pn?l
»Mi
■ ^
s®
GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
LJUBLJANA,
7. OKTOBRA 1964
LETO XV,
ŠT.* 16
Samouprava učencev
in družbeni odnos do nje
Na začetku šolskega leta smo narja, ki je zaradi slabih uspehov med mnogimi vprašanji in pro- učencev izgubljen. Šola, ki ima blemi, ki se pojavljajo vsako le- ?ca učencev, bi ob 10 ^/o pove-
to, »reševali« tudi samoupravo ^ur učnega uspeha v štirih le-
učencev Mladinske konference tlh ah samo 2’5 /o Povečanju let-ucencev. Miacunske konference, nega usoeha morala dobiti naj.
ki so običajno vsako leto v mese-
Stagnacija in nazadovanje materialnega standarda šol
Na dnevnem redu seje prosvet- nemškega razvoja.« Analizirani tesno sodelujejo gospodarske or- Še vedno pa je občutno pomanj-
ppllpi	PSIsitl	“ga?—
skupnosti ter cesto postavljajo	skupnost učenčev, ki bi za svoje	družbenega načrta v prvih osmih	in	v zvezi	s tem pripravljajo ne-	smeri, VPŠ pa je bila preosno-
vprašanja, kakšne pravice	jim bo	delo morala dobiti ,yse družbeno^	mesecih. V uvodnih besedah je	katere izpopolnitve predmetnika	vana v Pedagoško akademijo;
priznal »šolski režim«,	katera m^:eri1alrl<? Pnzuanje z raznimi	Boris Lipužič seznanil zbor z ne-	in	učnega	načrta. Tudi pri po-	ustvarjenj so tudi prvi pogoji za
področja šolskega dela in življe-	otovan i brez" katel'i!Tli. Problemi razvoja šolstva stopni reformi gimnazij, ki je zdaj izobraževanje učiteljev na stro-
nja bodo obravnavana skupno z p^nimi* učil^-^taijSmi Ud "	”
učenci itd. ■	Tako kot moramo čimbolj razvi- _
Ž izdelavo šolskih statutov jati samostojnost šol kot zavoda ^bral"
kanje osnovnošolskih učiteljev za predmetni pouk.
PONOVNO POSLABŠANJE RAZMERJA MED OSEBNIMI IN MATERIALNIMI IZDATKI Vrsta problemov pa se še ve-
v letošnjem letu in ilustriral svo- zajela tretji razred, ugotavljamo kovnih šolah itd.	dno javlja v vzgojno-izobraževal-
ja izvajanja z najnovejšimi po- uspešna prizadevanja, da se v Razen omenjenih reformnih nih ustanovah zaradi neurejenega datki, ki jih je za to razdobje predvidenem roku izpolnijo po- procesov, ki jih ne gre podcenje- financiranja, ki močno ogroža republiški sekretariat za goji za verificiranje teh zavodov vati, imamo še prizadevanja za kvaliteto pouka in realizacijo
smo nekaj odgovorov na ta vpra- oziroma delovnih organizacij in šolstvo. Ti podatki so zanimivi, a in s tem izpolnitev vzgojno-izo- izpolnitev mreže popolnih osnov- vzgojno-izobraževalnih smotrov, sanja ze dobili, vprašanje pa je, krepiti njihov materialni položaj, manj razveseljivi. , . '. y braževalnih ciljev.	nih šol, izboljšanje pogojev za Osebni dohodki učnega osebja —
če niso lepa določila v statutih bomo morali razvijati tudi samo- pjgg jg( da so v letošnjem Preobrazba vajenskih šol in šol prevoz učencev v šole, ponekod čeprav so se nekoliko izboljšali ostala napisana samo na papirju upravo učenčev v sami šoli in ji v skladu s smernicami druž- s praktičnim poukom v poklicne pa so začeli tudi s skromnimi po- — še vedno niso-zadovoljivi. Po-m jih vsakodnevna praksa še ni materialno omogočiti kar najbolj^ benega načrta »okrepljena priza- šole tudi ni več samo stvar raz- skusi organizacije varstva učen- večana sredstva za osnovno de-potrdila. Pa si poglejmo, kaj je uspesno delo m sodelovanje v ce- devanja, da se naš vzgojno-izo- pravljanj, temveč je reformni pro- cev v okviru celodnevnega biva- javnost šol so šla povečini za po-napisano v naših statutih! Nalo- lotnem ucnovzgojnem procesu. braževalni sistem hitreje prilago- ces zajel že skoraj polovico'teh n ja v šoli.	—'—iu J-'—^—------------
ge šolske skupnosti učencev so:
—	obravnava vprašanja učnega uspeha in vedenje učencev šole,
—	nudi učiteljskemu zboru aktivno pomoč pri učno-vzgojnem delu,
—	sodeluje pri izdelavi delovnega programa šole,
—	organizira na šoli prostovoljne dejavnosti učencev,
—	seznanja organe upravljanja in učiteljski zbor s svojimi stališči in mišljenji, sklepi in predlogi v zvezi z izvajanjem učnih načrtov in organizacijo pouka,
—	obravnava socialne in materialne probleme učencev,
—	pomaga pri reševanju sporov med učenci in v sodelovanju z učiteljskim zborom pri reševanju problemov v odnosih med učitelji in učenci,
—	s svojimi predstavniki sodeluje na sejah organov upravljanja in na konferencah učiteljskega zbora, kadar so na dnevnem redu vprašnja, pomembna za učence, ali vprašanja, ki jih je predložila skupnost učencev.
V uveljavljanju samouprave tako šolskih 1 kolektivov kot učencev je veliko medsebojne odvisnosti. V splošnem lahko rečemo, da je dejanska samouprava in
B. B. di potrebam družbenega in eko- šol, pri čemer s šolskimi organi
821 UČENCEV VEC V TRETJI IZMENI KOT LANI!
večanje osebnih dohodkov zaposlenih, ^ato se je znova poslabšalo razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki šol. (V 13 občinah je to razmerje 94:6 do 90:10,
Vsa ta pozitivna prizadevanja v 22 občinah	iblj d n
.zavirajo precejšnje materialne do g5.lg j^d)
Najnižji osebni dohodek v letošnjem septembru je bil za učitelja 27.300 din, najvišji 72.000 din. Pri predmetnih učiteljih je
težave. Razlika med vsebinskimi zahtevami in materialnimi možnostmi za modernizacijo šol se je v zadnjih letih ie povečala, kar je v marsikateri občini privedlo
do stagnacije in celo do nazado- din ^Prf^ofe^rh2'600^ 3:Mnn vanja materialnega standarda šol. 76 000 din. Razhke v^rejem-Normalen pouk v osnovnih so- kih istih kategorij so	3osa.
lah ponekod se vedno hromi tret- ■ meznimi občinBamj’ zelo velikPe. ja izmena. Medtem ko je bilo v Celotna razprava poslancev
prosvetno-kultumega zbora^Skup-ščine je izzvenela v tem smislu, da ne bo mogoče zagotoviti nadaljnjega razvoja šolstva — uskla-. - ,	,-i -	jevanja nalog šolstva z našim
družbenoekonomskih razvojem -brez večjega deleža narodnega dohodka za to dejavnost, brez večjih investicijskih naložb v izgradnjo šol ter brez večjih sredstev za normalno funkcioniranja vzgojno-izobraževalnih ustanov. To poudarja tudi akt »mnenje prosvetno-kulturnega zbora o 8-mesečnem, izpolnjevanju družbe-
lanskem šol. letu 44 osnovnih šol s 114 oddelki in 3495 učenci v , tretji izmeni,1 je letos prizadetih s tretjo izmeno 39 šol, število oddelkov s tretjo izmeno se je po-
na 4316! V prihodnjem letu se bodo tem šolam s tretjo izmeno pridružile še nekatere druge, če ne bodo zagotovljena sredstva za izgradnjo novega Šolskega prostora. (V letu 1964 je bilo zgrajenih 19 novih osnovnošolskih objektov s 184 učilnicami, 11 šol pa so preuredili; kot zdaj kaže, bo v letoš-
odstotkov potrebnega prostora za osnovne šole, kot ga predvideva dokument perspektivnega razvoja našega šolstva do 1970. leta.)
Se slabše je stanje glede izgradnje novih površin za šolstvo II. stopnje. Kljub nekaterim novim zidavam (vsega 6 objektov) in
soodgovornost učencev za kar naj- Fotoreporter je ob »Tednu otroka« ujel na svoj celuloidni trak tale posnetek — nasmejani otroci, preureditvam starih zgradb (pred-bolj uspešno šolsko delo še zelo poini pričakovanja, gledajo v življenje, ki mu gredo nasproti.	(Foto: Milan Šparovec) vsem na gimnazijah) je vprašanje
njem letf zgrajenega le okoli 60	“^“;aT ki ga j^ zt«r po-
r.vr.ctnra 7a	nacria-. ki ga je zoor po-
sredoval republiškemu in gospodarskemu zboru skupščine SRS.
D. H.
majhna. Manjka ji pravzaprav materialna osnova in učno-vzgojna vsebina, ki naj mladino na šoli vključita v učno-vzgojni proces in omogočita uresničitev vseh pravic in dolžnosti, ki so napisane v statutih. i
Ena glavnih nalog tako učiteljskih zborov oziroma kolektivov kot učencev je izboljševanje učno-vzgojnega dela in doseganje kar najboljših uspehov učencev. V praksi so se te naloge mnogokrat omejile na bolj ali manj prisiljeno in velikokrat napačno pojmo-
I
Nezanesljiva sredstva za šole druge stopnj e
Ksrko poteka akcija za zbiranje dela 2,5 odstotka
Kljub temu, da so številke o
teh šol sila^pereče, saj je znano, da je bilo letos v njih odklonjenih 1185 absolventov osnovnih šol! Tu je še neurejeno vprašanje dijaških domov pa štipendijska politika ipd.
POVEČANO ZANIMANJE
ZA PEDAGOŠKI POKLIC?
V pogledu kadrovskih potreb kaže letos nekoliko na bolje. V oddelek za izobraževanje učiteljev na strokovnih šolah se je prijavilo 130 rednih in 80 izrednih slušateljev. Okrepljen je bd-
Letos je gospodarskim organi- vseh planiranih možnih sredstev	_	_	__	_____
vano »odločanje« pri oceni, ki jo	zacijam omogočeno, da dajo za	iz tega	vira zbrana naslednja	zbranih sredstvih daleč pod pla-	delek za defektologijo^ na^ Ijub-
je dal učitelj učencu za njegovo	strokovno izobraževanje 2,5 od-	sredstva:	Maribor .120 milijonov,	niranimi, pa ni mogoče povsod	jjanski PA. V Ljubljani bo orga-
znanje, kar je povzročalo tudi raz-	st0tka‘ sredstev od svojih bruto	Cel-ie 170	milijonov in Koper 100	trditi, da se gospodarske organi-	niziran tudi center za izredni štu-
------------j	lahko milij°nov- Za Ljubljano še ni	----’~~i J- ^ J......... ......
ne spore med učitelji in učenci. osebnih dohodkov. Lani Naloga je seveda širša in zelo po- , . ,	, ,	, , , ,	^,1
membna tudi za družbo kot ce- dajale le 1 odstotek. Glede na
loto in zadeVa predvsem najprej V^J° letošnjo možnost za črpa-	_____ ^	________u
odnose med družbo in šolo. Vse nie sredstev iz tega vira je bilo možno številko — najbrž se bo do danes se namreč še ni zgodi-, pričakovati, da se bo položaj zbrana vsota gibala pod 500 ali lo, da bi družba preko svetov za srednjega strokovnega šolstva — pa celo pod 400 milijoni, šolstvo in upravnih odborov skla- ta sredstva so bila namenjena dov za šolstvo ter zavodov za pro- predvsem njemu — letos bistve-
svetno-pedagoško službo vplivala no izboljšal. Republiški organi -	_	__________
na to, da bi se napori za boljše skupščina, gospodarska zbornica, okraj je namreč dolžan, da' tudi učne uspehe na šolah primerno sekretariat za šolstvo — ‘so začeli sam prispeva del sredstev za svo-materialno stimulirali. Kriteriji že takoj Sp0mladi akcijo za čr -	'--J- - '
zacije odrekajo nalogi, da bi da- dij druge stopnje visokeMefekto-znano, ker je akcija prav sedaj jale sredstva za izobraževanje. Jožke šole iz Zagreba in še več v teku; vendar pa je že videti, Nasprotno — velika večina večjih centrov obeh akademij.
’ daleč pod orientacijsko in razvitih gospodarskih organi- v prve letnike gimnazij s pe-
zacij je postavila	tako obsežen	dagoško usmeritvijo	se je letos
svoj izobraževalni	plan in plan	vpisalo 475 učencev,	v obeh pe-
stipendij, da ji ža	potrebe med-	dagoških akademijah	pa je v pr-
V Mariboru financirajo iz teh ^ek^p®	Vem semestru vpisanih 286 red-
virov	investicije	v	višje	in	sred-	Ne^a^ere občine ao	pa zbnale ta	nih in 476 izrednih študentov. Na
nje strokovne	šole	—	mariborski	osnovnpplU^olstvaPOtrebe SV0'iega	oddelkih filozofske in	biotehnične
osnovnega solstva.	fakultete pa je letos v I. letniku
_________________. v teku je akcija, da bi okraj- 430 slušateljev. j
je višje šole. Tako bodo v Mari- n3m skladom le zagotovili več Po teh številkah bi človek so-
za dodeljevanje sredstev šolam so panje teh sredstev v izobraže- boru dali 230 milijonov za inve- ?redstev,- kot pa kažejo sedanje dil. da se je zanimanje za peda-v osnovi še vedno sestavljeni z valne namene. izkušnje lanskega sticije v višje šole, za manjše stevilke-	s- J- goški poklic nekoliko povečalo.
raznirni^številkami,,o učencih.^od- jeta so namreč učile, da nekatera adaptacije šol II. stopnje — dru- ---------------------------- —-----------------------------------------^
o ............. - ■	gega ne bodo zmogli — pa jim bo
delkih, funkcionalnih in material- podjetja teh sredstev niso izkori
nih stroških ipd., ne ujmšteva pa stjja ter da so jjb nekatera upo- ostalo le kakih 50 milijonov di-se določen odstotek učnega, uspe- rabija za ekskurzije in podobno. narjev.. Pogodbe s skladom je
ha. Vsako leto sicer veliko govo-	okraiih so sklenili da ®kleniI° doslej 110 gospodarskih
rimo m pišemo o slabih učnih v vsen oKrajin so sKiemu, da	Bkl,nnn vsntn iro
uspehih in rezultatih šolske re- hodo del teh sredstev združili v or§amzaciJ za sKup o vsoto 28U r:p®hlh -reZP_m!In,.??_1S.Ke i® okrainih	mpdnh^nctih milijonov, vseh gospodarskih
forme obenem pa izeubliamo tež- okra nih ozirom^ medobčinskih "'mjuiiov, v^n rorme ooenem pa izguoijamo tez , ^	finanrirali ho gamzacij v okraju pa je 800, med
ke milijone dinarjev, ker ne išče- sKiaain zato, aa Di financirati do-	.. . večiih 270.	V celiskem
rno matprialnpea stimulirania za dlsl investicije bodisi, osnovno V . . J, , ..	ceijSKeui
mo^ materialnega^ Simuliranja za	sJrpdniih strokovnih okraju je sklenilo pogodbe s skla-
boliši usneh Če doseeaio šole do- dejavnost srednjih strokovnih »Maju je saiennu puguuue s s»id-
nam zdi to že zelo veliko in pozabljamo, da je to po štirih letih
nam~zdi to že” zelo veliko^iri do- imeli osebne razgovore... V Ma- za skupno vsoto 260 milijo-Lh7:^' d= :p ti ^ \ti?ih ,PUh riboru so nameravali zbrati za nov ^dinarjev. Sredstva bodo po-
šolania le še 40—60 "'n obenem skupne potrebe v nekaterih pod- ^abdi za investicije v srednje šolanja le se 40—bo /o oDenem v v	odstotek v sole- v Cel3u 80 edim’ kl menijo,
Pa ne moremo verjeti, da imajo	v nrugin i oastoteK, v	akciia vendarle dala raz-
nnr v «inviptski zvezi oft__ion »/n Celju 1,2 odstotka, v Ljubljani 1 d	..	J
npr v Sovjetski zvezi 98 lou /« d + . , . K ’ , , 2 odstotka nieroma zadovoljiv rezultat in da
učni uspeh! .	V Maribmskem okraiu so ?zra- stanje ni kritično- v Kopru zbi-
Res je, da je treba imeti za .	.	,	. ..,	. ralo v medobčinskem skladu
dohrp ncnphp tudi dobre nneoie cunall, da bi po tem Vidiku lah- •'j , ineuuucinsKem sKiaau uoore uspene tum aoore pogoje b , nfin mi-rHonnv ainsr sredstva za osnovno dejavnost in za delo in to zlasti prepotrebno, z?ra“. LUbO milijonov dinar- investiciie’ del prisnevaio eo-
dobro opremljene kabinete m ^v, če bi se odzvale vse gospo- ^podarske orgamzaciie od 2 5 od-učilnipp ter ustrezne n^itelie — darske organizacije, v Celju 360 sPoaarsKe organizacije od z.o oo ucunice ter ustrezne učitelje mjiH0n0V v Liubliani 1 700 mili stotka, del pa občinske skupščine
strokovnjake, vendar bi že v se- “l3l3° V’ Kopru 4001 mi Ji ionov iz svo^ih Proračunov. V Ijubljan-danjih pogojih morali storiti ne-	Kopru 400 milijonov skem okra;ju s0 sklenili; da bodo
kaj več za priznavanje kvalitete umaijev.	uporabili sredstva iz 2,5 odstotka
Posameznih šol. Če računamo, da v začetku oktobra pa so bila za osnovno dejavnost in za inve-Plačuje družba za posameznega v okrajnih oziroma meddbčin- sticije v vajenske šole, šole s učenca okoli 90—120.000 din, se skih skladih za financiranje praktičnim poukom in' poklicni v štirih letih nabere veliko de- srednjega strokovnega šolstva od šole ter domove teh šol.
Na I. jugoslovanski razstavi učbenikov 2000 šolskih knjig
^ Na I. jugoslovanski razstavi teklem letu) le- okrog dve tretji-učbenikov, ki je tiila pretekli ni potreb, kar pomeni, da bomo mesec v Beogradu, so sodelo- morali doseči 25-milijonsko let-vale prosvetne ustanove iz vseh no naklado šolskih knjig, republik in založniki, ki so raz- J. Vipotnik je med drUgim stavili nad 2000 šolskih knjig. dejal, da kažejo dosedanje iz-Zvezni sekretar za prosveto kušnie..da se učbeniki, ki so in kulturo Janez Vipotnik, ki je pre'zkus™1 v Praksi 7 enl rg-odprl to razstavo, je ugodno oce- pubhkl kot naJb^sl. že 8PreJe-nil dosedanje rezultate, doseže- ma3° ^ uporabljajo v drugih ne na tem področju -« posebno rep^TbbkaIh,
pri izdajanju učbenikov za
Na velikih in lepo opremlje-
osnovno šolo	in	gimnazijo. Po-	nlh. PanoJlh, f blla	Pregledno
udaril je, da	je	še	vedno pre-	Pr'kazana aktivnost	zalozh m
malo učbenikov in priročnikov ustan°v' posebno pozornost pa
za strokovne	šole in	univerze.	80 zbu-'ab. u^benlk)	za učence
(	'	raznih nacionalnosti,	ki žive v
To ugotovitev ilustrira dej- naši državi, stvo, da zadovoljuje 16,5 milijo- Med organizatorji te razstave na izvodov učbenikov (kolikor sta bili tudi Državna založba jih je bilo natisnjenih v pre- Slovenije in' Mladinska knjiga.
Prve volitve samoupravnih organov v šolstvu
V varstvgnb-vzgojnih in šolskih zavodih so v teku prve volitve v lastne samoupravne organe. Delovne skupnosti s tem aktom realizirajo novo ustavo, ki je dala tudi tem skupnostim iste samoupravne pravice in dolžnosti, Icot jih že imajo vrsto let delavci v gospodarstvu.
S tem so postati prosvetni delavci lastni upravljalci svojega dela, saj so samostojni na področju organizacije dela, delitve dohdka, osebnih dohodkov in delovnih razmerij itd. v svojih delovnih skupnostih. Dolžni so tako kot ostali delavci naše družbe kvalitetno opravljati svoje delo v korist družbene skupnosti. Ta enakopravnost istočasno pomeni tudi prevzem polne odgovornosti za eno najtežjih nalog — vzgojo mladega rodu.
Zaradi tega je izredno važno, kako bodo izvedene te volitve v delovnih skupnostih. Potrebno je, da so posebno družbeno-poli-tične' priprave volitev urejene tako, da bodo dejansko delavci spoznali njihov pomen, se seznanili s sarpoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter da bodo postale kvalitetna prelomnica v družbenem in materialnem položaju ter delu prosvetnih delavcev.
Le ob aktivnem sodelovanju celotne delovne skupnosti in intenzivnem delu družbeno političnih organizacij bo omogočeno kandidiranje in izbor kvalitetnih svetov in upravnih odborov. Važne so tudi temeljito opravljene tehnično-strokovne priprave volitev. Volilni postopek je ure.jen v statutih. in zakonih. Pri tem naj kolektivi upoštevajo za sam volilni postopek Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ 15/64), ki velja v tem delu tudi za tovrstne zavode. Strokovna pojasnila za volitve nudijo tudi občinski sindikalni sveti oziroma odbori sindikata družbenih služb in uprave občinskih skupščin.
K. V.
SEMINAR ZA PREDAVATELJE
filozofije na srednjih šolah
(Ljubljane od 20.-25. septembra 1964}
(Mirko Tušek, govor ob krsti)
STANE MELIHAR
Težko je slovo od človeka, ki dejavnosti. Zaradi svoje razgled-$te ga dobro poznali, s katerim nosti in vneme za sleherno delo, ste stalno sodelovali in dnevno ki se ga je lotil, je postal eden opravljali zadane naloge. Še tež- najboljših strokovnjakov in po-v je pa je slovo od človeka, ki smo znavalcev problematike na teh' ga visoko cenili zaradi njegovih področjih.
strokovnih in človeških kvalitet, Pri vsem svojem delu se je
Občasni seminarji skušajo iz- niti enega, za sodoben pouk pri- stavino, poleg dialektike, za ade- čakujejo vedno tehten in jasen	'zr®d"? Yfstnost^?’
popolni ti vrzeli v pedagoški mernega učbenika.	kvatno, naše razumevanje filo- odgovor, kar pa mnogokrat pre- f^^Lledov na	žrLS	predanr-f10- oBl1
praksi z izmenjavo izkušenj in - Znanstvena problematika zofije.	sega ne le okvir srednje šole,	a ,	; 36 V6Č-~ g°'
novostmi področja. Namen že še ni pedagoško prevrednotena — Historizem je slaba stran ampak tudi sedanji univerzitetni. p 5	°	ntfso? dela. Misel je vešče pre-
drugega filozofskega seminarja je za možnost dojemanja srednje- ne le filozofije, ampak vseh na Na petdnevnem seminarju je bilo	,jL ,. ° ° od C oveka>' kl smo	cii36/6a0’>,P1Sep ^
bil posredovati predavateljem na šolcev.	tradicijo vezanih predmetov, toda piarsikaj storjeno in sklep, da bo e	i a .	ianito in J e po. ti n je dober tova-
srednjih šolah sodobne interpre- — Kadrovsko vprašanje osta- kako obrniti zgodovinskemu raz- že v februarju naslednji z. bolj Bil. je neutrudljiv delavec, iz-	djlu' Cutec d0
tacije ključnih problemov v filo- ja nerešeno. Prva generacija ab-	voju hrbet? Kako razčleniti pro-	konkretno pedagoško usmerjeni-	reden organizator, požrtvovalen	spc10'^". i?t.DU vecmo pllpra^T
zofiji. Razumfjivo, da je teh prav solventov univerze bo nadaljeva-	bleme brez terminologije in si-	mi zasnovami, priča, da je uspeh	in dober tovariš. Zato skromne	J:,erV p.*SKOCl,Ln® Pomoc- zaradi
tod vse preveč, da bi lahko tudi	la 100 0/o študij na III. stopnji.	sterhatike? Tega ni podal v na-	filozofiranju mogoč le ob tatal-	poslovilne besede, ki mu jih v	"trni^viVh0^	”lora~lltl	.in
oni neredki predavatelji, katerih — Čuti se vrzel zaradi ne-	zornem približku še nihče.	nem' angažiranju pedagogov in	imenu vseh njegovih sodelavcev	pnvl	^nrlel	smo
temeljna stroka ni filozofija, do- kompletnega programa filozofije. — Filozofska teorija bo mora- učencev, Le tako bodo slednji za- namenjam ob preranem grobu, še fnp5(n,° ijRM1 . aavs® cem;1, El bili izčrpno podobo bodisi stanja Občutna je potreba po uvedbi	la v srednješolski praksi ustva-.	čutili, da je vrednotiti človeka in	daleč ne morejo izraziti tega, kar	,1=^7^
v sodobni, filozofiji bodisi peda- etike, da ne govorimo o estetiki;	riti delovno ozračje; toda ne brez	družbo v prizadevanju k napred-	v svoji notranjosti globoko čuti-	j® J"® Tl:ve’ K1 ga ne 00 zlanKa
goških napotkov za to težavno ki je edino na naši univerzi še	nivoja.	ku skozi filozofsko mišljenje res-	mo ob izgubi tako dragocenega	- . ; , , .. . ,
učno vzgojno področje. Ni čuda brez veljave.	— Maturitetne seminarske na- nično ključ do pravega humaniz- človeka, kot je bil Stane Melihar.	& l°vansa ^fr"
torej, da je prav diskusija na- — Enoletni pouk filozofije na loge so zahtevne. V času, ko di- ma. S tehtnimi predavanji in ve- stane Melihar je bil rojen leta prizadela Ost Ji na nam bJ1 kot vrgla največ koristnega za peda- srednjih šolah nima predstopnje,	jak obravnava početke filozofske	čimi diskusijami so sodelovali vsi	1901 v Novem mestu v skromni	JvJtalvJeiJH delavca in finveka
goško delo. Naša polpretekla fi- naslanja se sicer na, nekaj po-	misli, sam tuhta sodobne smeri,	predavatelji katedre za filozofijo	uradniški družini. Osnovno šolo	ki se ie do zadniesa atoma JJme
lozofska tradicija je bila preveč glavij psihologije v 3. r., toda ta	Pomoč, ki jo je v literaturi, te-	in predavatelj z Visoke politične	je končal v Tržiču realko pa v	^ ;a7daj 7a Jeu
enostranska in nam ne omogoča razvija, kar je umljivo, svoje	matiki in ■ mentorstvu tem nalo-	šole, ki je tudi ponudila pomoč	LjubiianL Leta 1919 se je vpisal	k h ciliev današnievJ in intril
vrednotiti naših dosežkov v luči važne probleme, ki pa so za filo-	gam ponudil institut, je več kot	pri obiskih in organizaciji preda-	na novo ustanovljeno Ijubljan*	n LJ dne vtrainem inhvJtel'
dokončne sodbe. Mlada v idejah, zofijo neključni.	dobrodošla.	vanj. Ko bo filozofija prešla okvir sko univerZ0. Že naslednjega leta "im s°rJniTJ, ^
mlada po kadru, ki je prvi zgra- — Kaže se nujna potreba po Se in še bi lahko nizali ključ- zgolj učnega predmeta in se bo pa je šel študirat na Dunaj, kjer	‘
bil to zanimivo, a mestoma iz- uvedbi logike, ker se ta v sožitju ne probleme,, saj pedagog vedno, njena vloga vrasla dejansko v se je ge posebej zanimal za dra- ' redno težavno nalogo, si, lahko	s psihologijo ni obnesla, filozofija	izhaja iz uporabljivosti določene	osebnost mladega človeka, bo po-	maturgijo. Pozneje je študiral
rečemo, prej osvaja temelje, kot	jo pa zaradi izredne obsežnosti	snovi za učence, ki pa so zahtev-	plačan trud za resnično pionir-	dve jetj y uerhnj^ leta 1926 pa
daje plodove zrele faze.	gradiva ne more vključiti, čeprav	ni in mnogi od njih .gornjih te-	stvo vseh aktivnih delavcev tega	v par;ZUi y Berlinu* je obiskoval
Koristne ugotovitve so se vr- tvori Jogično mišlienie važno se- žav> umljivo, ne čutijo, zato pri- področja.	Igor Pleško institut za časnikarstvo in bil
najbrž prvi Slovenec, ki je študiral žurnalistiko na visoki šoli.
Svoje študije je zaključil z^tir-plomo iz slavistike in germani-' stike na ljubljanski univerzi. Po končanih študijah se je posvetil pedagoškemu poklicu in služboval kot profesor na gimnazij ah v Murski Soboti, Mariboru, Celju in nazadnje v Ljubljani. Med okupacijo je aktivno sodeloval v ,	osvobodilni fronti, bil prvič are-
Med pereče p«>bleme na osnov- minarje na način, da dobe udele- LEK v Ljubljani In Mengšu. tiran in zaprt leta 1942, drugič niti v kapacitetah "kadra- niti v nih šolah vsekakor spada vpra- ženci v določenem časovnem ob- Posebna skrb je bila na šemi- pa konec leta 1943 in odpeljan v obsegu problematike niti v skrbi sanje pouka organske kemije. Za -dob ju zaokrožen pregled nad svo- narju posvečena organizaciji eks- končen trači j sko taborišče Dachau, za' prevodno literaturo, niti v to sta dva vzroka: na eni strani jo stroko ter praktično znanje za kurzij.	_	_ Po osvoboditvi se je najprej vr-
lastni ustvarjalnosti.	izreden razvoj organske kemije in sodobno podajanje te učne 'snovi. Največ časa in sistematičnega, nij na kiasično gimnazijo vLjub-
_ Odmev	teea	se	čuti	v	šol-	organske kemične industrije v	Takim zahtevam pa lahko za-	metodičnega dela je bilo na šemi-	ijani, nato pa služboval na mno-
_i_: -.,.3],,-:	kj	nima	v	slovenščini	svetu in tudi pri nas, na drugi	dosti le pedagoška akademija v	narju posvečenega eksperimental-	gjh odgovornih mestih v republi-
p ’	strani pa nezadostna pripmvlje* sodelovanju s prosvetno pedagp- nemu delu za ■ ponazarjanje or- §kih organih in organizacijah.
nost učnih moči za sodoben'pouk škimi službami.	ganske kemije v osnovni šoli. Bil'je direktor. klasične gimna-
tega predmeta. Vzrok pa bi mor- Zavod za prosvetno pedagoško Udeleženci so delali v glavnem zije v Ljubljani, načelnik v mi-da lahko iskali tudi v samem uč-	službo Vič je pri organizaciji se-	vse eksperimente individualno in	nistrstvu za prosveto, pozneje v
nem načrtu, ki odmerja organski	minarja za organsko kemijo v ča-	se ob njih seznanjali tudi s teo-	svetu za prosveto in kulturo in
kemiji na stopnji osnovne šole	su od 31. 8. do vključno 5. 9. 1964	retskimi. osnovami in načinom	svetu za znanost, nazadnje pa je
komaj eno tretjino časa, name-	naletel na polno razumevanje in	metodičnega podajanja te snovi v	odgovarjal za sektor visokega
njenega kemiji.	vso strokovno pomoč pri pedago-. osnovni šoli. _	_	šolstva v republiškem sekretaria-
V prizadevanju, da bi se iz- ški akademiji Ljubljana. Seminar Skrajno ekonomična izraba ča- za raziskovalno delo in visoko boljšal pouk- kemije na osnovnih je vodila Aleksandra Kornhauser, sa za,celodnevno intenzivno delo šolstvo.
šolah, je ZPPS Vič organiziral profesor za organsko kemijo na so ofribgočila tudi skripta za vse	■	..
svoj drugi redni večdnevni šemi- pedagoški akademiji v Ljubija^, eksperimente, ki jih je pripravila	90 “	Mciiharia
nar za kemijo, posvečen izključno Tega prvega seminarja, ki ga je profesor A. Kornhauser in raz- UenjsK! poti rovaiisa luennarja. organski kemiji Smoter tega se- organiziral Zavod za prosvetno množil ZPPS Vič, dobil pa jih je Njegovo življenje pa je bilo u-minarja ni bil samo posredovati pedagoško službo Vič pod okri- vsak udeleženec.	^	redn° bogato ,in Polno akbvnega
udeležencem nekatere -nove iz- Ijem pedagoške akademije, se je Udeleženci so po uspešnem poseganja v družbeno dogajanje sledke na področju orglnske ke- udeležilo 19 prosvetnih delavcev, zaključku seminarja prejeli potr- ™e,d °bei?a	0.SJ0:
miie. temveč jih predvsem meto- Predavanja na seminarju so dilo o opravljenem prvem šemi-	jr s
dično in eksperimentalno usposo- zajemala predvsem sodobne do- narju za organsko kemijo, ki jim redk° katerim slovenskim izob-biti za čim uspešnejši pouk so- sežke na področju tehnologije tudi uradno priznava opravljeno razencem.
dobne organske kemije v osnovni nafte, z barvnim filmom o doma- eksperimentalno delo za izreden Ze kot srednješolec je pogum-šoli. Zato je bila na seminarju — či industriji nafte, umetnih mas, oziroma dopolnilni študij na pe- no stopil v družbeno življenje in razen individualnemu eksperi- barvil in zdravil. Za povezavo dagoški akademiji.	se uveljavil kot organizator na-
mentalnemu delu — posvečena teorije s kemijsko tehnologijo so Upamo in želimo, da bi bil ta prednega gibanja med Ijubljan-posebna skrb ' tudi organski ke- bile organizirane tri ekskurzije, uspeli seminar šele uvod v siste- sko srednješolsko mladino. Od mijski tehnologiji, ki so jo udele- Udeleženci. so se seznanili s so- matično strokovno izpopolnjeva- tedaj pa do njegovih zadnjih dni ženci spoznavali ob filmu in me- dobno: proizvodnjo plina v novi nje učnega kadra v okviru pro- je neutrudno in z njemu lastno todično organiziranih ekskurzijah. ljubljanski plinarni, cgledali so si svetno pedagoških služb in peda- zavzetostjo aktivno sodeloval na Številni seminarji za strokov- proizvodnjo piva in kvasa v pivp- goških akademij, to pa ne le .za raznih področjih našega družbeno izpopolnjevanje so bili doslej varni Union ter produkcijo in ke- učitelje kemije, temveč tudi za nega življenja. Na Dunaju je de-organizirani bolj ali manj stihij- mično biološko kontrolo zdravil in učitelje vseh drugih strokM	iai za časopisno agencijo Komu-
sko kot odraz trenutnih potreb anestetikov v obratih tovarne	D. Kočevar nistične internacionale in sodelo-
stile druga za drugo:
— Brez upoštevanja resnih dosežkov vseh jugoslovanskih filozofov se ne more konstituirati 'sodobna slovenska filozofija.
— Iskana želja po dialogu z meščanskimi filozofskimi smermi je možna le na oshovi konsolidacije vse jugoslovanske filozofske misli.
— Slovenska filozofija ne hodi vštric z ostalo jugoslovansko,
Seminarji - dopolnilni študij na PA
Delavska univerza »Boris Kidrič«
Ljubljana; Miklošičeva 26.
razpisuje prosto delovno mesto <
— strokovnega sodelavca na področju družbenoekonomskega izobraževanja
Pogoj: ustrezna izobrazba in veselje do izobraževanja odraslih.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. S stanovanjem ne7 razpolagamo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe naslovite na gornji naslov. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta.
love knjige
Miroslav Faletov — Roman Oberlint-ner:	Skupinska učna oblika v naši
praksi. Uredil Roman Oberlintner. Izdal Zavod ra napredek šolstva LR Slovenile. Založila Državna založba Slovenile, Ljubljana, 1964. Strani 156 + III.
V	zadnjih nekaj letih so se naši šolski praktiki precej bavili s skupinskim poukom. Spomnimo se samo na načrtno preizkušanje te učne oblike v oddelkih, ki so se vključevali v tovrstno proučevalno mrežo Zavoda za napredek šolstva SRS. V okvir takega Zavodovega proučevanja sodi tudi preizkus možnosti in uspešnosti skupinskega pouka v večrazrednih oddelkih.
Preizkus je bil izveden v šolskih letih 1960/61 in 1961 62, izvedlo ga je 28 učiteljev na 23 šolah. Miroslav Faletov Ih Roman Oberlintner sta zbrano gradivo preizkusa zelo skrbno, sistematično in pregledno obdelala ter v posebni knjigi objavila rezultate te kolektivne študijske naloge. Njuna knjiga je hkrati prva večja slovenska publikacija, ki govori samo o skupinskem pouku, zato govori velik njen del o splošnih vprašanjih skupinske učne oblike. Knjiga bo s pridom služila vsakomur, ki se hoče seznaniti s problemi skupinskega pouka nasploh.
Avtorja govorita najprej o prpuče-vanju skupinske učne oblike na osnovnih šolah. V drugem poglavju razčlenjujeta In opisujeta delo pri skupinski učni obliki, priprave učiteljev In učencev na skupinski pouk, uvajanje skupinskega nouka, shemo metodične enote skupinskega pouka, učne pripomočke učencev, formiranje skupin Učencev, število skupin in število Učencev v skupinah, trajanje skupinskega pouka, skupinski pouk glede na pojgmezne učne. predmete,, frontalni uvod v učni uri, skupinsko delo učencev, plenarno delo, frontalni zaključek, razpored skupin v učilnici, analizo učnega dela. Vsa ta^vprašanja obravnava knjiga v zvezi z izkustvi dvoletne praktične aplikacije skupinske učne oblike ob konkretnih temah pri posameznih učnih predmetih in oddelkih.
V	nadaljnjem poglavju so razvrščeni Izbrani primeri skupinskega pouka v praksi. Zaključno poglavje pa daje zelo izčrpen pregled pedagoškega tiska o skupinski učni obliki. Bibliografija obsega vse slovenske ter glavne srbo-hrvatske knjige in članke s tega področja, in to ločeno za splošno problematiko učne oblike, za sociometrijo ter prakso skupinskega pouka iz posameznih učnih predmetov.
Knjiga bo prišla prav vsakomur, ki se zanima za našo pedagoško teorijo in prakso. Služila bo za šolanje novih pedagoških kadrov, pa tudi učiteljem praktikom pri njihovem nadaljnjem ■trokovnem izpopolnjevanju.
A. S.
brez dobrfega sistema, ki naj bi pri udeležencih vzbudil interes za nadaljnje sistematično strokovno izpopolnjevanje. Slednje pa je izvedljivo le v okviru ustrezne šole, ki je Sposobna s svojimi strokovnjaki sistematično voditi take se-
Litija: Nove naloge
val v študentskem marksističnem krožku; v Berlinu je dopisoval v organ KP Nemčije »Rote Fahne« in druge politične časopise; bil je tajnik zveze jugoslovanskih študentov ter organizator in pred-
Prosvetni delavci litijske, občini so mita in presenetljiva obenem je bila sednik Internacionalne Študentske zbrali v letošnjem aprilu zadnjikrat primerjava osebnih dohodkov prosvet- pomoči stradajočim v Rusiji. Po-
Seminai o poklicnem usmerjanju v Dobrni
ifeS« kjeS M 'med
s sedeži na centralnih šolah v Smart- bo treba čmprej vsaj omiliti, če že ne ustanovitelji marksističnega krož-J16.™' Gabrovki in Litiji. Tako bodo izenačiti.	,	.	. ka in predsedoval klubu levo
lahko hitreje reševali probleme, taka v razpravi je sodeloval tudi pred*. . _	T m..
Zavod za zaposlovanje delavcev v Ce- organizacijska oblika pa je tudi bolj sednik občinske skupščine Stane Pun- Oneniiramn Študentov. Ueta 1941 lju je s posredovanjem Okrajne zveze primerna zaradi raztresenosti šol. Ob gerčar, ki je zagotovil, da bo treba je sodeloval pri ustanovitvi ma-prijateljev mladine organiziral 14.,	15.	zaključku- leta so priredili še skupen omenjene probleme čimprej rešiti. Pri- tif-npo-, odbora OF srednješolskih
in 16. septembra 1964 v Dobrni pri Celju izlet:, obiskali so Škofjo Loko, letališče pomnil je, da bodo morali pri tem po- . “	.	.,	,	J
3-dnevni seminar za prosvetne delavce, Brnik, grad Podvin, Kranj in Ljubelj, magati tudi prosvetni delavci sami. Z proiesorjev 111 je Dll zaupniK za ki v osnovnih šolah delajo na področju v novem šolskem letu čakajo sin- vključevanjem v samoupravne organe klasično gimnazijo V Ljubljani, poklicnega usmerjanja. Namen seminar- dikate obsežne naloge. Ena izmed njih občinske skupščine in družbeno-politič-
ja je bil, da dobijo prosvetni delavci ,so volitve v samoupravne organe. Sin- ne organizacije bo tudi njihovo delo Po osvoboditvi je bil močno osnove za bolj sistematično delo na nikalni podružnici Gabrovka in Šmarje bolje vrednoteno.	Boris žužek aktiven V sindikatu prosvetnih
E?dr?fja ?.0k,ic^a .,uSe1?aJla;! “ !la„f>??anLz!raI,L?!£.tIrab.rf 1<LPIS?, z?°-	-	delavcev: bil je član republiškega
odbora SPD in združenja profe-
bo že v tem letu v večji meri žago- rovanje, na katerem so posvetili vo-tovljena kontinuiranost dela na osnovnih litvam precej pozornosti. Na dnevnem
»Telesno kuihltonMini« ^
Predavali so priznani strokovnjaki za stavniki občinske skupščine, poklicno usmerjanje, strokovni sodelavci Najprej so poslušali referat o samo-
zavoda SRS za zaposlovanje delavcev, upravljanju v šolstvu, nato pa so raz-	.	. _
psihologi Pavle Kogej (ekonomske osno- pravljalt o problematiki šolstva na tem Celjski okraj prejel pet republiških in	prinOuU na repUDIlSM organ
znanost
Celje: Nagrade IPI
podeljene
Slovenije. Dolga. leta je bil tudi sourednik »Prosvetnega delavca«. Tovariš Melihar se je po svo-
ve poklicnega usmerjanja), Olga Klamp- področju. Posamezniki so pripravili ob- razdelil 34 okrajnih nagrad!	za prosveto, kulturo in znal
fer (psihološke osnove poklicnega usmer- širnejše analize jn razprave v zvezi z	Počastitev pionirskega praznika ob ves posvetil delu na Področju
janja) in France Kovač (poklicno usmer-	dnevno	zaposlenostjo učiteljev na nor-	zaključku jpj »Telesno kulturo pionir-	s-j.,..-	,
janje kot vzgojni proces); zadnji dan	malnih	in niže oraaniziranih šol. Pri	jem m mladini« ie bila v celjskem ele-	SOKega SOIStva	in ra »talente,
pa je udeležencem seminarja/ zastopnica tem so o
...	— »Telesno
niže organiziranih šol. Pri i,6™,*111 mladini« je bila v celjskem ^le-
ja- zastopnica tem so opozorili na učiteljevo izven- dališču svečana telovadna akademija, okraj Celje razredno delo, ki ga marsikdo ne vidi Prjreditev, na kateri je v glavnem so-„	ne priznava. Precej so razpravljali delovala šolska mladina
............. J,,-: —' :—^	— j bolj
okraja.*
Vi-
raziskovalne
gospodarske zbornice
Mara Pograjc posredovala kadrovske	in ne priznava.	Precej so razpravljali	delovala šolska mladina,	iz Celja,	je
probleme delovnih organizacij v	gospo-	o stanovanjski . problematiki, saj imajo	bila posvečena najbolj prizadevnim
darstvu. Ob zaključku seminarja	so pro-	vsi razen dveh	učiteljev skromna in	športnim društvom iz okraja
pogostefšihVin	MT’'	,a T/a &«««,& fut
novanjski blok,	problem rešen. Zaril-	turo mladim ljudem, je'	potekala	dve
N	leti. V tem obdobju se je zelo poživila
Mitja Umnik
RAZPIS
Na podlagi 65. člena statuta Zavoda za napredek šolstva SRS razpisujemo v skupini za prosvetno pedagoško službo delovno mesto za:
— PROSVETNEGA SVETOVALCA ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS
Pogoj za sprejem v službo: ustrezna visoka izobrazba in najmanj' 10 let uspešne prakse v prosvetni stroki/
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pravilno kolkovane prijave z vsemi dokazili pošljite na naslov: Zavod za napredek šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska 28.	Razpisna komisija
*	Zavoda za napredek šolstva SRS
S
Gradivo za proslave dneva republike
športna dejavn^sr^aj^je"bflo-zgraienih , Pionirskl dom v Ljubljani bo ' dosti novih športnih objektov, zaživelo d<> \20. oktobra Izdal brošuro (cca te dosti novih športnih društev, ogrom- 120Istrani, velik format) za pro-n? Jnaaf>e&'ale0	slave 29' novembra,
smučarskih in plavalnih tečajev in kar Brošura vsebuje pesmi in pri-
mfadfh^unkciOTafjev.0'5^' ^	^ Pa ‘«d‘ f«’
Pomanjkijivo je to, da se je v to žiserske in scenografske napotke akcijo, vključilo le 60 športnih organi- za pripravo proslav. Priloženo je
risi* nagrajen a" ^ ru š tva° dobilHnako *U« »°V!° ^adivo ter osnutki za denarno nagrado!	dekoracijo.
publiLedrnagrade1%nkskJear-ilš6reir1avi^fa Gradivo je primerno za šole, iz Slovenskih Konjic (II.' rep. nagrado Pionirske odrede, kulturno-pro-v.znesku Mo.noo dinarjev!), ššd Smre- svetne društva ter otroško-var-
ske^gimnazije! TČb * Mozirif V Tvi) S‘Ven« usta«Ove.
Radeče.	J	Tako šole kot društva ali po-
ri P^aj !e nagradil 34 športnih samezniki lahko brošuro naročijo
leMio-vzgojneb sekdje28v^Mliski bvelen1- Pri lirskem domu v Ljublja-ski in žalski občini. J / ’ J ni. Trg VII. kongresa 1.
C. F. Cena je 500.— dinarjev.
Iz drugih republik
TRI PEDAGOŠKE AKADEMIJE V MAKEDONIJI
V	SR Makedoniji bodo ustanovili še tretjo pedagoško akademijo, in sicer v Bitoli, medtem ko že imajo po, eno v Skopju in Stipu. Vse akademije imajo za razredni in predmetni pouk.
V	tej republiki proučujejo tudi možnost, da bi zajeli v dopolnilno izredno šolanje vse učitelje osnovnih šol, ki nimajo primerne višje izobrazbe. Predlagajo, da naj bi skrb za njihovo dopolnilno izobraževanje prevzele pedagoške akademije.
NOVA SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST
Precej gimnazij in ostšlih drugostopenjskih šol v Beogradu, ki imajo veliko število razredov in učencev, se ..razrašča v šole-gigante. Pouk v teh šolah je dvoizmenski, organizacija dela pa je neprimerna. Sedanji mehanizem administracije in upravljanja šol ne ustreza več potrebam, zato sta sekretariat za prosveto mesta Beograda in Zavod za prosvetno pedagoško službo pripravila načrt nove sistematizacije delovnih mest. O tem bo razpravljal in sklepal mestni svet za prosveto.
Predlog predvideva, da naj . bi bilo v gimnazijah 14 različnih delovnih mest. Predvidena«, je tudi reorganizacija uprave in administracije v strokovnih šolah. Tu naj bi uvedli nekatera specifična delovna mesta kot- na primer delovno mesio mehanika (v ekonomskih šolah, ki imajo najmanj 100 pisalnih strojev), pomočnika knjižničarja, blagajnika, šefov odsekov, šefov praktičnega pouka, laboranta itd.
V	šolskih centrih imajo med drugim pomočnika direktorja za določeno vrsto šole in pomočnika direktorja za splošne zadeve.
PEDAGOŠKA AKADEMIJA ZA UČITELJE RAZREDNEGA POUKA?
V	SR Srbiji nameravajo ustanoviti po<§bna učiteljišča, v katerih bo trajal pouk po šest let. Le-ta bodo — tako kot pedagoške akademije — pripravljala učitelje Razrednega pouka. Predmetni učitelji za osnovne šole se bodo šolali tud! v prihodnje predvsem na višjih pedagoških šolah.
Predlog -pravi, da bi poučevali v 'prvih štirih letnikih pedagoške akademije za razredni pouk le splošno-izobraževalne •predmete, kakor je bilo to doslej na učiteljiščih ozijroma v gimnazijah. Poleg tega bi študenti poslušali tudi predavanja iz pedagogike in psihologije; v petem in šestem letu bi trajal pouk štiri semestre.
Predvideno je, da bodo imeli v prvem semestru tovrstnih šol seminar s področja spoznavanja prirode in družbe. Študenti III. semestra bodo morali obvezno opravljati' praktično delo, in sicer po štiri ure na teden, v četrtem semestru pa po tri ure na teden.
Precej časa so odmerili tudi specialnim metodikam. Študenti bodo poslušali metodiko materinega jezika 5 ur, matematike 5 ur, spoznavanja družbe 3 ure, glasbene vzgoje 3 ure itd.
O predlogu učnega načrta in programa take pedagoške akademije razpravljajo zdaj v vseh institucijah, ki so za to zainteresirane.
s
I
Niti polovica otrok ne konča uspešno osemletnega šolanja
F i 1
i n
šol
SEDEMLETNI PERSPEKTIVNI PLAN RAZVOJA ŠOLSTVA V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI MED DRU GIM DOLOČA, DA BO LETA 1970 CCA 80 ODSTOTKOV OTROK USPEŠNO KONČALO OSEMLETNO SOLSKO OBVEZNOST. SEDANJE REPUBLIŠKO POVPREČJE JE ZNATNO POD NIVOJEM, ŠE PRECEJ NIŽJE PA JE POVPREČJE V POSAMEZNIH OBČINAH,
Da hLpodrobneje proučili sta- srfedstev za specialno opremljene nje v šolstvu in predvsem stanje učilnice za pouk naravoslovnih osnovnega izobraževanja, je Svet predmetov itd.
za šolstvo pri, skupščini občine Škofja Loka formiral posebno komisijo, ki je analizirala posamezna vprašanja in dala na podlgi takšne analize občinski skupščini določene predloge za postopno ureditev stanja. Ugotovitve, ki jih je pokazala analiza o stanju in razvoju šolstva v občini, so skrajno zaskrbljujoče in terjajo hitrih ter konkretnih ukrepov, ker bi vsako zavlačevanje in odlašanje
Drugi nič manj bistveni vzrok za nizek procent učencev, ki uspešno končajo osnovno šolanje v osmih letih, je preveč razdrobljena osnovnošolska mreža. Od 26 osnovnih šol vi občini je samo 5 popolnih osemletk, ki so sposobne nuditi učencem kvaliteten pouk, ker imajo za to primeren kader, vse druge šole pa po ali nekajrazredne, ali pa samo nižeorganizirane šole, z rharsi-
te^areševanja stanje še samo po- kdaj tudi kombinira^im poukom
siapsajo.	v več oddelkih. Prav gotovo je,
Najbolj zaskrbljujoč problem da udencj jz razredov s kombi-predstavlja skrajno nizek procent niranim poukom ne morejo do-učencev, ki uspesno končajo so- se,ei 6nakih reZUitatov> kot jih
tov otrok, ki uspešno končajo osemletno šolanje, je tako objektivno utemeljen in v. takšni situaciji šolstva tudi upravičen.
Izhod Iz teh težav bo prav gotovo samo v temeljiti reorganizaciji šolske mreže, ki bo morala temeljiti na tem, da se vsem otrokom omogoči v enaki meri doseči enako stopnjo izobrazbe. To pa bo mogoče doseči samo z nadaljnjo koncentracijo šolske mreže, omogočiti prevoze učencev v popolno organizirane šole, kjer pa to ni mogoče, pa bo potrebno razmišljati o obliki domske oskrbe otrok pri centralnih šolah. Prav gotovo je, da je vprašanje domske oskrbe morda še preuranjena in preveč tvegana zamisel, je pa verjetno edino perspektivna. Pri vseh centralnih šolah pa bi bilo potrebno razmišljati o celodnevni oskrbi otrok v šoli, zaradi česar pa bi morale odpasti sedanji dve in ponekod celo tri izmene.
POGOJI SO DOZORELI
- Čemu odlašati?
Zavod Pionirski dom v Ljubljani je v dneh 16. do 19. t. m. organiziral Jugoslovanski seminar za filmsko vzgojo, na katerem je sodelovala vrsta domačih in tujih filmskih delavcev in strokovnjakov za filmsko vzgojo. Med predavanji o problematiki filmske vzgoje so udeleženci gledali projekcije izbranih tujih filmov na to temo, imeli pogovor o filmu z otroki ljubljanskih šol in si ogledali razstavo filmskega tiska in tehničnih pripomočkov za filmsko vzgojo.'
Uspelemu seminarju se pridružujemo tudi mi z objavo sestavka, ki načenja problematiko filmske vzgoje med samimi prosvetnimi delavci.
lanje v rednih osnjih letih. Pod »uspešno končajo» razumem to,' da končajo v osmih letih, brez ponaviljanja in brez številnih in mnogokratnih popravnih izpitov. V ilustracijo tega dokaj neugodnega stanja naj služi samo nekaj podatkov: v šolskem letu 1959-60 je uspešno končalo 43,47 odstotkov učencev, leta 1960-61 — 43,67 odstotkov, leta 196-1-62 — 47,85 odstotkov, leta 1962-63 — 52,97 odstotkov in letošnje leto (1963-64) spet samo 48,07 odstotkov. Te številke prav gotovo dovolj povedo, da je uspeh zelo nizek in da je v srednjih letnikih močno osl-panje učencev. To osipanje najlepše prikažejo naslednje številke: v prvem razredu je bilo v vseh šolah v občini 493 učencev, skoraj enako število je tudi v drugem, tretjem in četrtem razredu. V petem razredu je 694 učencev, kar je 201 učencev več kot v prvem razredu; v osmem razredu pa je bilo 305 učencev, kar je,389 učencev manj kot v petem razredu. Te številke dovolj povedo, da največ otrok zaostane v pejtem razredu, nekaj v šestem, os)teji pa napredujejo uspešno. Določeno število sicer napravi popravne izpite, nekateri ponavljajo razrede in končajo obvezno šolanje v devetih ali pa morda celo v desetih letih in bi s tani dobili procent otrok, ki končajo dokaj neredno osemletno šolanje v celoti nekje okrog 60 odstotkov. Ce pa pri tem upoštevamo, da je med tem izgubljenih vrsta let da je pri tem vloženih dvakrat dokaj velikih družbenih sredstev, nas procent nekje okrog 60, ki je še vedno relativno zelo nizek, ne more zadovoljiti. Prav zaradi tega bo še bolj intenzivno potrebno poiskati poti in oblike, kako doseči, da se bo procent otrok, ki bodo Šolo končali uspešno in v predvidenem roku, približal nivoju, ki ga določa tudi Perspektivni program razvoja šolstva v Sloveniji.
Prav gotovo bo nastalo vprašanje, kje je vzrok tako nizkim osnovnih vzrokov premajhna materialna osnova, ki jo ima šolstvo na razpolago. Materialna sredstva sklada za šolstvo sieer v globalu iz leta v leto naraščajo, dejansko pa se vidno nižajo. Leta 1962 so sredstva sklada za šolstvo znašala 3,6 odstotkov narodnega dohod-,ka v občini, leta 1963 so znašala sredstva že samo 2,8 %, v letu 1964 pa je znašal procent samo še 2,6 % narodnega dohodka. Prav gotovo te številke precej jasno povedo, da se stanje iz leta v leto slabša, kljub temu, da mreža osnovnih šol nenehno narašča, naraščajo sredstva za vzdrževanje' te mreže in da bi morala neobhodno naraščati tu-
Film je umetnost 20. stoletja, najmlajša umetnost v burnem razvoju.y Predstavljamo si jo z umetelno igro igralcev, z lepoto fotografije, vsebino zgodbe in besedila. bogastvom razgovorov, igrivostjo izrazov, dovršenostjo tehnike, scenografsko in kostumsko zasnovo, pristno poustvarjalnostjo človekovega bistva, z zvokom in sliko, »glasbo« svetlobe in sence, s skladnostjo vseh filmskih piošnega
rezultatov,
lahko dosežejo v normalnih raz-j redih. Posledica tega je, da pridejo otroci iz tako organiziranih šol v višje razrede na popolne osemletne šole s popolno in strokovno zasedbo in y tem novem okolju navadno ne morejo slediti tistim, ki so bili tu od samega začetka. Večina se mora prilagoditi nižjemu nivoju in nižjim zahtevam, ali pa se zgodi, da na novo prišli učenci zaostanejo, ker ne morejo slediti prevelikim zahtevam popolno organizirane šole. Posledica tega je sedaj prav da materialno stanje ne bo sme- mesto in vlogo. Ogromno število
tem moramo resno razmišljati kljub vedno večjim zahtevam do šole, tehtneje premeriti razdalje, ki glede na število učnih ur ozir porabljenega časa vrednotijo ali ne vrednotijo tega ali onega področja.
Menimo, da je šola še vse preveč ob strani problema in da se s filmom vse premalo ukvarja.
V šoli imamo cilj vzgojiti celovitega človeka, sposobnega življenja v socialistični družbi. Ta vzgoja se ne more zreducirati v neko klasično duševno in telesno,
lupljenih tudi ne želimo, ko pa imamo že sedaj prav zato pisane možnosti filmsko-vzgojne dejavnosti. Naj jih nekaj naštejem: mali kino za mlajše, organizacija predstav, uvajanje filmskega skih predstav, uvajanje filmskega gledališča, razgovor o filmih pri posameznih učnih. urah in predmetih (glasbeni. pouk, slovenski jezik, likovni pouk. tuji jezik, tehnični pouk, fizika ...); dalje organizacija debatnih klubov, krožkov, razstav, organiziranje tečajev (filmskih, kinooperaterskih), izdelovanje filmov na 8 mm traku; izdajanje biltenov, listov in ocen o filmih v šolskem literarnem časopisu itd.
Vse omenjene oblike so bolj priložnostne, kajti v šoli se zavzemamo predvsem za redni pouk o filmu — ali seminarsko pri pouku ali v okviru mladinske organizacije. V osnovni šoli (na srednjih pa še toliko bolj) naj bi imeli zaenkrat vsi učenci sedmih in
sestavin in piošnega ritma, ki Vse to pa bo tojalo brez dvo- prepričljivo oblikuje pisano živ-
daa seZn^gatoriazadostnaSriSpact	nrometno6	° tmSn'
moralno in estetsko. Cilja ne bomo osmih razredov letno od 8 do 12
teta učilnic in drugih učnih prostorov in ponekod tudi potrebnih domov. Ob razmišljanju o višini potrebnih sredstev prav gotovo. ne smemo pozabiti, da tudi sedanja razkropljena mreža osnovnih šol ogromno stane, saj pride v nekaterih odročnih lah, z zelo učencev tudi
živih slik upodablja človekov ustvarjalni navdih in njegovo bistvo, pri čemer nam vzbuja občutek za dobro in lepo, nas plemeniti, pretresa, izobražuje, vzga-
prometno, poklicno.. težnjo, da družbene pojave registriramo ter jih potem kompleksno usmerjamo, kar pa ne bo šlo
na nas tudi druge umetnosti.
šo-
ja in zabava. Podobno vplivajo z ovajanjem novih vzgoj. Takšno
pojmovanje diskvalificira vrednost posameznih pojavov in teži k neubranosti v ciljih naše šole) Plaši šolske organe in ustvarja nesorazmerja. Prav zato se tudi
spolno, komunalno, vključujemo naslednja poglavja: Prav gotovo gre za splošno o filmu, kratko zgodovino od ideje do predstave, filmski jezik, filmske zvrsti in jugoslovanski film.
Niti kulturno-prosvetne orga-majhnim številom nizacije niti prosvetni delavci po .tisoč dinarjev nismo krivi, da je torej filmu po-
FILMOLOGI SO, TODA.::
Ob teoriji naj bi si skupno v okviru šolskih filmskih predstav ogledali tri do pet tematsko iz-
na učenca dnevno. Gotovo pa je, trebno v šoli določiti primemo ne ogrevamo za »filmsko« vzgojo. brar|ih filmov, o katerih naj bi se
v tem, da učenci zaostanejo, leta ko izgubljena, v petih in šestih razredih se skoncentrira znatno več otrok kot v ostalih oddelkih in rezultat pod petdeset procen-
lo biti ovira, ker se bo pravilna 'obiskovalcev kina, moč filma in
naložba v šolstvo prav kmalu odrazila v višji stopnji izobrazbe in znanju otrok.
V. P.
neverjeten vpliv ki ga ima le-ta na današnjega človeka, so dejstva, mimo katerih »življenjska« šola prav gotovo ne more. O vsem
Nevzgojen človek ne more'biti temeljito pogovorili in jih izkori-filmsko vzgojen in obratno, trdimo kot izhodišče za obravnavanje le, da nudi film ogromno mož- teorije.
Prizor iz filma »šola očetov«
Slavisti na Češkoslovaškem
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
nosti za vzgojo celovitega človeka, kakor tudi marsikateri drugi družbeni pojavi, pa naj jih vzamemo pod šolsko okrilje ali pa ne. V šoli nam gre torej za vzgajanje ob filmu, za pouk o filmu in za filmsko ustvarjanje, gre nam torej za cilj in sredstvo, kar pa ne bomo dosegli brez človeka, ki ga noben stroj ali novo komunikacijsko sredstvo ne bo moglo do kraja nadomestiti. Prav zato se tudi ne moremo strinjati z mnenji, da film že sam na sebi dosti govori ih pove.
PREMALO USMERJANJA
Smoter filmsko-vzgojne dejavnosti nam je jasen: mlad. človek paj si pridobi del filmske kulture, to je čustveno in razumsko bogastvo, ki ga usposablja, da spozna in doživi umetniške vrednosti filmskega dela, njen končni cilj pa je moč, da o filmu pravilno sodi, ko postane npr. imun do negativnosti in se identificira z junaki v pozitivnem smislu.
Kako daleč smo do sedaj realizirali omenjene težnje?
Zanimanje za film je med mladino vedno večje. Pri tem je posebej omeniti televizijske film-me. Učni načrt nas obvezuje, da moramo s pridom izkoriščati izrazna sredstva filma, radia, televizije, tiska. Družbene organizacije (kulturno-prosvetne, Pionirski dom, DPM, LMS itd.) v svoj delokrog intenzivno vključujejo _	.
film in postajajo pobudnik v pro- moremo biti zadovoljni s priklju-pagiranju tovrstne dejavnosti. Na čitvijo pouka o filmu svobodnim voljo imamo vedno več filmske dejavnostim, kakor nam kdo na literature. Veliko število prosvet- hitro navrže. Interes je splošen, nih in drugih delavcev jeabsol- zato naj bodo vsi učenci deležni viralo filmske seminarje. Pristoj- nekaterih spoznanj filmske este-ni forumi kažejo vedno bolj po- tike in kulture, ob tem pa se za-zitiven odnos. Mnoge šole po iz- vedamo, da je razvit okus in smi-delanem načrtu vključujejo film sel za iskanje in doživljanje le-v svoje programe. Kinematografi' pote lahko le rezultat celotnega in šole uvajajo redne mladinske vzgojno-izobraževalnega procesa.
Takšne so za zdaj naše želje, da ne rečem zahteve. Vemo, da so glede ha nekatere šole — več kot uresničljive. Zdaj imamo že vse polno entuziastov in delavolj-nih filmologov, ki bodo radi delali, le podpreti jih je treba in spraviti problem na dnevni red v prav vseh zbornicah.
Mimo splošnih teženj glede filma imamo že sedaj nekatera določila, ki nas obvezujejo pri izdelovanju šolskih programov. »Estetska vzgoja je prav tako neločljiva vrednota sodobnega splošnega izobraževanja in kulture«, je rečeno v predmetniku. In dalje: »V nižjih razredih so mogoči razgovori o risanih otroških filmih, se pogovarjamo o njihovi vsebini, zlasti o prizorih, ki so vzgojno najpomembnejši. — Poseben pomen ima film kot učno sredstvo, s. katerim lahko pregledno, razumljivo in prepričevalno 'prikazujemo pojave in procese v naravi, skrajšano prikazujemo in ilustriramo razne pojave iz življenja in dela ljudi, iz preteklosti narodov, zemljepisa, proizvodnje, tehnike itd.«
V kratkem bomo dobili podrobnejše učne načrte (za gimnazije so že napravljeni), prav tako pa tudi drugo gradivo, ki nam bo potrebno za pouk.
RAZKRIVANJE RESNIČNOSTI
Ker mladi ljudje skoroda brez izjeme obiskujejo kinodvorane, ne
filmske predstave (posebej velja omeniti cikluse in abonmaje Pio-
Iz Brna v Olomouc. Odskok v izredni višini. Grad Pernštejn pa 1468, tudi prva ruska tiskana knji-Olomouc prvotno ni bil v,načrtu, ni le eden hajlepših čeških gra- ga je bila natisnjena na Češkem nirskega doma) Itd. zato je čas odmerjen. Seveda na dov, s svojo arhitekturo in lepo-bitro ni mogoče najti poslopja, to se lahko kosa z najbolj ime-kjer je bival Levstik, dokler ga nitnimi gradovi takega' tipa v
ni zatekla Globočnikova ovadba. Srednji Evropi. Ob podnožju izza ski in grafični eksponati so vselej Zato pa je zanimiv ta ali oni pre- glavnega obzidja je urejeno go- ilustrativni, tematična povezava
-i.l    ..2	1- r _  _ .     _ .JI _ J    r-rtš-i — X ,-x »r 1 1 j-vr-l**i t	rt r\ v*ci T T1 i /->
(Praga).
Vsi z zanimanjem sledijo razvojni poti knjižne kulture. Tiskar-
ji sredstva za osebne prejemke dej mesta, ki je bržčas predstav- stišče, v kiosku pa so na voljo Prosvetnih delavcev. Da ta zad- jjaj stoletje ali dva nazaj važno spominki.
Ždar na Sazavou, trg kot bi
Pja sredstva ne zadostujejo in središče severnega dela Moravca zato osebni prejemki znatno ske. Bujna baročna stvaritev ki-zaostajajo za prejemki zaposlenih parja V. Renderja prav blizu '' drugih panogah, ilustrira sle- mestne hiše pritegne z bogato ar-ječa primerjava: komisija je pri- hitektonsko zamislijo, ki se z iz-Pigrjala osebne prejemke solni- redno skladnostjo zliva s kipar-*oy in osebne prejemke po kva- skimi detajli, jfikaciji in delovnem položaju p0t do gradu Pernštejn vodi odgovarjajočih delavcev v drugih skozi goZ(ioVe. Ko se odpre po-uejavnostih in ugotovila, da se gied n8 pokrajino, se zdi, kot da
daje zaokroženo podobo razvoja tiskarstva.
Rot proti Pragi nas odobrovo-
jih našli mnogo na Češkem. Na iji. Avtobusno vožnjo poživlja po-robu trga je z obzidjem obdan bivši cistercijanski samostan in grad. Za časa okupacije so nacisti
majhno stimuliranje te dejavnosti, nerazumevanje vodstev itd., govor o vsem, kar smo videli. Ko- so porok, da še vedno nismo ener-i.-i,x—	__ ,...1^--gično in kompleksno krenili na-
izgnali redovnike^ po vojni pa so
likšna skrb za kulturno dediščino, in kaj vse lahko nudijo taki muzeji tako povprečnemu obisko-
Maša prizadevanja so torej istovetna s težnjami, naj se smisel za lepo ne izgublja, ampak še nadalje krepi z dodatnimi, atraktivnimi izraznimi sredstvi.
Kako naj pedagog obide vse-binsko-idejna vprašanja, ki jih zastavlja film, ko odkriva bogato človeško dušo, niansirane izraze slenost prosvetnih delavcev, pre- in, tresljaje njegovega bistva, li-
rizem človeškega življenja in širine njegovega duha? Makarenko je že pred leti izjavil čisto preprosto: »V današnjem času je prej in da se vse preveč zado- film najvažnejši vzgojni faktor ne voljujemo z razpihovanjem slabih samo za mladino, marveč tudi za
Kljub vsemu pa le še ne moremo biti zadovoljni: nepoznavanje problema, strah pred negativnostmi filma, zaverovanost v tradicijo, skepticizem, pomanjkanje kadrov in sredstev, prezapo-
izpraznjene prostore znali smotr- valcu kot strokovnjaku! Večeri se, vplivov filma, premalo pa delamo odrasle.« Ker pa je film tudi in-
in usmerjamo. Tako prihajamo dustrija in trgovina, je čisto pre-
bi hil Pernštejn ujet v zelenje. Pravljična podoba gradu s številnimi stolpiči za hip sprosti fantazijo, da zamegli zgodovinsko
Lepota Prage se razkrije ob dnevni luči. Praga je velemesto.
Evropi. Skrbno izbrani eksponati nudijo bogato gradivo od najsta-
___u j	___ _	rejših časov pismenstva do raz-
resnico. Sedež fevdalnih gospodov maha gibljivega tiska in današnjih toda milijonsko mesto brez tiste' od XIII. stoletja dalje, prezidave dni. Kljub obilju raznovrstnega ga prizvoka urbaniziranih razsež-in prizidave v XV. in XVI. sto- gradiva ni prenatrpanosti, ravno- nosti nebotičnikov in blokov, ki letju so med tistimi, ki so soobli- merno odbrano gradivo daje mož-
°sebni prejemki, v prosveti gibljejo yned štirideset tisoč za srednjo strokovno izobrazbo in 53 ti-foč za visoko strokovno izobrazbo, medtem ko se v drugih panogah gospodarstva in družbenih tožbah gibljejo prejemki med 49
® 70 za enakovredno izobrazbo.	,,,
Največje razlike nastopajo favno kovale današnjo podobo. V, eni 'nost; da obiskovalec Ori visoko strokovnem kadru.	izmed dvoran se je tajno zbralo' spremlja razvoj pismene kulture,
V enakem razmerju, kot pri- 27 hisutskih plemičev — na stro-'banjkuje sredstev za primerne pu je 27 grbov — ki so se tu, nih poizkusih pisave osebne prejemke primanjkuje sporazumno uprli Ferdinandu II.,
Jfedstev za materialno, opremo hoteč se rešiti Habsburgovcev. s°l- Medtem ko. bi moralo Po tragični bitki na Beli gori
1520. je bila zapečatena češka usoda za dolga stoletja, uporni plemiči pa usmrčeni, njihovi fevdi zaplenjeni. Le nekatere sobane gradu so opremljene. Toda grad ne bo ostal dolgo prazen.
Skrb za zgodovinske in kulturne ko povezuje ljudi, narode.
no uporabiti za muzej knjige. Obi- ko utrujeni prispemo v predmest-skovalci prihajajo od blizu in da- je Prage; prve luči prižigajo. Ob leč, saj' je muzej knjige v Ždaru obali Vltave proti središču mesta, edini tovrstni muzej v Srednji Blizu spomenika Palackega je ho- skoraj istočasno odklanjamo raz-
večkrat do absurda: ko govorimo recimo o kavbojski razboritosti,
v svoji monotoniji sicer dajejo pregledno ves komfort XX. stoletja, a v
zgeometrizirani urejenosti tudi svojo aktualnost ter vzgojno-Sele ob prvih, skoraj neboglje- hladen pridih. Tu prevladuje ča- izobraževalno vrednost.
-~J~' _i se človek stitljiva starina z vso nenarejeno
zave, kako daljno in naporno pot domačnostjo, ki tako poživlja, v
olti razmerje med sredstvi za °sebne prejemke in sredstvi ?a materialne izdatke v razmetr-lu 80:26, pa je bilo na večini šol ,0 razmerje le 86:14. Posledica -akšne šibke materialne osnove 50 slabo opremljeni kabineti,
je morala prehoditi civilizacija da je oblikovala besedo in misli v skupek šimbolov, slikovnih zna-
nasprotju z nekaterimi velemesti, ki so mešanica starega in ultra-
prosto in nič težko razumeti, da gre kdaj pa kdaj tudi za spodrsljaje, ki jih ne opravičujemo in se z njimi ne strinjamo. Morda bo prav zato še bolj potreben pouk o filmu, da bcjmo razkrivali resničnost od zlaganega, pretirana od pristnih čustev, doživetje od sanjarjenja, duhovitost od pro-staštva, solzavost od pristne žalosti, lepoto od lišpa, poustvarjalno igro od pozerstva itd. Še manj se lahko sprijaznimo z negativnimi idejnimi odtenki, kakršne vsebujejo nekateri filmi. Seveda, najlaže bi bilo prepovedovati, a kaj bi Mnogi prosvetni delavci pogo- dosegli, če bi bilo to naše glavno
pravo o kavbojkah. (Zaradi takšnega odnosa tudi nekateri članki po časopisju, ki so zdaj preopti-mistični zdaj prejokavi.)
Film bomo morali že takoj na začetku vključevati v šolske programe in učne načrte ter mu določiti mesto, ki ga ima glede na
V ŠOLI — REDEN POUK O FILMU
modernega. V zelenje odeti pre- sto sprašujejo: »Kaj, kako? Samo vodilo pri celotni vzgojno-usmer menj in končno v črke. Pisava po- deli mesta popestrijo že tako pi- zahteve, smernic pa ni!« Tisti, ki jevalni dejavnosti? stane posrednik ljudskih izkušenj sano podobo Prage. V osredju so se za film navduši in začuti po- Problem torej resno trka na in mišljenj, ena največ jih prido- častitljive stavbe, nemi pomniki trebo po dejavnosti, lahko najde vrata. Cas je, da ga začnemo vsi bitev civilizacije. Nekaj, kar lahr zgodovinskih navzkrižij; daleč na i epo i drugo. Vsega je dovolj, reševati. Najprej delo, potem kri-ko ostane iz roda v rod, kar lah- robu mesta pa zazre oko predele čeprav koncepti (pri nas in dru- tika dela, ne pa obratno. Poghji
knjižnice; primanjkuje spomenike je v Češkoslovaški na Prvo češko' knjigo natisnejo naselja zase.
blokov in stolpnic, kakor bi bila
god) niso še poplnoma enotni. Za- so dozoreli in ni odlašati! radi raznovrstnih razmer si uka-	DUŠAN ZGONEC

TELEVIZIJA V ŠOL
I
Mladinska periodika v novem šolskem letu
Z razvojem naše televizije postaja vse bolj in bolj aktualno tudi vprašanje našega vzgojnega, se pravi izobraževalnega programa, zlasti šolskih ur. Tu smo še čisto na začetku.
Nihče ne more danes več oporekati misli, da bi bila sistematična uporaba televizije pri rednem pouku dokajšen korak naprej in da bi bistveno izboljšala kvaliteto šolstva po vsej Sloveniji. V tem smo si na jasnem. Nismo si pa še povsem na jasnem, kako. televizijo uporabljati, kako organizirati njeno vključitev v šolski sistem in kakšen bi moral biti šolski TV program. Prvi korak, ki ga je ljubljanska TV postaja v tem pogledu storila, utegne biti sicer koristen eksperiment, vendar pa je ostalo odprtih še zelo veliko teoretičnih in praktičnih vprašanj. Šolske ure, ki so za letos programirane, so le prijetna poživitev — nikakor pa še ne integralni del šolskega pouka samega. Ne moremo še zagotoviti rednih TV tečajev za vse važnejše predmete in za vse stopnje tako osemletk, kakor tudi srednjih šol (da univerze niti ne omenjam). A normalno bi bilo, da bi bil vsak učenec, dijak ali študent vsaj enkrat na dan deležen TV lekcije.
V	Združenih državah Amerike, kjer je vzgojna televizija danes nedvomno dosegla najvišjo stopnjo, so ustanovili in še vedno ustanavljajo posebne TV postaje, ki so — da se tako izrazim — nekakšna redna šolska oprema. Od ostalih komercialnih TV postaj jih ne loči le dejstvo, da so družbena in ne privatna lastnina, temveč tudi drugačna/zakonodaja, drugačna notranja organizacijska struktura in drugačno poslovanje. Razpolagajo pa seveda s popolnoma enakimi tehničnimi kapacitetami. Med seboj tudi niso povezane z linki in kabli, kakor so komercialne postaje, temveč proizvajajo ves svoj program lokalno za potrebe šol v določeni komuni. Nekatere so »open air«, se pravi odprtega tipa in svoj program prenašajo po etru, tako da je dostopen prav vsakomur, druge pa so »close Circuit«, se pravi zaprtega tipa in prenašajo TV šolske ure samo po kablih v določene razrede.
Prva vzgojna postaja je bila ustanovljena leta 1953 v Houstonu, Texas, in od tedaj njihovo število vedno hitreje narašfa. V juniju tega leta jih je bilo že 90. Približno polovica vseh šol danes že redno prejema TV lekcije. Skoraj vsak mesec zraste po ena nova postaja.
Izredni entuziazem, ki so se z njim ameriški prosvetni delavci lotili razvijanja tega novega sredstva, izvira iz osnovnega spoznanja o prodorni moči televizije. Potem pa tudi iz neke druge, čisto objektivne nuje: vzgoji v ZDA se neverjetno mudi. Dežela je v zagonu naglega napredka avtomatizacije, vsak državljan, ki bi v izobrazbi zaostal, utegne postati družbeno breme. Število služb, kjer bi ne bila potrebna visoka ali celo najvišja izobrazba, naglo upada, celo izginja. Končana srednja šola ne zadostuje več. Pravijo, da danes »stroji hodijo že v zadnji razred gimnazije«, človek mora više, če hoče obstati. •Situacija v ZDA je danes takšna, da neprestano narašča brezposelnost nekvalificiranih delavcev, obenem pa še hitreje narašča povpraševanje po razgledanih, vsestransko . pripravljenih strokovnjakih. Pogosto poudarjajo, da je »education« danes največja »industrija« v državi — in res je, da zaposluje več ljudi kot katerakoli druga industrijska panoga. Prav tako tudi dobiva največ družbenih investicij. V nekaterih državah, npr. v Pennsylva-niji so mi povedali, da žrtvujejo vzgoji kar 50 'Vo državnega budže-ta. Nakup in Oprema vzgojnih televizijskih postaj je postala javna skrb prve vrste, šolski in kulturni program pa ponos vsakega mesta. V hudem boju za kulturni prestiž mesta celo tekmujejo, kje- bodo prednjačili v idejah in izumih, kje organizirali najboljši program. Vzgojna postaja v Michiganu, Illinois, si je nabavila celo letalo, ki nosi visokofrekvenčne antene, kroži vsak dan-v času oddajanja v primerni višini ter tako posreduje šolske ure v bolj oddaljena področja. Nekatere postaje — pa tudi najbolje opremljene šole, ki njihov program sprejemajo — so postale privlačne točke za turistične oglede...
V	rharcu tega leta je bila v Columbiji, Missouri, malem univerzitetnem mestecu nedaleč od St. Louisa, vseameriška konferenca televizijskih vzgojiteljev, že' četrta ali peta po vrsti. Učitelji in profesorji so tu pokazali vrsto uspelih poučnih filmov in posameznih lekcij iz vseh predmetov na magnetoskopskem traku, pri tem pa izmenjali ^seveda tudi teoretična stališča in praktične izkušnje.
TELEVIZIJA JE VENDARLE — STROJ
Mislim, da je treba pri nas poudariti predvsem njihovo osnov-
no teoretično spoznanje, o katerem ni več debate: televizija je stroj, ki živega učitelja v razredu nikakor ne more nadomestiti. Televizijska lekcija utegne biti učinkovita tudi na domu samo, kadar gre za izobraževanje odraslih, za tečaje na univerzitetni stopnji itd. Pa tudi v tem primeru je potreben občasni, kontakt učenca in predavatelja — bodisi v pismeni, telefonski ali ustni obliki (izpiti, testi itd.). Otroci morajo gledati šolske ure v razredu ob prisotnosti učitelja. Šolska ura, namenjena skupnemu gledanju v razredu, se mora torej bistveno razlikovati od TV tečajev za odrasle. TV šolska ura je le pomagalo pri razlagi snovi, je le pomoč učitelju — to pa izredno izdatna in učinkovita pomoč. Nekdo je imel referat, kjer je z navajanjem eksperimentov in testov s številkami dokazoval, da poučevanje s televizijo prinaša 10 do 15 Vo večje uspehe-kot poučevanje po klasični metodi. Predvsem je takšen pouk hitrejši, bolj sistematičen, snov si je laže zapomniti in — kar je zjasti pomembno — v enotnem sistemu zajamemo ves šolski distrikt, se pravi šole, ki so lahko v krogu sto in več milj.
Nobenega dvoma ni, da imajo različni učitelji različne uspehe: Ta odnos: strokovna pripravljenost učitelja in učni uspeh učenca ni v enostavnem ali premem sorazmerju. Odličen strokovnjak utegne imeti zelo slab vpliv na učno disciplino. In obratno: slab strokovnjak utegne vplivati izredno sugestivno.
Televizija je sugestivna že sama po sebi — seveda, če je ne zlorabimo. Če pa jo zlorabimo, postane nemudoma dolgočasna in morasta. TV dolska ura mora biti kratka, zanimiva, celo vznemirljiva, »exciting«, kakor pravijo. Ne sme obsegati več kot eno tretjino šolske ure — to je 15 minut. Nekatere postaje imajo sicer po 20 minut trajajoče šolske ure, vendar se je večina strokovnjakov .ogrevala za krajše, tudi samo desetminutne lekcije. Včasih, a le izjemoma, lahko vpliva na dolžino obravnavana snov (npr. tečaj ameriške književnosti vključuje v predavanja daljše inserte iz filmov). Kratka lekcija, ki se omeji na tisto bistveno demonstracijo, ki je razredni učitelj ne more prikazati, je najbolj učinkovita, se pravi, bistveno okrepi učinkovitost pedagoga v razredu. Čim pa lekcijo brez potrebe podaljšujemo in podajamo po televiziji snov, ki bi jo z enakimi sredstvi lahko podal učitelj sam — spremenimo odnos človek-stroj v korist stroju. ,
SE NEKAJ PREDNOSTI ŠOLSKE TELEVIZIJE
Naštejem naj še nekaj drugih prednosti televizije, v šoli. Prvič, pokažemo lahko redke in dragocene predmete ali živali in rastline, ki bi jih bilo sicer nemogoče prinesti v razred (s pomočjo uporabe filmskega traku tudi pokrajine in tuja mesta). V studiu mnogo laže in predvsem bolj ekonomično organiziramo težje laboratorijske eksperimente. Televizija torej edinstvene demonstracije razmnoži ktokrat in tisočkrat.
Druga prednost je v tem, da televizija lahko drobne predmete poveča in na ekranu lahko pokažemo detajle, ki bi bili sicer večini učencev nevidni.
Osrednjega pomena utegne vsekakor biti dejstvo, da lahko za TV lekcijo izberemo najboljšega pedagoga, kar jih premore nacija, in postane tako njegova osebnost dostopna vsakomur. Potemtakem postane najboljši pedagog pomočnik slabšim in bistveno okrepi njih učinek.
Nekateri poudarjajo tudi naslednji psihološki moment, ki utegne v nižjih razredih biti zelo pomemben. Živi učitelj lahko
Primerjam reklamni oglas v Prosvetnem delavcu in prvo letošnjo številko Kurirčka. Oglas za to mladinsko revijo se mi zdi vendarle preveč »komercialen« in posloven. Moti tudi poslovna ter-mSrologija — »je poleg prijetnega branja tudi pomemben vzgojni pripomočekd), zato priporočamo pedagogom osnovnih šol, da ga masovno (!) razširijo med učence. (Klicaje v oklepajih postavil T. P.) Primerjam obljube v oglasu in vsebino prve številke četrtega letnika. V oglasu napovedujejo »prispevke partizanskih književnikov med vojno s posebnim ozirom na revolucionarno pot naših narodov in udeležbo mladine v NOB.« Kljub temu, da mi ni popolnoma jasno, kaj mislijo pod prispevki partizanskih književnikov med vojno, lahko opazim, da se v prvi številki uredniki ne držijo popolnoma omenjenega koncepta.
Prvi prispevek govori o današnjem času, o današnjih pionirjih brez ozira na NOB, govori o tabornikih. Napisal ga je pisatelj iz koroškega kota Leopold Suhodolčan. Pravzaprav je prispevek Devet ognjev za deset fantov za-
vsak trenutek gleda le enega učenca, kaj pa se dogaja za njegovim hrbtom, nikoli ne ve. Televizijski učitelj pa »gleda« vse in Vsakogar istočasno in se »iz oči v oči« obrača - naravnost na vsakega učenca posebej.
Televizija utegne biti pomembna tudi za razne slovesne priložnosti, praznike itd., saj se preko nje javne osebnosti, višji funkcionarji in pedagogi lahko neposredno obračajo vsej šolski mladini, ne da bi ta zapustila svoje razrede.
Uporaba magnetoskopa prinaša nadaljnje koristi. Mnogi ameriški strokovnjaki se ogrevajo za takšno organizacijo šolske televi-( zije, da bi učiteljevo delo ne bilo omejeno izključno na TV studio. (Praksa pri tem je različna.) Vsekakor je lekcije mogoče posneti vnaprej in jih celo ponavljati nekaj let zapovrstjo. Televizijski učitelj pa mora imeti živ kontakt s svojim mfadifn občinstvom in vsej nekajkrat videti tudi svoj lasten nastop, neposredno študirati in proučevati reakcijo učencev ter tako stalno izboljševati svoje delo.
K tem splošnim načelom, ki so rezultat desetletnih izkušenj ameriških pedagogov, je treba dodati še načelo o odnosu televizije do šolske knjige (in knjige sploh). Televizija nikakor ne odpravlja potrebe po šolski knjigi, pač pa nekoliko spreminja njeno vlogo. Šolska knjiga mora biti zdaj usklajena s TV lekcijami in služiti mora — po eni strani utrjevanju spomina, po drugi strani1 pa razširjanju obzorja. Knjiga ostane slej ko prej poglavitni vir znanja, samostojnega proučevanja in - raziskovanja, medtem ko je televizija le pomoč pri razjasnjevanju in najhitrejša pot k razumevanju problemov.
AMERIŠKA PEDAGOŠKA POT JE DRUGAČNA...
,S tem v zvezi je treba pripomniti, da se ameriška pedagoška metoda bistveno razlikuje od klasične evropske, ali recimo stare nemške, ki je vsaj do nedavnega imela absolutno veljavo tudi pri nas. Razlago in izpraševanje, ki sta dve osnovni metodi klasične pedagoške aktivnosti, nadomešča v ZDA raziskovanje in ustvarjanje (research and crez ativity). Ta princip uvajajo danes dokaj dosledno na vseh stopnjah, — od otroškega vrtca do univerze. Vloga učitelja je v tem, da le vodi in usmerja raziskovalno delo učenca, ki mora snov samostojno raziskati in proučiti iz knjig, iz svoje žive okolice, prirode itd. Televizija pomaga pri razumevanju problematike in pokaže, kar bi bilo sicer nedostopno. Ko se učenec s celotno snovjo seznani, mora snov še po svoje oblikovati, ustvariti mora kratek esej ali nastop, pokazati pri tem eksperiment, slike, aparate in razne predmete, ki jih je sam izbral, našel, poiskal ali sestavil. Način podajanja snovi pred razredom (speech) je izredno važen, ker menijo, da na takšen način učenec najbolje gradi svojo osebnost.	. r
V višjih razredih je učenčevo raziskovalno delo usmerjeno tudi v kontroverzno literaturo, srečati se mora z različnimi filozofskimi, religioznimi in ideološkimi stališči, se opredeljevati '— in svoje stališče ustvarjalno utemeljiti. Pravilo velja, da mora vsako filozofijo podajati mladini le tisti, ki je vanjo prepričan, ki je njen pristaš. Ameriška šola ne sme nikogar ideološko ali politično usmerjati, temveč mora — kakor zatrjujejo — učiti mladino, kako se ustvarjalno uporablja svoboda, ki jo nudi sodobna družba.
Ta metoda velja seveda predvsem za humanistične vede in razne znanosti. Za tuje jezike in druge spretnosti, ki jih v veliki meri poučujejo, pa so izdelali precizne metode treninga z raz-
ličnimi tehničnimi pripomočki
(jezikovni laboratoriji itd.).	, Sola. Smeh in razpoloženje nas vzgojiteljev zaživel ter med učen-
V obeh primerih je televizija opozarjata, da že nekaj tednov ci zavzel mesto, ki mu po svoji odličen pomočnik živemu tičite- utripa življenje, novo ob starem, kvaliteti pripada — primat. Polju v razredu.	po naših' šolah. Pred mladino in večan format,, kvalitetna in raz-
IN ŠE BESEDA O NAŠI nami, njenimi vzgojiteljfi, so nove novrstna vsebina, barvne ilustra-ŠOLSKI TV	Jvzgojno-izobraževalne naloge, ki cije, boljši papir in čist tisk so
Ko torej danes razmišljamo o bomo morali prav v letošnjem dovoljna garancija, da bo to me-uvajanju in razširjanju naše šol- šolskem letu, ko bodo statuti šol- sto tudi zadržal, ske televizije, moramo za naše skih delovnih organizacij polno Kaj nam prinaša prva številka razmere in za naše možnosti re- zaživeli, v letu Zasedanja VIII. novega letnika? Za vsakega ne-šiti vrsto vprašanj.	kongresa ZKJ, še uspešneje reše- kaj! Sestavki iz geografije, zgo-
Programski oddelek TV je s vati- Pri našem kulturnem po- dovine, spoznavanja prirode in šolskimi urami sicer začel, ven- slanstvu bomo prav zaradi novih družbe, znanosti in tehnike, lit^-dar po mojem mnenju ni mogoče 'n težjih nalog rabili izdatno po- rature in umetnosti bodo v veliko pričakovati, da bi bil v sedanji moč. Prav gotovo je, da je ena iz- pomoč kot dodatno Čtivo predava-obliki kos nalogi. Razvijanje in med uspešnih oblik pomoči pri. tel jem navedenih predmetov, vodstvo šolskega programa je na- vzgojno-izobraževalnem delu ko-
loga rednih šolskih oblasti, na- ristenje mladinske periodike. Uči- lp..f^	J natančno tako kakor npr. ustanav- tel j kot prvi resnejši in sistema-	Že nasipa stran pa Pn-
Ijanje neke nove šole. Izkušnje tični oblikovalec otrokovega sve-	ohmpiisMhTger Vs^
dosedanjih TV kadrov pa so se- tovnega nazora, se mora nasloniti
veda njurio potrebne. Televizij- na pionirske in mladinske liste, ^ fizb[^ skemu mediju bi bilo treba pri- ki prinašajo sestavke, prilagojene	nrLvnllm
učiti še Čim več prosvetnih de- otrokovi duševni zmogljivosti in	P+p,??^nda Jtl iknnfra ™
lavcev in s posebno selekcijo in zrelosti. Njihova poljudno-znan-anketiranjem poiskati najboljše stvena razlaga je zanimiva vsa-
in najprimernejše. To ni majhno komur in mu nevsiljivo širi ob- ^ov l" "	nnv^h7’«^
delo in najbrž ne bo odveč pri- zorje.	TJ?™ £
pomniti da utegnejo priprave Na g0ie so prispele prve števil- slonov« in^Živa bitja nas obda-teajati leto ali pa tudi še več le.. ke pionirskega lista, Cicibana in jaj0 vsepovsod« nas popeljeta v nJ innnorl1 ^ profeslona' Rionirja. Naloga ^vzgojiteljev je, nam neznani živi svet narave. ^	• + da učencem prikažejo pravo vred- Prispevek iz kulturne zgodovine
P°nost teh listov in revij’ da b0 na- človeške preteklosti seznanja z r)ns?dpn^p	že	r°čanje lahko spontano, da bp iz- razvojem pisave. Dve strani sta
Uak dn?e	viral° iz žeIj in hoteni učench in	posvečeni 400-letnici smrti velike-
^	ne bo P0g°ien0 z nekimi drastič-	ga renesančnega ustvarjalca Mi-
re5i-	kei+1	nimi ukrePi (kot se na žalost P0" chelangela; zgodovina pa je zasto-
ee	^	nekod to še dogaJa) in grožnjami pana z opisom sarajevskega aten-
pr.piavljajo se propoziuj.. za iz- s siabimi ocenami. To nam ne bo od katerega prav letos mine-
taea Ine	ho	težko’ ker je ta šolska Periodika va 50 let. Predavatelji slovenske-
7w^lo«t	Solile1 Hel Ji	2e dobila tako obliko, ki je na-	ga 1ezika se tokrat ne bodo mogli
zaostalost	tepla se dolga	deset-	šim učencem dostopna, sprejem-	pritoževati, saj je izbor klasične
dovoijiti zPneučinCito hi dralo ljiva’ zanimiva in privlaena' ™mki ^inko^z^onatT v^ »flikariio«.	Ciciban in Pionir slavita v no- literarno čitanko zastopan z yr-
Tudi univerza in druge orga- vem šolskem letu dvajseto oblet- kovi slovenske književnosti (to-nizacije za izobraževanje odraslih nico izhajanja. Ob pomembnem krat..	Y ^
bi lahko nudile vrsto rednih te- jubileju nas reviji nista razočara- Y.	dka™ p^ šb
čajev po televiziji, obenem pa za- li. CICIBAN je s svojimi bogatimi cič, Trdina, Kersnik, Tavčar, Mil-gotovile občasne kontakte in iz- barvnimi ilustracijami najprivlač- cinski, Finžgar _in Prežihov Vo pite. Spomnimo se, koliko mladih nejše čtivo za najmlajše učence, rane .* Zastopani pa so tudi slo Ijudi ne more študirati v Ljub- PIONIR-je že v preteklem šol- venski in jugoslovanski sodobniki Ijani samo zaradi stanovanjskih skem letu prijetno presenetil z (Bevk in Copuč) z 1 oborom iz mla-razmer. .S pomočjo televizije bi novo koncepcijo in si pridobil no- dmske književnosti Našteto do-lahko univerza premagala! raz- vih občudovalcev. Obljube, da bo pplnjuje literarna slikanica. Lite-dalje in zagotovila reden študij novi letnik še zanimivejši po vse- rarna vprašanja, na katera učenci na najvišji ravni po vsej Slo- bini in obliki, niso bile prazne, odgovorjajo, so odličen pripomo-veniji.	Uredništvo jih je izpolnilo; lahko cek za utrjevanje znanja in urje-
In Slovenija je ravno prav jim samo iskreno čestitamo in nje spomina. Vendar bi bila lah-velika in ravno prav majhna, da priznamo, da bo Pionir v novem ko druga stran literarne slikanice je v okviru njenih meja mogoče Oblačilu svojo dvajseto obletnico racionalnejše izkoriščena, ker sem organizirati učinkovit enoten si- izhajanja dostojno proslavil. Prav prepričan, da nihče od učencev stem šolanja in izobraževanja, zato pa potrebuje pomoč nas ne bo rezal slik iz Pionirja m s Pohiteti moramo, da nadoknadi- vseh, ki učimo mlajše, da pravil- tem uničil homogenosti revije, mo, ker smo zamudili, in da se no vrednotijo in sprejemajo vse, Moje mišljenje je, da bo re-izkopljemo iz zaostalosti.	kar je najboljše. Prepričan sejn,	vija s takšno podobo, in raznovrst-
Boris Grabnar	da bo Pionir ob pomoči vseh	nostjo vsebine dosegla svoj na-
men, da bo v veliko pomoč pri delu vsem vzgojiteljem,-učencem pa v zabavo in korist. Dolce et utile!
Kvaliteta PIONIRSKEGA LISTA pa proti pričakovanju stag-| nira. Pričakovali smo tudi tukaj p: izboljšav, vendar zamdn. Posledice se bodo prav gotovo pokazale pri številu naročnikov. Z enobarvnim tiskom bo težko držati korak s Pionirjem. Močnega konkurenta je dobil Pionirski list v Pionirju Ke^cu. jugoslovanskem pionirskem listu, ki ga pa še naši učenci niti učitelji ne poznajo, dovolj. Učitelju je Pionir Kekec lahko resnično odličen pomočnik, kar o Pionirskem listu ne moremo popolnoma trditi. Tedensko izide posebna priloga, ločena od lista, ki jo lahko učitelj uporabi samostojno pri pouku. Tako je že izšlo nekaj odličnih zemljevidov Jugoslavije (jezera in hidroelektrarne, sadjarstvo in vinogradništvo, gozdarstvo in lesna industrija, Plit-vička jezera), prerezi industrijskih proizvajalnih procesov (nafta — rafinerija, železo — plavž, aluminij — elektroliza), lekcija angleškega in francoskega jezika in podobno. Naštel sem samo nekaj zanimivosti tega zelo praktičnega pionirskega lista, ki izhaja v večbarvnem tisku. Tudi Pionirski list si bo moral najti neko izvirnejšo
V marsikateri tovarni potrebujejo za delo kemično čisto vodo. Po- in prikladnejšo koncepcijo, ki bo seben oddelek za čiščenje vode z umetnimi smolami — ionskimi iz- zadovoljila mnogovrsten okus menjalci skrbi za nemoteno proizvodnjo. Šolska ura o vodi,^ ki jo učencev, ter si tako povrnil oma-vodi dr. Drago Kolar iz Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, Je bila ianj ugled.
uvrščena v spored televizije v šoli v ponedeljek, 5. oktobra	BELŠAK BENJAMIN
Četrti letnik Kurirčka — prva številka
četek daljšega teksta. Ne vemo, kakšna bo zgodba v celoti, a za sedaj — nič posebnega. Moti tudi uvod.'Vsaj polovico bi si ga lahko avtor obdržal za sebe. Pripovedovanje pa je tekoče in rutinirano. Ilustracije Jožeta Ciuhe so brez večje vrednosti. Ne vem, zakaj je na koncu zgodbe narisana krava. Edina žival, o kateri je govora v tekstu, je izmišljeni nosorog.
Tudi prispevek Antona Ingoliča, v katerem prav zanimivo pripoveduje, kako je nastala njegova priljubljena mladinska knjiga Tajno društvo PGC, bi prej' sodil v Pionirski list, Mladino ali kam drugam, ne pa v Kurirčka. Kakor lani tudi letos sestavljajo vsebino predvsem prozni prispevki. Med najboljše prozne tekste bi štel: iskreno izpoved Miše Završnik Sta res vedve, Rojstni dan beograjskega književnika Mirka Petroviča in črtico Ele Peroci Jurijeva tajna. V zadnji je začutiti pisateljske sile. Pripoveduje o
materi, ki se skriva, in njenem sinku Juriju. Ljubezen'med njima je opisana preprosto, a toplo, da človeka kar stisne pri srcu. Poleg dobre Petrovičeve zgodbe o orglicah, ki jih je prejel za rojstni dan (prevedel Ivo ZOrman), najdemo v prvi številki še eno zgodbo pisatelja iz bratske republike. To je Kurir Dragoljub Milo-rada Madida. Črtica je prijetna in povprečna.
Karel Grabeljšek objavlja daljši tekst o kurirjih Dolge poti. Pred nami je prvo nadaljevanje Mete ,.. Mete... mete. Vse skupaj ni nič več kot povprečno pisanje, prav tako pa me moti zelo »privatni« uvod. Ne verjamem, da otroci ljubijo tako avtorjevo meditacijo, ki je že kar nekam v modi (tudi pri Suhodolčanu). Pisatelj bo pritegnil mlade bralce z dobro zgodbo, ne pa z didaktičnimi uvodi, ki spominjajo na uvod v učno uro. Poleg tega pa kaže Grabeljškov uvod z naslovom O kurirjih piši (... »o parti-
zanskih piši, me priganja«), kot da piše zgodbo, ker je to obljubil uredniku in »ker obljuba dela dolg, ga bo treba izpolniti« (tako pravi sim). Že xiz tega lahko zaslutimo, da teksta ne piše zaradi notranje nuje po izpovedi da je skratka brez inspiracije, da le poravnava dolg. To pa seveda ne more biti dobro. Dokončne sodbe pa seveda ne moremo izreči, saj še ne poznamo celotnega teksta. Ivo Zorman pa začenja s tekstom Najlepša pomlad. Dejal bi, da je prvi odlomek zanimiv in lahko zaenkrat več pričakujemo kot od Suhodolčana in Grabelj-ška. No, bomo videli!
V prvi številki sta objavljeni le dve pesmi. Prvo je napisala Marička Žnidaršič »Mrtvemu komandantu Viktorju Krašovcu v spomin« Mislim,, da je slaba, nezrela za objavo, nerodna In še-pasta:
— odšel nekoč si droben fant, da v svetu si poiskal srečo bi...
Veliko bolj tekoča in prijetna
je pesmica Vojana Arharja Ma-rinela, čeprav se mi ne zdi vse prav — namreč to s ciganko, ki je ‘prerokovala na karte in držala s partizani.
Ostali prozni sestavki so bolj poljudni. Med zelo uspele bi štel Spomine na partizansko šolo Marjance Šeme in še Poljsk*... Marije Vogelnik. Tako prijetnega srečanja z neko državo že dolgo nismo doživeli. Mogoče je le v navidezno svežem stilu pripovedovanja že nekaj manire. V prvi številki motijo nekoliko med drugim tudi taki izrazi, kot sta pumpa (Suhodolčan) in penzioni-sti (Vogelnikova).
Sledijo nagrajeni prispevki pionirjev (prijetna osvežitev), Kurirčkova ■ torba, nepotrebna Javka za ugankarje, koristni Kurirčkov koledar Tudi danes je spominski dan. To številko so uspešno ilustrirali Jože Ciuha, Ive Šubic, Marička Koren in Marjanca Jemec-Božič. Zunanja oprema, ki je delo Lidije 6sterc in. Jožeta Brumna pa je naravnost. odlična.
Tone Partljič
PROSVETNI DELAVEC
radio in Sola
Nižja stopnja:
16. in 17. oktobra:
POSLUŠAJ IN POVEJ PRAVO BESEDO
23. in 24. oktobra:
SAMOROG IN LEV
30. in 31. (oktobra:
SKRIVNOSTNI KLJUČ
6. in 7. novembra:
VSAKDO NAJ VZAME SVOJE
13. in 14. novembra:
POJTE Ž NAMI,
OTROCI..
20. in 21. novembra:
KAJ NEKI BO TO
27. in 28. novembra:
KO SEM SREČAL SLAVICO
Srednja stopnja:
13. in 14. oktobra:
ZGODBA O PRAVEM *
Športniku
20. in 21. oktobra:
TAM, KJER POJO NA JESEN KLOPOTCI
27. in 28. oktobra:
KOLIKO TRUDA IN DENARJA STANE
Šolska malica
'3. in 4. novembra:
V	SLADKI TOVARNI
10. in 11. novembra:
V	DEŽELI, KJER VZHAJA SONCE SAMO ENKRAT NA LETO
17. in 18. riovembra:
JELKO IN GORA 24. in 25. novembra:
TO JE NASA DOMOVINA
Višja stopnja:
13. in 15. oktobra:
PO SLEDEH LEDENODOBNEGA ČLOVEKA 20. in 22. oktobra: TRANSPORTNA SREDSTVA: LADJE 27. in 29. oktobra:
UPORNIK IZ FLORENCE 3. in 5. novembra:
O SLOVENSKIH NAREČJIH 10. in 11. novembra:
LEDENA DOBA IN NJENI SLEDOVI
17. in 19. novembra:
TRANSPORTNA SREDSTVA: ŽELEZNICA 24. in 26. novembra:
V ROJSTNO MESTO'
NAŠE REPUBLIKE
Srednja stopnja:
13.	oktobra ob 8.55
14.	oktobra ob 14.05
Nižja stopnja:
ZGODBA 0 PRAVEM ŠPORTNIKU
16.	oktobra ob
17.	oktobra ob
14.05
8.55
Mladina si išče svoje vzore in mnogi jih iščejo v športnikih. Letošnja jesen je čas olimpijskih iger v Tokiu, zato smo želeli predstaviti mladim enega izmed tekmovalcev na teh igrah. Izbrali smo našega odličnega orodnega telovadca Mira Cerarja.
Miro Cerar je star letos 25 let. Rojen je bil 28. oktobra 1939. leta na Turjaku na Dolenjskem. Tam je preživel otroška leta. Kmalu potem se je začela druga svetovna vojna. Zadnji del vojne je preživel v Ljubljani.
V telovadnico ga je napotil učitelj, ker je bil slaboten in bled. Tako se je znašel v telovadnici Narodnega doma. Kmalu je telovadbo vzljubil in se močno navezal nanjo. Z leti se je tudi okrepil. Zrasel je in postal močnejši. Med najboljše telovadce se dolgo ni mogel uvrstiti, v nekih počitnicah pa se je »vrinil« mednje in tudj tam ostal. Leta 1954. je že tekmoval na državnem prvenstvu mladincev v Skopju.
Leta 1955. in 1956. je bil Miro že državni mladinski prvak v orodni telovadbi. Ko je bil star 17 let, je prvič tekmoval v zveznem razredu in osvojil naslov državnega prvaka. Ta naslov nosi še danes. Osemkrat zapored je bil najboljši.
Na svetovnem prvenstvu v Moskvi 1958. je bil edini, ki se je uvrstil v finale poleg sovjetskih in japonskih telovadcev. Bil je tretji na konju z ročaji in dobil bronasto kolajno.
Za Mira Cerarja je bilo pomembno olimpijsko leto 1960., ko je nastopil na olimpijskih igrah v Rimu. Takrat sicer ni dosegel posebnega uspeha, a sam pravi, da se je takrat veliko naučil. Leta 1961. je bil v Luxenburgu prvi v šesteroboju in osvojil naslov evropskega prvaka. Takrat je prinesel domov štiri zlate kolajne. Pozneje so sledile njegove zmage za zmago. Leta. 1961. je bil v Ljubljani mednarodni turnir. Prvič so tu nastopili sovjetski telovadci in Miro se je srečal s Tito-vom in ga tudi premagalv Titov je bil takrat še evropski prvak.
Leta 1962. je v Pragi postal Miro Cerar svetovni prvak na bradlji. Takrat se je srečal s sovjetskim šampionom Borisom Sahlinom. Na evropskem prvenstvu 1963. v Beogradu se je srečal z njim drugič in
tudi zmagal. Letos bomo spremljali Mira Cerarja na olimpijskih igrah v Tokiu.
Oddaja, ki smo vam jo pripravili, je pestra in bo prinesla v šolo, ko bodo olimpijske igre, prijetno in vzpodbudno razpoloženje. Slišali boste Mira Cerarja, ko govori o svojih uspehih sam.
Tekst za oddajo je napisal Slavko Tiran.
PRAVO BESEDO POSLUŠAJ IN POVEJ
To je spet ena tistih oddaj, ki izziva sodelovanje poslušalcev. Pripovedovalec popelje otroke na izlet in jim zastavlja uganke. Za to — kar slišijoi ali kar jim oriše, morajo najti pravi izraz, pravo besedo in jo na glas povedati. Prosimo le to, da vzgojitelji učence vzpodbujajo k sodelovanju.
13. oktobra ob 14.05
15.	oktobra ob 8.55
Višja stopnja:
PO SLEDEH LEDENODOBNEGA ČLOVEKA
Leto za letom se znanstveniki Instituta za prazgodovino na ljubljanski univerzi vsako poletje odpravijo na teren, največkrat nekam na primorsko-notranjski Kras. In potem stvar poteka natančno tako, kakor je naš avtor popisal v naši oddaji. Razen pogovorov seveda, ki so prirejeni tako, da bodo mladi poslušalci lahko razumeli potek in pomen izkopavanj na tako imenovanih paleolitskih postajah.
Paleolitske postaje so nahajališča kulture ledenodobnega lovca ^n so na našem ozemlju precej na gosto posejane. Prva je Potočka zijal-ka Brodat. Po svoji višinski legi -jo je leta 1928 odkril prof. Srečko Brodar na Olševi-v Savinjski dolini; tej je podobna Mokriška jama nad Kamniško Bistrico, sicer pa je v središču raziskovanj naših prazgodoviha-rjev nedvomno primorsko-notranjski Kras, predvsem Pivška kotlina. Med paleolitskimi kotlinami na tem področju je nedvomno najvažnejše Be-talov spodmol pri Postojni. Tam so odkopali več kot 3000 kamnitih orodij iz starejšega, srednjega in mlajšega paleotika.
Seveda pa tudi pri tem ne gre samo za število. Med ledeno dobo so se namreč menjavala toplejša s hladnejšimi obdobji, ustrezno s temi menjavami pa se je tudi ledenodobni lovec selil za živalmi na Apeninski polotok in nazaj na celino. Predvsem Pivška kotlina pa je imela v ledeni dobi ali pleistocenu važno vlogo prehodnega ozemlja med Srednjo Evropo in Podonavjem na eni in Apeninskim polotokom na drugi strani.
i
Naša oddaja vodi poslušalca od preprostega, posameznega, k splošnemu pomenu arheološkega dela.
Srednja stopnja:
20.	oktobra ob 8.55
21.	oktobra ob 14.05
TAM, KJER POJO NA JESEN KLOPOTCI
Slovenske gorice obsegajo področje med Mursko ravnino in Dravskim poljem. Začenjajo se v Medji-murju, nato pa se vlečejo proti severozahodu v dolgih ploščatih hrbtih. To gričevje je povprečno visoko 200 do 300 metrov in komaj tu in tam doseže višino 400 metrov. S svojimi širokimi, terasam podobnimi zemljišči, je gričevje zelo ustrezno za naselje in razne kulture. Šele na meji med Jugoslavijo in Avstrijo, tam, kjer se gorice približajo pogorju Kozjak, se grič.evje nekoliko vzpenja. Onstran meje preidejo Slovenske gorice v Avstrijsko-štajerske gorice, visoke do 500 metrov.
Narava je tu ustvarila pogoje za pridelovanje najboljšega vina, kar ga premore naša država, zato pa ni nič čudnega, da se tukajšnji ljudje že stoletja ukvarjajo predvsem z vinogradništvom in vinarstvom.
Drugi poglavitni pridelek pa je koruza. Zanimive so lesene in pletene shrambe za koruzne storže, ki jih je videti v Slovenskih goricah, pa tudi na Dravskem polju in v Prekmurju.
Kaj pa industrija?
Na samem gričevju ni omembe vrednih industrijskih poskusov. Tega pa seveda ni mogoče reči za
mesta in večje kraje ob robovih goric. Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in celo Murska Sobota so kraji, kamor se skuša prebijati tisti del slovenjegoriškega življa, ki mu zemlja ne nudi zadostnega kosa kruha.
In katera so najbolj značilna območja Slovenskih goric?
Svet nad Ormožem in Ljutomerom, Železne dveri, Jeruzalem, Miklavž, Bolfenk, Kog in čudoviti Vinski vrh — to so kraji, kjer rodi trta najplemenitejša vina.
To je skratka vsebina oddaje, ki vam jo je pripravil Zvone Kržišnik, odlični avtor še nekaterih naših pokrajinskih oddaj.
Višja stopnja: 20. oktobra ob 14.05
22.	oktobra ob 8.55
TRANSPORTNA SREDSTVA - LADJE
\ Za letošnji program smo v radijski šoli za višjo stopnjo pripravili ciklus štirih oddaj o transpbrt-rih sredstvih, od katerih bo prva govorila o nastanku, razvoju in pomenu ladij. Avtor, ing. Tomač Kalin, nam bo najprej posnel magnetofonski trak, na katerem je posnet namišljen intervju z vodjo reševalnih del v Savudrijskem zalivu, in nam tako posredoval hipotezo o nastanku prvih plovil in opis le-teh. V nadaljevanju pa nam bo predstavil nekatere može in dogodke, ki so poglavitnega pomena v zgodovini ladij, in nam tako ustvaril plastično sliko razvoja ladij in njihovega pomena za svetovno gospodarstvo.
Nižja stopnja:	23. oktobra ob 14.05
24.	oktobra ob 8.55
SAMOROG IN LEV
V naš letošnji program smo tudi za to stopnjo sklenili uvrstiti nekaj del iz mladinske literature — prirejene za radio. Morebiti ni povsem prav, da smo kot prvo segli po knjigi pravljic Hansa Baumanna, ki jo je slovenskim bralcem prevedel E. Kocbek. Pravljica o Samorogu in levu je lepa, topla, globoka — le za začetek najbrž malce^ težka zaradi nekaterih — našemu otroku—• tujih predstav in tujega okolja. Ker pa je priredba Miroslava Košute jasna in enovita, upamo, da jo bodo otroci čustveno dojeli in z majhno učiteljevo pomočjo po oddaji povsem razumeli. * 1
MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.00)
18.	okt: — Brane Dolinar: ROTACIJA (prva izvedba)
25.	okt. — VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
1. nov. — Joško Lukež: ZLOMLJENA KITARA (prva izvedba)
8. nov. — Mirče Šušmel:
TISTI S SOSEDNJEGA PLOČNIKA (ponovitev)
15. nov. — Zora Rebula:
GABI IN NJENE DOGODIVŠČINE (ponovitev) 22. nov. — Aleksander Marodič: NEUKLONLJIVI (ponovitev)
29,	nov — VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
30.	nov. — Alenka Bole-Vrabče-va: ZAKLAD URNIH VEVERIC (prva izvedba)
, g. dec. — Alkesrander Marodič: JASTREBOV SIN (ponovitev)
Višja stopnja:
UPORNIK IZ FLORENCE
27. oktobra ob 14.05 29. oktobra ob 8.55
Oddaja »Upornik iz Florence« govori o velikem renesančnem fiziku in astronomu Galileo Galileju. Spada torej v vrsto biografskih oddaj, ki imajo seveda širši namen, vsaj v skopih potezah orisati zgodovinske in družbene okoliščine, v katerih se uveljavlja enkratna osebnost znanstvenika ali umetnika.
Galileo Galilei je živel v šestnajstem stoletju, v času, ki ga zgodovinarji označujejo kot pozno renesanso. Ta oznaka v mejah stoletja velja predvsem za Galilejevo domovino Italijo. Rodil se je v Florenci, v družini ne preveč bogatega trgovca s suknom, in kakor je že navada v takih družinah, mu je oče namenil akademski poklic, toda takega, ki bi njemu, bržkone pa tudi družini zagotovil blaginjo. Moral bi
bil preveril njegove ugotovitve. Pa tudi v renesansi, ki je bila nekakšen prerod antične znanosti in umetnosti, njegov ugled ni padel.
Da bi bolje razumeli silovit odpor. s katerim so Galilejevi sodobniki sprejeli njegova odkritja, moramo poznati. družbene razmere v pozni renesansi.
Po silnem poletu humanizma od trinajstega do šestnajstega stoletja, je v šestnajstem stoletju nastopila reakcija. Velika sprostitev nravi je grozila z razsulom. Predvsem pa se je Cerkev čutila ogroženo. Na severu se je rodilo reformacijsko gibanje in dotlej dokaj svobodomiselni renesančni papeži so zdaj zastavili vse sile za ohranitev Cerkvene oblasti. Z ognjem in mečem so se lotili vsega, kar je dišalo • po svo-
bil postati zdravnik. Toda prirojena bodni misli ^jn duhovnemu napred-
vedoželjnost ga je vlekla drugam zato kot študent medicine na univerzi v Piši ni uspeval. Že takrat pa se je ukvarjal s fizikalnimi poizkusi. Njegov prvi uspeh je bil zakon o prostem padu. S pomočjo preprostega nihala je namreč ugotovil, da telesa enake velikosti in oblike nihajo enako ne glede na težo. Če torej enako nihajo, tudi padajo enako hitro.
S svojim odkritjem pa «e je Galilei dotaknil ene največjih avtoritet za vsa znanstvena vprašanja — 'avtoritete grškega filozofa Aristotela. Le-ta je ob zatonu grškega filozofije zgradil edinstven sistem formalne logike. Aristotelovo delo s tega področja je njegova šola zbrala v Organon, kar pomeni orodje, v prenesenem pomenu torej metodo znanstvenega mišljenja in raziskovanja, S to metodo so se potem Aristotel in njegova šola lotili zbirati in urejati vse antično znanje o svetu, in človeku.
Na filozofskem področju niti stari niti srednji vek nista ustvarila pomembnejšega dela, zato je razumljivo, da je Aristotel tudi v pogledu posameznih prirodoslovnih znanosti pomenil srednjeveškemu človeku nedotakljivo avtoriteto. Zaupali so mu in nikomur nj padlo v glavo, da bi
Srednja stopnja:
27.	oktobra ob 8.55
28.	oktobra ob 14.05
KOLIKO TRUDU IN DENARJU STANE ŠOLSKA MALICA
Računskih oddaj v radijski šoli še nismo imeli. To je naš prvi poizkus. Okoli osnovnega vprašanja »Koliko truda in denarja stane šolska malica?« se nizajo kar sama od sebe še najrazličnejša vprašanja, ki terjajo račun in odgovor. Zato smo tudi izbrali takšno kompleksno vprašanje, ki je še povrhu vsega vsem v razredu blizu in kolikor toliko jasno.
Cene različnim jedem (kruhu, mleku, jogurtu, itd.) smo nadeli samo približno podobne resničnim. Naj vas to ne moti! Jemljite jih za primer. Pp svojih cepah lahko nalogo že ponovno .sestavite in izračunate.
V nalogi so zastopane osnovne računske operacije, tako da gotovo ne bo delala nikomur v razredu težav. Računi tudi niso goli računi. Okoli šolske malice je še mnogo razgovora o pripravi malice, npr. o zbiranju in delitvi mleka potrošnikom, o pekarnah jn peki kruha itd. Prav ta pogovor, upamo, bo šolarje pritegnil k sodelovanju.
Oddajo vam je pripravila Nataša Stanič.
ku. Nekdanji cvet renesančne družbe humaniste so zdaj neusmiljeno preganjali.
Nič čudnega torej, da se je inkvizicija, nekakšna papeška tajna
Nižja stopnja:
policija, temeljito ukvarjala z Galilejem, ker je s svojimi odkritji rušil Aristotelov ugled, hkrati z njim pa tudi duhovne temelje Cerkve, če se za trenutek vrnemo k Aristotelovi filozofiji, bomo ugotovili, da je njegov logični sistem po zapletenem sklepanju vodil do neke nadnaravne sile, ki je vzrok in izhodišče vsemu gibanju sveta. Ta del njegove filozofije je torej dobro rabil srednjeveški sholastični filozofiji. Napredek prirodoslovnih ved je bil zatorej katoliški Cerkvi močno nevše-čen.
Galileju pa je bil še toliko bolj nevšečen, ker se je lotil dokazovanja heliocentričnega sistema. S tem je vrgel zemljo in človeka in središča vesolja, uničil Ptolomejevo podobo sveta, katero je sprejel v svoj sistem Aristotel, od tod pa je prišla med osnove krščanskega učenja. Če naj bi torej obstal ugled Cerkve, je moral slavni znanstvenik molčati.
Naša oddaja govori o Galilejevem življenju in delu, ob njem pa je mogoče govoriti o številnih dejstvih, ki bodo poglobila in poživila zgodovinski pouk.
30.	oktobra ob 14.05
31.	oktobra ob 8.55
SKRIVNOSTNI KLJUČ
Pred dnevom mrtvih bodo naši šolarji prav gotovo obiskali grobišča padlih borcev pa tudi tiste samotne grobove, ki so raztreseni po vsej naši zemlji. Tudi naša oddaja je namenjena temu spominu. Zgodba, ki jo je nanizala v njej Neža Maurer, je resnična, dogodila se je v Ljubljani, le imena so spremenjena.
Janezek je droban petnajstletni fant. Živi z mamo in sestro, oče je v partizanih. Tudi sam je kurir; ob določenih dnevih nosi .pošto na Kočevsko. Čfz dan dela kot vajenec v finomehaničn; delavnici — vajenec je. Sem nosijo Italijani v popravilo med drugim tudi svoje pištole.
Janezek si napravi ključ, odpre delavnico, pobere samokrese in jih pred zoro drugega dne prek bloka odnese v partizansko postojanko.
Potem postane Janezek partizanski kurir. Zanesljiv je, borci ga imajo radi in komisar mu zaupa kot možaku. Toda njegove poti ga vodijo povsod drugod, le tja na Barje ne. In Janezek postaja žalosten. Komisar si tega spočetka ne zna razlagati, potem pa na lepem doume da je Janezek vendarle še otrok, da pogreša mamo in pošlje ga s pošto na Barje. Tako se spet srečata mati in sin in tako se zdaj srečujeta' spet pogos torna.
Minejo tri leta. Tudi Janezek čuti, da se bliža konec vojne. In naroča mami: »Ko bo konec, me čakaj pri babici na Barju«
Marca 1945. odide z brigado na Primorsko. Spet raznaša pošto. Nekega večera se ustavi na javki v samotni koči pri stari ženici. Tu se Sreča z očetom. Borci ga prinese na smrt ranjenega v isto hišo. Janezek je globoko prizadet, klone pa ne. Izsili, da gre namesto očeta v izvidnico. In na tei poti obleži tudi on.
Maja 1945. so borci prišli v osvobojeno Ljubljano. Mama pa je Janezka še kar čakala pri babici na Barju. Trije njegovi prijatelji: Marko, Tine in Vanč — pa so nekega dne odšli v Trnovski gozd. da poiščejo njegov grob. Niso ga našli. Na žilavo vejo mladega bora so obesili ključ, tisti skrivnostni ključ,
ki ga je b il Janezek sam spilil, da je odprl mojstrovo delavnico in odnesel samokrese. Ključ naj se zarase v vejo, ne kot spomenik, pač pa kot spominek na Janezka — partizanskega kurirja.
Višja stopnja: 3. novembra ob 14.05 5. novembra ob 8.55
0 SLOVENSKIH NAREČJIH
Oddaja »O slovenskih narečjih« bo predstavila naša narečja in opisala njihove glavne značilnosti ter tako dopolnila oktobrsko oddajo o razvoju slovenskega književnega jezika. Posamezna narečja bodo ilustrirali magnetofonsjd posnetki, kar bo vsekakor prispevalo k plastičnosti šolske ure. Ker bo to gotovo ena redkih priložnosti, da se učenci seznanijo z vsemj slovenskimi narečji, vas na to oddajo še posebej opozarjamo.
Srednja stopnja:
3.	novembra ob 8.55
4.	novembra ob 14.05
V SLADKI TOVARNI
V oddaji je popisan sprehod skozi tovarno bonbonov in čokolade. Med tem sprehodom se bomo pogovarjali z otroki o sladkorni tovarni pri nas nasploh. Koliko jih imamo in kje (v Osijeku, čupriji, v Bitolju. v Kosovsko-metohijski oblasti, v Peči; sladkorna tovarna Cr-venka. V Županiji na Belju. itd.). Pridelamo precej sladkorja (iz sladkorne pese in sladkornega trsa, ki ju pridelamo dosti več kot pred vojno). Porabimo na leto 280 tisoč ton sladkorja.
Se majhno vprašanje: koliko sladkorja zaužije na leto povprečno vsak Jugoslovan? Odgovor: 15 kg (dvakrat več kot pred vojno). Proizvodnja sladkorja je eno najrazvitejših delavnosti živilske industrije. Pred vojno je proizvodna potekala v 8 tovarnah, ki so morale sladkor tudi izvažati, ker ni bil ves potrošen doma. Nizek življenjski standard ni dovoljeval delovnemu človeku, da bi bil zadostil svojim potrebam. Danes delajo tovarne s polno kapaciteto.
Vse to, kar je tu našteto, je le nekaj bežnih podatkov, ki jih boste v oddaji zasledili in so vam namenjeni v orientacijo glede vsebine radijske šolske ure.
Nižja stopnja: 6. novembra ob 14.05 7. novembra ob 8.55
VSAKDO NAJ VZAME SVOJE
Razbrali smo iz podrobnega učnega načrta za I. in II. razrede, ki smo ga "dobili na vpogled, da so nekako v tem času na vrsti tudi razgovori o domačih živalih in njihovem pomenu za človeka. Čeprav morebiti ne bomo ujeli sočasnosti z vsemi' šolami, smo vendarle uvrstili to temo tudi v naš program. Dra-gutin Horkič jo je obdelal v obliki dramatizirane bajke, zato smo prepričani, da jo bodo otroci z veseljem poslušali in. zlahka dojeli to, kar jim hoče. povedati.
Zgodba je torej prav preprosta, zgovorna pa tudi dovolj. Prisluhnejo naj ji seveda tudi prvi razredi.
10.	novembra ob 8.55
11.	noveubra ob 14.05
Srednja stopnja:
V DEŽELI, KJER VZHAJA SONCE SAMO ENKRAT NA LETO
S to oddajo želimo šolarjem pripovedovati o zanimivi in privlačni pokrajini na severu naše zemlje, do koder se nam zdi pot zelo, zelo dolga in svet tam čisto drugačen, saj vzhaja tam sonce samo enkrat na leto in potem ne zaide.
Čeprav je tako daleč, odhaja tja mnogo ljudi, da bi pravljico o tej zemlji in o tem soncu doživeli. Tako je odšla tja tudi novinarka Boža Smagur, ki nam je oddajo pripravila. Opisala nam je svojo zanimivo pot ■skozi' Norveško do otoka, ki se imenuje Nordkap ali Severni rt. Prav do tega otoka prihajajo ljudje iz najrazličnejših krajev sveta, da bi videli sonce, ki nikdar ne zaide v poletnih dneh in ker je od tu naprej svet večnega ledu, in tam, kamor oko ne vidi. je v ledenem morju Arktika in Severni pol.
Ta dežela še ni vključena v učni program naše stopnje, vendar je primerna snov za prijeten in zanimiv pogovor o vsem, kar so otroci že prebrah o naši zemlji, o različnih deželah ha njej, o potovanjih in raz-
iskovanjih. Marsikaj so videli po-televiziji in v. filmu in prihodnjič si bodo ogledali to še z večjim zanimanjem.
Nižja stopnja:	13. oktobra ob 14.05
14. oktobra ob 8.55
POJTE Z NAMI, OTROCI...
Takrat je spet na vrsti oddaja, v kateri se mali poslušalci nauče novo pesmico. Avtor oddaje — Janez Bitenc — je izbral pesmico Giti-ce Jakopin »Dežek«, saj je tudi najprimernejša za jesenski čas. Uglasbiti jo je dal trem komponistom. Vse tri melodije bodo otroci poslušali v izbiro. Kar med oddajo se bomo po telefonu povezali z . eno izmed šol, kj redno poslušajo, izvedeli. katera melodija je bila učencem najbolj všeč, in tisto se bodo v nadaljevanju oddaje naučili.
Ker v tem primeru seveda ne moremo uglasbitve vnaprej priobčiti, bomo storili to v prvi naslednji radijski prilogi v DELU.
Višja stopnja!
10. novembra ob 14.05 12. novembra ob 8.55
LEDENA DOBA IN NUNI SLEDOVI
Avtor dr. Franc Osole uvede oddajo z razvrstitvijo obdobij v zemeljski zgodovini. Tu jo povzemamo v celoti, da bi bila priprava na oddajo lahko temeljita in učinkovita, hkrati pa poudarjamo, da bo brez priprave oddaja težko umljiva.
Kakor delijo zgodovinarji zgodovino človeštva, tako delijo tudi geologi zgodovino zemlje ha STARI, SREDNJI in NOVI VEK! Tu nas seveda zanima samo novi vek. Ta je razdeljen na štiri obdobja, od teh pa nas spet zanima samo najmlajše: KVARTAR. KVARTAR se deli v starejši PLEISTOCEN, ledeno dobo, ki traja od približno 600.000 do 10.000 let pred našim štetjem, in na HOLOCEN ali geološko sedanjost.
Narodna kultura je živa in neprestano snujoča. Med prastare, še kultno pogojene maske Kurentov se vrinjajo nove, ki kažejo marsikaj: od neorientiranega oz. slabega okusa pa do zanimivih mask astronavtov in robotov. V televiziji v šoli vam bomo z oddajo Folklora pri Slovencih pokazali najrazličnejše slovenske folklorne običaje.
PLEISTOCEN ali ledena doba je tisti čas, v katerem iščemo stopinje naših daljnjih človeških prednikov.
Danes vemo, da PLEISTOCEN (ledena doba) ni bilo strnjeno obdobje, v katerem bi bila, denimo vsa Evropa enakomerno pokrita z ledom. Led se je v tem obdobju štirikrat pomikal s severa daleč proti jugu in se potem spet umikal proti severu. Znanstveniki torej govore o štirih ločenih obdobjih. Imenujemo jih po pritokih Donave na Bavarskem, ker so tam prvič odkrili sledove teh posameznih poledenitev in vmesnih obdobij zmernejšega podnebja. Posamezne poledenitve se torej po bavarskih pritokih Donave imenujejo: GUNZ, MINDEL, RISS in WURM.
Razen o tem pripoveduje avtor o rastlinstvu, živalstvu in človeku v tej dobi.
Avtor ' zaključuje oddajo:	kot
važno križišče poti s severa proti jugu tn obratno je prav naše ozemlje s številnimi nahajališči ostankov ledenodobnega živalstva in ledenodobnih ljudi izredno pomembno za znanost.
Srednja stopnjia:
JEKLO m GOBA
Železarne in jeklarne predstavljajo najosnovnejšo stroko težke industrije.
Železne rude imamo pri nas dovolj. To pomeni za gospodarstvo mnogo, če vemo, da so dežele, kot npr. Anglija in Nemčija, ki imata najmočnejše metalurške centre na zahodu, navezane pretežno na uvoz. Uvažajo jo tudi Poljska, Češka, Italija in Danska. Dokler ni imela Jugoslavija dovolj topilnic, je morala veliko železne rude izvažali. Uvažala pa je surovo železo in jeklo.
Med našimi prvimi topilnicami je bila železarna na Jesenicah, ki pa nima lastnega nahajališča železne rude. Za proizvodnjo izkorišča rudo iz Ljubije v Bosni. Ta menda daje tudi do 70 % železa, iz katerega lahko izdeluje visoko kvalitetno jeklo.
Druge naše železarne izpred vojne so še Zenica, Štore. Po vojni gradijo pri nas železarne po najsodobnejših pridobitvah tehnike.
Jesenice in Zenica so še pred desetimi leti proizvajale 80 % jugoslovanske proizvodnje.
Danes je na Jesenicah zaposlenih v železarni 7000 delavcev. Železarna — Jesenice je srce naše težke industrije. To je nekaj splošno zna-
Višja stopnja!
17. novembra ob 14.05
19.	novembra ob 8.55
TRANSPORTNA SREDSTVA: ŽELEZNICA *
Oddaja o železnici je druga iz cikla o prevoznih sredstvih in v njej bo govora o železnici nekako podobno, kot je bilo v prvi govora o ladjah, le da je ta sorazmerno še zanimivejša. Tudi to je pripravil ing. Tomaž Kalin, ki nas povede od »konjskih železnic* mimo Richarda Trevithioka in njegove kočije na parni pogon ter poznejše lokomotive do Georga Stephensona. In njemu je posvečen dobršen del oddaje. Seveda je tudi govora o Južni železnici in tako boste lahko slišali celo del Prešernove pesmi.
Pedagogom priporočamo, da si za to uro oskrbe zemljevid Evrope, ker bo učencem pri oddaji v veliko pomoč.	i \
Nižja stopnja:
20.	novembra ob 14.05
21.	novembra ob 8.55
KAJ NEKI BO TO...
Oddaja bo kar lepo dopolnila šolsko delo, saj so nekako v tem času na vrsti pogovori o različni dejavnosti ljudi, o poklicu, o delu sploh in podobnem. Pokazala bo namreč, kako poteka deio v mizarski delavnici. Zaželeni stik najbolje vzpostavljajo slušni efekti, ki so z dogajanjem funkcionalno povezani. Na podlagi teh efektov zasledujejo otroci mizarjevo delo, po efektu spoznajo nazadnje tudi končni izdelek.
Najprej spremljajo poslušalci ‘mizarja Andreja na žago (slušni
17.	novembra ob 8.55
18.	novembra ob 14.05
efekt), potem slišijo nato razna dieta.
Za pripovedovalca, ki delo namesto otrok ves čas spremlja kot opazovalec, je uganka zdaj rešena. Šele čisto na koncu, ko je Andrej svoj izdelek še zgladil s steklenim papirjem^ (efekt in razlaga) in ga pobarval, ko ga je odnesel k naročniku ih ko so tečaji zacvili — šele'takrat izvedo tudi poslušalci, da je naredil nova vrata.
Razgovor med pripovedovalcem in Andrejem je skozi vso oddajo zadosti zanimiv, razlage stopnji primerne, poslušalci so ves čas prisiljeni, da sodelujejo.
Višja stopnja:
24.	novembra ob 14.95
26.	novembra ob 8.55
¥ ROJSTNO MESTO NAŠE REPUBLIKE
V oddaji pred 29. novembrom vam bomo posredovali tekst partizanskega pisatelja Vasje Ocvirka V rojstno mesto naše republike.
Oddaja govori o zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ-a; udeležila se ga je tudi številna delegacija iz Slovenije.
Pisatelj spremlja slovensko delegacijo na vsej poti od slovenskega osvobojenega ozemlja do bosanskega mesteca Jajce, kjer se je na zgodovinskem zasedanju rodila nova Jugoslavija, Dramatični dogodki na tej poti bodo gotovo pritegnili pozornost poslušalcev. Zaključek oddaje pa je lahko primerno izhodišče za razgovor o zgodovinskem dogodku, o pomembnih sklepih zasedanja in o velikih posledicah teh sklepov.
Srednja stopnja:
24.	novembra ob 8.55
25.	novembra ob 14.05
TO JE NAŠA DOMOVINA
nih podatkov o železarski industriji pri nas, ki si jih boste morali seveda še zelo izpopolniti, da vam bo podoba te proizvodnje jasnejša. Želeli bi si ogledati železarno, to mogočno mravljišče. Delno vam bom takšen ogled posredoval v oddaji Jeklo in gora, ki jo je pripravil Rajko Ranfl.
Mnogokrat slišimo o plavžih in o čudovitem trenutku, ko priteče žareče surovo železo na dan, in to je gotovo tudi prvo, kar si predstavljamo ob misli na ogled železarne. Plavž — jaškasta peč, visoka 18 metrov, ki lahko v enem dnevu proizvede 180 ton surovega železa. Gori noč in dan in tako dolgo, da se obrabi posebna samotna obloga v njegovi notranjosti; to traja 4—5 let. In vsake dve do tri ure čudovit prizor, ko ta velikanska peč bruha tekoče železo v ponovco.
Oddaja nas seznanja še z mar-tinarrio; tu dobijo iz surovega železa jeklo, kj ga je mogoče valjati in kovati, kar pri surovem železu ni mogoče (pri temperaturi 1200°C):
In končno še slovo od Jesenic.
Tako smo vas seznanili z vsebino oddaje »Jeklo in gora* in upamo, da se boste v razredu nanjo skrbno pripravili.
Pred leti nam je profesor v gimnaziji povedal naslednjo zgodbico: »Okoli leta 1925 — takrat se je Jugoslavija imenovala še »Kraljevina Srbov', Hrvatov in Slovencev* — naj bi prišli k nam na tekmovanje telovadci iz Francije. Nekaj dni pred prihodom pa je prispela brzojavka: »V tekmovalni skupini je toliko in toliko članov, pripravite kamele za prenos prtljage z vlaka v mesto... !*
Pred približno desetimi 1 eti sem v francoskem mestu Strassbourgu kupoval banane. »Odkod ste?* je vprašal branjevec, star mož, ki je po govorici poznal, da nisem dom ;-čin. »Iz Jugoslavije!* — »A. jz Jugoslavije — Tito, velik mož, Beograd. .. — je hitel naštevati svoje znanje o naši domovini'
Dve zgodbici, vsaka različna od druge. Res je, da Jugoslavija pred zadnjo vojno v svetu ni bila veliko znana, res pa je tudi, da je naša domovina postala po njej pravi simbol svobode na vsem svetu. Po velikosti ozemlja in po številu ljudi, ki žive pri nas, Jugoslavija ni velika, je pa resnična velesila po svoji miroljubni vlogi, ki jo dandanes ima v svetu. Naša domovina je postala pojem neodvisne, miroljubne in svobodne dežele, ki si z vsemi silami prizadevala aktivno miroljubno sožitje vseh dežel ne glede na njihovo notranjo ureditev.
Poglejmo na zemljevid — pred nami je Evropa. Tu spodaj, ob Jadranskem morju, na Balkanskem polotoku, tu je naša domovina. Pa je res majhna v primerjavi z drugimi deželami: z 255.804 kvadratnimi kilometri je komaj na devetem
mestu v Evropi, s skoraj 19 milijoni ljudi pa šele na osmem. Pred nami so dežele kot Sovjetska zveza, Francija, Španija, Italija in druge.
Jugoslavija postaja -bolj in bolj vzor mnogim narodom in državam. Potovanja miru predsednika Tita v deželah Evrope,, Azije, Afrike in Amerike, njegov nastop ,v Organizaciji združenih narodov v New Yorku so ponovna utrditev in potrdilo ugleda, ki si ga je naša domovina pridobila v svetu zaradi svoje jasne in poštene politike. Balkan, ki je nekdaj veljal za »sod smodnika* v tem delu Evrope, je tudi po zaslugi naše domovine postal področje mirnega sožitja in sploh dobrih sosednih odnosov, ne glede na družbeno ureditev posameznih dežel.
Seveda pa nove Jugoslavije, domovine svobodnih delovnih ljudi, ne bi bilo brez nečloveškega boja naših narodov za nacionalno in socialno svobodo. Brez tega tudi ne bi bilo 29. novembra — rojstnega dne socialistične Jugoslavije.
Nižja stopnja:
27.	novembra ob 14.05
28.	novembra ob 8.55
KO SEM SREČAL SLAVICO
V dneh pred 29. novembrom izvedo mali šolarji prvikrat kaj več o okupaciji, o našem narodnoosvobodilnem boju ih o rojstvu nove Jugoslavije. Zato bodi tudi naša oddaja dobrodošla ilustracija učne enote in razrednih razgovorov, saj pripoveduje o tem, kako je dekletce pomagalo partizanom.
Zgodba je preprosta in ji bodo poslušalci zlahka sledili.
PROSVETNI DELAVEC TELEVIZIJA IN ŠOLA
Program Televizije v šoli v L* poli, šolskega leta 1964/65
(iz zapiska strokovne komisije sekretariata za šolstvo SHS)
Vsak ponedeljek ob 11.40 in 15.20.
Oddaja traja 25 minut.
21. septembra — slovenski jezik — Mladinska poezija
28. septembra — zgodovina — Francoske vojne in Ilirske province
5.	oktobra — kemija — Voda
12.	oktobra — kemija — Lahke kovine
19. oktobra — zemljepis — Folklora pri Slovencih
26.	oktobra — biologija — Lepota in zdravje mojih zob
2. novembra — estetska vzgoja — Ivan Grohar
9. novembra — fizika — Tlak v tekočinah — hidravlika
16.	novembra — fizika — Svetloba
23.	novembra — slovenski jezik — Miško Kranjc
7. decembra — zgodovina — Hladna vojna in funkcija Jugoslavije v OZN
14. decembra — zemljepis — Japonska
21. decembra — zgodovina — Jugoslovanska ljudska armada
28. decembra — slovenski jezik — Koplji-pod brezo (Sušnikovi spo-
mini na Prežiha, Kosmač o filmu)	x
4. januarja — fizika — Aerodinamika
11. januarja — fizika — Merimo tok in napetost
18. januarja — kemija — Ogljik
Redakcija ima pravico zamenjati teme iz posameznih predmetov z naslednjimi temami:
Zgodovina: 'Ljubljana v XVIII stoletju, Uvod v II. svetovno vojno. Rimski kulturni spomeniki v Sloveni ji.
Zemljepis: Kako ljudje živijo na svetu (primerjava Evrope z eno od zaostalejših. dežel), Afrika se prebuja, Gospodarski razvoj Makedonije, Geografski vidik Drave kot vira električne energije, Naravne, gospodarske in družbenopolitične razmere v Indoneziji;
Kemija: Zrak, Železo, kovina, ki je ustvarila civilizacijo.
Fizika: Mehanski stroji — vzvod, Optični instrumenti v znanosti in vsakdanjem življenju (od lupe do fotoaparata), Fizikalni princip glasbenih instrumentov. Zračni tlak — meteorološka postaja, Vzgon v tekočinah in plinih, Običajni električni aparati. Atom, naš prijatelj.
2. novembra ob 14.40 in 15.20
SLOVENSKI SLIKilB - P/fiN GROHAR
V ciklusu oddaj iz estetske vzgoje uvrščamo oddajo o slovenskem impresionistu Groharju. Oddaja bo s prerezom njegovih del in osvetlitvijo njegove življenjske poti nakazala problematiko in položaj slovenskega umetnika, pa tudi vso ljubezen do domovine, ki jo izžarevajo njegova dela.
Oddajo je pripravil akademski kipar Janez Pimat.
9. novembra ob 14.40 in 15.20
PRITISK V TEKOČINAH
Šolska ura bo obravnavala predvsem zakone hidrostatike (povezava z lastnostmi plinov bo le nakaza-
na) in njihovo praktično uporabo. Groba shema oddaje je takale: Kratek filmski izsek nam pokaže kos lesa, ki ga zdrobi hidravlična stiskalnica. Zanima nas, kako dobimo silo, ki kot vžigalico stre debel tram. Vzrok bomo razumeli, če si ogledamo pojave v mirujoči tekočini. Poskus s steklenico, napolnjeno z vodo (animiran filmski vložek) nam pokaže razliko med trdno snovjo in tekočino. Iz drugega poskusa s steklenico z dvema vratovoma izvemo nekaj o razdelitvi pritiska v tekočinah in o nestisljivosti tekočine. Sledi razlaga o povezavi med silo in tlakom. Filmski izsek pokaže načela in uporabnost hidrostatične-ga zakona pri hidravlični stiskalni-
ci. Analogija s plini pripelje do plinskih 'zakonov, ki jih ne bomj podrobneje obravnavali. Nekaj primerov instrumentov za merjenje pritiska zaključi oddajo.
Oddaja bo slonela na filmskih prikazih iz angleškega učnega filma Hidravlika in na nekaterih preprostih poskusih.
Ugodno bi bilo, če bi profesorji pred oddajo pojasnili osnovne razlike med trdno snovjo in tekočino ter nakazali, da bo šolska Ura obravnavala pojave v mirujočih tekočinah ter torej prikazali med hidro-statiko in hidrodinamiko.
Poleg starejših učbenikov, ki so dokaj skopi pri obravnavanju hidrostatike, lahko priporočamo še »Fiziko« I. Kuščerja in A. Moljka.
Oddajo je pripravil ing. Jože Dolničar iz Instituta Jožef Štefan v Ljubljani.-
16. novembra ob 11.40 in 15.20
SVETLOBA
Šolska ura bo zajela le osnovne pojme iz nauka o svetlobi: hitrost, razširjanje in sestava svetlobe. Sestavljena bo približno takole: opis nekaterih preprostih opazovanj, ki nas pripeljejo o premočrtnem razširjanju svetlobe in o končni svetlobni hitrosti. Filmski prikaz z risanim vložkom bo pokazal Michel-sonov poskus in določitev svetlobne hitrosti. Sledi vprašanje:	»Ali je-
svetlobna hitrost vedno enaka?« In odgovor: »-Ne!« To. nas pripelje do pojava loma svetlobe, ki bo ponazorjen s poskusom. Isti poskus bo pokazal, da je bela svetloba sestavljena. Tako pridemo do pojma enobarvne svetlobe in do merila za to: valovne dolžine. Sklep, da je svetloba valovanje, nas pripelje do razmišljanja o žarkih in uklonu svetlobe. Dualistična narava svetlobe bo
Drobni predmeti domače ljudske umetnosti se v okolju, v katerem so nastali, prav tako organsko povezujejo z okoljem kot zelo učinkovit okras najmodernejših prostorov. Tudi take drobne umetnine prištevamo k folklornemu bogastvu.
Z oddajo Folklora narodov Jugoslavije pričenjamo ciklus oddaj. V prvo oddajo smo namenoma uvrstili folkloro pri Slovencih, da bi tako poživili zanimanje za vrednote, ki jih je treba spoštovati in varovati, ker so tega vredne. X
Oddajo je pripravila dr. Zmaga Kumer iz Folklornega instituta.
omenjena le toliko, da bo šolska ura uravnotežena tudi v tem pogledu.
Poskusi, ki jih bo vsebovala oddaja, so naslednji: lom svetlobe in izkoriščanje tega pojava v opUčnih instrumentih, uklon svetlobe in — če bo čas dovoljeval — poskus s fotoelektričnim efektom, ki ' pokaže fotonsko sestavo svetlobe.
Filmski vložek bo pojasnil, kako merimo svetlobno hitrost.
Ker oddaja ne bo govorila specifično o geometrijski ali fizikalni pptiki, bi bilo koristno učencem prej pojasniti ta dva pojma in jih opozoriti na razlike oziroma skupne točke pri obeh.
Literatura na primerni ravni je pri nas skromna. Priporočljivo je •»Fizika II« I. Kuščerja in A. Moljka, dasi za razrede, ki jim je šolska ura namenjena, nekoliko prezahtevna. Obširna knjiga -V svetu svetlobe in barv« prinaša mnogo znanja o obravnavanem področju v poljudni obliki.
Oddajo nam je pripravil'ing Jože Dolničar iz Instituta Jožef Štefan v Ljubljani.
23. novembra ob 11.48 in 15.20
MIŠKO KRANJEC
Oddajo o Mišku Kranjcu smo uvrstili kot literarno zgodovinsko temo.. V njej naj bi učenci spoznali prvega urednika Ljudske pravice in pisatelja, ki je vestno in pošteno pisal o vseh obdobjih našega boja za osvoboditev. Za svoje delo je dobil tudi Prešernovo nagrado.
Oddajo nam pripravlja Neža Maurer.
To bo prva oddaja, za katero bomo posneli precej filma, seveda pa jo bomo kombinirali tudi z živim: nastopom tega plodovitega slovenskega pisatelja.
Ocena statutov osnovnih in srednjih šol
(Nadaljevanje iz prejšnjih številk)
Odnos med matično šolo in podružničnimi šolami
Zakon o upravljanju v šolstvu ne obravnava posebej podružnične šole in njenih organov, ker se smatra, da so podružnične šole samo dislocirane enote enotne, osrednje ali matične šole. Prav zaradi tega pa je zanimivo pogledati, kako so to vprašanje rešile šole v svojih statutih.
Svet podružnične šole ima približno 6 % podružničnih šol, upravnega odbora rnima nobena podružnična šola. Skoraj vse oz. velika večina podružničnih šol (81 %) pa ima svojega upravitelja Podružnične šole. Zbor delovne skupnosti kot organ upravljanja Pa ima samo 6 % podružničnih šol. To je ravno toliko, kot jih ima svet staršev. 20 % podružničnih šol pa nima nikakršnega. organa, niti upravitelja podružnične šole. To so večinoma podružnične šole z enim oddelkom.
Odnos med matično in podružnično šolo je v statutih v glavnem precej površno obdelan. Zelo slabo je obdelano' finančno vprašanje podružničnih šol, prav tako pa tudi samoupravne; pravice zaposlenih na podružnični šoli, ki ie dostikrat zelo oddaljena od matične in tako ima praktično zelo malo stikov in slabo povezavo z matično šolo. Samo 9 % statutov navaja, da volijo podružnične šole od XI do 15 % članov v svet matične šole. Približno 9 odstotkov statutov pa določa, da so vsi zaposleni na podružnični šoli člani sveta šole. To je v tistih Primerih, kjer predstavlja svet šole celotna delovna skupnost. Večina (69 %) v statutu ničesar ne določa, kakšna je udeležba pri upravljanju tistih članov, ki so zaposleni v podružnični šoli. V 14 % statutov pa je omenjeno, da kolektiv podružnične šole voli' v svet šole svoje zastopnike, vendar ni določeno koliko. Nekateri statuti navajajo, da zbor delovne skupnosti podružnične šole opravlja funkcijo sveta šole in upravnega odbora v svoji enoti.
Večina statutov — to je 69 % ki določajo organe upravljanja tudi v podružnični šoli. govori tudi o njihovih nalogah oz. Pristojnostih. 14 % statutov sicer Predvideva organe, vendar ničesar ne določa o njihovih pristojnostih.
Najbolj površno pa je obdelano materialno vprašanje podružničnih šol. bodisi zato, ker ne smatrajo, da je potrebno to posebej obdelati, ali pa nimajo jasnih stališč, kako urejati financiranje podružničnih šol. To nam Potrjuje dejstvo, da ima le nekaj čez 50 % statutov šol. ki imajo Podružnične šole, določila o financiranju podružničnih šol.
Pravi Ini ki
Poleg temeljnega samouprav^ nega akta statuta imajo šole sestavni del tega še vrsto drugih samoupravnih aktov — pravilrii-kov.
Pravilnik o delitvi dohodka-in - Pravilnik o delitvi osebnega: dohodka imajo 100% vse delovne organizacije. Pravilnik o delovnih razmerjih ima 62 % delovnih organizacij. Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest ima 28 % delovnih organizacij in pravilnik o ocenjevanju kvalitete dela ima 5 %/ delovnih organizacij. Poleg omenjenih pravilnikov pred-videva približno 35 % delovnih organizacij še druge pravilnike, 1Ji sicer:
— pravilnik za strokovno izobraževa-n3e zaposlenih,
pravilnik o delu in poslovanju tečnih kuhinj,
- pravilnik o delu disciplinske ko-masjje,
■"pravilnik za formiranje in trošenje sredstev skladov,
pravilnik o opravljanju izpitov,
„v pravilnik o pravicah in dolžnostih Cencev in učiteljev,
Dei "■ pravilnik o delu samoupravnih or-wnov,
pravlnik o delu pomožnega osebja, Pravilnik o delu strokovnih organov, T~-pravilnik o delitvi gibljivega 'dela USebnih dohodkov,
pravilnik o hišnem redu, pravilnik šolske skupnosti, pravilnik o higiensko-tehnični za-
~~~ pravilnik o oceni delovnih mest, pravilnik b disciplinskem postopku, Pravilnik o obdelavi in izkoriščanju vrtov,
pravilnik o založniški dejavnosti, t^-T^Pr^ihiik o vedenju učencev in od-llh izrednih slušateljev,
pravilnik o ekskurzijah in izletih, zarT Pravilnik o organizaciji dela Šolske "urnef. -
upravnih organov. Samoupravni organi naj bi imeli kvečjemu svoj poslovnik, dočim morajo biti, vse samoupravne pravice in dolžnosti uzakonjene v statutu šole. Tudi pravilnik o gibljivem delu osebnega dohodka ni umesten, ker bi moral biti v pravilniku o delitvi celotnega osebnega dohodka ta problem rešen po enotnem principu oz. po enotnih kriterijih.
Obveščanje članov kolektiva
^ na prvi pogled nam je ta-j.°l jasno, da so nekatere vzgojno-.obraževalne ustanove preveč raz-
sno, da so nekatere vzgojno-
robile samoupravne pravice in
jblznosti po posameznih pravilni-Urn	želimo se spuščati v
mestnost ali neumestnost posa-. 6znih pravilnikov, vendhr je
he^110’ cia so nekateri pravilniki SKP°lrebni, npr, pravilnik o ek-^Ur^ijah in izletih. Ekskurzije n„ sestavni del učnega načrta in hikStVar ne^e§a posebnega pravil-ravr' ^.rav tak° pravilnik o op-. ijanjet izpitov ni stvar samo-zf£avpih pravic, pač pa stvar K^Uh predpisov. Prav tako ni Sln^ljivo, kakšni so in .čemu 2llo pravilniki o delu samo-
,V sistemu obveščanja kolektivu lahko ločimo 2, medsebojno povezana elementa, ki bi ju lahko imenovali »obveščanje navzgor« in »obveščanje navzdol«. Kadar v praksi govorimo o obveščanju in problemih v zvezi s tem, pogosto mislimo le na »obveščanje navzdol«, s čimer navadno mislimo, da so. uprava, organi upravljanja in njihovi predstavniki dolžni obveščati člane kolektiva o sprejetih sklepih in Ukrepih, O svojem delu, o delitvi dohodka,' spremembah v organizaciji dela ipd. Včasih prištejemo sem še postavljanje vprašanj s strani članov kolektiva in njihovo pravico, da delijo odgovore na postavljena vprašanja. Ob tem pa že zadenemo v drugi element obveščanja v kolektivu, na »obveščanje navzgor«. Vprašanja lahko vsebujejo tudi predloge o. izboljšavi načina dela, delitve,- odnosov ipd. Prav to pa razumemo pod pojmom »obveščanje navzgor«. V demokratičnem sistemu samoupravljanja je namreč nujno na pravico obveščanja vezana tudi dolžnost. Ne samo, da imajo člani kolektiva pravico zvedeti vse podatke o poslovanju, delu samoupravnih in drugih organov, ampak so obenem tudi dolžni posredovati samoupravnim organom (in tudi drugim) svoje predloge, mišljenja ipd. v zvezi z aktualnimi vprašanji v kolpktivu.
Pri analizi statutov smo poskušali zajeti obe smeri informiranja, navzgor in navzdol. Rezultati ne kažejo.ravno najbolj razveseljive slike' Nasploh, vzeto, je določil o obveščanju članov kolektiva v statutih Šol znatno manj bot pa npr. v statutih industrijskih podjetij. Oglejmo si najprej tisto smer obveščanja, ki smo jo imenovali obveščanje navzdol.
Od vseh analiziranih statutov jih kar 63 % ne vsebuje nikakršnih določil, da je kdo dolžan obveščati kolektiv o poslovanju, delu samoupravnih organov ipd. Podatek je gotovo presenetljiv. Mogoče bo kdo ugovarjal ž argumentom, da sp to majhni kolektivi. ki se med seboj vse pomenijo, . da je pogosto celotna delovna skupnost v funkciji samoupravnega organa ipd. in da dejansko- ni tako problematično,
' kot pa bi iz,gledalo iz navedenega podatka. Deloma navedeni argumenti ^gotovo držijo. Kljub temu ‘pa stanje nikakor ni razveseljivo, če upoštevamo, da je obveščanje nujen pogoj aktivnosti.' Če so; v statutih našli prostor zi podrobno navajanje vseh mogočih malenkosti, bi morali naiti mesto tudi za določila o. obveščanju. Primeri, ki jih prosvetni delavci navajalo iz lastnih izkušeni, kažejo, da deiansko stanje na področju obveščanja ni bistveno boljše, kot sledi iz analize statutov. Dogaja se celo, da samoupravni organi delajo za zaprtimi vrati, da se njihovi sklepi, smatrajo kot nekakšna tajnost ali celo da se člani samoupravnega organa dogovori io, da o‘ določenih sklepih ne bodo ničesar, sporočili kolektivu. Če potem kdo slučajno kaj izve. uprizorijo pravo preiskavo, cd kje je zvedel, namesto da bi korigirali svoja stališča.
Samo določilo, da imajo de* lavci pravico biti informirani, je seveda še premalo, da bi bila služba informiranja že uspešno organizirana. Zanimalo nas je še, če statuti precizirajo sredstva (kanale) obveščanja, če navajajo,, kdo je dolžan informirati člane; kolektiva (oseba, ki pripravlja oz. daje informacije) in če je določeno, kdaj mora biti kolektiv obve-' ščen (čas ob posameznih prilikah ipd.).	i
Katere kanale, sredstva se uporablja za obveščanje kolektiva, navaja le 13 % analiziranih statutov, torej le dobra tretjina, tistih, ki navajajo pravico do informiranosti. Nekoliko boljša situacija ie z določili, kdo pripravlja, daje informacije kolektivu. V 22 % statutov je vsaj za' del informacij določeno, kdo naj jih kolektivu daje: svet šole, njegovi člani, direktor ipd. Takorekoč v celoti pa v statutih manjkajo določila, kdaj mora biti kolektiv obveščen. Tako določilo vsebujeta le dva od šestdesetih analiziranih statutov. In še v teh dveh določila niso natančna, precizirana v enoti časa, .ampak le splošna:
»po potrebi«, »treba je predhodno obvestiti...«
Čeprav se zdi vprašanje o času informiranja navidez nepomembno ali predvsem formalno, je vendarle bistvenega pomena za •vpliv posameznika na dogajanja. Če namreč hočemo. zagotoviti posamezniku. da bo lahko vplival na neko odločitev, je nujno, da je o njej obveščen pred dokončnim sprejemom odločitve. Obveščanje po sprejeti odločitvi onemogoča vpliv nanjo in tako metodo je moč uporabiti tudi takrat, kadar ne želimo, da bi do takega vpliva prišlo. Vidimo torej, da je pomanjkanje določil o času informiranja kolektiva bistvena pomanjkljivost statutov.
Nekoliko 'boljša je situacija z določili o dajanju predlogov in mišljenj ter postavljanju vprašanj. potočila o tem, da imajo člani kolektiva pravico dajati •predloge, izražati svoja mišljenja, postavljati vprašanja samoupravnim organom, njihovim članom, direktorju zavoda ipd. vsebuje kar 72 % statutov in to 70.% za posameznike, 38% pa tudi za skupine. Povedali/smp že, da ta kategorija ni vsebinsko čista, da lahko vsebuje informiranje navzgor ali pa pomeni izsiljevaitje informiranja navzdol (postavljanje vprašanj).
V	čem je razlika med določilom, da. je npr. svet šole dolžan obveščati člane kolektiva o svojem delu, in. določilom, da imajo člani kolektiva pra.vico postavljati svetu vprašanja (interpelacija) v zvezi z njegovim delom? Kot smo Videli, se namreč pravica do postavljanja vprašanj pojavlja znatno pogosteje (72 %) kot pa določila o informiranju članov kolektiva (37 %). Na, prvi pogled se bo. mogoče komu zdelo, da je razlika pravzaprav nebistvena. Vendar nas natančnejša .analiza nujno privede do spoznanja, da gre za bistveno razliko. Samo pravica do postavljanja vprašanj zahteva od posameznika, če hoče dobiti neko informacijo, znatno višji nivo aktivnosti, kot pa je potreben za sprejemanje informacij. Ce je posredovanje informacij na osnovi postavljenih vprašanj združeno še z negodovanjem tistega, ki vprašanja sprejema oziroma nanja odgovarja, potem je jasno, da je tak'način zelo učinkovita pot za zaviranje obveščenosti kolektiva (tudi če ne pride do okarakteriziranja tistega, ki vprašanje postavlja kot »preradovednega«, »ki se v vse' vtika«, »ki se vtika v stvari dru-,gih« ipd.). Nadalje je samo s pravico postavljanja vprašanj zelo majhna verjetnost vnaprejšnjega vplivanja na neko odločitev ali' akcijo. Kolektiv, mora na nek drug način zvedeti, da se »nekaj« pripravlja, slučajno soupadanje vprašanj o. odločitvi, ki še pri-pripravlja, slučajno sovpadanje obveščen), je malo verjetna. Pra-viCa do postavljanja vprašanj torej pušča posameznika v bistveno pasivnejši vlogi.' glede vpliva na odločitev,, kot pa, če je o odločitvi vnaprej informiran in mogoče'celo pozvan, naj da nanjo pripombe. Kajti: po toči, zvoni',: ... Nadalje pravica do postavljanja vprašanj znatno zmanjšuje grupno aktivnost' in omejuje aktivnost na nivo posameznika in s tem zmanjšuje učinkovitost te aktivnosti. Ž drugimi besedami: če ne uporabimo že institucidana-liziranih oblik grupnega vpliva, je potrebna za dosego grupnega učinka že spontana organizacija neinstitucioanaliziranih grup.
V	zvezi z dajanjem predlogov rias je še zanimalo, če statuti vsebujejo določila o kanalu dajanja predlogov, področju, o : katerem dajejo predloge, in o odgovarjanju na predloge. Najpogosteje-najdemo v statutih določila, o čem lahko člani kolektiva dajejo predloge (35 % statutov jih vsebuje), še redkejša so določila o tem, komu dajejo predloge (23 % statutov), določil o odgovarjanju na predloge pa praktično v statutih ni. Od 60 analiziranih sta1 ttitov smo namreč samo v dveh srečali določilo o tem, v kolikem času morajo člani kolektiva dobiti odgovor na postavljena vprašanja ozirpma podane predloge, In samo v tem statutu je bil čas dotočen s številom dni.
Situacija torej nikakor ni zadovoljiva. Morebiten ugovor, da v šolstvu ni težav, pri katerih bi bilo sodelovahje celotnih kolektivov bistvenega pomena, so temeljito zavrnila poglavja o financiranju, upravljanju šol ipd. Stanje je gotovo najbolj problematično tam, kjer v statutih ni govora niti o informiranju članov kolektiva niti o pravici postavljanja vprašanj, ki si je sicer v večini statutov že izborila svoje mesto med pravicami zaposlenih v šolah. Tudi statuti tiste ljubljanske občine, kjer so ciklostirali za vse šole enoten obrazec, ne vsebujejo določil o obveščanju članov kolektiva. Iz vsega tega je vidno globoko nerazumevanje pomena obveščanja za razvoj samoupravljanja (ki je nujen, čeprav ne zadosten pogoj samoupravne aktivnosti), ponekod Celo v občinskem merilu. Vprašanje je, kakšni ukrepi bi bili riajučin-kovitejši za. odpravo omenjenih
pomanjkljivosti. Zgolj svetovanje ne bo učinkovito. Predlogi, ki jih je v določilih o informiranju izdelala komisija za samoupravljanje in jih posredovala na teren (Informacija št. 3), na se-stavljalce statutov šol očividno niso imeli nobenega učinka. Kaže, da bodo morali kolektivi sami
spoznati posledice takih pomanjkljivosti po načelu: vsaka šola nekaj stane!
Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je pomanjkljiv sistem obveščanja po šolah eden od razlogov, da je V šolstvu toliko odprtih problemov in da se ti problemi tako počasi rešujejo.
Učiteljski zbor
Učiteljski zbor naj bi bil,. po 25. členu zakona o organih upravljanja itd., organ, ki se ukvarja s strokovnimi vprašanji vzgoje. Ta in morebitni drugi (strokovni svet kot pomožni organ ravnatelj npr.) strokovni orga.ni, predzadnji odstavek 25. člena, ne morejo opravljati zadev, ki spadajo po tem zakonu in statutu v delovno področje sveta šole, upravnega odbora in direktorja. Dotočilo sicer jasno izraža hotenja, vendar pa razmejitev pravic in dolžnosti (nalog) med samoupravnimi organi in strokovnimi organi v specifičnih pogojih šol ni in niti ne bo tako enostavno. Verjetno bo držalo, da niso umestne absolutne analogije s strokovnimi kolegi v gospodarskih organizacijah, toda nič manj narobe bi ne bilo, če bi trdili, da ni nikakršne podobnosti in da imajo oziroma morajo imeti strokovni organi v šolah bolj odločilen, važnejši položaj. Slednje bi pomenilo zahtevo, da se strokovno delo ' absolutno loči od samoupravnih odločitev (vodenje in upravljanje) itd.
Statuti kažejo, da tudi pri se-stavljalcih ni povsem enotnih gledišč. Večing opredeljuje učiteljske zbore kot strokovno posvetovalne organe, veliko pa jih to posvetovalno pravicb kombinira s pravico odločanja, del pa jih opredeljuje učiteljski zbor kot strokovno odločujoč organ (le 2 % statutov ne predvideva učiteljskih zborov). Sama opredelitev dobi vsebino šele s konkretnimi določili o nalogah, pravicah in dolžnostih strokovnega organa, šele to pove, ali so samoupravni organi omejeni oziroma ali bi lahko bil; prikrajšani pri svojih pravicah. Vendar bo tudi tu potrebno še delo, preizkušnje določil v praksi, da bi lahko trdili, katera in kakšna določila povzročajo konflikte med enimi in drugimi. Že sedaj vemo, da gre za posebnost v odnosih med orrienjenimi organi tudi zato, ker je sestav zaposlenih takšen, da velika večina sodeluje v tem strokovnem organu. (Večina zaposlenih, 90 in več odstotkov so učitelji, ki delajo v učiteljskem zboru, vsi skupaj učitelji in nekaj pomožnih uslužbencev pa dela tudi v zboru delovne skupnosti.) Zato predvidevamo (praksa pove več), da se bo pri delu marsikaj dupliralo, da bodo o istih stvareh razpravljali zdaj tu zdaj tam. Težko bi bilo zavzeti stališče že sedaj, ko imamo pred seboj prve poskuse normiranja i teh odnosov.
Kar pa zadeva naloge učiteljskega zbora, so le-te v statutih obdelane dokaj podrobno. V vzorcu (N = 30) smo zbrali 48 vsebinsko različnih določil o njihovem delu, povprečno pa ima vsak statut 9 določil o delu zbora._ Tudi te pravice povzemamo skoraj v celoti, da bi omogočili njih oceno in proučevanje določil, ko bomo dopolnjevali. statute (številke v oklepaju pomenijo, kolikokrat se dotočilo ponovi v posameznih statutih, frekvenca):
—	skrbi za uresničevanje smotrov vzgoje in pouka in sprejema o tem ustrezne .sklepe (23),
—	sodeluje s skupnostjo učencev in pospešuje razvijanje samouprave učencev, ki so dostopne učencem osnovne šole (23),
—. skr hi za razvijanje takih oblik in metod dela (vzgojnega in učnega), ki prispevajo-k vsestranski in skladni vzgoji in izobraževanju in, povezovanju mladine s proizvodnim delom (14),
—	skrbi za strokovno, splošno ,in pedagoško izpopolnjevanje svojih* ^članov (12),
—	usklajuje delo posameznih oddelkov, razrednih zborov, razrednikov in učiteljev (11),
—	pomaga učiteljem pri njihovem strokovnem in pedagoškem delu (11),
—	podeljuje učencem nagrade in pohvale, izreka; kazen ukora (10),
—	obdeluje učne načrte, skrbi za njihovo izpolnjevanje in daje predloge za njihovo izboljšanje (10),
—	vzdržuje stike z gospodarskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi društvi in organizacijami z namenom, da se razširi interesna dejavnost učencev in njihov obči družbeni razgled (9),
—	obravnava posamezna vprašanja z delovnega področja sveta šole in UO ter predlaga utrezne sklepe in ukrepe (delovne skupnosti) (9),
skrbi za izvajanje . in razvijanje družbenega in kulturnega življenja in za razvedrilo učencev (9),
—	potrjuje na predlog direktorja delitev razredov na oddelke in razporeditev učiteljev po oddelkih in predmetih (9),
—	odloča o organiziranju oddelkov in razporeja učitelje po oddelkih ter določa razrednike in varuhe zbirk in knjižnic (12),
—	sodeluje pri poročilu o delu šole, ki ga poda direktor pristojnemu organu za Šolstvo (8),
-— odloča o pritožbah učencev in staršev (o ocenah) (8),
—	organizira izmenjavo izkušenj z ostalimi šolami (7),
—	sprejema disciplinske ukrepe, za katere je pooblaščen (7),
—	daje svetu šole mnenje in predloge o ustanovitvi organizacij učencev (6),
—	določa program javnih in kulturnih dejavnosti sole' in prireditev ter program za obvezno zborovanje ob kon-ci( šolskega leta (6),
—	predlaga in izdaja ukrepe za izboljšanje dela pri vzgoji in izobraževanju učencev ter za izboljšanje dela posameznih učiteljev, oddelkov in šole v celoti (5),
—	skrbi za povezavo šole za življenje v svojem okolju in z Življenjem in dejavnostjo občine (5),
—	razpravlja o učnem uspehu in vedenju učencev (5),
—	odreja učiteljem delo v zvezi s šolsko skupnostjo, razrednimi skupnostmi, pionirsko organizacijo, podmladkom RK, ZMS na šoli, šolskimi zadrugami itd. (4),
—	obravnava delo in uspehe posameznih članov učiteljskega zbora zaradi ocenjevanja in daje predloge za ocenitev
—	sodeluje s. starši oziroma skrbniki učencev, zainteresiranimi zavodi in or-, ganizacijami (4),.
—	določa izpitne roke (3),
—	določa razporeditev prostorov posameznih oddelkov in uporabnikom drugih prostorov v šoli (3),
—	odloča o pritožbi proti sklepu učitelja ali razrednika (3),
—	določa program dela na šoli za 'tekoče leto, vključno $ programom šolskih ekskurzij (2),
—	izvoli izpitno komisijo (2),
—	razpravlja o predlogih in- vprašanjih skupnosti učencev sole (2),
—	lahko sprejema poslovnik o svojem
delu (1 in dalje),	. ‘
—	odloča o spornih primerih razrednega zbora glede ocene splošnega uspeha in vedenja učencev,
—	izvaja sklepe in priporočila, ki jih je sprejel svet šole v zvezi z delom 'na šoli,
—	predlaga delovna mesta učnega in drugega osebja na šoli,
—	sestavlja stalno in honorarno učno osebje šole,
—	skrbi za pravilno razporejanje učencev na delovno prakso,
—	obravnava finančni načrt,
—	odobrava študijske dopuste,
—	obravnava delo posameznega oddelka in podružnice ter sprejema ukrepe za izboljšanje dela v oddelku oziroma na podružnici,
—	sprejema letni učni vzgojni program zavoda na predlog komisije iz svojih vrst,
—	organizira skupne hospitacije, posvete o določenih vprašanjih in pro-f blemih in ustrezni kolektivni študij, .
—	organizira na predlog komisije strokovne ekskurzije za člane učiteljskega zbora,
—	vodi in piše kroniko Šole,
—	sestavlja-in predlaga načrt za organiziranje krožkov in dopolnilnega pouka, . "
—	rešu^fe spore v kolektivu,
—	lahko dovoli izrednemu učencu hospitiranje pri rednem pouku s posebej določenimi pogoji in dovoljuje izredni vpis,
—	določi obseg dopolnilnega izpita.
Že iz popisa pristojnosti razberemo, da gre za mnoga določila, za skrb in delo, ki bi ga brez strahu za »strokovnost« lahko prenesli na zbor delovne skupnosti! Slednje velja še posebno za številčno manjše kolektive.
Sodelovanje šole $ starši in mladino
Sodelovanje šole s! starši in obratno je v učno-vzgojnem procesu zelo važen tinitelj. Prav zaradi tega so oblike sodelovanja pomembne, ker je od tega odvisno, kako tesno je sodelovanje.
Največ šol (87 %) je kot obliko sodelovanja s starši uzakonilo v statutih roditeljske sestanke. Gotovo je ta oblika najbolj množična, vendar ni vedno najbolj uspešna, ker je dostikrat bolj informativne narave kot pa izmenjava izkušenj in medsebojno dopolnjevanje pri vzgoji otroka. Druga najobsežnejša oblika so govorilne ure, saj je 43 % šol to obliko uzakonilo v svojih statutih. Govorilne ure imajo prednost predvsem zato, ker: so individualne narave. Tretja prav tako množična oblika sodelovanja med šolo in starši so obiski učiteljev otrok na domji. Tudi ta oblika ni slaba, če je kot dopolnilo ostalih oblik. Vsekakor je premalo šol uzakonilo bot obliko sodelovanja s starši organizirano aktivno sodelovanje staršev pri raznih dejavnostih. To obliko namreč predvideva le 25 % šol. Če upoštevamo, da je aktivnost obeh činite-ijev lahko vedno najbolj uspešna, potem nam to narekuje zaključek, da bi se šole te oblike sodelovanja morale veliko bolj posluževati. Najmanj pa je razumljivo stališče približno 5 % vzgojno-izobraževalnih. ustanov, ki ne predvidevajo nobene oblike sodelovanja s starši in to prepuščajo ali slučaju ali iniciativi posameznih prosvetnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Kot oblike sodelovanja s starši predvidevajo posamezne vzgojno-izobraževalne ustanove še razne druge načine, kot so' kontrolne knjižice, pismena obvestila, vzgojna predavanja, zbori občanov, letovanja itd. Vse te in še druge ftblike so nedvomno dobre in koristne. Čimbolj pestre so bblike sodelovanja ' med šolo in starši, ter večje število staršev lahko zajamejo in tem pestrejše je sodelovanje.
Ali je svet šole dolžan razpravljati in odgovarjati na predloge staršev ali njihovih organov,
je bilo vprašanje, ki nas je zar nimalo. Vprašanje je postavljeno zato, da bi videli, kako tesno je sodelovanje šole in doma oziroma, koliko so šole pripravljene upoštevati mnenja, predloge in pripombe staršev. Analiza nam kaže, da je samo 31 % šol določilo v statutih, da je svet šole dolžan razpravljati o predlogih staršev. 7 % jih je določilo, da je svet šole dolžan odgovarjati na njihove predloge. Večina statutov pa sploh nima določila o tem. Zdi se, da se prav na tem primeru nazorno kažejo pomanjkljivosti v statutih šol. Menimo namreč, da takega vprašanja, kot ''so pravice in dolžnosti samoupravnih organov, ne bi smeli le . površno obravnavati, ker je to eno izmed osnovnih vprašanj samoupravljanja. Pri tem seveda ne gre samo za enostransko obveznost šole ali samoupravnega organa šole do staršev otrok, ki jih vzgaja in izobražuje, pač pa gre za obojestransko vzajemno sodelovanje in pritegnitev staršev k sodelovanju. Če šola resno obravnava pripombe staršev, ustvarja temelje takemu sodelovanju, zato v nobenem primeru samoupravni organi ne bi smeli . iti mimo predlogov, pripomb in želja staršev, da jih ne bi obravnavali oziroma tudi. upoštevali, v kolikor so v korist otroka.
1
Šolska skupnost
Samoupravljanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah zajema zelo široko področje in je tudi močno razvejano. Med drugim je že glede na značaj in dejavnost delovne organizacije potrebno imeti neke vrste samoupravo učencev. Organizirana oblika samouprave učencev naj bi bila v okviru šolske skupnosti. oziroma razrednih skupnosti, Razumljivo, da pri tem ne gre za dualizem v samoupravljanju v vzgojno-izobraževalnih ustanovah; ker to ni mogoče v nobeni delovni organizaciji, ni mogoče niti v šolah. Prav to pa narekuje potrebo, da je v statutu šole kot enotnem samoupravnem aktu uzakonjena tudi šolska in razredne skupnosti.
Večina statutov, in sicer 88 % je to upoštevala in navedla naloge skupnosti učencev. 8 % statutov ne navaja nalog skupnosti učencev, pač pa govori o njih kot o samoupravi šolske skupnosti učencev, dočim jih 3 % sploh ne omenja.
57 % statutov še posebej obravnava tudi naloge razrednih skupnosti; 35 % govori o razredni skupnosti, vendar ne navaja konkretnih nalog razredne skupnosti, medtem ko jih 8 % sploh ne govori, o razredni skupnosti. Da statut ne obravnava šolske oziroma razredne skupnosti, je vsekakor velika pomanjkljivost in jo je nujno v vseh statutih odpraviti. Praktično so res skupnosti učencev v marsikateri ustanovi. samo na papirju. Prav zaradi tega. pa bi v statutu kot samoupravnem aktu morali položiti temelje delovanja teh skupnosti, kajti na papirju so samo 1 zato, ker preprosto ne vedo, kaj so njihove dolžnosti in pravice. V zvezi s šolsko in razrednimi skupnostmi bi moral naložiti statut celo dolžnost strokovnemu in samoupravnemu organu, da sta odgovorna- za njihovo dejavnost. To je -treba vzeti kot eno izmed oblik vzgoje in jo tako tudi obravnavati. Če pa pogledamo vprašanje v analizi statutov, koliko svetov šol je dolžno obravnavati in odgovarjati na predloge skupnosti, pa ugotojvimo. da komaj 8 % statutov zadolžuje samoupravni. organ za omenjeno nalogo. 92 % statutov ne govori o tem oziroma ne smatra za. svojo dolžnost, da bi obravnavale predloge skupnosti učencev. Mislim, da je poleg drugega naloga statutov tudi uzakoniti spremembo miselnosti, ki je še zelo pogosta, da je učenec samo pasiven objekt vzgoje in ga obravnavali tudi kot subjekt, ki lahko sam mnogo pripomore h kvaliteti učno-vzgoj-nega procesa. Celo učiteljski zbori, ki direktno izvršujejo učno-vzgojni proces, po statutih niso dolžni obravnavati predloge skupnosti Učencev. Le 35 % statutov obravnava to- vprašanje tako, da nalaga dolžnost učiteljskim zborom, da razpravljajo o predlogih skupnosti učencev.
Svet staršev
Vprašanje v analizi ne obravnava razrednih svetov staršeykot oblike sodelovanja med razrednikom in starši, pač pa svet staršev v podružničnih šolah, ki naj bi v nekem smislu nadomestili dosedanji družbeni organ upravljanja, zato . da bi podružnična šola, ki se sicer ravna in dela .po sklepih samoupravnega organa matične šole, bila čim tesneje povezana s svojo okolico.
(Nadaljevanje na 8. strani)
V
)
OCENA STATUTOV
(Nadaljevanje s 7. strani)
Iz vzorca statutov smo ugotovili, da ima le 1/5 podružničnih šol svete staršev.' Svete staršev kot neko posebno obliko uprav-
Novi filmi
Za šolsko leto 1964-65 smo kupili večje število inozemskih in domačih poučnih filmov.
Naslednje filme italijanske proizvodnje smo že prejeli:
42 NARAVA IN MAGIJA — barv., srbohrv., 110 m. O slikanju sveta, ki obstaja v fantaziji, in slikanje prirode, kakršno je videl V. Gogh.
159 UŽIVANJE V SLIKARSTVU — barv., srbohrv.. 113 m. Tehnika slikanja, barve in svetloba v delih velikih mojstrov čopiča: Tintoretta, Van Gogha idr.
162 UMETNOST FOTOGRAFIJE — barv., srbohrv., 121 m. Razvoj fotografske umetnosti skozi desetletja.
164 CARAVAGGIO — barv., srbohrv., 120 m. življenje in delo velikega ital. slikarja M. Merisia.
167 POSNEMALCI CARAVAGGIA — barv., srbohrv., 117 m. Pomembna dela posnemalcev ital. slikarja Caravaggia.
170 RIM NA PRAGU NOVEGA VEKA — barv., srbohrv., 109 m. Prikazuje vlogo žene in moža v družini ter poroke po starih rimskih običajih.
173 HOJA BREZ šAP — barv., srbohrv., 119 m. Izredno lep in poučen film o plazilcih, ki se premikajo brez šap.
516 ŽIGOSANO ŽIVLJENJE - barv., srbohrv., 118 m. Risani film na dubovit način prikazuje življenje, ki ga venomer spremljajo dokumenti in potrdila, polna pečatov in žigov.
519 ANATOMIJA GIBANJA — barv., srbohrv., 105 m. O mišicah, tkivih, vezavi mišic s tetivami in refleksih.
522 TEHNIKA GIBANJA — barv., srbohrv.. 110 m. O vzvodih, oporah in ravnotežju, ki igrajo vaind vlogo pri gibanju.
528 ČUDODELNOST KRVI — barv., srbohrv., 109 m. O sestavi krvi in krvnem obtoku.
Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posojevalpica, Ljubljana, Trubarjeva c. 23/c.
Zasledujte obvestila o novih filmih v Prosvetnem delavcu.
Sava film Ljubljana
Ijanja seveda ne moremo obravnavati, ker to ne bi bilo v skladu z zakonom o organih upravljanja. Kljub temu pa lahko opozorimo šole na potrebo, da najdejo način, kako bi se podružnične šole povezale s terenom, na katerem živijo in razvijajo svojo dejavnost. Podružnične šole, ki imajo svete staršev, le-te obravnavajo kot posvetovalne organe v podružnični šoli, ki ne morejo samostojno odločati o važnejših
vprašanjih, pag pa ]ahko dajejo
samo predloge, nasvete svetu matične šole., To je načelno stališče; vprašanje je samo, v koliko so' v praksi sveti šol pripravljeni upoštevati take predloge.
Vprašanje sodelovanja med šolo in starši, šolo in mladino oziroma skupnostjo učencev, je predvsem etično vprašanje. Strinjamo se, da je v statutih zelo težko točno določiti, kakšno naj bo sodelovanje, ali morda predvidevati celo sankcije, če tega oziroma takega sodelovanja ni. To sorazmerno precej občutljivo vprašanje bi morali statuti rešiti na ta način, da starši ne bi bili omejeni v svoji aktivnosti in dobronamernosti. Gre predvsem za to, da učitelji sodelovanje sprejmejo in ga poglabljajo, kar pa izključuje vsakršno osebno užaljenost ali morda celo maščevanje v kakršnikoli obliki.
SPREMEMBE STATUTOV '
V statutih naj bi bilo brezpogojno tudi določilo, da je treba statut v določenih časovnih obdobjih dopolnjevati oziroma s sklepom podaljšati, če ni sprememb. To naj bi bil Ukrep, da statuti ne bi postali »papir brez vrednosti, ki ga čas prehiti«, ukrep, ki nai zagotovi, da bomo slej ko prej razmišljali o dopolnjevanju vseh mnogoštevilnih
SVETOVI, KAMOR ŽE HITIJO, LE V STARIH KROGIH SE VRTIJO
ILUSTRIRAJTE V SOLI, KLUBU, DELAVSKI UNIVERZI VAŠA PREDAVANJA
S PRENOSNIM KINOPROJEKTORJEM K0-6 ZA 0ZK0TRAČEN FILM
-	KVALITETNA REPRODUKCIJA
-	LAHKO PRENOSEN
-	ENOSTAVNO ROKOVANJE
-	UGODNA CENA
ISKRA - PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZA-> CIJA - LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6
FILIALE: LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SARAJEVO, SKOPJE, SPLIT, RIJEKA, MARIBOR
odnosov, ki jih normira ta samoupravni akt.
To hotenje statutov šol ne realizirajo s posebno zavestnostjo, saj 90 % statutov dopušča spreminjanje, ne pove pa, kdaj bi morali^ statut obvezno pregledati. V 45 % statutov ni določeno niti, kdo lahko predlaga -?premembe, 3 % statutov o tem sploh nimajo določil, ostane torej, da ima le 7 % statutov (??) določilo, da je obvezno vsaj enkrat letno razpravljanje o statutarnih določilih in njih primerjati s prakso. Zdi se nam, da bi bilo to še zlasti potrebno za statute šol. kjer že ocene kažejo, kako nujno bo dopolnjevanje. spreminjanje določil.
55 % statutov ima dojočilo, kdo vse lahko da predlog za/spremembo statutov. Posredujemo pregled teh določil:
—	svet šole v celoti (27),
—	upravni odbor (25),
—	direktor (21),
—	kolektiv 'v celoti ali skupine (21),
—	kdo drug (sindikat, učiteljski zbor. svet za šolstvo (?) ipd.) (16),
—	posamezni člani kolektiva (5).
Upali bi trditi, da bi morali imet/ vsi navedeni povsod pravico predlagati spremembe. Tako pa je kar precej statutov, ki tega denimo ne dovolijo kolektivu, skupini delavcev, posameznikom pa sploh ne (samo 5 statutov). Statut je akt, ki urejuje odnose za vse enako in -za nikogar bolj in za nobenega manj, zato bi moral biti tako vpliv na vsebino določil kot možnost za spremembe statuta razdeljen med vse enakopravno, drugo vprašanje je seveda potem, kako skupina ali posameznik ta vpliv uporabi. Brezpogojno pa bi morali doseči, da bo spreminjanje, dopolnjevanje oziroma podaljšanje veljavnosti statuta obvezno enkrat na leto.
Počitniški seminarji za učitelje tujih jezikov
Zavod za napredek šolstva SRS je v začetku meseca julija organiziral enotedenske seminarje za Učitelje tujih jezikov na osnovnih šolah in šolah druge stopnje.
Za angliste sta bila organizirana dva seminarja,, od katerih
novejše ameriške literature in je pri posameznih avtorjih, kot npr. pri Faulknerju, slušateljem približal Sredino; iz katere je pisateljevo delo zrast!o, je prof. je bil eden prvenstveno name- Gross izhajal iz teksta samega.
Muzej Kamnik
v Kamniku, Zaprice 12 razpisuje mesto — ETNOGRAFA
Pogoji: diploma II. stopnje na filozofski fakulteti — oddelek za etnografijo.
Prednost imajo kandidati z večletno prakso. Razpis velja< do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku muzeja.
Osnovna šola Ljuba Šercerja
Ig pri Ljubljani
razpisuje:
—	2 mesti učiteljev za razredni pouk na podružnici Tomišelj (samski sobi na razpolago);
—	1 mesto učitelja 'za razredni pouk na šoli Ig — stanovanja ni, dobre prometne zveze;
—	1 mesto učitelja za tehnični pouk stanovanja ni, dobre prometne zveze.
njen profesorjem na šolah druge stopnje, drugi pa učiteljem na (osnovnih šolah. Obeh seminarjev se je udeležilo skupno 68 ljudi.
Na prvem seminarju so predavali prof. Dennis, prof. Gross in prof. Wasser.
Prof. Dennis, ki je prispel na seminar iz Grčije, je direktor Ameriškega pedagoškega centra v Atenah (Fullbrightova ustanova). Je znan lingvist ter strokovnjak za metodiko pouka angleškega jezika. V enem svojih predavanj je opredelil moderne smeri v lingvistiki, tj. strukturalno in generativno transformacijsko gramatiko nasproti tra-dicionolni gramatiki in je označil spremembe v učnih metodah, ki so jih prinesle nove smeri. Te so zlasti očitne na začetni stopnji pouka, kjer je prof. Dennis odločen pristaš ne oblike pouka, ki edina zajame in podaja vse bistvene jezikovne elemente hkrati — to je leksiko, stavčno strukturo, fono-logijo, stavčni naglas in intonacijo. Svoja izvajanja je podprl s filmom, ki je bil izdelan na lingvističnem oddelku univerze v Minnesoti in je nazorno pokazal funkcijo intonacije kot nosilke pomena, neumestnost in neustreznost prevajalnega postopka v jezikovnem pouku ter način učiteljevega dela na začetni stopnji pouka angleščine.
Za pouk na srednji stopnji je prof. Dennis nakazal vidike, po katerih je treba izbirati tekste za obdelavo. Razložil je, kako je treba tekst analizirati z vidika vokabularja, idiomatike in stavčne strukture, preden se učitelj odloči za njegovo obravnavo v določeni fazi pouka tujega jezika. Dal je tudi dragocena navodila za sestavo jezikovnih vaj. V eneifn izmed predavanj je govoril o razlikah med britansko in ameriško angleščino, predvsem glede: na fohetsfee'razlike/ Poudaril je, da teh razlik pri pouku angleščine ni treba poudarjati, ker tako v okviru britanske kot ameriške angleščine obstajajo dialekti,, katerih značilnosti se prepletajo preko meja obeh omenjenih velikih jezikovnih področij.
Literaturo sta na seminarju predavala prof. Gross z univerze v Indiani (preteklo šolsko leto predavatelj na zagrebški univerzi) in prof. Wasser z newyorške univerze, ki je bil zadnji dve leti profesor za'ameriško literaturo v Oslu. Čeprav sta oba profesorja delno obravnavala dela istih pisateljev novejše ameriške literature, sta v svojih izvajanjih drug drugega dopolnjevala. Med-
tem ko je prof. Wasser analizi- vič-Romanova, lektor za ruščino ral teme in motive velikih del na univerzi v Novem Sadu. Pre-xi._ i:x—-	-- davanja in vaje sta zelo skrbno
pripravili, poslali oziroma prinesli pa sta tudi ves potrebni material — tekste, magnetofonske trakove in slike.
Tečaja za učitelje nemškega jezika na osemletkah, gimnazijah in strokovnih šolah se je udeležilo 26 ljudi. Na tečaju so predavali g. Gizela Brandt, lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu (Vzhodna Nemčija), Erika Vidmar, predavateljica na intenzivnih tečajih v Ljubljani, Valter Braz, lektor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Program je
Le-tega je vsebinsko interpretiral In slušateljem odkrival sredstva, s katerimi je pisatelj oblikoval svojo misel in izkustvo.
Program drugega tečaja je bil sestavljen s posebnim ozirom na potrebe osnovnošolskega učitelja po trdnem fonetskem znanju, bogatitvi besednega zaklada in znanju vsakdanjega pogovornega je- obsegal skupno 25 ur, in sicer 3 zika. Na tečaju so predavali in predavanja iz slovnice. 5 ur slov-vodili vaje profesorji: g. Wrath- nignjb Vaj, 5 ur fonetskih vaj, 10 mell iz Zagreba, g. Maley iz Beo- ur konverzacije ob izbranih te-grada in lektor za gngleški jezik stib, 2 predavanji iz metodike na ljubljanski univerzi g. Mac poučevanja nemškega jezika. Te-Kinnon.	čajniki so poslušali skupno le
Tečajniki so poslušal preda- predavanja, sicer pa so bili nz-vanja o- intonaciji in stavčnem deljeni v dve skupini glede na
naglasu, ki so jim vsak dan sledile praktične vaje. Po dve predavanji o rabi člena in rabi časov naj bi poglobili in utrdili teoretično strokovno znanje. Zelo slusno-pogovor- težko rabo časov sta ilustrirala
zvočna filma, ki sta hkrati demonstrirala uporabnost filma kot učnega sredstva pri posredovanju določenih jezikovnih pojavov. Vsak dan so. bile na programu tudi praktične vaje, ki so služile širjenju besednega zaklada in vaji v vsakdanjem izražanju. Za tiste udeležence seminarja, ki so se prvič srečali z živim jezikom, (tako kot govorijo pripadniki angleško govorečih skupnosti), Je seminar pomenil predvsem dbži-vetjej ki jim je dalo novih pobud, ostali pa so si obogatili pogovorni jezik iri poglobili teoretsko znanje.
V bodoče bomo upoštevali tudi želje posameznih tečajnikov po vključitvi interpretacije sodobnih literarnih del.
strokovno izobrazbo. Tečaj je imel izrazito delovni značaj in je kljub intenzivnemu naporu predavateljev le v zelo majhni meri' mogel izpopolniti velike vrzeli v znanju osnovnošolskih Učiteljev nemščine. Pokazal je, kako nujna je pomoč učiteljem nemščine na osnovnih šolah, pomoč ki jo bo treba nuditi v obliki daljših intenzivnih tečajev, ki bodo opogumili kandidate, za izredni študij na PA.
Milena Kos i
»PROSVETNI DEAVEC«
Tečaj za rusiste na osnovnih šolah in gimnazijah 'je obiskovalo samo 11 predavateljev. Na seminarju sta predavali in vodili delo Rusinji prof. Kostromina, uslužbenka Doma sovjetske kulture v Beogradu, teni prof. D^-
List Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Našlo* uredništva: fcjuMjnna, BapUadsva 2, telefon 33-72* tnt. 3S3 — Nartov uprave:	Ljubljana« Nazorjeva it
telefon 22-284 — Poštni preda) 353-vn — Letna naročnina soo din« za šolo in ustanovo 1200 din — St. tek računa 600-147608-10 — Tiska CZP »Ljudska pravica-
V- -v v	« -	-	.-	-
♦
!
»««»«««««»««4««>««»»»«»»»«««»»«««»»»»«»»«*«««««««*«***«**«********************************
*	1
:	|
r	1
i'	■ - .	|
LEPO OBLEČEN - ZADOVOLJEN,	j
\ KDOR OBISKUJE	J
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA- MARIBOR
Založba
MKJ Mladinska knjiga
ZENIT — nova zbirka klasičnega žepnega formata, kot jo 'imajo že drugi narodi. Prinašala bo dela iz novejše svetovne književnosti, ki zaradi svoje kvalitete In sodobne tematike ter prijetnosti vznemirjajo, bralce. Vmes bo tudi kakšno pomembnejše delo iz nove domače književnosti in delo iz pretekle dobe. Cena 12 knjigam 4800 din. Izhajati začne z januarjem 1955.
1.	NO C V LIZBONI — Brich M. Remarque./Novo, komaj leto dni
staro delo. prevedeno že v precej svetovnih jezikov, podaja usodo francoskih emigrantov v Španiji in slika eno najbolj pretresljivih ljubezenskih zgodb novejše književnosti.
2.	RIMSKA POMLAD GOSPE STONOVE — Tennessee Williams. Ze
. sicer znani dramatik je napisal tudi prozno delor — roman o slavni filmski igralki, ki beži pred starostjo in se predaja ljubezni mladega rimskega plemiča.
3.	POVEST O DOBRIH LJUDEH — Miško Kranjec. To Kranjčevo
delo, eno najboljših iz njegove predvojne dobe, nam vzbuja neomajno vero v dobroto človeštva in v lepše življenje.
4.	ULICA RIBJIH KONSERV — John Steinbeck. — Kratek roman
znanega Nobelovega nagrajenca je roman o nenavadni ulici, poln šegave in ljubeznive otožnosti, dobrote in krutosti o majhnih ljudeh z velikimi srci.
5.	KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZlci — Anatol France. Duho-
vito delo, polno stare modrosti in galskega humorja, v bleščečem prevodu Otona Zupančiča pripravlja bralca z ljubezenskimi in junaškimi dogodivščinami v smeh in razmišljanja.
6.	VABILO NA PLES — Rosamund Lehmann. Angleška pisateljica
slika rahločutno in z ljubeznivo ironijo prvo srečanje mladega dekleta s širokim svetom In njena spoznanja o osrečujočih odnosih med ljudmi.
7.	MOLITEV ZA BRATE — Mladen Oljača. Mladi srbski pisatelj je
napisal to svoje delo o junaškem partizanskem borcu, ki se zaradi svoje preveč krvave mladosti v vojnem času ne more vživeti v miren vsakdanji povojni cas. Knjiga je vzbudila precej polemike in je prevedena že v sedem tujih jezikov.	;
8.	ZAJTRK PRI TIFFANVJU — Truman Capote. Novi pisatelj z ame-
riškesa »Juga- je v Ameriki že znan. Njegova zgodba o mladem, dekletu z Brpadwaya z velikim optimizmom in hrepenenjem po boljšem življenju spada med najbolj očarljiva novejša dela.
9.	POMARANČE IZ MAROKA — Vasilij Aksjonov. Pomaranče, ki
. jih . pripelje ladja v pristanišče na daljni severovzhod, so kot žarek sonca, ki vdre v temačno življenje severnjakov. Ob njih se ljudem porajajo skrite misli in čustva.
10.	BRUSAČ — Smiljan Rozman. Naš mladi pisatelj se v svojem
novejšem delu vrača v Maribor, v predmestje, kjer si prišleki’ z dežele poskušajo sredi protislovij sodobne družbe -ustvariti novo življenje.
11.	GOSPODAR MUH — William Goldin. Druščina dečkov se najde
na samotnem otoku In kot navadni robinzoni ustanovijo svojo družbo in državo. Tam se tudi spro in njihova zgodba postane zgodba vse človeške družbe.
12.	MATI IVANA ANGELSKA — Jaroslav/ Iwaszkiewicz. Monumen-
talno filmsko delo, posneto po romanu tega znamenitega sodobnega poljskega pisatelja, prinašamo v naši zbirki. Glavna tema je tragika in usodna moč nedovoljene ljubezni, ki najde izhod le v zločinu.
♦ttitrm nttttiTtt----——.....................................................
TURISTIČNO PODJETJE
KOMPAS
LJUBLJANA
prireja ob DNEVU REPUBLIKE
• kombiniran izlet z vlakom in avtobusom v VARŠAVO IN KRAKOVV	v
Razen strokovnega programa, prirejenega za prosvetne delavce, si bodo udeleženci spotoma ogledali tudi turistične in zgodovinske zanimivosti BRNA, KRAKOWA, VARŠAVE in DUNAJA.
Predvideni odhod izleta iz LJUBLJANE 28. novembra 1964. Prijave za izlet sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, najkasneje do 20. oktobra.
Državna založba Slovenije
opozarja prosvetne delavce na naslednje pedagoške in metodične knjige:
Zdravko Omerza:	>
NAGLUŠNI OTROK — 480 din
Jože Žabkar:
POUK MATEMATIKE V OBVEZNI ŠOLI V
720 din
Dr. Mihajlo Rostohar:
OSNOVE OBČE PSIHOLOGIJE — 3000 din Faletov—Oberlintner:
SKUPINSKA UČNA OBLIKA V NAŠI PRAKSI
'	1100 din
IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE — 1900 din
Demarin:
POUK ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI — 1600 din PRED IZIDOM:
Dr. Vlado Schmidt:
ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM — II. del Velimir Batič:
SKUPNOSTI UČENČEV
OBLAČILA ZA JESEN IN ZIMO - SAMO
»VARTEKS«
poslovalnica LJUBLJANA, Dalmatinova 4