se ktrffH 4«lav-
» «pr»viè«Bl âo kar producir a)
Thé« p*Hr ¿«votMl te Hm int«r««t« of the working oUm. Worker* ero miíiM to ail what «Kay
ŠTEV. (NO.) 506.
PAZITE'
na it«vilko v okUpat«. ki mm nahaja polog va-i«ga naolova. prilepita* naga «podat ali
na ovitku. Ako (507)
|« številka . <2 tadaf vam • prihoda)« itovilko nalaga U«ta p«* tmAm na rodni na. P r orni-me, ponovit« I« tak«f.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
• t»
CHICAGO, ILL., DNE 22. MAJA, (MAY) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Apel ruskih socialistov
" Na kratko smo omenili v zadnji številki, da je ruski svet delavskih iu vojaških delegatov izdal vojakom na fronti namenjeno proklamaeijo. Ce se o kakanem spisu more reči, da je historičen dokument, tedaj velja to za ta apel ruskih socialistov. Že zaradi tega je treba, da ga objavimo v celoti.
(i lasi se naslednje: Vojaki in sodrugi na fronti! Govorimo k vam v imenu ruske revolucionarne demokracije. Narod ne želi vojne, ki so jo začeli cesarji in kapitalisti vseh dežel, in zaradi tega je narod po carjevem odstopu smatral za potrebno, daVJto k(>nča vojna Čim hitreje je mogoče.
Ne pozabite, vojaki in sodrugi, da rušijo Vtt-jemovi regimenti revolucionarno Rusijo 1 Ne pozabite, da bi bila izguba svobodne Rusije katastrofa ne le za na«, temveč za delavski razred vsega sveta. Hranite torej revolucionarno Rusijo z vso svojo močjo 1
Delavci in kmetje na Ruskem hrepene po miru; ali to mora biti splošen mir vseh narodov, rezultat njihove skupne sprave. Separaten mir je nemogoča reč, kateri se ne sme dovoliti, da poseže vmes in da ovira tečaj svetovnih dogodkov.
Očitno je, da bi se nemški imperializem, čim bi premagal liane zapadne zaveznike, obrnil z vso silo svojega orožja zoper nas, zasedel našo de/.ek) in zasužnil ruski narod. *
Svet delavskih in vojaških delegatov Vas vodi k miru po drugi poti. Pozivajoč na revolucijo delavce in kmete na Nemškem in Avstro-Ogr-skem Vas povedemo k miru, ko smo dosegli od svoje vlade opustitev osvojevalne politike in zahtevajoči enako opustitev tudi od zavezniških sil.
Toda ne pozabite, vojaki in sodrugi, da "se mir ne more doseči, ako ne ustavite sovražnega pritiska na fronti, Če se Vaše vrste prelomijo in če leži ruska revolucija kakor brezdušno telo pred Viljemovimi nogami. Ne pozabite Vi, ki ste v za kopih, da branite svobodo ruske revolucije in svoje brate delavce in kmete.
Kako bo*te dovršiti to obrambo, če ostanete neaktivni v svojih zakopih! Navz lno počnejo ti- ^
sti, ki opuste ofenzivo, tinti, ki le čakajo na napad. Vojaki m sodrugi, 'ki srte prisegli, da boste bri-ii-11 ruako svobodo, ne zatajite te prisege! Bojujte se za to svobodo in v tem, ko se bojujete, parite na sovražnikove pasti. Fratei niznaiije, iu »o sedaj vrši na fronti, lahko postane past. Ne pozabite, da imajo revolucionarne čete !c pravico braniti se a četami, ki so tudi revolucionarne in tudi pripravljene, da uinrjo za mir rn svrbodo.
Nemška vojska ni revolucionarna voj.- ka, ampak še vedno slepo aledi Viljema in Karlu, cesarjem in kapitalistom. Očitno ne fraterniziratc s sovražnikovimi vojaki, ampak z oficirji sovražnega generalnega štaba, preoblečenimi za nava|ne vojake.
Mir se ne doseže s separat nim i pogodbeni ali s fratemizi ranjeni posameznih regimentov jati bataljonov. To hi vodilo le do propada ruske .revolucije, katere varnost ne leži v separatnem edini ali premirju.
Odklonite torej vse, kar bi moglo oslabiti Ta-
ta vojaško moč, kar zmede vojsko in zniža ¿ljj moralo. Vojaki, izkažite se vredne sg| ga polaga revolucionarna Rusija v Vas
Revolucionarna Rusija klice ¿v oje sinove V.a obrambo !
Pojdrte, pa imenujte te krasne boritelje pohode — aocialpatriote.
kitajte ta čudoviti apel, ki mora pretrmti možgane in preminiti srca, zamislite se vaijj v njegove argumente, v njegovo železno logiko r— pa če morete, pridigajte še nadalje "mir za v^a-ko ceno!"
S svojimi dejanji je svet vojaških in delâv-
t
skih delegatov na način, ki izključuje v.sak di in sum, dokazal, da stoji neomajno na braniku volucije Vn da hoče odločno nadaljevati njeno lo. Ni se ustrašil konfliktov * provizorično do, dasi pozna vse nevarnosti, ki v takih časih hko izidejo iz podobnih sporov. Vsa njegova jarja imajo očitno socialističen značaj. Vs^ t e-govi koraki so dosledni i^i gredo očitno za tem, »e realizira v novi Rusiji toliko socializma,
ar
\R
likor ga je le z ozironi na splošne razanere mogoče realizirati.	*
Ali ta odločno revolucionarna korporacija, ki rabi svojo u»o4f, ne da bi jo zlorabljala, ki sklicuje za vsak važnejši odlok plenamo sejo vseh «Organizacij, cel delavski parlament, spoznava, da je treba revolucijo braniti — znotraj in zunaj. Iti zato jo hoče braniti,
Ruski soeialtoti nočejo osvojevalne vojne. Ali če je bila kdaj v zgodovini kakšna vojna resnično obrambne, tedaj je ta, za katero izdaja delavski in vojaški svet svoj apel.
Kako bledi vpričo tega vodena fraza, da so vse vojne le kapitalistične in da ni med napadalno in obrambno vojno nobene razlike!
Vojna, na katero pozivajo ruski socialisti svoje sodruge na fr<m«ti, je obrambna vojna. In odločno ponavljamo, kar smo svojča* zapisali: Ta vojna je dobila revolucionaren značaj. Naj nas radikale i fraze kani nuje jo zaradi tega, resnica je4 da je vojna na rit<ki strani sedaj tudi vojna za socializem. Kdor hoče ruske sodruge sedaj ovirati v tej vojni, je — hote ali nehote, vedoma ali neredoma — sovražnik revolucije in škodljivec socializma.
Delavaki itn vojaški svet ima bistro oko. Se-parani uiir/ni nič druzega, kakor zvjača nen{} škega imperializma. Seveda bi bili v Berlinu neumni, če bi sedaj dejali Rusom, da sklenejo mir le pod pogojem, da se vrne avtokracija. To bi najmanj razsodnemu Rumu moralo odpreti oči !n/povzdignilo bi silo ruskega odpora do vrluinea. Ce želi Nemčija separaten mir— in da ga želi, je gotovo — mora ponujati Rusom, kar jim je najljubše. Ali umakniti se z bojišča pomeni le pomagati Nemčiji do zmage. »Separatni mir nI mir, temveč krvavo nadaljevanje vojne brez Rusije, najbiže celo podaljšanje vojne.
Zmaga Nemčije je pa faktično vse kaj druzega, kakor zmaga Rusije. Zadnja je zmaga na-roda, revolucionarnega naroda, prva je pa zmaga kajzerizma. Nemški zmagi sledi nektogibno reakcija na Nemškem. In ruski socialisti se nič ne mo-
tijo, če pravijo, da bi imperialistična Nemčija tedaj vrgla vso svojo silo zoper Rusijo.
Zmaga upijaui. Ali nemška reakcija ue bi sploh mogla trpeti svobodne Rusije za sosedo; v interesu svoje reakcije bi morala zadaviti rusko svobodo.,
Ruski socialisti ne pretiravajo: Njihov poraz bi bil katastrofa za delavaki razred vsega sveta. Ruski socialisti spelirajo na svo .sodruge na fronti. Ali brez njihovega apela je logična dolžnost socialistov vseh dežel, da jim pomagajo braniti revolucijo.
(V morejo ameriški socialisti na kakršenkoli načini pomagati svojim ruskim sodrugom, je danes njih dolžnost, da ji«m pomagajo. S ten», ne pa ' z osladnimi pacifističnimi pridigami podpro interese mednarodnega, socializma in dodedno uvo-je lastne mtereee.
7a splošen mir, prav'v tem zmi.du, kakor so ga označili ruski socialisti, za mir'brez aneksij in odškodnin in na podlagi svobodnega razvoja vsa-k"ega udroda smo seveda tudi mi. O tem vendar ni treba govoriti. Ali kakor pravi apel, se ne pride do «takega miru z nobenim separatnim mirom, ki bi spodil Rusijo z bojišča, ampak z zmago revolucionarne sile nad imperialistično.
Popolnoma prav omenja aj>e: Nemška armada ni revolucionarna armada. Ce hi bila, tedaj bi obrnila svojo fronto. Ne bi se bojevala prsti Rusom, ampak z Rusi vred — zrper ka jzerja. Ne bi nagovarjala Rusov, naj sklenejo separate nmir, ampak naj ji pomagajo, da se reši svoje avtokra-eije. 'Bolj bi morali zaupati revolucionarni Rusiji, ki noče uničiti Nemčije, kakor pa svojemu kajzerju, ki obljubuje reforme — po vojni.
Dokler vlada v nemški armadi siepa pokorščina do kajzerja, služi ta vlada kajzerjevim namenom in je ruski revoluciji sovražna. Za tako jo mora smatrati revolucionarna Rusija in zato se mora bojevati z njo.
Ruski socialisti potrjujejo to, kar govorimo ves čas izza ruske revolucije. Boljšega potrdila * nam ni treba.
t-*—, ■	• ■Up	*
Revolucija in republika na Nemškem.
Razun Bethmann Hollwegovega govora so bili v nemškem rajhstagu še nekateri momenti zanimivi. In sicer so to taki pojavi, ki imajo za svetovni proletariat večji pomen od kancelarjevih govoranc.	.	»
Med vlado in socialistično večino je začelo pokati prijazno ramzerje, ki je vladalo od začetka vojne, pa skoraj doslej. Ko je Scheidemann vložil interpelacijo, s katero je njeigova stranka od vlade zahtevala, naj naznani mirovne pogoje, je v utemeljevanju dejal:
'Sklep stranke ne zahteva hipnega miru, ampak akcijo socialistov vseh dežel.
"Vstrajamo na tistem stališču, ki je bilo o-značeno v izjavi stranke a dne 4. av gusta (1914.)* Teritorijalna skupnost Nemčije, njena gospodarska neodvisnost in razvoj. Ampak tudi danes odklanjamo zatiranje tujih narodov.
" Zagovorniki oevojevanja kličejo po povečanju moči, po pomnožitvi teritorija, denarja in surovin. To more zahtevati le nacionalno organizirana banda razbojnikov.
"Mir po dogovoril bi bil sreča za Evropo. Devetindevetdeset odstotkov ljudstva g'eda s hrepenenjem in nado v Stoekholm. t e se odreče Francija in Anglija aneksi jam, Nemčija pa vst raja na njih, bomo imeli revolucijo v deželi."
Po dolgem času je Scheidemann doživel, da so mu iz vrst meščanskih strank klicali "Sramota!" in da ga je predsednik klical na red.
Scheidemann pa je zaključil svoj govor nasledil je :
"Odločno nasprotujem ubijanju novih mi-
Ijonov, ker zahtevajo nekateri Nemci mir po osvo-
jevalni vojni. Živio mir! Živela Bvropa !"----
Na to je opomniti, da nima Scheidemann prav, če zahteva brezpogojno nedotakljivost scdr.njo Nemčije. Če bi bila teritorijalna " nedotakljivost načelo pri sklepanju miru, tedaj bi moralo to veljati* ze vse dežele. To se pravi, da bi morala Evropa po vojni dobiti enako lice, kot ga je imela pred vojno. Bili bi tam, kjer smo bili pred avgustom 1914. Kakor smo že dostikrat naglašali, bi se morale iz enakega položaja razviti enake posledice. To je nepobiten zakon, ki ga razlaga materija!':-Rtično pojmovanje zgodovine. Iz razmer, ki so povzročile vojno, bi se morala, če se vrnejo, zopet poroditi vojna.
Tak mir torej nc bi bil nič drugega, kakor priprava za novo vojno.
Ali omenjeno načelo je bilo tekom vojne že zavrženo. Prva ga je praktično zavrgla Nemčija in z njo združena Avstrija, ko sta ustanovili tako-zvano "neodvisno Poljsko".
Viljçm in Franc Jožef nista niti" čakala na sklep miru, ampak sta razglasila "poljsko državo" kar sredi vojne. S tem sta vrgla načele "državne teritorijaIne nedotakljivosti" med staro šaro.
Storila sta pri tej stvari velikansko napako. Toda napaka ni tičala v tem, da se je omenjeno "načelo" zavrglo, ampak v tem, da nista Nemčija in Avstrija ostali dosledni.
Poljaki imajo na vsak način pravico do sa- . mostojnosti. Ampak ta pravica se ne more nikdar uresničiti, če se slavnostno razglasi, da ne sme
nobena država ničesar izgubiti.
Tudi Rusija je priznala pravico tcritorijalnih rzpreiuemb. Dala je Fincem tako samostojnost, da je poslej med Rusijo in Finsko le zveza ; prav tako je dala tudi Poljakom pravico, da si sami določijo bodočnost.
To se je zgodilo na podlagi narodnostnega načela. Ce se pa to prizna za en slučaj, tedaj se mora splošno priznati. Če imajo Poljaki iz Rusije pravico do neodvisnosti, jo imajo tudi Poljaki iz Nemčije in Avstrije.
Tega ne bo priznala kajzerjeva vlada; ali priznati bodo morali to socialisti.
Zedinjenje Poljakov iz vsCh treh držav, med katere so bili razdeljeni, ni nikakršna aneksija; to je le uresničenje kosa pravičnosti in odstranitev enega vzroka izmed raznih vzrokov, ki ogroža vajo svetovni mir.
Socialisti torej ne bi smeli vst rajati na stališču nedotakljivosti sedanje nemške države; pa£ pa so opravičeni zahtevati, da se ohrani Nemčiji vse, kar je nemškega. In če imajo Nemci v Avstriji Željo, da se združijo z Nemčijo, se jim niora tudi priznati ta pravica.
Sicer pa radi p_riznamo preobrat, ki se je pokazal v Scheidemennovi skupini. ve kaže njen vodja Nemčiji možnost revolucije, tedaj je to znaten povratek k socialističnim načelom, s katerimi je prihajala ta skupina že ostro v nasprotje.
Po kancelarjevem govoru je imel besedo član socialistične manjšine sodrug Ledebour, ki je dejal :
"Kancelar si nedvomno želi aneksi j m vzho-
du kakor na zapadu. lzvzemši prenapete vizidnar-je gotovo nfhče ne verjame, da more Nemčija zmagati v vojui, ki se votli za zatiranje. Ruski socialisti so napravili ponudbo, ki odpira možnost miru. Na to je kance4ar pozabil.	•
"Resnica je ,da se ne more doseči separaten mir z Rusijo. Toda ru»ka vlada lahko izpreobrne zaveznike, in v tej smeri bi ji morali pomagati.
"Gospod Scheidemann se mora postaviti proti vladi ako hoče, da bi močnim besedam, ki ue ne plašijo niti oznanjanja revolucije, sledila dejanja.
"Prepričan sem, da pride na Nemškem k d», godkom kakrtšni so se primerili v Rusiji. Na to delajo krogi, ki imajo moč v rokah. Kmalu moramo uvesti republiko v Nemčiji, pa predlagamo, da stori ustavni odbor potrelne korake v tej sme-ri."
Razume se, da je nastal med kapitalističnimi strankami vihar, ko je l^edebour govoril o nem-"ški republiki. Ampak take besede, izrečene v rajhstagu, morajo dati poguma tistim, ki so enakega mišljenja izven parlamenta.
Nemška republika ne nastane jutri zjutraj. Ali njena možnost se kaže in to je že znatna reč. Kruta resnica pa je, da je z ozironi na držanje vladajočih krogov prav vojna tisti faktor, ki naj-brže dovede Nemčijo do republike .
In to bi bila ogromna pridobitev nc le za nemški, ampak za ve« svetovni proletariat. To ne bi le pospešilo miru, ampak bi ga tudi postavilo na trdnejšo podlago. In socialistični razvoj bi pospe-. šilo,, da bi bila pot do končne zniage čudovito okrajšana.
Preobrat pri nemških socialistih.
V nemškem parlamentu se nadaljuje boj proti triadi od strani socialistov in zdi se, da se pripravljajo tudi v taktiki Seheklemanove večine znatne izpremem.be. Nismo bili pač prav nič navdušeni za tisto taktiko, kateri se je prilagodila omenjena večina takoj po izbruhu vojne, še manj pa za tisto, ki je tekom vojne odvajala stranko boljinbolj na desno. Tudi poizkusi zadnjega časa, da bi se v zrnislu nemške vlade speljali ruski socialisti na led separstnega miru, niso dajali Scheidemannu dobrega ¡»pričevaila. Toda po pravici je treba priznati preobrat, ki se polagoma pojavlja v tej stranki. Scheidemannov govor, v katerem jc svaril vlado, da lahko pride do revolucije, se že temeljito razlikuje od njegovih prejšnjih govorov, s katerimi je priporočal v vseh rečeh slogo z vlado in hotel za dobo vojne suspendirati ves razredni boj.
Ta preobrat se more pripisati le vtmku, ki ga je napravila ruska revolucija tudi na Nemškem. Hicer ne more biti.dvoma, da je gospodarski polo-žsj v Nemčiji, zlasti kar se tiče živil, skrajno neugoden. Ali stvari ae obračajo že dolgo na slab-
še, a doslej so Scheidemannovci v takih slučajih vedno le tolažili ljudstvo in mu priporočali potrpežljivost. Imeli so tudi popoln uspeh in Bothman-nova vlada bi ijm morala biti zaradi tega do smrti hvaležna; kajti nikdar se ne br bile množice tako ovčje vdale v svojo «sodo, če bi jih bila na to pol zivala le vlada, kakor so» se, ker jih je pozivala l tudi Scheidemannova soeislistična frakcija.
Zadnje zmanjšanje krušnih por« ij je pač povzročilo znatno večjo nezadovoljnost: Tudi iz pisanja kapitalističnih listov se la-hko posname, da je bilo treba že veliko več pridnševnnja, kakor v prejšnjih slučajih. Ali tudi povečana nezadovoljnost ljudstva je bila vsaj deloma posledica ^u»ke revolucije; zato je imrtla vlada baš pred n»*jeuf največji strah.
Scheidemannova frakcija se je menda nekaj naučila iz razpoloženje množice, nekaj pa iz ponesrečenih porckusov za separatni mir. Njegovo svarilo pred možnostjo revohicije v Nemčiji se je opiralo popolnoma na politične razloge. "Ves svet postaja demokratičen, le Nemčija Ščiti avtok racijo; povsod opuščajo boljinbolj zahtevo po aneksi-
jah, Nemčija pa ne pove, kaj hoče in vzbuja s tem vero, da gre za aneksi jami" to so bili Seheideman-novi argumenti, in priznati se mora, da se zelo razlikujejo od onih, ki jih je rabil ves čas prej.
Preobrat še ni Jako velik, da bi se mogli obe frakciji, ki sta se tekom vojne ločili, zopet meni nič tebi nič združiti. Ali preobrat je. In s tem jc podana možnost, ds se večina vrne na tla mednarodnega socializma in da se za pozneje omogoči združitev.
•'Ne tajimo, da bi bilo to zelo velikega pomena. Da ima večina vpliv na delavstvo, se mora priznati; koliko ga ima in na kako velik del delavstva, je drugo vprašanje, in tukaj, kjer nam manjka natančen vpogled v notranje razmere v Nemčiji, ne moremo dajati avtoritativnega odlgovora nanje. Ali vpliv ima. Marsikaj bi se torej združenima frakcijama lahko posrečilo, česar manjšina sama ne more izvršiti. „
Ako se bo večina dosledno držala nove taktike, je torej mogoče, da nastanejo na Nemškem rsamere, k» omogočijo mednaroden mir ua pravi-
čni podlagi. Manjšina je že nastopilh naravnost proti monarhiji. Če ostane Scheidemannova frakcija dosledna, mora tudi ona priti na odločno republičansko stališče. Temu se bodo seveda do skrajnosti upirali junkerji, klerikalci, Bethmann Holhveg in Hindenburg, ne glede na gospoda kajzerja in njegove fante.. Ampak nikjer ni prišla republika kot čudež; tisti, ki so na Ruskem podpirali carizem, so imeli cel kup moči jkljub temu so morali povezati culo.
Na Nemškem bi bila odstranitev kajzerstva morda mogoča, ako bi se vsa socialistična stranke odločno izrekla zanjo, zlasti ker se jc tudi v meščanskih krogih razvilo nekoliko republičanskega gibanja. In če bi to imelo u^peh, bi stali na pragu mednarodnega miru.	•
Zato je praktično veliko važnejša ponovna združitev obeh frakcij, kakor pa sodba nad Sehel-deniannovo skupino. Seveda jc taka združitev bolj odvisna od večine, kakor od manjšine. Večina mora namreč dosledno napredovati po tisti poti, na katero je zadnji čas dozdevno zašla.
«
==
Prvi ruski manifest revolucije.

l)ne 27. marca je Mai ruski svet delavskih ||n vojaških delegatov ono glasov i to proktamaeijo, tero je vpričo vsega sveta določil svoje stali-Brzojav je prinašal takrat le izvlečke iz te-Rga razglasa, ali i/, njih je bilo vendar toliko apo-*nati, <la ne stoji «»menjeni svet na nol»en način H stališču 44miru za vsako ceno", torej tudi ne na stali^u separatnega miru z Nemčijo.
Ko srno to naglašali, so nas vpraševali, kje da femo to pobrali. Ker mora izgubiti propagandi "miru za vsako ceno" vsa tla pod nogami, če uajrevolucionaruejši socialisti, ki nioo pokazali svojega revolucionarnega duha z rad ika list ičniiui frazami, ampak z radikalnim revolucionarnim dejanjem, ne stoje na takeui stališču, so nam ostali laž in trdili, da nočejo ruski socialisti nič dru-zega kakor mir.
Zadnji apel delavskega in vojaškega sveta na rusko vojaštvo je dovolj jasen. Ali sedaj imamo tudi proklamacijo z dne 27. marca v celoti, in kdor jo te pazno prečita, lahko spozna iz nje, kdo jc takrat lagal. .
Ta proklainacija se glasi: Sodni gi!
Proletarci m delavsko ljudstvo vseit dežel! Mi, ruski delavci in vojaki združeni v petro-gradskem delavskem iu vojaškem zastopniškem svetu Vam pošiljamo svoje najtoplejše pozdrave hi poročilo o velikih dogodkih. Ruska ilemokracija je vrgla stoletni despot »eni carja ob tla In vstopa v Vaše vrste kot opravičen član in kot mo-Ifočna sila v boju za našo skupno osvoboditev. Naša zmaga je velika zmaga avobode in demokracije aveta. Največje opore, svetovne reakcije, "žandarja Evrope" ni več. Naj postane zemlja nad njegovim grobom težek kamen. Živela avo boda, živela mednarodna solidarnost proletariata, in njegov boj za konsino smaigo!
Naša stvar še ni dopolnjena. Se niso razgnane vse sence starega režima in ne uiaio sovražnikov zbira svoje sile zoper ru*ko revolucijo. Ali vendar so naše osvojitve velike. Narodi Rusije hod«» izrazili svojo voljo na ustavnem zboru, ki bo v kratkem času sklican na podlagi splošne, e-nake, direktne in tajne volilne pravice. In že sedaj se zanesljivo lahko prerokuje, da zmaga v 'Jlusiji demokratična republika.'
Ruski narod razpolaga s popolno politično svobodo. Svojo mogočno besedo lahko Izraža o notranjem samoodločevanju dežele in o zunanji politiki. V tem, ko se obračamo do vseh naro-
dov, M »e uničujejo v tej struAni vojni, izjavljamo, da je pHšf! čas, ko se mora pričeti odločen boj zoper osvojevaLie namene vlad vseh dežel. t 'as je prišel, ko morajo uajssli vzeti odločevanjc v vprašanju o vojni in miru v svoje roke.
V zavesti svoje revolucionarne siie izjavlja ruska demokracija, da se Is» z vsemi sredstvi bojevala zoper osvojevalno politiko svojih vdadajs-čih razredov, in poziva evropske narode za rkupne odločne akcije za mir.
Obračamo se do svojih brutov, do p rolet a r-cev. nemško-avatrijske koalicije, v prvi vrsti d<* nemškega proletariata. Prvi dan vojne so Vem dopovedovali, d* biujute, dvigajoči svoj« orožje zoper absolutistično < Rusijo, evropsko kulturo pred azijskim desputiamom. Mnogi med Vami so v tem vkleli upravičenje pmljMire, ki se je izka-zala vojni. Sedaj je izginilo tudi to opravičen je; demokratična Rusija ne more ogroža vati svobode
in civilizacije'.
Svojo lastno avobodo bomo branili zoper vsako reakcionarno ugroiavanje, NAJ PRIDE OD ZUNAJ ALI OD ZNOTRAJ. Ruska revolucija so ne bo umaknila bajonetom osvojevalcev in ne bo ! dovolila, da Jo potepta zunanja vojaška a^a.
Pozivamo Vas, da porušite jamu svojega lastnega al»solutističnega režima, kake:- - c je ru s-ju narod otresel carlstične samovlade. Odklenite zahtevo, da služite za orodje osvajanja tn oile v rokah kraljev, junket-jev u» bankirjev, t!» z združenim naporom bomo končali strušio klanje, ki onečašča človeštvo in zamračnje velike dneve rojstvu ruske svoboda.
Delavci vseh dežel! Podajajoči Vam bratsko svoje roke čez hribe trupel naših bratov, čez morje nedolžno prelite krvi in vseh solza, čez kadeče se razvaline mest in vasi, čez uničena bogastva kulture, Vas pozivamo na obnovitev In utrditev •mednarodne sloge. V njej je garancija naše bodoče zmage in popolne osvoboditve človeštva. Proletarci vseh dežel, /družite se!
Predsednik:
Teidze.
•
Od tu in tam lete napadi na Proleiarca, da je "izdal socialistična načela." Oe smo ml storili ta greh, tedaj so na enak način grešili — ruski socialisti, ki so s svojo revolucijo storili več za interese socializma od socialistov vseh drugih dežel.
Nas pobijajo a citatom iz komunističnega manifesta: "Proletarci vseh dežel, združite se! ?av krst nam ne more d'okuzuti, da smo kdaj zatajili to geslo. Ampak sofisti si pomagajo s §0-fizmoui: "Kdor (pravi: l*roletarei, združite se," ne more reči "Proletarci, koljite sej"
A glej, ruski socialisti pozivajo proletarce vseh dežel, naj se združijo, pa veislar naglašajo v istoio manifestu, tla "bodo -branili svojo sviJmi-do zoper vsako reakcionarni» ugmžavanje, od znotraj aH ml zunaj, in da se ruska revolucija ne bo umaknila bajonetom ovojevudcev."
So li ruski socialisti zaradi tega nedosledni? Le zavijanje »no-e trditi kaj takega. Ruska revolucija poziva proletarce vseh narodov na solidarnost. Ali tisti proletarci, ki ne slušajo tega poziva in se dajo nadalje rabiti za oro<tJe reakcije, sa sredatv-o uničenja revolucije, ne morejo pričakovati solidarnost? ruskih revolucionarjev.
Solidarnost ne more biti enostranska reč; a-ko je ena stran ne izraža, je ne more izražati druga.	'
O izdajstvu socialistični h načel s.» govorili. P< glejmo vendar stvar nekoliko bolj natančno.
44Naša zmaga je velika zmaga svobode in demokracije sveta," pravi miki manifest in izreka s t «m veliko re-nico.
Kaj ni v>%n Intemacionala desetletja upirala o}\ v Rusijof Kaj ni socialna demo), aioja vsega sveta čutila in vedela, kako silno je vsa njena možnost, ves njen razvoj odvisen od padca ruskega ahsolut:/mat l-t^ne nfore biti zmage soeiallz-nia, dokler ima earizem ua miljone bajonetov v svoji slufcbi. pripravljenih, da raduše vsako svobodna gibanje v uvoji vleželi,.a da privkiičijo na pomol reakciji v drugi deželi, to je razumela socialistoma stranka vsega sveta.
In ta absolutizem je padel. Kako da lic bi bila to velika /mi»gu svo|»i:de i» dem i »T rac f jo za ves svett Kako da ne bi bil strašen udarce za demokracijo vse sveta, če bi sc vrnil ta de<poti*ni absolutizem T
<se pa je tako. tedaj je ruaka revolucija atvkr vsegra zavednega proletariata. In usoda ruske revolucije mora biti skrb socialistov vsega sveta.
ZAPUSTITI RUSKO REVOLUCIJO V NJE NI KRIZI, PASIVNO GLEDATI, DA JO POGA ZI KAJZERJEV IMPERIALIZEM ALI PA CELO 8 PROPAGANDO ALI KAKORKOLI POMA GATI, DA SE TO GODI — TO JE IZDAJSTVO DEMOKRACIJE IN SOCIALIZMA.
Ruski socialisti ¡»o živa jo avstrijske in v prvi vrsti nemške delavce, naj.se upro kajrtfriamu. O-ui ne mislijo, da se ustav,i revolucija v Berlinu; ali izza ruske revolucije je nemška in avstrijska najnujnejša. Retieifja na irskem, pa naj bi bila kdovc kako uspešna, bi mogla imeti le lokalen pomen, kakor ga jc iiuela portugalska. Rusjca revolucija je svetovnega pomenu. Taka bi bila tudi nemška in avstrijska revolucija. Po padcu kajze-rkuua bi se lahko dalje govorilo.
Ali dokler nc pokaže nemški iu avstrijski p«ro-letsriat volje in sposobnosti za tako revolucijo, ne mere ruski socializem prezreti službe, ki jo o-pnivlja ta proletarint in cilja, kateremu «luži ta .
služba. Avstrijski im uemAki proletariat Je pro-trevolucionarno orodje, dokler služi svojim vladarjem. In dotlej ne more ruska revolucija sklepa* i nobenih kompromisov z njimi. Kajti ona mora skrbeti za svojo varnost, ne le v svojem inte-resi», ampak v interesu razširjenju revolucije.
Kakor smo «tokrat naglašali, se izpremeui ves peložaj tisti hip, ko se pokaže revolucija v Nemčiji iu v Avstriji. Ih»slej se ni pokazula, iu zato se mora ruska revolucija braniti. -Naša sveta dolžnost pa je, da ji pomagamo, zaradi ruskega pro-leturiutu in zaradi proletariata vseh dežel.
>9(11,0 spoznali svetovni pomen ruske revolucije, tedd moramo presojati dogodke tn položaj, tedaj moramo uravnavati svoje postopanje s o-zirom na svetovne interese, prav posebno z ori-rom na usodo ruske revoluciji, ne pa s temnega nacionalnega stališča, to sc pravi ne s stališča interesov proletariata ene same dežele.
TO je internacionalno.
Rva+ki socialisti se bojujejo za Internacionalo. Dolžnost lnternaeionale je, da sc bojuje za ruske socialiste. S tem se bojuje sama zase.
To je tudi naš odgovor na povoden j hrvaških
resolucij, ki prihajajo lahko iz dobrega srca, nikakor pa ne iz jasnega spoznanja položaja in nalog. Zgodovina Ikodočega človeštva nas tn» tožila in pomilovula, če ne storimo v tem usodepolnem času vsega, kar le moremo, za obrambo velikega dela ru^ke revolucije. In nikakor se ne smemo t(flažiti s cenenim odgovorom, da 44mi ne odločujemo." Naša sveta dolžnost jc, da spravimo to spoznanje v kroge, kjer ga še ni.
Kdor misli, da t^i beseda ni socialistična, nje-. mu se je o socializmu le nekaj sanjalo.
Snrico Ferri:
Socializem in moderna znanost.
%
m
k» ■
. Enaka je * biologom na njegovem polju,; če tu pokažete nekaj dni star zarodek, vam ne odgovori <toločno, bo-li deček ali deklica, in še veliko manj, da bo korenjak ali slabič, sangvinik ali vroči vnež, pametno ali neumne bitje. Napove vam le splošne črte razvoja in prepusti času, da podedovana podlaga in razmere miljeja, ki bo v njem živelo, naravno in neprisiljeno določijo njegove osebne posebnosti.
Tak je tudi odgovor socialista in podobno je odgovoril Bebel 3. februarja 1893 v nemškem državnem zbom vsem, ki so terjali od s<»cialistov pri tej priči najnatančnejša izvestja o državi bodočnosti in ki so opirali svojo kritiko na umetne načrte socialističnih romanopiscev, ;ki so se le preveč spuščali v podrobnosti.
Enako bi se bil gtl«»U odgovor, Če ni bili vprašali malo pred izbruhom francoske revolucije tedanji oblastniki, duhovščina in plemstvo, zastopa cnike tretjega stanu: "Kako bo izgledal vaš novi svett Opišite nam ga natančno, potem se odločimo."
Tretji s|an, ki je olwegal meAčaustvg in pri*-vilegijem sovražne člane obeh ostalih stanov, kakor Mirabeauja in Sieyesa, bi tedaj tudi ne bil mogel napovedati zgodovino lil. veka; ampak to
ni ustavilo meščanske revolucije, ki je bila naravna in neizogibna faza vernega rozvoja, prav *kakor danes socializem napram buržoaziji. Da je temu meščanskemu svetu, ki obstoji šele sto let, odločeno toliko krajše življenje kot fevdalnemu svetu, izhaja odtod, da so čudoviti znanstveni napredki 19. stoletja desetkrat pospešili naše življenje, da je človeštvo v 10 letih napravilo pot, ki je zanjo v srednjem veku potrebovalo eno ali dve stoletji.
Stalna pospešnost razvoja je zakon, ki ga je postavila in dokazala pozitivna sociologija. Vtisk, da pomenja socializem hlapčevstvo, so zbudile umetne kontjtrykcije čustvenega socializma; naravno, zakaj če novi družabni red ne izgleda kot neprisiljen proflukt razvoja, ampak kot umetna zgradba družabnega stavbnika, si je lahko misliti, da zavaruje le ta delovanje mašmerije z neskonč-
ͻOTHESNA. POVEST.
Spisal Podlimbaraki.

s*
I Ko je Matran videl, kako gine vsa mržnj/i, ki je doslej leta in leta vladala v dolinskem in hribovskem taboru, iu kako se oba tabora mešata, družita in spajata, kuko je vseobčna nesreču razlila nad (Jabrovcem novo strujo, stnijo miru in sprave, in kako se je vsa soseska naselila pml eno streho sloge in medsebojne ljubezni, '< > ;e vs to premlaril, se je raztajalo njegovo prvv > srce katero so itak že mehčali vso ivoČ č»-v1 ve;,li m dobri nameni. Izpod čela je pogleitai iu. ivo>.levčarja. a ker ga ta ni hotel precej videti, približal se mu jc s stranjo. Tjele so se oči kruti Rovragoy* baU-no je gledal ta, ne<lol(»čoo oni, naposled so se medlo spojili p<»gUsli, v katerih jc toliko let gorel o-genj sovraštva. Ko sta sç tako s pc»gle<li razum »!a, je vzkliknil Matran: "Pobogajva se, Kozlevč» r; Itakor so se pobogali drugi!" Pu je zgrabil Kozlev^ farja odzadi za raHneni, da bi ga tiral skozi množico na prvo mesto k nebu.
Ali Kozlevč ar se je spomnil dolgoletnega, brezuspešnega hlepenja po prvi časti v občini, Vseh naporov, dokopati se do te časti, in vseh o-jpain in ramam. 4)1» tem sponi mu se je abudil v pjem zopet nesrečni pones in ne|<a krivo razumlje-Bllia zna<'-ajnost mu je ši^petela, naj nikar ne stopi v kok» vseobče sprave. Zasukal se je, preril se skozi / rinožico in kakor burja je vihral v hribe. Po pr-hlc|>cčega moža potres mi poboljšal! Po!»oljšai pa je potres ves ostali (Jabrovee. . mnogo let se nolien izprevod ni vršil s takšno pobožnostjo in v toliki složnosti, kakor tisto jutro. Po i/prevodu so se (iabrovčani črez innogo let Jjpt nač.li v starem krist janskom bratol jirbju: posilili so si roke, nasmehivali sc drug drugemu, nc-^pH^-ri so se celo grlili in objemali. Ko je Cijazovec «lii	Anžič ni /rpa izvlekel lulo in jo
iatrkal ob prst. se mu je približal ter mu ponudil Vtthaua .Stari Anžič ae ni branil. Moža sta se jela
R* . Vtti	.	■f*- -Mi. >
pogovarjati o važnih stvareh. Od daleč ju je gledal mla<li Anžič ter si mel roki; tudi Cijazovče-va Lenka je to novo prijotcljstvo z veseljem pozdravila. Martan je stopil k Porenetu in jel je nekaj govoriti o slabem" posevtt in da sc mu zdi, kakor bi se bila njegova njiva tekom tet razširila, tyer zemlja se vsled povodnji in potresov izpremi-nja in mejniki se premaknejo, in da bi bilo dobro poklicati zemljeinerca »h» ogled. Smole jc vabil hribovce, naj s^ zopet oglašajo pri njeni, ker nastaviti hoče novo pristno vino, kakršnega nima »niltče v dolini,- V»ak je imel za svojega soseda besedo* vsi •.*) si postali dflhri prijatelji, vsak se je spomnil krivice, katero je storil bližnjiku, iu Iz-kitšal jo je na lep način poravnati.
Ae tisto popoldne je pregledal župnik z l>: čem in nekaterimi možmi gabrovfrk* hi^e. Narftli so jih nekaj zelo poškodovanih bi poprave potrebnih, nekaj pa tudi še porabnih za zavetišča pred slabim vremenom. Kdor ni imel več svoje dobre in varne strehe, je bil nastanjen tja, kjer se je za silo dobil prrstor. Ob dan si ni vsak upal v poslopja; čeprav jc potresna sila znatno oslabela, zvečer pa je bil že vsak piši streho, četudi ne vsak poti svojo. «Smoletova hiša je bila tako olupljcna in rudra-pana, da za Daniča v njej ni bilo prostora. Pr<»-fesor se pred pričet kom šolskega pouka ni hotel vrniti v Ljubljano; le za toliko je bil namenjen tja, da spravi svoje pohištvo iz radejanega stanovanja. Ker ga župnik tudi v svoje deloma p<»drto župnišče ni mogel sprejeti, ga je nastanil k Cija-zovcu, čigar hiša ni trpela posetp»? škode. V ono podstrešno sobo, kjer je navadno spala <'ijazovče-vs Iienka,( je prenesel Smole najpotrebnejšo hišno opravo in lani se je naselil Danič z Reziko. Cijazovec skrsja ni bil vesel novih goltov, no župniku ugovarjati ni hotel. Morda kermu ne bo u-gajaio, da je tudi Rezika šla v gosti k Cijazovcu,
.ninii poflov niki iu s ptjlukomočjein vo<liln(: instance. naj si bo ta že posamezna oseba ali pa cel zbor. Tmljivo je, da zbuja taka prelistava o socializmu v nasprotnikih vtis kloštra ali kasarne, zlasti če
vidijo na individualistični svobodi sume prednosti in ne tudi perečih ran, ki jo razjedajo 1).
&e drug umeten pojav naše dobe je p<rtrdil ta vtisk, namreč državni socializem, ki se v bistvu prav nič ne loči od ntopističnega ali čuvstvenega siMMulizuia in ki ni drugega nič — po izjavi Liel»-kneehta na socialističnem zboru v Berlinu 1892 — kot državni kapitalizem, ki združuje veisko suž-njost z gospodarskim takorifrčanjeim. Tako imenovani državni socializem dokazuje le silno sugestiv-no ni (K- znanstvenega socializma ; spominjam le na znano odredim nemškega cesarja za sklicanje mednarodne konference o delavskem vprašanju, ali na znano okrožnico De conditione opificum, ki Je ž njo spretni Leon XIII. lovil dve muhi nn mah. Toda razvojne fe.ze se ne dado oatreti in ne preskočiti, int zategadelj nimajo v liberalnem iu individualističnem 'meščanstvu ne cesarske naredbe
in ne papeške ençiklike zaželjenega vspeha buržoaziji bi bilo seveda čisto všeč, če se ves presilen socializem zaduši v ljubeznivem objemu birokracije m državnega socializma, odkar je spoznala, <la izjemni zakoni in represalije ne zad »ščajo ne v Nemčiji in tudi drugod ne 2).
1) Na umetni socializem se ozira tudi Spencer v svojem drobnem spisu "Vrom liberty to slavery", ki je zadnji Čas i^šel v njegovem zborniku 44Problemes de Morale et <le Sociologie" (Paris 1H94).
2) Pn»ti državnem socializmu se obračajo v prvi vrsti individuatlistični in anarhistični ugovori Spencerja v njegovi knjigi "The Individual versus the State", 1885. Nato se je razvnela polemika med Hpeneerjem in LavHeyetn (44LYtat cl P indi-vidu ou darvvLiisjue social et christianisnie" 4' Rev. internat"), Florenea 1855). IV tudi Lafurgue 44Spencer e il Socialisnio" ("Critica Socinle" maj 1894).
(Dalje prihodnjič.)

morda bo kdo v trpkih slutnjah majal z glavo ter rekel: V lep zelnik so spustili sladkosnedo ovčico. No, takšnega črnogleda lahko potolažimo in mu povemo, da se je vedla mlada dvojica tako vzorno» do bi tudi najstrožji moralist ne mogel očitati ji kaj nespodobnega. Rezika je bila itak vedno v Lenkini in Poloiiičini družbi, in če jo je kdaj ogovoril Tone, zgodilo se je to dostojno, skoraj hialino. Čutil je izobilje globoke strasti v sob» ni tal* išni ljudji iskrenosti ne kažejo javno. Heziki pu se je zdelo, da mu je itak že povedala in izdala vse ono, o čemer je mislila zadnje čase, in da ima njiju medsebojna izjava veljavnost za vse življenje.
Kmalú po potresni noči še je'preselil stric Andrej tja, kjhr ne poznajo drugih obrcfcti nego one za dobra dela. #e poprej bolchen, se je še prehla-krivu vera, ki se bode razširjala preti koncem sveta —- ta*ko so'sodili v obče in nasploh razsodni možje. Iz mnogih glasov pa, ki so leteli po hVThoVski vasi, sc. je razločil glas Luke Kozlevčarja. Iu tako je I u.podtmjat zadirčni glas Koznevčarjev: 4<Stopite k meni, tužni m >žje in vsi v i. kar io \> hribovske vaši! Stopite in poslušajte! V » včiii, (»liko nn-dlog smo prestali od dolincev in kakšni» potrpe-čnost smo kazali. Tepli so oni nase pastirje, «ui smo molčali iu jnižali; oni so nosili bandera pred nami, mi smo capljali za njimi; zaničevali so nas in \ nič devali, mi suh» potrpeli; oni so pokjieali ua svet to nezaslišno šibo božjn mi srrn iim odpustili; v Vsem smo.se jim |M»korili zavoljo svete vere, ki nas je družila ž njimi: In glejte, to jutro pride k nam glas od njih, da go ni tistega največjega sovražnika človeštva, ki ga nočejo imenovati moja skromnn ustni! Kaj nam dokaže taksna ¿r-ditev, č.c ne to, da so zašli d olí ne i na mehko pot. krive vere, zakaj kdor taji le en del tega, kar je pisano n,ma več vere. In zakaj taje onegu, kateremu naj se rnzkrehne frobec, predno zine po krist janski duši! Taje ga zato, ker so veliki grešniki in ne marajo pripoznati oblnsii tistega črnega kralja, ki ga je Bog nalašč ustvaril /a to, da Ž njim poniža onef ki hočejo bit» glava, dvigne tiste, ki so bili rep. Zato js takšna moja misel i:i svet moj

je takšen: mi ne smemo stopati na polzko pot krive vere in ne smemo .se družili z onimi, ki sc naha-jajo na njej. Ce se dolinci |»ogrezujcjo v peklensko blat o, mi jim ne moremo braniti; ako j>a se ob pravem času prekinemo vse naše odnosa jc ž njimi, u-amili se nas Bog in ne lm nam žal. Idiino torej vsi, kar nas je, v dolino in predložimo gospodu župni-prošnjo, da nas prklele drugi župniji, ali da se ustanovi za naše hribe posebna sosesko, ker mi nočemo biti s krivoverci v nobeni dotiki več. In ta naša prošnja se mora predložiti škofu in posvetnim oblastvom na razpravo in v dovoljenje in potrjen jc, zakaj kdor nc gre po brvi, utone, kdor sc brati z grešnikom, v grehu se pogrezne!"
Tako je govoril Luka Kozlevčsr, ki je umel kakor oče Radreid pred bitko vneti z gores"o besedo svojo vojsko. Ko je videl vaščane za svoje strankarsko namene zml os t i ogrete, se jim je postavil na čelo. Zamrgolelo je po hribovskih potih in stezah in staro iu mlado je v gostih trumah drlo za njiiu v dolinsko,vas.	♦
Ko so prihrumeli pred cerkev, sta stala tam župnik in Danič iti nekaj dolinskih mož, ki so bW »že pregeledali cerkev in ocenili škodo. Župnik n hotel opravljati službe lrožje v cerkvi, ampak glasiti je dal, da se bo opravljala pred znamenjem kraj župiriškega vrta. Novica, da jc tudi Ljubljano zadel potres, sc je bila že razširila po vasi. O njej je vse govorilo, tisti ki so že stali pred cerkvijo, in .»ni, ki so prihajttli k službi božji. Kdor je imel v Ljubljani kakšnega prjatelja.ali sorodnika, je izkušal, da bi bolje slišal, priti bliže do one gruče, Vkateri je Danič pripovedoval, kaj je videl v mestu in na poti v Oabrovee. In tisti, ki so naj-bolj Želeli zve deti, kako je tam, so se spogledovali z onimi, ki so stali zadaj, in ti pogledi so pričali, dn jim težka misel atiska dušo. Vsi, ki so stali bIF zu župnika in Daniča, so l»W vglobllenl v veliko bol zaradi vsenorodne ne -č,f ¡n zdelo se je. da sedaj nobena druga misel nima prostoru v človeški glavi.
(JLtmee prihodnje!.)'
Izjave In resolucije o taktiki
IZJAVA GLAVNEGA ODBORA J. 8. Z.
» glavni odbor J. 8. Z. je na soji dne 12. maja rtipravljjtl o resolucijah, ki «o dospele na poziv kluba ¿t. ti v Raduički Straži. Obenem je razi»rav-Ijal tudi o iuicijativni resoluciji in predlogu istega kluba, ki gre za teui, da se razcepi J. 8. Z. v aek-
eije.
Ker se glavui odl>or ui niogel zediniti a formo iniciativnih predlogov, je sklenil, da se priobčijo vse resolucije v "Proletarcu" in "Radnički Straži" ,članstvo pa naj samo sodi o njih.
Glavni odbor J. S. Z.
fosiv kluba it. 6 v Chicagi, priobčen v Radnički Straži dne 25. aprila 1917.
Jugosl. soc. udruž. ¿t. 6 v Chicagi je na svoji nji dne 21. aprila sklenilo, da potoni Kad. Straže
(gniii svoje pop dno nezadovoljstvo glede uedelav-Aega pisanja slov. zveznega glasila "IV tarea".
Udruženje najostreje obsoja pisanje tega > lista v korist zaveznikov in vojne, kar je v nasprotju ne samo z najenostavnejšimi načeli med-usrodn« ga socializma, nego z vsemi v tem ozLru storjenimi zaključki mednarodnih soc. kongresov •ter konvencije soc. stranke v Ameriki.
Udruženje vidi, da je nemooče ostati v Zvezi i uredniki tega lista in vseui», ki so Istega mnenja, ker oni zamenjajo socialistično misel in gibanje v orodje mednarodnega klanja.
Udruženje kliče vse hrvatsko-sprske in slovenske klube, da izjavijo z ©žirom na to svoje mnenje in pod vzamejo izdatne korake, da se ta vojna atruja v naših vrstah onemogoči in da se s krivci postopa v soglasju s socialističnimi načeli m socialistično disciplino.
J. 8. U. št. 6. Chicago.
Resolucija in predlog.
Clinstvo jugosl. socialist, kluba št. ti v Chi-eagu je sprejelo na seji dne 11. maja t. 1. sledečo .resolucijo in predlog:
f Znano dejstvo je, da ni odkar datira naša
Jugosl. soc. zveza kot taka, na pol centralistična od tedaj pa do danes nobene sloge v gl. odboru. Karkoli se je važnega podvzelo bodisi od strani Slovencev ali od strani Hrvatov in Srbov, je naletelo vedno na ostro opozicijo .Vsled takega ne-•ložncga dela se je nrnogo stvari opustilo in ovirani so bili tudi važni zaključki. Tako na pr. ustanovitev tiskarne, nastavljanje zveznih agitatorjev, gradba zveznega doma i. t. d. V mnogih slučajih so sodrugi 81ovenci ovirali razvoj tega dela, in imeli so zato tudi razloge. Njihova Polipoma Jednota, v kateri so oni odločujoči člani, sama dela na to, da danes ali jutri dobi isto, kar želimo tudi mi. Dom že ima in postavila je tudi agitatorje, ki delajo zaeno tudi za " Proletarea ".
Poleg tega se sodr. Slovenci še do danes niso sprijaznili s f > polovično centralizaciji», proti kateri so delali z vsemi silami. Pokorili so se večini in strankini disciplini ,toda bili so s tem vedno nezadovoljni in ta nezadovoljnost se je očitno kazala na sejah gl. odbora.
Toda to nito edini vzroki. Danes «e razhajamo nekaj tudi glede načelnosti. Oni zavzemajo glede na svetovno vojno svoje stališče, a mi zopet svoje. Oni priznavajo na pr. neke vrste ljudsko obrambo tudi pod kapitalističnitn sistemom. Mi to odločno odbijamo. Oni priznavajo današnjo vojno na strani zaveznikov kot vojno za demokracijo in seveda za socializem. Mi tudi to zanikamo. In tako vidimo d^e nezdružljivi stroji — ogenj in voda! Vsi znaki torej kažejo, da se nahajamo pred veliko težkočo, ako oitanemo še nadalje v zvezi. Tudi če se ena ali druga struja pokorava strankini disciplini, bi prišla podobna vprašanja danes ali jutri zopet na dan in bi sc na ta način lahko prepirali brez konca in kraja. Da se temu izogne, je
Krišlo članstvo kluba št. 6. do zaključka, du sc ratsko razidetno m stavi vsled tega sledeče predloge:
1.	Da se »Ingosi. soc. zveza razdeli v sekcije.
2.	Ia člani pripadajo sekciji one narodnosti, za katere glasujejo.
3.	Da se zvezno imetje razdeli sorazmerno.
po številu članstva ene ali druge sekcije.
4. Da se odločitev o imenih bodočih sekcij pre* pusti članstvu sekcij.
">. Da imajo pravico do glasovanja v tej zadevi saiuo člani, ki »o vstopili v zvezo pred 1. mu jem 1917.
Ostale klube prosimo, du po pravilih podpro naš predlog in uiu omogočijo splošno glasovanje.
•Jug«»si. soc. klub št. 6.
Valent. Suša.
Chisholm, Minn.
Gl. odboru J. S. Z,
Sodrugi! — J. S. l\ št. 22 je na svoji seji dne 29. aprila pretresalo pisanje naših zveznih glasil ter je sprejelo resolucijo, katero vam pošiljamo kot protest proti pisanju "Proletarea
Sodrugi l — Sedaj, ko tie oblaki dima ni pare, ki se je vzdignila iz krvi {»mučenega človečan-stvu, seihij ko nujmizernejši evropski socialpotriot vidi svojo veliko «noto in ga peče vest zaradi toliko prelite krvi bednega in nedolžnega narodu. Mar sedaj ko grom, ki gre pred burjo, ki hoče požreti vse krivce, ki so doprinesli strašno klavnico ljudi, sedaj ko naša stranka ostuja zvestu svojim natVlom in ko vsako iskreno bitje z žalostnim srcem pričakuje, kdaj bo ta tako zaželjeni mir. Mar sedaj, ko je Internacionala uprla vse svoje sile, da naredi konec ubijanju delavskega razreda, hočemo^mi jKmovno «lati udarec, od katerega se je komaj vzdignila! Ne ,sodrugi! Tega ne smemo storiti. Mi se zgražamo nad postopanjem p<isaiueznih s od rogov okrog Pr«>letarca in Hocia(patriotov v naši Zvezi. (Movo jim je žal, da ne morejo in da nimajo prilike, da začno vojsko v tej kulturni vojni za *4socializem'\ Sedaj ko smo preganjani od naših patriotov vseli barv in okradeni še tisto malo svobode, kar eno je imeli, in ko je trelm da bomo najbolj čvrsti, sedaj so nas naši sodrugi pri Proletarcu zapustili in naredili iz našega glasila pravo patriotično krpo ali vojno glasilo ameriških džingoistov; Mi najest re-je protestiramo proti takemu delu in se studim«), da smo kot člani skupaj v eni zvezi. Zahtevamo, da «e a takim pisanjem takoj preneha ,uli pa «la sodrugi izstopijo iz zve^e ter naj vstopijo v službo Jugosl. odbora in «»stale šovinistične bande, ker s svojim pisanjem morejo koristiti samo njim, ne pa naša skupni stvari. Sodrugi, mi zahtevamo, du gl. odbor J. S. Z. podvsame v tej sadevi takoj korake, sicer se bomo mi obrnili na članstvo naše Zveze in verujemo, «la bodo krivci debili zasluženo kužen.	^
Naprej, sodrugi! <lo končnega cilja, nikoli nazaj v močvirje, iz katerega se vzdigujemo.
Jugosl. soc. udr. št. 22 M. E. SoStarieh, ta j.
W. Allis, Wis., 5. maja 1917. GL odboru J. »S. Z., Chicag«», III. Sodrugi:—
Znano vam je, da je zvezno glasilo Pn»lctarcc zavzelo zadnji čas tako stališče, ki je nasprotno načelom socialistične stranke v Ameriki. IVole-tarec namreč odobrava akcijo vladajočega razreda v Ameriki in tr«li, da votli v zvezi alijeev vojn«» za demokracijo, medtem ko je stranka na svojem zboru v St. Louisii izjavila, dA je to kapitalistično imperialistična vojna. To je torej protislovje, kateremu je treba zastaviti pot, kajti sicer iinamo dve stranki v eni. Zato apeliramo na gl. odbor, da to stvar spravi v «klad.
< e je kaj takib 'Vsodrugov'\ ki mislijo, da je vojna opravičena, bi morali iti na fronto in s tem pokazati sv«»jc prepričanje; istočasno bi bilo cd njih pričakovati, da izstopijo i/, soc. stranke in bi jim dali kredit.
Nadajoč se, da bo gl. odbor to ssdevo rešil z zadovoljstvom, ostajamo vaši za mednar«>«lni socializem
Jug«»sl. «<»c. ud ni ž. št. 35.
I. Celich, tajnik.
RESOLUCIJA
Milwaukee, Wis., 7. maja 1017. sprejeta na seji udruž, št. !) v Milwaukee, dne 27. aprila 1917.
Z ozirom na dejstvo, da sc spor izmed obeh
glasil naše Zveze ,katerega je naš zbor v Chicagi začasno rešil, zopet pokazuje v večji m bolj ne-varui .meri, t. j. da ae glasila razhajajo v .^tuljenju z ozirom na tolmačenje nazorov glede militarizmu, vojne in ljudske obrambe, dctuokruege h) socialističnih načel, in sicer v'tuketn'obafgu, «la bi razliku mogla imeti resne posledice za naš** gibanje, se članstvo udr. št. 9 na noben način ne more strinjati s stališčem, ki ga , zastopa «lov* glasilo MProfetaree", ker je prepričano, da nc stoji na stališču mednarodnega socializma in ni uič druzega kakor umetno soglašati je političnih izprememb na škodo socializma; zato konštatira, da je Proletarec s tem, ker odobrava vojno Zcd. driav v Evropi, nazivajoč jo "vojno za demo-k racijo in socializem ", popolnoma opustil raare-den boj in izgubil ves ugled napram mednarodnemu socializmu. Dalje zagovarjajoč podaljšanje vojne med Ruaijo in Nemčijo, ustvarja a kapitalistično vlado na Angleškem, Francoskem, Italiji itd. teoretičpi kompromis, pada Proletarec na stopnjo buržvaziu^ga lista in gubi značaj in veljavo med raz rednoza vodnimi delavci.
Prepričani, da se ti dve sekciji naše Zveze ne bosta z ozirom na gornja vprašanja nikdar* ze«li-nili — in na temelju dejstva, da je slov. sekcija naše Zveze bila takoj v začetku evropske vojne navdahnjena z nacionalnim duhom, »jnatrumo v interesu uspešnejše socialistične propagande nujno predložiti sledeče :
Da ae ti dve sekciji popolnoma razdelita tako, da bi Ilrv. srbska sekcija owtala zvesta soc. načelom in mogla uspešno in brez zapreke voditi boj za odpravo sistema, ki ustvarja v naftjh vrstah take Škodljive zmote in ovira izvedbo nove družbe za boljše človeštvo.
Naj živi mednarodni socializem.
«Jugosl. soc. udr. 9 J os. Uldriau, t a j.
. Détroit, Mich., 5. maja 1917. 01. odboru J. X. Z., Chicago, 111.
Cenjeni sodrugi !
Vsled zaključka jugosl. s«»e. udruž. št. til na izredni seji vam pošiljam resolucijo, z namenom da jo gl. odbor pozna tu preda v tisk naš m glasilom 14Radnički Straži" in "Proletarw".
Resolucija in Izjava sc glasi:
Spoznavamo in uvažujemo, da živimo danes * v d«)bi največjih iu najhitrejših izprememb. Priznamo istotako, da je vse, kar je nujno za družabno iivljenje, na potu sočasne «popolnitve pod-vržemo zakonu «talnih izprememb. Seni vključujemo sistem industrije in proizvajanja, gospodarstvo in politiko, vso znanost in literatui-o ter vse ostal«», kar potrebuje človek za svojo kulturo.
Prav dobro poznamo namen iti moč Jugosl. soc. Zveze v Ameriki in vemo, da danes še ni tako unjčna, da bi mogla vplivati ali odločevati o velikih vprašanjih, ki se tičejo bodočnosti sveta. AH znamo tudi to, da čakajo J. S. Z. najvažnejše na-Icge in pozivi, m sicer v najkrajšem času, da postavi po tej vojni na noge vse najboljše sile, ki imajo izkušenost na polje razredne prosvetc in boja; da bo treba akrheti za dobro urejeva t tisk in literaturo, kakor tudi za moč na materijalim sredstva. Treba bo, da se postavi na čelo in du v<»di največjo vlogo razrednega Imja, bodisi v Ameriki ali po krajih na slovanskem Jugu.
Da bi bilo to veliko nalogo, ki nas čaka, mogoče uspešno izvrševati, je potrebno, da so v njem združene vse tri sekcije : hrvatska, »rpska in slovensko, in da imajo vse tri približno enako zastopstvo. Poleg tega je nad vse nujno, da sc poleg teh treh pridružii Zvezi še bolgarska sekcija, katere žal do danes še nimamo. Iz tega je vsakemu iskreno mislečemu aodrugu lahko jasno, da je naša dolžnost, da se Zveza poj ara, ne pa da se cepi! Vprašanja, ki so nastala volcd vojne in svetovnih dogodkov, ki se odigravajo do gotoyc meje proti «tališču soc. stranke in naSe Zveze, glede ljudtke obrambe in socialpatriotov »izgleda, «la bo rešeno potom splošnega glasovanja socialistične stranke o izjavah večine in manjšine.
Vsled tega bodi zaključeno:
1. Apeliramo na vse članstvo J. S. Z., da gori navedene razloge dobro preštudira ter da sc pri-
družuno vsi delu In tako razširimo ki podpremo
okeijo naše Zveze.
a) A.pelirumo' ur vj«' aadruge, da za\ žejo/-*, š^odlji- I K>lu " • '	' • '
tjem, da m? izključi «lov, sekcija ii J. »S. Z.
2.	Zahtevamo .od gl. odbora, da tt^oj t - tuši izzivalno pisanje v "Rad. Straži" in "Prole-turcu".
a) Zahtevamo, da sodr. uredniki pišejo v naših glusilih samo to, kur je koristno za članstvo J. S. Z. ter du opuste vsako nadaljno osebno po-^ letn i ko.
3.	Zahtevamo,'du upravni odbori mlstopijo" več prostora v naših glasikih za dopisovanje mi
zunaj.	'	'■ *' *
Jugosl. srn*, klub št. HI Milan Kokanovich, tajnik.
Resolucija.
Jugoslovanski socialistični klub št. ti v Chi-eagu, lil., je priobčil v "Kadnieki Straži" dne 25. uprila t. L poziv, v katerem najprvo našteva, kako se nc strinja in kako cbaoja stališče "Proletarea" v pisanju, z ozirom ua sedanjo vojno. Dalje poziva vse hrvatske, srpske in slovenske klube J. S. Z. naj se izrazijo, protestirajo in ožigosajo pisavo ki stališče "Proletarea" ,ter pod vzamejo izdatne korake, da sc "vojna strinja" v J. S. Z. onemogoči.
Ker pravila govore Jugoslovanske socialistične zveze jasno in določno, — glej točko 50 in 51,
—	da se imajo vse resolucije, ki se ttfejo glavnegu odbora, socialistične stranke ali načelnih vprašanj socializma poslati najprej gl .odboru J. S. Z.
—	knštatira glavni cdbor na seji dne 12. miaja 1917, da je klub št. (i na ta način kršil pravila.
Zato bodi sklenjeno, da klub št. 6 v teku lOtih «lili, to jc d«» 22. maja t. I. pojasni gl. odboru, da li prevzame odgovornost za priobčenje dotične objave v "RadnVJki Straži". Ako klub ne prevzame odgovornosti in jc bila dotična objava obeloda-izredni seji, vam pošiljam resolucijo, z namenom, njena od strani posameznikov, brez vednosti kluba, naj klub navede dotičnike, ki so to objavo obelodanili. Ako klub v rečecieni roku ne pošlje nr.bene izjave, smatra gl. odlsir J .S. Z., da klub st. 6 prevzame uratlno vso o<lgovomoKt na se. V tem slučaju ima glavni tajnik nalogo, da takoj suspendira klub St. (> za dobo šestih mesecev iz J. S. Z.
Komentar.
V objavi kluba št. (» sc pravi, naj «e uvede di>ciplina; to je seveda lepo in prav. Mar bi pa ne lalo še lep^e in pravllnejše, če bi uvaŽevali in se držali discipline tem, kjer jo tisti, ki jo vedno priporočajo, tudi vedno in dodedno kršijo? Fra-zarija in hinavščina je, če kdo priporoča disciplino na eni strani, na drugi pa tolče z loparienr po njej.
Socialistična konvencija v St. Lonis, Mo.,' je sprejela med drugimi reuilucijami tudi r« »olti-cijo, ki nalaga socialistični stranki Amerike, nr.j dela na to, «la b«nlo na bodo/em mednarodnem «ocialiati^rtem zIkmoi zastopan»» vse frn':Hje. i:t nastale vde»l rav.lHniih til.tivp.ib n«. t «>v v času vojne, s čimer je ko »ve tei'» pri raala, da mi sc la-nji kritu-ni dnovi«veliko, za proletarijat še r.e pc i>olnoma rešeno vprašanje, in da je zato treba strpnosti i,n tolerance. Socialistična stranka Amerike, katere del j? J. S. Z., je vedno in z vso oJ-ločnoatjo zavračala "lov zoper heretike" (])oseb-no če so sc ti lovi nanašali na tako zvune "^ks. o-municijske dekrete", ki prihajajo zadnji čss tako pogosto od kluba št. 6, ki vedno priporoča disciplino, pa jo najrajši sani krši.
Končno izjavlja glavni od!>or J. S. Z., da se popolnoma zavedn svojega dela in odg«>vorncst napram članom J. S. Z. in celokupne socialistične stranke. Zagotavlja vse člane, da bo po svoji najboljši mc^i delal na to, du l»o vse njegovo delo v soglasju s so«'ialisiič-nani načeli, ne tnore in ne sme le pa glavni odbor ozirati na resolucije, ki so bile priolH-ene od kluba St. 6 na pravilo krši ji v način v "Radničk! Straži" in jih zato proglaša za neveljavne.
01. odbor J. S Z.
Preillogeno po sodr. Pr. Šavsu.
Finance po vojni
Socialistični poslanec Vogtherr je v nemšem njhstagu napadal vla«lo, češ, da se poslužuje pri zbirkah za vojno p«).sojilo sumljivih metod. Vojaki na bojiščih so bili baje prisiljeni podpisali doneske za vojno posojilo in pod«*ben pritisk se jc vriil tudi na konsumne in produktivne zatlrugc. Sklicujoč se na neki članek v "Tages Zeittuig" j« tudi dejal, da je postala varnost hranilnih vlog I in obresti dvomljiva. Omenjeni list jc pisal, da ■pore dati vlaila jamstvo za varnost le tedaj, če do-Nemčija veliko vojno odškodnino,, Finančni minister je ostro protestiral, češ du h«xlo vlagalci na vsak način varovani. Kar se tiče |>fwipihovanja vojakov za vojno posojilo, jc pa iz-rckel svoje prepričanje, «la je bilo popolnoma prostovoljno.
Take reči so vedno "popolnoma prostovolj-V nekaterih deželah jemljejo ljudi za prosto-voljce k vojakom; ampak gorjč takemu pro«to-če ne bi prostovoljno prišel l Vojakom na fronti gotovo ne žugajo ,da bodo ustreljeni, če nc podpišejo vojnega posojila; saj se dobe «Iruge niMode, da se dosežejo "prostovoljni" vpisi. To n' h na Nemškem tako. Tudi v Ameriki jc se<laj ^polno "prostovoljnih" doneskov za "R«le«M Iu? d™*6 vojne namene, tudi za take patrio.-Illtie Kamene, ki niso za vojno pravzaprav nika-potrebni, n. pr. za velike zastave na tovarnah i t. d.
. ^'jega pomena je pa na vsak na«rin to, kar £ Vogtherr dejal o varnosti vlog in obresti, živ
kT%i ne more trditi, da je finančno vprašanje, ki
... . »

«In» sledilo vojni, že rešeno. Ne le nu Nemškem, ampak v vseh deželah, zlusti v tistih, ki so zapletene v vojno, nastanejo finančni problemi, kakršnih še nikdar ni bilo. Predvsem so ogromni v«»jni dolgovi zadeva, ki se z dosedanjimi finančnimi mct«)dauii na iioIkmv način ne bodo mogli rešiti. •Nihče si ne more domisliti ,na kakšen način naj bi sc nar«»«hm bogastvo po vojni tako silno pomnožilo, da Iti se mogle brez nepopravljive škode za produktivne sloje odplačevati nezaslišane obresti in še povrh amortizirati glavnice miljardnih posojil.
Zato pojo nemški nacionalistični listi neprenehoma pesem* o veliki vojni odškodnini, ki jo mora dobiti Nemčija; prav to je zanje t ml i glavni razJog, da "mora" Nemčija zmagati. Na drttgi strani so zavezniki do zadnegn času trtlili, da mora Nemčija plačati vojn«» odškodnino, ker je zakrivila vojno.
To bi bila seveda za eno stran rešitev, če bi «Irnga poplačala njene vojne dolgove. Ali brez «*b-zira na vse drugo plava ta špekulacija po vo«li, ker ni n«>hcna država tak«» bogata, da bi mogla kar poseči v *ep in plakati poleg svojib dolgov še sovraŽnik«»ve. Ilazun tega pa tudi ne more nobena država želeti takega gospo«larskcga uničenja druge ,četudi «lattes sovražne «Iržavc; tega ne bodo dopuščali po vojni kapitalistični interesi.
Naposle«! je pa zopet ruska revolucija tisti faktor, ki je presekal te odškodninske zahteve. Ritski socialisti, ki so postali glavni element v novi vladi, stoje odločno proti odškodninam, in za-
vezniki bodo morali sprejeti to stališče.
S tem se prepreči popolno gospodarski» uničenje tc ali one skupine; ali velikti finančno vprašanje vendar s tem ni rešeno. A treba ga bo rešiti . na vsak način. . Tekom vojne so razne* vlftdc ntoiiopolizirala. le industrije. Storile so s tem nekaj, kar zahtevajo socialisti, dasi ne mislijo, da je tako monopolizi-runje že socializem. Storile so to, ker drutgučc nebi bile mogle voditi vojne, liuzna znamenja pa kažejo, da be^ifalljtf vlade na povrnitev dojičnih industrij in prometnik naprav v privatne roke, ampak «la jih" nameravajo po končani Vojni pri«lr-žati. ^	.
Tudi v tej nakani ni nič socialističnega Vla-«lani ne gre niti za to, da bi organizirale dotične industrije za najuiipeSncjšo socialno produkcijo, in za blag«>r zaposlenih delavcev; ampak dosegle bi ra«le profite, ki hi jini omogočale odplačevanjp dolgov.
Vendar pa Tahko Oifobravamo take načrte, kajti v rokah vlade koncentriran«» industrijo prevzame «lanes ali jutri «lelavski razred veliko lože, kakor majhne, raztresene kratnarije. •
Sicer ne moremo prerokovati, kakšne izore-meiobe sploh še nastanejo tekrtm vojne. Kakor na Rus(Tetk*iP tudi ilnrgodfatogoee, da si pribori socializem važne postojanke; vojna sama na sebi silno ispreminja razmere in qe atoji socializmu na straži,izčrpa iz tako ¡spremenjenih ra«mer lahko v enem letu več, kakor sicer v dolgih desetletjih. Zaradi» tega je tudi mogoče, da pade ves doseda-
t	~ p S	*'<►'
nji finančni ¡tistem, do smrti pobit in «la sc odpre uajširša pot apcialrzrau samcnni. u
Policija v Ber|inu je najprvo članom s«»ciali-»tične manjšine, ki so sc hoteli udeležiti konference v Stockholinu,odrekla potne liste. Večina jc te-laj izjavila, da tudi njeni delegati ne pojdejo v St«»ekholm, če sc onemogoči potovanje manjšini.
.„ Ta izjava jc bila zelo potrebna; kajti če bi prišli Schcideniannovci z dovoljenjem nemške vla«le v Stockholm, inc«ltem ko bi bilo drugim so-einlistoni t«» prepitvedano, bi jih hočeš nočeš morali povsod smatrati za «lelegate nemške vlade. P«» našem mnenju bi bila tedaj konferenca sploh nemogoča, ali pa vpaj brezuspešna, razmerje btc<l nemško večino in «|rugiini socialističnimi strankami in frakcijami h} pa p«vstalo še licznosnejše, nego je bilo doslej, j
IV«»test večine je imel ta uspeh, da jc nemška vlada zrušila ukrep policijskega ravnateljstva in vsled tega so tudi dlani manjšine dobili potnice.
Kakor p«>roča list "Social Dcnmkrateu", jc sodrog VamierveMe izjavil:,
"Netmogoče nam je sprejeti rok<«> ucnkšksh socialist«»/, ki stikaj«» z dmgo kaj-zerjev«» r<iko. S tem pa tli rečeno, da ne odobravamo Iniciative bo-" landskih in skandkia\-skih sodrngov, ki ski.oujejo \-se de.le Invternaci jnale v Stockh«»Jm".
Francija je razglasila iie«Klvisnost Albanijo. Ta raaglas je zelo na papirju.
PROLETAREC
UST 2A INTERES K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSJ KI TOK Eli.
— LMlotk ta isdajatvlji —-
Japsisf laika dtliska Htkma dnibi
_ t -iicifo, Illinois.
Naročnina: Za Amiriko $2.00 sa celo leto. $1.00 U pel leta. Z» Evropo ti. tO ta celo leto, $1.26 «a pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi kivaliila je poleg novega naznaniti
__tudi stari naslov.	_
OImIU IIihibJU f—h.rl» JU«ML
• — — US»tU— MM v Ameriki. —
Tee pritožbe glede nerednega pošiljanja flfta in drugih ner*lno*ti, je poiiljati
predsedniku družbe Frank Udarich, 1043 Blu« ItUnd Ar.,
Ch»c«got Ml.
PR©LETARIAN
mmd p^lbM mrr TMMIV by
kiti Slivi» Weriaia'i Psbiskisf Cupii; Ckienio, Ulissis.
Bnbecription ratee: United Statee and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half ytar. Foreign countries $2.60 a year, |l tl fee half year.	-:-
Advertising rates on agreement.
If A S LOV (ADDRESS):
«PROLETAREC*9
W. »1. STEKKT. CHICAGO. ILLINOIS
0 SOCIALNEM BURU.
PROLBTAREO
"" —'iTTTI T	~
O izjavah strankine konvencije.
Razni ameriški kapitalisti menijo, da morajo delavci v vojnem času opustitf vse. zahteve po zboljšanju svojega položaja. Kajpada utemeljujejo to s patriotizmom. Xekoliko jih je v tem mišljenju u-trdil tudi Gompers, ko je govoril o potrebi socialnega m m v dobi vojne.
Mi bi se s takim socialnim mirom popolnoma striujali, če bi i-meli v deželi same take kapitaliste. ki bi razumeli položaj in bili resnično patriotični — ne le z jezikom, ampak tudi s srcem. , Tak patriotizem bi jim moral govoriti tako le: Naša dežela je zapletena v vojno, in po geslu 14Our country, wroivg or right" želimo ,da zmaga. Kako ji moremo pomagati do zmage? Nas je peščica in če grenio vsi v francoske trenče, nizale že to dosti. Ampak mi Imamo tovarne, plavže, ladjedelnice, rudnike, železnice, farme, velike kakor kraljestva. Vse to potrebuje sedaj stric Sam. Vse to mu damo na razpolago; naj porabi vse, da doseže najboljši nspeb.
Vemo, da to ne bi bila izpolnitev vseh naših zahtev. Zedinjene države ne bi s tem postale socialistične, kakor kriče kapitalistična glasila, čim slišijo le besedico 44 Pod rža vi jen je.'' Ali mi znamo •biti potrpežljivi, pa bi se za enkrat zadovoljili s tem polovičnim korakom; potem bi pa delavcem pokazali, kako dobe z osvojitvijo politične moči industrijska in prometna podjetja v svoje roke in lahko izpremene monopole v kolektivno lastnino.
Medtem bi morali delavci seveda govoriti s striconi Sumom, <lo-spodom kon^resnikom bi bilo treba dopovedati, da mora delavec v javni službi prav tako živeti, kakor v privatni, da potrebuje zato plače, kakršne so primerne splošnemu položaju, da ne sme biti z delom preobložen do omedlevicc, da mora biti za brezposelne prostora i.t.d. Iii če bi 'bili gospodje kon£fesniki dovolj razumni, da bi zakonito zagotovili opravičene delavske zahteve, tedaj bi bil v deželi lahko socialen mir.
Zedinjene države bi s tem storile veliko delo, zlasti ker bi potr-' dile, da se res bojujejo za ideal demokraciji, rn mi bi jim morali verjeti. Obenem bi dale svetu krasen zgled in pri delavstvu vseh 4 dežel bi si pridobile največje simpatije.
Ali doslej nismo opazili nič takega nagnenja pri ameriških kapitalistih. Slišimo pač njihove proteste proti davkom na profile, vidimo njHiov napor, da bi vsu tftomena vojskovanja odvalili na delavski razred, in če kličejo po socialnem miru, ne pomeni To zanje nič druzega, kakor pravico do brezobzirnega izkoriščanja.
Za tako ceno je pa socialni mir nemogoč. Torej se mora nadaljevati socialni boj "povsod, kjer se pokaže potreba. In delavstvo mo-' rA skrbeti, da bo tudi v tem boju močno.
Gogoljev "Revizor" je najzna nicnitejša komedija izmed vseh. kar jih je bilo v Chicagi v slovenskem jeziku uprizorjenih.
Kam pojdete v nedeljo? Razume se. da v Cicero, kjer u-prizori Slov. soc. klub štev. 1 4 Re-
vizorja'.
V	ameriški socialistični stranki so sklepi zadnje konvencije v St. Louisu na splošnem glasovanju. -Dve izjavi sta nam predloženi "O vojni iu militarizmu", in članstvo se mora odločiti za izjavo večine ali za izjavo manjšine. Soglasno s sodrugoiu Spargom upam, da bo izjava večine zavržena od pretežne večine članstva in pokopana v tisti nič, iz katerega najbolje nikdar ne bi bila vstala. Žal mi je, da ni na glasovanju take izjave, ki bi popolnoma ustrezala velikim potrebam seda-njega resnega časa; ne kale torej nič druzega, kakor glasovati za izjavo manjšine, ki sicer nikakor ne pove vsega, kar bi bilo važno in potrebno, ki pa vsaj ne obsega ničesar, česar ne Im mogel mirne vesti (»odpisati ne lo načelom zvest, ampak tudi na stvarne potrebe proletariata in socializma misleč sodrug.
Kar ima izjava večine na sebi privlačnega, je njen (bobneči ton. Kakor da slišiš veliki zbor s pozavnami in tromboni, z bobni in pavkami; toda orkester jc razglašen fai skozi melodijo hresče neznosne dioonance. Tudi kdor bi ne vedel, kako jc potekala tra<gk\na konvencija v St. Louisu, mora jmj izjavi večine spoznati, du je ni izdelala nikakršna složna večina, kajti tej izjavi jc kompromis nezdružljivih nasprotij na čflu zapisan. Odtod diso-nanee, odtod boleča protislovja.
Izjava ima razne stavke, ki jih pač brez pomisleka podpišem. Ali zaradi nekaterih sprejemljivih stavkov ni mogoče pogoltniti celega spisa, katerega sprejem bi bit katastrofalen udarce za socialistično gibanje v tej deželi, lit vendar sc je mogla ta izjava poroditi le na ta način, da so delegat je z obeh strani takoz vatie večine zaradi nekaterih njim ugodnih izrekov z resignaeijj sprejeli trditve, ki jih v *rcu odklanjajo ali pa si sugerirajo, da pomenijo kaj druzega kakor izrekajo.
Človeku se zdi, kakor da je konvencija v St. Louisu sama sebe sraafrala za navaden ljudski shod, kateremu je namen pridobiti kaj novih članov za stranko. Razume se, da morajo biti besede na shodu kakor na konvenciji socialistične. Ali če meram človeku, ki šc mina pojma o socializmu, dopovedati, da je njegov prostor v socialistični stranki, moram pričeti s tem, kar mu ho najbolj dostopno; konvencija stranke mora biti pa vendar nekaj druzega, kakor zbor začetnikov, in ne >nne trobiti, da je "strogo načelna", ker plava neprenehoma le na površju.	_
Kar govori izjava o vojni, je pa tako neusmiljeno povrono, kakor da nima socializem že nekoliko desetletij teorije in prakse za sabo. Zdi •se sicer korenito načelno, če se pravi: 44Vsako vojno v našem času provocirajo kapitalistični razredi dotfčuih držav;" ali resnično to ni Lahko se pravi, da vodi kapitalistični sistem v vojne; iz tega sledi, da ni svet varen vojne, dox:er Je kapitalističen. Nikakor pa ne sledi, da ui tudi druicih vzrokov, ki lahko porode vojno. Ce vidimo, da se je v raznih deželah poleg razvijajočega se kapitalizma ohranilo na kupe fevdalizma in vemo, da je v preteklosti fevdalizem povzročal vojne, tedaj je naraviK), da lahko ta v sedanjost rešena preteklimi še vedno povzroča vojne, in sicer tem lože, čim več moči ima.
Nikdar ni »nehala socialistična stranka očitati kronan im glavam greha, ki so ga storili s to vojno; a če je bilo to očitanje opravičeno — in z gotovo rezervo je gotovo bilo — tedaj se v dokumentu stranke ne *»me naenkrat prezirati vloga, ki jo igra monarh izem.
Re.i je, da je ves delavski razred gospodarsko zatiran. Zato pa vendar ostane resnično, da jc na «vetu tudi narodno in versko zatiranje. Koliko črnila se jc prelilo zaradi zatiranja Židov v Rusiji! Koliko se je papirja popisalo zaradi irskega vprašanja! In prav v sedanji vojni ko vzplapolala narodna vprašanja na vseh koncib in krajih. Kako sme stranka utajiti pomen nacionalnih vprašanj v mednarodnih odnosajih?
Prav sedaj,, ko traja vojna že tri leta iu je prišlo na dan tisoč začetkoma skritih dstaljev, ne sme stranka zagrešiti površnosti hi frazerstva.
Ali izjava večine je zagrešila več. Prezrla je, da.se je položaj, ki se vedno izpreminja, tudi tekom vojne izpremonti. Recimo, da je šlo ob izbruhu vojne lo za kapitalistične interese; izjava bi tedaj lahko konstatiral«, da je vojna izbruhnila na ta način. Ampak sedaj je vprašanje: Kako je s to vojno danes? Kakšne cilje ima vojna sedaj na eni in kakšne na drugi strani? Potem: Kakšne rezultate more prinesti vojna sploh, kakšne ama-#a one, kakšne zmaga druge strani? Vprašanje vseh vprašanj za stranko, ki hoče biti socialistična, Internacionalna in ki hoče varovati interese proletariata, pa je to: Kakšni bodo sadovi za socialitičen p rolet ar bi t v enem, v drugem, v tretjem slučaju?
O vse urteni ne pravi izjava večine ne l»ev ne me v. Pomaga si z 44 velikim principom," z bombastičnim apelom na delavce vseh dežel.
Nič ne bi ugovarjal, če bi bil stavek, da naj vsi delavci odpovedo vsako podpora za vojno vsem svojim vladnim, v izjavi, ako bi mu sledila neizogibno ]>otreba logična dopolnitev. Tak apel sloni gotovo na socialističnem načelu, le da je danes njegova uiuzika žc zelo slabotna. Saj to ni prvi apel tekom te vojne in izza absolutne neuspešnosti vseh dosedanjih podobnih pozivov jc njegovo ponavljanje v Ameriki le nekoliko šab-lonsko.
Vendar ne bi samo aui sebi nič škodovalo. Toda ameriška stranka mora ««pomladi 1917 pač spoznati, da so taki apeli lahko glas vpijočega v puščavi. Zato bi si bila morala kiuivencija predložiti vsaj vprašanje: Kaj, če bo naš poziv tako neploden kakor vsi dosedanji?	•
V	stvari je pa vendar tudi še nekaj več, nego je opazila večina. Odrekanje vsake podpore za
vojno je lahko socializmu koristno, če se izvrši v vseh deželah. Toda kaj, če bi ubogali ta apel pro-letarci v demokratičnih deželah, ne pa oni v avto-kratičnih?
Na to socialist kratkomalo ne sme reči, da mu to ntf ni mar. To ne bi bil socializem, temveč idiotičeu fatalizem, fte več: Rilo bi neodpustno izdajstvo. Kajti s tem bi sc» demokracije na milost iu nemilost irročile avtokracijam.
Odreči vsako podporo za vojno je ntOgo& le po sporazumu vseh in le tedaj, če imajo vsi poleg volje tudi moč, da izvrée ta namen. .
' Premislimo stvar realno: Na Rukkem nun delavstvo danes nedvomno veliko moč; na 'Nemškem nima skoraj nobene. Mi apeliramo na ene in na druge, naj odlože orožje uli pa naj ga obrnejo zoper svoje zapovedivike.
Rusi nas bodo — recimo — slušali, Nemci pa ne. Kaj bo rezultut? Demokratična Rusija bo vržena ob tla ,avtokratična Nemčija bo pa trkim-firala.
In to naj nas nič ne l>ri<ga? In to naj smatramo za socialistično?
Bilo bi dobro, če bi bilo to le absurdno. Ampak zločinsko ji». Vncbovpijoč greh nad interesi socializma je.
Cel kupček^radikalist.čuih, a z ničemer podprtih fraz je nagrmaden v odstavku, ki se začt lja s teorijo, da ta vojna ni vojna zoper iuililari»tičui režim centralnih sil. Gotovo i»čejo ameriški kapitalisti v tej vojni profita ;ali vojna zoper centralne države je obenem tudi vojna zoper njih militarističiio avtokraeijo; kajti zinuga nad temi silami ne pomeni uničenja nemškega in avstrijskih narodov, pač pa uničenje ondotuega režima. Da se ne more nobeni državi dati demokracija od zunaj, je le tedaj resnično, če ui v dotičnem na-' rodu samem nobenih pogojev za demokracijo. Ali če hoče narod demokracijo, pa je preslab, da bi si jo sam priboril, se mu od zunaj lahno pomirga do nje. Naj bi večina le malo odprla zgodovino! Pomoč avtok rat ične Rusije je prinesla balkan-kim narodom, trpečim pod sultanovim despotjz-mom, prav izdatno demokracijo, dasl ruski ea-zem tega gotovo ni nameraval. S tem večjo pravico se .more pričakovati od današnje Rusije, da bo pomagala demokraciji na Nemškem.
Da bodo kationi pobijali ncmàko ljudstvo, pa ne kajzerja, je že res. Toda niso li nemški kanoni še prej pobijali ljudstvo drugih narodov? Nemško ljudstvo je dovolilo, da se skrije kajzer za njegova pleča; do kajzerja se žal ne pride drugače kakor v l>oju h t ist rini, ki -ga ščitijo in varujejo, ne le defenzivno, ampak tudi ofenzivno, v slepi pokorščini osvajajoči, uničujoči iu pobijajoči. Nemški vojaki niso rekli kajzer ju, da nimajo nobenega sporeka z belgijskim in francoskim ljudstvom, ampak kakor so dobili ukaz, so nesli kajzerjevo «nprilno orožje zoper nedolžne. Sumi so napravili i*,9ebc orodje kajzer je veg» imperializma. Ce me hoče udariti kol po glavi, ne boin filozofi ral, da je kol nedolžen, ker ničesar noče, ampak branij se bora, čim uspešneje boin mogel.
Absolutno nedopusten je stavek v izjavi večine, da ni bilo v vsej svetovni zgodovini bolj krivične vojne od te, ki jo vodi Ameriki. Izjava govori o sramoti, ki je nanesena ameriškemu ljudstvu; ta stavek, če bi bil sprejet, bi bil stokrat večja sramota za stranko. Odkdaj je v socialistični stranki v navadi tako impertimentno falsifici-ranje zgodovine? Kaj pa je bilo s križarskimi vojnami, kaj z neštetimi vojnami, ki so se vodile izključno v interesu vladajočih familij, z vojnami zaradi dinastičnih dedščin i. t. d.?
Razumem človeka, ki je nasproten vsaki vojni, ker mu je mir najvišji ideal, kateremu jc pripravljen žrtvovati pravico, svobodo, vse; ali največji pacifistični fanatizem ne dovoljuje takih go-rostasnih historičnih laži. Socialistična stranka jih pa celo ne bi smela izrekati, prvič ker je stranka resnice in drugič ker meče s tem svoje interese pod noge. Taka falsifikacija ne mora nikogar privabiti v stranko, laliko pa izganja ljudi iz nje.
Vsega skupaj je izjava večine skrajno ponesrečeno zmašilo. Iz nje ne odseva soeialitično spoznanje, ampak fanatizem, s katerim je bil socializem vedno v nasprotju. Polna je umetnega jVretiravanja in povrh Se zabcljena z neresničnostjo.
V interesu stranke in v interesu medna rod nega socializma mora biti ta spaka pokopana.
Edino kar je v izjavi večine dobrega, je na-glašanje razrednegavboja. Da se ta zaradi Vojne ne sme opustiti, je tudi moje prepričanje. Saj ni res, da morajo delavci skleniti s kapitalističnim razredom "nie&čanski mir", če se ne upro nasilno rekrutiranju in če ne gredo uničevat mu* uicijskih zalog. Rusija kaže ,da se prav lahko spaja not ran ji boj za noc i al iz ira nje z bojem zoper zunanjega sovražnika.
Ali če hoče stranka razredni boj, si mora pridobiti vpliv na delavstvo, vpliv, katere/u ima danes lx>re malo. S takimi izjavami, kakrtoio je sestavila večina v St. Louisu, se pa ne dobiva vpliv na ameriško delavstvo. Edino vpliv GompersOve garde v A. K of L, se z njo poveča.
Konvcncijska večina se ni znala postaviti na višje staliAčc mednarodiiTga socializma in z njega presoditi, kakšen pcmen ima vojna s svojimi možnost mi za svetovni prolétariat ;ta večina se tudi ni znala postaviti na stališče realnih interesov ameriške socialistične stranke. Njena izjava je veliko bolj anarhistična nego socialistična. Treba jo je sa vroči.
Ne kaže torej nič druzega, kakor da se sprejme izjava manjšine, ki obvaruje vsaj stranko klavrsnega samomora.	Etbln Krisiau.
Chicaška učiteljska federacija.
V Chicagi je učiteljska organizacija izstopila iz A. F. of L. in je prekinila vse zveze z drugimi delavskimi organizacijami sploh. "iPetruijst let je "Chicago Teach-crs Koderation" pripadala "A. K. of L."; po petnajstih letih izstopa iz nje.
Učiteljska zvzea ni imela nobenega spora z delavsko organizacijo. Ali po dveletnem boju je prišla do zaključka, da mora storiti ta korak, če hoče varovati svoje m svojih članov interese.
Ta zaključek se zdi zagoneten in vodi navidezno do teorije, da organizacija ni dobro sredstvo za varstvo delavskih interesov. Ce je treba opnstiti organizacijo, da se varujejo interesi učiteljev, tedaj mora biti organizacija škodljiva reč ... In mi, ki neprenehoma pri-poročamo organizacijo, smo morali nekje zgrešiti, moramo biti ua krivi poti.
Slučaj s chicasko učiteljsko organizacijo je eden izmed mnogih, ki navidezno vodi do takega zaključka. Rudarjem in kovinarjem in drugim delavcem se je že dostikrat zgodilo, da so morali odnehati ml organizacije, če so si hoteli ohraniti delo in s tem vsakdanjik ru h.
Učiteljem v Chicagi ni razbita njihova ožja organizacija — vsaj doslej še ne. Drugim delavcem se je pogost o ma po izgubljenem štrajku organizacija popolnoma razbila. In tedaj se nikdar ni manjkalo takih, ki so napadali vsako organizacijo in zabavljali čeznjo, 44dokazujoči", da imajo delavci le škodo od nje.
Slučaj «chicaške učiteljske organizacije kakor vsak drugi pa dokazuje, da so to napačni sklepi. Seveda Je v interesu učiteljev in učiteljic, da ostanejo v svojih (slunbah. To njih interes je prišel v nevarnost, odkar so sodišča izrekla, da je lioehov ferman, ki prepoveduje učiteljem članstvo pri vsaki delavski organizaciji, pravoveljaven. Na podlagi tega ukaza bi bili lahko učitelje in učiteljice po mili volji metali iz služ-, be, dokler bi pripadali A. F. of L.
Toda učiteljstyo nima interesa i le v tem da je v službi. Ce pa hoče doseči primerne plačo in službene pogoje, če se hoče varovati samovoljnega ravnanja, krivic in jmsil-stva, mu more pomagati le organizacija, ker je vsak posameznik preslab, da bi se bojeval proti moči delodajalcev. In povsem naravno je ,da bo organizacija tem bolj služila temu namenu, čim močnejša je. Orgauizacija vsega delavstva je močnejša od organizacije samih učiteljev.
lu vendar no morali učitelji i* % pustiti močnejšo organizacijo, i obvarujejo svoje nsjpriniitivnej. še interese. L>s bodo osamljeni slabši, nego so bili v veliki zvezi, se raaume samo ob sebi. Svojih višjih iiitercnov ne bodo mogli varovati ; odviaui bodo od milosti iu kakor je znano ,je milost delu. dajalcev navadno zelo skopa.
Toda Če imajo organizacije 1« ta namen, da jih morajo člani prejalislej opustiti, v čem je te-daj njihova vrednost? {'emu jfo tedaj sploh snovati? Jdeja bojev, ne organizacije mora biti tedaj sploh zgrešena in namesto boj« je treba iskati sporazuma med delavci in delodajalci. Preroki 44 harmonije med delom iu kapita. lom " .imajo tedaj naposled le prav?
Ne. Nimajo prav. Slučaj chieai. ke učiteljske federacije ne uči uié duuzega, kakor da ne zadostuje voditi boj le na enem polju, n« drugem pa podpirati nasprotnika. Da so se učitelji strokovno organizirali in pridružili drugim strokovno organiziranim delavcem, je bilo že dobro. Ali dobro ni bilo, da so učitelji in z njimi vred vetf. na delavcev prezrli politiko in po-litično organizacijo.
Strokovno so se učitelji, bojevali za svobodo združenja. Poli. tično so pa volili njrjvečje sovražnike svojega zdruzevanja. In povsem naravno je, da so ti sovražniki, čim so dobili moč v roke, nastopili proti strokovni organizaciji, ki jim je na poti. Nastopili so politično, njihovo politiko so |M>dpirali sodniki, tudi izvoljeni od tistih delavcev in učiteljev, proti katerim sedaj izdajajo sod-nijske prepovevedi.
To je vedno enaka |>esem. Ti-sti, ki so zatirani, se morajo rešiti zatiranja. A če se vrši zatiranji gospodarsko in politično, je treba tudi proti njemu nastopati gospodarsko in politično. Kakor velja to za chicaške učitelje, velja za vse delavce. In dokler ne bo večina delavstva razumela, da mori biti tudi politično neodvisna od kapitalistiov, torej da mora imeti svojo lastno strauko, ki presoji vso politiko iu ravna vedno po tem poznanju, bo strokovna orgft* nizacija vedno prHtsjwhi ▼ twkr zagate m v katastrofe.
Sama politika ne zadostuje; nama strokovna organizacija tudi ne zadostuje; Obeh je treba in^-be morata ravnati sporazumso. Le tako je mogoče zboljšati delavski položaj v sedanji družbi; le tako je mogoče naposled prema gati sedanji družabni red in osva hoditi delavstvo.
Tudi Teddy Roosevelt je objavil 44svoje" mirovne pogoje v nekem članku, v katerem pravi:
4 4 Pop rumena Nemčija pod vla-
do Hohenzollernov je večja so-
vražnica svobode, humanitete in
mednarodnega prava, kakor je
bila Napoleonova Francija. Vze-
mimo Nemčiji, kar ni njenega, in stvar 'bo rešena. Relgija in Francija morata dobiti, ker jima je bi-
lo vzeto |>o Vlili; Avstrija ni država, temveč zmes narodov, kjer dva tiranizirata vse druge. Ogri naj imajo svojo madjarsko Ogrsko, Nemci svojo nemško Avstrijo in Italijani svoj Trst in Trst. Naj se ustvari velika Srbija, velika Češka in velika Runiu-ska. Poljaki naj* se združijo v svoji državi, ne samo v ruski Poljski, temveč tudi pruski in avstrijski del jim mora pripadati. Turki morajo iz Kvrope, Carigrad v rokah demokratične Rusije ne bo škodil nikomur in Armenija naj bo avtonomna in svobodna. Irsko mora imeti44home rule" in ravno ta pravica pripada Dancem v Slczvig-Holsiujiiu in Fincem, U-krajinccm in Kavkažmiom v Ru-
govoril o nevarnosti pruske avte-k racije, anvpa k se je ponašal z#Vi-Ijemovim prijateljstvom. Raxun tega nas pa njegovo sedanje pro-1 ¡absolutistično In prot¡imperialistično mišljenje že zato ne gane, ker bi znal Teddy sani 'biti avto-krat, če bi le dobil priliko za to. Sebe je na primer smatral sposobnega za ameriškega cesarja in svoje sinove za prince. Posebpi pristno torej njegovo demokre tično mišljenje le ni.
Sicer pa Roosevelt najbr/.c ne bo zastopal Zed i njeni h di*žav ni Inidoči mirovni konferenci.
>>
Tudi Turčija ponuja, kakor poroča 44 Idea Na-zionalc", Runiji separaten» mir iWi tej podla-gi, da se odpro Rusiji Dardanele t t/rgovpke m bojne ladje.
siji.
Roosevelt ima nekoliko pojma o evropskih razmerah, ali ne dovolj.'Nekateri njegovi pogoji so povsem opravičeni» druigi so brez podlage. Današnja Rusija sainn ne zahteva Carigrada in zato ji ga ni treba vsiljevati. Med Jugoslavijo
in Veliko Srbijo je razlika itd.
»
Bilo bi lepo od Roosevclta, če bi se iz srva ogreval vsaj za svobodo narodov. Ali Tcdd.v ni vedno tako mislil, kakor danes. Pred par leti je potoval po Kvropi — tedaj ga je še • vem*sla gloriola pred kratkim oddanega predsed-ništva Zedinjenih držav — in V Berlinu je bil gost hohenzoMern-skega kajzerja. Takral še nič ni
Ko je bil v senatovi debati o wpionažnem zakonu odstavek o cenzuri črtan iz predio-gc, jc kongresu i k Gard iz Ohio «tavil modificiran odstavek v milejši formi n cenzuro, ki je bil .sprejet z 260 proti 105 glasovom. Za črtanje od-staivka v prvotni formi, je glasovalo 220 kongresnikov, proti pa 167. Oardov spremembni predlog <taje pravico, da porotniki odločijo, k je informacija koristila sov.raisi-ku. Zadnji odstavek dovoljuje, di se lahko kritizirajo akti In politi ka vlade in njenih zastopnikov. Č< pride porota do zaključka, da je objava koristila sovražni, tedaj lahko sodiš«Pe kaznuje ofrtolfjn t $10,000 denarne kazni, ali p» 01 več kot deset det ječe. Sod»k lahko izreče tudi oboje: Denarno globo do $10,000 in deset let j«*
Ali bi se Vam zdelo v teli resni* časih prijetno, da se ml srca nasmejete?
Tedaj pridite v nedeljo pofk* dat "Revizorja.* '
Kdor še nima vstopnice za "i^* vizorja" naj pride brez skrbi n* ravnost v Cicero. Dobi jo pri ki* gsjni.
Izjavi za splošno glasovanje.
poroöilo veČine
Socialistična stranka Zeti .drŽav v sedanji redili kriči avočano ponavlja svojo lojalnoat napram načelom mednarodnosti in delavske solidar-uosti po vsem svetu in proglasa napram ravnokar proglašeni vojni od strani vlade Zed. držav svojo neizpremenjeno opozicijo.
Moderne vojne so liile v raznih deželah navadno povzročene vsled trgovske in finančne konkurence in iutrig kapitalističnih interesov. Naj so bUe že odprto priznane kot vojna nasilja, ali prikazano pod kritrfko kot *4obrambne", vselej so jh zabeli razredi, a Imjevalo jih je ljudstvi». Vojne prineso U>gastvo in uiotf gospodujoči 111 razredom, in trpljenje, smrt in dcmoralizacijo delavstvu. Vojjie širijo nehrzdanust, Cinizem, plemenske uir/.njc in popačen patriotizem. Vojne o-tedkočujejo delavske boje za življenje, svobodo in družabne pravice. Vojne povzročajo, da se pretrgajo najgloblje vezj solidarnosti med njimi in njihovimi brati v drugih deželuh; uničijo njih or-gauzacije in skratijo njih skupne politične pravice ¡11 svobodo.	i ^
Socialistična stranka je nepopustljiva nasprotnica izkorifteevalnega sistema in razrednega vladarstva, katero se vzdržuje in jača s pomočjo militarizma in lažnega patriotizma. Vsled tega kličemo delavstvu vseh narodov, naj odtegne svojim vladam v njihovih vojnah varito pomoč. Voj-net/atlovoljikih nacionalnih skupili se ne tičejo delavstvu. Edini boj ,v katerem bi bilo delavstvo o-pravieeno zgrabiti za orožje, je veliki boj delavskega razreda za osvolxxiitev ml gospodarskega izkoriščanja in političnega zatiranja. Zato svarimo delavstvo |»oscSno, naj se ne da zavesti v zrn-ke takozvane "obrambne vojne". Proti lažnivi doktrini nacionalnega patriotizma postavljam» ideal mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Kapitalizmu v pomoč nečemu radcvoljuo dati ne enega MUiiega življenja, niti enega samega dolarja; v pomoč bojev za delavsko svobodo damo vee.
Divje orgije smrti in. uničevanja, ki divjajo sedaj v nesrečni K v ropi, so bile izzvane od kapi-talističnh interesov evrmp>lkili držav. V vsaki teh držav so bili delavci zatirani in izkoriščani. Proizvajali so velikanska bogastva, toda ta bogastva so jim bila odtegnjena od lastnikov industrij. Na ta ua"'in so bili delavci oropani sredstev za nakup blaga, ki so ga sami ustvarjali. Kapitalistični razred vsake dežele je bil prisiljen iskati za razpe-eavanje čez mero nakopičenih proizvodov tuje trge. Velikanski profit i, ki so jih napravili kapitalisti. niso ruogli prinašati v lijb deželah več nadurnih profitov, zato .so bili prisiljeni iskati si za nove investicije novih trgov izven meja. Ueogra-f&ne meje v<eh m od eni o razvitih kapitalističnih držav postanejo na ta način za industrijalne proizvodnje u trgovske operacije pretesne.Zato so ka--piteiifrti	večjih dežel »l» z* tem, da «ti zasi-
gumjo svetovni trg. Imperializem je postal glavna tc>«Tka v politiki Evrope, in dobava kolomjal-i lil t posesti, kakor razširjenje trgovskih in političnih vplivov, je postalo cilj diplom stičnih iu-i trig in vzrok trajnih spopadov med narodi.
Velika in akutna konkurenca med kapitalisti sveta, njih ljubosumnost in nezaupljivost drug v drugega, kakor tudi strah pred vstajaječo silo delavskega razreda, so jih silile, da so oborože do zob. To je zopet vodilo do divje tekme v oboroževanju. In talko je stala Evropa, preden je izbruhnila vojna, v vojnih taborih, ki so šteli mi-ljone za vojno izvežbanih tudi v "mirnem času".
Kapitalizem, imperializem iu militarizem je na ta način postavil neizogibnemu konfliktu v Evropi svoj temelj. Vojna ni bila povzročena vsled slučajnih dogodkov .ali vsled institucij kakega naroda, ampak vsled vzrokov, ki jih jw>ra.ia konkurenca kapitalističnega sistema.
miljonov ljudi vseh dežela, ki so bili brezvestno ubiti v prvih tridesetih mesecih vojne,
uiiljoui drugih, ki so bili pohabljeni in razuieaar-jeni, velikanska bogastva, ki so bila uničena, nepopisna mizerija in trpljenje K v rope niso bile žrtve, dopi iiušenc v boju za cilje ali ideale, ampak nečuveiio vržene uu altar zasebnega profita.
Ko je bil izvršen vpad v I le I gi jo, je naša vlada proglasila, du ostane ljudstvo te dežele nevtralno; a tem je pokazala, da je "diktut humanitarnosti' iu usoda malih narodov iu demokracije v.adeva, ki se tega naroda ne tiče. Toda čim je bil v nevarnosti veliki vojni profit, nas Je naša Vlada takoj poklicalu, naj branimo "demokracijo in civilizacijo". — Ameriko so potegnili v vojno roparski kapitalisti Zed. držav, ki se ba-luijo, da so z izdelovanjem vujuega materijala, z izvozom ameriškega živeža iu drugih pottt&tfin imbasali v svoje žepe nad sedem biljonov dolarjev. Ti so tudf zelo interesirani v nadaljevanju vojne, v u«jpetlU zavezniškega orožja iu drugih trgovskih vezi. To so tisti interesi, ki »treme za tmpcrialiatk*niin vladanjem zapadnega polukroga zemeljske oble. Vojna Zed. držav proti Nemčiji ne more biti opravičena celo pod ugovorom, da je to vojna obrambe ameriške pravice alt ameriške "častV\ Okrutna kakor je bila in je vojna nemške vlade h sulmiarinkami,vendar ni napad na pravice amerftik. ljudstva žampak samo vmešavanje, z namenom, da kiujejo gotove akupine ameriških kapitalistov iz krvi in trpljenja naših soljudi v bojujočih se krajih K v rope profite.
To ni vojna proti iikil turističnemu režimu centralnih sil/ Militarizem se ne odpravlja z mili-tarizmoan. Niti ni to vojna za pomoč evropski demokraciji. Deurokracija se ne more dati nobeni zunanji državi z orožjem, Hinavftčing je, kdor trdi, du Vojna ni na|»erjeua proti nemškemu ljudstvu, ampak proti nemški vladi. A ko |s>šIjemo na evropske bojne poljane o bo ni žen o silo, bodo ka-noni pobijali ljudstvo nemškega naroda in ue nemdko vlado. Naše pridruženj« evropskemu konfliktu bo to pot samo povečalo strahote vojne, povečalo irtve, uničilo in podalj&alo neprija-teijsko klanje. Prineslo bo smrt, trpljenje in obup — pn»d vsem delavskemu razredu in sploh Ijud-stvn Zed. držav, ksjti reakcija te dežele bo dobila nk>e in pod pretvezo bo delalu za stnnoglav-Jjenje naših pravic hi uničenje naših demokratičnih institucij ter vpeljavo stalnega militarizmu.
Delavci razred Zed. držav nima z delavskim razredom Nemčije ali katerekoli druge dežele nobenih sporekov .Istotako nima ljudstvo te dežele sporekov z ljudstvom v Nemčiji ali katerikoli drugi deželi. Ameriško ljudstvo ni hotelo in tudi sedaj ue mara vojne. Ljudstvo ni bilo vprašano, če želi vojno in ni sodelovalo pri njenem proglasu. Ljudstvo je bilo pahnjeno v to vojno vsled "triikov" vladajočega Razreda potoui njih zastopnikov v narodni upravi in narodnem kongresu, njih deniagogičuih agitatorjev, njih prodanega časopisja in drugih serviluih sredstev javnega izražanja.
Mi obsojamO proglas vojne po naši vladi kot zločin nad ljudstvom Zed. držav in nad svetovnimi narodi.
V vsej svetovni zgodovini ni bilo nobene vojne, ki bi bila bolj nepravična kot je ta, v kateri bomo sodelovali. Nikdar «ni fo.la ljudstvu storjena večja srsmota kot ta, »ki mu jo je prizadel proti njegovi volji kapitalistični razreši. V soglasju s tenri načeli odklanja socialistična stranka odločno namero, naj delavci v času vojne prenehajo svoj razredni boj za boljše življenske p<g«>je. Na-spnitno: resna situacija, ustvarjena v»led vojne, zahteva celo intenzivnejšo propagando razrednega boja, in mi priporočamo delavstvu in se zavezujemo sami za izvedla) sledeče akcije.
1.	Za neprestano aktivno javno opozicijo napram vojni potoni demonstracij, peticij množic in vseh drugih sredstev, ki so v naši moči.
2.	Za nepopustljivo opozicijo napram vaean nakanam legislature za milit«rize mali industriji-
no vojuo vpisovanje. Ako bodo taki zakoui ljudstvu vsiljeni, se zavezujemo, da bomo poskušali,
da ae dotični zakoni razveljavijo; v tem oziru bomo podpirali gibanje vseh množic, ki nasprotujejo vojnemu vpisovanju. Zavezujemo se, da bomo nasprotovali ? vso svojo močjo vsakemu poizkusu dobave denarja za vojna plačila z davjki na življenje potrebščine, ali z izdajo bondov, ki naložc bodočim generacijam breme. Zahtevamo, da plača kapitalistični razred, ki je odgovoren za vojno, tudi njene stroške. Tisti, ki zažigajo ogenj, nuj pripravijo tudi kurjavo.
.1. Na j ječ ji odpor proti vsem reakcionarnim nukunam, kakor cenzuri tiska in pošte, omejitvi svobode govora, shajanja in organizacije, prisilne pogodbe in krstitev pravice do štrsjkov.
4.	¿Soglasno kampanjo proti tnilitarjstični vadbi in uiilit arktične mu pouku v javnih šolalu
5.	Razširjenje kampanje za pouk med delavstvom, da se organizira v močne razrediio zavedne in čvrsto zdmžene politične in* industrijalne organizacije, da se jim omogoči potom združene in harmonične aktivnosti množic skratiti vojuo in uvesti trajen mir.
ti. Dulekosežno propagando, da se množice poliče o resnični vezi med kapitalizmo min vojno, da se zdramijo in organizirajo za akcijo, ue samo proti sedanjim zlim posledicam vojne, ampak tla se onemogočijo vojne sploh, za uničenje vojnih vzrokov.
7. Da se zavarujejo množice ainer. ljudstvu pred pretečo nevarnostjo lakote, ki jo je prinesla evropska vojna, katera je dobila v Ameriki že aktualen odziv, zahtevamo:
a) omejitev izvoza zivil tako dolgo, dokler traja sedanje pomanjkanje, določbe maksimalnih con, da we store potrebni koraki trn prepreči špekulacija z živili, ki jih imajo posamezniki v rokah in jih zadržujejo;
h) Područabljenje in deiiMikratičua uprava vcleindustrijskih podjetij s proizvodi, prevozi, «kram bani i in trgi za živila in drugimi življcnski-mi potrebščinami;
e) Podružabljenjc in demokratična upruva vee zemlje in drugih naravnih liogastev, ki so sedaj zadržana in "nerabljena vsled monopolist'čnih špekulacij za profit.
Ti koratki sd pnnlložeiii kot sredstva za vur-stvo delavstva proti zlim posledicam sedanje vojne. iNevarnoat, tla se vojna povrne, Imi pa obstajala tako dolgo, dokler ostane sedanji kapitalistični sjktem. Konec vojne bo šele z uvedbo po-družabljenja industrije in svetovne socialne demokracije. Socialistična stranka pozivi je vse delavce, naj se ji v tem boju pridružijo in tako iz-premeneHvet v novo družbo, kjer bo mir, bratstvo in človečanstvo prevladajoči ideal.
POROÖILO MANJÄINE.
Kongrea je proglasil, da je med Zed mi jen umi državami in Nemčijo vojna. Vojna med tema dvema narodoma je dejstvo.
Mi siuo nasprotovali, da vstopi ta n»pul»lika v vojno, t<Kla brez uspehs. Politične tri irovpodar-ske organizacije prolctariata še niso bile dovolj močne, da bi mogle storiti več kskor protestirsti.
Ker nismo s svojo agitacijo uspeli, da bi preprečili vojno, moremo samo končatirati, da je vojna tukaj in poskušati izsiliti ™l vlade pod p: i-tlskom javnega mnenja konstruktivni program.
Naš cilj «nora biti sedaj, da se zmanjSa trpljenje m mizerija, ki jo prinese vojna našemu ljudstvu, da hranimo naše pravice in svobodo proti reakcionarnim nakanam iti da skorajšeu mir na podlagi demokracije, koristen medna rodnemu delavskemu razredu. *
Dalje moramo porabiti vsako priliko, ki jo prineso vojlie rannere hi priti na dan a zahtevami našega programa demokratičnega kolekti-vrrma. Eden in drugi l>ojujočih se narodov je te-
kom vojne apjznal, da je kapkalismn dedno ne-Mpoeolien. Da se «asigura največja aposobuost, bodisi za vojne ali civilne potrebe, je bilo nujuo, de m s« opustils načela kapitalistične induetrija. Bojujoči se narodi so morali opustiti organizacijo proizvodnje v industriji iz zgolj gospodarskih nagibov, za profit, in »prejeti socialistieuo načelo proizvajanja za rafbo. Na ta način je vojna pokazala, da leži v kolektivni organizaciji obrata v industriji večja spoeobnoat.
bledeči tem izkušnjam bi morali svoj goapo-darski sistem tako organizirati, da bi bilo dohiti zu naše domače stalne potrebe največje rezultate, ki so iz pravilne vporabe naših skupnih do-gastev mogoči.
Za nadaljevanje teh načel, jredlagamo sdele-
č*
1.	Predlagstno, da Socialistična stranka ueta-uovi s socialisti pri sovražnih narodih zvezo, z namenom. da se d iseže mir na demokratični podlagi, kakor hitro mogoče.
2.	Zahtevamo, da ne bo vmešavanje v svobodo
govora, svobodo tisks in svobodo zborovanja.
3.	Zahtevamo, da ne uravnavanje meti vlado in dalavci, zaposljeni v industriji iu v ml vlade vzetih iu oliratovaiiih podjetjih vrši potoni delavskih organizacij z ozirom na pravico organiziranja tistih, ki še niso organizirani.
4.	Zahtevamo, da se vojaÄko vpisovanje, ako sploh pride da tega, začne pri imetju. Vse letne dohodke, ki presegagjo $5,000, naj vzame vlada za pokritje tekočih vojnih stroškov. Ce je pravično vpinati v vojno človeka, je pravTno vpi*rM miet-je. Denar ni tako sveta reč kakor Človeško življenje.
5.	Zahtevamo, da se vojno vpisovanje ne začne tako dolgo, dokler ameriško ljuddvo ne dobi pravice, da o njem glaatije. Pod britsko vlado je bilo ljudem v Avstraliji dovoljeno odločiti potmi glasovnice, da Ii «e vpišejo v vojno ali ne. Mi zahtevamo za auneriško ljudstvo enake pravice. f
6.	Zahtevamo, da vlada vzame in obratuje v korist vsemu ljudstvu velike industrije, ki se pečajo s proizvodnjo, prevozom, shrambami hi prodajo živil in drugih ljudskih potrebščin.
7 .Zahtevamo, da vlada prevzame vsa porabim prazna zemljišča in jih pusti obdelali z na« ineuom dobave živil za narodno vporabo.
8. Zahtevamo, da prevzame vlada iu obratuje vsa zemljiMča in vodne plovbe; vse vodne sile iu plantaže za namakanje; prcmogorovc, gozdove in oljne vrelce in sploh vee industrijske monopole; to, da stori takoj, preden trpi nan>d vsled pomanjkanja kapitalHvMie aktivnosti in nje nove uprave |mkI vojnim pritiskom.
Imena delegatov, ki so predloüli poročilo manjšine, kakor je določila konvencija.
Emil Seidal, Wia. 1	Elda B. Conly, Ida.
Gerrit T. Thorn. Wis.	I. F. Stewart, Ida.
Job Harriman, Cel.	Sylvester Young, Md.
J. Mahlon Barne», Pa.	G. J. Braun, Tenn.
Geo. H. Cioebel, N J.	Mary Raoal Millis, aG.
Anna A. Maley, Minn.	C. F. Bowman, la.
0.	M. Wansing, Minn.	Harold Metcalf, la. W. P. Collin«. Col.	A. T. Jtfiea, Okla. Frederick KrafTt, U. J.	Robert Äech, iWa. Murray E. King, Utah.	Cory Davenport, Aria. W. H. Conlye. Utah.	W. R. Gaylord, Wia. J. C. Duke, Va.	Florence Wattlea, Ind. John Spargo, Vt.	Walter J. Millard, Ky. Cameron H. King, Cal.	.T. T. Oumkue. Okla. G. C. Porter. Neb.	N. P. Nielsen, Wia. E. F. A t wood, So. Dak.	E. L. Moore, Okla. J. R. Catton, So. Dak.	A. G. Sechriat, Okla. C. H. Russell, Okla.	l^eonard oJhnaon, Okla.
1.	M. Ivcrson, So. Dak.	U. C. Tuttle, Okla. W. P. Butler, So. Dak.	J. W. Houchin, Okla. L. C. Thompson, Okla.	S. C. Stair, Okla. S. W. Sample, Okla.	Ida A. Beloof, Kana. J. A. Lewis, Okla.	Milo M. iMtchell, Kana. Leo. Krxychi, Wia.	G. W. Kleihege, Kans. J. R. Barnette, Aria.	Ella Baldwin, Kana. Clay Foulka, Ark. _	John C. Kennedy, III. Fred. L. Fairchild. So. Dak. A. H. Strobell, N. J. Walter Thomas Mills, Cal. Eugene Hough, Masa. C. T. Stony, Utah.	Allan L. Benson, N. Y.
Bethmannov zadnji govor.
Zadnji mesce je šla po vsem svetli vestv da bo nemški kaucclar Hethmaiiu Holl weg v najkrajšem čatmrajhstagu razložil vojne ciljc oziroma mirovne pogoje Nemčije.
Označili smo to obljubo *e z» politično ?«le-parijo, ki je bila nemški vladi potrebna /aradi prvega majnika, katerega se je bala kakor i*} nobenega dneva, odkar je kbruliiiila vojna. Prepričani piiio bili, tla ne Im» iz<te obljube nič, k"r sanja nemška vlada še vedno o zmagovitem miru, ki bi ji omogočil, da diktira svoje poaoje *avezni-kmn. In ko je prvi majnik minil brez revolacije, si je Bethmann Hollweg res zavezal iwta. O nem-ških mirovnih pogojih ni bilo več govoru.
Toda nekatere stranke se niso zadovoljile s tem molkom. Na eni strani socialisti, na drugi pa konservativci so prišli v rajlistai* z interpelacijami-, ki so zahtevale, da objavi kaueciar, cesar doslej ni hotel objaviti — namreč mirovne pogoje.
S«'veda so bili nagibi enih in drugih zelo različni. Konservativci zahtevajo obsežne aneksijc. četudi niso v tej ali o^i točki vsi složni, je vendar jasno, da zahtevajo aneksiio Belgije ali pa v<aj e-nega dela dežele v kakršnikoli obliki aneksijo o-sa Francije tao poljsko "samostalnost \ ki bi se komaj razlikovala od nemške aueksije, in raznn tega osvojitve za Avstrijo.
NsKprotno zahtevajo socialisti mir hrex aue-ksij. V vsakem oziru se tudi oni gotovo nc strinjajo. O manjšini na primer vemo, da zahteva tudi v pošte v an je nanulnega načela; o večini to ni znano. To<la anekstje odklanjajo oboji.
Kaj pa hoče vlada?
To je vprašanje, na katero doslej še nimamo rs Igo vera.
Konservativci bi radi dobili izjavo, da In če biti Nemčija "odÄkodovana zs svoje žrtve"; med
njimi ima vojna stranka najmočnejšo oporo, in ta misli, da bi se vsak "brezplodni mir "onemogočil, če bi vlada odločno povedala, kakšne pridobitve /aiiteva od vojne.
Socialisti mislijo, da bi se prizadevanje za mir okrepčalo, ako bi vlada naznanila, du se odreka vsakemu osvojevanju.
Bethnianu llolhveg je nopsleil zadnji torek odgovoril na te interpelacije. Odgovoril je namreč, da — ne odgovori, nanje.
Bethmann llollweg je naposled zadnji torek A vse dolge besede niso obsegale tega, kar bi bilo potrebno. Dejal je, da čas še ni zrel za mirovne razprave, in da se ne bo dal prisiliti od Scheide-inauna niti od Hoesicka, da bi podrobneje govoril o vojn Hi ciljih Nemčije.
Pravil je, da je splošno že v rajhstsgu označil vojne cilje in da so bili obseženi tudi v nemški mirovni ponudbi z dne 12. decembra 1!)16.
Kancelar se je torej zopet poslužil stsrc laži. V rajhstagu ni Bethmann ne enkrat povedal, kuj hoče Nemčija. Mlatil je le prazne fraze, ecš, da vodi obrambno vojno, da se bojuje za svojo eksistenco in «podobne liescde brez vsebine.
Da vodi Nemčija obrambno vojno, je laž; zakaj tisti ki napada brez vzroka, ne more govoriti o obrambi. Da se bojujeta avojo»eksiatenco, Je druga laž, kajti tudi v uradnih izjavah zaveznikov ni bilo nikjer govora o uničenju Nemčije. Ce pa res ne bi imela 'Nemčija nobenega drugega namena kakor obrambo, tedaj ne bi moglo hiti težko reči: j "tNičesar ne zahtevamo, kakor to da se nam nič' ne zame."
Ali prav tega noče Bethmaim llolhveg iW*i | za nobeno «eno.	,
Drnva laž je ta ,da so bili v predbožični tako-r.vani mirovni ponmlbi ivznačeni splošni mirovni
pogoji Nemčije in njenih zaveznic. Prav nobeni IKigoji niso bili navedeni v tisti ponudbi, ampak le grožnja, da izsili Nemčija mir z mečem, ako ue sprejmejo zavezniki roke ki jo ona ponuja.
Toda nihče ni vedel, kaj je bilo v tisti roki; to je bil prvi razlog, du jc ptumdha morala ostati brezuspešna. Drugi razlog je bil prav v oni grožnji z mečem. Tako žugaujc more le tedaj dovesti do miru, če se čuti sovražnik že popolnoma nesposobnega za nadaljevanje boja, ne pa, če upa, da se obrnejo stvari še njemu v prid.
Doslej torej svet oficielno res še ne ve, za kaj se bojuje Nemčija.
Prav iz tega se pa ne more neoficiclno sklepati nič druzega, kakor da ima Nemčija še danes tiste namene, ki jih je imela ob začetku vojne.
ftc bolj potrjuje to domnevanje Bethinaniio-vo ponovno žvrgoleuje o separatnem miru z Rusijo. V svojem govoru je z ozirom na Rusijo dejal: "Kar se tiče našega vzhodnega soseda Kusije, sem že l>re<l kratkim govoril o teiu. Zdi se, kakor da je nova Rusija zavrgla nasilne osvojevslne načrte. Ce hoče ali če more Iluzija ravnati v enakem smislu, kakor njeni zavezniki, ne morem reči. Brez dvorna rabi Anglija s pomočjo svojih zaveznikov vso silo da bi dtfala Kusijo upreženo v svoj vojni voz in uničila rusko željo po hitrem svetovnem miru.
"Ce ps želi Rusija preprečiti nadaljnje prelivanje krvi iu če se mireče vsem nasilnim osvoje-valnitit namenom, če želi nanovo uvesti trajii mlnošaje pokojnea življenja poleg nas tedaj se rszinue, da ne bomo mi, ki imamo e-tiako željo, |M)iunli trajnih stikov bodočuimti in o-tiemotročiii njenega razvoja s pogoji, ki se ne bi vjemali s svobodo narodov in bi zasejati med ruski narod kali sovraštva."	«

. Vse te besede so prazna posoda, v katero se Inihko vlije taka vsebina, kakršno si kdo izmjsli. (Jlavno je to, da ponuja Bethmann Holhveg mir le Rusiji, kar ne more iuieti nobenega drugega namena, kakor povečati moč Nemčije zoper ostale zaveznike.
Te bi Nemčija rada s pomočjo separatnega miru z Rusijo premagala. In kancelar noče naznaniti mirovnih pogojev, ker upa s Hindenburgoni vred, da se res še posreči ta načrt in'da bo Nemčija tedaj lahko Franciji iu Angliji vsiljevala svoje pogoje.
Vsak otn»k si lahko na prste sešteje, da ne bi Nemčija tedaj sklepala mini na pmlia>gi svoje pravične posesti, ne na podlagi narodnostnega načela, ampak da bi 1o bi) ncmškmimperialističeu mir in da bi se ta prejalislej moral obrniti tudi zoper Ru-sijo.
Kaneelarjev govor ima torej le eno dobroto v sebi: Razkril je še enkrat neodkritosrčnost nemške vlade,
Nemški rajhstag je zopet ml g ml en do 5. junija. To pomeni tudi odgmlitev ustavnega odseka, čigar naloga je bila izdelati politične reforme za Nemčijo. Vladr se ne mudi za take reforme; eepm naj bi torej aboroval odsek f Zlasti od kar pc je pokazalo, da bi hotela večina v odseku re* vpeljati gotove reforme, ji je njegovo delo le ua poti. Itazflin tega bi se lahko zgodilo, če bi ontal rajhstag skupaj, da bi prišel zopet kdo s sitno interpelacijo, kakšni so mirovni pogoji Nemčije. To rej je bolje, da so poslanci lepo doina. Bethmann Holhveg ima saj mir. Kadar bo treba zopet voj« nega kredita, bodo člani parlamenta že poklicani, da ga zopet dovolijo,
AO v HRTI UMBNT
T""—
IV. DELAVSKA
HfflPORNHWZil
«Mni
Sedež: Conemaugh, f«.
auLvm uurann: ^	4
iDSEDNIK: Ivan Proator, G120 8t. Claif Ava. Clevalaad* Ohio. »PKKDHKDMK: Joaip Zork*, K. F. D. 8, bo« JU Wyt New tea, Pa. TAJNIK: Blaa Novak, 20 Main St., Coaemaugh, Ča.	,	,
MOŽNI TAJNIK: Andrej \Udrieh, 170 Franklin Main 8t., Conemangh, Pa. OAJ NIK: Joaip tel*, 6508 St. Clair Ave, Clevekwd, Okio. ^^OtM BLAGAJNIK: Frank Favlov*ič, b. 847, Foreat City, Pa.
o financ*«
• t«r*lt»S. I
m pMlavnala m
MhmSm
prolet a eec D. P. L

I. aadiornikt Ivaa A. Kaktr, «07 Hanover St., Milwaukee, Wla. ' V;
I. aadzoraik: Nikolaj Fovlo, 1 Oralb St., Numrey HUl, N. 8. Pittsburgh, Pa.
3. nadzornik: Frank Kančič, Box 73, Droulo, Pa.
St porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa. % porotnik: Frank Bavdek, 0303 OlaaaAve., Cleveland, Ohio. 8. porotnik: Anton WeHy, box 53, Superior, Pa.
YftKOVNX KDEATVIK;
r. J. Kara, M. D., «802 8t. Clair Ave., Cleveland. Okla.
POMOŽNI O^BOR:
Martin Jager, Couemaugh, Fa. Qftan Urančaer, 540 Howl Ava., Johnstown, Pa. fan Zabrac, Ooneinaufh, Pa. u Suhadilnik, Boz 838, South Fork, Pa.
Pečjak, 287 Ceper Ave., Johnstown, Pa. nc Pristave, Conemaugh, Fa.
O LAVNI URAD v hiši It. 80 Mala St., Cosemaugh, Pa.
Uradno Glasilo: PBOLBTAEEC, 4008 W. Slat St, Chicago, TU. Ooajeaa druitva, oziroma ajik uradniki, ae aljadao proAaai, poiiljati vae naravnost na glavnega tajnika^ia nikogar drugega. Deaar aa se poiilja
1» denarnih nal
potom Potit ni h, Expreanih. all Bsačnih
nakaznie. nikakor pa ae
aaravnoat na glavnega tajnika in aikogar drugega. D*»ar naj se poiilja
salee naj se našlo vi ja: Bla
K m......
aa aaalov gl. tajnika.
>m privatnih Čekov. Nakazal ee naj se naalovlja: Blaa Novak, Conetnkagk it Bank, Conemaugh, Pa., ia tako aaalovljeao poiilja s mesečnim poroči-
▼ slučaju, da opazijo druitveni tajniki p H poročilih glavnega tajnika kake ijkljivoati, naj to aemudoma aaaaaaijo urada glavaoga tajnika, da ao ▼ pri-poprav«.
Štirimeaečni račun S. D. P. Z.
od 1. januarja do 30. aprila 1917.
___DOHODKI: «
'sa društva u plačala..............................................$23,368.90
're os tanek blagajne bivie S. D. F. in P. IX....................................................293.37
»bni «Man M. Lenarčič, članarina....................................................10.00
ti od naložene glavnice pri Uaiop National Bank, Johnstown, l*a.	10.15
Iti ml naloiene glavnice pri Continental T. Co., Pittaburgh, Pa...	109.68
iti od naloftene glavnice pri First Nat. Bank, Cgh., Pa...................106.12
ti od Conemaugh I>ept. Bank, Cgh, Pa..................................................100.12
»ti od Union Nat. Bank, Jobnatown, Pa..................................................73.36
vti Lake shore Bank aud Trust Co., Clevelaud, 0..................................26.13
it%vljen ček Atev. 7933............................................................................230.00
inek due 31. dec. 1916..............................................................................39,373.49
Druttvo it.
■ i t? /"C
%. ......
4.......
	I.......
l! Bb .«..,. I
T|Ü ......
40
II I
•d gl. ura-ajsvnisni društvi
vplačai.o i izplačano
"A
lili
II:
Skupaj
$63,950.89
IZDATKI:
društvom se izplačalo na usiurtninah, bol. podporah in odpravni> aah itd.....................................................$13,825.88
le plače gl. tajnika in blag. za 4 meaeee............................................540.00
btaa plača gl. predsednika..........................................................................30.00
praice in votni stroški ostalih gl. odbornikov..........................................211.77
»▼ni zdravnik za pregled prošenj..........................................................45.15
ivine in uradne potrebščine....................................................................193.57
mina gl. urada za jan., feb., marec in april..........................................48.00
H. Nitschie, za naknadno poročilo proračuna........................................5.90
^fc in oglasi...................................................202.50
»aa vstopnina in mesečnimi........................................................................7.50
krovalnina pohištva gl. urada......................................................................12.50
■M društvenih odborov..............................................................................7.00
laa blagajna tajnika in blagajnika.....................................................39.00
štev. 8374. dvakratno vkajiien...........................................12.00
1	4..........
1	5.........
14..:.......
17..........
18**#.......
1	9..........:.
2	0......
21. .........
18*%..*.,. /.
23* ........
54..........
28*.........
81 .... ......
3	2..........
3	3..........
3	4..........
88..........
36...,......
37..........
38..........
39....✓.....
4	0..........
4	1..........
4	2......
43*.........
44f.........
4	5..........
4	6..........
47..........
4	8..........
4	9..........
5	0..........
5	1..........
5	2..........
5	3..........
5	4..........
5	5..........
56	.........
5	7..........
5	8..........
5	9..........
6	0..........
61..........
62**____
«3..........
64..........
65..........
66..........
6	7..........
6	8..........
7	0..........
7	1..........
7	2..........
7	3..........
7	4..........
7	5..........
7	6..........
7	7..........
78**........
7	9..........
8	0..........
81..........
82..........
83..........
84**........
85	._________
8	6..........
87..........
88**........
8	9..........
9	0..........
9	1..........
It
.4» 42
114.88 113*3 184.08
r&.8
,85. 37.09 62.95 I 82.83
113.70 38.35 138.33 74.77 98.59 86.51-23.92 135.90 11.28 1
58.48 24.24
234.90 453.26
43.47 124.87 9Q92 48.73 60.37 82.62 98.76 i 11.86 28.86 38.31 95.05 100.92
78.52 119.18 70.02 74.12 122.12 98.47 38.46
85.49 45.00 18.00 32.54 48.34
109.91
106.00 18.00 56.00 21.00 598.00 10.00 9.00 53.00 28.0« 18.00 63.00
74.00
91.60 41.00
86.00 7.00 66.00
88.00 21.00 19.00 146.00 24.00 3Q.0Q 73.00
DOPISI. I
162.86 9.66 16.00 20.83 I . 30.13 k. 181.52 31.07 I 36.89 101.78 90.04
39.86	. 244.00 .
19.40 . 134.63 M.60 26.56
61.87 47.19 I 74.62
41.88 64.47
45.00 29.31 20.21
12.94 104.59 18.44 50.21
25.43 89.86
13.80 29.33 22.79 27.04 26.61
......I
37.61 I
Oleval&nd, 0. Upravnik Pruiatarea nam je od-govoril, da je klub itv. 27 y Cle-vclandu, O. izmed 4narljivih ii aktivni!» slovenskih socialističnih klubov v Ameriki najdelavnejši Morda bo re* tako. Kes je Cleve-lami največja slovenska uaselbi na v Ameriki, toda vsa ta ogrom na večina bi bila za Proletarca brez pomena, aku bi slovenski organizirani delavci ne vršili svoje ga sistematičnega in agitatorične ga deia za socializem. Uspehi tega agilnega dela se v Clevelandu ž» vidijo. Slovemdti delavoi, kateri ho poprej najrajii segali po nabožnem in meščanskem čtivu, ko zadnji čah zaveli pridno segati po Proletarcu.
Seveda jabolko ne pade samo zrelo v naročje, in tudi mi suio morali narediti mnogo korakov in 106 00 | marsikatero grenko požreti, da
.....Jamo doaegli uspehe, na katere
riiio danes ponoani..
Sodrug i od kluba itv. 27 aiuo JI™ razpečaii «.000 "Spomenic", ka-27^00 k rano je poslala J. 8. Z. kongrea-
18^00 37.00 28.00 22.00
59.00 Družinskih Koledarjev0 letnik 38 ™ 1917. Naroči!i amo od upravnistva lO.OOTOOO i/.tiso v M Majniake revije".
----10 00 K,ul> oW^Ž*v,ll mn°f° «hotl?v
62I00 in pretlavanj, na karterih »o govo
28.00 rili sodrugi Kristan, Petrovich in drogi. Poleg teh in še mnogih dru-gih reči pa smo se vrgli tudi marljivo na agitacijo za nove naročnike Proletarca.
Pred dvema letoma ni bilo v
19.00 16.00
nemu odboru v Washington, D. C. Clevelandskim delavcem amo razprodali okrog W0 11 Ameriških
9.00 21.00
8.00 17.00 10.00 127.00
' 12.00
19.00
28.00 14.00
Skupaj..................................................8174111.72
preostatek dne 30. Aprila, 1917.............................".$46,739,17
Skupaj
...................863,950.89
li preostanek dne 30. aprila 1917................................$46,739.17
¡Trajenih ¿ekov je aa............................................ 2,825.00
»rabljena ročna blagajaa tajnika................................ 9.97
Skupaj .................................................$49,574.14
Oornja srota so dell siedete:
Sa First Nat. Bank, Coaemaugh, Pa.................................$ 5,412.16
Ka Conemaugh Dept., Bank, Cgb., Fa.........................................3,412.16
Na Potter Title and Trust Co., Pittsburgh, Fa..	. .____5,412.16
Continental Trust Co., Pittsburgh, Fa....................................................5,593.94
Uniou Nat. Bank, Johnstown, Fa...............................................................4,207.67
Slow llr. in Posojiiuo drustvo, Cgh., Fa....................................................2.000.00
The Guardian Savings and Trust Co., Cleveland, Ü........................4,997.64
The Citizen's Havings and Trust Co., Cleveland 0................................2,398.87
Lake Shore Bank and Trust Co., Cleveland, O......"._______ ^ ..	5,000.00
^resnosti Lake Shore Bank iekovni racun, Cleveland." O..............4.776.93
Bjaaaati National Surety Co................... ................................1,352.0t
ii abljena ro» na blagajua tajnika.............. .........iITi	9.97
. , I u t	... » ..
Skupaj... j $6,094.53 | 83, /39.00
Opomba: Društva brez navedene svote vplačila niso vpoalala priapev-kov za mesec april do koncem mes. aprila.
'Navedena avota vplačila «nači vpoalane prispevke za mesec marec.
••Navedena avota vplačila snači vpoalane priapevke za mesec marec in april.
♦••Novedena svota snači prejete prispevke za mesec februar, marec in
fNavedena svota vplačila značl prejete prispevke za mesec februar; potom duplikatne postne nakaznice.
Blas Novak, tajnik. | vplačano [izplačano
Druitvo it.
649.00
l ?!oo i Clevelandu niti 200 naročnikov 14.Q0 Ust, in ae ti so bili večinoma 105 00 na dolgu. dMnes je v Clevelandu nad 600 naročnikov na Proletarca • • • •; in skoro vsi so tudi plačani v na-prej. Ne mislimo niti najmanje, 76.00 iaia bi sami sebe hvalili, ker sc za 49 00 vedamo, da ne v hvali, temveč le v trdem d*lu tiči naša zmaga in poraz nasprotnikov, in kos dobro izvršenega dela nam vžiga le po-gum in dobro voljo, da nadaljujemo delo naprej in vedno naprej do zmage.
Že lansko jesen smo «prožili misel, da W bilo zelo potrebno, da priredi klub atv. 27 lokalni kon-test za nove naročnike Proletar-ea. Zavedali smo se fakta, da da kler delavci ne čitajo socialistič nega lista in literature, da tolikr časa ne razumejo socializma, in ergo, česar kdo ne razume, za to se trni i ne more bojevati.
Uspeh kontesta lan»ke jeseni je bil zelo po vol jen. Dobili smo v te ku dveh mesecev 144 novih naročnikov. Ta nad vse povoljni rezultat nas je «e .bolj navdušil t? delo, in letošnjo spomlad smo zo pet proglasili nov kontest za nove naročnike. Izid je fte po voljne j*i od prvega. V teku dobrih dveh nreseeev smo dobili lepo Število to. je 184 novih naročnikov. Kon testantov je bilo osem, in kdo je bil najniarljivejši, kaže sledeča tabela:
28.00
Braesj Hill, Kani
Proslafa defivekega praznika, prvega majnika in proslava 10-letnfoe društva "Prvi Miaj" ttj 65. s. n. 1^0. s aodelovanjem so-dimat^noga kluba fit. :»» se je zelo Imenitno iivrftila»
iT
Že ob 9 dopoldne so prihajal) od vseh' strani v obilucut številu sobratje in sodrugi od sosednih društev. Ob 10 je nastopilo več govornikov. vr\'\ govornik je ml br. Rihard Spaček; v svojem govoru nam je* nekoliko pojaanil zgodovino lOletnega obstanka druitva "Prvi Maj" it. 65. Društvo je bilo ustanovljeno dne 28. aprila leta 1907, s 26 člani. Uzor-no vodstvo, lepa sloga in prava brataka ljubezen je doedla društvo dO lepega Uspeha. Kljub mali naselbini vendar prekaša po številu Članstva naše druatvo vsa o-stala druitva v drŽavi k#ma* ,tcr je po članstvu 1 društvo pod okriljem 8. n. p. j. Danes šteje društvo 235 članov, članic in at rok. Da smo dosegli ta sijajni napredek, se zahvaljujem vsemu članstvu za složno skupno delovanje.
Za časa 10 let nam j.- s. n. 1*. .1 izplačala na tisoče in tisoče dolar-jev bolniških podpor, zakar smo vsi i» srca hvaležni. Pri vsem tem pa je bila nam tudi sreča tuila. da ni bilo v dobi 10 let niti enega smrtnega slučaja pri našem dru-it vu. . .
Nato'ao nastopili še sledeči govorniki: John Marn. Fr. ftetiua iz faje, Kans.,-tn John Goršek iz Had ley, Kana. Vsi govorniki so v jasnih -besedah razložili pomen današnjega praznika in kako hc , e mogoče proletariat u rešiti tež-tih verig, v katere nas je okoval današnji krivični kapitalistični sistem.
Po dokončanem govoru je zapc-o pevsko društvo "Bodočnost" iz «rosa, Kana., lepo ubrano mar-zeljezo, za kar je želo od vseh navzočih poslušalcev obilen aplavz. Potem je zaavirala godba, mladina se je začela veaelo sukati in ni rajalo dolgo, da je bila dvorana natlačena polna.
Mnogo veselja in smeha je napravila srečolov. Naj omenim, da o samo ena navadna kokoš prinesla $24.25 dohodkov. Razlože-
........................
>
StranKa> j

Skupaj.................... ..... t.................1----r.849,574.14
'rednost Žvezinega iuietja (inve ntar^ v uradni gl. tajnica in gl. bin
gajnika skupne........................'..................... 890.85
Celokupnega premoženja skupaj............................$50,464.99
Pregledano ia v redu proiiajdeno v Conemaugh, Fa. dne 9. maja 1917. ni Prostor, predsednik,	Blaž No tak, tajnik,	Jos. 2ele, blagajnik,
Andrew Vidrieh nam. L nadzornika,	Nick Povse. 2. nddzornfk
(Frank Kaučič, 2. uadaornlk. , •
naznanilo.
Conemaugh, Pa.
Naznanjam vsem članom iu članicam druitva "Boritelj" št. i s. d. p. z. v Conemaugh, Pa., da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 6. maj« 1917, da se bodo od sedaj naprej vršile seje društva "Boritelj" št. 1 vedno vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 9 dopoldne, ne več popoldne kakor poprej. Pripriročhin ^cni članom in članicam, da se kolikor mogoče udeležijo sej, in' da pride vsak tudi o pravem' času, da sc ne raci ržuje seja.
z bratskim pozdraven
John SViufca, taj.
l.Sodr. r. Mika« . . .»4 nsr.	44 poli.	10 S^M
*. Sodr. T. üsk . . . .»• AST.	SS poll.	7 c* o
S. Sodr. L. Pv^enko. SS n»r.	14 poli.	9 c«lol
4.	Sodr. J. Krtmtor.llnir.	ti poli.	4
ft. aodr. A. ... 1« mr.	II polj.	S c*U».
5.	Sodr-ca J. Zup^ic. f nsr.	S poli.	S r* o 7. Sodr. J. Somrsk.. • n«r.	• poli. —cHoJ S. Sodr. T. Grd«n... 1 nsr.	1 poli.	—
Skupaj
.. .184 nsr.14« poli. Sft celol
DENARNE VLOOE MLADOLBTNIH IN UMpBOLNUi v tt V v oskrbi pomožnega blagajnika (zaupnika) D. P. JE. Franka Pavlavlia, Conemaugh Dopoalt Bhnk'. Oonemsufh, Pa. (t prlttetlml obrestni)
Frank Kosma«*, umobolen, *tev. hran. knjige 230..'...;..........320.54
Frank Starleh, umobolen^	hran knjige 746.......... ......
Ivan ftile, mladoleten, *tev. hran knjige 778..................
Jos. Hile, mladoleten, Atev. hran. knjige	779..................
f lan in ftile, mladoleten, *tev. hran knjigo 7S«r ofij« Milleh, mladoleten, 4tev. hran knjige 838.,................
Ali p6?tti^te graščaka ftobčin-in Dohčinskega ? Bolj zanimivih veseljakov he najdete kiuhlfl. v nedeljo pVf uprizoritvi !mKevizorjam jn spoznfatc. Tega • Vaiivfle bb žal.
Zastavo je torej odnesel sodrug Krank Mikša, ker je bil najmar ljivejSi ined marljivimi. Tudi pri lanskem kontestu je dobil Mikšf 34 novih naročnikov.
Sodrugi. kontest je za enkrai končan. s tem pa ni rečeno, da j' sedaj vse delo mvrffenfl trt da de nemo lahko roke navskriž in s« vsled uspehov zazibljemo v slad ko spanje. nc. Naša naloga nion biti, da pride Proletarec v vsakt slovensko hteo v Tievelandn, a vsako slovensko hišo v Ameriki Naprej za Proletarca, v boj za so cialisem.
i j. Franceskin.
Nikdar še niste videli tako dol-
163.35 obrazov, jih boste videli v ne-in" fin	i
lota«	v ^ ^ero v ••injem prizoru,
io*j 60 Pr^f Pri|vi revizor Ji Petro-
4U!O7 i™11"'
Matija Hočevar, mladoleten. Atev. hran.knjige 44h.'..V......'..,..... 107.1S
Ako «tal Prolatarca, pa apo anaš, da j« dobar liit in to sanimt tedaj ga pokali ia tovariiu In mi ga priporoči, da bo tudi on to tare dal, kar izveš ti in aa rančil, Čeaa aa učiš ti. To bo dašovni dobičel sate lil tanj.
Mm i ja Hočevar, mladoleten, itev.hran.knjige 4.19.................
||bert Logar, mladoleten, *tev. hran. knjige 4J15............. ....
||t>arn Mogoli< h, mladoleten It. hran. knjige 285 .................
Julija M ego ti c h, mladoletna, M. hraa. knjige 231..............
k na Ntoftirh, mladoletna, *t. hran. knjige
434.9
277
107.1 S	V First Kstionai Bank, 4'naemnugb. Fa.
581.07 Za Ljubica Kopriva, mlndolrtvn, litan. knjig»» At. ;15:ui. .........
•3.48 j	pestita Hranilnica Ljubljanska, Ljubljaua. Avstrija.
Iti.43 Za Marijo Oeepek, mladoletno hran. knjige ftt. 18411......Kron A. V. 244.8'
167.80 Kstarlao Oeepek, mladoUtaa, hraa. kajige it. 18412......Km A. t. 944JH
Jjdubi<-iuSto»ich, mladoletna, «t. hran. knjige 276................ 167.80 j Zn .VJojrljn PlanlnAek, mlad., hran. knjiga itev. RlJllT......Kron A. V. T22i.0(
[Itovnlija Sever, mladoletna, it. hran. knjige 270..............111.85
ija Šrver, mladoletna, Atev. hran. knjig« 271.................. 111.83	Skopa i ..... ....................
nt, Frank in Marija Per, mlini., Atev.	d	\ • < n»inniigh, Fa., dne 9. maja 1917.
bD- Yx	— # ;	hraa. bil ..... ............. 409.71 A ml revr Vidrieh,
«4| ' -i y	nament. nadaornik.
I skn	.....♦ 3,184.381 utav Piaria, i, gl. nadzornik.	<
.... K ro^p.
81,711.«
Frank Pa v lov tč, potno*, blagnjnik kot zaupnik Frank Kaučič, .V gl. nadsornlk
nih je bilo večje Število vsako- Iazo Todorovieh. vrstnih predmetov v licitacijo.. Tudi to se je zelo naglo in povolj-no oddalo do zadnjega komada.
Na kegli&ču je ves dan več do-t>ro izurjenih rok marljivo podira-o keglje za dn»bitkc. Seve tudi v korist društveni blagajni. Glavnega dobitka je bil deležen Kr. Stru-kel iz Newburg, Kans. Kegljanje se je vršilo v lepem redu, za kar gre vsa pohvala sodrugu V. Grač-narju. .
Veliko zanimanje je bilo za dramatično igro. Že eno uro pred določenim časom pričet ka igre sc je brez vstopnic nabralo veliko itevilo občinstva pred zagrinja-lom ter radovedno pričakovalo nastop igraleev. Vsled tega je nastalo nekoliko zmešnjave pri pobiranju vstopnine. V podobnih slučajih naj bi cenjeno občinstvo vendar bilo nekoliko bolj obzirno in naj se drži določenega reda. Pomisliti je treba to, da vsa priprava k igri stane precej denarja, radi tega je pa treba, da se ti izdatki vsaj deloma . pokrijejo z vplačano vstopnino gledalcev.
Igra je bfla zelo dobro izpeljana. Vsak igralec jc svojo vlogo dobro- izvršil, akoravno je Ml to njih prvi nastnp. V prvi vrsti ferr vsa Čtfst voditelju igre Mr. John Marmt zajDcgoeo požrtvovalnost in tro9. Želeti je, da b\ igralci ob priliki zopet nastopi K in nas razveselili s kako igro. Kajti to ni le naše veselje, ampak s tem sc iz-kažetrtb tudi drugim, da smo Slovenci napredni •flaPod.
s • '4	r#	T
Na.vteiu meatu se zahvaljujemo vsem bratskim društvom, ki so se udeležila proalave. Vsa hvala pevskemu dMštvu * Bodočnost" za njogovo udeležbo. Nadalje hvala Jos. Koširju in Ant. Vrtniku z a njiju trud, ker sta šla (»krog rojakov in nabrala vsakovrstna darila in še v gotovini >{(15.80 v korist društvene in klohovc blagajne. Otoeneiji prisrčna hvalu vsem darovalcem, ki so nam pripomogli do boljfaffn uspeha.
ZAPI8NIK IZREDNE SOJE EK8EKU TIVE J. 8. Z. DNE 38. APRILA
1917.
Na v »oči so Kekotovieh, I >uli ra vae, Su\ s, (lodina, SuAa, Petrovirh, Diiui« h i n Zikič. Predseduje hubruvae, zapis
lik vodi Kokotovieh.
Fre/ita se pismo odbora za Moone-jevo obrambo, v katerem apelira za fi-marno |M»moč, da bo mogoče voditi tjegovo obrambo ln ga reliti vislie. Njegov proeea j« izrodek eksplozije v ircparedness (tohodu v Kan Franrlski, Cal. Zaključi ae, da se da la zvezne bla ¿ajiie 810.00. , .
v Prebita iu na zuauje ae vzame pismo icdr. Todoroviča, ki obeta, da poravna dolg klubu At. 53, kakor hitro uiu bo mogoče. To se sftoroČ! klubu At. 53.
Prečita se resolucija kluba it. 61, ki ae nanana ua osnovanje poaebnega fonda za pomo* revolucionarnega gibanja na slov. jugu, po vojai. Ker je sedaj članstvo obloženo z drugimi davki, in ker je v teku zadeva, da ae vpeljejo "Dime banke" ae skleue, da ae to od-loti za bodoče, in gibanju tamkajšnjih socialistov pomaga po mogočaosti is teh sredstev.
Na znanje se veame pismo kluba it. 52, ki i»oroča, da je klub vsled odhodu članov prenehal s poslovanjem, imovino pa Izročil klubu At. 22. v Chisholm, Minn.
UI. tajnik poroča, da klub At. 41 ie parkrat ni poslal za več kot za dva ali tri elauc priapevkov. Zaključi se, da če klub ae poilje prispevkov za pet članov, se smatra klub odpadel, Člani se [»a smatrajo za posamezne.
Bcsolucija in izjava kluba At. 61, ki ae nanaša na pisanje R. S. in P. ae odloii do prihodnje seje, na kateri nastopi novi gl. odbor.
Na apel Vječa, 6t. 1 v Penna., naj ae dovoli ie enkrat 825.00 xa pokritje atro-ikov, ki so jih imeli z agitacijo, se sklene, da se jim ta svota nakaie.
Tajnik Petrieh poroča, da ao bili v novi gl. odbor izvoljeni sledeči: Od Slovencev Filip Godina z 854 glasovi, Frank ftavs z 877 glssovi; od Hrv. Srbov Jos Horvat s 861, Frank Maurich s 724 in Blaž Žikič s 1078 glaaovi; iz driav so bili izvoljeni Himon Kaučič s 850, Dimiter Kkonomoff s 724, Milan Klria s 913 in Niek Hinieh s 759 gla sovi. Za tajnika je bil izvoljen Frank Petrieh s 893 glasovi.
V odbor za upravo Proletarca so bili izvoljeni John Molek, Frank Podlipec, Alois F. Truger in Frank Zaje. V odbor za upravo Radničke Straže Alex Diibravae, Hlai Jakupac, Val. Nuna in
Sodr. Sekulieh, član nadzornega odigra poroča, da so pregledali zvezne knjige in račune, in so naAli v redu. Bilanca koncem marca je bila 81,270.58. Od te svote je na Kasparjevi banki $815.58, na čekovnem računu ua Mid Citv banki 434.11 in 820.62 na roki gl. tajnika.
Nji predlog aodr. Oodine se zaključi, da se tabela o izidu glasovanja gl. odbora, gl. tajnika in drugih odborov objavi v naših glasilih. Končno se Ae zaključi, da se ob času glasovanja o izjavi strankinega stališča z ozirom na vojno in militarizem razpravlja v naših glasilih.
Peter Kokotovieh; zn piani kar.
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE
V kratkem dobe naši klubi od tajnikov okrajnih ali državnih organizacij glasovnice 7.a glasovanje o stališču stra ike z ccirom na vojno in militarizem. Da 1m> članom razumljiva vsebina, izide v v 44Proletarcu" m Radnički Straži* prevod, poleg katerega bo mogoče članom glasovati Inteligentno o točkah za, ali proti. Ta prevod naj tajniki prineso na sejo, ko se bo glasovalo o zadevi. Vsak član mora glasovati samo za eno i*javo, prvo ali drugo, ne pa za oke. tHroovnie*, na katerih bo glasova no za obe izjavi, bodo neveljavne.
V.sa črtala navodila, do kdaj iu kam je treba vrniti glasovnice, so naznačena na glasovnic ah.
Na gl. stan stranke ali zveznemu tajništvu ni p^iljati glasovnie.
Tajništvo J. S. Z,
Proslava se je izvršila v najlepšem redu; upam, da ostane vsem. kateri so se udeležili te velike veselice, prvi majnik 1917 v trajnem spominu.
J. Cernc, poročevalec.
ČLANOM J. S. Z. NA ZNANJE.
Izjave večine in manjšine o vojni in militarizmu, kakor ttkli vso izprrmcmbc pravil in nova platforma, sprejeta na St. liouiški konvenciji socialistične stranke, gre v kratkem na splošno glasovanje in stopi v veljavo, ko bo o predlogah odglasovano. Dotlej so v veljavi vse stare izjave in pravila.
Toliko na znanje, da ne bo zmešnjave.
Tajništvo J. S. Z.
V nedeljo, 17. junija je v Ri-verview Parku vsakoletni socialistični piknik čikaškega socialističnega časopisja. Noben somišljenik ne sme manjkati tam.
VABILO.
Chicago, m.
Jugoslovanski nocaalifftičiii k Hib priredi v nedeljo, 27. maja
veliko gliHaliiko predstavo •• j
r v dvorani Sokol Karel Jona*, it. 5510—14 \Veet 25. »Street v Cioero, 111.
Uprizori se
REVIZOR.
Komedija v petih dejanjih. Hu-ikoa|»sul Nikolaj Yr«a. <iovt>lj.
Vrši se v provineirtlnem irtentu v notranji Rimi ji začetkom i 19. stoletja. Drugo dejanje je v hotelu, vsa dri pti v st «no vali ju mestnega glivarja.
predstava «e »iflne ob %3 po-,ewdne •
' Cene aedeiov: 1. pnwtor fiOu, 2. i prostor 35c, 3. prcwtor 25e.
Po predatavi ples in pro«ta za -b»va.
Blagajna ae ud pre ojj po-' polti ne.
Najboljša' zveza je s Otfden karo, ki vocl naravmxst v Cieero. satire in zdravega humorja ter obljtftbnje vsem poseutnitkoin krasno rtavedriio. Cieero je predmestje Chkage in vožnja ne vzame ver časa, kakor če se «pelje človek iz
govornik tuVajÄnje okrajne or*H-nizaeije. 4 * » *k.
.Rojaki, rte zakadite* kept prilike, ki Vam jo )M>*uja l tika jati ji
klu-l» in udeležite se sliocla v 11 tu
P R O L ETA R K C
- - r*- +
«■pPBBS.
Te zdravilo udatraui vso nepotic jej neprecenljivo za vse ¿elmleit* bijo t vari no iz črev, pomaga pre- prilike. Cena *l 00, V lekarnah., ^viU «elemu sistemu pri ob -rT^inwjev L^imeM ja ja ko ranln pred napadi od strani hnci- > Ir^vif pripravek -*t revuiatiaem,
Hip	lov. «Trinerjevo ameriško zdravil- novralgijo, zvinjenja. oteklin«'»*
večjenn *tevilu. Živimo v kriticHiem i no grenko vino je neprimerljivo itd. Cena 25 in 50e, v lekarnah, ¿asu, ko se pripravljajo nove ras-: h»)jI* od vseh drugih izdelkov.' pd ¡»osti 35 in 6t>c. Jos, Triiipr iz-mere in ttVbif je, da Mino tudi mi ker isto je pripravljeno edino iz defovaUe,	tf. AsIUaml
pripravljeni za vse slučaje. K4»>r najlptijfib zdravilnih grenkih /e-iAte., ChieaKo, ||i. je pasiven, se ne more pritoževati,| W in čistega močnega vina. Isto , A	(AdvetiUnieut.l
slabost
I ot ufcAftio^jV «
%	v» i
fc •	4 *.'.»»•«*• mI mL J- ■ - L .. '
ofcamonela jetra. ng,pf*h*va.t4iiiT -«frU*	na-
pravijo bolnika Jako 6;t,o< n 4*-'/> £»'*<	te fier
rednosti, preprečite 'V.U öittWlUaoi^' W^e sistem, rabita	.
iL.
če ga potem dogodki bije jo in da vi jo. Interesi delavstva ;to v seda-1 nji svetovni krizi na dnevnem i redu VW tMaVet* fearttf moramol skrbeti, kaW jih bomo varovali.
•IV»poln profrveui* objnvimo pra-j vočasno v Proletareu" iu v| ** Prosveti".
8 soe. pozilruvmu
• , s Bud, Ograjcnsekj
4	4	tajnik.
.10 niutu
1 jiiuUv
Poročilo o razpečarvh znamkah J. S. Z,
v mesecu marcu 1917. ' " •

i
Mesto
NAZNANILO.
Johnaon Oity, lil.
Vsem tukajtakit rojakom naznanjam, Ua Kino dne 13. maja ustanovili «1i*goslovan:tki Socialistični idub z litimi člani in eno članico. V začasni odl>or so bili izvoljeni sledeči: Anton Blasieh,
Ark.
ILL.
tajnik, Joiui Slivuik, zapisnikar, enega kraja meata*v dro^i. Dvo- Joe Jeneie, ot^anizator. Seje se rana je velika, vi»oka, zelo okus-, <»<hIo vrSile vsako dn*o nedeljo v ua, tako da se lx*io gostje ugodno mesecu v Cazaleen Ilall, točno ob počutili v njej.'(Jiwtilniiiki pnv.ito- 8 d^oldne. Tem potom uljudno
" vabim vne tukajine rojake, ki spirznavajo današnji krivični sistem in se strinjajo a nauki socializma, da pristopijo v novo ustanovljeni «oeialistkmi khrf», m «e t nami skupaj bojujejo za osvoboditev delavskega razreda. 8 socialističnim pozdravom
Anton Hlasich, tajnik.
ri s pivotočem in vinotoeetn so pod dvorano; po predstavi se ho pa streglo tudi v dvoran». Poskrbljeno je za dohro godbo in spb>h za vse, kar je potrebno, da bodo goati
zadoovljni._____
.Skuanja za igro se pridno vrse in pričakovati je, da bo imela .predstava izvrsten uspeh; Pomagalo bo tudi to, da je oder dober in ima leipe seenerije. Klub torej opravičeno pričakuje, da dosege njev r- in igralcev trud nagrado v obilnem jR&ietu in s tem vzpotlbu-j« za naxlaljne podobne prire- drvorani at. 5607 na vogalu St.
jClair A ve. in f>5. cesti. , Na shodu se bo razpravljalo,
Cleveland, Ohio.
Vse Slovence, ilenske in uioike, vabitno na splošen shod, ki bo v nedeljo27. maja ob 2. popoldne v
Ft. Smith......
Huntington ....
Zeigler ......
" Staunton. 110...
" Springfield ____
» ** Waukeican .....
44 U Salle...... .
41 Chicago, 20.____
44 Chicago, 6......
44 Lincoln ......;
44 Vlrden ......
I«d. Gary..........
Kans. Kdison ........
44 W, Mineral ____
44 Mulberry ......
44 Skidmore .......
44 Frontenac .....
44 Ringo .........
44 Radley ........
44 Stone City.....
Mich. Detroit, 61_____
44 Detroit, 114____
i. Virginia . .....
44 Chisholm ......
Mont Bear Creek . .. .
44 Klein ..........
" Red Lodge.....
Mo. St. Louis......
Ore. Portland .......
Ohio Youngstown, 18. " Cleveland, 27... 44 Cleveland, 71. ..
44 Lorain ........
44 Steubenville____
44 Akron .........
44 Yorkville ......
44 Euclid ........
44 Piney Fork
«
f
£
25
1G 75
24
37
34
35 fiO
125 23 20 T>0 41 8
r>o 10 3 40 10 18 150 :»0 10 48 2« 11 18
25 10 30 80 40 25 20 25 12 20 14
I*
21
f a
10 12
50
10
25
10 ¡5
20
10
Glencoe ....... 18
ditve.
IV nedeljo, 27. maja torej vsi
Cieero! JugeeUeoe. klub št. 1. kako bi pp odpomo«lo današnji
draginji in sploanim stiakatu. Za-
čeli so nas izkoriščati od vseh strani; torej nam je treba kar resnega ukreniti.
Vsi, ki imajo v mislih svojo korist, so vabljeni, da se udeleže te-
IZJAVA ČLANOV SLOV. SOC.
KLUBA ST. 27.
Cleveland, O.
Z oiironi na dejstvo, <{a je de-mokrac i ja v stM* ial istični st ran ki e<len prvih f>ogrojev za <njen raz- shoda.
roj v m<>4r<K'iH> onnado delarmtvoj	v _
v boju proti kapitalizma; Tn
z odrom dejstvo, da pomen ja Frvo demokracija v sodalt^ni stran-divUlJ0 re*ularnejroj
Jo«. Hočevar.
ske, to je 28.000 inož, odpoiljejo čimprej na Francosko, in sicer jo
ki med drusrim tudi -pravico
manjšine i-n posameznikov, da - -	, . , * t> «.
smejo svobodno izražati svoje m». **	f««eralniajor J. J. 1 er-
Ijenje in nazore o taktiki stranke, dokler niso ti nazor! nasprotni načelom socializma; in
n ozirotn na dejittvo, da «e zadnje <»aso ponavljajo v "Radnkfki »Straži" protesti proti littu 4<Pro-
shing. Vojni odde1 le je to naznanil v bnletinu, v katerem pravi:
1 Vosi se, da se v tisku ne objavljajo nobene podrobnosti in nobena ugibanja o mobilizaciji te vojske, o dnevu odhoda, o njeni
. . ® .	.	. v . 4 .sestavi in o driigih vprašanjih,
leterec ,„ uredniku rod. Kr«Ja-	(>ficijenih naznanil, ki jih
mi kateremu se grozi z iririjuctt- ^ ^^ vojni oddelek.- . njo „. stranke Zato ker zastoj v Ro(Jveltova vro?a «Hja, da bi
nstu staltsee katero ne s,V asa s ^ y0 (Uvixijo na Franep-staliicein "Kadnieke Straže o	r	---- ■
s ko. se torej ni izpolnila. V Waah-ingtonu dajejo Teddy ju vso čast, ampak njegove prostovoljne ar-m ade — pravijo — ne morejo sprejeti, ker intajo zelo tehtne vojaške razloge za to. Teddy seveda i,e bo verjel tega.
taktiki naše stranke tflcde evrop-|. vojne;
Izjavljamo člani kluba št. 27., da so ti protesti popdkiotna neutemeljeni in zahteve i>o izključitvi sod, Kristana, ali kakšnega dru
gefca aodruga ne samo a! uirdne,	_
»mnak tmli ikciljive. ^r imajoj	_ RavnatcU-
liiuiiin ovirati »vnbodno dirfkuzij» ®s'-	'	, ,„,„.„uu,
«taktiki socialisti^ne ,;ra„l<f.
in nadalje iZjavljMno _ „o	^
. i ...	tiaoi n«loib»nc<>v n prvi« maj*»
ne na to, nko mclaSamo ali uo s .	„»t»,„.¡h n.
tffr- v,fro	«S-
tasec'», — <la ne smatramo to sta- jP™y»*K,n onu
HSic za pro<isocialistiivno, ker	Cenrt	tenur naj-
to vprašjMiic taktike socialiiti« »e N 1HOkft CPna	, ■
1Mb
44 Co 11 in wood . .. ..
" Beilaire ......
44 Maynard .....
Pa. E. Pittsburgh..
44 Reading ......
44 Wick Haven . ..
44 Yukon .......
44 Canonsburgh ..
44 Woodlawn ____
44 Moon Run____
44 Whitney......
44 Forest City 44 McKeesport .. . " Herminie, 63 . ..
14 Primrose .....
44 N. S. Pittsburgh
44 Sygan........
44 Conemaugh ...
44 Ambridge .....
" Pittsburgh .... ' " W. Newton .... 44 Ferminic, 09 .. 44 McKeea Rocks . 44 Fit* Henry ... " New Brighton .
44 Elkwor n .....
44 Meadpwlands . .
44 Atlasburgh ____
44 So. View......
44 Lawrence.....
44 Canonsburg ...
Wis. Allis, 180.....
44 Racine .......
44 W. Allis, 35____
44 Milwaukee ____
Wash.Roalyn .......
Wyo. Superior ......
h Rock Springs . . 44 Cumberland . ..
44 Cambria ......
At Large, Ind........
Natl. Office refund..
Org. N. 77.........
Org. N. 6.........
Org. N. 122.........
Orir N. G2.........
Ad. I.ukesich .......
Ant. Zlatoper.......
Msrt. Pretnk ... <. .'. Skuoaj.
11 37 20 20 50 20 40 21 25
15
35 »
32 20 11
16 100
20
30 20 20 20 21 40 22 ,40
9
5
31 40
31 13 40
30
no
30 12 44 7
4
*>
20
10
20 5
1 10
; i ' £
o c
6.40 3.20 15.00 5.30 7.40 7.30 7.00 11.00 25.00 4.60 6.9 » 10.00 9.25 2.22 13.50 2 00 .60 8.00 2.00 3.60 30.00 10.00 3.00 9.60 7.00 33.70 8.60
5	00 2.00
6	30 16.80
8.40 9.40 7.95 5.00 2.40 4.00 3.02 5.28 2.81 10.00 4.20 4.20 10.00 4.00 13.60 4.25 5.00 3.20 7.00 1.80 6.40 4.00 2.30 3.20 20 00 450 6.75
*:oo
fhOH 400 120
8:0 o1
4.40
lp.oo
5.40 2.50 1.50 6.40 9.04 8.75 3.80 8.00 6.00 13.23 6.00 2.40 11.60 1.40 1.30 .40 52.00 1.65 .75 2.50 1.50 1.35 .25 .25
	Razdeljeno
i'	. O ; m- , •
O h ot ,	H au •
	« $
2.05	$ 2.05
	• • v' v
• .. ,	4 v t ,
kr< »• . V	
21.i 5	¿i. ir>
2.60 i < « » •	2.50
9.00	t. 00
10.0«	10.00
2.90	2.90
2.75	2.75
1.25	1.25
.50	.50
'M T
i
18.60 20.46
38.75 38.75
7.15 1.50
3.35 .10
7.15 1.50
3.35
4.40 1.60 ■ 7.50t 4i.90 y
lib 3.50] -6.00 , 10.00 * 2M 4.9^ ; 5.00,
5.15	t 1.42 8.50, 1.00
.30 4.00 1.00 1.80 15.00 5.00 2.00 4.80 4.40 32.60 1.80 3.50 1.00 1.80 8.00 4.00 . 6 50 5.95 3.50 1.20 2.00 1.82 3.48 1.21 6 30 2.00 2.00 5.00 2.00 9.60
2.16 2 50 1.70 3.50
.90 3.20 2.00 1.10 1.60 10.00 2.50 3.75 ; 3.60 3.08 2.00 2.10 4.00 2.20 6.00 2.70 1.60 1.00 3.30 5.04 5.65 2.50 4.00 3.00 7.23 3.00 1.20 7.20 .70 .80 .30 52.00 1.65 .76 2.50 1.50 1.35 .25 .25
Severa's Baisamof Life
(SEVEROV ilVLJENSKl BALZAM)
, IZVRSTNA TONIKA,
.4 Csna 75 car.toT.
Oni, ki dvomijo, naj blagovol^o čitati naslednje jjpj^mo, kate- ^ roame pred kratko m prejeli:	111
t» CJ
DO
t; M Mfl
•H
L
"fcllsi m Vam EaahT»litt trn Srvsrov	!fn*Uw>Ri
n«(>roaliau9 boU^tiM V £*l«itleu. bil» Mm Ml« »t»b» iu ti^ll t^k» tic-flu lia«i«. On Min punibtl« «no »1« k. Uli too S*v«n>v»«a Zi vtj«iikkatf» ItelAMB», so ixflnito TM nvreduoctl. l'ru«im, objatlM lo vtasoplaju v koriti VMiu onim. ki Imajo podobo« bule«im."
Ma r»c»l ot Moairnb. , I
KuplU S*v«rov» z(1r»«lU v vali l«kt>n»l. Zahtevajte edluol« Severov», da m Uko liocnet« poaumlb. Ako ne morete dobiti Severovlb »dr»v 11 v vaAem kraju, tedaj pUiu naravnost aa
W. F. SEVERA CO- Cedar Rapide Iowa
RarÄlrlte «voje zasnjet l'on^ite se o soeializuut Rusvedrite si daba! "ProIrtsrec"iuft v gvoji ksjiževai.aalogi sledeče kajige in bruAure. Fu«lji-te osroiilo I« dsae«;
Maksim Gorki: Itatl. mehka verba ....j..........................9100
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zaeertnlk la It. Kaker): Dtungel. Fovest is cticslkik klavnic ...............
• ••••• t •
Bociatizem la moderna veda

.......
........
Earlco Ferrl:
Proletartat...................*.
ItMa Kristan: Nevarni socializem Kde uničuj s proisvajanje e malem
tfocialUem.........................................
Socialistična knjllnlca, 2 sveaka ln "Naia bogatstva" Kapitalistični rarred........
Vojna ln sodjalna demokracija...........................Ts^B
Prof. Wahrmund (po»Iov. A. Kristan): KatolUko svetovno nat'^aaje ln svobodna ananost.....
O konsmnnih drnitvlii........
Zadrti in a prodajalna alt kontum
KatoUika carkev in sociAlJsem .............................
Spoved papeia Aleksandra .................................
Vse u knjtgs in brofturs polijemo pottnins prosto. PIOLEIA1EO,
• eeeeeneeeeene
• •«»••»•ee«<
seooooeeeooo'
e e e o o o e
.7 b
JfO .U
.2 a .n .10 .10 .ic
r.o 'm .10 .10
4008 W. 31st St^
CUIOAOO, ILLINOIS.
----2431 G0 195 $628.03 $121.55 $123.4*1 ¡|384.07
Rednih snamk na roki dne I. aprila............ 705
Dobljenih od stranke ..................... 2,500
vpraša«! je kn
naiel socializma. Načela «ociali?..
- . r TT rrf vr.rok ti fWWn»	»«
«t»nkr, in ne vprnjtanj» temeljnih I^ krr J. yArxxifn, .irfaro
rr,	riSi si «i
L J. bojne metode flelav m . " rf 4 ,	vrc;
m a. * . . , ,.v • , i miki Vroiuet reilno vrsu
menjavajo m boljšajo, da j tko " 1__
°<l|rovarjajo novim razm^am, l:a . .. tii] '__Anmm
t«. „„„, prinUa dniiiaimi	« wdoM"
In ravno zato je potrebno, <!a nt-	1 ^ . t, _ nnA
vprašanj« o .«Miki V.1M«	.|%Ha;Ulphla 'a - 3wrc «»d
w omejuj, mnujAtni ali	Tr.a.» konipanija, k. j, največja ilikoin 1 ■■■
Sodni(fi J. S. Z ! Manj ne.rp-	^ * ^ u 2Z
••i, man i almohitizma in iff ,,r"'.' '".T^l	l
^«•ti, manj
liiednehojnega zaupanja nam je tobi, ako hočemo, d a .T. H. Z, vitila svojo nal<*go naprnm jw>ro-»lovaTvtkemti delavci t v Ameriki
v dknaAnjih kritičnih čajih. ,	— 7 . . iti Vft
Slovenski socialhti^ni klub st. 2V. rn imeti pred oenn, «ln je letos —__Hlno ielo.
»L0VENCEM V ZAPADM
pi:nnsylvaniji.
Kazpečanih v aprilu ...............
Na roki dne 30. aprila..............
Izjemnih ^.namk na roki dne 1. aprila. Dobljenih od stranke v aprilu.......
Dano klubom v aprilu .............
Na roki dne 30. aprila .............
Dualnih znamk na roki dne t. aprila. . . Dobljenih od stranke v aprilu ....'. .i
Dano klubom v aprihi Na roki dne 3(T. aprila
3,205 ..... 2,431
..... 774
..... 243
..... 250
493
50
........- 443
..... 196
di^-a. A400 Hi V
~59# / %
1Ü5 d)x
i . K i ■	s ■
401 > Tnjniitvo J. S. Z.
ID IB=h=K
Največja sloveuska zlatarska trgovina
FRANK CERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prsUne, broške, zaprstnice, medaljonSUe, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbk Gramofonov in gramofonskih plo*5 »lovonakih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PUlto po coatk, kateri so Vam poiljo brezplačno. Najboljšo blago.	Najniije cona.
301
□ E3C
JUL
=ir=fiT
IE1C
PAZITE I INI HRANITE
Narodni Urok pravi: '«Pazite na vn* beli densr v.n trr\c dne-v*. Tu [M>iaeaja toliko kakor j>rvo pa/ite in hranite UokW-r Ä« zdravi in mladi, dn bo»t« imel) nckuj za atara in «n< mogla lftn. \ *ak človek mora |»sziti in hraniti, kc le to je edinn j»ot, ki v(nh v neodvisnost. 1'rvi dolar, ki «¿a date nn«tran, !«e Inl.ho
vns
reni kot it«*meljni kamen poslopia ns katerim v^nVi Htreati. IMrtN» je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno «lo /rjm poga.u: kiun«»n na kam«>n |»aln«a". Naiteijo je poČetek ali brez pocenit s ni nikdar alfe Mir. Zatorej pričnite vlagati va^ denar S' danes, umpr.k psrite, da ga nntagate v g,.tov4» in vnnto banko. vlogo cii.-^it dolarja dobite vnflo bančno knjižico.
Mi «prejemamo denar n?i hranilno vlogo in plačamo po 3'f obrentl twl njega.
P«AUjaa)o denar v Italijo, Iluzijo in Francosko.
l'rodn><'mo prve p«iM.jilno nortgnge (mnrke^e) in dajemo v T»n-' jem varni» hranilne predale.	•■»•.. i . .
Hprejemo upise ia phrobrodno potovanje t itartf ffirninefnrf tih'f'
' • J;	' ■ • f r Mf r	:
kaspar STAT»; «ANK.
1900 Bluo Island Avenue, Cbls^go, IU«. k»|>ilii, yloge is prebite^ znsAa nsd MO&O.OOO.
M^lli <UÄaVc>^v»«»>avnokar or-
gtttiizirali v Wharf and D lini Ide rs Union Stev. I
Vsak onranizirnni dc'avee mo
Kako ekonomirirati?
Velika potreba varčevanja v Herminie, P	ameriških domovih, ne po-
Juiroslovanski soeinl^tični klubjmenl namo Sledenje in previdnost J* v Herminie, Pa., priredi pri kupovanju potreb^in, temveč rt"*4 .junija, to je na praznik ne- pred vs^m prcpre«>t)je boWni, kl '^rianosti, velik javen Ijuduki „o v*mk odairanitve vseh doma-^M katerem 1 k. ffovoril s,> čih prorarnnov. Trinerjevo ame-J** Kthir KHstan 11 Chicaira.'
f■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■BBBBBBBgm^kBBB^
I VAB1LP
NA VESELICO 30. MAJA,
kater«) priredi	'»v-*
društvo "Jutranja Zarja", §lv, 29 S, D, P, Z,
V MEADOW LANDS, PA.
Začetek točno ob 2 uri popoldan.	t
^topn
ina /«a možke $1.00, dame v spremslvu so vtitbpuitic
proste.
Ker je to nafta prvo veselica v torn letu, zato prosimo Vsa sosedna drultva tn splali w eenjetio občinstvo, da v» rale vesellee polnoitevilno udeležijo. Roka roko ttmiva, itt mi Vam vrnemo VaAo naklonjenost ob prvi priliki.' r' ^ t rti,
F-ft

f4 tr* % f*
Vabilo h razvitju ^
J«-
ta^e^» Üode razvilo druat^vo
♦^■t .ir
3 ■
■ ■ ■
><ieui jeziku pa nastopi
ri*ko zdravilno grenko vino je tista ponioi^ katero p4»trebujete. —
Na ve^lo «videnje 30. maja.
Andrej Potega» tejnik. J
"Zvesti bratje", štev. 70
■ i ; V NEW DERBY, PA.	* *
dne 80, maja, to je na ' DBOOIUmo&JUV * .
« '*r >£
'	»	Si rr
Slavnost i» prične ob 2 uri popoldan.
tf
l Ijmlii.» vabmioy vsh bUiti/a (iri4U«| >	<W
Whitney in dnigod, kakor tpdi vse enijio^ huIm^^m « nale «IsviKr^l	viUsa• itfefeJ». Itii al^^Hi^^o^k^f^^
\Tste. Za aveže pivo in fwi-prigrizek bo«^ <Job{o ir^'r^fjmi C istirpr^biuk p nanienj^ v^»oictltje stroikov zjs^v»- ,, ^
Vstopn^ja IJ.OO. Dame v spremstvu so
n Mvi.lenje 30. tmijti
vstopnine (>rrtite. ODBOR.

.«AL.
iaflkJ;
* W " J
V,. SviJtA-m:



IVER JE.
Ruaki položaj se j« zjasnil a teui, da je vstopilo šest socialistov v provizorično vlado m ji a teiu dalo moč, katere doslej še nikdar ni imela. Po prvi zmagi revolucije ae je vlada porodila iz dume. Njena moé je bila le moralnega značaja, kajti opirati ae ni mogla ua nobeno meterijalno alio, Poleg nje pa je atopila organizacija delavstva v podobi sveta delavskih in vojaških delegatov na plan; ona je imela oporo v organiziranem delavstvu in v armadi, ni pa imela pravne moči.
Tak položaj, je težaven sa oba dela; za vlado je bil áe težavnejŠi, kakor za avet delegatov. Ali liajkocljivejša posledica te aituacije je bila ne-jasuost, ki je omogočila raznim anarhiatrčnim ele-lemeutom propagando teorij in politike, a katero nista soglašala ne vlada ne delavsko-vojaski svet, ki ps je mogla imeti vsaj toliko uspeha, da je o-vírala nujno delo; ta uspeh je mogla imeti le zato, ker se je včaai zdelo, da soglašajo z njo zastopniki delavcev in vojakov.
¡Nihče ni mogel imeti nad zadregami mlade republike toliko zadovoljstva, kolikor ga je imela reakcija, ki je upala, da se isleže iz njih popolna anarhija, ob kateri bi avtokracija nstopila kot "rešiteljica dežele". To upanje so cariatom vzeli socialisti s teui da so vstopili v vlado iu prevzeli odgovornost za sedenji režim. Brez pretiranja se lahko pravi, da so aedaj socialisti najodloci'nejai faktor provizorrčne vlade.
Ta vat op v vlado, ki ni izključno socialistična, se ne sme smatrati za tako sodelovsnjc pi| kapitalističnih vladah, ki so ga mednarodni zbori obsojali. Položaj v Rusiji je nenavaden, in zato jc treba tudi nenavadnega ravnanje.
Angleška vlada je sklenils, kakor piše "Dailjr Rxpreea"\ prevzeti vse pivovarne v svojo upravo. Kadar se izvrši ta korak, naj bi se dalo vprašanje prohihicije na aplošno glasovanje.
Torej zopet košček "konfiskacije privatne
lasitninc". Na Angleškem ao v teh rečeh res postali zelo brezobzirni. Knkret vzame vlada železnice v svojo upravo, drugič jame, nazaduje celo pivovarne.
Balfour je v Washingtomi povedal, kakšne napake j« Anglija tekom vojne delala, zato da bi se j rti Zedinjene države lahko varovale. Ne vemo, če je govoril tudi kaj o vladni režiji. Ali tudi če ne, lahko Zediujene države vidijo, kako postopa Anglija v teh rečeh in bi se lahko kaj naučile od nje. Kapitalisti bodo itak kričali, pa naj stori vlada take korake prejalislej. Torej je že bolje, da jih stori prej. Kajti enkrat jib bo gotovo morala storiti.
Ruski avet delavaklh in vojaških delegatov je izdal manifest za vojsko, v katerem naglaša, da je separaten mir nemogoč. V manifestu pravi:
"Vojaki m sodrugi na fronti! V imena revolucionarne demoikracije govorilno k Vam. Ljudstvo ne želi vojne. k7a ojo začeli cesarji in kapitalisti vtieh dežel. Zato je Želel narod po earevi tflniikeeiji, da se konča vojna čimprej mogoče. Ne pozabite, vojaki in sodrugi, da uničujejo Vi-Ijemovi regimenti revolucionarno Rus rjo. Ne pozabite, da bi bila izguba svobodne Rum je katastrofa ne le za vas, ampak za delavski rasered vsega sveta. Branite revolucionarno Rusijo z vso svojo močjo!"
Prav to je tiato, kar godemo že ves čas. Ruski socialisti govore to, kar pravimo mi: Za interese vsega delavskega raareda gre aedaj. In pri vseh bogovih, rajši smo na tisti strani, na kateri stoje revolucionarni ruski sodrugi, kakor pa ram, kjer prkiigajo najlepši padfkti.
CARL STROVEF
Attorney al Law itám m M***
PAIN-EXPELLER »<>«<*»•( » «»«*«»•
üíiakujo takoj oUjüjlTo ta prtjetae.
Pri prehladih
▼val la praa, kakor tail » Dr I
Jedlaa pravi a varstveae aaamko sidra.
Ma. la «a», v Ukaraak la aaravaest a*
I*. AD. RICMTBR a CO. fS-aa WMhSftM «liwt, Naw VarS. N. V.
JAKO VAŽNO VFB Ad AN JE T "AH tem le poslal laoetalo aa roéniao sa "Proletarea"? le Mi-
kih zadevah, sobe 1009 133 W WASHINGTON
CHICAGO, ILL. Tetafon:
sm«
mm BajMJMk
revit t i ají lik— jeua v
kl je: "DTTBIIATIOVAL |Q CIALIST EBVXSW." — mesečno in stane $100 aa lela ^ Naalov: Int loa. Review, Ul | Oblo 81, Ohleagt», IU.
Republika Honduras je sledila zgledu Zedi-njenih držav in je prekinila diplomatične stike i Nemčijo. Že pred njo je to storila republika Oua-temela.
NAROČNIKOM PROLET ARCA.
Naši naročniki nam bodo gotovo radi pritrdili, da so imeli sedaj dolgo Časa mir pred nami. Mi bi tsicer še nadalje najrajši v.ideli, da bi vladal mir med nami, toda čin» bolj ogledujemo "Imenik" naročnikov, tem večkrat vidimo, da je mnogim Proletarčevim naročnikom naročnina potekla, in če bi !e teh ne opomuili, da bi jo morda celo pozabili obnoviti.
Opomini so sitna reč. Upravnik ima s tem dosti dela, list stroškov, poleg tega se pa še ta ali oni razjezi, rekoč, kako da smo sitni. Naj lepše bi bilo seveda, ako bi naročniki točno poravnali poteklo jim naročnino, ker s tem bi se vsi skupaj izognili tem neprijetnim sitnostim; ampak take točnosti ni menda pri nobenem lwtu na svetu, in torej tudi pri Proletarcu biti nt more.
V prihodnjih par tednih bomo razposlali opomine vsem tistin naročnikom, kateri si na uaročniui
nismo pustili propasti Proletarea do sedaj že 12 let, toliko manje ga damo še danes. Ne, ne damo ga za nobeno ceno. Brez Proletarea bi bili nlovenski socialist! mrtvo rojeno dete. Aktivnega in požrtvovalnega dela je treba, veselja in zavesti, da se dela za dobro stvar, kadar pride sila, se kolikor mogoče stisniti, pa pojde.
Dolžnost nas veže, da smo s temi par vrsticami na kratko pojasnili, zakaj da bomo razposlali opomine. Čas je, da se "Imenik" naročnikov spravi v red. V splošnem pa hočemo tudi pregledati, koliko je Proletarčevih aktivnih vojakov m če bo tudi kaj dezer-terjev.	Upravniitvo.
ŽELEZNICE
Posamezne železnice v žedinje-nir državah ustavljajo prevoz pre-moga.Kaj to pomeni, se lahko u-gane, če se premisli,, kako vpliva povišana ali znižana produkcija premoga na razmere premogar-na» dolgu več kot pa dva tedna, jev, kjer se koplje, in kako vpli-Opozarjamo, da bon.o po preteku va na razmere industrije, tam dveh ali k večjem treh tednov j kjer se rabi za produkcijo gonilne ustavili list vsem tistim, ki ne po- moči.
ravnajo naročnine. Nczvdišane Te nevarnosti obstojajo tudi v visoke cene vseh tiskarskih po- mirnih časih. Ali tedaj imajo vla-trebščin nam ne dovoljujejo, da bi dajoči krogi mnogo smisle zanje, list komu mogli posejati zastonj, ker se ne tičejo nsravnost njrho-Kdor že neče lista več naročiti, za vih interesov. Sedaj je stvar neko-doticnega je mnogo lepše, ako list Hko drugačna, ker je premog tudi odpove. Saj ni res, da je Preleta-,«* vojno zelo važna reč. In ker i-rec drag list. To pravilo velja le »»« Amerika vojno, je že zaradi za tiste glavice, katere ne razume- tega dolžnost vlade in kongresa jo nič dmzega nego seštevati stra- da skrbita za neovirano dobavo
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE EV ANE "CLBAR1NO BOU8S".
Kaj to pognani aa ljudstvo, ta j« banka pod aadaoratvom "Oloarlag Houaa".
Vrt banke, ki imajo sveao a Chieago Cleariag Houae, so podvrieae strogemu nadzorovanja od uradnikov tega ravo da. Pregledovaaje računov in imetja ne mora vrftiti najmanj enkrat nn leto. Izvedenci natančno preiftčejo stanje vsake bsake. Vso gotoviao prefttejejo, pregledajo vse note, varftčiae, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepri-' iajo o fondih, ki so nsloieai v drugih! bankah in pregledajo knjige in račuae. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne fttejejo več kot imovina banke. Ako se ^e skrčila vrednost banfaega prrmoAc-aja, mora banka kazati pravilih vred-j nost v svojih knjigah. Če banka drzno ■ ftpekulira ia se ji pride na sled, mora i to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-' skirano, se mora takoj odstraniti ia na-' J domestiti a boljiim. če vsega tega baaka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in praviee, ki j jih vživajo banke, katere so sdrulene v j Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki baaki te ugodnosti ali te ni sprejeta v Cleraingj House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, £e to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, dn je njen kredit dober ia da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno ia sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chieagn pred desetimuleti, od katerega časa aa
Modezuo ve jena guetfiaa viLLAOB nnr • prostranim vrtom aa Ulete MARTIN POTOKA*, Ofden Ara, Wlao oeetno ike poeta je, Lyona, DL Telefonska iter.: 224 m
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 26c na mesec. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
moderno urajeo salon
IA 41« IRAII AVL. «>«". VIS.
Tslafon 11»
MODERNA KNIOOVmOA
Okusno, hitro in jrpeáaa za privatnike in d rait va 8pv*J» mamo naroUla tudi laven atroja.
te poštena pwHiik
* RA TJ* HOLAN,
A*.
(AAmt.)
POD.
8L0VKH0I pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Proava ta". List stane za celo leto $3.0(1 pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novs društvo. Naalov za list in za taj. ništvo je: 2657 So. Lawndale Ah Chicago, m.
pitalistični patriotizem nikdar, da bi položil svoje profite domovini na oltar. '
Baš profiti privatnega kapitalizma so pa tisto, kar lahko napravi vojnim interesom Zedinjeiiih držav največje zapreke. Torejlni za Zedinjene države drugega Izhoda, kakor da puste obzirnost na privatne profite na stran in vzamejo svoje potrebe v svoje roke. j J™ £i^SfartT JtT^T bai^ki Med te potrebe »padajo ua vsak je bila v avezi s tem Cleariag Houaom. način železnice. Promet na želez- Ako je ilo aa ali drugi banki slabo niceh more biti le tedaj zanesljivo tak, kakršnega potrebuje vlada. ce ga vodi vlada sama. In ee ima vlada pravico zahtevati od miljonov ljudi, ki riskirajo svoje življenje in zdravje za vojne Interese, hna vsekakor tudi pravico zahtevati od posameznih kapitalistov, da se odrečejo svojim profi-tom.
-Naivečia ciftvanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna
ti
Bla« lalfui Avcaae
Mi tiskamo ▼ Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi ▼ Angleškem ?n Nemškem jeziku. Naša poeebnoet ao tiakovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tiaka v naši tiskarni
..................................................t
IZ* A DAR potrebujte društvene po-trs biči ne kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate ia vse drago obrnite se aa svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 Soath Mlltard Avenue.
CHICAGO, ILL.
______zastooj. •> Vea dalo oa^antirana.
v sled panike ali vojske, so ji takoj pri- X
dioiUe na pomoč druge Clearing liouse ..............................................
bsake ia ji pomagale, dokler se niso povrnile aopet normalne razmere. Ta Clearing House aadzorovalni načrt je pokazal tako vspeftea, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Cleariag Honse. sprejeli ta načrt.
American State Baaka je ▼ zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovii nadzorstvom in ima vse privilegije te
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
SM KÉ0AB SHEET
Til. UTS
JSMSTSWN. M.
ni. Kdor razume, kaj ji citai v člankih in razpravah, kdor razume,
rokopisi in prokleto uialo po:.a-tisov, kar je pri ogromni večini slovenskih listov ravno narobe —
blaga, ki je potrebno v narodnem interes«. Danes se to tiče premo-da so v "listu skoro finmilKa»	»« lahko tiče krompirja
in pojutrčnjem žita.
V interesu vojne — da ostanemo za enkrat na tem polju — pa in kdor vidi, da je v listu skoifl ni vsžno le, ksr se tiče orožja m izključno samo čtivo, ker zelo municije in paroplovbe, ampak malo prostora zavzemajo oglr.-.ti; k«r w tiče blagosUnja vsega kdor ima dobro voljo in vse toj ljudstva. Kakšni liodo rckmti, če
Ce pa spozna vlada važnost dr-	banke, kateri poda vsako leto pet po-
žavnega oziroma nacionalnega o-	polnih rakunov.
brata V dobi vojne, jo bo lahko', Ameriean 8tate Banka pa je tudi pod
spoznala tudi za dobo miru. Te ne	državnim nadzorstvom in odda vsako
spozna sama tega, mora biti nalo-	leto pet de.ajlir*aih rsčuaov o ataaju;
ga zavednega delavstva, da jo	Banking Departmenta države Illinois,
poilči-o tem.	Napravite NASO banko za VAfti)
n .. , , j	banko in Val denar bo varen in ga,
Za tak poduk si mora seveda	... . . ^ . . .
, , . ..... » . . .	lahko dvignete, kedar ga telite, delavstvo pribaviti moc, ki ho za-
dostovala, da se sliši njegov glas. Ta moč je v organizaciji. Še nikdar ni ameriško delavstvo tako nujno potrebovalo močne socialistične strsnkc, kakor sedaj. In da se sliši njegov glas, potrebuje tudi močnega časopisja — zdaj bolj kakor kdajkoli.
Delavstvo v vojnem času lahko veliko izgubi, lahko pa tudi veliko pridobi. Najbolj je to odvisno od njega samega. O spozna važnost, tedaj lshko postane najmočnejši faktor in si položi podls-go, na kateri si v doglednem času pribori končno zmago ia svobodo.
Vpraiajte ca seznam naiih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in
$500.00 zlatih hipotecaih bondov.
predsednik. AMERIŠKE DRŽ4VNE SANKE
Blue Island Ava., vogal I.nomis ia IR. eeate.
razume in vidi, nam mora potrditi, da je Proletaree najcenejši list, tiskan v slovenskem jeziku.
Pri Proletarcu ni nikon ur i rožicami postlano. Vkljub skrajno visokim življenakim potrebščinam dobivata urednik in upravnik še vedno stare, to je prav majhne plače in kakor je videti, j ri teh tudi ostane. Denarja v rezerv Hi, in kjer tega ni, tam kikanje ni* ne pomaga in najbolje je, če jc' človek zadovoljen. Upamo, da so vse te okolščine in razmere sodiu-gotn m naročnikom dobro znane, zato pričakujemo, da *e bodo naročniki v polni meri zavedali svoje dolžnosti napram svoji delavski, to je, socialistični stranki in vsi do zadnjega poravnali svojo naročnino.
Sodrugi! Proletaree je lastnina in glasilo socialistov, kažipot in vodnik razredno z/eednega delavstva v sedanjih zgodovinsko vsž-nih m burnih časih. Ki *e niti ne zavedamo, da šivimo v tako resnih časih, kakršnih do sedaj le ni bilo na svetu, odkar se ptše d »vina, in kolikor daleč nazaj segajo ustmena poročila. In če
bo ljudstvo stradalo? Kako bodo mogli delavci izdelavati vse, kar se pričakuje od njih, če ne bodo imeli dovolj hrane t
Stradanje in izstradanje je mogočen faktor v moderni vojni. Blokada Nemčije ima namen izsiliti tak položaj, da bi morala Nemčija zaradi avojega ljudstva skleniti mir. Ce je pomanjkanje udarec za Nemčijo, je pa za vss-ko drugo deželo, in bi bilo tudi zs Zedinjene države.
V interesu vojne — ki so vladajočim krogom nedvomno najbolj pri sreu — je torej neizogibna, da se prepreči vse ko pomanjkanje, če jim je sicer na bis gost s-nju ljudstva kaj ležeče ali pa ne.
Toda kako naj uspešno varujejo te interese t
Želeaniske družbe so tej deželi kapitalistična, podjetja. Seveda deklamirajo njih mogotci mnogo o patriotizmu, razobešajo zastave in silijo svoje uslužbence, da proato voljno podpisujejo vojno posojilo oziroma 14 posojilo avobo-re*\ Ali patriotizÄi. ki se izrsžs pri igri narodne himne, nam malo iuvponira. Tako daleč ne «ega ka-
Prirepen po načinu, ki ga ie rabil star moder menih
S O R O L
se je izkazal čudovito uspeft-nem na krče želodcu ia trebuha, bole »▼rat, aa* dubo, flavobol, iafubo taka. prehl.H * glavi,
•td. Itd.
Priredi ra Uta- kempaiuja, ko d«la «lavai "Pain Ex-palUr" staro »redno troS-»t»o «a vdnrnonj*. Pameten t lov* k ima ono «toktoalco vodno prt rokah Ur la ftSc v vm! lokar-
nah, II pa pri < P. AO. RICHVtR CO. T4-M Waskinirtoa Street. NEW YORK
KDO JE IZUMIL ABECEDO?
Nem&ki zgodovinopisec in arheolog prof. Galla zatrjuje, da ja bil izumitelj abecede kralj David v starem veku. To svojo trditev opira na dejstvo, ker se zgodovinarjem še ni posrečilo najti kake sledi o abecedi ~Še iz dobe pred kraljem Davidom.
Sto let po smrti kralja Davida, zs čmaa kralja Ahaba v Samariji je bila pa abeceda že zelo udomačena; tedaj ae je pisalo a črno tinto nn razne lončene posode; namesto poresa se je rabilo male vrbove končka. 8pk>&- j no se sodi, da je torej izumil abecedo kralj David a sodelovanjem avojega svetovalca Sorail^.
Ras ja, da se je pred Davidom v Palestini že doati piaalo, kar nam pričajo stare hiatori^na izkopine; te daj ae je pisalo z amarnskimi črkami po babilonskem viorcu, da se je rabilo namesto posameznih črk alike, | kakor na Kitajakem. Piaalo se je na tanke plo*če le eedrove«m le*a. Te i oloMe se je dobivalo is mesta Rvlos v Siriji, za kar ao dobivali pole drevesnega papirja.
Sedanja beseda biblija iit papir izhaja torej is besede "Byhlos" in
"papyrus'*. Babilonei so vtiskovali sli- '"^^^ka preiskava ke za piaavo na ilovttaate plotta, sta- SS^*^ g\ 4. 9 m ri Egipčani ao pa piaali svoja hijero- j*L; adTTl svaiae lseas Ohéeo* glife na drevesni papir	'UvsM balaiài as) piAaja
Central Hotel
Coaemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
V teti dnevih
-velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru.44Forewarned is Forcsrmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravils — malo pozornosti vašim črevain, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Amertâko Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih, lito izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri ss rode in množe razni bacili, pomaga prebavL povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večine napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., jc priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To viuo je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Uniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je ncpreskolji* za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč «a utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in 50e v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trlner|ev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hrip* vost, vnetje sapniks, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade ni mnojih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—^an Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 1916.
JOS. TRINER j
kemik izdelovalec,
1MM J» Ss. AshUai Ave.
Chicago.
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, A. S
Artistični Sio-Vanjkj
. ». F oto ¿ra
Posebno pozornost za alike novoporočencern. Obiščite nas, in preprlfejte ae!
1255 to. isth^i.
J