakota. Prizadeti kraji so popolnoma odrezani od sveta ra je vsaka pomoč izključena. Tisočem in tisočem prebivalstva grozi zaradi tega smrt v valovih ali zaradi lakote. Nankingška vlada se je morala omejiti samo na to, da z vojaškimi letali zasleduje gibanje vode in izdaja navodila za izpraznitev ogroženih krajev.
Italija pošilja municijo v Bolgarijo
Senzacionalna vest praškega lista - Skrivnostna italijanska ladja v bolgarskem pristanišča
Praga, 12. avgusta. M. Pod naslovi »Bojazen za mir v Bolgariji«, »Italija pošilja v Bolgarijo municijo«, »Italijanska ladja v Varni« poroča večerna izdaja »Češkega Slova«: »Te dni je pristala v Varni italijanska ladja »Flora«, ki je pripeljala municijo in razne vrste eksplozivnega materiala. To pošiljko so v Bolgariji že pričakovali. Cim se je italijanska ladja približala pristanišču, je dala znamenje z rdečo zastavo. Takoj nato je zasedlo vojaštvo z nataknjenimi bajoneti vso luko. Približevanje drugih ladij je bilo tako iz varnostnih kakor tudi iz političnih razlogov zabranjeno. Večino zabojev z imenovanim blagom so še isti večer tajno odpremili v Sofijo, mnogo tega materiala pa je ostalo začasno še v varn-skem pristanišču. V vsakem zaboju je
po 10.000 nabojev. Dasi je bfl prihod »Flore« tajen, je vendar vest o njenem pristanku izzvala med varnskimi krogi veliko vznemirjenje, zlasti med tisoči ta-mošnjih letoviških gostov. Pred kratkim je prispela večja pošiljka eksplozivnega materiala tudi v neko drugo bolgarsko pristanišče. Tudi to blago je bilo od-premljeno v Sofijo.«
Osebne izpremembe
Sofija, 12. avguste M. Kakor javljajo sofijski listi, so že določene osebe za no vega direktorja sofijske policije in za političnega poveljnika Sofije. Namesto g. Preslavskega bo imenovan za policijskega direktorja rezervni general Sapunarov, za poveljnika Sofije pa rezervni polkovnik Sotirov.
Gospodarska panika na Madžarskem
Ljudje se boje bankovcev in zahtevajo le kovani denar Brezumno nakupovanje blaga
Budimpešta, 12. avgusta, č. V madžarskem gospodarskem življenju se pojavlja kljub vsem zasilnim ukrepom vlade vedno večja zmešnjava. Zaradi omejitve denarnega prometa je zastala skoro vsa izvozna trgovina, tako da je pomanjkanje deviz čim dalje bolj občutno. Tudi javnosti se polašča vedno večje vznemirjenje. To se vidi zlasti po tem, da je kovani drobiž skoro popolnoma izginil iz prometa. Posebno kmečko prebivalstvo odklanja v bojazni pred državnim bankrotom papirnati denai in sprejema v plačilo le kovanega. Samo v teku današnjega dne je morala Narodna banka izplačati za 50.000 pengov kovanega drobiža, a kljub temu ni mogla ustreči vsem interesentom, ki so se v dolgi koloni nastavili pred banko.
Vlada je imela zvečer sejo, na kateri je sklepala o nadaljnih ukrepih in sklenila izdati stroge določbe glede sprejemanja papirnatega denarja. Vsakdo, kdor bi se branil sprejeti bankovce, bo občutno kaznovan. Kljub vsem pomirjevalnim poročilom listov, so ljudje zelo zbegani in na debelo kupujejo obleko, ■ živila in druge življenjske ptrebščine, boječ se, da bo nastalo zopet tako pomanjkanje, kakor ga je bilo videti v Nemčiij, ko je izbruhnila finančna kriza. V finančnih krogih izjavljajo, da stoji Madžarska na robu propada, ako v najkrajšem času ne dobi velikega inozemskega posojila, za katero se že delj časa vrše pogajanja.	9
Dunaj, 12. avgusta s. Iz Budimpešte poročajo: 2e nekaj dni vlada v Budimpešti in tudi v provinci občutno pomanjkanje kovanega denarja, ki zavzema vedno večii obseg. Kakor se zdi hoče prebivalstvo zaradi raznih neutemeljenih alarmantnih vesti ves papirnati denar meniati v srebro. Poslopje Narodne banke je danes oblegala več sto glav broječa množica, ki je hotela menjati svoj papirnati denar v srebro. Opoldne je bila' izdaja srebrnega denarja ustavljena, mesto njega pa so izdajali bakrene novce po 10. 20. in 50 vinarjev. Ko je občinstvo to ooazilo. ni hotelo več menjavati denarja. Tekom današnjega dneva je izdala Narodna banka za 100.000 pengov drobiža. Naval na poslopje je bil od časa do časa tako močan, da ie morala «osre-dovati policija. Tekom dopoldneva je bilo že aretiranih 10 verižnikov s srebrnim denarjem.
BudinipeSta, 12 avgusta, s. Danes opoldne je imel svet ravnateljev Zveze hranilnic sejo, na kateri je bilo sklenjeno, pozvabi vlado, naj po 14. avgustu, to je po poteku sasilnih predpisov za bančni promet, dovoli občinstvu svobodno razpolaganje z vlogami in tekočimi računi, razen nekaterih izjem v provinci. Počakati je treba, kakšno stališče bo glede tega zavzela vlada.
Kakor se je izvedelo, bo v zvezi s svobodnim razpolaganjem bančnih vlog, ki ga pričakujejo 14. t. m., zopet zvišana ofi-cijelna bančna obrestna mera. Zatrjuje se
tudi, da bo po nemškem vzoren ustanov, ljena neke vrste garancijska banka, bi bo delovala kot kliring bančnih zavodov tn pomagala bankam pri preprečenju prvih finančnih nepjilik. Garancijska banka naj bi imela 50 do 60 milijonov pengov osnovne glavnice, tako da bi lahko za prvo silo pri skočlia vsakemu zavodu na pomoč.
Trgovinske težkoče z Avstrijo
Dunaj, 12. avgusta AA. Korbiro poroča: Odbor ministrov, ki mu pripadajo podkancelar in minister za zunanje zadeve dr. Schober, trgovinski minister Heinl in kmetijski minister Dollfuss, je imel sejo, na kateri je razpravljal o težavah, ki so nastale v trgovinskih odnošajih med Avstrijo in Madžarsko zaradi tega, ker so z madžarske strani bili podvzeti gotovi ukrepi glede plačil inozemstvu. Na osnovi sklepa odbora ministrov je bilo naročeno avstrijskemu poslaniku v Budimpešti, da začne pogajanja z madžarsko vlado v svrho odstranitve težav v trgovinskem prometu med obema državama.
Češkomadžarski incident
Praga, 12. avgusta. AA. ČTK poroča, da so madžarski vojaki v obmejnem mestu Hadismemeti aretirali češkoslovaškega carinskega uradnika Štefana, ki je nadome-stoval svojega, na dopustu se nahajajočega šefa, davi pa še drugega carinskega uradnika Smolika, češ da sta žalila madžarski narod. Zastopniki češkoslovaških oblasti so takoj, ko so to izvedeli, odpotovali na mejo, da i z vrše preiskavo.
Stanje holandske armade
Haag, 12. avgusta. AA. Holandska vlada je poslala včeraj tajništvu Društva narodov podatke o vojaških silah Holandske. Iz teh podat/kov se vidi, da je imela Holandska leta 1930 v Evropi 16.293 vojakov in častnikov. V kolonijah je bilo 38.669 vojakov m častnikov. Holandska vojna mornarica je štela leta 1930 8630 mornarjev in častnikov.
Potres se je izgubil
Beograd, 12. avgusta, p. Kraj kjer 6e je pripetil katastrofalen potres, o katerem smo včeraj poročali, 6e še vedno ne da ugotoviti. Po poročilu mnogih meteoro* lošikih stanic je bil ta potres še mnogo huj« ši od japonskega potresa v letu 1923. Z nobenega kraja pa ni vesti o kakšnih hudih posledicah potresa. Obstojata dve ver* ziji, da je bil namreč potres, na potresno najnevarnejšem teritoriju, to je med Japonsko in Aljasko, v morju z malo obljudenimi aH sploh neobljudenimi otoki, ali pa. kakor to zatrjuje zrani observatorij v Stras>bourgu, da je bil potres na Kitajskem, od koder prihajajo vesti šele po daljšem času.
Važen odlok za državne upokojence
Beograd, 12. avigusta. AA. Dogodilo je, da so državni upokojenci po krivem razumevanju zakonskih predpisov, ki urav< navajo osebne in rodbinske draginjske do« klade, prejeli rz državne blagajne več, k a« kor jim je po zakonu šlo. Pozneje se jim je ta preveč izplačani znesek odtrgal potom administrativne prepovedi izplačila njihove pokojnine m doklad, zaradi česar so ti upokojenci prišli v 6tiske, ker jim je za življenje ostalo manj kakor polovi« ca pokojnine. Glede na to in da se upokojencem olajša njihovo gmotno 6tanje, je finančni minister s soglasjem predsednika ministrskega sveta odredil: 1. da se sme za povračilo pogrešno nakazane vsote na račun osebnih in rodbinskih draginjskih doklad odtrgati le 10 odst. pokojnine in osebnih dragirajslkih doklad, ne glede na višino pogrešno preveč nakazane vsote, to pa samo v onih primerih, kjer se je pogrešno izplačilo pokojnine izvršilo brez krivde upokojenca: 2. da se že izdane ad-ministracijske prepovedi nakazila pokojnine v omenjenih primerih redigirajo in odtegljaji zinižajo na 10 odst. pokojnine m osebnih draginjskifo doklad.
Zastopniki westfalskih rojakov v Beogradu
Beograd, 12. avgusta, n. Minister za -socialno politiko in narodno zidravje dr. Ko« sitrenčič je sprejel danes opoldne predsed« nike naših izseljenskih društev iz Nemči« je in Nizozemske. Zastopniki naših izse« (jencev so se zahvalili ministru za podporo, ki jo je nudila kr. vlada rudarski deci, ko je prišla iz Nemčije in Nizozemske na odmor v domovino. Nato 60 imenovani zastopniki naših izseljencev posetili šefa dr. Fedora Aranickega ter mu podrobno razložili položaj naših ljudi v inozemstvu, zlasti njihov napredek v kulturnem, hurna« nitarnem in prosvetnem življenju.
Šahovski turnir v Banfaluki
Banjaluka, 12. avguste n. V četrtem kolu šahovskega turnirja za naslov državnega pravaka je Banjalučan Pavlič premagal rutiniranega Ljubljančana Gabrov-ška. Sedaj vodi Trifunovič s štirimi točkami, sledijo pa mu Kulžinski, Pavlič in Tot s tremi točkami.
Nova regulacija vojnih dolgov?
Washlngtrm, 12. avgusta. M. Kakor poročajo ameriški listi, so ameriški finančni krogi prepričani, da stojimo pred ponovnim reguliranjem vseh vojnih dolgov in da po izteku enoletnega moratorija Nemčiji sploh ne pride več do dosedanjega plačevanja reparacij in vojnih dolgov. Čim prispe minister Stimson iz Evrope, bo imel takoj važne tozadevne konference s Hoovrom in z odličnimi zastopniki parlamenta. Trdijo, da je nabral Stimson v Evropi vse potrebne informacije za rešitev tega vprašanja.
Prijateljska posrodba med Avstrijo in Madžarsko
Budimpešta, 12. avgusta, s. V zunanjem ministrstvu sta danes dopoldne zunanji minister grof Karoly in avstrijski odpravnik poslov legacijski svetnik Kunz izmenjala ratifikacijski listini o prijateljski in razsodiščni pogodbi, ki je bila sklenjena med Avstrijo in Madžarsko dne 26. januarja t. L na Dunaju. Takrat sta jo podpisala ob priliki poseta grofa Bethlena na Dunaju podkancelar dr. Schober in ministrski predsednik grof Bethlen. Nova pogodba bo stopila v veljavo 15 dni po izmenjavi ratifikacii-skih listin, torej 27. t. m.
Atentat na železniški most v Angliji
London, 12. avgusta s. Danes je zletel v zrak železniški most Gread Northern K»llway, k! veže Ballvbay h, cootehiU v grofiji Cawan na irskem. Istočasno so bile razdejane tudi brzojavne zveze. Kakor menijo, gre za sabotažo nekega prote-stantovskega zborovanja, k! bi se bilo moralo vrSiti v CootehiUu. Policija je uvedla energično preiskavo.
Koristen predlog za
omiljenje vinske krize
Liubliana. 12. avgusta.
Kakor smo v »Jutru« že poročali, je imelo načelstvo Vinarskega društva za dravsko banovino pretekli teden važno sejo, na kateri je z redko temeljitostjo razpravljalo o možnostih za omiljenje vinske krize, ki se vedno bolj poostruje. Mnogi vinogradniki, ki imajo še polne kleti starega vina, obupujejo, ker ne vedo, kako bi preživljali sebe in svojo « družino. Res je svetovna gospodarska kriza tudi v Sloveniji udarila vse sloje, zlasti kmeta, vendar pa je poleg lesnega producenta najtežje prizadela vinogradnika. Ta ima še znatne neprodane stare zaloge in zato ne ve kam bo spravil obilno letino novega vina, in niti ne ve ho lancVo jn letošnje vino sploh ir.ogel vnovčiti.
Nesreča je tem večja, ker velika veČina prizadetih razen vinograda sploh nima drugega posestva in mora zato vsa živila kupovati za denar, ki ga dobi za vino. Ako vina ne more prodati, mu grozi lakota in življenje v naših vinogradniških predelih je že danes tako bedno, da.si ga nepoučeni sploh ne mo-ie predstavljati.
Pri tem položaju je razumljivo, da od raznih strani kar mrgoli predlogov za »rešitev vinske krize«; ti predlogi pa so pogosto nestvarni in deloma tudi demagoški in sploh neizvedljivi. Zato nam je bilo prijetno presenečenje, ko smo čitali zahteve, ki jih je postavilo načelstvo Vinarskega društva. Njegovim predlogom se takoj pozna, da so bili sestavljeni po temeljitem preudarku in da so bile upoštevane realne možnosti za njihovo izvedbo. Najlepši in največ uspeha obetajoči predlogi so lahko brez vsake vrednosti in koristi za vinogradnike, če ni upanja in možnosti, da se izvedejo ali pa če izzivajo organiziran odpor kakega drugega pridobitnega stanu, na čigar škodo naj bi se izvedla pomoč. Tako na primer bi bilo, da govorimo naravnost, težko misliti na i/vedbo kakega predloga, ki bi pomenil uničenje gostilničarske obrti.
Predlogi Vinarskega društva kultni-n:rajo v zahtevi, naj bi se v času od 1. oktobra do 1. decembra dovolilo vsakemu zasebniku, da v razmerju družin- ' skih članov in za obdelovanje posestva potrebnih delavskih moči kupi za lastno potrebo brez trošarine vino ali mošt neposredno od vinogradnika. Količina vina, ki bi se smel?: na ta način kupiti, odnosno prodati, naj bi se določila na-redbenim potorn, tako da bi s^ preprečila vsaka zloraba. Ta predlog ima veliko prednost, da bi njegova izvedba zahtevala minimalne finančne žrtve, kar je za uspeh gotovo največjega pomena. Posebno letos bi se gotovo dobro obnesel. V mnogih krajin dravske banovine in tudi v drugih pokrajinah bo letos sadna letina slaba, tako da mnogi kmetovalci in drugi gospodarji ne bodo imeli skoro nič sadjevca, ki ga običajno dajejo poljskim delavcem in slu-žinčadi za pijačo. Ta običaj je ponekod
tako ukoreninjen, da bi marsikateri gospodar, če se mu nudi možnost, kupil znatne količine s trošarino neobremenjenega in cenenega vina kot nadomestek za sadjevec. Ker bi bilo na ta način mogoče spraviti v konzum baš lažje vino, ki se težje proda, bi bilo poma-gano enemu in drugemu.
Da je ta načrt izvedljiv, nam priča že dejstvo, da znaša cena sadjevca ponekod že 3 do 3.50 Din za liter, torej prav toliko, kakor cena nezatrošarinjenemu običajnemu vinu. Sadjarji pri tem ne bi bili prikrajšani, ker se zadnja leta po hudi zimi 1928-29, ki je v Srednji Evropi uničila skoro polovico sadnih dreves, tudi običajno sadje lahko dobro proda. Tudi gostilničarji ne bi bili prikrajšani, ker kmet za delavce in sploh za domačo porabo ne kupuje vina v gostilni. Znižal bi se samo konzum žganja, kar pa bi bilo tako iz nravstvenih kakor iz zdravstvenih razlogov le pozdraviti.
Na trošarinske dohodke tak aranžma sploh ne bi mnogo vplival, ker bi vino konsumirali oni, ki pri konsumu zatro-šarinienega vina ne prihajajo v poštev in se konsum zatrošarinjenega vina ne di »kuio n.c zmanjšal. Tako izvedena
akcija u: •	".....koristila,
kakor če bi se splošno znižala trošarina, kar bi zahtevalo po vrhu še neprimerno večje finančne žrtve.
Ce se končno še vprašamo, kakšne praktične koristi bi imel vinogradnik od izvedbe akcije v predlaganem smislu, moramo najprej opozoriti na iz prakse znano okolnost, da vplivajo običajno pri nadprodukciji na cene kakemu predmetu največkrat količine, ki v primeru s celotno produkcijo niso baš znatne. Pogosto zadostuje, da se na nekak način izloči iz trga ena desetina ali ena petina vse produkcije in trg se zopet lahko normalno razvija. Ce bi n. pr. danes uničili ali v kak drug namen porabili eno petino svetovne žitne produkcije, bi bil problem žitne krize na vsem svetu rešen. Enako je tudi pri drugih proizvodih. Prednost predloga Vinarskega društva pa obstoji baš v tem, da bi na predlagan način primerno količino vinskega pridelka spravili v konsum in bi ga konsumirali oni, ki drugače kot konsumenti ne bodo prišli v poštev. S tem bi bil trg občutno razbremenjen, kar bi omogočilo zopet kolikor toliko normalno formiranje cen.
Vinarsko društvo opozarja v svojem poročilu, da država sploh ne pobira trošarine na mošt in da leži odločitev torej pri banovini in občinah. Ako Vpo-števamo vse gori navedene razloge in k temu še pribijemo, da se od izvedbe te akcije ne le ni bati razširjenja pijančevanja, temveč je celo pričakovati omejitev mnogo nevarnejšega alkoholizma potom žganja, smo prepričani, da bodo merodaini činitelj! vzeli ta predlog Vinarskega društva resno in blagohotno v razpravo.
Jugoslavija je dobila zadoščenje
Važni sklepi mednarodne železniške zveze v svrho preprečen j a atentatov na vlake
Curih, 12. avgusta, d. Včeraj se je sestala tukaj konferenca mednarodne zveze za osebni železniški promet, ki je razpravljala o pritožbah Jugoslavije zaradi atentatov na jugoslovenskih vlakih. Na konferenci so bile zastopane francoska, nemška, avstrijska, madžarska, češkoslovaška, švicarska in jugo-slovenska železniška uprava. Konfe-
renca je sklenila ostre ukrepe, da se v bodoče preprečijo taki primeri. Vse železniške uprave so se morale obvezati, da bodo izvajale najstrožjo kontrolo in skrbe za to, da se onemogoči vtihotapljanje peklenskih strojev v vagone. Po izvedbi teh sklepov bo zooet obnovljen promet direktnih vozov po Jugoslaviji.
Malinov o aretacijah makedonstvujuščih
»Vsi morajo spoštovati zakone in nikomur ni dovoljeno rušiti mir«
Nov spopad v Sofiji
Sofija, 12. avgusta AA. Bolgarska agencija poroča: Vprašanje o aretacijah gotovih »Makedoncev« ie predsednik Malinov izjavil, da te aretacije predstavljajo izraz vladine volje, da vsakogar postavi na pripadajoče mu mesto ter da nikomur ne dopusti rušiti mir v državi in spravljati Bolgarijo v neugoden položaj. Patriotizem in patrijote spoštujem, toda vsi oni imajo predvsem dolžnost, da spoštujejo zakone države in da Dodpirajo vladino"politiko, ne pa da jo onemogočijo,« ie dejal na koncu Malinov.
Sofija. 12. avgusta AA. Snoči ob 9.30 sta na trgu Aleksandra Nevskega streljala dva neznanca z revolverji na vodjo protogero-vcev Glavinčeva. Ranila sta ga v trebuh. Atentatorja sta pobegnila.
Spopadi med makedonstvujuščimi
Sofija, 12. avgusta M. Snoči okoli 10. je prišlo do ponovnega krvavega spopada med pristaši dveh kril makedonstvujuščih. in sicer prav sredi Sofije. En tak spopad je bil pred starovanjem ministra za notranje posle Mušanova, drugi pa pred katedralo Aleksandra Nevskega. En proto-gerovec je težko ranjenih. Ko je prispela policija, so se napadalci že razbežali.
Sofija, 12. avgusta. AA. Povodom snoč-njega krvavega spopada v Sofiji 6e do-znavajo tele podrobnosti:
Napad na Gladinčeva je bil izvršen nekaj sto korakov od stanovanja notranjega ministra Mušanova in pred samo zgradbo državne tiskarne na trgu Aleksandra Nevskega okoli 21.30. Dva neznanca 6ta stopila iz teme pred Gladinčeva in zavpi-la: »Zdaj boš umrl!« Eden izmed napadalcev je tri korake pred Gladinčevom za»
čel streljati nanj, naikar je Gladinčev po* tegnil iz žepa dva revolverja in se začel braniti. Gladinčev je v samoobrambi iz* strelil okoli 20 strelov. Minister Mušanov je takoj osebno obvestil o napadu pol'* cijsko stražnico in ko je policija z nekaterimi meščani prišla na kraj atentata, je našla Gladinčeva ranjenega. Odpeljali 60 ga takoj v bolnico rusikega Rdečega kri« ža, kjer 60 ga obvezali. Njegove rane niso nevarne.
Gladinčev je izjavil, da je enega izmed obeh napadalcev spoznal; ime mu je Kan« dalov. Njega je policija že delj časa zasledovala. Eden izmed meščanov je povedal, da je napadalca videl, ko 6ta bežala po ulici in da je eden izmed njiju moral biti ranjen. Napadalca sta pobegnila z avtomobilom.
Atentat na italijanski konzulat v Ameriki
New York, 12. avgusta, g. Na italijanski konzulat v Pittsburgu je bil danes dopoldne izvršen bombni atentat, pri katerem se je porušil del poslopja. Tudi šipe okoliških hiš so šle na kose. Ravno tako je bilo razdejano stanovanje konzula dr. Giu-rate. Človeških žrtev ni bilo. O storilcih ni nobenega sledu, vendar pa domnevajo, da gre za čin protifašistov.
Usoda nesrečnega parnika
Pariz, 12. avgusta č. Potniški parnik »Saint Philibert«, s katerim je utonilo nad 50 izletnikov, so spravili v Saint Nazair in ga potegnili na suho. V parni škem trupu so našli vsega 31 trupel, ki so bila danes pokopana. Parnik bodo sedaj prodali za staro železo.
Koroško • pismo
Celovec, 9. avgusta.
Pretekli mesec je zborovalo nemško uči-tejstvo podjunske doline na Klopinjskem jezeru ter razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih, šolski ravnatelj Krainc iz Galicije je zahteval, naj dobe posebne dokfla-de učitelji v narodno mešanem ozemlju. Ti ponemčevalci hočejo za svoje raznarodo-valno delo in *.a svoje »uspehe«, ki obstojajo v tem, da otroci, ki pridejo iz njihovih šol, ne znajo ne nemškega in ne materinega jezika, še posebne doklade! Velikov-ški učitelj Steiner je nasvetoval skupna potovanja Nemcev po južni Koroški, šolski nadzornik Wiistner je imel predavanje o šoli ter omenil, da mora biti ravno šola varuhinja nemškega naroda in obrambnega mišljenja.
V	petek, dne 31. julija so trije dunajski dijaki, ki so člani ferijalne kolonije v Lo-čah ob Baškem jezeru, napravili turo Da Dobrač. Zgrešili so pot in eden izmed njih je padel čez 30 metrov visoko skalo. Nesrečneža so prepeljali v beljaško bolnico, kjer je podlegel ranam.
V	nedeljo, dne 2. avgusta je pogorelo Ravševo posestvo v Oklopicah pri škofi-čah ob Vrbskem jezeru. »Freie Stimmen« sklepajo, da je tudi to posestvo žrtev komunističnega dela, ker je v škofiški občini baje precej komunistov.
V	četrtek, dne 30. julija, je nmrl znani 1n velespoštova.nl posestnik Filip Jandl na Djekšah. Bil je dolgoletni občinski odbornik, načelnik slovenske posojilnice ter je zastopal povsod slovenske interese. Bil je do zadnjega diha zaveden Slovenec. Bodi mu žemljica lahka.
Celovški italijanski generalni konzul g. Silv.io Delich je bil premeščen. Na njegovo mesto je prišel g. Adolfo Alessandrinl. Vzrok te nepričakovane spremembe v italijanski diplomatski službi še ni znan javnosti. * -	1 ' ~ '
Dne 22. julija so gospodje, tel so matnrf-rall leta 1906 na celovški gimnaziji, slaviti 25-letnnco svoje mature. Med jubilante Je prišel tudi dr. Boštjan šaubah, odvetnik v Slov. Bistrici. Dr. Janko Kotnik, proresor v Mariboru in Jakob Podlesnik, ki sta tudi istočasno maturirala, sta se oprostila. V šolskem letu 1930-31 je bilo na celovški gimnaziji od 931 učencev samo 78 Sloven cev.
To število je v primeri s številom slovenskih dijakov v predvojnem času, ki so tvorili skoro tretjino gimnazijcev, prenizko z ozirom na to, da govori tretjina prebivalstva Koroške doma slovensko. Slovensko govoreči del bi dal lahko več dijakov, ki se priznavajo Slovencem.
Moški pevski zbor »Koschatbund« Je kupil hišo v Vetrinjskem obmestju, št. 15. Ta hiša se bo spremenila v »Košatov muzej«. Društvo bo zbiralo vse rokopise ln vse gradivo svojega mojstra Tomaža Košata. Košat Je bil rojen Slovenec lz Vetrl-nja pri Celovcu, pa se je kmalu ponemčil dn postal nemški komponist in operni pevec na Dunaju. V svojih pesmih je porabil slovenske narodne melodije ln iz marsikatere njegove pesmi se zrcali slovanska duša. Zaradi tega ga nemška pevska zveza, ki ima svoj sedež v Berlinu, ni pripoznala za nemškega ljudskega pesnika tn skladatelja. četudi ga celovški Nemci slavijo za svojega najboljšega pesnika.	—viž
Revolucija na Kubi
London, 12. avgusta, g. Revolucija na Kubi se vedno bolj širi. Uporniki so napadli mesto S. Clara, pri čemer je prišlo do krvave bitke z vladnimi oddelki. 50 vojakov je bilo ubitih, toda tudi žrtve upornikov so baje zelo velike. Vodja upora je bivši kubanski državni predsednik Meno-zal. ki zbira svoie oddelke na severni obali Kube. General Francesco Perazas je padel v bojih na uporniški strani.
Konvencije med Grčijo in Rumunijo
Bukarešta, 12. avgusta AA. Rador poroča: Predsednik rumunske vlade Jorga in grški poslanik v Bukarešti Koles sta podpisala konvencijo o trgovini in plovbi ter veterinarsko konvencijo. S podpisom teh konvencij so definitivno rešena vprašanja, ki so bila odprta že več let med Grčijo in Rumunijo.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne našel smrt v valovih Save zadet od srčne kapi naš preljubi sin, brat, stric in svak, gospod
Loboda Viljem
Prepeljemo ga iz Save pri Litiji dne 13. avgusta 1931 ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu, odkjer se vrši pogreb istotja.
V	Ljubljani, dne 13. avg. 1931.
Žalujoča rodbina LOBODA in ostalo sorodstvo.
Občin* Ljubljana Mestni pogrebni mto4
Priprave za proslavo kraljevega jubileja
Svečanosti v Zagrebu in drugih mestih - Jubilejna obrtna šola v Dubrovniku - Proslava Nemcev in Židov
Zagreb, 12. avgusta, n. Zagrebški župan
je izdal danes proglas, v katerem poziva
prebivalstvo Zagreba, naj 6e v čim večjem številu udeleži proslave 10 letnice vladanja Nj. Vel kralja. Dopoldne ob 10. bo slovesna maša v cerkvi sv. Marka, katere se bodo udeležili vsi mestni zastopniki ter predstavniki civilnih in vojaških oblastev, društev, korporacij itd. V bivši eabomi dvorani se bo nato vršila svečana 6eja mestnega zastopstva, nato pa bo imel župan dr. Srkulj z balkona Sabornice nagovor na prebivalstvo.
Dubrovnik, 12. avgusta, n. V proeflavo kraljevega vladarskegla jubileja bo v Dubrovniku osnovan poseben fond za zgradbo obrtne šole z internatom. Mestna obči« na bo prispevala v fond 3 milijone dinar« jev, prav toliko pa bodo dale tudi razne go6podanske korporacije.
Novi Sad, 12. avgusta, p. Zastopniki nemške manjšine v Jugoslaviji so sporočili, da se žele tudi naši Nemci pridružiti velikim proslavam ob priliki 10 letnega jubileja vladanja kralja Aleksandra. Zato bo 15. t. m. prirejena v poslopju nemškega Kulturbunda v Novem Sadu velika slovesnost, ki se je bodo udeležili Nemci iz Novega Sada in njegove okolice. O pripra« vah za podobne proslave poročajo tudi iz drugih naselbin Nemcev v Vojvodini.
Sarajevo. 12. avgusta r. Zastopniki sarajevske občini- so na sestanku z delegati vseh tukajšnjih društev sklenili na pone-
defjfrovi seii, da bo Sarajevo svečano proslavilo 10 letni jubilej vladanja Nj. Vel. kralja. Mesto bo bogato razsvetljeno, vršila se bodo minifestaoijska zborovanja,
posvečen bo temeljni kamen palače Mestne hranilnice, v vseh božjih hramih raznih veroizpovedi pa bodo verski obredi. Dopoldne bo mestna občina v avli magistrata razdelila mestnim revežem 10.000 Din.
Požarevae, 12. avgusta r. Tudi Požarevae pripravlja da čim svečaneje proslavi 10 letnico vladanja Nj. Vel. kralja. Pripravljalni odbor z zastopniki mestne občine na čelu je sklenil, da se pričtvo svečanosti v soboto 15. t m. z baklado in svi-ranjem vojaške godbe po ulicah. V nedeljo bo služba božja in po nji svečana po-vorka, ki se ie udeleže vsa tukajšnja društva in korporacije z meščanstvom vred.
Zagreb, 12. avgusta. AA. Predstojništvo židovske cerkvene občine v Zagrebu je sprejelo sklep, da v trajen spomin desetletnice srečnega kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra predloži svečani seji židovske cerkvene občine 16. t. m. ta-le predlog v odobritev:
V spomin desete obletnice kraljevanja Nj.
Vel. kralja Aleksandra se obveže predstojništvo židovske cerkvene obSine, da bo vsako leto v svojem proračunu osiguralo dohodek glavnične vsote od najmanj 200.000 Din za podpiranje židovskih obrtniških, trgovinskih in industrijskih podjetij.
Nove tramvajske proge v Ljubljani
Gradbeni program za prihodnje leto — Direktna zveza kolodvora s šentpeterskim okrajem — Dograditev proge do Št Vida ogražaoa
Ljubljana, 12. avgusta
Na današnji seji upravnega sveta Malo-železniške družbe so vzeli z obžalovanjem na znanje poročilo predsednika dr. Fetti-cha, da je ministrstvo za zgradbe predpisalo za progo šiška—št. Vid tlakovanje tramvajskega pasu. Ta pogoj namreč popolnoma prevrže vse proračune in renta-bilitetni račun, ki ga je napravila družba na podlagi pogojev prejšnje koncesije za progo Vič—šiška, kjer isto ministrstvo ni zahtevalo tlakovanja. Z zahtevo po tlakovanju je zgradba tramvajske proge v št. Vid resno ogražana. Upravni svet je, uvažujoč potrebo in važnost te tramvajske zveze in upoštevajoč želje okoliškega prebivalstva sicer sklenil, da bo začasno z deli nadaljeval in obenem poskusil doseči pri gradbenem ministrstvu odstop od zahteve po tlakovanju. Ce bi se to ne posrečilo, se bo ali nadaljnja gradnja opustila ali pa se bo morala uvesti za ta del proge višja voznina, da se uravnovesijo dohodki in stroški.
Upravni svet je nadalje razpravljal c gradbenem programu za leto 1932. Sedanja linija kolodvor—poŠta—Mestni trg—
Poljanska cesta—Zaloška cesta se obnovi in zgradi v vsej svoji dolžini dvotirno. Od Sv. Petra ceste se potegne dvotirna proga po Jegličevi in novi Masarykovi cesti do kolodvora. Obe progi bosta skupno tvorili krožno progo, po kateri bodo vozili tramvajski vozovi v presledkih po 6 minut ▼ obeh smereh. Vse druge proge bodo obratovale kot radijalne proge z odcepi od glavne krožne proge. Nadalje se bo prihodnja leto obnovila dolenjska proga od Mestnega trga do dolenjskega kolodvora. Ta proga, ki ostane enotirna, se podaljša do odcepa na Galjevico. Zveza s pokopališčem Sv. Križa se napravi od Masarykove ceste po šmartinski cesti in pod železniško progo. Proga z Zaloške ceste se bo podaljšala v Moste nekaj dalje od gostilne pri s-Sedmici«, tako da bo kolikor toliko ustreženo tudi prebivalstvu tamošnje okolice, na Fužinah in pa pri D. M. v Polju.
Upravni svet je nadalje vzel na znanje poročilo o obratnih uspehih proge Vič— šiška, ki so prav zadovoljivi ln kažejo, da je bil rentabilitetni račun napravljen zelo previdno.
Zdravje v Ljubljani
Ljubljana, 10. avgusta.
Zdravstveno stanje Ljubljane je bilo |ju-lija prav povoijno kljub veliki vročini, ki je dostikrat pospeševateljica mnogih epi-demičnih bolezni Dobra pitna voda mno» go pripomore k zdravju mesta. Po raznih drugih mestih je vladalo veliko pomanjkanje vode, a Ljubljana je preskrbovala z vodo še ok^ličanske občine, kakor Ježico, Vič, Zgornjo Šiško. Delavska kolonija ob Cesti dveh cesarjev (»Sibirija«) dobi v kratkem vodovod, dočim morajo ljudje hoditi po vodo sedaj na Opekarsko cesto.
Noben primer griže v mestu samem ni bil javljen in tudi drugih epidemij je bilo malo, čeprav je dana velika nevarnost zaradi regulačnih del v Ljubljanici. Delavci, ki so zaposleni pri regulaciji, niso oboleli na nikaki nalezljivi bolezni. Njim t pouk so povsod, kjer ae shajajo k jedi, nabiti napisi, ki jih opozarjajo, da si mora vsak pred jedjo umiti roke s čisto vodo in milom.
Zanimivo je, da je bilo julija rojenih 165, a umrlo je 90 ljudi. Rodilo se je 77 moških in 84 ženk, mrtvorojena sta bik 2 moška in 2 ženski. Med umrlimi je bilo 45 moških in 45 žensk, domačinov 30, tujcev 51. V zavodih je umrlo 66 oseb. Na jetiki, ki v Ljubljani pada, je umrlo razmeroma malo ljudi, samo 11, nasprotno pa je število raka znatno m je v juHju umrlo 9 oseb. Smrtnih nezgod je bilo 7. Mestnemu fizikatu »o bile prijavljene naslednje nalezljive bolezni: skupina tifoznih bolezni 3, griži 2, škrtetica 1, da vi ca 3, vnetje možganov 1, šen 7. Prijavljena primera griže sta izven Ljubljane ker sta bila bolnika pripeljana z dežele v ljubljansko bolnico.
Pred 12 leti pobegli kaznjenec se je vrnil
Subotica, 12. avgusta, n. SubotiSki policiji se je danes prijavil neki Boguslav Ra-jič, doma iz Homola v Srbiji. Izjavil je, da je bil 1. 1919 zaradi neikega uboja obsojen na 10 let ječe, da pa je odsedel samo tri mesece, nato pa je od dela na polju pobegnil. Prisikrbel si je potrdilo, da je ruski begunec ter je pod imenom Nikola Sama-rov od takrat živel v okolici Subotice io 6e preživljal kot poljski delavec. Živel je v neprestanem strahu, da ga bodo izsledili in se je zato sedai sam prijavil Odveden bo nazaj v nišiko kaznilnico, od koder je pobegnil
Angleška korektnost
Beograd, 12. avgusta AA. Finančno ministrstvo je prejelo 700 Din od angleškega poslaništva, ki jih je izročil neki državljan Velike Britanije, češ, da to vsoto dolguje naši državni blagajni.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Spremenljiva oblačnost, neznaten porast temperature. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski pritisk je v zadnjih 24 urah padel povsod za 0.1 do 1 mm, le v gornjem Primorju je porasel za 0.2 do 0.5 mm. Temperature so padle za 1 do 6 stopinj, samo v gornjem Primorju in na severovzhodu so ostale nespremenjene ali pa narasle za 1 do 2 stopinji.
Dunajska vremenska napoved ta petek: Precej jasno in bolj toplo vreme
Podpisana tvrdka javlja svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem tužno vest, da je njen družabnik, gospod
Ivan Kasteiic
tovarnar in posestnik
po dolgi in mučni bolezni dne 11. t. m. bogtrvdano preminil
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 13. avgusta 1931 ob 6. uri popoldne izpred hiše, Lepi pot št 4, na pokopališče k Sv. Križu, Dragega pokojnika ohranimo v blagem spominu.
Mengeš, dne 12. avgusta 1931.
10887
■
Opekarna Mengeš, MIlan Jenčič In drttg.
Maši kraji in ljudje
V v vv •
pocascenje dr. Karla Cbodounskega
Ljubljana, 12. avgusta.
JČ liga in SPD ponovno opozarjata na odkritje 6pc*miTieke plošče pijonirju jugo-»lovensko - češkoslovaške vzajemnosti in slovanskega planinskega bratstva blago-pokojnemu dr. Karlu Chodounskemu. Po« sebno opozarjata vse bivše praške akade« mike, člane bivših slovenskih akademskih društev Ilirija, Adrija in Jugoslavija, nadalje naše planince, da se v čim lepšem številu udeleže slavnosti dopoldne na Je« zerskem.
Slavje bo dobilo poseben 6ijaj 6 tem, ker se ga udeleže številni najuglednejši za« stopniki češkoslovaškega naroda, tako: minister trgovine dr. Matoušek, poslanik v Beogradu dr. Flieder, general Pečirka kot predsednik osi. alpinskega društva, podpredsednik Kluba češkoslovaških turistov in Zveze smučarjev. Zato se omenjeni društvi trdno nadejata, da bo ta poziv na udeležbo našel časten odziv.
Zveze so naslednje: avtobus Ljubljana —Jezersko odide ob 7. zjutraj izpred Fi-govca (za primer potrebe je preskrbljeno za rezervni avtobus); iz Kranja odhajajo •vtobusi od vlakov (kolodvor): 6.15, 8.35, $.30, udeleženci iz Kranja se peljejo ob 7. uri izpred Stare poste (cena: Kranj—Jezersko—Kranj 50 Din, Kranj—Jezersko 33 Din), z Bleda odhod ob 7. uri izpred kavarne Toplice (prijave pri Zdraviliškj komisiji, cena: Bled—Jezersko—Bled 75 dinarjev). Za avtobuse iz Ljubljane se je pravočasno prijaviti pri tajniku Lige gospodu Klapaleku (Češka industrijska banka), telefon 2104.
V spomin gospe Mariji Kazinov?
Novo mesto, 12. avgusta.
Za vedno nas je zapustila ena najmar-kantnejših pojav med novomeškimi damami in v naši druižbi, gospa Marija Rozino-va. Rodila se je 1852 v Novem mestu ln je bila vdova po pokojnem 6odniku Rozini, ki je bil sin znanega novomeškega advokata in eden glavnih Trdinovih junakov, sestra popularnega Skabernetovega Flor-četa, teta A. E. Skabernetov, znanih ljubljanskih veletrgovcev, ln svakinja g. Frana Šukljeta, bivšega deželnega glavarja.
Pokojna gospa je btila izredno bistrega
duha z izredno bogato zakladnico narodnih izrazov, da se je vsak njen pogovor kar iskril. Bila je v pravem pomenu besede živa kronika novomeških dogodkov od 1860 dalje. Prav natanko je poznaia vse nekdanje mladoslovenske politike, med katerimi je uživala velik ugled in spoštova* nje. Med vojno je bila zelo revolucijonar« na in so ji celo pretili s persekucijami.
Najprijetnejši kotiček je bil čestiti go« spe na domačem vrtičku, poleg starega po* kopališča, doma pa se je med svojimi vnu« ki, hčerko go. Marijo Kozinovo in zetom, sodnikom okrožnega sodišča g. J. Kozino in pravnukinjo počutila kar najbolj srečna. Poleg vseh svojih ostalih plemenitih lastnosti je imela blaga pokojnica veliko sočutja do revežev, zlasti do revnih dijakov, katerim je bila pot do nje vedno odprta. Bila pa je tudi velika podpornica raznoterih društev. Več desetletij je bila naročnica »Slovenskega Naroda« in pa »Jutra« ves čas njegovega obstoja. — Plemeniti pokojnici blag spomin, rodbini naše oajiskrenejše sožalje!
Kongres narodnega delavstva
Ljubljana, 12. avgusta
Kakor nam sporočajo iz Trbovelj, se vrše tam velike priprave za kongres Narodne strokovne zveze. Podružnica Narodne strokovne zveze v Trbovljah ie urtanovila več odsekov, ki imaio različne naloge za priprave kongresa. Tako je izvoljen stanovanjski odsek za preskrbo stanovanj, odsek za prehrano, veselični odsek itd. Pbleg odsekov vrši ogromno delo tudi podružnični odbor, ki skrbi, da bo kongres v vsakem oziru uspel.
Za časa kongresnih dni se bosta vršili v Trbovljah dve važni seji in sicer sna Federacije jugoslovenskih narodnih strokovnih organizacij in ena Jednote slovanskih narodno - strokovnih organizacij, dalje se bo vršil delegatski zbor NSZ iin v nedeljo 16. avgusta bo glavni kongresni dan v dvorani Sokolskega doma. V okviru kongresnih dni sta predvideni tudi dve prireditvi in sicer nogometna tekma in veselica. Tekmovali bodo za pokal NSZ vsi nogometni klubi v Trbovljah. Popoldne ob 2. pa bo finalna tekma na igrišču SK Amaterja. Ob 4. popoldne se bo pa vršila velika vrtna veselica ob igrišču SK Amaterja. Pri prireditvi bo svirala celokupna rudniška godba iz Trbovelj.
Narodna strokovna zveza nam pa h kongresu javlja, da je povsod veliko zanimanje in prihajajo dnevno nove prijave udeležencev. Vse kaže, da bo letošnji kongres v Trbovljah eden najuspeleših kongresov. Narodna strokovna zveza nas je
prosiSa, da opozorimo vse narodno zavedne delavce v krajih, kjer ni podružnic te organizacije, na kongres in da jih vabimo, naj se ga udeleže.
Jesenski velesejem v Ljubljani
Ljubljana, 12. avgusta.
E>ruštva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega iesenskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost pri upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Mlekarska in sirarska razstava na jesenskem velesejmu bo obsegala prodajo naj-raznovrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le iz zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na delelo in drobno, isto-tako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd.
Vzpenjača na Bledu sicer še ni napravljen zgrajena a to že na tujskoprometni razstavi, kjer bo tekel tudi majhen model vzpenjače. Tujsko-prometna razstava se bo vri	okviru jesenske prireditve ljub-
ljanskega velesejma.
Razstava mesta Ljubljane je zamišljena tako, da hoče podati predvsem v estetično celoto zaokroženo sliko današnje mestne uprave; poleg tega pa nameravajo prireditelji nuditi tude bežne poglede y zgodovino mesta Ljubljane, zlasti v važne epohe te zgodovine in v sodobno kulturno in gospodarsko snovanje našega središča. Zanimiva doba v zgodovini našega mesta je bila doba rimske slave, ko je Ljubljana kot »Emona« tvorila vojaško taborišče in cestno križišče. Plastična podoba rimske Ljubljane, kolikor se mroe na podstavi zgodovinskih virov rekonstruirati, bo spadala go tovo med najzanimivejše razstavljene predmete. Plastično bo zastopana tudi Valva-zorj eva doba, saj nam iz teh časov ohranjeni viri omogočajo dovolj točno predstavo takratne zunanjosti Ljubljane. Morda se pridruži k tem plastikam še podoba kakšnega novejšega ljubljanskega problema n. pr. regulacija enega ali drugega dela mesta, ali pa rešitev perečega vprašanja o podvozu in nadvozu ob Dunajski cesti. Toliko o plastikah, ki jih bo videti na razstavi mesta Ljubljane. O drugih zgodovinskih znamenitostih ter o ostalem delu razstave prihodnjič.
Nesrečna smrt mladega posestnika
Bradovge, 12. avgusta.
V	ponedeljek popoldne se je peljal 32» leti posestnik Anton Babic iz Pariželj« pri Braslovčah v Velenje po premog. Vračal se je s težko naloženim vozom v dru/žibi voznika Bošnjaka.
Na potu je hotefl svojemu vozniku poma« gati pri konjih. V tem hipu pa so se konji spJašili in podrli nesrečnega človeka na tla. Težko naloženi voz mu je šel čez prša in mu zdrobil prsni kos. Iz Šoštanja je bil po« klican zdravnik dr. Medic. Toda nesrečnik je pol ure pozneje podlegel poškodbam. Bil je dober gospodar in priljubljen mož. Vest o njegovi tragični smrti je zato vzibu« dila mnogo sočutja.
Otrok v lonca kropa
Jesenice, 12. avgusta.
V	ponedeljek okrog pol 8. zjutraj se j« pripetila obitelji delavca Franceta Prežlja huda nesreča, katere žrtev je postal komaj 2 in pol leta stari sinček Francek, na katerega so starši vedno pazili kakor na pun-čico svojega očesa.
Oče Franc je imel v tovarni nočno službo. Ko je prišel zjutraj od dela domov, se je brž preoblekel in umil ter šel v vežo po. pravljat del pohištva. Njegova žena, ki jo prala perilo, pa je prinesla v vežo lonec skoraj vrele vode, v kateri se je kuhalo perilo. MaM Francelj, ki je hodil po veži sem in tja ter se igral, je ravno tisti trenutek, ko sta bila oče in mati zaposlena s svojim delom, na nepojasnjen način padel vznak v lonec ter se hudo opekel po spodnjem delu telesa.
Dasi sta roditelja z največjo naglico potegnila ljubljenega sinčka iz lonca, vsa nega staršev in trud zdravnika nista mogla dečku rešiti življenja. Nastopile so komplikacije in ubogi deček je 23 ur po nezgo di umrl. Vsa soseka pomiluje nesrečeno družino, ki je na tako tragičen način izgubila svojega ljubljenčka.
Učiteljstvo v kmetijskem tečaju
Maribor, 12. avgusta.
V	ponedeljek dopoldne je bil otvorjen na banov.inski vrtnarski in sadjarski šoli uvodni in metodični tečaj za učitelje kmet-sko-nadaljevalnih šol, ki bo trajal do 22. t. m. Tečaj je priredila kr. banska uprava. Glavno zaslugo na vzorni organizaciji tečaja ima banovinski kmetijski referent g. Krošelj, ki se ori nas najintenzivneje bavl z ljudsko psihologijo in pedagogiko. Kot zastopnik kr. banske uprave pa je g. inž. Zidanšek otvoril tečaj, želeč mu največ uspeha.
Velika udeležba učiteljev je pokazala ogromno zanimanje, za ta koristni in važni pokret. Prijavilo se je k predavanjem, ki se vrše dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18., 58 učiteljev. Predavanja, ki obsegajo razne skupine, so prevzeli gospodje: banovinski referent Krošelj, o kmetijski psihologi ii, ljudski pedagogi ji ter pravilnik m poslovanje kmetijskih nadaljevalnih šol, T>rof. Fran Baš in nrosvetni inšpektor dr. Kotnik o narodopisju, dr. Vrtovec o ljudski higijeni, prof. dr. Pivko o Sokolstvu, kontrolor Ozvatič o kmetu in davkih, dipl. agronom Šiftar o zadružništvu, inž. Simo-nič o nalogah kmetijstva, šolski upravitelj Cosak o metodi kmetijsko - nadaljevalnih šol, ravnatelj Brandtner o socialnem skrbstvu in prof. dr. Dornik o kmetu v jugoslovenski literaturi. Zanimiva predavanja in imena predavateljev nam jamčijo za uspešnost tečaja.
Tečaj ima namen pridobiti m usposobiti učitelje za ustanavljanje kmetsko nadalje-
valnih šol, ki so prepotrebne v sedanji gospodarski krizi, ko je treba pomoči našemu kmetu. Pronikniti v kmetsko dušo m se ji približati, to naj bo pot inteligenta, ki hoče pomagati ljudstvu.
Nastanjeni so tečainiki na gozdarski soli, v Del jem domu in v Grajskem logu.
Med udeleženci vlada zanimanje in zadovoljeno razpoloženje, za kar skrbi tudi izvrstna kuhinja in vzorna postrežba na vinarski šoli. Kar prehitro bodo potekli prijetni dnevi ob naši severni meji in z lepimi spomini bomo zopet zapustili naš jugoslovenski Maribor.	M. Ž.
Važne zadeve občine Ržise
Loke pri Zagorju, 12. avgusta. Odbor občine Ržiše je imel v soboto sejo, za katero je vladalo med občani veliko zanimanje. Občani itak že dalje časa pazljivo zasledujejo vse sklepe svoje občinske uprave in je mnogo zadev, ki morajo biti čimpreje rešene. Med občinskimi odborniki ni pravega soglasja že od zadnjih volitev, ko jih je bilo izvoljenih 25. Ta odbor je bil pozneje razpuščen in so oblasti imenovale na mesto prejšnjih 25 samo 12 odbornikov z bivšim županom na čelu. Novi odborniki večinoma kmetje in se veliko število delavskih občanov pritožuje, ker ni v odboru njihovih zastopnikov. V občini je bilo tudi ljudsko glasovanje in se je prebivalstvo vasi Loke, Kisovec, Podkraj in Strahovlje izjavilo za odcepitev od ržiške občine in za priklopitev k zagorski občini, od katere pričakujejo prebivalci več jamstva za povolj-no rešitev važnih zadev. V zagorski ob-čieni bi bile na ta način združene vse industrijske vasi. Tej priključitvi pa se seveda upira večina sedanjih ržiških odbornikov, Vasi, ki se hočejo odcepiti, imajo 1.618 prebivalcev in v sedanjem ržiškem odboru samo 3 odbornike, v ržiški občini pa bi ostale vasi z 873 prebivalci, ki pa imajo v sedanjem odboru 9 odbornikov.
Tudi z imenom občine so težave. Nekatere oblasti so namreč začele nazivati občino Ržišče, občinski odbor pa stoji na stališču, naj o-tane pri starem imenu Ržiše. Potem pridejo še važne in kočljive šolske zadeve. Krajevni šolski svet v Izlakah je prosilo občino, da bi jamčila za amortizacijsko posojilo pri posojilnici v Izlakah. Iz ob« širne in burne 'ebate na zadnji seji občinskega odbora, pri kateri so sodelovali tudi poslušalci, ~a je razvidno, da je občina -risnevala za zgradbo šole okrog 1 milijon dinarjev, dočim niso dale druge ob« čine, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo, niti Din. Število otrok iz drugih občin pa tvori najmanj polovico vseh šolo-obiskujočih.
Za občinskega blagajnika je bil izvoljen g. Ivan Omerzu proti mesečni nagradi 200 Din. Občina bo pristopila h Krajevni proti-tuberkulozni ligi v Zagorju z zneskom 1000 dinarjev. Ker se jc ustanovila na Lokah in Izlakah električna zadruga, pristopi tudi ržiška občina kot član k tej zadrugi ter votira v ta namen 100.000 Din in sicer za zadrugo na Lokah 75.000 Din, za Izlake pa 25.000 Din. Za rudarske podpore se je določilo na prošnjo H. rudarske skupine 5000 dinarjev.
Ob zaključku je bilo rešenih nekaj prošenj za sprejem v občinsko zvezo. Vloženih je bilo 50 prošenj za občinske podpore in ker so med prosilci tudi talki, ki podpore niso ravno potrebni, je nastala zopet, ži« vahna debata in bodo najbrže še sledili pro« testi davkoplačevalcev
V oblasti ženitvenega sleparja
Maribor, 12. avgusta Mariborska policija je prijela Slavka G. iz Ljubljane, ker se je izkazalo, da je mož zelo pretkan ženitveni slepar. Svoj posel je opravljal na ta način, da si je izbral primeren oglas v kakem dnevniku, v katerem je iskalo dekle ali žena znanstva, ter je nato navezal stike.
Tako je stopil v stik z nekim 23-letnim dekletom iz Studencev ter pričel z njim dopisovati. Na prvem sestanku se je dekle zanj vnelo in ga vzljubilo. Slavko tudi ni štedil besed ter je zidal zlate gradove v oblake, da je bilo dekle vzhičeno nad sijajno bodočnostjo, ki jo bo imelo ob strani svojega bodočega, 36-letnega moža. Povabila ga je celo k sebi, ko je dejal, da ima dopust od znane firme Bouvier v Gornji Radgoni, kjer da služi kot agronom s 5.000 Din mesečne plače. Obljubil ji je, da jo bo v kratkem poročil in je ra ta račun pričel deliti z njo vse njene prihranke, ki so kmalu skopnelL Ko sta že vse zapravila, je dekle prodalo pohištvo ter odšlo z njim v Maribor, kjer sta se nastanila v neki gostilni. Napravila sta v gostilni 700 Din dolga, ki ga nista mogla več plačati. Gostilničarka je parček prijavila policiji.
Pri tem se je takoj Izkazalo t pravi luči, kaj je in kaj ni podjetni Slavko. O njegovi službi v Radgoni seveda ni govora, Na nemalo presenečenje pa je izvedela deklica tudi to, da je Slavko že davno poročen, pa tudi že ločen. Zapravil je celo prtljago, ki mu jo je bila deklica izročila, da jo shrani na kolodvoru do njunega skupnega odhoda v Gornjo Radgono. V sodnih spisih pa so še ugotovili, da je bil Slavko pred letom dni zaradi slične prevare in zapravljanja prihrankov tedanje neveste kaznovan pred gornjeradgon-sklm sodiščem na štiri mesece ječe. Tokrat bo menda njegova pokora še hujša, vsekakor pa zaslužena.
ZAHVALA
Moj pokojni sin Vladimir Skrbeč, trgovec na Vrhniki, se je zavaroval 1. majni-ka 1930 tik pred odhodom k vojaški službi pri jugoslovenski zavarovalni banki »SLA-VIJI« v Ljubljani na doživetje in smrt na 100.000 Din.
Nesreča je hotela, da ga je zasačila smrt v Zagrebu pri kopanju v Savi že 20. Junija 1931.
Jugoslovenska banka »SLAVIJA« v Ljubljani pa mi je, ko sem Ji predložil polico in dokazilo o smrti, nemudoma brez kakega poizvedovanja ali odlašanja izplačala vso glavnico
sto tisoč dinarjev.
Za hitro, točno in kulantno izplačilo se jugoslovenski zavarovalni banki vSLAVI-JI« najtopleje zahvaljujem ter jo kot domačo in vsega priznanja vredno zavarovalnico najtopleje priporočam.
Lož, dne 10. avgusta 1931. 1041	Fran Skrbeč, župan.
Bliščeči lasje I
Po pranju glave s SCHWARZKOPF-KXTRA ne samo ^ da so čisti, ampak morajo se Vaši lasje todi svetiti. Sve-< tovnoznani SCHWARZKOPF-EXTRA je spojen s špecijal-zr nim SCHWARZKOPF-HaarGLANZ-EM: Enostavno nak-na dno izpiranje s tem praškem povzroča, da lasje dobijo ^ čudovito lep sijaj. SCHWARZKOPF-EXTRA stane s ^ HAARGLANZ-EM samo 5.— dinarjev!
SCHWARZKOPF* EXTRA
Repr. Rave d. d.,Zagreb JCHAUMpON $ pRASKEM*HAARGLANZ
Štirje otroci zastrupljeni s kristavcem
Nenavadne posledice zastrupljenja — Rešitev v bolnici
Ljubljana, 12. avgusta.
Kronika zastrupljenj v Ljubljani danes beleži izredno redek primer. Štirje otroci so se okoli poldneva zastrupili po zavžitju takoimenovane svinjske dušice ali kristav-ca (Stechapfel, datura stramonii).
Med stanovalci železničarskih barak ob Vilharjevi ulici odnosno v bližini kolinske tovarne se je danes opoldne bliskovito razširila vest, da so se štirje otroci zastrupili po nekem strupenem sadežu. Med tremi prizadetimi rodbinami je nastalo veliko vznemirjenje, ker so skoro istočasno začeli njih otroci blesti. Najprej so vsi ob času kosila občutili veliko vročico, oči so se jim široko blestele, nato pa so začeli rogoviliti in izgovarjati najrazličnejše besede. Vsi so imeli težke, mučne halucinacije. Z rokami so kazali, da jih lovijo hudiči in da jim zli dulovi strežejo po življenju... Naglo so starši telefonirali na reševalno postajo, ki je nesrečne otroke z avtom spravila v splošno bolnišnico. Otroci so, se bili za. strupili takole:
Še pred kosilom »o Ivan Skok, 10-letnl sin krojača, Marjan Pečar, 7-letni sin skla-
diščnega delavca in njega 9-letna sestrica Marija ter Ada Mareš, 4-Ietna hčerka železniškega strojevodje obirali v živi mej! drobne, prav zapeljive sadeže. Okus jim je bil zaradi sladkobe prav všeč. Kako bi vedeli, da je to sadež ene najstrupenejših rastlin. Sprva niso obč*:rili nikakih slabosti. Samo nekam čudno jim je postalo. Koža jo bila povsem suha. Srce pa jim je začelo pospešeno biti in kri jim je silila v glavo.
Ko so otroke prepeljali v bolnišnico, j* dežurni zdravnik internega oddelka dr. He-ferle takoj ukrenil vse potrebno, da je ne. srečne otroke rešil pred smrtjo. Naglo jim je izpral želodce. Nato so vse štiri otrok® prepeljali v otroško bolnico v Streliški ulici. Kakor nam od tam javljajo, so sedaj vsi otroci že izven vsake nevarnosti.
Svinjska dušnea je 1 meter visoka, ko«* mata rastlina, ki raste zlasti po raznih za-sekah, po kompostu in drugih kupih raznega materijala. Rastlina je prav tako strupena kakor volčja češnja. V naše kraje }e prišla iz krajev ob Kaspijskem morju. Vsebuje poseben strup daturin, proti kateremu je mleko kakor vobče proti vsakemu zastrupi jen ju zelo učinkovvo sredstvo.
Obilo sadja na ljubljanskem trga
Ljubljana, 12. avgusta.
Današnji trg je bil v polnem razmahu, osobito sadni. Zadnji čas uvedene odredbe so povoljno delovale in je bil zaradi strožje policijske kontrole javni promet vzor-nejši. Vladalo je na trgu živahno kupčeva-nje. Veliko je bilo povpraševanje po sadju, kumarah, razni povrtnini in po novem krompirju, katerega cena je na debelo 1 dinar, a na drobno 1.25 do 1.50 Din za kg. Na Sv. Petra nasipu, kjer je prostor za krompir, je bilo po dolgem času kakih 15 vozov novega krompirja.
Prava sezona je sedaj nastopila za škofjeloške kumare, ki uživajo velik sloves. Najboljše kumare pridelujejo po vaseh od Stare Loke tja do Bitnega, zlasti v Dorfar-jih, Žabnici in Bitnem. Kmetovalci vozijo ta pridelek na vse bližnje trge, tako v Ljubljano dn v Kranj, kjer je včasih ob tržnih dnevih kar za cele skladovnice kumar, dalje v Tržič, na Jesenice in Bled. Izkupičkov ne spravi gospodar, marveč njegova marljiva gospodinja. To je nekaka na-grada za njen trud pri vsem gospodinjstvu, a ona skrbi, da kupi iz pogostokrat prav čednega dohodka vse potrebno za zimo. Na trgu je bilo danes nad 2000 kg škofjeloških kumar, ki so bile prav poceni, namreč komad po 0.50 do 1 Din. Od vsakega kg morajo Škofjeločani plačati na mitnici 5 par. Kumare prodajajo večinoma ženske, danes je bil med njimi tudi starejši moški. Ta je prav prostodušno razkladal, kako gre kupčija:
—	Znate, boljše so kumare kakor krompir. Kumare lahko dvakrat na teden naberemo in pripeljemo na trg. Krompir pa iz-kopljemo samo enkrat.
—	Ali je res, da vam ženske poberejo ves izkupiček?
—	To je stara navada. 2ene dobe denar in potem do jeseni družino preskrbe z obleko in drugimi stvarmi. Jaz sem moral poleg kumar pripeljati v Ljubljano še eno vrečo krompirja, da bom lahko potem plačal cerengo!
Ljubljanski trg je tekorekoč n&fboIJS
termometer o vsakokratni sadni letini. Lani ni bilo ha trgu niti 10.000 kg lepih hrušk, a letos je trg z najlepšimi domačimi hruškami že bogato založen. Lani tudi jabolka niso bila prvovrstna, nasprotno letos. Na današnji trg je bilo pripeljanega do 30.000 kilogramov prvovrstnega sadja. Živahen postaja dovoz sadja, osobito hrušk in jabolk zelene Štajerske, pred vsem iz Ptuja, Krškega in Vidma ter iz Brežic. Bosansko sadje je prišlo iz Brčkega, tako hruške in jabolka kakor tudi večja količina dinj in melon. Te prodajajo Bosanci komad po 3 do 6 Din. Iz Novega Sada je prišlo nekaj hrušk, dalje več grozdja in ogromne množine paprike. Lepo grozdje se je na debelo prodajalo po 8 Din kg. Dalmatinci so postavili na trg tudi večjo množino črnega grozdja, ki so ga morali prodajati pod ceno, namreč po 6 Din kg. Vzrok tiči v tem, da dalmatinski odpošiljatelji ne znajo pravilno zavijati grozdja v zavoje. Natrpajo ga kar v velike zaboje in hajdi na daljno pot do Ljubljane. Največ grozdja je prišlo s Krka in bližnjih otokov. V nekaj dneh se prične nrava sezona za češplje, katerih j® bilo danes na trgu še prav malo. Julija j® bilo po statistiki dohodarstvenega urada v mesto uvoženega sadja: 138.405 kg svežega, 14.441 kg južnega, 21.922 kg suhega :n za 20-500 kg marmelade, kompota itd. V juliju je pač bila na vrhuncu sezona za češnje.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi »Franz Josefove« grenči-ce, s tem da jo izpijemo kozarec, p redno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
S plavalnih tekem za drž. prvenstvo senior j e v
Na levi: Razburjeni duhovi Ilirije hi Juga po incidentu ned waterpolo tekmo.
Spodaj: Z leve na desno: Olga Roje (Jadran), Igor Sever (Ilirija) in Mira šuljič (Jadran), ki so priborili svojim klubom važne točke.
Zgoraj: Prvi gt»l ▼ waterpolo-tekmi med Jugom ln Ilirijo, ki ga vratar ni mogel preprečiti. V tekmi je zmagal Jug s 7:0.
V petek 14. avgusta ob 20.30 v kopališču SK Ilirije
BENEŠKI VEČER
Ob 21.30 uri čarobna razsvetljava In umetni ogenj
GODBA — PLES do 2. ure — BUFFET
OB DEŽEVNEM VREMENU SE PRIREDITEV ODGODI 10382
Domače vesti
*	Proslava desetletnice vlade Nj. Vel. kralja na Bledu. Zdraviliška občina priredi v soboto zvečer iluminacijo jezera. Umetni ogeni se bo zažigal pod Gradom, zato t>o najlepši pogled z Vidovdanske ceste Zažiganje raket ln bengaličnih slik bo vodila tvrdka Sirius iz Zagreba. Razsvetljeni čolni bodo gostom na razpolago v zdraviliškem pristanu. Posetniki zlasti ob jezeru, se pozivajo, da razsvetle svoja oo-slopja. okoliško prebivalstvo oa prosimo naj ta dan v proslavo obletnice vladama narodnega kralja na gorah zažge kresove.
* Kraljev teden v Splitu. Na predvčerajšnji seji občinskega sveta splitskega ie referent Stojanov predlagal, nai se dovoli izreden kredit v znesku 40.000 Din v pokritje troškov za proslavo desetletnice vladanja Njeg. Veličanstva kralja Aleksandra V znak radosti je občinska uprava sklenila. naj mestna občina v posebnem razglasu pozove meščane, naj pri tej priliki okrasijo svoje domove z državnimi trobojnica-mi. naj se za dan desetletnic? skliče slavnostna seja občinskega sveta in se zvečer priredi slavnostna razsvetljava mesta z obhodom oo mestu, siromakom na nai tega dne izda petsto brezplačnih obedov. V spomin na to desetletnico bo mestna občina splitska pričela akcijo, da sp v glavnem mestu dalmatinskega primorja postavi kot vidljiv znak narodne hvaležnosti spomenik osvobojenja, posvečen kralju Petru Osvoboditelju. izdelan oo načrtu umetnika Ivana Meštroviča. Stroški za spomenik naj bi znašali približno tri milijone dinarjev. Predlog referenta ie bil soglasno odobren.
*	»Gorenjski slavček« na prostem. Jesenski festival v Ljubljani, ki se bo vršil ob priliki velesejmske prireditve (med 29. avgustom in 8. septembrom 1931. bo nudil oelo vrsto prireditev ki bodo gotovo v veliki meri vzbujale pozornost občinstva ter nudile obilo čistega umetniškega užitka. Ena najlepših prireditev v vrst; teh slav-nosti bo brez dvoma predstava »Gorenjskega slavčka« na prostem. Ta nar opera se je po vojnih letih tako priljubila slovenski publiki, da je doživela za naše razmere naravnost ogromno število uprizoritev. V »Gorenjskem slavčku« bodo zaposlene naše najboljše operne moči med njimi tenorist Šimenc in orkester narodnega gledališča. ki ga bodo okrepili člani orkestralnega društva Glasbene Matice. Izredno učinkovit bo gotovo nastop narodnih noš v zboru, ki ga bodo pomnožili člani ljubljanskih pevskih zborov. Predstava se bo vršila na obsežnem vrtu hotela Tivoli, kjer je že od narave dano najsijajnejše prido-no obeležje za vprizoritev naše narodne opere. Režijo predstave bo vodil nadreži-ser prof. Šest. dirigiral pa bo operni ravnatelj Polič. S to operno predstavo in pa s »Slehernikom« se bo pričela — ako uspe namera prirediteljev — doba prireditev gledaliških predstav na prostem, panoga gledališke umetnosti, ki je dosedaj pri nas
*	Poljski poslanik na Bledu. Novi poljski poslanik na našem dvoru gospod Gunter je v spremstvu prvega tajnika poslaništva iz Beograda prispel z avtomobilom na Bled, .	. "
J Ostavka na državno službo. Sekunda-
rij ljubljanske splošne bolnice dr. Tomaž Furlan in zdravniški pripravnik ženske bolnice v Ljubljani dr. Franc Puc sta podala ostavko na državno službo.
* IV. zdravniški tečaj na Golniku se bo vršil od 30. VIII. do 5. IX.. t. 1. Prijave do 20. t. m.
*	Prvi maturantje gimnazije v Kranta
se zberemo v nedeljo 23. t. m. v Kranju, da obudimo spomine na dijaška leta in proslavimo tridesetletnico mature, ki smo jo polagali 1901. Zberemo se med oolde-veto in poldeseto uro na vrtu ori Peterč-ku Pridite vsi. tudi tisti tovariši, ki ste pred maturo zapustili kranjsko gimnazijo.
*	Kiparska dela palačo Državne hioo-tekarne banke. Uprava Državne hipote-kame banke v Beogradu je razpisala natečaj za izdelavo kiparskih del na svojih palačah v Beogradu in Nišu. Prva nagrada
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Lfnblfan?
Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanie barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo druge nainižio.
12 avgusta Ljubljana 7. 767.2. 12.6 86. tiho. 10, —, —; Maribor 7. 7662. 12.8. 88. NW1, 8, —. —: Zagreb 7. 766.3. 15.7. 76. SEl. 8, —. —; Beograd 7, 765.6. 17.6. 56. NI. 8, —, — ; Sarajevo 7. 765.2. 16.3. 75. tiho, 0, — —: Skopi je 7, 762.9, 20.7. 88. NW2, 1. —. —: Kumbor 7, 760.3, 212.4. 65. tiho, 0. —. —; Split 7, 763.0. 22.8. 46. NNE6, 0. —, —:
Mostar 7. 762.2, 22.1. 48. N6. 1.--.
Temperatura: Ljubljana 22.6. 10.6: Maribor 20.8, 12.3; Zagreb 24.6. 15.3: Beograd 27.3. 15.8: Sarajevo 22.5. 11.3; Skoplje 35.3. 16.2; Kumbor 30.1, 18.0; Split 32.4. 18.9; Mostar 32.8, 22.0. Solnce vzhaja ofo 4.36. zahaja ob 19.14. Luna vzhaja ob 2.16. zahaja ob 19.6.
znaša 16.000. druga 12.000, tretja 8000 in četrta 4000 dinarjev. Natečaj traja do 10 septembra.
*	Ivan Kastelic umrl. V svoji hiši na Lepem potu št. 4 je preminil po dolgem trpljenju ugledni ljubljanski trgovec in posestnik g. Ivan Kastelic. Pokojnik, ki je bil do svoje bolezni izredno čvrst in žilav, je bil znan Ljubljančan, priljubljen v vseh družbah. Kot trgovec je bil eden najpodjet-ne.iših mož. Prvotno je bil ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani, potem pa. ko je to mesto zapustil, je ustanovil trgovino s papirjem na debelo, ki jo je imel nainrvo v hiši Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti, nato pa se je preselila tvrdka na Aleksandrovo cesto. Pokojnik je bil zastopnik Združenih papirnic Vevče - Gori-čane in Medvode, solastnik podjetja Crna-Kaolin družba, ki je solastnik Jenčičeve opekarne v Mengšu ter se je tudi drugod udejstvoval na gospodarskem poprišču. Osebno je bil. kakor že rečeno, zelo priljubljen in zelo dober človek, ki je rad pomagal ubogim. Za pokojnikom žalujejo rodbine Kasteličeva, Iiladkyjeva. Marčanova in Gjudova. Pogreb bo danes ob 18. izpred hiše žalosti na Lepi poti št. 4. Bodi ohranjen odličnemu Ljubljančanu časten spomin, prizadetim rodbinam naše iskreno so-žalie!
*	Novi jfrobovi. V ljubljanski bolnica je umrl strojnik g Ivan M a v s e r. Pogreb bo danes ob 17. — Viljema Lobodo, o č^ar tragični smrti v Savi pri Ponovičah smo poročali, so našli blizu postaje Save. odkoder bodo truplo prepeljali v Ljubljano in se bo pogreb vršil danes ob 15. pri Sv. Križu. Kakor nam javljajo, ie 4. t. m. v Brežicah po daljši mučni bolezni umrl upokojeni preglednik finančne kontrole g. Anton O m a h n a v starosti 51 let. Doma je bil iz kamniške okolice, toda kot organ finančne kontrole ie že ored vojno služboval v Pulju. a oo vojni najprej v Hote-deršioi in nato v Logatcu, dokler ni bil upokojen. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak in požrtvovalen tovariš. — Na Cesti na grad v Zavodni pri Celiu je umrla v starosit 59 let ga. Terezija S t i p 1 o v -škova. vdova po davčnem upravitelju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Uradne ure pri sodišču v Ljubljani In na deželi. Po odredbi predsednika ministrskega sveta so se uvedle zopet prešn.ie uradne ure: ob delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure: ob sobotah od 7.30 do 13.30: ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure. Vložišče je odprto: ob delavnikih od 8. do 12. in 16. do 17.. ob sobotah od 8. do do 13. ure. ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. ure.
*	Češki turisti v Budvi. S Cettnia poročajo, da je predvčerajšnjim prispel v Bud-vo na najjužnejši točki naše morske ob^.le avtobus «z Prage z 28 člani tamkajšnjega turističnega društva. Budva je goste iz Prage prisrčno sprejela
4 Ameriški slikar na Jadranu. V Dubrovniku biva že delj časa znani ameriški slikar John Boid, ki vsako leto prihaja na naš Jadran. Boid pripravlja razstavo svojih slik iz Dubrovnika in okolice v Newyor-ku. Razstava bo otvorj&na letos oktobra Boid ie izjavil, da nikjer na svetu umetnik ne more najti toliko inspiracije kakor na dalmatinski obali ter v Orni gori in njenem neposrednem zaledju.
*	Zagreb sprejme 80 novih policijskih stražnikov. Uprava policije v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem v službo 80 policijskih stražnikov - pripravnikov - zva-ničnikov 3. skupine — v starosti 21 do 30 let Kandidat, ki bo sprejet, se mora obvezati, da bo v policijski službi ostal najmagj tri leta. Prejemki pripravnika so: 280 Din mesečno, draginjska doklada 875 Din. po šestmesečni strokovni šoli še poseben dodatek 100 Din mesečno. Stražniki dobivajo razen tega obleko, obuvalo in stanovanje, vso hrano pa v menzi za 300 Din mesečno. Policijski stražnik dobi oo 30 službenih letih polno penzijo Sprejem kandidatov se vrši po komisiji, zato se morajo kandidati dne 29. avgusta ob sedmih zjutraj zglasiti pri upravi policije v Zagrebu. Petrinjska ulica štev, 1 ter prinesti seboj vse potrebne listine.
*	Tovariši boievnlkj! V soboto na praznik bo tabor bojevnikov na Brezjah. Polovična vožnja velja za vse udeležence, ne samo za bivše vojake, temveč tudi za vse druge. Ob 10. bo sv. maša za padle borce na prostem, nato sledi zborovanje. Zelezničarska godba »Sloga« igra ves dan. Ob 15. sestanek delegatov in ne. kakor že javljeno. ob 10. Polovična vožnja od 14. do 20. t. m. Vse odbornike in zaupnike podružnic prosimo, da pojasnijo vsak v svojem okolišu članstvu in drugim, ker posameznikom ne moremo odgovarjati. Torei vsi in ob vsakem vremenu na Brezje! Naš oredsedn%. general Maister vas poziva, fantje! Tudi častniki in borci, ki ste bili z generalom Maistrom nri njegovem osvobodilnem boju. se pozivate, da pridete 15. t. m. na Brezju! Osrednji odbor zveze bojevnikov.
*	Kmetijska razstava v SuboticL V Su-botici bo jutri otvoriena velika kmetijska razstava, ki bo trajala tri dni. Mestna občina ie za prireditev razstave dovolila prispevek v znesku 20.000 dinarjev, ki nai se razdele kot nagrada za najlepšo razstavljeno živino. Obiskovalcem razstave je dovoljena polovična vožnja na železnicah.
*	Smrt v železniškem vagonu. Zagrebška policija je bila predvčerajšnjim obveščena. da so v nekem vagon« varaždinske-ga vlaka našli mrtvega potnika. Policija ie ugotovila, da j* mrtvec železniški uradnik Ivan Šos iz Osiieka. Pri piem ie bila njegova soproga, ki je povedala, da se je
*
Fotografiranje
je še enostavnejše
odkar postoji izvrstni Lomiferov film. Neuspeh skoroda izključen.
DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA
Prešernova 5	265
njen mož delj časa zdravil v zdravilišču v Novem Marofu ker je bil tuberkulozen. V zadnjih dneh je žena od zdraviliške uprave prejela obvestilo, da je mož neozdravljivo bolan, zaradi česar je bila pozvana, naj bolnika vzame domov. Na povratku v Zagreb ie moža obhajala slabost Vlegel se je v kupeju na klop. Ko ga je v bližini Zagreba žena hotela zbuditi, je z grozo opazila, da je že mrtev.
*	Pobegnil iz zapora v Radovljici Iz sodnega zapora v Radovljici je v torek pobegnil 20-letni Matija V al en ti nič, po poklicu delavec. Ima na vesti več tatvin in drugih prestopkov. Ubežnik je oblečen v temnosiv suknjič, temnozelene hlače ter nosi gamaše in je obut v rjave čevlje. Valentinič je preoei velike postave, močnega stasa. podolgovatega obraza in nazaj počesanih las.
*	Ant Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministrstva za trgovino an industrijo v Beogradu). Legatova šola je bila ustanovljena že leta 1913. in obstoji nad 18 let. Zavod je poznan radi prav dobrih učnih uspehov, odličnega učiteljskega zbora, vzorne discipline. reda in nadzorstva, kakor tudi strokovnega ravnateljstva. Na zavodu poučujejo samo strokovni profesorji in spretni praktiki Novi tečaji se začno 9 sentem-bra t 1. Vpisovanja Iu pojasnila, tudi pismeno, v Slovenski ul. 7. zraven trgovine Wogerer, telefon 21—61 in sicer od 8. do 12. in od 2. do pol 7. Zahtevajte brezplačno učne programe! Zaradi splošne gospodarske krize znatno znižana šolnina. Lastni internat
*	Nemška stavbinska razstava v Berlinu 1931. Na veliki nemški stavbinskj razstavi ki je bila v Berlinu od 9 maja do 2. t. m..ie bila podelejena. kakor dozna-vamo. po cenilnem odboru razstave nagrada pruskega ministrstva za poljedelstvo in gozdove tovarni heraklita »Deutsche Heraklith A. G. Simbach«. To visoko odlikovanje je najboljši dokaz vsestranske vrednosti izolacijskih heraklitovih plošč, ki so se. kakor znano, prav dobro uvedle tudi na naših tržiščih.
*	Nemška zmaga v najtežjih cestnih tekmah sveta. VVanderer je dobil mednarodni alpski pokal. Zaupajoč v nemško kvalitativno in strokovnjaško delo ie startalo 31. julija 19 nemških vozil pri mednarodni alpski vožnji. Pozdraviti je treba dejstvo, da so se baš Wanderer tovarne prijavile k borbi za mednarodni alpski pokal. Zaupanje. ki so ga stavile tovarne v Chemnitzu v sigurnost in vztrajnost svojih izdelkov, je bilo nagrajeno s popolnim uspehom. Z veliko premočjo je dosegel Wanderer kot najboljši teaim vseh skupin proti najmočnejši narodni konkurenci v tej. doslej naj- _ težji poskusni vožnji sveta, najvišje odlikovanje: mednarodni alpski pokal. Privatna vozača VVanderer tovarn gdč. Lilo Grau-miiiller iz Dresdena in g. Ruhstrat iz Got-tingena sta dobila spominsko kolajno snežniškega pokala. Vsa Wanderer vozila so imela pneumatiko Conti. Nemška avtomobilska industrija je s tem zopet dokazala svoje vodilno mesto.
*	Ameriške tople ln ledene bar pijače, aperitive, coetaile v vseh oblikah In okusih, mešane Po specUelno zato v inozemstva izučenem »mixerju«, dobite dnevno od 5. popoldne naprej v elitnem automatlčnem buffetu RIO, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich.
fTO zobna pasta n a j b o 1J š a !
h Ljubljane
n— Odhod naših ameriških rojakov. 2e
v ponedeljek so se pričeli zbirati v Ljubljani naši ameriški izletniki, Slami Slovenske Katoliške Jednote, ki so prispeli na obisk v stari kraj dne 29. junija. V hotelu Miklič 9e je zbralo poleg 50 naših Amerikancev tudi veliko število njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Pri večerji je vladalo prijetno razpoloženje, čeprav je marsikdo žalosten odhajal nazaj v novo domovino. Pogovor se je sukal okrog napredka v naši domovini in okrog vsega tega, kar 90 videli in doživeli naši >Amerikanci« na domačih tleh. Na kolodvoru se je po polnoči poslovil od odhajajočih g. Fran Pavlin ter v imenu banske uprave izseljenski referent g. Fink, v pozdrav pa jim je zapel kvartet Društva rokodelskih pomočnikov. V imenu izseljencev se je zahvalil predsednik Jednote gosp. Opeka. Naši Amerikanoi so se odpeljali z vlakom na Dunaj, kjer ostanejo 1 dan, nato bodo nadaljevali pot v Mfincben in Pariz, v Cberbourgu pa se bodo vkrcali na vele-parnik »Berengaria<, s katerim so prispeli tudi v Evropo, da odplovejo čez Ocean nazaj k svojim in jim povedo sami, kaj so lepega in prisrčnega doživeli v svoji stari domovini.
u— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je preminil njega dolgoletni in zvesti član brat Mirko C v a h t e, žandarmeri jski podpolkovnik v p. Naša dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem Številu na poslednji poti. Zbirališče članstva danes v četrtek ob 4. popoldne pred cerkvijo pri Sv. Križu. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin!
Kam pa, kam?
V nedeljo otvoritev kopališča in restavracije
»SAVSKI TIVOLI"
(čez Črnuški most, levo) 10369
Hotelirji
pošljite nam takoj podatke o svojih hotelih! Zahtevajte naš prospekt za HOTELSKI VODIC I KALENDAB 1982 na naslov: Moderni hotel, Zagreb L
10359
n— Učiteljski teoretsko-prabtični pedagoški pevski tečaj se je zaključil 8. t m. Vršil se je na državnem konservatoriju v Ljubljani pod pokroviteljstvom velezaslužnega konservatorijskega ravnatelja Mateja Huba-da in vodstvom požrtvovalne gospe profesorice Angele Trostove. Glasbeno zgodovino je predaval univ. prof. dr. Josip Mantuani. Tudi g. pokrovitelj sam je podal učiteljstvu lepe smernice za pravilno petje. Z velikim zanimanjem smo sledili krasnim strokovnim predavanjem gospe profesorice A. Trostove, g. univ. prof. dr. Josipa Mantuani.ja in gosp. mojstra Mateja Hubada. Zahvaljujemo se iz dna srca vsem cenjenim predavateljem za trud in požrtvovalnost z željo in prošnjo, da bi se vršil tak tečaj tudi prihodnje počitnice. — Udeleženci tečaja.
u— Promenadni koncert pred univerzo priredi narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« danes ob pol 19. Koncert se bo vršil v svrho preizkusa prostora, kjer namerava društvo skupno z mariborsko »Dravo« prirediti ob priliki kraljevega tedna velik monstre koncert. Preizkusni koncert se bo vršil le ob lepem vremenu.
u— Dela na cestah in ulicah. OJ>režni zid ob Gruberjevem nabrežju bo kmalu zbeto-niran in so pričeli že s kopanjem temeljev tudi ob šentjakobskem mostu. Med Grada-ško in Cerkveno ulico pod strugo Gradašči-ce ob Zalokarjevi zatvornici so položili te dni glavno vodovodno cev na Trnovo. Staro cev, ki je bila položena že pred leti po polhovgrajski povodnji, je pretrgala deroča Gradaščica. Te dni so zbetonirali pri tri-mostju lok levega mostu. Med_ starim in levim lokoin podirajo staro obrežno zidovje ob Prešernu.
u— Zopet nkradeno kolo. PečaT France Jerko, doma iz fernuč. je prijavil policiji, da mu je bilo v torek zvečer odpeljano izpred palače Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti 1200 Din vredno, črno pleska-no kolo. Jerko je tatu zasledoval nekaj časa sam, pa seveda zaman.
u— ZasledoTan tat. Poročala smo, da ie bil izvršen pred dnevi v kopalnico Petra Capka na Miklošičevi cesti vlom in da je tat odnesel srebrno ščetko za lase, dve britvi in veliko steklenico kolonske vod© v vrednosti 550 Din. Kakor se je ugotovilo, je izvršil tatvino prodajalec preprog Ramo Ba-mič, stanujoč nazadnje v Kavškovi ulici 5. Svetujemo previdnost pred raznimi obiskovalci hiš.
u— Po slabi tovariših glava boli. V preiskovalni zapor deželnega sodišča je moral 22-letni uslužbenec nekega mestnega podjetja. ker je zadnje dni poneveril okoli 5000 Din. Mladi uslužbenec je bil drugače vesten inkasant podjetja. Zaupali so mu velike zneske, v soboto je celo oddal blagajni 60.000 Din, a pozneje je porabil okoli 5000 Din mestnega denarja, ker ie naletel na družbo zapeljivoev. ki so ga tolike časa kot vampirji izžemali, da je revež zadnji dinar zabil.
u— Pobegel vajenec. Pred dnevi ie pobegnil od svojega mojstra Janka Zoriča z Zaloške ceste 15-letni vajenec Josip Hafner. stanujoč pri svojih starših na Sv. Petra nasip 71. Fant, ki ga odtlej ni več videti v Ljubljani, ie srednje velike postave. precej suh. bledega obraza in nazaj počesanih las. Oblečen je bil v rjav suknjič in sivkaste hlače.
u— Nenavaden gost v ljubljanski jetnišnici. Od okrožnega sodišča v Mariboru so orožniki pripeljali v torek popoldne prav čudnega možakarja v jetnišnico ljubljanskega deželnega sodišča. To ie neki Ivan Vimer. mož srednje postave, o katerem ne vedo nič življenskih podatkov Vimer simulira gluhost in že več mesecev ni spregovoril niti besedice. Tuintam postane tudi blazen. Pravijo, da je v Mariboru jedel žeblje in žlice. V Ljubljano je bil prepeljan, da psihijatri preiščejo v ietniški bolnišnici njegovo duševno stanje.
u— Beneški večer v kopališč« Ilirije. SK Ilirija priredi v petek 14. t m. beneški večer v kopališču Ilirije. Na sporedu je zažiganje umetnega ognja, razne druge zabavne točke in ples. pri katerem bo sodelovala godba »Zarje«, za spremembo repertoarja bo oddajal tudi domači zvočnik primerne plesne komade in druge učinkovitosti. Zabava se bo pričela ob pol 9. zvečer. .O podrobnostih prireditve bomo še poročali.
u— Olepševalno društvo v Rožnfi doHnl priredi v soboto 15 t. m. veselico na vrtu gostilne »Zgonc«. Petje, godba in ples Vstopnina prosta.
u— V soboto 15. t., m. vsi v Zg. Šiško na veselico narodnega prosvetnega društva »Vodnik« poleg gasilnega doma.
u— Pevsko društvo »Krakovo - Trnovo«. Danes, v četrtek, je vaja. Vsi in točno ob 8. uri!
o— V počaščen je spomina blagopokoi-nega g. dr. Danila Majarona je družina g. vladnega svetnika v p. dr. Frana Spil-ler - Muvsa darovala za Akad-emski kolegij 200 Din. Denar je v naši upravi.
u— Namesto venca na krsto blagoookoj-nega Ivana Kastelica je darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani Društvu za varstvo sirot v Liubliani 500 Din.
o— »Danzing« v hotelu »Tivoli« vsak večer! Ples mednarodni artisti! Cene običajne!
Iz Celja
e— Opozorilo sadnim trgovcem. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja vse člane, ki se bavijo z izvozom sadja, da si pravočasno preskrbijo overenje za izvoz svežega sadja, ki ga dobijo pri centralni komisiji o kontroli svežega sadja za zivzo pri ministrstvu trgovine in Industrije v Beogradu. Prošnji, ki mora biti kolkovana s 25 Din, morajo priložiti potrdilo o sodni protokolaciji tvrd-Ke in navesti bivališče podjetja ter obrtne podatke, kakor tudi vrsto sadja, ki ga nameravajo izvažati. Glede na to, da stopi pravilnik o kontroli svežega sadja za Izvoz v veljavo že 12. septembra, se interesentom priporoča, da odpošljejo s prilogami vred na društvo sadnih trgovcev dravske banovine v Mariboru, ki bo odposlalo v najkrajšem času posebno depu-tacijo k centralni komisiji v Beograd, da na licu mesta izposluje interesentom potrebna overenja. člani dobijo vse informacije, ki so v zvezi s tem pravilnikom, v tajništvu Gremija v Celju, kamor naj se osebno obrnejo.
e— Glavni oddelek finančne kontrole se bo ^preselil s 16. avgustom iz svojih dosedanjih prostorov v poslopju Banovinske hranilnice v .Cankarjevi ulici 11 v nove uradne lokale v hiši Mestnega gremija tr-
govcev v Celjn, Razlagava ulica 8, pritličje desno, na kar se občinstvo opozarja.
e— Velik tujski promet se je pokazal v zadnjih dneh v Celju. Večinoma prihajajo letoviščarji iz Bačke, Banata, Bosne in Srbije, precej pa jih je tudi iz Avstrije, še živahnejšo sliko pa ustvarjajo na kolodvoru in po bližnjih ulicah živo pisane naglavne rute stoterih hmeljsklh obiralk.
Iz Maribora
a— Iz krožka učiteljskih upokojencev v Mariboru. Sestanek, ki se je vršil prejšnjo soboto v prostorih naše predobre tetke Ko-štomajeve v Mlinski ulici, je bil izredno dobro obiskan. Vsi prostori do zadnjega kotička so bili zasedeni. Saj je veljal sestanek dvojnemu slavju: 85 letnici tovariša Joška Žemljica in 40 letnici poroke Janka Kodermana in njegove soproge. V presrč-nih besedah je otvoril to redko slavie tovariš Srečko Majcen, sledili pa so še eevo-ri in napitnice tovarišev Toneta Porekarja, Janka Reicha in Franja Kotnika ki so želeli jubilantom še prav dolgo in srečno življenje v krogu otrok. Topla zahvala pa tudi naši dobri tetki. ki je oskrbela za ta sestanek bogato obložene mize in so bila jubilantom podarjena vezila. Da nam draga tovariša jubilanta ostaneta ohranjena še mnogo let na srečo svojcev in na veselje tovarišev, želj ves — krožek
a— Mariborski trg je bil včeraj zopet obilno založen. Bilo je med drugim 32 voz sadja, s katerimi so kmetje dospeli že zvečer, tako da so kar na trgu prenočevali. Bila je zelo živahna konkurenca v cenah. Krompir je bil po 1 Din kg, zeljnate glave od 50 par naprej. Kumarice za vlaganje so bile po 6 do 8 lepih kosov za dinar. Naprodaj je bilo tudi okoli 300 parov razne perutnine. Med prodajalci suha robe je bilo nekaj nekoncesioniranih prodajalcev, ki jih je tržno nadzorstvo odstranilo.
a— Pri »Grafa« so bili včeraj vsi prostori zasedeni, ker sedi v njem nič manj kakor 19 aretirancev. Med njimi je 7 oseb, ki so prekoračile brez potnega lista mejo, nekaj zaradi splošnega suma prijetih, nekaj beračev in tatov ter veselih deklic.
a— Kinematografske predstave: Grajski kino od danes dalje 100%, nemški govoreči in zvočni film Kalmanova opereta »Pustna vila«. — Union kino od danes dalje veliki zvočni film s petjem sEvange-lina«.
a— Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva, Maribor, se sprejemalo dnevno od 10.—11. na Zrinjskega trgu I. (Drž. trgovska akademija). Sprejemajo s® tudi premene prijave.
Iz Litije	^
Nova čevljar, trgovina
G. Ivan Kavšek, čevljarski mojster, je otvoril na litijskem Glavnem trgii, v lokalu bivšega brivca g. šekša, ki se je preselil v Ljubljano, novo trgovino 3 čevlju
Iz življenja na deželi
ZALOG. Sokolska četa Zalog priredi v 6oboto dne 15. t m. na vrtu g. Sicherla ob 16. svoj prvi javni nastop. Četa nima last« ne telovadnice in je morala vzeti v najem letno telovadišče. Nabavila 6i je tudi naj* nujnejše telovadno orodje, da se mladina lahko vsestransko razvija. Četa se bori gmotno in krajevno z veilikimi težkočami. Da se njena blagajna nekoliko opomore za najpotrebnejše izdatke preko zime, smo 6e morali navzlic gospodanski krizi odlo« črti, da združimo nastop z veselico in vabi* mo vse prijatelje Sokolstva, da se ude» leže naše prireditve in nam pomorejo pri našem sokolskem delu.
SODRAŽICA. Lep je bil letošnji gasilski dan za Sodražico. S požrtvovalnostjo oba čanov in radodaroostjo rojakov iz Amerike smo nabavili novo motorno brizgalno, ki je bila slovesno blagoslovljena. Izvrstna je bila zgodovinska povorka, ki je pokazala raz« vitek gasilstva od priproste ročne brizgal« niče do moderne motorke. Nedavna sokol« siva veselica pa je pokazala razmah in na« predek tukajšnjega Sokola. Nastopil je na« rašeaj, Sokolice in Sokoli 8 prostimi vajami ln vežbanii na orodju. Sami 6trumno in dovršeno izvajani naetopi so pričali, da So* kolstvo v polni meri vrši svojo dolžnost Velika vrtna veselica pa je pokazala, da je bil moralna in gmotni uspeh v polnem obsegu dosežen. — Zadnjo nedeljo pa je pri« redila pod aranžerjem g. Fajdigo večja družba avtomobilski izlet v Gorski Ke-tar — Čaibar. Opoldne 9mo se odpeljali po senčnati vijugasti cesti proti Loškem poto« ku, dalje po planinskem svetu navzdol na Novo vas, mimo idilične Križne gore na Lož in Stari trg ter skozi Prezid v Čabar. Na vsej tej krasni progi je biila vožnja proti Čaibru po strmih, ostrih viju^ah, mimo romantičnih sotesk in navpičnih čeri najzanimivejša. To je v resnici naš Semme-ring. Čaibar s prijaznimi gostoljubnimi pre* bivaki, divno gorsko okolico, bistro čabran« ko s šarenimi postrvmi pa je naravnost idealno letovišče za vse one, ki si ob počitnicah v gorskem zatišju žele ^ mirnega oddiha in okrepitve razrvamh živcev. Iz Čabra smo se povzpeli proti Travi in Dragi ter še pravočasno prišli v Loški potok k gasilski veselicj in na večer domov
SOKOL
Sokol Moste pri Ljubljani bo imel v deljo svoj vsakoletni javni nastop na vrtu s. Slapničarjeve ob Zaloški cesti. Sodelovali bodo tudi vojaški akademiki in vojaki 40. pešpolka iz Ljubljane. Pred nastopom bo velika povorka po Mostah, pri kateri sodelujejo poleg zgoraj navedenih tudi narodne noše in godba Sokola I. Vse hišne posestnike v Mostah naprošamo, da pri tej priliki obesijo na svojih hišah državne zastave, vse druge pa vabimo, da se v čim večjem številu udeleže sokolske prireditve v delavskem predmestju Ljubljane.
Sokolsko društvo Sv. Peter pod Sv. gorami. Za prvi javni nastop šentpeterske-ga Sokola vlada prav veliko zanimanje. Bratska društva iz bližnje rn daljnie okolice so prijavila svojo udeležbo. Posebni avtobusi so najavljeni iz Brežic. Celja. Kozjega in Klanj ca. Tudi sokolska župa v Celju bo častno zastopana. Upamo, da bo prvi javni nastop mladega sobolskega društva res prava sokolska in nacijonalna manifestacija. Še enkrat: 15. avgusta v Sv. Peter na sokolski praznik! Zdravo!
še nismo gojili.
Pohištvo]S?
NA]SOLIDNEJŠE m NAJCENEJŠE;
PRI - "
ZAGREB gfjinit/^ BARONA 3ELAČ1ČA 2. AfflMfJ
GOSPODARSTVO
Nevarnost naraščajočega uvoza čevljev
Naš uvoz ?eyJjeT sp je ▼ 2 letih dvignil za 75%.
V času, ko se obseg zunanje trgovine po vsem svetu občutno krči, beleži Češkoslovaška v svojem izvozu čevljev nov rekord. V
prvem letošnjem polletju je bilo iz Češkoslovaške izvoženo 6185 ton čevljev nasproti 4701 toni v prvem polletju pret. leta. Po količini se je torej češkoslovaški izvoz letos povečal za 25%. Zaradi nižjih cen pa se je izvoz čevljev po vrednostf povečal seveda le od 418 na 460'milijonov Kč. Glavni odjemalci za češkoslovaške čevlje so navzlic povišanju carine ostale Zedinjene države, ki so uvozile za 2137 ton čevljev (lani v I. polletju 1935 ton). Na drugi strani pa je bil izvoz v Nemčijo manjši in ie znašal le 353 ton (lani 368). Letos prevladuje izvoz lahkih čevljev, ki se je tako povečal, da je povsem spremenil strukturo češkoslovaškega izvoza čevljev. Tako je bil izvoz v Nemčijo navzlic manjši teži po komadih vendar znatno večji. V zadnjem času forsira po praških vesteh češkoslovaška industrija čevljev s roj izvoz v Francijo in Jugoslavijo, ki sta prišli med uvozniki čevljev v juniju na 2. oz. 3. mesto. V Francijo je v teku junija izvozila 128 ton čevljev (lani v juniju 21), v Jugoslavijo pa 117 ton (lani 25).
Kakor znano se bo v nedeljo 16. t. m. vršil v Beogradu velik kongres obrtnikov, trgovcev in mdustrijcev usnjarske stroke, na katerem se bo razoravljalo o vseh perečih problemih, ki se tičejo čevljarske obrti in industrije. Po vesteh iz Beograda je neposredni povod za sklicanje tega kongresa (na katerem se ima ustanoviti tudi poseben Sa-vez obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke) težka kriza, ki vlada v čevljarski stroki in možnost, da se z ustanovitvijo tvornice Bat'a v Jugoslaviji, ta kriza še znatno poostri. V provinci, zlasti v Splitu, Skoplju in Osijeku so se zadnje dni vršila že številna zborovanja čevljarjev in industrijcev usnja in čevljev, na katerih se je pokazala popolna solidarnost med obrtniki, trgovci in industrijci v prizadevanju, da se podvzamejo ukrepi za omiljenje krize. Ustanovitev skupne vsedržavne organizacije za vso usnjarsko stroko je bila povsod toplo pozdravljena.
Ob tej priliki smatramo za potrebno, da navedemo nekatere zanimive številke o našem uvozu čevljev, iz katerih je razvidno, da se je letos, navzlic manjši potrošnji, naš uvoz čevljev iz inozemstva znatno dvignil. V prvem polletju zadnjih 3 let se je naš tivoz čevljev, ki so v celoti iz usnja, gibal takole:
v tonah v Din I. polletje 1929.	78.9 23,750.000
I. polletje 1930.	86.9 26,450.000
L polletje 1931.	138.1 27,470.000
Naš uvoz usnjenih čevljev stalno narašča. Po količini se je od 1. 1929. povečal za ni? manj kakor 75%.
Povečanje uvoza po količini je važnejše kakor po vrednosti, kajti za naše produkcij-Fke razmere ie le količina uvoza merodajna. D.; pa se je uvoz po vrednosti le v manjši meri dvignil, je to priipsati le nazadovanju een.
Gornje številke pa nam ne dajejo še celotne slike o uvozu čevljev, ker je v tej statistiki upoštevan le uvoz čevljev, ki so v celoti iz usnja. Veliko vlosro pa igra v našem uvozu čevljev tudi uvoz takih čevljev, ki so izdelnni iz tkanin s podplati iz drugega ma-1°rijala (usnja). Naša uvozna statistika nain žal ne nudi mesečno podatkov o tem uvozil in so nam na razpolago le lanske številke za vse leto. Lani smo usnjenih čevljev uvozili 187 ton (za 51.8 milijona Din); uvoz čevljev iz tkanin s podplati iz drugega materijala pa je bil lani po količini še večji nego uvoz usnjenih čevljc-v in je znašal nič manj kakor 202 toni (za 26.4 milijona Din). Uvoz t^h čevljev iz tkanin z usnjenimi podplati, ki prihaja v poštev zlasti v poletni sezoni, pa je menda za našo čevljarsko stroko najbolj nevaren, ker je po količini še večji kakor uvoz usnjenih čevljev. Pri tem pa je treba še upoštevati, da so to le lahki čevlji. Če bi naša statistika navajala uvoz tudi po Številu parov, tedaj bi šele videli, da je uvoz čevljev iz tkanin neprimerno večji nego uvoz usnjenih čevljev.
Podatki, ki smo jih v uvodu objavili iz češkoslovaške statistike, se gotovo nanašajo na ves češkoslovaški izvoz čevljev iz usnja in tkanin. Po češkoslovaški statistiki smo v juniju uvozili ogromno količino 117 ton čevljev; ker je v tem mesecu znašal po naši statistiki ves naš uvoz čevljev iz usnja le 9 ton, se torej pretežna količina našega uvoza po češkoslovaški statistiki nanaša na čevlje iz tkanin z usnjenimi podplati. V samem juniju smo torej takih lahkih čevljev uvozili polovico lanske celoletne količine.
Gori navedeni podatki nam jasno kažejo nevarnost, ki preti naši čevljarski obrti in industriji: kažejo nam pa tudi, kje je treba _v prvi vrsti zastaviti našo zaščitno politiko in v kateri smeri je treba preurediti našo produkcijo, da se zmanjša nepotrebni uvoz.
= Gibanje članov OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar izdal statistiko o gibanju članstva v juliju. Povprečno število zavarovanih delavcev in delavk je znašalo v tem mesecu 97.645 nasproti 98.381, 96.628 in 90.775 v zadnjih tren mesecih. Kakor znano, se je povprečno število zavarovanih delavcev vse od februarja dvigalo, čeprav je v vsakem mesecu zaostajalo za lansk.m povprečnim članstvom. V pret. mesecu pa je zopel padlo kakor lani v juliiju. Razveseljivo pa je, da je v juliju povprečno število članstva zaostalo za lanski ni članstvom v istem mesecu le za 4630, dočim je ta razlika znašala v juniju 4833, v maju 5116 in v aprilu pa celo 6079. Na drugi strani pa je manj ugodna primerjava z letom 1929. Do maja je vsakomesečno stanje članstva še presegalo članstvo v odgovarjajočem mesecu 1. 1929., v juniju je prvič zaostalo tudi 7/\ letom 1929., in sicer za 1329, dočim je v juliju primanjkljaj nasproti juliju 1929 narasel že na 3889. — Povprečna dnevna zavarovana mezda je v juliju znašala 26.57 Dtn in je bila za 0.27 Din manjša nego v juliju pret. leta (tb zmanjšanje pa gre skoro v celoti na račun ženskih članov). Celotna dnevna zavarovana mezda pa je v juliju znašala 2,594.100 Din (za 150.550 Din manj nego lani). Stanje bolnikov se ni znatneje spremenilo.
= Minimalne odkupne cene Ta pšenico »e bodo zvišale. Ministrstvo za trgovino in industrijo je te dni naročilo vsem sreskim načelnikom, da preko občinskih oblastev sporočijo prebivalstvu, zlasti pa producentom
žita, da je za producente ugodnejše, če dovoz žita na tržišča izvršijo polagoma in v manjših količinah. Država bo vse do prihodnje letine kupovala žito. Odkupa pa ne more izvršiti naenkrat, ker nima dovolj skladišč, da bi mogla spraviti vso ogromno količino pridelka. Država je v kratkem času, nepolnega meseca, odkupila od producentov že 30.000 vagonov pšenice. Nadalje opozarja ministrstvo producente, nai ne prodajajo na trgu žito, ki je potrebno za domačo prehrano, odn. za setev, ker bodo pozneje mi nimalne cene zvišane. Oni, ki sedaj žito, namenjeno za domačo porabo, prodajajo, bodo pozneje primorani kupovati pšenico po višji ceni, ki lahko doseže ob koncu kampanje 250 Din za meterski stot. Država bo v do-glednem ča$u zvišala minimalno ceno pš<? niči, ki jo bo potem Privilegirana izvozna družba tudi dražje prodajala, zato je za pro ducente ugodnejše, da se sedaj v početku kampanje po možnosti vzdržujejo od prevelikih prodaj in da dovažajo na trg svoj pridelek polagoma.
= Znižanje diskonta v Nemčiji. Kakor je bilo že napovedano, je nemška Reichs-banka v torek znižala svojo diskontno mero od 15 na 10 odst., 6vojo lombardno obrestno mero pa od 20 na 15 odst., tako da je sedaj njena obrestna mera zopet ista, kakor pred 1. avgustom, ko je bila situacija zaradi zopetne oprostitve plačilnega prometa povsem nejasna. Po uikinje-nju omejitev v plačilnem prometu 6e je izkazalo, da je bila potreba po eskomptu pri novčanični banki manjša, kakor se je prvotno pričakovalo. Tudi najnovejši izkaz Reichftbanke kaže, da 6e je razmerje kritja pri povečanem 6tanju deviznih rezerv celo povečalo.
Borze
12. avgusta. Na ljubljanski borzi so se danes devizni tečaji v splošnem dvignili, le deviza Praga je nebistveno nazadovala, dočim kaže deviza London nasproti včerajšnjemu tečaju ie malenkostno okrepitev.
Na zagrebškem efektnem tržiščn p© |e Vojna škoda tudi danes nadalje dvignila. Pri večjem zanimanju za ta papir je prišlo do prometa za aranžma po 364 do 365 in za december po 365 do 370. Nasproti včerajšnjim tečajem znaša okrepitev nadaljnjih 8 do 10 točk. V zadnjih treh dneh se je torej Vojna škoda okrepila za 35 točk ali 10% prvotne tečajne vrednosti. Od ostalih državnih papirjev so imeli promet še 8% Blairo-vo posojilo po 82, 7% Blairovo posojilo po 71 do 73, 7% investicijsko posojilo po 76.50 in 6% begluške obveznice po 59 do 60, tržišče zasebnih vrednot je ostalo zanemarjeno; do zaključkov je prišlo v Union banki po 150, v jugo banki po 67, v Hrvatski po 50 in v Zemaljski po 120, med industrijskimi vrednotami pa v Dravi po 220 in v Šečerani prav tako po 220. Trboveljska se je nasproti včerajšnjemu tečaju okrepila za 10 točk, vendar je ostala brez prometa.
Deviz©
Ljubljana. Amsterdam 2275.03 — 2281.87, Bruselj 786.43 — 788.79, Curih 1101.45 do 1104.75, Dunaj 793.58 — 795.98, London 274.26—275.08, New York 5635.21—5652.21, Pariz 221.28—221.94. Praga 167.25—167.75, Zagreb. Amsterdam 2275.03—2281.87, Dunaj 293.58-295.98, Bruselj 786.43—788.79, London 274.26—275.08, Milan 295.40—296.30, Newyork kabel 5646.21—5663.21, Newyork ček 5635.21—5652.21, Pariz 221.28-221.94, Curih. Beograd 9.075, Pariz 20.09, London 24.9025, Newvork 512.62, Bruselj 71.40, Milan 26.8150, Madrid 44.75, Amsterdam 206.65, Dunaj 72.05, Sofija 3.7175, Praga 15.1850, Varšava 57.4250, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.04875.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 82 bi., 7% BlaSr 72 bL, Celjska 150 den., Ljublianska kredit-na 120 den., Praštediona 950 den., Ruše 145 den., Vevče 120 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 360—364, kasa 364 den., za decem* ber 367.50—369, investicijsko 76—77.50, agrarne 43—48, 6 odst. begluške 60—61, 8 odst. Blair 80—82, 7 odet. Blair 70.50— 71.50, 7 odst. Drž. hip. banka 70—73; bane« ne vrednote: Praštediona 957.50—965, Uni* on 150—155, Jugo 67—68, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 190 den., Zemalj« ska 118—120, Poljo 53.50—55, Hrvatska 50 —60; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutman 115—125, Slavonija 200 den., Danica 66—70, Drava 220—225, Šečerana 220—224, Brod vagon 50 bi., Union mlin 50—60, Vevče 120 den., Ieis 35—43, Dubrovačka 300—330, Trbovlje 235—245.
Beograd. Vojna škoda 365 zoklj., za avg. 368, 367 zaklj., za sept. 370 zaklj., za december 375, 372, 373, 374, 372.50 zaklj., investicijsko 79 bL, 4% agrarne 44—46, 6% begluške 61, 61.50 zaklj., 7% Blair 73 zaklj., 7°/e Drž. hip. banka 74 zaklj., Narodna 5900, 6000 zaklj.
Blagovna tržišča
21 TO
-f Ljubljanska borza (12. t. m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za gobe (za takojšnjo odpošiljatev, vzorci zaželjeni takoj, cena fco. Postojna). Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri
Agilnega mestnega ZASTOPNIKA
za prodajo masti in slanine za Ljubljano iščem za takoj. Osebna predstava samo zjuraj v hotelu »Slon«, soba 33a. 10391
♦ J
X Tovarna aeroplanov LOUIS BREGUET
v Kraljevu išče domačo tovarno, k: izdeluje
sumesta [reva
s platnom obložena. Naprošajo se tvrdke, ki izdelujejo ta predmet v deželi, da se obrnejo na ravnateljstvo tovarne v Kraljevu. 10386
mlershj voznini po 147.50 — 160, pri navadni voznini po 152.50—155.
+ Novosadska blagovna borca (12. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 13 vag. pšenice, 3 vagoni ječmena, 3 vagoni koruze, 10 vagonov moke, 5 vagonov otrobov in 2 vacona fižola. — Pšenica; sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 127.50—132.50. Ječmen: baški in sremski, novi. 63/64 kg 117-5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 97.50—99.50; ban.it-ska 92.5—95; sremska, okolica Indjija 98 do 100; okolica &id 99 do 101. — Fižol: baški, 2% 180 — 190. — Otrobi: baški, stari 105 — HO. — Moka: baška, banaška >0c in ?00< 290 — 300; >2c 270 - 280; >5< 250 — 260; >6« 225 — 235; »7< 180 — 190; >8< 125 — 135; sremska, slavonska >0i in :OOe 270 — 280; »2< 250 do 260; »5< 240 — 250; 26< 220 — 230: >7<
+ Budimpeštanska terminska borza (l2. t. m.). Tendenca lahka, promet srednji. — Pšenica: za december 11.90—11.92 (12.20), za marc 13.05—13.07 (13.40); ri: za decem-
ber — (10.00), za marc 11.78—11.80 (11.80); koruza: za maj 13.58—13.60 (13.70).
ŽIVINA
+ Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem ▼ ponedeljek jc bilo prignanih 2515 glav goveje živine, od te?ra 199 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene volom in kravm ostale skoro na stari višini, cene bikom in slabi živini pa so popustile za 5 groSev. — Na svinjski sejem v torek pa je bilo pripeljanih 13.233 komadov. Pri živahnem prometu so se cene dvignile za 5 do 10 grošev. Za kilogram žive teže notirajo: pitane svinje I. 140 do 150, angleške križane 1.75 do 2, mesne 1.35 do 2.15 šilinga. • -f Praški svinjski sejem. Zadnji teden so se cene svinjam na praškem trgu znatno okrepile, In sicer povprečno od 13.50 do 14.75 Kč za kg mrtve teže, kar je pri šlo nepričakovano. Zaradi ugodnih cen Je bil v ponedeljek dovoz prilično velik (iz Jugoslavije 633 komadov), vendar pa je povprečna cena padla nasproti cenam od petka le za 0.25 na 14.50 Kč.
Naučite se pravilno kopati na zraku in sclncu J
To se pravi, čvrsto nadrgnlte svoje telo pred solnčenjem, ko je suho, z
NIVEA-CRENE
NIVEA- ULJE
Šport
olje zalcožo in masažo
Oboje vsebuje, edino svoje vrste, evcerit, snov za nego kože; oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice; oboje potemni polt tudi pri oblačnem nebu. NIVEA-CREME Vas ohladi pri vročini. NIVEA-OLJE Vas obvaruje pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom. NIVEA-CREME: 5 do 22 Din. NIVEA-OLJE: 25
^ln 35 Din. Proizvaja JugogL P. Beieradorf & Co, d. g o. g, Maribor, Gregorčičeva 24^
Lepa sezona v Laškem
Laško, 12. avgusta.
Poset tujcev je bil v letošnji soziji vseskozi zadovoljiv. Mo da je bilo nekaj manj tnozemcev, zato so pa po6etili Laško v tem večjem številu naši bratje iz Hrvatske, Srbije in Bosne. Počenši s 1. julijem je znašalo povprečno dnevno število po-setnikov 200. Letoviščarji. bi že več let obiskujejo naše toplice, so se letos naravnost čudili napredku v enem letu. Kopali« šče je bilo letos skoro docela preurejeno. A tudi občina ni počivala. Preuredila sprehajališče ob Masarykovem nabrežju, izvedla skupno z ostalimi faiktorji asfalta« cijo cest itd. Tujeko*prometno društvo pa je liano obnovilo kopališče v Savinji ter zgradilo vremensko hišico, v kateri manjka samo še montaža aparatov. Društvo bo zastopano tudi na letošnji tujsko*promet-ni razstavi v Ljubljani. Relief Laškega, ki je tudi določen za to razstavo, je te dni razstavljen v izložlbi Elsbacherjeve trgovine. Mično delo je izvršil domačin g. Brinar in priporočamo občinstvu, da si ga ogleda.
V nedeljo smo spremili k večnemu počitku rudniškega ravnatelja v p. g. inž. Adol-fa Widro. Na čelu sprevoda je korakala rudniška godba iz Hrastnika, za njo 60 se vrstili gasilci z zastavami, nato rudarji, isto tako v kroju in z zastavo, no6eč številne vence, nato duhovščina (monsignor dr. Kruly ob asistenci treh duhovnov), za krsto pa sorodniki in številni prijatelji in znanici in vrste onih, katerim blagorpdkoj-ni ni bil samo tolažnik v bedi, temveč dejanski podpornik. Mrak je padal na zemljo, ko so odjeknili glasovi večno lepe »Usliši nas gcepod« In vrnili smo se 6 tu-go v srcu, 6vesti si, da ni več med nami moža širokega obzorja, globoko socijalno čutečega. — Naj Ti bo lahka jugosloven-ska gruda, ki krije Tvoj poslednji dom in katero si vzljubil v teku Jolgolefcnega tavanja med nami!	_
Ali si že obnovfl članarino Vodnikove dražbe za leto
1931?
Mednarodni teniški turnir za prvenstvo države in pokala Nj. Vel. kralja in kraljice
Beograjski medklubski odbor razpisuje v dnevih od 27. avgusta 1931 dalje na igrišču beograjskega tenis-kluba mednarodni teniški turnir za prvenstvo države in pokala Nj. VeL kralja in kraljice, in sicer:
1.	Gospodje posamezno za prvenstvo države.
2.	Dame posamezno za prvenstvo držav«. Pokal Nj. VeL kraljice.
3.	Gospodje v dvoje za prvenstvo države.
4.	Dame in gospodje v dvoje sa prvenstvo države.
5.	Gospodje posamezno (samo domači igralci).
6.	Gospodje posamezno — jmriorji-
Prijave se sprejemajo do 25. t m. ob 18.
na naslov: Viktor Ramer, Beograd, poštni predal št 211 Frankoserb. (Brzojavni naslov: Ramer Frankoserb). Prijava je veljavna, Se bo posamezni izgralec sodeloval vsaj v dveh konkurencab. Tekme se bodo pričele v četrtek 27. t m. ob 15. Igralo se bo na tri sete: samo igre pod 1. in 3. se bo igralo v semi finalu in finalu na pet setov.
Službene Objave LNP
Navzoči gg.: Ribaf, Kuret, Šetina, Novak, Accetto, Grošelj, Zupane, Czerny, Pivk in Flscher za MO Maribor.
Izžrebani so bili pari za jesensko prvenstveno sezono za podsavezni ligini razred, in sicer:
13. septembra: Atletiki : Svoboda, Primorje : Železničar, Maribor : Ilirija.
20. septembra: Železničar : Ilirija, Atletiki : Primorje, Svoboda : Maribor.
27. septembra: Primorje : Maribor, Atletiki : Ilirija, Železničar : Svoboda.
4. oktobra: Ilirija : Primorje, Atletiki : Maribor.
31. oktobra: Maribor : železničar, Sirija : Svoboda.
18. oktobra: železničar : Atletiki, Primorje : Svoboda.
Igra se vedno na IgriSču, oziroma v mestu prvo imenovanega.
Odobri se razpored prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju, kakor sledi:
I.	kolo: Mura : Maribor rez. Svoboda : železničar rez.
II.	kolo: Mura : Rapid, Maribor rez. : Svoboda.
HI. kolo: železničar res. : Mura, Svoboda : Rapid.
IV.	kolo: železničar rez. : Rapid, Svoboda : Mura.
V.	kolo: Rapid : Maribor rez.
VI.	kolo: železničar rez. : Maribor rez.
ISSK Maribor in SK Železničar nastopita z rezervnimi moštvi, ostali trije klubi pa s prvimi moštvi zaradi tozadevnega sklepa glavne skupščine LNP od 2. avgusta t. L
Odobrijo se naslednje prijateljske tekme dne 5. ter 6. septembra SK železničar (Maribor) : SK Križevci in Bjelovar-ski SK v Križevcih in Bjelovaru. 16. avgusta SK Svoboda (Maribor) : SK Svoboda (Varaždin) v Maribora. 6. septembra ISSK Maribor : SK Rapid (Maribor) v Mariboru. SK Javornik (Rakek) : SK Disk (Domžale) s prvim in drugim .moštvom v Domžalah. 15. avgusta SK Ilirija komb. : SK Domžale in SK Sokol (škofja Loka) v Domžalah in škofji Loki. 16. avgusta ASK Primorje rez. : SK Hrastnik v Hrastniku.
Naknadno se odobrijo prijateljske tekme dne 2. avgusta SK Atletik (Celje) : SK Hrastnik v Celju. SK Trbovlje : SK Retje, Trbovlje v Trbovljah.
Vzamejo se na znanje zapisniki MO Maribor od 27. 7., 3. 8. in 10. 8. ter zapisnik MO Trbovlje od 27. 7. Nadaljevanje bo sledilo - Tajnik JI.
SK Svoboda, Jesenice:SK Bratstvo. Jesenice 3:2 (1:1). V nedeljo se je vršila po dolgem presledku prijateljska tekma med navedenima kluboma. V L polčasu je bfla tekma popolnoma odprta. V drugem polčasu je Svoboda z e lanom in voljo do zmage še dvakrat potresla mrežo nasprotnika. Pri Svobodi je bilo opažati bolj kombinirano igro, medtem ko igra Bratstvo bolj na prodore in je zlasti naš smučarski prvak Janša nevaren napadalec. Svoboda pod vodstvom načelnika Gregorčiča lepo napreduje in je tudi zadnji uspeh plod treninga m požrtvovalnosti. Tudi Bratstvo ima v svoji enajstorici talentirane igralce, ki zastopajo barve kiuba z vsem elanom in nad vse Častno. Z zadovoljstvom konstatiramo, da je športna ideja našla tudi pri nas dosti pristašev in hvaležen teren za udejstvovanje simpatičnega športa na zelenem polju. Pred tekmo je predal tajnik Bratstva, g. Činko-vec načelniku Svobode okusno zastavico v mak prijateljskega odnošaja med obema kluboma. Načelnik Svobode, g. Gregorčič se je zahvalil za pozornost ter pozval igralce, da manifestirajo to prijateljstvo tudi pri tekmi. Tekmo je vodil g. Czerny iz Ljubljane ter imel igro popolnoma v rokah. Delo mu je olajšano vpričo discipliniranosti igralcev.
LNP, kazenski odbor. Seja danes ob 18. v Delavski zbornici. Udeležba obvezna. — Podpredsednik II.
SK Svoboda, Ljubljana. Daa« ob 20. strogo obvezen sestanek vsega moštva v DeL zbornici! Izostanek se brezpogojno kaznuje. Po sestanku seja odbora. Odboru se imajo predstaviti igr. Smolnikar, Košmerl Jože, Drnovšek Andrej in Serše.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Ker bo jutri ob 16. klubski miting, današnji trening odpade. Program mitinga: 100 m, 400 m, 800 m, 5000 m, disk, kopje, krogla, vis, dalj, palica. Vsi in točno'
Sestanek vseh bivših aktivnih hasenašie SK Ilirije, ki trenutno niso včlanjene v nobenem drugem klubu hazenske sekcije, sklicuje vodstvo v petek 14. t m. ob 18.15 v klubovi soba kavarne Evropa. Vbod lz Dunajske odnosno Gosposvetske ceste skozi dvorišče. Dobrodošle so tudi bivše igralke drugih klubov.
Sobe gobe
k«•«J• p* najrftft eeoi trrdka Peter Setiaft, Ra deBe. Ponudite ponorčeno 231
OUht IiJaMJu* Vestni pogrebni
KSILOUTNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
nI mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen ln ne drag, polaga
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA. Dunajska c. 3V2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL
161
Vaš denar
naložite
NAJBOLJŠE BANČNE REFERENCE TER VARNOSTL
Dajemo 10% obresti ter delež od izkupička proizvodov. Ponudbe pod »Industrija« na ogl. oddelek »Jutra«.	10380
fia|yarne)še t solidnem
industr i | skem
podjetju
V	globoki žalosti naznanjamo, da 3e naš srčno ljubljeni sin, brat in stric, gospod
Ivan Mavser
strojnik
dne 11. t. m. po kratkem mučnem trpljenju nenadoma preminil.
Pogreb dragega nepozabnega pokojnika bo t četrtek, dne 13. avgusta 1931. ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 12. avgusta 1931»
Globoko žalujoče rodbine: Mavser, Duhovnik Jože, Jeklc. 10383
ZAHVALA
Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga in brata, gospoda
Aleksandra £oitmerja
se najprisrčneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za tople izraze sožalja, dalje čast. duhovščini za spremstvo, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Srčna hvala vsem, pokojnika pa ohranimo v trajnem spominu!
Celje-Lisce, dne 12. avgusta 1931.
10390
Globoko žalujoča soproga In sorodniki.
Mlečna specijaliteta s celimi lešniki
SANA čokolada
Mlečna specijaliteta s celimi mandelji
Iz življenja in sveta
Novi zdravilni žarki
Mehkejši od Bontgena in univerzalnejši
Ravnatelj Virohowe bolnice v Berlinu dr. Buaky je uvedel v medicinsko prakso novo vrsto žarkov, ki jim je področje med Roentgenovimi in uitravioličastimi žarki, zaradi česar se jih je prijelo ime »mejni žarki«. Njih posebnost je ta. da delujejo dosti mebkeje od Roentgenovih žarkov, ker nimajo i6te probojne sile poleg tega pa so uporabni tako rekoč kot sredstvo za vse bolezni.
Tako je dr. Buokv s sijajnim uspehom odpravljal z mejnimi žarki najrazličnejše kožne bolezni, tudi takšne, ki potekajo od raka, in so nasprotovale vsem drugim na« činom zdravljenja. Na dunajski univerzi« tetni kliniki za očesne bolezni pa so jih z nepričakovanim uspehom uporabili za zdravljenje takšnih bolezni, kakršna je zelena mrena, ki vodi običajno do oslepelosti.
Pri tem ublažijo čudežni žarki vsako bole« čino v najkrajšem času Razne druge bos lezni in neprijetnosti, kakor marogasta koža, plešivost, naduha, menstruacijske motnje, želodčne otekline itd. izginejo po kraj« šem ali daljšem obsevanju.
Najbolj čudno pa je na prvi pogled to, da nikakor ni potrebno obsevati z mejni« mi žarki obolelega mesta, temveč učinkujejo tudi tedaj, če se obseva povsem drugo mesto na koži, kar seveda neizmerno povečuje njih uporabnost. Toda ta učinek tiči le bolj navidezno v žarkih sam i h njego« vo pravo izhodišče je namreč v koži sami, ki 6ama posrka zdravilni efekt žarkov ter ga dovaja kot posrednica med zunanjim svetom in notranjim drugim organom, čudež mejnih žarkov je torej v veliki meri čudež in skrivnost kože...
Atentat na D-vlak Bazel-Berlin
n——»MM...... ■	m mm	mm,	i ------————i	, , . .	'	---------
V noči od sobote na nedeljo so doslej neznani storilci pri Jtiteborgu izvršili napad na direktni vlak Bazel-Berlin. Ena sama bomba je raztrgala tračnice in stirila 7 vagonov. Le srečnemu naključju gre hvala, da ni zahteval atentat mnogo človeških žrtev in da so prizadeti potniki pretežno lahko ranjeni
Chaplinova prijateljica poBegnila
Veliki filmski komik nima sreče v ljubezni
V francoskem kopališču Juan les Pins, kjer se je še nedavno mudil filmski zvezdnik Charile Chaiplin, se mnogo govor j o škandalu, v čigar središču je ameriški ko« mik. Kakor znano, se je pripeljal Ch&plin v ta kraj pred kakšnima dvema mesecema. Z njim je prišla tudi njegova najnovejša prijateljica Mitzi Miiller iz Češkoslovaške, znana pod imenom Marv Reeves. To žen« sko so že vsi smatrali ža bodočo gospo Chaplinovo št. 3. Chaptlin sam se je na moč trudil, da b} mu postala to, kar je želel. Toda po večmesečnem skupnem potovanju in bivanju se je njuno prijateljstvo — da ne rečemo — ljubezen — razdrlo. Mitzi Miililer je od svojega ljuiblimca nenadoma pobegnila.
Po burnem prepiru je vzela s seboj samo svojo ročno torbico in odšla Cha,plinu nj nič povedala, kam je namenjena. Ko je
Radio postaje v večnem ledu
Po vesteh iz Arhangelska so dali znanstveniki z meteorološke postaje na Nan-senovi zemlji inozemskim časopisnim poročevalcem na ruskem ledolomilcu »Maligy-nu« jako zanimive in podrobne informacije o svojih opazovanjih in delu na Hookerje-vem otoku.
Najsevernejša radiometeorološka postaja na evropski celini je v teku zadnjega leta obdelala ogromen program znanstvenega značaja. Vsak dan sproti so se pošiljala v Ljeningrad poročila o vremenu. Prezimovalci so v tem času doživeli mar-sikakšno dramatično epizodo. Ivanov, vodja postaje, ki se je z nekim Samojedom peljal po ledniku, je doživel težko katastrofo. Vihar je odtrgal velik kos ledu, vrgel sani, Ivanova in Samojeda nanj in jih osem dni premetaval po morju. Druga odprava, ki se je vozila z motornim čolnom na izvid, je zamrznila v ledu. Ljudje so morali v smrtni nevarnosti izstopiti in se napotiti peš čez ledne mase proti oporišču. Prišli so na breg vsi izčrpani.
Med prezimovalci na Hookerjevem otoku je tudi prva znanstvenica za študij polarnih razmer, ga. Deme. Njena speciali-teta je biologija. Zbrala je nad 1500 primerov -polarnih rastlin in 180 vrst mehov, ki služijo ptičem za zatočišče. Prezimo-valce bodo izmenjali, čim dospe do njih ledolomilec »Lomonosov«, ki se je odpeljal v polarno morje z znanstvenim materialom in novimi učenjaki.
Satan se bliža!
Taka strašna vest se je nedavno začela širiti v Kwuaneru na ozemlju Belgijskega Konga Razširili so jo domačini, rod tako zvanih »sinov Satana«, ki moliio hudiča. Razglasili so, da se bo v najkrajšem času pojavi! na zemlji njih vrhovni poglavar in mojster, ki bo zavladal čez ves svet. Ostali rodovi so se tega sporočila tako ustrašili. da. so izbruhnili nemiri in je morala belgijska vlada poslati v ogrožene kraje močne vojaške oddelke.
tako zmanjkala, je začel nesrečni zveadnilk, ki očividno nima sreče pri ženskah, spre« ševati po njej. In tako je prišel škandal na dan. Najžalostnejše pa je to, da je zakrivil njen pobeg sam Chaplin Mlada dama se je bLla na plesišču v zdraviliškem kazinu se« znanila z mladim Egiptovcem. ki se ni od« mahnil od njene sence. Ghaplin je kmalu pokazal, da je na svojega tekmeca ljubosu« men in to je dalo povod, da sta se z Miils letjevo večkrat sprla. Prizori so bili tako burni, da so se gostje spogledovali, kajti prepir se je vršil zelo indisfkretno— v nji« hovi sredi na vrtu hotela, kjer sta stanovala Chaplin in njegova nevesta.
Kmalu po tem dogodku je Chaplin odpo« veda! stanovanje, poravnal račun zase in MiiLlerj evo in se odpeljal iz Juan les Pinsa v Pariz ter sporočil v HoHywood, naj pri« pravijo vse potrebno za njegov prihod. Iz Evrope je torej odnesel bridko razočora-nje in moda mu je baš to dalo snov za nje« gov pravkar napovedani trak »Dama iz Pariza«, ki ga bodo začelj snemati takoj po njegovem prihodu v Ameriko.
Motor na žaganje
Praški inženjer Pavlikovskij je skonstruiral motor, ki je glede na porabo goriva bolj skromen od vseh dosedanjih pogonskih strojev, že inženjer Diesel, po katerem se imenujejo znameniti motorji na sirovo olje, ki so si zaradi svoje ekonomičnosti tako naglo osvojili svet, se je pred 50 leti bavil z motorjem, ki bi na-mestu dragih pogonskih olj uporabljal ceneni premogov prah. Njemu se konstrukcija takega stroja takrat ni posrečila. Popolnega uspeha je bil šele zdaj deležen inženjer Pavlikovskij.
Obratovanje s poskusnim motorjem za 80 konjskih sil, ki ga je konstruiral po dolgotrajnih poskusih, je pokazalo, da teče novi stroj prav tako zanesljivo kakor die-selski motor, vzlic temu, da so obratni stroški znatno manjši. Zanimivo je, da se lahko žene novi motor razen s premogo-vim prahom tudi z zmleto šoto in žaganjem, tedaj s snovmi, ki so bile doslej popolnoma brez vrednosti.
Leningrajski živalski vrt
V Ljeningradu pripravljajo velik zoološki vrt. Načrt zanj je že gotov in predvideva 175 ha ozemlja v Oserkiju. »M tega zemljišča odpade 31 ha na dve jezeri, ki bosta vključeni v živalski park. Skozi glavni vhod pojde dnevno lahko do 30.000 obiskovalcev. Prva vrata jih povedejo v centralo za uvodni pouk. Tam jih bodo seznanili z geografijo živali, z njihovimi od-nošaji napram okolici, z zakonom življenja itd. Iz tega oddelka pojdejo ljudje k najprimitivnejšim vrstam (gobam in črvom), potem k ribam, dvoživkam, plazilcem, sesalcem, opicam in slednjič k piche-canthroposu ter neandertalskemu pračlove-ku. Višek parka pa bo muzej, ki bo prikazoval človeka sredi razrednega bcja, kjer zmaga socializem.
Smrt botanika Wettsteina
Na svojem posestvu na Tirolskem je umrl znani dunajski botanik univ. profesor dr. R. Wettstein. Pred kratkim je zbolel na jetrih. Bolezen se mu je nenadoma ta* ko poslaibišala, da mu ni bilo več človeške pomoči. Preminul je v 68. letu. • Pokojnik je bil znan po svojih spisih o zakonih rastlinske rasti. Še ne 30 let starega so ga pozivali na nemško univerzo v Pragi, kjer je več let vodil ondotnj bota* nični institut. Sedem let pozneje je prišel na dunajsko vseučilišče, kjer je vsa leta razvijal živahno znanstveno delovanje. Na« pisal je kopico del o specialnih vprašanjih rastlinstva. Potoval je tudi po Braziliji in je proučeval njeno floro Njegova diruga ekspedicija je šla v Afriko, kjer je dospel do Kilimandžara, na katerega se je povzpel več tisoč metrov visoko. Za svoje znanstve« ne uspehe so ga imenovale akademije v Berlinu, Monakovem, Madridu in Oslu za dopisnega člana, univerza v Bonnu pa mu je podelila častni doktorat.
Draga operacija siamskega kralja
Neki newyorški specialist za očesne bolezni je pred kratkim izvršil na siamskem kralju operacijo sive očesne mrene. Kralj Siama se za svoj vid ni ustrašil 17.000 km dolgega potovanja iz Bangkoka v New York. Odpeljal se je v Ameriko, kjer so ga dva dneva in dve noči oblegali zdravniki, asistenti in bolničarke. Ker je potoval kralj z velikim spremstvom, si lahko mislimo, da je bilo zanj treba najeti poseben hotel. Tako je tudi bilo. Zdravniku, strežniškemu osobju, hotelirju in vsem, ki so imeli z njim opraviti, je plačal kraljev blagajnik na koncu 50 milijonov Din. Toliko je namreč znašal račun za operacijo in postranske izdatke. Marsikdo se bo čudil, ko bo Cital, da je izdal kralj Siama toliko denarja za navadno operacijo, ki si jo pri nas lahko privošči tudi relativno reven človek. Ampak vladar Siama je eden najbogatejših knezov na svetu in v bogastvu Orienta ne pomeni vsota, ki jo je plačal za svoj vid, skoro nič.
Krvavi komunistični nemiri v Berlina
Sultan iz Maroka - personnalite bien parisienne
Pomemben obisk črnega Veličanstva v Frandfi
Maroški sultan s predsednikom Doumerjem in maršalom Lyauteyem za
Svetovno mesto ob Seind časti že nad te»
den dni mladega in visokega gosta, maro« škega sultana Mulava Mohameda ben Ju-sufa, iskrenega prijatelja Francozov, ki je že četrtič počastil Pariz 6 svojim obiskom. Zaradi tega je dobiti pridevek »pereonnat:« te bien parisienne«.
Črnemu Veličanstvu je sedaj komaj 20 let. Prestol je zasedel po svojem očetu, 9uj1« tanu Mulayu Jusufu, ki je 1. 1936 po rifski vojni dokončno uredil odnošaje med Francijo in Marokom, ki ga smatrajo Francozi za svojo deželo. Mulav Mohamed nadaljuje tradicijo prisrčnih stikov, ki jih je bil za-počed njegov oče s francosko republiko. In Francija mu vrača spoštovanje v polni me« ri. Predsednik Doumer, ki je bil že na počitnicah v RaimbouiLletu, je zaradi njega prekinil poletni oddih in prišel v Pariz na sprejeme in gostije. Z lyonske postaje 6ta se vozila skupaj po mestu z velikim voja* škim spremstvom, ki je izkazovalo sultanu časti, kakor gredo vladarjem prijateljskih dežel.
Da bo njegov orbRsk še popularnejSi, je
pri/pejlafl s sdboj svojega mladega dveletne*
ga sinčka, maroškega prestolonaslednika. Parižanom se je deček močno prikupil. Na pariškem magistratu so mu poklonili krasen majhen avtomobil, njegov oče pa je dobil v spomin dragoceno zlato zapestno uro.
Predsednik Doumer je priredil sultan« na čast pojedino, ki so se je udeležili naj« višji predstavniki francoske države: mini« strski predsednik Laval, minister za kokv nije Revmaud in organizator kolonialne razstave maršal Lyautey. Na banketu so bile izrečene napitnice v francoščini, katero mladi sultan izvrstno obvlada. Francija in Maroko sta si pri tej priliki zagotovila najlepše prijateljstvo in sodelovanje tudi v bodočnosti. Mulav Mohamed si je ogiedad predstavo Bizetove »Carmen« t pariški operi, 6voje tritedensko bivanje na francoskih tleh pa bo zaključil s krožno vožnjo po Franciji. Kot navdušen športnik je namreč tudi strasten avtom ob ilist ter bi rad preiskusil svojo spretnost pri volana na francoskih cestah.
Nesreča največjega angleškega letala
■•■ -			• p ■. §g i					-----------------
								
				llgsSK				
								grf
								
								
								
								
								
								
Največje angleško potniško letalo »Hanibal« je moralo na poletu iz Londona v Pariz nenadno pristati v južni Angliji. Pri tem se je zadnji del letala odlomil, posadka in potniki pa so k sreči ostali nepoškodovani
Trenchcoate
dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Radio
V severnem delu Berlina je komunistična množica streljala na policijo in ustrelila tri policijske uradnike (zgoraj desno), število mrtvih in ranjenih komunistov še ni znano. Slika kaže prevoz aretiranih komunistov v policijske zapore
Izvleček iz programov
Četrtek, 13. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — Napoved časa, plošče, borza.
—	18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Časndk in časnikarstvo. — 20.30: Davorinu Jenku v spomin. — 21.15: Samospevi gdč. Vedra-k»ve. — 21.45: Citre. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Petek, 14. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Prenos operete z Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert
—	20: Prenos operete z Dunaja. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — Prenos operete z Dunaja.
—	22.40: Prenašanje tuiih postaj. _ PRAGA 17.10: Plošče. — 19.30: Pevski koncert.
—	19.55: Mešan program. — 21: čelo. — 21.30: Klavir. — 22.15: Lahka glasba ve Mor. Ostrave. — BRNO 17: Plošče. — 20.15: Prenos iz Prage. — 21.30: Pevski koncert
—	22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 19.20: Plošče. _ 20.15: Simfoničen koncert — 22.30:
Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Opereta »Der Traum-Express<. — 23: Starejša plesna glasba na ploščah. — BERLIN 19.45; Originalne kompozicije za harmonij.
—	Koncert godalnega kvarteta. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Godba na pihala. — 19.30: Koncert opernega orkestra in solistov. — 21: Sluhoigra.
-	M0HLACKER 17: Orkestralen in pevski
koncert. — 19.45: Godba na harmoniko. _
20.15: Recitacije in petje. — 20.50: Koncert filharmoničnega orkestra. — 22.30: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Godha na pihala. — 17.30: Vojaška godba. — 19.15: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20.15: Veseloigra. — 22.10: Plošče — 23: Koncert ciganske kapeJe. — RIM 17.30: Vokalen ra instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Operetni večer.
Čitaite ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Vsak dan ena
Visoki: »Zdi se mi, da dežuje.« Mali: »Meni se pa ne zdi.« Visoki; »No, potem te pa dež še ni dosegel«

PA-P
Generalno zastopstvo: DOLENC & TONNIES, Ljubljana
Dvorakova 3	Telefon 2762
Wanderer jev team z Graumullerjem-Dresden. Bau-om Chemnitz in Hinterleitnerjem - Munchen je dosegel kot naboljši team vseh skup n na viš e odlikovanje.
MEDNARODNI ALPSKI POKAL
WANDERER • WERKE A. -GSCH5NAU - CHEMNITZ
Samo kdor ▼ miru izbira, kupi dobro!
Ako morate hiteti od
prodajalne do prodajalne, da si ogledate blago, tedaj se morda ▼ naglici ln stiski odločite za nekaj, za kar vam bo pozneje žaL
ZATO IZBERAJTB
BLAGO DOMA! Ta Imate časa, da si ogledate vzorce, komad za komadom, glede vrednosti, nikdo vas ne more pregovoriti za nakup česa, kar ni po vašem okusa.
Zahtevajte zato nato kolekcijo: svile, svil in tkanin za pranje,
ln vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno tn neobvezno. Tedaj sadite, izberite ono, kar najbolj odgovarja vaši postavi, vašemu okusu! Ker dobivamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo zato razne provizija, vi torej kupite pri naa bolišo kvaliteto za manj denarja.
Največja trgovska tn Izvozna tvrdka
Zagzeh«
Ako Se nimate naSega glavnega kataloga, zantevajte ga. koliko dneh ga imate v rokah brezplačno!
T ne-
H ^^SVJETSKE REKORDE U®ZRAK
DRŽI SVE 'ZRAKU. NA VODI I NA ZEMLJI. INDIAN*i/AATCHlESS"MOTOCIKU. MICHEUN iomc.varta aku^uiatdoi.
,T EBIN" vrTli,nAWCin	J
SAV AUTO PRIBOR
OHM UabUM« Mestni pogrebni »rod
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naž nad vse ljubljeni, predobri soprog oziroma oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
KASTELIC IVAN
trgovec in posestnik
dne 11. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 13. avgusta 1931 ob 6. uri popoldne od doma žalosti, Lepi pot S. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
PRODAJA KONJ DIRKAČEV
Uprava kobilarne Turniš pri Ptuju proda 4 kom. 3—i leta starih konj dirkačev za vsako delo in dirke uporabljivih. Natančna pojasnila daje	10295
Oskrbništvo kobilarnice Turniš pri Ptuju
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh*
Iiarry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
La Rumbarera je kritično premerila Juana z očmL Ko je začutila, da ji mladenič ugaja, mu je ponudila svoj veli obraz v poljub.
»Poljubi me, mladi tenor,« mu je resno velela. »Ce imaš h polovico Estebanotvega glasu, boš postal slaven. A kdo je to dekle? Nemara sopran?«
»Ne,« je odvrnil Esteban, »to date sva le tako pr$petjaifet s seboj.«
»Najina gospodinja je,« je popravil Juan.
»Hvala Bogu!« je zadovoljno vzkliknila La RumbaTera. »Kadar se najdeta tenor in sopran pod isto streho, ne traja dolgo pa zleti streha v zrak!« Pomenljivo je pogledala strica Estebana in dodala: »To vem iz izkušnje!«
Esteban je pokimal in oba sta se od srca zasmejala.
»Majhno stanovanje bi radi, kaj? Vidite, otroci, v podstrešju imam nekaj, kar bi bilo za vas. Dajte, da vam pokažem!«
Segla }s Estebanu pod roko in se jela počasi vzpenjal po stopnicah. Spotoma je po stari navadi hvalila svojo hišo:
»Vidite, otroci, srečne se lahko štejete, da pridete k meni na stanovanje. Moja hiša je tako mirna, im stanovilci so sami pošteni in marljivi ljudje.«
»Vedsl sem, da je tako,« je odvrnil Esteban. »Odkar smo zapustili Seviljo, smo neprestano govorili o tebi m tvoji hiši.«
»Tvoj prihod me je kar pomladil,« je vzdihniila La Rumbarera. »Da, res je, svoje dni sem bila najboljša Carmen!«
»Bila si naša največja pevka! Zona me izprsleti še danes ta dan, če se spomnim tvoje .Habanere'!«
»Da, da, ,Habanera'...« In La Rumbarera je tako glasno za-kašljala, da je Juan prestrašen od skočil. Vrgla je glavo nazaj in se postavila v tisto pozo, v kateri }3 nekdaj očarovala poslušalce.
In jela je peti...
Njen glas je bil samo senca nekdanjega divnega mezzosoprana.
Trajno kritje strehe
brez uporabe katrana,
to je i aresit
lepenka za izolacijo izolačne plošče ^kpd™
BITUMENOZNA strežna lepenka vseh vrst
bitumen juta
Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMEN A.
bitumen t originalnih sodih
lesni cement
Dobavlja v vsaki množini
jos. r. puh, ljubljana
GRADAŠKA ULICA 22.
TELEFON 2513.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1931.
10384
Žalujoče rodbine Kastelic, Hladkjr, Marčan,
Ofud
Pela je napak iin v višji legi je popolnoma obtičala. Juan se je kar stresal od groze. Da ni bilo Estabana — po kolenih bi se bil tolkel od smeha! A tako se je na vso moč boriJ, da bd ostal resen.
S široko izbuljenimi očmi je gledal, kako je La Rumbarera začela plesati. A v tem je prestregel njen pogled in smeh ga je minil. V tem pogledu je videl ves obup mad izgubljeno mladostjo; videl je vso tragiko starosti, ki je bila spoznala, da je raj mladih let za v 2-komaj minil!
Juan je bil prepričan, da se La Rurrtbarera, nekdaj tako slavna primadona Kraljevske opere, dobro zaveda, da m več ne pevka ne igralka...
To je pomirilo mladeniča in obšla ga j; nepremagljiva želja, pomagati nesrečni ženi. Ozrl se je na Estebana in videl, da je bil starec pozabil na ves svet. Stric Esteban je željno spremljal z očmi sleherni gib Rurribarerinega telesa, ki se je zvijalo pred njim v kretnjah, podobnih slonovemu poskakovanju. A stric Esteban je bil slep in gluh. Pred njim je stala in plesala tista Rumbarera, ki jo je nekdaj poznal!
»Gleu,« je šepnil Juan Mariji, »nocoj sta se vrnila za trideset let nazaj!«
La Rumbarera je plesala in pela »Habanero«; Juan se je bal samo tega, da se ji ne bi pridružil še stric Esteban ...Že je ugibal, kako bi mogel prekiniti to predstavo, ko je v njegovo grozo res tudi Esteban zapel svojo arijo. Esteban in La Rumbarera! Nekdaj bi se bili ljudje stepli pri blagajni, da ju slišijo v »Carmeni«. In danes? Sam Bizet bi se bil v grobu obrnil, če bi bil vedel, kaj sta delala iz njegove opere ta dva, nekdaj tako velika pevca...
»Ali je to opera?« je vprašala Marija, ki zadnjih štirinajst dni sploh ni bila čula drugačnih razgovorov,
»Da,« je odvrnil Juan, čuteč, kako ga davijo v grfu solz;.
»Oh, kako je to lepo!« je rekla Marija, ki je bfla v svojem velikem presenečenju izgubila vsako razsodnost.
Nazadnje se je stari« vendarl; utrudila. Zasopla se je vrgla v stol, ki je stal na hodniku, med tem ko je Esteban, čeprav je sam težko dihal, vendarle dobil nekje pahljačo in jel z njo galantno
Zahvala
Ob prebrldki izgubi naSe mamice, žene, hčere, sestre, tete in svakinje gospe
OMtan LjoMJau Ksrtnl pogrebni *»to4
Podpisana tvrdka javlja svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem tužno vest, da je njen družabnik, gospod
IVAN KASTELIC
veletrgovec in posestnik
po dolgi ln mučni bolezni dne 11. t. m. boguvdano preminul.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 13. avgusta 1931 ob 6. uri popoldne izpred hiše, Lepi pot št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika ohranimo v blagem spominu. Ljubljana, dne 12. avgusta 1931.	10383
Kastelic in drug,
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
ro). Trstenjak
se Iskreno zahvaljujemo Čast. šentjurškl duhovščini in bogoslovcema gg. Pepelnak in žličar za častno spremstvo na zadnji poti, gg. zdravnikom dr. Svetina, dr. Mogilnicki in dr. Hočevar, ki so se požrtvovalno trudili zanjo v težki bolezni, gospej Smola za samaritansko pomoč, vsem nameščencem kmetijske šole in rodbinam nameščencev, ki so rajni v bolezni in težko udarjeni rodbini sočutno pomagali, g. ravnatelju inž. Pet-kovšku za tolažilen, poslovilen govor, Sokolu in pevskemu zboru Sokola za bratsko spremstvo in slovo, vsem, ki so darovali vence in cvetje, vsem, ki so spremili nepozabno na zadnji poti v častnem številu, vsem, ki so n«.m izrazili sožalje in imajo z nami sočutje.
Sv. Jurlj-Hum-Maribor, dne 11. avgusta 1981.
Rodbine: KROPIVŠEK, TRSTENJAK, 8PENDIJA, JANEŽIC, IVANUŠA, JAN.	10379
hladiti svojo staro koleginjo.
»Oh, Lola, Š3 vedno si imenitna, kakor nekdaj!« Je vzkliknil s prepričevalnim glasom.
»Ne govori neumnosti,« se je zasmejala La Rumbarera. »Časi mojega petja so zdavnaj minili — ti to najbolje veš.«
Ko se je nekoliko oddahnila, je nadaljevala pot v podstrešji, kjer je pokazala prišlecem majhno, svetlo stanovanje.
»To je bil nekoč studio velikega pevca senjorja Colomba Rialta Ratuna Bosceto,« h slovesno povedala starka.
»Ali je mogoče?« je navdušeno vzkliknil stric Esteban. »Senjor Bosceto! In to je bil njegov studio! To je dobro znamenje zate, Juan.«
Ali Juan ga ni poslušal. Prijel je Marijo za roko in ji zašepetaJ:
»M?ni ni treba znamenj. Zadošča mi, da si ti pri meni. Ti si moj angel varuh.«
Esteban in La Rumbarera sta sedla vsak v svoj udobna naslanjač in se jela pomenkovati o starih spominih, ne da bi se menila za mlado dvojico.
»Dajva, Marija, poglejva, kakšen je razgled.«
Držeč se za roke, sta mlada stopila k oknu. Ponudil se jima js krasen razgled preko vsega Madrida. Na tisoče luči je žarelo v daljavi in Mariji se je zdelo, kakor da se Madrid dviga k njima v to podstrešno višavo.
»Oh, to je čarobno!« je vzkl*kniSa vsa srečna. »Tako mi je, Juan, kakor da sem v nebesih.«
»Da, Marija, ob najinem znožju se razprostira Madrid. Zate ga hočem osvojiti. Povej, Marija, ali si srečna, da žrviš?«
Ni mu odgovorila. Ko se je ozrl, je videl njene očS zamišljeno up rt 3 v kip Matere Božje, ki je stal v kotu sobe.
»Kaj ti je, Marija?« je tesnobno vprašal Juan.
»Ne vem, Juan. Bojim se, a sama ne vem, česa... Pravkar sem prosila Devico njenega blagoslova.«
»Cesa se bojiš?«
»Ce bi le vedela!« je vzdifonfla Marija in se'obrnila od okna proti sobi. »■Morda se res nimam česa bati.«
OBUTEV ZA ŠOLO
39.-
a-
Vrsta242
Plastični in trpežni telovadni čevlji. Neobhodno potrebni dijakom pri telovadbi, čevlji bodo zdržali vse leto.
Vrsta 2852-05
Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa. Predobro se prilegajo nogi. Hoja v njih je jako udobna.
Vrsta 2842-05
Te čevlje iz laka in s spono smo priredili za otročičke. Nosijo se ob nedeljah in praznikih. Imamo prav tiste čevlje iz rjavega boksa za navadne dni.
Vrsta 3922-00
Športni čevlji za otroke. Naredili smo jih iz rjavega boksa in z okrašenim jezikom. Močan podplat jamči, da bodo čevlji dolgo iz-držali.
Vrsta 4844-00
Lak as ti čevlji za deklice s spono in nizko, široko peto. So zelo okusni in praktični. Nosijo se ob nedeljah in navadnih dneh.
Vrsta 1834-22
čevlji iz laka in boksa za učence. Polukoničasta oblika daje čevljem posebno eleganco. Docela so udobni m praktiCni.
Vrsto 3762-22
Te smo priredili za živahnejše dečke. Proizvajamo jih iz mastnega kravjega usnja. Iste imamo iz mehkega usnja. Praktični čevlji za vsak štrapac.
Cette malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Za edgeocf*
2 Oln v nnamGah
2V* slove malih oglasov
dobite takoj po izidu lista v podružnicah 9Jutra* 9 aMariboi»u, 9 ^e/fu, v iVooetn meffiu, v Tafhovljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Notar, kandidata
po možnosti 8 pravico substitucije, sprejme notar na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Notarski kandidate.
35164-1
Fotograf, vajenca
»prejme takoj Franjo Kun-šek, fotograf v Celju, Cankarjeva cesta štev. 9.
S5679-1
Vzgojiteljica
• perfektnim znanjem nemščine, če mogoče z znanjem igranja aa klavir in vešča nekoliko šivanja, dobi mesto. Nastop 20.—25. avgusta. Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celja pod šifro »Vzgojiteljici«.
35676-1
Gospodinja
stara 30—40 let, zmožna vseb domačih del. dobi mest« pri samostojnem gospodu na deželi. Dolenjke ali štajerke imajo prednost Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35631-1
Žensko
*» pranje in ribanje enkrat tedensko, iščem. V poštev pridejo samo Primorke. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 35614-1
Natakarico
?<vdne zunanjosti, pošteno in pri gostih priljubljeno, iščem za takoj za boljšo postilno na deželi. Lahko je tudi začetnica. Ponudbe na naslov: M. Kram žar, Frevalje.	35578-1
Kot hišnika
ra veliko gosposko hišo v Beogradu, iščem pridna, •nemško govoreča zakonca brez otrok. Mož se moTa razumeti na centralno kurjavo, žena pa mora skrbeti za snago v hiši. Prosto Jeoo stanovanje in dobra plača. — Oferte s prepisi spričeval na naslov: I. C. Podobnik, Bled, vila Mika ela.	35775-1
Prodajalko
H bi tndi pomagala pri gospodinjstvu — sprejmem takoj. Z znanjem šivanja in gospodinjsko 'šolo ima prednost. — Tvrdka A. F. Iršič, Mislinje. 35572-1
Natakarico
pridno in pošteno, lepe zunanjosti sprejmcm_ takoj. Prednost s kavcijo. Na-pove oglasni oddelek »Jutra«.	35529-1
Za slaščičarno
▼ Ljubljani iščem izurjeno fn pošteno prodajalko s kavcijo 8.000—10.000 Di.n, učenko za slaščičarno, prvovrstnega pomočnika in vajenca. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko proda-ja.lke in pomočnika na ogl. cdd-elek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 35514-1
Učenca
■ predpisano šolsko h-obra zbo sprejme v špecerijsko trgovino Fr. Ter-dina v Ljubljani. 35735-1
Šofer
fii vio vi € ten vozač, r dobrimi spričevali, dobi službo proti plači po dogovoru. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na na-slov: Ivan DoimoviČ, avtotax, Novo »Mit«.	35691-1
Mlajšega hlapca
h konjem, ki je vajen voziti les, sprejmem v stalno službo. — Istotam sprejmem tudi 2 moža n snaženje gozda. Pojasnil* daje g. Ocepek, Trbovlje, pri savskem mostu 35693-1
Elektroinženjer
ali absolviran elektrotehnik. ki bi sprejel enomesečno zaposlenje, naj javi svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Elektrotehnik«. 35737-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme Ivo Breskvar, Domžale — saion za gospode in dame 35733-1
Varčna gospodinja
vešča kuhe, šivanja in vseh domačih del, stara
80__40 let, dobi mesto v
trgovski hiši v Ljubljani (4 oeebe). Ponudbe na ogl. ♦ddelek »Jutra« pod šifro »Mora biti poštena«.
35724-1
Plačilno natakarico
sprejmem takoj v stain« službo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek«.	35706-1
Prodajalko
s trg. izobrazbo, za samostojno vodstvo specerijske trgovine, sprejmem takoj. Potrebno 5000 Din kavcije. Mlekarna golta. Zagreb, Zajčeva ulica št. 8.
35701-1
Zanesljiva kuharica
izurjena, dobi službo pri mladih zakoncih — poleg sluge in hišne. Ponudbe na Baronico Adamovich — grad Velenje.	35694-1
Vzgojiteljico
s prakso in perfektnim znanjem nemškega — po možnosti tudi francoskega ali italijan. jezika, iščem. Ponudbe s točno navedbo izobrazbe, prakse in zahtev pod »Lahko nastopim takoj« na oglas, oddelek »Jutra«.	35696-1
Žensko
pridno in pošteno, nad 40 let staro, vajeno vseh gospodinjskih del, išče graščina na Dolenjskem. Po možnosti z znanjem nemškega jezika. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Graščina«. 35753-1
Učenca
za grajsko vrtnarijo, katero bi potem sam vodil, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnarija«.	35754-1
Natakarico
kavcije zmožno, pripravno, lepe zunanjosti in zmožno samostojnega dela, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna v službi«.
35740-1
Prodajalko
mešane stroke, s kavcij«, samostojno sprejmem takoj na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35771-1
Natakarico
na račun, pošteno in ki razume obrt, sprejme takoj gostilna »Na škarpi«, Celje, Breg št. 3. S5800-1
Fanta
šole prostega, sprejmem z vso osknbo, za pomoč v trgovini. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro JtPošte.n«.
35796-1
Pošteno dekle
r» mlekarno in prodajo slaščic iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 5000«. 35779-1
Služkinjo
ki zna tudi kuhati, sprejmem na Rimski c. 18/TI.
35758-1
Potnika
s kavcijo, sprejme vpeljan mlin v Sloveniji. Mesečna plača in provizija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljanska okolica«.	35502-6
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub-jjano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	34982-5
Potnike
za patente, novosti, hišne — podežel. predmete iščemo proti 500 Din fiksuma in proviziji. Vedno mnogo posla. Trgovska hiša Sanira, Dunajska eesta "6.
35770-5
Zastopstvo
tvornice, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo — Prestolonaslednika Petja 19 35137-3
Zastopnike (ce)
ki bi obiskovali privatne stranke, Iščemo in jim nudimo možnost 5—6000 Din mesečnega zaslužka. Zastopnikom, ki so že delali s slikami, izročamo prvovrstne povečave slik od 70 Din naprej. Leda, Zagreb, Ilica 52. 34598-3
Zastopnike
reprezentativne, za obisk privatnih strank in razpe-ča vanje oljnatih slik, priznanih dunajskih umetnikov, sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na naslov: Leda, Zagreb, Ilica 52. 34597-3
Zastopnike
za prodajo manufak turnega blaga na obročno odplačevanje iščemo za takojšen nastop, v vseb pro-metnejših krajih dravske banovine. Gospodje t lastno obrtnic« imajo prednost. Ponudbe na oglasni odde'sk »Jutrac pod šifro »Eksistenca«.	3574S-3
Zastopnike
proti fiksumu in proviziji, za prodajo manufakturne-ga blaga na obročno odplačevanje, iščemo za takojšen nastop. Interesenti naj se javijo od 8. do 9. v trgovini v Florijanski ulici 19.	35746-3
Camemikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Aato) telefon 2236. Prva oblast. koucesljottlr»na Prospekt 15 tastonj — ot Site ponj!	251
Konceslonirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska e. 12. Zahtevajte informacije.
34780-4
Privaten pouk
(preje šola »Hajdukovič«) pripravlja za vse razrede gimnazije. Penzijon. Pisati Njeguševa 29, Beograd.
35468-4
Brezplačno
stanovanje
in pouk nudim osebi za skupno privatno pripravljanje vsakoletnih izpitov od II. razr. srednje šole naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hrepeneč po tezi izšoln-nia«.	35743-4
MertnertEnglisch
kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutrac pod »Rabljen«.
35636-8
Izurjen Žagar
izurjen na venecijanki in cirkularki, ter obenem tovarniški delavec, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Žagarc 35597-2
Mesar
star 37 let, prvovrsten se-kač, izvežban v vseh mesarskih delih, išče primerno službo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35589-2
Tujec
veSS francoskega, angleškega, italijanskega, grškega in deloma slov. jezika, izučen šofer, išče primerno zaposlitev v tovarni, pisarni ali kjerkoli. Gre tndi za potnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35581-2
Višji natakar
starejši, ki govori več jezikov, zmožen kavcije — išče nameščenje. Cenjene ponudbe pod šifro »Nad-konobar« na anončni biro Hinko Sax, Maribor.
35571-2
Intef. mladenka
želi za čez dan	mesto sobarice. Ponudbe	na oglas, oddelek »Jutra«	pod šifro »Tržačanka«. 35722-2
Mladenka
simpatične zunanjosti, bi se rada izučila za dam-sko frizeTko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35708-2
Šiviljska pomočnica
dobra in zanesljiva, z daljši prakso, prosi namešče-.nje, ali gre tudi šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35723-2
Trgovski pomočnik
in šofer, vojaščine prost, želi primerno zaposlitev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Marljiv 35«.
357*78-3
Tekstilni barvarski mojster
z večletno prakso, verzi-ran v barvanju in apretu-ri vseh predmetov tekstilne stroke, domačin z dobrimi spričevali, želi nastopiti takoj službo pri tekstilnem podjetju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35782-2
Trg. pomočnica
z večletno prakso, izurjena v mešani stToki, želi mesto v špecerijski ali mešani trgovini s 1. oktobrom ali 1. novembrom — najraje na deželi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra in zanesljiva moč«.
35783-2

Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din im čisti pub kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Hica 82.	22-6
Pulte in stelaže
za špecerijo in manufak-turo, v zelo dobrem stanju proda Puhek, Črnomelj.
34702-6
Otroški voziček
ponikljaa, na peresih, za 600 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35709-6
Pozor!	Pozor!
Boks amaterji!
Ugodno prodam dva para b3ks rokavic ter aparat (žogo). Istotam tudi naprodaj rjavi škornji, lepe oblike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 35739-6
Štedilnik
»Triumphc skoraj nov naprodaj v Jenkovi ulici 10. Vprašati med 8. dn 10. ter 13. in 15. uro. 35763-6
JMernc*
Motorno kolo
Indian Soout poceni naprodaj na Poljanski e. 58 35732-10
Avto
zel« pripraven, takse prost radi nabave večjega zelo ugodno prodam, ali zamenjam za vino, mast ali meso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Auto poceni«. 35741-10
Motorno kolo
D. K. V., popolnoma v redu proda Lovro Sebenik. Knezova 28.	357S8-10
Auto »Minerva«
s 4 cilindri in 6 sedeži, v najboljšem stanju, registriran, radi odhoda poceni naprodaj. Porabi 16 1 bencina. Pojasnila daje sobarica hotela »Zamorc« v Mariboru.	35702-10
2 moški kolesi
poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 35761-11
2 moški kolesi
malo rabljeni, naprodaj na Ižanski ceeti štev. 75.
55773-11
Družabnika
vinogradnika ali trgovca z vinom, s 60—100.000 Din sa ustanovitev vinske trgovine na debelo, išče za takoj gostilničar. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Veletrgovina z vinom«.	35714-16
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mostni trg 25,1 214-20
Nova hiša
tristanovanjska. z lokalom in vrtom ngodno naprodaj Poizve se v gostilni Troha — Kodeljevo. S5760-20
Novozidano hišo
enonadstropno, štiri-, dvo-, enosobno stanovanje, parket!, elektrika, vodovod, kanalizacija, 1400 m' vTta, pri posestvu g. Kolmana pod Rožnikom po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35110-20
Stavbna parcela
v velikosti 1800 ms, pot na Rožnik naprodaj po Din 70 m;. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34981-20
Mlin
za kmečko in trg. mletev,
v prijaznem in najbolj prometnem kraju naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	35776-20
Moderna vila
štiristanovanjska — novozgrajena, s kopalnicami, elektriko in parketi poceni naprodaj. Vsa stanovanja takoj na razpolago. Pojasnila daje žnpan J. Oražem, Moste pri Ljubljani.	35697-20
Tristanovanj. hiša
novozgrajena, poceni naprodaj. Pojasnila daje županstvo v Mostah pri Ljubljani.	3569S-20
Lepa vila
večstanovanjska, blizu centra naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Dom 1928«. 35621-20
Stavbno parcelo
prodam blizu sokolskega telovadišča pri Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35744-20
Vilo
z2 trg. lokaloma, velikim skladiščem, 2 kuhinjama. 5 sobami, kopalnico, kletjo in velikim vrtom prodam v Ljubljani, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cenjene ponudbe prosim na oslasni oddelek »Jutra« pod" »Din 430.000« 35759-20
Čreva
suha goveja ir slana ovčja
v vsaki količini kupnje Brača Perišin, K. Kambe-lovac pri Splita, Dalmacija 35470-7
Starih sodov
za jabolčnik, večjo množino dobro ohranjenih kupi takoj Rudolf Dergan, Laško.	35466-7
Biljard
ter male vrtne mize fn stole kupi Kregar, Ljubljana vn. Medvedova cesta 8. Telefon 3444.	35627-7
Železen štedilnik
še dobro ohranjen, kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35727-7
5 vinskih sodov
cementiranih, od 100—300 1 kupi Jakob Brvar, gostilna v Zagorju — postaja.
35729-7
Tračnice
z* poljsko ž elcznic« kupim. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« pod šifro »Meter 5 kg«. 35747-7
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih oenah
Černe — juvelir
LJubljana. Wolfova ulica S-77
Omaro za obleko
dobro ohranjen« kunim. Ponudbe na ogla«, oddelek
»Jutrac pod »Omarac.
35749-12
Pritlične prostore
1 večjega in 2 manjša, za stanovanje in delavnico iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Lesna stroka«. 35689-19
Parno pekarno
dobro idočo, s stalnimi odjemalci in vsem inventarjem >ndd,im proti primerni odstopnim v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35784-19
Lokal
s skladiščem in stanovanjem, na zel« prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35780-19
Gostilno
na zel« prometni točki, z dobro kuhinj« in velikim vrtom oddam kavcije zmožni in str«ke vešči os^bi. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutrac pod šifro »Restavracija«. 35742-19
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije in vino toče prodaja in daje v najem poslovnica za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb. Ilica 146.1. Lnfor macije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
25859-19
Gostilno
prometno, v mestu ali na deželi v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem kupim v ceni do 300.000 Din — event. jo vzamem v najem. Posredovalci izključeni. Takojšnje ponudbe na naslov: Franc Križaj, gostilna Pečjak, Toplice pri Novem mestu. 35690-19
Prvovrstna
restavracija
ln kavarna v strogem centru najbolj prometnega velemesta Jugoslavije je na prodaj zaradi bolezni lastnika. Kavarna ln restavracija sta popolnoma, naimoderne-Ji3 ln najelegantne.lše opremljeni. Alpaca-prl-bor damastnl prti in seivljete, masivne m'?e ln stoli, z medenino oKovanl, najfinejši te-nek porcelan, velik, hladen restavracijski vrt z belimi, lakiranimi stoli ln mizami. Vse popolnoma opremljeno za nekoliko stotin gostov, taborno obiskovano p sna j-odličnejših ln najbol:šlh gostih. Zaslgurana petletna pogodba proti zelo ugodni najemni"). Zar.jjja cena 300.000 Din. Predaja gostllničarska poslovalnica M .S. Pavlekovič. Zagreb. Kiča 146. I.	35S39-19
Pisarno
obstoječo iz ene večje tn ene manjše sobe, v centru mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točkac.	34073-19
Gostilno
na prometni točki — najraje v Ljubljani ali na Jesenicah vzamem v najem. Dopise % naveabo najemnine na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Gostilna 13«. 35713-17
Gostilno
v Ljubljani ali okolici vzamem takoj v najem. Točila bi se dalmatinska vina. Ponudbe na oglasni oddelek »JuVac pod šifro »Dalmatinska«. 35718-17

Namiznih jabolk
prvovrstnih, razpošilja po najnižji ceni tvrdka Peter Setina, Radeče - Zid, most.	231 -33
Otavo
stoječ«, oddam blizu Sv. Križa. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutrac. 35509-33
Lipov cvet
po najvišji	eeni kupnje Salus, d. d.	v Ljubljani, vcledrogerija,	Aleksandrova cesta 10.	35705-33
Dva dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje, ali samo na stanovanje v svetlo ii.n prijazno sobo. Nemška kon--'erzacija, uporaba terase. Valjevačeva ulica 19. visoko pritličje. 35686-22
V boljši družini
fel!m za šol. M« 1931/32 stanovanje z cso oskrbo »a trinajstletno deklico. — Na razpolago klavir. Radi prinčenja nemškeza je-rika občevanje nemško. — Sostanovalka starejše dobro dekle. Prednost stanovanja v hliži.ni uršulin-skesa samostana. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dijakinja«.
35757-22
Ladijska tla
trame In mecesnove deske
po najnižji ceni dobavlja »Ilirijac d. z o. *., Ljubljana, Dunajska cesta 46. telefon 28-20. 35692 15
Bukovih plohov
1 vagon suhih, 50, 60, 70 in 80 mm debelih ter 3—5 m dolgih proda Jos. Gre-gorka, Sap pri Vrhniki.
35734-15
Pozor!	Pozor!
Strojni mizarji!
itabim ca. 2—3000 komadov lesenih kock, velikih 35 mm, za otroške igre — slikanice. Natančnejše ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Kocke«	35755-15
Mi.
Jabolka
namizna in za pre-šo kupujem na vagone. — Ponudbe s ceno na naslov: D. Marušič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 40. 35619-34
fUmimrn^u
Stanovanje
komfortno, obstoječe k 3 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin takoj oddamo v palačT »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami. 35506-21
Krasno stanovanje
obstoječe h 5 sob, v sredini mesta oddam s 1. novembrom 1931. Le pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krasno« 35458-21
Stanovanje
1	velike sobe in kabineta,
2	ali 3 manjših sob, kuhinje in vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Mirna in točno plačljiva st.rankac.
34863-21/a
Stanovanje
solnčno, obstoječe iz štirih »ob in pritiklin, na Miklošičevi cesti oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 35661-21
Stanovanje
1—9 sob, kuhinje in pritiklin oddam na Ilovici 67.
35622-21
Stanovanje
»obe, kuhinje in vseh pritiklin oddam v Koroščevi ulici 12.	35598-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin iščem v mestu ali bližnji periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod »Ža takojc.	35685-31/a
Stanovanje
2 sob in pritiklin, najraje na jugozapad. delu mesta išče uradniška družina 3 odraslih oseb. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutrac pod »Oktober 400—500 Dinc.
35720-21/a
Dvoje stanovanj
oddam na Kodeljevem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntrac.	35710-21
Stanovanje
eobe, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 35711-31
Stanovanje
2 sob, kopalnice in pritiklin, v centru mesta išče miren zakonski par za november. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro 33«.
35762-21/a
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v novi hiši oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	35781-21
Stanovanja
3—5 sob — kakor tudi
pisarne
2 sob, v Ljubljani, Kranju in Kamniku iščemo s 1. septembrom ali kesneje Ponudbo na oglas. oddMek »Jutra« pod šifro »Brez ot-rtV nT«.	35797-21/a
'i K
Opremljeno sobo
lepo. v	sredini mesta išče
gospod.	Ponudbe na ogl.
oddelek	»Jutra« pod šifro
»Takoj	soba«. 35512-23
Prazno sobo
solnčno, v sredini mesta iščem s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35642-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketom takoj oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek "»Jutrac.	35495-23
Sostanovalca
6 hrano in vso oskrbo za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Sočac na Sv. Petra cesti 3. S5519-23
Sobo
oddam boljšemu gospod n v Gledališki ulici 12 — parter, lev«. 55736-23
Opremljeno sobo
oddam gospodič.ni v Florijanski ulici 22. 35538-23
Opremljeno sobo
lepo, v centru mesta oddam takoj dvema stalnima gospodoma. Ogledati v Knafljevi ulici štev. 13/11 85699-23
Opremljeno sobo
solnčno, s souporabo kopalnice oddam po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 35731-23
Sobo
v bližini Zvezde oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35712-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, s hrano ali brez oddam v Sp. Šiški, Černetova ulica 31.
35717-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko s bra.no ali brez. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35715-23
Sostanovalca
sprejmem v Hrenovi ulici št. 19.	35716-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice in posebnim vbodom takoj oddam v eentru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	35719-23
Gospodično
sprejmem s 1. septembrom kot sostanovalko z vso oskTbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35721-23
Balkonsko, prazno sobo
pripravno tudi za pisarn«
v centru takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	35752-33
Lepo, prazno sobo
oddam v Koleziji. Trnovsko predmestje, Vipavska ulica st. 8.	35745-33
Sobo
primera« za pričara«, ▼ visokem pritličju na Aleksandrovi cesti oddamo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	35751-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam gospodu v Florijanski ulici 31. 35764-33
Opremljeno sobo
lepo, v centru mesta od-d.im boljšemu gospodu ta-kof ali s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35766-23
Čisto sobo
s poseb. vhodom, elektriko in parketom odda-m na Mestnem trgu št. 17/11. vrata 8.	35776-23
Opremlieno sobo
lepo, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v bližini Zvezde takoj oddam. Naslov pove odasni oddelek »Jutrac. 35774-23
2 krasni sobi
opremljeni, s parketom in elektriko, eventuelno tudi prazni, blizu kolodvora oddam. Metelkova nI. 3.
3578f7-23
OnremHeno sobo
s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. septembrom boljšemu in solidnemu go-spodn. Ogledati med 9. in 1,1. ter 15. in 17. nro. Naslov poive oglasni oddelpk ,.Tntr,«.	35765-23
2 zvezani sobi
opremljeni, v n. nadstr. na trgu takoj oddam enemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 35590-23

Ciril
Dvignite še en« pismo pod šifro »Plemenit značaj« v oglasnem oddelku »Jutra« Marija.	3S6SS-24
Zakaj in kam
odpotujete? — Obžalujem.
35687-24
Starejša gospodična
želi spoznati prijatelja. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prijateljica«.	35704-24
Mlad trgovec
želi spo®na1š 16—19 let staro gospodično, po možnosti trg. izobraženo, >v svrho nedeljskih izletov. Neanonimne dopise — če mogoče s sliko ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijatelj planin«. 35736-24
Celje 1931
DoJočite dan in kraj sestanka. »Nujno«. 35790-34
V..
Odhajam i žalostno AuSo, ker T« ni bil« nikjer videti	35794-24
Tufka
Dvignit« takoj pismo. — Tujec - prijatelj. 35786-24
Senitve
Vdova
s 60.000 Din gotovine — žedi poročati 50 let starega državnega uslužbenca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča« 35730-25

Damsko torbico
sem izgubila med 7. in S-uro zvečer na Sv. Petra nasipu 71. Pošten najditelj je naprošen. da j« vrne v Šubičevi ulici 3. 35703-38
Srebrna zapestnica
je bila izgubljena iz Tivolija proti mestu. _Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«. 35756-38
Pisalni stroj
»Reinington« model 7 prodam za 1200 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 356-59-29
Lep šivalni stroj
znamke »Singer« proda Frane Erjavec »pri zlati lopati«, Wolf-ova ulica 12 35707-29
Šivalni stroj
dobro ohranjen takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 35775-29
Rovoft)	KbfMtt,
N»jaove!a dolinska pate tn a ielezaa telo priiH tična sloiljiva postelja • tapeciranim madracom —*
Sra&tična za vsaka biiu< otele, za putujuča o »o-! be in nolne tluib«. Sune Dia' 39«—. Raipoii-i ljam postom ia ielcsai-com po povzetja^
Lesena tlailnsVa ptlnM na zelo praktična sloij lišva posula a tapeciral nim madracom. — Slavci
Dia
Poljaka paleataa potic!« (loitjira praktična s* tourist«. vojak« ta z« (erijalna kolonije. Sta«« Dia
LtefestaU praktttaa ta
leZani« ta sedenj«. Sta-«* Dia !»—
Po tem imam tisto («. hanc perje ki po Dia 48— čisto belo gosje k? po Din |30— i« e™ti puh kg po Dia. 259___
U BROZOVIČ. ZAGREB ffica 82. Ul.
ptf^muuife
Poziv!
K« sem bil v službi od 1. aprila 1930 do 15- januarja 1931 pri folografu F rabini Primožiču v Zidanem mostu, omenjena firma ni poslala nekaterih naročenih fotografij ob pravem času, ali pa sploh niso stranke prejele slik. Vse prizadete prosim, da javijo svoje naslove, da jim zaanorem poslati naročene slike, aH da slikam še enkrat na isti račun, odnosno da povrnem jaz namesto gosp. F. Primožiča vsa predplačila, in to do 1. septembra 1931 — ker sem jaz pri firmi nekatere plošče odkupil in hočem zadevo urediti. — Dopise na naslov: Franc Roth. fotografski pomočnik v Rajhen-burgu.	35469-31
American Kola
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
Gotov je
gradben! zakon
s pojasnili in navodili za delo občinskih in upravnih oblasti, inženjerjev in arhitektov, geometrov, stavbenikov in vseh, ki so in-teresirani na gradnjah. Izdelal Jovan Obra-dovič, inženjer. Izdala tiskarna »Planete«, Uskočka 8, Beograd, poštni ček. 52-461. Cena 60.— Din, v platnu 80.— Din s poštnino, ako se pošlje denar naprej. 1035S
Najboljši varčevalec
bencina sedanjosti.
Novi čudoviti izum, 25 do 50% prihranka na bencinu in olju.
Zahtevajte aparat 10 dni na preizkušnjo, ter ga preizkusite na svojem avtomobilu. Pišite še danes na »Aloma Company«, Ljubljana pod št. 999.	10232 Iščejo se povsod agenti in preprodajalci.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani