✓OLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JUNE 8., 1921.	ST. (NOl) 133.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
v 1 '		
JE
WEI NAROD.
MILTON BRONER PRAVI, DA JE PORAZ VZEL NEMCEM VSE UPANJE V BODOČNOST.
Berlin, 7. junija. — (Poroča Milton Bronner.) — Nemčija je danes bankero-ten narod. Bankeroten je ne samo v tem, da je 'nezmožen pokrivati svoje stroške z dohodki, temveč tudi v več drugih ozirih.
Nemčija je bankerotna v upanju in prizadevanju. Bankerotna je na žMjenski sili in živahnosti. Izgubila je. vero v bodočnost.
Povprečni Nemec danes ije vidi v bodočnosti nikake-ga upanja. Sicer ni več eks-penzivnega kajzerja in drugih manjših kraljev in prin-cev, tudi za veliko armado, in mornarico mu ni treba več^.skrbeti, prisilna vojaška služba je odpravljena, mesto monarhije ima republiko, toda navzlic temu ne vidi nikjer edinstva, miru ali zadovoljstva.
Politično je Nemčija ne samo družina, ki je razdvojena med seboj, temveč razdvojenost vlada tudi v stran kah samih.
So politiki, ki sanjarijo o Povrnitvi monarhije, so politične stranke, ki sanjajo o boljševizmu, celo socijalisti so razdvojeni v razne frakcije s posebnimi zastopstvi v državnem zboru. _ Boj med delavcem in pro-fitarjem, oziroma med mestnim in kmetiškim prebivalstvom je trajen. Kdor kaj ima, temu vzame država večji del njegovega posestva in dohodka v dohodninskem davku. Ako je delavec, tedaj jmu vzame 10 procentov od njegove plače. Ako se ftiu [-posreči doseči zvišanje Plače, tedaj pr ona j de, da se je draginja zvišala še bolj kot pa njegova plača. . Cena časopisju je šestkrat višja kot pred vojno^ A'ko\se hoče Nemec peljati 's poulično železnico, mora plačati osemkrat toliko kot pred vojno. Hrana, premog, plin in stanarina, vse se je podražilo pet do osemkrat.
Tedenski zaslužek znaša Povprečnih 300 ali 500 mark najcenejša obleka za moškega pa velja 1500 mark. Cev-lli stanejo najmanj 90 mark srajce 65 mark, nogavice 11 mark.
Kozarec pive, ki pa je sko-*"o brez alkohola, stane eno niarko. Cena tobaku je silno poskočila.
v. vse> karkoli Nemec danes °ita, sliši ali vidi, ga spominja na poraz:
Bremen je mrtvo pristanišče.
Ob Reni se nahajajo za-vezniške čete.
Jeklarske tovarne v Ruh-se zapirajo.
Saksonske tekstilne tovarne obratujejo le del časa.
Živahno življenje v Mo; Jakovem je umrlo. . Denarna vrednost Nemči-•1e je nizka.
Nemška armada znižana na policijsko silo.
Nemška mornarica na unu morja.
Odlična delavska zmaga v New Yorku.
New York, N. Y. — Krojaška organizacija v New Vorku, ki je poznana pod imenom "International Ladies Garment Workers Union", je pretekli teden izvoje-vala eno najodličnejših zmag, kar si jih mora lastiti katerakoli delavska organizacija izza zadnjih 16 mesecev, ko so se ameriški delodajalci širom Zedinje-nih držav zarotili proti delavskim organizacijam.
Benjamin Schlesingfer, predsednik krojaške unije, pri kateri je 55.000 moških in žensk, je pretekli petek ob silnem entuzjjaz-mu unijskega delavstva podal izjavo, da se plače unij ski h članov ne bodo hžti za najmanj znižale, in da se tudi delavne ure ne bodo zvišale.
Na konferenci, Tia kateri so delodajalci sprejeli zahfevo delavcev, da mezde ih ure ostanejo neizpremenjene, je bila sprejeta tudi spomenica, glasom katere se bo nastavilo posebno komisijo, sestojeco iz treh članov od vsake strani, da sprejema vse pritožbe glede nezadostne produktivnosti. Benjamin Schlesinger se je ob zaključku pogajanj z delodajalci izrazil:
"Zelo me veseli, da nlorem poročati, da so delodajalci prišli do spoznanja, da je najbolje, da se spor poravna na miroljuben način, kajti aki bi bilo prišlo do odprtega boja, tedaj bi to brez dvoma pomenilo dolgo stavko. Mi smo bili vedno pripravljeni raz-motrivati vprašanje glede produkcije, in smo priredili, da o tem ukrepa posebna konferenca."
Stavbinsko razsodišče se je sporazumelo.
Člani javnega odseka razso-diščnega odbora, ki ima v rokah
Povodnji v Coloradi še vedno ni konec.
Colorado Springs, Col., 7. junija. — Voda iz Rodky gorovja vedno drvi navzdol, podira in prinaša smrt in razde-
se
odločitev stavbinskega spora, so Jezove-sinoči naznanili, da so po osem-ijanje V P°Plavljene <*°13ne. No-urnem zborovanju prišli v pogla-' C°j je V°da reke Platt samo še vitnih točkah do sporazuma. |par pa,CeV pod ProSami, po ka-Odsek javnih zastopnikov,, ki,terih Prihajai° f De™er vlaki, iz sestoja iz sedlih mož, se je sešel i vz™dne strani mesta, danes ob 10. uri dopoldne, ob I Danes zJut™He voda pograbi enajstih pa se bo sešel tudi z zastopniki stavbinskih delavcev in delodajalci, in jim predložil svo-
je zaključke. Odsek javnih interesov je pričel separatnim zborovanjem včeraj ob pol štirih. Po končani seji je sodnik F. A. Henry naznanil, da je odsek prišel v osnovnih ozirih do sporazurha gle de priporočil, katere se bo podalo glavnemu odboru, da pa ibtih seveda ni mogoče podati v javnost.
Ako bo skupni razsodiščni odbor sprejel priporočila odseka za javne interese, tedaj se bo morda že danes zvečer zvedelo plač« in delovne pogoje, ki bodo v veljavi v Clevelandu tekom prihodnjega leta.
-o--
AMERIŠKE ŽENSKE ODŠLE A MIROVNO KONFERENCO.
New York, N. Y. — Pretekli teden je odplula iz New Yorka delegacija 40 ameriških žensk, ki bodo zastopale ameriško ženstvo na rr)irovnem kongresu, ki se bo v kratkem vršil na Dunaju. Ta kongres je sklicala ženska mednarodna liga za mir in svobodo, kateri načeljuje Amerikanka Jane Addams iz Chicaga, ki je ob odhodu izrazila željo, da bodo na kongresu navzoče tudi ženske zastopnice i? Rusije.
NA
Nemška trgovska mornarica v posesti zaveznikov.
Zavezniške komisije širom dežele.
Bodočnost Nemčije pokopana v odškodninskih obvez nostih napram zaveznikom.
Veliki trgovski interesi v Nemčiji sami ne vedo, kaj se bo zgodilo z. Nemčijo. Gre se ne samo radi velikanskih davkov, 'zvišanih plač, temveč vprašanje je, kje dobiti surovine, in kar je še težje: kje najti tržišče za nemške izdelke.
Rezultata tega splošnega pesimizma in brezupnosti ima zelo smrten učinek na narodno življenje. Vlaki so počasni in maloštevilni. Poulične železnice so redke. Razsvetljava po mestih je slaba, prodajalne ®o slabo založene z blagom.
Ce gre človek po velikih prodajalnah v Essenu,Hamburgu, Berlinu, Drešdenu in Laipzigu, mu takoj pade v oči sorazmerna praznost in tiho'ta. Napolnjena so samo gledališča, kinomotogra-fi in pivski vrti.
Ena reč pa je še vedno kot je bilo pred vojno. Ne vem sicer, kako je to možno, toda nemška mesta so še vedno najbolj čista na svetu.
Brez dvoma bo's te vprašali, kako je v Nemčiji sploh kako življenje mogcfče, ako .je v'se bankerotno. Če v trgovskem življenju neka firma pride na boben, tedaj se zapleni kar je ostalo in proda upnikom, in s tem je konec tvrdke.
To pa ni mogoče napraviti, kadar vlada 65 milijonov prebivalstva ni v stanu po-
ravnati svojih dolgov. Ni mogoče razprodati, kar .je ostalo in jih pognati v svet. Onih 65 milijonov s svojo industrijo in 'produktivno, zmožnostjo je še vedno tu. In narod tolikega števila more uposljevati precejšno število delavnih rok za za-4oščenje lastnih potreb in notranje trgovine. Nemčija je danes dežela protislovij. Vlada je bankerotna, toda vzdržuje na, stotisoče pohabljenih vojakov in plačuje podpore nadaljinim sto-tisočem1 brezdelnih. Je republika, toda število prepričanih republikancev je majhno. Je bila poražena, toda sanja o maščevanju nad Francijo. Cene so visoke, toda uporaba lukzusa, kot šampanjca, parfumov in avtomobilov se je močno zvišala. Ljudstvo obsoja militarizem, toda vsepovsod vidite slike Hindenburga. A-koravno je upanje mrtvo, pa sovraštvo napram Franciji, zmagovalki, še vedno živi. (Predsednik Wil'son je imel očividno prav, ko je še predno je Amerika stopila v vojno dejal, da je treba, da se vojna konča brez zmage za eno ali drugo stran. To dokazuje zgornje poročilb, ki sicer ni pisano od napredno mislečega človeka, ki pa je navzlic t&mu zanimivo, in
la in odnesla s seboj nekega starčka, medtem kp bilo več ljudi v bližini, toda mu niso mogli priti na pomoč. Prebivalci se poslužujejo skupaj zvezanih čolnov pri reševanju pohištva in pAdelkov iz hiš, katere se podirajo, medtem ko si ognjegasci z dolgimi drogovi prizadevajo ohraniti mostove, ki so zabasani z podrti-nami, katere prinaša voda i'z gorovja.
Doline ,so vse poplavljene na milje daleč ,in deževje se še vedno ponavlja. Poplava v Puebli je minula, in umazana voda se počasi odteka, toda vzeilo bo precej dni, predno bo izguba v življenju ln na lastnini natančno precenjena.
V nekaterih delih Pueble, kjer je tudi ogenj prispeval k grozotam prve povodnji, je voda pustila za seboj po tri čevlje globoko blato.
Rešilni delavci dregajo z dolgimi drogovi po blatu, v katerem je zakopanih tudi* dosti ljudi, in živali, katere je presenetila po-vodenj in se niso mogli reššlti.
Pueblo, Col., 7. juriija. — Tu se pogreša več kot 3000 oseb, toda koliko od teh jih je našlo smrt v silni povodnji, se sedaj še ne more reči. Vojaške in mestne avtoritete so nezmožne podati število utopljencev. Bolnišnice so prenapolnjene z žrtvami povodnji, in veliko od teh jih bo umrlo za prehlajenjem, 'kateremu so se pridružile še druge bolezni.
Uradniki zveznega zdravstvenega urada so danes podali poročilo, v katerem se zatrjuje, da je nevarnost, da izbruhne tifus in druge kužne bolezni, minula, da je hrane dovolj, in da preskrbljeno za vse one, kateri so bili od povodnji pregnani iz svojih domovanj.
Do zdaj se je v Pueblo našlo vsega skupaj 55 trupel, iz česar je razvidno, da prva domnevanja o stoterih izgubah življ enj niso bila utemeljena. Škoda, ki jo je napravila povodenj samo v Puebli, pa se ceni na 15 milijonov dolarjev. Iz Avodale, ne daleč od tu, se poroča, da je tam ka'j utonilo devet oseb samo v eni družini. Rešil se je samo neki 15-letni deček, ki je splezal na Streho hiše, in je bil rešen šele po ^večurnem plavanju na vrhu strehe.
--O-
BREZPOSELNOSTNI POLO-. ŽAJ V OHIO JE AKUTEN.
Columbus, O., 4. juriija. — G. F. Miles, upravnik državnega urada za preskrbo dela, je danes izjavil, da je brezposelnostni položaj v'državi Ohio z vsakim dnem večji. "Položaj se stalno slabša," je dejal Miles." Natančno število nezaposljenih je ne-
mogoče dognati, prihranki, ki so ki med drugim tudi dokazu- jim imeli ljudje, ko so prenehali je, da .je Vojna V Nemčiji .z delom, hitro padajo, Sn revšči-kot drugod pospešila kon- jna postaja z Vsakim dnem večja, centriranje bogastva, obu- j Farmer j i imajo dovolj delavcev, božala mase ljudstva, in da in tudi gradba javnih naprav ne 'Se mora položaj izboljšati le bi položaja dosti izboljšalla, ker
potom skupnega nastopa delavstva. Op. ured.)
število brezposeljnih je preveliko."
Kongres proti razorožitvi.
Washington, 7. junija. —r Kot izgleda sta obe kongresni zbornici, poslanska in senatna, proti poizkusom za omejitev oboroževanja.
Poslanska zbornica je danes poslala mornariško predlogo konferenčnemu odseku brez vsakih naročil z ozirom na dodatek, ki je bil 'sprejet v senatni zbornici, glasom katerega se naroča predsedniku Hardingu, da skliče konferenco Anglije, Japonske in Zd. Držav, da bi se-rSttmotrivalo raz-orožitvene korake.
Ob istem času se je v senatu glasovalo, da-li naj ae normalno število armade za prihodnje leto zniža od 215.000 mož na 1 50,-000 mož, in se je izkazalo, da j<? večina nasprotna znižanju armade.
Odsek poslanske zbornice za zunanje zadeve je poročal o spre jemu neke resolucije, v ikateri se izraža soglašanje s splošnim namenom predsednika Hardinga glede razoroženja, toda se prepušča predsedniku, da sam ukrepa, kateri način bi bil najbolj primeren za dosego razoroženja. Kot se ztrjuje, je predsednik Harding s to resolucijo, ki ne določa nič definitivnega, zelo zadovoljen, in delovalo se bo, da bi tudi senatna zbornica na mesto resolucije senatorja Borah, v kateri se naroča predsedniku siklicanje razorožitveine konference, sprejela resolucijo poslanske zbornice.
Iz vsega tega je razvidno, da republikanski poglavarji samo radi govorijo o razoroženju, da pa jim niti na misel ne pride, da bi podvzeli kako akcijo, ki bi prinesla definitivne rezultate. -O-
—	Delavski statistični urad v Washirigtonu je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da se je cena živežu in drugim potrebščinam v zadnjem času v Clevelandu več ali manj znižala, pa so se renti med decembrom zadnjega leta in majem 1921 zvišali za celili osem odstotkov. V istem času pa so se renti po vseh drugih mestih znižali, in sicer v De-troitu za šest in pol odstotkov, v New Yorku in Philadelphiji pa za 4 procente. Edino mesto, kjer so se renti tudi povišali, je Chicago, in sicer za celih 29 procentov. Isto poročilo pa pravi, da se je živež v Clevelandu znižal za 36 procentov, obleka za 32, kurivo pa za 4 in pol procente. Morda je res, da se je za toliko znižalo pri prodaji na debelo, toda hišne gospodinje teh znižanj še dozdaj niso deležne v polni meri.
—	V enoletno ječo je bil vče raj obsojen v Clevelandu J. A. Tuthill, ker je imel dve ženi. Prva žena, ki žiyi v Florence, Ind., in ima že 21 let staro hčer, z drugo, ki živi v Clevelandu, pa ni bil nikdar poročen, toda je imel ž njo štiri otroke.
—	Meksikanska vlada je odredila deportacijo Dominika Beni-gno-ja in Charles Colleti-ja, t of da ne v Združene države, kjer se jih zahteva radi ropa in umora, temveč 'prepuščeno jima je, da gresta, kamor si sama izv.olita. iKot se je sedaj zvedelo, nameravata odpotovati na Špansko. Cle-velandski detektivi in policaji, ki se jima sledili v Meksiko, jim bodo sledili tudi na sedanjem potovanju. Ce prideta v Italijo, ju tamkajšnje oblasti lahko na prošnjo ameriške vlade aretirajo,
" toda tudi sojena moreta biti tam.
5000 Italijanov v new yorskem pristanu.
Harding in Mehika.
New York, 7. junija. — Na parnikih, ki se nahajajo v new-yorškem pristanišču, se nahaja nad 5000 priseljencev italjanske narodnosti, ki so bili mnenja, da bodo mogli priti v Združene države še predno je stopila v veljavo nova postava glede omejitve naseljevanja.
Fred A. Wallis, komisar za naseljeništvo, se izjavlja, ako se jih kmalu ne pošlje nazaj v njihovo domovino ali pa če se jim ne dovoli priti na suho, tedaj jih bo dosti pomrlo.
Naročila z ozirom na izvajanje novega zakona so definitivne, in v Združene države ni mogoče dopustiti vsak mesec več kot gotov odstotek od celotnega števila, do katerega je upravičena vsaka posamezna dežela. Kot se izjavlja naselniški komisar, se na-" haja na Ellis Islandu več kot do-jvolj Italijanov, da zadostijo šte-! vilu, ki je določeno za mesec ju-j nij.
Wallis pravi, da so italijanske | parobrodne družbe, vedoče, da bo novi zakon za omejitev naseljevanja postal efektiven 5. junija, prigovarjale naseljencem, da poskusijo prehiteti uvedbo zakona in priti v Združene države še predno postane isti veljaven.
Zadnje tedne je odplulo iz italijanskih mest izredno veliko potniških parnikov, in medtem ko so nekateri dospeli semkaj pred petkom, pa so trije parniki s 5000 naseljenci dospeli v New York šele v petek zjutraj.
Poleg tega pa se pričakuje, da bo do nedelje dospelo v new-'yorško pristanišče še najmanj 10.000 priseljencev, ki se sedaj nahajajo še na morju.
--O-
—Od časa, ko je b31 usmrčen policist DykeV bližini E. 147. St. in Westropp Ave., je minulo že več mesecev. Ustreljen je bil, ko je preiskoval tri moške, |či so bili na sumu, da i-opajo. Moške i se je policiji posrečilo zajeti kma j lu po umoru, toda natančno se I ne more dognati, kateri izmed j njih je oddal usodapoini strel, i Charles Habig je sicer obdolžen j umora, toda on praVi, da ni kriv. Proti njemu pa nastopa neki Dominic Batiste iz Willoughby, ki je izpričal, da mu je Habig sam povedal, da je ustrelil nekoga na Westropp Ave. Dve drugi priči tudi pravita, da je oddal strel /najmanjši izmed treh roparjev, in Habig je v resnici najmanjši. Pri obravnavi sta bili včeraj navzoči žena ubitega policaja in pa žena obtoženčeva. Ena je sedela v enem kotu sodne dvorane, druga pa v drugem. Obsodbo se bo izreklo najbrže še danes.
—	Naša slovenska naselbina je dobila takozvani "Beauty par-
^ lor". Novo utvorjeni lepotični salon ee nahaja na 6111 St. Clair Ave. pod vodstvom Ton ice Grdi-na in Ane Jakšič, Poleg frizira-nja in olepševanja, imata v zalogi tudi ženske klobuke in vsa potrebščine za neveste in družice.
—	Pismo iz stare domovine i-ma v naše muradu Frank Sk;-bar.
—	Danes zvečer se vrši seja j dram. dr. "Ivan Cankar". Vsi ; člani in članice so prošeni, da so
polnoštevilno navzoči.
—	V nedelja priredi collin-woodski pevski zbor Jadran svoj prvi piknik na Kastelčevih farmah, na katerega so vabljeni tudi Clevelandčani.
Washington, 7. junija. — Na ' današnji kabinetni seji je bilo dano v jasnost, da Združene dr-t žave še stoje na svojem prvot-j nem stališču, objavljenem pred nekaj tedni, z ozirom na prizna-| nje Obregonovega režima, "namreč, da mora Mehika "garantirati lastninske pravice ameriških državljanov in varovati ameriške lastnike pred zaplembo." To se seveda tiče oljnih vrelcev, ki so si jih prilastili ameriški bogataši pred prejšnjimi mehikanskimi vladami, in od katerih nočejo mehikanski vladi plačati nobenih davkov.
__ Obenem se je po končani seji kabineta tudi podalo naznanilo, da se bo v kratkem poklicalo a-meriške čete s Santa Domingo. -O-
ŽENA, KI JE OBTOŽENA U-MORA ŠTIRIH MOŽ, PRIPELJANA V SAN \ FRANCISCO.
San Francisco, 7. junija. — Danes je bila pripeljana semkaj Mrs. Lyda Southard, žena ameriškega mornariškega podčastnika, ki je obtožena, da je ymo-rila svoje štiri prejšne može, svojo 26-mesečno hčer in brata enega izmed svojih mož, z namenom, da dobi njih zavarovalnino.
Mrs. Southard 'je šibke postave, ima sive oči, in niti najmanj ne izgleda kot bi si človek predstavljal hladnokrvno morilko. Ona še vedno trdi, da je povsem nedolžna, da so njeni možje U-mrli naravne smrti, in da se bo to tudi izkazalo pri obravnavi. -_o--
OČE PRAVI, DA JE SIN MORILEC.
Akron, 9., 7. junija. Chas. W. Smith, ki je obtožen, da je preteklega novembra ubil Petra-Shu-ra, je danes pričel s »vojim zagovorom, da se reši smrti v električnem stolu .Tekom današnjega izpričevanja je Smith direktno obtožil svojega 19-letnega sina, da je on ubil Shura.
Kot je bilo poročano včeraj, je mlajši Smith tekom zasliševanja izpričeval ravno nasprotno, in je trdil xla je Shura umoril njegov oče, in da mu je po aretaciji prigovarjal, da naj krivdo prevzame na svoje rame, češ, da on ne bo dosti kaznovan, če reče, da ga je ubil v silobranu.
Tudi sin je obtožen umora, toda pri tej obravnavi je navzoč let kot priča.
Starejši Smith je tekom današnjega izpričevanja pobil vse izjave svojega sina in je defjal, da je sin zadal Shuru smrtonosni u-darec, in da on pri uboju ni imel ničesar opraviti.
Medtem ko je sin včeraj izpričeval, da je bil navzoč, ko je oče ubil Shura, pa pravi oče, da se sin laže, in da on celo navzoč ni bil, ko je bil Shur ubit. Sin je tudi včeraj dejal, da je bil pijan, ko je oče izvršil umor, oče pa je danes izjavil, da to ni res, in da je bil njegov sin popolnoma trezen, ko je ubil Shura.
-—O-
INDUSTRIJALNO STANJE V DETROITU.
Detroit, Mich., — Zveza de-troitskih delodajalcev poroča, da je okrog 75.000 mož manj upos-ljenih v tukajšnjih Industrijah kot pa pred enim letom. Obenem se tudi sporoča, da se brezposelnost vsak teden zviša za 3000 mož.
STRAN 2.
"ENAKOPRA VNOST"
44
JUNE 8TH, 1921.
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. G. nio. $3.00. 3 mo.	S2.00
Cleveland, Collinwood, Newburjth by mail.......1 year $6.00. 6 mo.	$3.50
3 mo. $2.00.
United States t.....................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo.	$2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo.	$4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.	SINGLE COPY 3c.
ništvo na Francoskem, M je tekom vojne dobilo nazaj precej svojega starega vpliva, si brez dvoma prizadeva na vse kriplje za Karla, in sploh se lahko trdi, da je za njegovim poizkusom vpliv vse katoliške cerkve. Med ameriškimi Hrvati vodi velikansko habsburško propagando neki Rev. Krmpotič, med slovenskim duhovniš-tvom v starem kraju kot v Združenih državah črno-ru-inene sorte, 'ki 'sicer niso tako drzni, toda bi brez dvoma takoj nastopili za HaJbSburge tudi v javnosti, kot so to delali za Časa vojne, samo če bi videli, da je kaj upa na zmago.
Lastuie in izdala ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne unravništvo.
CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JUNE 8., 1921.
KARL NE MIRUJE.
Akoravno je zadnji poizkus Karla Habsburga, da se povrne na madžarski tron in da si posadi krono sv. Štefana na svojo brihtno glavo, žalostno pogorel, pa bivši avstro-madžarski cesar še nikakor ni docela obupal nad svojimi prilikami.
Neko nedavno poročilo zatrjuje, da 'bo Kari meseca avgusta zopet poskusil svoj6 srečo. To poročilo prihaja iz Švice, in v njem se namiguje, da so Karlovi monar-histični prijatelji na Francoskem in v Veliki Britaniji preskrbeli za to, da Francija in Anglija ne bosta delali ovir njegovim vladarskim ambicijam. V tem poročilu se zatrjuje, da Francija in Anglija sploh nista bili v principu nikdar nasprotni željam Karla, M sta 'bili nasprotni Karlovemu nedavnemu obisku na Madžarskem samo zato, ker sta smatrali omenjeni čas neprimernim za predložitev njegove zahteve, da se ga prizna kot madžarskega kralja.
Neki korespondent lista "Christian Science Monitor" pošilja iz Budimpešte poročilo, v katerem navaja tri distinktne razrede madžarskega prebivalstva, ki so-naklonjeni povrnitvi Habsburgov. in ti so:
Rimško-katoliška hierarhija, ki ljubi Habsburge' radi tega, ker vidijo v njih najboljše zagovornike katolicizma. Aristokratje, ki so navezani' na dinastijo, 'ker je od iste odvisna tudi njih ekzistenca in bddočnoist, in pa krogi višjih častnikov. Poleg teh treh grup pa obstoja še ena majhna skupina, ki je "principijelno" proti usto-licenju, katero smatra kot revolucionarno in protizakonito.
Naziranja vseh teh Habsburgom naklonjenih skupin temelje očividno na principu "legitimnosti", katerega so proglasili evropski monarhi, združeni v takozvani sveti aljanci, pred sto leti.
Ako bi se v jeseni zgodilo, da bi Kari zopet napravil izlet v Budimpešto, tedaj ne smemo biti preveč presenečeni, ako bi ga zavezniške sile sprejele s pravo krščansko udanostjo.
Vladuj oci razredi se včasih morda malo sporečejo med sabo, toda fundamentals pa so vezani med seboj s •sponami solidarnosti, brez ozira na to, če so "demokratičnega" ali pa mOnarhističnega tipa. Katoliško duhov-
DOPIS.
Herminie, Pa.
Cenjeni urednik: — Vaše pismo glede nabiranja naročnikov sem sprejel in vam sporočam, da rad ustreženi vaši želji v kolikor mi dopuščajo razmere. Sicer pa sem dobil že precej naročnikov za vaš list takoj ob ustanovitvi istega. Naša naselbina je sploh zavedna, in naročeni smo povečini na vse delavsko - napredne liste. Sicer pa je dobivanje naročnikov trdo delo, ker ljudje pazijo na vse malenkosti da imajo potem kaj govoriti. Pri vašem listu so vzeli za? tarčko republikanski oglas, ki ste ga priobčili zadnje volitve, in to se zdaj zmerom ponavlja. Rojaki ne razumejo teškoč pri delavskih listih. Ako sprejemajo bizniške oglase, jim ni prav, naročnina jim je pa tudi zmerom previsoka. Kako naj torej list pokriva svoje stroške?
Nekoč mi je pripovedoval neki rojak, da je neki delničar "Enakopravnosti" zahteval denar nazaj za svoje delnice radi zgoraj omenjenega oglasa. Kaj pa če bi vsi delničarji zahtevali svoj de-
nar nazaj ? Kje naj se potem vzame? Da je "Enakopravnost" delavsko podjetje, je jasno ker 200 ............v
oseb ne more obogateti pri takof višje šole. Med njimi je bilo tudi
pomoč tudi dobi. Jaz sem na tak način poslal že parkrat po par dolarjev in tako naredi veČina njegovih čitateljev, ker se vidi v uspehih, ki jih ima. Nadalje N. Y. Call poziva svoje čitatelje, naj kupujejo svoje potrebščine pri trgovcih, ki oglašajo v listu, kaj. ti noben trgovec nebo dolgo oglaševal ako nima od istega dobička. Morda bo kdo rekel: "To so bur-žvazne metode." Pa ni tako, temveč nasprotno. Ne pozabite, da je list socijalističen.
Nikakega vzroka ni, da . bi se mali trgovci bali socijalističnega sistema ker bodo imeli pod njim bolj ugodno življenje kot pa danes pri 14-urnem delu. Je resnica, kar je rekel Etbin Kristan ne nekem shodu v Clevelandu, da se trgovci'ponašajo, da so samostojni, da pa to ni res, temveč da so le komiji trustov. Ponavljam, da je to bridka resnica. Torej pojdimo v vrste nezavednih in skušaj mo jih pridobiti za soc. stranko. Vdeležu.iemo pa se tudi razprav in shodov nftsprotnih strank. Ako slišimo njih mnenje, se nam je toliko laglje boriti proti njim in dokazati, kaj je koristnejše.
Pred par tedni na primer se je končal šolski pouk v Herminie. Učenci osmega razreda, ki so prestali potrebne skušnje, so dobili diplome, in zdaj gredo lahko v
malem podjetju. Torej rojaki, a-ko bi se ne sprejemali oglasi, in bi list nekega dne izdihnil, kako bi omenjeni delničar zahteval denar nazaj? In potem bi najbrže še bolj' pobijal delavska podjetja in rekel: "Saj delavci ne znajo U-pravljati podjetij itd.
Prijatelji, ako hočemo dokazati, da smo zreli za socijalizi-ranje, se moramo učiti in to do-dokafcati že sedaj v praksi. Delavci, priskočite svojemu podjetju na pomoč v vseh krizah, ne samo s tem da iščete novih .naročnikov temveč da priskočite tudi finan-no na pomoč, kadar je v stiski.
Jaz sem na primer čitatelj angleškega lis,ta "The New York
precej otrokf slovenskih starišev. Ob tej priliki so nastopili tudi razni govorniki, šolski nadzorniki in drugi, ter vzpodbujali učence za višjo šolo. Nekateri izmed njih so rekli, da so dosegli uspeh brez vsake pomoči od starišev, ker slednji niso imeli sredstev, da bi jim pomagali. Šolski nadzornik iz Cambria okraja je pov-darjal, da je ameriški šolski sistem začasno eden najboljših, in da so mu to potrdili tudi v Evropi. Opzarjal je, kam je spravil Nemčijo Bismarckov šolski sistem v dveh generacijah, da je bodočnost V" naši mladini, da kar bomo sejali, to bomo tudi želi. Povedal je tudi zgodbo o neki
Call." Kadar mu prede huda, po-j materi, ki je imela 3 sinove. Ko šilja poziv svejim čitateljem in i je prvi dosegel 18. leto, se je vpi-
sal v mornarico. Isto je storil tudi drugi, in ko je dorastel tretji, je napravil ravno tako, akoravno si je mati nadvse prizadevala, da ga obdrži doma. Nekega dne pa jo pride obiskat učitelj, in zapazi na steni sliko velike bojne ladje v lepih barvah. Rekel je: "Dobra ženica, ta-le slika ti je vzela sinove in jih pognala v uniforme, mileč da postanejo veliki možje. Torej kažimo našim otrokom take slike, podajajmo jim take vzglede, ki jim bodo navajali k bolj koristnemu delu. Ravno tako je s premičnimi slikami.
Pojdite jih gledat le, ako se kaže kaj koristnega. Ako bodo lastniki to videli, bodo tudi pričeli izdelovati drugačne slike. Pred kratkim so v Harminie, Pa. kazali, kako je odbor za pomilošče-nje Debsa in drugih političnih kaznjencev nesel v kongresno zbornico podpise državljanov iz 41 držav, drugič sem videl povest, povzeto iz knjige Jack Londona. v kateri se j^ prikazovalo začetek soeijalizma in ovire pri bojevanju za zmago zaželjenega cilja. Tudi na omenjenem šolskem sestanku se je govorilo, da se s filmi zastruplja mladino, toda priporočalo se ni nič boljšega. Neki član šolskega sveta je izrekel tudi nekaj prav nepremišljenih besed. Dejal je namreč, da se inozemskim otrokom posveča več pozornosti v šoli kot pa amerikan skim. Ta člevek je superintendent pri neki premogovni družbi in obenem sovražnik delavcev. To je dokazal leta 1910 za časa west-morelandske stavke. Vprašal bi ga, kdo pa so oni inozemci, ali o-ni ne ustvarjajo bogastvo Ameriki. Ako otroci ameriških staršev zaostajajo za inozemskimi ni to krivda tujezemskih staršev, temveč onih, ki ne navdušujejo svojih otrok za učenje. Nadalje bi mogel dotični mož vedeti, da so v premogorovih uposljeni povečini tujezemci, ker Angleži se izogibljejo temu delu in raje kupujejo farme. Pohod v šolo iz farm pa je seveda bolj težaven.
Šole za vsako farmo seveda •ni mogoče zidati, lahko bi se pa imelo kakšen truck, s katerim bi se lahko pripeljalo farmerske otroke v šolo in zopet nazaj. Radi tega pa bi ne bilo treba krčiti pouka tujezemskih otrok, saj se porabi za militarizem dosti preveč denarja, zakaj bi ga torej ne bilo za šolo. Ampak taki možje bi imeli rqenda najraje, da bi otroci ostali v temi kot so bili starši.
Da bi prikrili sv9je strupene namene, govore o razlikah med Amerikanci in tujezemci. Izo
brazba je prvi cilj in ljudje, ki so proti šolam, so sovražniki delavstva.
Govoril sem z neko žensko o izobrazbi in pošiljanju otrok v šolo. Bila je mnenja, da šola škoduje delavcem, da hoče biti vsakdo gospod, in da potem ne bo maral nihče delati, itd. Prigovarjal sem ji, da je na napačni poti, in da izobrazba pomeni napredek za delavstvo in čimprejšnje qres-ničenje soeijalizma. Razlagal sem ji, da kadar bomo vsi izobraženi, se ne bomo dali več izkoriščati, in da bodo razmere prisilile upeljavo socijalističnega reda, ker bo dosti dela in jela z majhnim trudom. Rekel sem: "Žena. ali se ne spomnite življenja naših pradedov." Nato mi je sama pripovedala, da ima 91-let-no mater, ki ji je pripovedovala, da so morali poparjeno travo jesti, ko je zavladala lakota, in ko ni bilo železnic in drugih transportnih sredstev, da bi pripeljala žito iz drugih dežela. Toda če bi ne bilo šol, bi tudi železnic ne bilo, niti parnikov, brzojava, telefona in drugih modernih iznajdb.
Gledati pa nam je treba, da se vse človeštvu koristne iznajdbe in naprave podržavijo in obratujejo v korist ljudstva in ne za profitarje, za kar pa je zopet potrebna izobrazba. V ta .namen pa se nam je treba organizirati in učiti v strokovnih in političnih organizacijah. Le na ta način bomo dosegli svoj cilj.
Rojaki, ki nimate državljanske papirje, pojdite ponje, in kadar jih imate, ne prodajte svojih glasov svojim izkoriščevalcem, ampak oddajte jih vaši delavski stranki, ki bo šolski sistem dvignila na višjo stopnjo kot je zdaj, da odpravimo, kar je gnilega v naših šolah. Sami morate vedeti, da ako kontrolirajo šole naši izkoriščevalci, tedaj imajo tudi moč da ukazujejo učiteljem, kaj naj učijo. Nekoč mi je moj najmlajši fant povedal, da je u-čiteljica rekla, da socijalizem ni dober. Dotična ženska sploh ne pozna soeijalizma, in bi ga torej tudi ne bila upravičena pobijati.
Toda šolski svet ji naroča, da tako poučuje, in šolski svet pa volimo mi sami. Kar sejemo, to žen jemo. Res, ozka je pot napredku in široka cesta v divje življenje, ampak prva je prava. Pojdi, mo s podvojeno silo med nepre-bujeno maso, in to ne s kamenjem in puškami, temveč z našimi idejami, in če podležemo, tedaj so za nami nove armade,
žite se. Dosti je tega klanja, po-dajmo si roke; uživajmo sad našega dela skupaj. — Kadar pride do tega, tedaj se bodo ljudje le še spomilovanjem in gnusom spominjali na sedanji krvoločni in neumni sistem. Anton Zornik.
-o-
SLOVENSKI SOKOL.
Telovadno društvo Slov. Sokol bo sprejemal v svojo sredo moški in ženski naraščaj v petek zvečer od sedme do osme ure v Gr-dinovi dvorani, in vsak dan potem v uradu društvenega tajnika, brata Frank Hudovernika, poslopje North American Bank, K 62. St.
Na mnoga vprašanje na brate Sokole'od strani starišev, koliko znaša pristopnina za naraščaj, o-menimo, da je moški in ženski naraščaj vstopnine prost, in ne-plača nikakih mesečnih prispevkov, niti kake druge pristojbine. Sokol želi le fizično in duševno popolnost naših malih in je pripravljen žrtvovati vse, da dose-
• 7
že ta namen. Največje plačilo Slovenskega Sokola bo, ako bo v vsaka mati in oče poslala svojega otroka, sina ali hčerko v Sokolov krog, k telovadbi, kjer po svoje telesce utrdil in zvišal svoje mlado moralo. Stariši, Sokol vas prosi, da upišete vaše sinove in hčerke v telovadni odsek. Pred pisi in sokolska disciplina vam je gotovo znana, zato lahko brez vse skrbi zaupate mlada in nepokvarjena s rta Sokolu, ki stre; mi za čim popolnejšo dovršenost telesa in duše. Tu je mesto za vsa kega slovenskega otroka od starosti od 4. do 16. leta. Naraščaj Je pod strogim nadzorstvom. Vsak telovadec dobi člansko karto, v kateri je zaznamovan dan in datum, kedaj je bil pri telovadbi. Ce ni načelnikovega podpisa in če so stariši poslali otroka k telovadbi, znači, da otroka ni bilo pri telovadb,. Vzrok odsotnosti, mora otrok pri prihodnji vaji prinesti pisan in od starišev podpisan, da se verificira ali udejstvi vzrok odsotnosti oboje stransko. Stariši so prošeni, da kupijo otrokom telovadne čevlje, ki naj bodo črni in črne nogavice. Telovadne čevlje je dobiti pri Fr. Butala, ki oskrbuje Sokola. Otroci naj bodo snažno oblečeni in čisti, kajti le s čistotjo se mora ucepiti otrokom v srce ljubezen do čistosti.
Sokol, kot vidite je disciplinirano društvo, zato se prosi, da se natanko ravnajo stariši po pravilih Sokola, kar bo le v korist
i "

.	.	—, I njim in otroku. Pripeljite torej
,	e V0Jn° Črt° Z ffe" svoje ot™ke k telovadbi v petek,
slom: Delavci vseh dežela, zdru- Zdravo!	Starosta.
VERA.
ROMAN
Spisala Olga Waldowa
^....................................- :Y
.ooooooe.oooooooooooooooooooooc^
"Sicer pa ni tako napačno, da pijemo na njeno zdravje, kajti brez nje bi ležal kpez v grobnici, in naš gospodar bi bil mladi tuji princ, njegov bratranec, ki je popolnoma v rokah ultramontancev ter bi nam zato naprtil na vrat verske boje. Zato še enkrat: živela Sepa-nova!"
Po vseh cerkvah dežele so se brale zahvalne maše za knezovo zdravje, in nebroj častitk je prispelo v mar-šalski urad.
Nekaj tednov pozneje je odpotoval knez na Rivi-jero. Pravili so, da se je dan preje odpeljala tudi grofica Wintersteinska, da se mu medpotoma pridruži.
Vse, kar so govorili o Veri, je bilo resnično. Samo to ni prodrlo v javnost, da se je hotela krvavečega srca odtrgati od kneza, ko je bil izven nevarnosti. Toda ko je samo iz njenega vedenja razbral njeno namero in je samo iz njenega pogleda zaslutil, da ga hoče ostaviti, se mu je bolezen iznova poslabšala in kazalo je, da bodo vsi njeni rešilni poizkusi zaman. Tako se je po burnih duševnih borbah odločila, da se popolnoma žrtvuje in ostane pri njem.
In postala je mučenica svoje ljubezni . . .
Sele ko je v jeseni listje popadalo z drevja, se je vrnil njega Svetlost.
Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem; mesto se je odelo v zastave. JCnez svež in zdrav, kakor nikdar poprej, se je peljal v odprti kočiji v mestni d*orec, ljubeznivo zahvaljujoč se na vse strani za oduševljene pozdrave. Poleg njega je sedel Dernhof.
Odslej je prebival vladar v mestnem dvorcu, a se vozil parkrat na dan v "Solitude."
Minulo je leto dni, odkar je ostavila Vera Sepano-va hišo svojih sorodnikov.
Agata Baerova je bila omožena. Njen prijatelj izza mladih let, Robert Stuermer sedaj dr. Stuermer, je dobil mesto nadučitelja na gimnaziji svojega rojstnega mesta. In srečna, da sta prispda do cilja, sta se zaročila in potem pa hitro poročila.
Malo časa nato je morala Agata doživeti težko bol, da so se starši in sestra izselili iz mesta N. Od onega hipa, ko jih je zadel usodni udarec, je gojil tajni svetnik željo, da ostavi mesto. Tako hitro pa ni bilo možno tega izvršiti, kajti oblast mu je delala težave pri iztopu iz državne službe.
Mak svetnica bi bila rada ostala v starih razmerah, kajti bala se je vsega neznanega, 5n skoraj je soprog že privolU, da vendarle ostanejo, ko je nov dogodek pospešil izvršitev prvotnega načrta. Beatin zaročenec je razdrl zaroko pod pretvezo, da bi mu škodovalo v ka-rijeri ako bi se poročil s sestrično »knezove, ljubice. Po prvi divji bolesti je začela Beata obsipati Vero z najtrp-kejšimi, nad vse sovražnimi psovkami, tako da je moral nastopiti oče z vso strogostjo.
"Molči ali pa te zapodim ven kakor neposlušnega otroka I Brzdaj se nekoliko, prosim. Kar je storila Vera, tega ni mogoče oprostiti, res, ampak njeni motivi so bili plemeniti. Premlada si, premalo zrela, da bi metala kamen nanjo; resnica ostane, da nam je z božjo pomočjo ohranila življenje našega vladarja. Zato ne trpim, da bi jo psovala."
"Se to, papa, ko mi je itak uničila življensko srečo, — ta — ta —"
"Življensko srečo — smešno! Zelenec ti je vendar dokazal, da te ni ljubil, sicer bi ne postopal tako. Da bi to škodovalo njegovi karijeri — neumnost! Vesel naj bo, ako prileze do stotnika."
"Iukaj pa ne ostanem, papa, tega ne prenesem."
"Saj ti ne bo treba, preselimo se v Draždane — punktum!"
In tako se je zgodilo.
Stuermer j evi niso imeli baš velikega stanovanja,
toda bilo je lepo in udobno, kajti Agata že narperavala poleg svojih gospodinjskih poslov vzdržati tudi še svoje prejšnje literarne zveze. Njen mož je popolnoma soglašal s tem, in njegova pametna žena je bila ponos njegovega srca. Živela sta mirno in srečno. Agata je s svojim finim taktom umela vesti se v krogih moževih tovarišev ter je izlahka dosegla, da so ga ljubeznivo sprejeli v vseh družbah, ki so jej bile znane od mladih nog. Povsod so spoštovali čustvenega, modrega a vendar tako skromnega moža.
Posebna zabava je bila mlademu paru prirejati dolge izprehode popoldne, ko je dr. Stuermer dovršil svoj pouk v šoli. In lepa okolica mesta N. je nudila dovolj izbire.
Na nekem takem izletu sta prišla spomladi v vas za knezovim dvorcem Solitudo. Nekoliko sta botanizi-rala, potem sta se najboljše volje vračala. Malo deran-zirana — Agata je zaradi prahu krilo visoko pripela, njen soprog pa je nosil svoj pravi učiteljski, širokokraj-ni klobuk v roki, sta stopala roko v roki po sredi ceste.
Nekoliko utrujena sem, Robert; pa saj sva že pri Solitudi."
Mahoma je zadržala korak in je ustavila svojega moža.
Za božjo voljo, ogniva se — dama, ki je pravkar prestopila vrata parka, je moja sestrična Vera."
' Dama z malim psičkom? Ali pojdiva mirno dalje, ljuba žena! Ne moreva se je izogniti. PočakajVa raje, če te sploh opazi; — ako stori to, jo pač smatraš za vredno, <^a jo pozdraviš."
"Moj Bog, moj Bog, ko bi bila vsaj že mimo nje!"
Stopala je prav počasi, kajti Agata je bila kakor ohromela, vkljub temu pa je postala razdalja med njimi vedno manjša. Vera je bila oblečena v belo sukneno obleko, okrašeno z zlatimi gumbi; na glavi je imela črn klobuk s peresi, okoli vrata črno č'Jpka>sto boo, ki je segala do kolen, bele čevlje, bele rokavice in črn čipkast solnčnik. Pred njo je skakal dragocen bel psiček. Mladi par je jedva opazila, saj ni imela navade dvigati po-
gled. Toda ko sta prišla bliže, je skočil pes proti Agati m je začel glasno lajati.
Vera je dvignila pogled — "Pardon" — tedaj jej je zastala noga — "Agata I"
"Pojdi knjej, otrok!" Bilo je to prvič, da je dr. Stuermer kaj ukazal svoji ženi. Obotavljaje je ubogala — Vera <in Agata sta si stali nasproti.
"Ljuba Agata, skoraj bi te ne bila videla! jako me veseli. Ti si omožena?"
"Da sva se takole slučajno sešli!" je dejala Agata ter se dotaknila le prisiljeno Verine iztegnjene roke. —
Da, omožena sem že od meseca februarja in sem prav srečna."	^
Iz teh besed je donel ves ponos zakonito poročene
žene.
"Dernhof mi je pravil o tvoji svatbi, želim ti vso srečo! Nameravala sem prisostvovati tvoji poroki iz dvorske kapele sv. Nikolaja, a nisem mogla, ker je ravno onega dne knez bolehal."
Agata je stopila korak nazaj — med njima se je dvignila pregraja, ki pa jo je njen plemeniti soprog takoj zopet podrl. »Stopil je namreč bližje.
"Dovolite, da se predstavim: dr. Stuermer."
"Jako me veseli, gospod. Niste mi tujec, sestrična mi je prej večkrat pripovedovala o vas."
"Tudi vi," — iskal je primernega nagovora.
"Grofica Wintersteinska", mu je uljudno pomagala.
'Tudi vi, —t gospa grofica, ste mi znani iz Agati-nega pripovedovanja; vedno sem v duši spremljal vašo nenavadno usodo."
— Kaj prihaja soprogu na misel? On, družabno toli neizvežban, si upa tako govoriti! Potegnila ga je za rokav, toda ni se menil za to, nego je nadaljeval v pravem šolskem( tonu:
Pristenu otrok svoje zemlje sem in svojemu knezu iz srca vdan — vi, gospa grofica, ste nam ohranili njegovo dragoceno življenje; dovolite, da se vam zahvalim."
• American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
TEL. PRINCETON 551
64X8 ST. CLAIR AVENUE
^teTjffi ISwyrr!^! ^wjfy IPjgrw^yTW^	^^ j^mlgr^jj! ^^ If^TlITlIll^	^^ llClilffS^ ^Wlfr
j DENARNE NAKAZNICE [|
$ DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE O
- za Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih M tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar; Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agen- ■ ciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na ^ FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT	„
1 AMERICAN EXPRESS COMPANY. °
65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y.
JUNE 8TH, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"____STRAN 3.
nekoga, brez ozira na to, da se je znova vse osvetilo in oživelo in so zopet prišli oblaki nekoli-krat na megec in vse pomračili. Dremala je že tako na oknu, ko jo je vzbudil slavec s svojim go-8toljenjem, ki se je glasno razlegalo daleč od ribniku. Vaška gospodična je odprla oči. Zopet je z radostjo napolnilo njeno srce tajnostno soglasje s prirodo, katera se je mirno in svetlo razgrinjala pred njo. Oprla se je ob obe roki. Nekako utrudljivo sladko čuvstvo otožnosti je tlačilo njene prsi, in solze čiste, široke ljubezni, hrepeneče po uzadovo-ljenju, dobre tolažeče solze so zalile njene oči. Dela je roki križem na palico v oknu in položila nanjo glavo. Priljubljena njena molitev ji je sama od sebe prišla v srce, in tako je zadremala z mo krimi očmi.
Zbudila jo je roka, ki se ji je dotaknila. Zbudila se je. Dotaknila se je je bila lahko in prijetno. Roka je krepkeje stisne. Na-krat se je spomnila položaja, zakričala, skočila po koncu, in sama sebe prepričevaje, da ni spoznala grofa, kateri je stal pod o tnom, ves oblit z mesečno svetlobo, bežala iz sobe.
XV.
In res je bil grof. Zaslišavši kričanje deklice in hropenje stražnika za plotom, oglasivšega se na ta krik, se je spustil s čustvom ujetega tatu v tek po mokri travi v 3redino vrta. Oh, kak tepec sem! rekel je neveda sam sebi Preplašil sem jo. Treba jo je bilo zbuditi lahneje, z besedami. Oh jaz neokretna živina! Ustavil se je in poslušal. Stražnik je prišel skozi vrata v vrt, in vlekel za seboj palico po peščeni stezi. Treba se je bilo skriti. Spustil se je proti ribniku. Zabe so se hitro preplašile in poskakale izpod njegovih nog v vodo. Tukaj je, ne glede na to, da zmoči noge, pocenil in začel premišljevati, kaj je delal —— kako je zlezel čez plot, iskal njeno okno in naposled zagledal belo senco, kako je nekoliko časa, pazeč na najmanjši sum, bližal se oknu in zope'; se oddaljeval, kako se mu je zdelo gotovo, da ga ona pričakuje z nevoljo na njegovo počasnost, in kako se mu je.zopet zdelo, da ni mogoče, da bi se tako lahko odločila za sestanek, kako je naposled mislil, da se samo iz boječ-nosti, lastne vaški gospodični, dela, da spi, se odločno približal in jasno zagledal njen položaj, in se potem nakrat zaradi nečesa umaknil nazaj, a se potem zopet začel sramovati svoje boječnosti, šel pogumno k njej in se dotaknil njene roike. Stražnik je znova zahropel in zaškripavši z vrati odšel z vrta. Okno gospodičine sobe se je zaloputnilo in se zaprlo od znotraj z oknicami. Grofu je bilo to grozno zoperno. Veliko bi d^l, ako bi bilo mogoče, začeti vse znova; sedaj ne bi ravnal več tako neumno... In tako čudovita deklica I tako sveža I sama mičnost! in zamudil sem priložnost! "Kako neumna živina sem!" Pri tem se mu ni še ljubilo iti spat, in šel je z odločnima koraki razdraženega človeka brezmiselno dalje po lipovem drevoredu.
In tudi zanj je ta noč prinesla svoje mirodelne darove nekake pomirljive otožnosti in potrebnosti ljubezni. Glinasto, semter-tja s travo preraslo ali s suhimi vejami pokrito pot, so razsvetljevali v majhnih krogih skozi gosto listje lip prodirajoči bledi mesečni žarki. Neka pripognena veja, poraščena z mahom, je bila razsvetljena od strani. Srebrno listje je poredkem zašepetalo. V hiši so utihnili zadnji glasovi, pogasile vse luči; samo slavec je oživljal s svojim petjem vse obširno, molčeče i'n svetlo prostranstvo. "Moj Bog, kakšna noč! kakšna čudna noč!" — mislil je grof in dihal vso dišečo syezost vrta. — "Nekaj mi je žal." Kakor bi nil nezadovoljen se seboj in z drugimi, nezadovoljen z vsem življenjem. "O, prekrasna, mila deklica. Morda je bila zares razžaljena..." Tukaj 30 se nje
gove sanjarije pomešale; mislil si je v tem vrtu z vaško gospodično v različnih, najintimnejših položajih; potem je pa vlogo gospodične zamenila ljubezniva njegova Mina. "Kak tepec sem! Treba jo je bilo kar prijeti okrog pasu in poljubiti." S takim kesom se je povrnil grof v sobo.
—	Praporščik še ni spal. Bil se je ravno obrnil na postelji z obrazom h grofu.
—	Ali ne spiil? vprašal je
grof.
—	Ne.
—Povedati ti imam nekaj.
—	No?
—	Ne, bolje je, da ti ne povem. . . . ali pa povem. Umakni noge.
—	Grof, ki je bil v mislih že popolnoma naredil križ čez intrigo, ki se mu je pokazila, je z živahnim smehljanjem sedel na tovariševo pdstelj.
—	Ali si moreš misliti, da mi je gospodična naznanila rendezvous?
—	Kaj govoriš? vzkliknil je Polozov, skočivši s postelji.
—	No, poslušaj.
—	Da kako? Kdaj? Ne more biti.
—	Ko ste vi šteli preferanso, mi je povedala, da bode po noči sedela pri oknu in da je mogoče, zlezti v sobo. Vidite, kaj je praktičen človek, ko ste vi dame šteli, sem jaz stvar uravnal. Pa saj si slišal, tudi vpričo tebe je rekla, da bode sedela nocoj pri oknu in gledala proti ribniku.
—	Da, to nama je kar tako rekla.
—	Tega ne vem, ali je rekla hote ali nehote. Morda res ni hotela nakrat, ali podobno je bilo. Iz Vsega je nastala 3trašna neumnost. Ravnal sem 'kakor bedak, pristavil je in se prezirajoče zasmejal samemu sebi.
—	Da, kaj? Kje si pa bil?
Grof je povedal, izključivši
svoja neodločna približevanja, vse povedal, kakor je bilo.
—	Sam sem pokazrl; treba je bilo Tjogumnejše. Zakričala je in zbežala od okenca.
—	Tako, ona je zakričala in zbežala, rekel je praporščik z okornim smehljajem kot odgovor na grofovo smejanje, ki je imelo nanj tak vpliv.
—	Da. In sedaj je čas spati.
Praporščik se je obrnil s hrbtom proti durim in molče ležal kakih deset minut. Bog ve, kaj se je godilo v njegovem srcu; ali ko se je zopet obrnil, kazal je njegov obraz trpljenje in odločnost.
—	Grof Turbin! rekel je z jecljajočim glasom.
—	Kaj se ti meša, ali ne? odgovoril je mirno grof. — Kaj, praporščik Polozov?
—	Grof Turbin! ti si malopridnež! zakričal je Polozov in skočil s postelje.
ABDITUS:
Reformacija in soci-jalni boji slovenskih kmetov.
(Dalje.)
Zato se je tudi priprosto ljudstvo rado oklepalo luteranskih predikantov, ki so z vnemo, gorečnostjo in fanatizmom učili po svojem lastnem prepričanju vero v Kristusa naravnost iz evangelija, ki so smešili rimsko-katoliške verske obrede, ki so napravljali edino le v evangeliju zapisano besedo za odlačilno in pravično.
Neki starjerski kaplan je dejal ljudem: "Kadar zvoni k maši, zamašite si ušesa!" Ljude so videli in opažali, da se mnogi duhovniki ne postijo, da mnogi ne znajo niti citati in da se nahaja v marsikakem župnišču kar po več priležnic.
Tudi po samostanih ni bilo bc-lje. Nune so se mnogokrat po-možile, ali pa so imele nezakonske otroke. Redovniki so se dobili, ki so imeli priležnice kar pri sebi v samostanu, kakor tudi otroke, ki so s: rodili iz teh razmer.
Cerkvena uprava je bila zanemarjena. Zanemarjena vsled tega, ker so se je poslastili ljudje, ki so imeli neizmerno lakoto po denarju. Ti se niso menili ne za svoj in cerkven ugled, ni za verska določila in načela, ne za religijo samo, temveč zgolj samo za denar, ki so z njim bogateli in sijajno, razkošno in razuzdano z njim živeli. Od tod gniloba in korupcija.*)
! imela svoj glavni stan na Morav. 1 skem. To sekto pa so takoj spočetka jako zatirali ne le katoličani, temveč tudi protestantizmu vdano plemstvo. Vlada je izdala stroge naredbe proti razširjeva-nju "prekrščencev", ki jih je bilo mnogo pomorjenih. Tudi druge verske, komunistične sekte, časih temelječe na pol blaznih idejah, so se širile med priprostim, delavnim ljudstvom. Večjega odmeva niso našle. Zato pa se je širil protestantizem, utemeljen po Lutru, prav močno in naposled je bil primoran tudi strogo rimsko-katoliško misleči, pod vplivom jezuitov in Rima stoječi deželni knez, nadvojvoda Karol II., priznati avgsburškemu vero-izpovedanju večje svoboščine. Kako je tedaj to novo veroizpo-vedanje izpodrivalo rimsko-kato. liško cerkev ne le med zemljiško gospodo, temveč tudi med jako priprostim ljudstvom, dokazuje tožba ljubljanskega korarja. Pavla Kočarja, ki je dejal: "Naše cerkve so od dne do dne bolj prazne mašnikov in še bolj po-slušacev; kam smo prišli? Bog pomagaj!"*) Tudi po doželi so zamenjali župnike s protestan-iovskimi pastorji.
*)Lepo popisuje tedanje razmere in tedanjo cerkveno upravo; Dr. Joh. Loserth, Reformation und Gegenreformation in den inneroesterreichischen Laen-dern im XVI. Jahrh. Stuttgart 1898.
Plemstvo in za njim priprosto se je že vsled omenjenih razmer zlahka pridobilo za protestantizem. Pa tudi druge, revolueio-narnejše verske sekte, ki jih je rodil srednji vek, so se začele širiti med ljudstvom. Tako na priliko že večkrat omenjeni "pre-krščenci". znatna in ugledna verska komunistična sekta, ki je
*) O tem piše tudi "Zgodnja Danica" leta 1849.
(Dalje prih.)
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
PRODA SE nekaj pohištva prav poceni. Vprašajte na 1056. E. 62. St. (zgoraj.)	(134
NAZNANILO!
Članom društva Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z. se tem potom naznanja, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo dopoldne, t. j. 12. junija. Ker je na dnevnem redu več važnih stvari, za rešiti namreč glede Slov. Nar. Doma in glede združitve,, se vas vabi, da se vsak udeleži seje, komur je le mogoče.
S sobratskim pozdravom
Louis Levstik
tajnik.
6527 St. Clair Ave.
SLOVENSKI NARODNI DOM CLEVELAND, 0HIQ.
Predsednik Fr. Somrak, podpredsednik Jernej Znidaršic, tajnik Ludvik Medvešek, blagajnik John Centa. Urad 6409 St. Clair Ave. soba št. 6. Uradne ure tajnika: Pondeljek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
APRIL
DOHODKI.
Društva so vplačala na račun delnic Common Stock $456.00 Društva so vplačala na račun delnic Prefered Stock -
MAY SKUPAJ
XVI.
Drugi dan je odšel eskadron. Častnika nista videla svojih gostiteljev, pa tudi poslovila se nista od njih. Mej seboj tudi nista govorila. Na prvem prenočišču sta se nameravala dvoboje-vati. Toda ritmojster Schulz, dober tovariš, odličen jezdec, ljubljen od vseh častnikov v polku, od krofa izbran za sekundanta, je stvar tako poravnal, da se nista bila, da celo nikdo ni v polku te zavede izvedel, in Turbin in Polozov sta sei če tudi nista bila taka prijatelja kakor poprej, tikala in shajala pri pojedinah in kartah.
(Konec,.")
i m $	# JSg 9
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki	pri-
zadevate spoznavati. Pokažite to v tem,- da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Ku* pite delnice in postanite njegov last*
I It' E—J ® ir-rl ® m I-žrl ,€
Clftnstvo je vplačalo na račun delnic Common Stock 383.00
Najemnina .................................... 256.50
Obresti na čekovnem prometu .................... 1.23
Razno (Najemnina od posode in drugo) ............ 27.00
517.85 500.00 480,00 202.00
25.15
Skupaj ........1................... 1123.73 1725.50 2849.23
Preostanek blagajne dne 31. marca 1921 ........................ 185.03
S.75 250.00 94.94
Dohodki skupaj ........................................ 3034.2*1
IZDATKI.
Kurjava razsvetljava in voda ...................... $24.37
Plača ospbja tajnik in oskrbnik za mesec April in Maj —
Tiskovine in oglasi .............................. 12.20
Mala gospodarska popravila in potrebščine ........ 88.67
Zavarovalnina .................................. 171.76
Obresti od Prefered Stock do Jan. 1. 1921 .......... 25.70
Premestitev blagajne ............................ 22.00
Razno (pospravilo po zabavnih večerih) ..........1. . 4.00
Telefon za mesec April, Maj in Junij .............. .
Skupaj .................................. 348.70 3(51.47 710.17
Preostanek blagajne dne 31. Maja 1921 ........................ $2324.09
Denar je naložen:
a)	na bančni knjižici The North American Bank and Sav. Co. St. 104 $1384.00
b)	na bančni knjižici The Slov. Bldg. and Loan Ass'n. št. 768 ...... 887.00
C> na čekovnem prometu na prvo imenovani banki .................. 3.09
d) Libert yBond ........................................50.00
Naročajte dnevnik
ENAKOPRAVNOST
Sltupaj ...................................... $2324.09
LUDVIK MEDVESEK, tajnik; JOHN CENTA, blagajnik. Pregledali knjige in našl» v popolnem in najlepšem redu: JOHN LEVSTIK, predsednik nadzornega odbora, Nadzorniki:
Rose Eršte, Ivanka Pavlin, Jolui Zupane, Louis Oražen.
Jz priobčenegti računa je razvidno, da Slov N.. Dom napreduje, dasi polagoma a vendar sigurno. Konferenca za odobritev ozir. spopoJnitev načrta za S. N. Dom in proračuna se vrši dne 15. Junija 1921. Noben delničar naj ne manjka na tej konferenci. Treba bode poseči po delnicah, da pričnemo z zidanjem. Društva so se na samo povoljno ampak nad vsa pričakovanja dobro skazala, da jim je res ležeče na tem, da dobimo novo poslopje. Ali bodo posamezniki zaostajali. Ali bodo oni ki so to idejo sprožili in bili ustano* vitelji sedaj brezbrižno gledali. Gotovo ne, pridite vsi na konferenco, da se tam pogovorimo. Podajte svoje najboljše nasvete in večini se bodemo potem vsi lanko brez skrbi podvrgli, ter skušali z vsemi močmi udejstviti že tako dol go gojeno nado za naS bodoči "SLOVENSKI NARODNI DOM."
Vsi na konferenco in na delo, Vam kliče Vaš 4-letni tajnik L. Medvešek.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent IJldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure
do 8. zvečer
Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
SjiniiiiiiiMumn*
CAS JE DENAR.
Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa no	I
I nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družila naznanilo,	i
i da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti	1
do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v	|
sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat	§
ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati	s
celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko	i
g ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete	|
I ure.	I
COLLINWOOD, O.
WOOD 228—R
JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. i
CLEVELAND, O.
iiicaiiiiiiii(iiie2iiiiiiiiiiiic2iiiiiiiiiiitEaiiiiiiiiiiiic2iii!iiiii!iicaiiiii:jiiiiicaiiiiiiiii!iiEaiiiiiifiiiiicaiiMtiiiiiiic3iiiiiiiitiiir3iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifir*c^
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druse potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK
6401 SUPERIOR AVE.
OGLAR
CLEVELAND. OHIO
OO<OOOO<OOOOOOOOOOO<
•■iuiuiuiiiuniiiiiiiiiiin:ii!Hiiii]j:iiiiiiiuiiiiifiiiiiiif:iiiHiui!iiiiiiHtiiiHi>iiiiiiiiiuiii:iiini:ii(iiii<iiii)i
Dva huzarja.
Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. — Konec. —
To je bil ideal, kateri bi mogel biti ljubljen sredi noči, sredi pri-rode, ne rušeč njene lepote —^ i-< deal, neobrezan za to, da bi ga onečastil s kakim surovim činom.
S prva sta samota in nepriču-jočnost ljudij, kateri bi mogli nase obrniti njeno pozornost, učini-li, da je vsa sila ljubezni, katero je v vsakega od njih jednako vložila Previdnost, bila še cela in neskaljena v njenem srcu; sedaj je ona že predolgo živela z žalostno srečo, da je v sebi čutila nekaj in včasih odprla tajinstve-no srčno posodo, da bi se veselila ob opazovanju njenih bogastev, da bi nepremišljeno izlila na koga vse, kar je bilo tam. Bog daj, da bi se do groba veselila te skope sreče. Kdo ve, če ni boljše in silneje ono? in če ni jedirto resnično in mogoče?
"Moj Bog!" mislila je ona, — "mari sem zastonj prežila srečo in mladost in ali ju ... . nikoli več ne bode?'' in pogledala je na visoko nebo, svetilo okrog meseca, pokrito z belimi valovitimi oblački, kateri so zakrivali zvezde fn se bližali mesecu. "Ce ta beli oblaček doseže mesec, po-menja, da je res," mislila je. Temen dimast pas se je potegnil po južni polovici svetlega kroga, in po malem je začela Slabeti svetloba po travi, po vrhovih lip, po ribniku; temne sence dreves so bile slabše. Kakor bi provzročal mračno senco, ki je objemalo pri-rodo, je lahki veter popihal po listju in prinesel v okno rosni duh listja, vlažne zemlje in pa cvetočega bezga.
"Ne, to ni resnica, tolažila se je — če slavec zapoje nocojšnjo noč, to'pomenja, da je Vse neumnost, kar mislim, in da ni treba obupovati," mislila je. Dolgo je I še sedela molče, kakor bi čakala
/
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JUNE 8TH, 1921.
Clevelandske novice.
— Nadaljne preiskave glede umora Dan Kaberja, bogatega tiskarskega založbenika prinaša na dan zelo zanimive reči. Cele dve leti je bilo vse mirno in umor je bil že sikoro pozabljen, sedaj je pa kar naenkrat prišla stvar na površja. Stariši umorjenega so seveda še vedno iskali morilca in v ta namen so si najeli posebne detektrve, ki so izzsf umora neprestano pazili na vsak korak Mrs. Kaber. Ona tega sicer ni niti najmanj slutila in je bila popolnoma brez skrbi. Detektivi so dobili na svojo stran celo njeno intimno prijateljico, ki jim je bila vedno pripravljena pomagati. Mrs. Kaber je prebila mnogo časa v New Yorku, in ko je tam zadnji teden nenadoma nekam izginila, tako da so detektivi izgubili sled za njo, se je sumnja, da je ona umorila svojega moža, zdela tem bolj utemeljenim. Listi so prJčdli o stvari zopet na dolgo in široko raz-motrivati, policija širom dežele pa je bila pozvana, da jo išče. Prijete so bile njena mati in ličer, nakar je bila končno tudi ona zajefta rn poslana v zapor. Mati, Mrs. Brickel, kakor tudi obtoženkina hčer Marian, sta priznali, da jima je Mrs. Kaber povedala o nameravanem umoru. Ko so včeraj vprašali Mrs. Brickel, ki je že priletna ženica, stara 69 let, zakaj da rii takoj po umoru izpovedala, kar je vedela,
slovenski veljak, saiunar in oče enajsterih otrok, se je sinoči u-strelil in izvršil samomor v nekem hotelu poleg borznega poslopja v Chicagu. Njegova gostilna se nahaja za dolgo let na 3501 E. 95th St., v South Chicagu.
Plavijo da je Laich zabredel v ogromne dolgove, ki se cenijo na pol milijona dolarjev, a premoženja pa zdaj ni več imel nobenega, ker je vse šlo z nesrečnimi špekulacijami.
Rojak George Laich je bil okoli 50 let star. Doma je bil iz vasi Brod pri metliškerfi mostu na hrvatski strani kolpe. V Ameriko je prišel pred 30 leti, kakor navaden delave:'. Nastanil se je v South Chicagu, kjer je nekoliko časa delal v ondotni jeklarni. Ka-.sneje je poslal v staro domovino po svojo ženo in enega' otroka, da sta prišla k njemu.
Pet let je delal v jeklarni, nakar je odprl svojo gostilno ali salun na vogalu blizu Iroquis livarne, kjer je ostal v trgovini, ves čas svojega bivanja.
Dolgo let je Laich dobro obstojal. Prva leta je imel gostilno v stari hiši, a kasneje, nekako pred 10. leti, si je postavil lepo novo poslopje. Prodajal je tudi paro-brodne listke in pošiljal denar v staro domovino. Bil je vsekakor voditelj med svojimi ljudmi sko-ro ves ta čas. Poslal je zadnje čase celo premožen, tako da so mu zaupali svoje prihranke. Bolj .so
je rekla, da iz strahu, da bi poli- j mnogi rojaki, posebni Hrvatje,
cija takoj vrgla krivdo umora na njenega sina, ker je imel že preje nekdaj nekake neprilike. Hčer, namreč Mrs. Kaber, ji je baje pretila, da če si upa povedati resnico, bo ona obdolžila njenega sina t. j. svojega brata, da je umoril njenega moža. Policija je že preje, predno se je Mrs. Brickel izpovedala, znala da se ona
mu zaupali kot največjim bankam. Na tisoče dolarjev tujega denarja je imel pod svojo oblastjo.
Prevelike vsote denarja je i-mel Laich vedno na razpolago, i Začel je s špekulacijami, najpr-vo na malo, a kasneje pa na veliko. V začetku je rabil svoje prihranke, a kasneje je posegel po
ravno pred njeno glasno rekel: "Vrzimo ga v ječo in obdolžimo umora prve vrste!" Te besede so imeli silen učinek na mater in ko so odprli železna vrata njene celice, se ji »je takoj razvozijal jezik in pripravljena je bila povedati o u-moru vse, kar je veddla. Postavljena je pod 10.000 dolarjev varščine. Policija je zvedela še za neko drugo žensko, od katere pričakuje zvedeti še kaj več o umoru. Sinoči ob 11. uri ponoči se je podalo iz Clevelanda več detektivov in policijski načelnik Frank Smith proti Sanduskiju, kamor so dospeli ob 2. uri v jutru. Obkolili so neko tamkajšnjo hišo, in ukazali v njej živeči ženski, katere imena se še ni objavilo, naj se hitro obleče in gre ž njimi v Cleveland. Ženska jih je ubogala in cela družba se je v avtqmobilih napotila nazaj proti Clevelandu, kjer se pričakuje na-daljnih razkritij.
silno boji, da ne bi obdolžili sina	..
in zato je eden izmed detektivov °"em	k, SO mu ga dali V
pred njeno celico prav shranltev nje^ovi številni
' ci in prijatelji. Kupoval je delnice zlatih rudnikov od neznancev, kasneje se .je pronašloj da dotič-ni rudniki sploh ne obstojajo. I-gral je tudi na čikaški borzi. Nazadnje je vse izgubil, kakor svoje mnogoletne prihranke, tako tudi one svojih (prijateljev.
Poleg raznih drugih špekulacij se je Laich lotil tudi igrati in staviti na konje dirjajoče. Letal je za njimi in izgubil stavo.
Kupoval in špekuliral je tudi z raznimi brezvrednimi delnicami oljnih družb, pa tudi tukaj je j utrpel občutne izgube.
Minuli teden je izplačal svojih zadnjih $5000 onim prijateljem ki so imeli pri njem denar shranjen. Na to se je Laich izgubil. Ustrelil se. ko ga je žena iskala. Ko je ravno njegova žena prišla na policijo, da bi naznanila odsotnost svojega soproga iz doma že več dpi, je prišla dotična vest na policijo v South Chicago, da jyse je v hotelu ustrelil.
Laich se je vpisal v Board of Trade hotelu. Ko ga je prišla zjutraj klicat hišina, se Laich ni odzval. Pogledala je skozi okno nad vratih in videla ga ležati na postelji. Na mizi so potem našli
Iz slov. naselbin.
Rojak Geo. Laich izvršil samomor. — South ChicagM, 111.
George) Laich, znani hrvatsko-
pismo, ki ga je napisal Laich v maternem jeziku, da se usmrti, ker se boji, da bi ne prišel ob pamet. Na tleh poleg postelje je ležal samokres.
Joliet, 111. — Koncem minulega tedna je nevarno zbolela 85-le-tna Katarina Nemanich, mati g. Antona Nemanich, 1015 Ray nor Ave. Sicer je večkrat tožila o e-ni ali drugi nadlogi, vendar ni bi-la'njena bolezen še do sedaj no-benkrat tako opasna. Huda vročina minulih dni jo je spravila v postelj, iz katere ne more vstati. Vkljub visoki starosti je starka bila do sedaj dovolj krepka, da je vsako nedeljo prišla v cerkev in gostoma obiskovala svoje sorodnike. Upati je, da skoro okre. va.
Avtomobilska nezgoda. V torek jutro so se peljali«g. Anton Nemanich in sin Anton ter dva druga moža po South Chicago cesti onkraj Alton proge. V sredini klanca je pri »kratalnem kolesu odpadel neki vijak, da se sprednja kolesa niso dala kreta-ti. Bliskoma je nato zavil avtomobil na desno in prodrl skozi močno cestno ograjo ter se dvakrat prekucnil čez 20 čevljev visok obcestni nasip. Oudež je pri tem samo to, da si bil nobeden izmed voznikov poškodovan, ra-zun manjših prask, a avtomobil pa je ves razbit odpeljan v popra-vljalnico.
Druga avtomobilska nezgoda se je pripetila v torek jutro na vogalu N. hicago in Jackson cesti kjer je stal rojak John Mahko-vec, 208 Jackson St. Veliki avto-truck je pridrvel ob dotičnem vogalu in podrl rojaka, da so ga mo rali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je že na poti do popolnega okrevanja in se vrne na svoj dom te dni.
Rojak Jos. Jerman, ki je bival več let v Omahi, Neb., se je vrnil minulo soboto v naše mesto, kj^r je bival dolgo vrsto let predno je odpotoval v Nebrasko, kj er je več let vodil krčmarsko obrt. Pripeljal se je v svojem avtomobilu pd tridnevni vožnji skozi iowske planjave, Ž njim je dospela tudi ga. soproga, a hčerka pa je dospela sem pred dobrimi tremi tedni. Jermanova družina namerava zdaj za; stalno ostati v naši naselbini.
Mladi' Paul Oale, ki je najmlajši izmed onih sedem mlečnozob-nih banditov, os katerih smo že svc/ječasno poročali, je bil pred sodiščem spoznan krivim in obsojen v kaznilnico mladoletnih v St. Charles za dobo od enega do 14 let.
Rojak Martin Gorsich, slovenski. grocerist na 1008 N. Broadway, je te dni kupil Sehringovo poslopje na 1134 N. Hickory St., kjer je bil svoječasno salun rojakov Fir, Petric in Težak. Cena se omenja $7000.
V staro domovino so se te dni podali sledeči rojaki: Jos. Bizjak v Svibno ob Radečah pri Zidanem. mostu; Jos Vertačič v Gma. njco pri Beli Cerkvi. Med potjo se snideta z rojakoma Alois Po-vše in Frank Hudoklin "iz Depue, 111., ki istotako odpotujeta v sta-
ro domovino istočasno z njima. Srečno pot in zdrav povratek!
Poroka. V pondeljek sta bila poročena g. Anton JCočevar iz Marsaille, 111., in Uršula Mihevc iz Rockdala. Bilo srečno.
Chicago, 111. — V torek, dne 24. maja, je preminula dobro poznana in priljubljena ga. Frances Mladič, roj. Bučar, soproga g. Mohorja Mladič, ki je skoro po vsi Ameriki dobropoznan. Pokoj-nica je podlegla v 40. letu svoje mladosti za neko operacijo. Bolna je bila le en mesec dni. Poleg žalujočega soproga zapušča še o-smero otrok. Iskreno sožalje sorodnikom, posebno pa g. Mladiču!
-o---
BAZNE VESTI.
Nov način špionaže. Angleška vlada je i}a skrivaj razpostavila po mnogih irskih cerkvah in dvoranah diktafone, ki registrirajo vse kar se govori. Rekorde potem preišče policija in aretira vse osebe, ki so izrekle kako besedo proti vladi. — To je najnovejša policaj demokracija.
Ruske aritakratinje — nata-kerice. Posliedica poloma Wrang-love armade je neobičajno naraščanje gostiln v Carigradu Po teh gostilnah so kot natakarice nastavljene razne ruske aristo-kratinje in princeze, da se morejo preživljati. Znanimivo je, pisano vslkdar ime dotične gro-pisano vsikdar ime dotične grofice, kneginje ali princese, ki streže. Najbolj zanimivo pa je, da buržujski gostje poljubljajo najprej roke tem aristokrati-njam, potem naroče jedila in pijače, naposled pa dajejo napitnino. — Svet se pač vrti! Zato pa v Jugoslaviji ne opravljajo takih del, ampak se počutijo izvrstno !
Wranglovci in zopet Wrang-lovci! Javljajo, da bo naša vlada sprejela novih 14 tisoč 'donskih in kubanskih kozakov.. z otoka
Lemnosa. Namestila jih bo v železniške polke in obmenje posadke. Toda to' še ni Vse. Naša vlada je pripravljena, da sprejme še več Rusov, toda pod pogojem, da se kaka velesila pobriga zanje. — Naša vlada si dela pre-, več sivih las, sovjetski vladi so ruski begunci zelo zelo na. srcu
—	razumete?
Dve načelni obravnavi. Dne 17. t. m. se vrši na ljubljanski sod-njiji razprava proti g. Pesku, lastniku "Jugoslavije", katerega toži bivši urednik "Jugoslavije1' g. Stano Kosovel, ki je bil odpuščen, ker ni hotel pri "neodvi snem" listu ukloniti se gosp. Peska nesesarskim kapricam. Zadeva je načelno nad vse zanimi-v . Odločilo se bo namreč tudi sodnim potom velevaižno' upra-šanje, če sme časnikar delati samo za,princip, za katerega je bil angažiran, ali pa da mora tlača-niti še raznim ljubim lastnikovim željam na ljubo. Po Ljubljani govore, da se misli g. Pesek isti dan odpeljati v Prago, pa bodo najbrže sami zlobneži, ki si pri tem kaj zlobnega mislijo.
—	Pred tem slučajem se odloČi drug slučaj: načelo: če sme ume-
tniški kritik tudi legalno pisati prosto umetniško kritiko -- "kulturna" afera g. opernega pevca Kovača, ki je g. Kogoja že v drugič brutalno napadel, ker ni zadnji o njem pisal, kakor si on želi. V umetniških krogih vlada za to zadevo veliko zanimanje.
Valutno tihotapstvo. Pri reviziji potnikov na mariborskem kclodvbru so zasačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri sebi skritih 6000 dolarjev in nekega zagrebškega žida, ki je imel 9000 dolarjev. Denar jima .je bil zaplenjen.
Je zelo mnogo pomagal njegovemu svaku In rojaku, pravi Mr. Stipčič
West RaleiEh, W. Va.
"Z ozirom na dejstvo, da je Nuffa-Tone pomagal mojemu prijatelju in poslužil blagodejno mojemu svaku Galovicu, sem povedal o njem tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepričani o dobrem uspehu vaših tablet. Priloženo dobite S/J za (i nadaljnih steklenic. Ljudje prihajajo k meni za NUGA.-TONE kakor čebele po med, ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN STIPČIČ.
Niica-Tone poživlja in pojačuje vse življenskc sile. čudodelno zdravilo je za slabe, nervozne, hirajoče može in žene. Poživlja jetra in črevu, osvežuje Iedice, odvaja strupene zavržke, odpomore plinom in napenjanju, slabemu izdihavanju in odpravlja belino na jeziku. Povzroča nenavaden apetit, dobro prebavo, pomirjuje živce in osvežcvalno spanje.
Vsaka steklenica Nuua-Tone vsebuje ZA EN MESEC ZDROVLEJHNJA. Cena $1.00. Kupite steklenico še danes. Dobite jo pri vsakem dobrem lekarjti, jemljite ga 20 dni in če ne boste popolnoma zadovoljni z uspehom, Vam bo lekar drage votie po- w.il novce, če ga nemorete dobiti pri vašem lekarju, nam pošljite Sl.uO in dobite zajamčeno zdravlienie za ves mesec, oostt.b.o
prosto. NATIONAL LABORATORY 1018 So. Wabash Ave., Chicago, III.
POSTEN FANT išče sobo s hra-jno; želi od E. 55. do 71. ceste, j kjer bi naj bil v bližini garaž za j avtomobil. Naslov se dobi pri [upravi tega lista.	(133
Proda se prav poceni GROCERIJA IN MESNICA zaradi odhoda v stari kraj. Poizve se v uradu tega lista.. .
INTELIGENTNI moški in ženske ki imajo po Clevelandu mnogo znancev napravijo lahko precej denarja v kratkem času. Delo je stalno* Zglasijo naj se le osebe čedne zunanjosti, ki so dobri v govorjenju in sicer pri Mr. A. M. Springer, 3 I 5 National City Bldg.
(1 35
I <§> l—I	£—I <§» Iff-rl <®>
Kadar se selite
[se zanesljivo obrnite na našo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST -JAMČENA. Telefonirajte :Bell Rosedale 5300
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
i m im @ im hh m
Farme naprodaj.
na zapadni strani, 1 5 milj iz Clevelanda. Farme so ob tlakovani cesti in od 5 do 10 akrov naprej. Pišite, da pridem po vas in vam jih razkažem.
Frank Hočevar
DOCH RD.
Olmstead Falls, O. Phone: Bell, Berea 96 ali pa se zglasite na 1 180 E 60th Str. Cleveland, O. x) M. W. S.
^MilKUIICMID'!:!,; ........................................................I.........l^l.,ilj:i|[(i|irilll[l!IHilll...............Iffllllllllllllllllliiiillliim
MALI OGLASI
Biiiiiiiiiffliiiiniii
itiiiiiiflinmiiiiiiiiiiiiiiii................................................................
.....................................................................................
Na stanovanje Se sprejme enega ali dva otroka. Naslov pove uprava tega lista.
Dva mlada, inteligentna, vesela ter zabaveželjna pečlarja si želita vsled silnega dolgočasja v svrho poznejših intimnejših medsebojnih odnošajev, živahne korespondence z dvemi brhkimi, porednimi mladenkami.
Dopisi pod "Kranjc" in "Šta-jerc" na upravo tega lista.
HIŠE IN ZEMLJIŠČA NAPRODAJ. Tri hiše in šest lotov naprodaj. Ena hiša ima 7 sob, druga 4, tretja pa 9 sob. Hiše so moderno izdelane. Vse imajo velike kleti in električno razsvetljavo. Nahajajo se na lepem prostoru blizu St. Claira na Ivan Ave. Poizve se pri MIKE MA-R1NČIC, 22900 Ivan Ave. No-
ble, Ohio.
(132
DOBER KUP.
Moderna hiša za 2 družini, na 148. cesti blizu St. Clair Ave. Vsako stanovanje 5 sob in kopališče. Hiša kake tri leta stara. Se mora prodati v teki 10 dni. Cena $8,750. Pogoji $1000 takoj in ostalo po $50 na mesec. Pokličite Ontario 15 ali pa se zglaske v sobi št. 246 Engineers Bldg.	_SI 33
Hiša z 6. sobami; moderno izdelana, luč, plin in drugo. Prodati se mora nemudoma. Cena $5,500.00. Takoj se plača $1,500, ostalo na lahke na obroke na 6 odstotne obresti. Zglasite se pri lastniku Carl G. Schobrone, 589 E. 171 St.
ODDAJO SE DVE SOBI za fante brez hrane. Vpraša se na 1143 E. 63. St.	(133
Posebno za ta teden!
Starišem naznanjamo, da bo-demo imeli za ta teden znižane cene na vencih in pajčolanih za otroke, ki prejmejo prvo obhajilo. Vse one, ki pri nas kupijo jim naredimo brezplačno pajčo-lan.
Na dan obhajila pa bodemo v naših prostorih opravili, ter spletali lase onim dekletom, ki prejmejo prvo obhajilo,
GRDINA'S SHOPPE
6111 ST. CLAIR AVE. Toriica Grdina	Ana Jaklič
Tel. Princ. 1835
R. M. S. P.
UDOBNA POT NEW YORK—HAMBURG
ORDUNA. .18. iimiia. 30. iuliia ORBITA..2. iuliia. 13. avgusta
OROPESA 16. julija, 27. augusta
Izredne udobnosti za potnike 3. razreda.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway	New York
SQUIRE EDGEGATE-The Waiter Who Made His Mark -. Receives a Tip!
MLOUIS RICHARD
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN C0.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
# EŠ-3 <§> I-EH <§ It—41 f» I—I1
Novi ceniki!
Ravnokar smo dobili nove cenike farm v katerem dobite slike poslopij in raznih poljskih pridelkov. Ceniki so pisani v angleškem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj
JOHN ZXJLICH
Farm Agency.
6313 ST. CLAIR AVE.
Cleveland, O.
(*)
m vrni m ir^i ®
NAZNANILO.
Vsem cenjenim rojakom naznanjam da paprovljam čevlje kar najboljše mogoče. Vse moje delo vam jamčim da bo trpežno. Postrežem vam hitro in dobro p'o nizkih cenah.
V zalogi imam mnogo usnja> podplatov in robarja in sploh Vse kar potrebujete pri čevljariji-Odprto imam do 7. ure zvečer.
Se priporočam
ANTON ROŽAR
6012 St. Clair Ave.
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine O' krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. PraV lahko se jih popravi brez vsakib bolečin. Popravite jih sedaj in 91 prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih
tednih. Govori se slovensko.
Dr. E. S. SNYDER
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave-
Uradne ure od 9 do 1 2; od 1 5; zvečer od 6 do 8.
"Pridite semkaj, imam vam vedati."
"Ze grem, gospod, že grem."
nekaj po-	"Jaz vam ne bi priporočal, da kdaj izvr-	"Jaz vas ne
šite kak zločin, ker bi se vas takoj ujelo." Kaj pa mislite?"
razumem, gospod sodnik.
"Ali ne vidite, da pust'te na vsaki stvari odtise svojih prstov, in da bi vas policija takoj zasledila!"
❖JiiiiiiiiiHiniiiiiiimiiHiiiiiiMiiiiHiiiiiiiHiimiiiiiMiiiiitiiiiiiiii11!
S* American Line §
i	S
Dirdktna postrežba
i 12 ~~ § | New Yorka v Hamburg j
Velike moderne Twin Scriw ladje
MINNEKAHDA ' j
| (nova) samo tretji razred |
1	21. MAJA
u	rj
| Mongolia ..... 16. junija g
i Minnekahda .... 30. junija | |, Manchuria.....14. julija %
I RED STAR LINE j
| NEW YORK-HAMBURG j DANZIQ—LIBAU
| Gothland...... 18. junija |
| Samland....... 16. julija |
|	Samo 3. razred.
G	rt
| Zglasite se v družbinem | | •	uradu
j 9 Broadway New York j
| ali pri lokalnih zastopnikih- I 5 iiiiiiiiiiniiiiiniiiiiciiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiniiciiiiiiiiiiiiiHiiii11111"11**'
OGLAŠAJTE 'EN AKOPRA VNOSTI"