107. številka.
Ljubljana, v sredo 12. maja 1897
XXX. leto.
tahaja vaak dan ivrkr, izimfti nedelje in praznike ter velja po pofit i preji nnn za a v »tro-o ge rs k e dežele ca vse le^o 1F> pld., za pol kfa * ajM« v.ii četrt leta 4 «»1(1., za jeded •osec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brex pošiljanja na dom za vse leto 13 pld., ea četrt leta li gld. .SO kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa m po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. ca Četrt let«. — Za t njo dežele toliko već, kolikor poštnina ena£a. Za osna ni la placnje se od Stiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in pu 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu £t. 12. Up ravnifitvn naj se blagovoliio pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Htvari.
Po burji v parlamentu
Barju, katero so v nađem parlamenta prouzročile nemške opozicijonalne Btranke s predlogom, oaj £e radi jezikovnih naredb obtoži ministarstvo, se je izdivj&la in se je polegla. Z v." i->o 40 glasov je poslanska zbornica odb U ta najhujši naskok ■družene opozicije in njej prijaznih frakcij ter tako rešila ministetstvo.
Ta večina gotovo ni impozantna in v dragih parlamentarnih državah bi miniBterstvo iz tako k.a-vrne zmago takoj izvajalo konsokvance in pmndilo vladarja demisije. V nao se to ni zgodilo, in tadi tirjati ne sme tega nihče, ker je naš parlament vse prej, kakor piavi izraz ljudske volje, ker ima v našem parlamenta onem trilijonov Nemcev 108 zastopnikov, .dočira jih ima petnajst milijonov Ne* nemcev samo 227, katero razmerje je tako kričeče, da morajo ntihniti vse rekriminacije, češ da je bil predlog, naj se obtoži minhterstvo, odklonjen z ne zadostno večino.
Glasovanje o obtožbi ministarstva je jako poačno in ilustruje naše narodne in politične razmere kaj drastično.
Za obtožbo ministarstvu so glasovale razen cdločno opozicijonalmh nemških strank tudi še ne tere drage.
Pridražili so se nemški opoziciji tadi socijalni dnmokratje, o katerih postopanji smo že včeraj izrekli svoje mnenje, dalje krščanski secijalisti, italijanski poslanci in nemški veleposestniki.
Krščanskim socialistom se nič ne Čudimo. Pojmi, katere imajo o krščanski pravičnosti, so pravo zasmehovanje krščanskih načel. Ta stranka je popolnoma zašla v tabor nemških nacijonalcev, ker se jih boji in caplja za njimi, kjer je prilika, da se jim le ne zameri.
Čaduejše je postopanja italijanskih poslancev. Lihi so v naši državi razmeroma jako maloštevilen živelj, a vzlic tema spadajo mej satarirane narode. Že dolgo let uživajo v naši državi prav take pravice, kakor Nemci, in so v jezikovnem ozira dosegli skoro že vse to,  kar je z jezikovnimi naredbami
LISTEK.
Bogataševa smrt.
(Spisal Emile Zola.) (Konec)
Pevci v črnih oglavnicah obspljejo krsto, kakih dvajset svečenikov steguje k neba roke ter govoriči latinske stavke . . . Slednjič se približajo grofovi znanci in prijatelji, da poškrope krsto. Ko bo segli žalujočim v roke, so se zopet odstranili . . . Vzunaj pa je razprostiralo gorko junijsko solnce svoje bliščeče žarke, kateri so se kot lahni svetli trakovi poigravali po zraka.
Pred* cerkvijo je nastalo veliko ravanje in suvanje. Ljudje, kateri niso hoteli nadalje slediti sprevoda, so se odstranili. Se-le čez dolgo časa je nastal zopet red. Tam daleč na ogla neke ceste so zavihrala ter ti izginila izpred oči peresa mrliškega voza; prostor pred cerkvijo pa je bil še vedno prenapolnjen s kočijami. Lopntanje njih vrat ter dirjanje konj po tlaka se je čalo daleč na okolo. Končno so se uvrstili vsi in sprevod se je pomikal počasi prot pokopališču . . V vozeb je] bilo prijetno; človek bi menil, da se vozi po prekrasnem pariškem šetališči. Pogrebnifiki voz ni izginil le izpred očij, temveč tudi iz spomina. Dame so čebljale o poletni dobi, gospodje so govorili o svojih zadevah.
dobil zdaj češki narod. Že U gka dtj.-itev bi bila morala italijanska poslat ce učiti, đa postopajo popolnoma nedosledno, ako obsojajo naredbo, s katero se je drugima narodu, in na i*ti načn, kakor njim, dalo to, česar so sami deležni ali si ielt. Cj je naredba za Češko nezakonita, potem je tudi nezakonita tista naredba, s katere se je na Primorskem in v Dalcaeciji upehala italijanščina kot notranji uradni jezik. Ali italijanski poslanci se niso menili za te pomisleke in glasovali so za obtožbo ministarstva, dasi jim je llada tako naklonjena, da jim bolj ne more biti. Bedenijevo ljubezen za Italijane je naj bolje označil tisti poljski poHla«*c, kateri je rekel: .Badeni še Poljak ni, on jo Italijan". Ljubezen za Italijane ima Badeni pač v krvi !
Najčudaejfa pa je bilo pestopanje nemških veleposestnikov. Ta stranka, katero je botel Badeni na vsak način pridobiti na svojo rt ran kateri na ljubav je p^dal demisijo, in kateri zavoljo bi rad pahnil iz večina ne samo nemških klerikalcev, nego tudi slovenske in hrvatske po^laoo* — slednje največ radi njih klerikalnega pregnana — ta „drž.vo ohrinjujoča* stranka je na u -fu grofa Dabskega izjavila, da smatra obtožbi ministrstva sa utemeljeno in opravičeno, izrekla je vladi grajo, da je izdala je zikovns naredbe in glasovah zeper obtožbo samo, da bi ne nastale še večjo homo t i*.
Vsak razumno misleč človek bi menil, da je valfd postopanju italijanskih io remdkih veleposestniških poslancev pr>trgana vsa^a zveza mej tema strankam* in vlado, in da se je Bodeni po izida debate o ministarski obtožbi odkrito oprijel parlamentarna večine. To pa se ni zgodilo. Badeni se ši vedno laska Italijanom in nemškim veleposestnikom in si ne meni za tisti dei večine, kateri mu je že v teh tednih, kar zboruje državni zbor, izkazal celo vrsto uslug, za slovenske in hrvatske poslane:1, prav kakor da bi ti morali hoditi za njim čez dra in strn. Razni dogodki so utrdili v nas mnerje, da Bade-nijevo miniBterstvo ne stori dobrovoljno nič za nas, zlasti ni upanja, da naredi konec primorskim raz meram, ako ga niši poslanci k temu ne prisilijo.
.Čujte, draga moja, li pojdete letos zopet v Dieppo?"
„„Da, morda ... A nikakor ne prej kakor v avgustu. — V soboto odpotujemo na svoje posestvo na Loiri." ■
„In premislite, ljubi prijatelj, list je dobil on v roko! Bila sta se; — oh, prav nič nevarnega! Mala praska, tj ju vse. — Na večer sem že v klubu ž njim večerjal. Celo obral me je."
„Zbor akcijonarjev bo pojutraišnjem, kaj ne? — Baje hote mene voliti v odbor; a jaz imam strašno opravila, zato nc vem, je-Ii bodem mogel sprejeti."
Sprevod se je pomikal baš po lepem drevoreda. Drevesa so razprostirala blagodejno senco, v njih toplem zelenju pa so prepevali ptički vesele peBmice. Ta mični prizor je tako vzradostil neko damo, da se je zadivljena nagnila preko okna kočije ter vzkliknila: .Ah, kako krasno je tu!"
Zdajci so se približali pokopališča Montpar-nassu. Vsa je umolknilo; čuti je bilo le Škripanje v ob po pesku drevoreda. Treba je bilo iti prav do nasprotnega konca; dtužbinski žrh grofov Vertueil, ki leži zadej na levi strani, je velika mramorna tu rakev, nekaka kapelica, bogato okrašena z malimi kipi. Pri vhcdu kapelice so položili krsto na tla. Govorniki so se začeli oglaSati, štirje, drag za dragim. Bivfii minister je očrtal umrlega politično življenje, ter ga proslavljal kol genija, katerega svet ni
Državni zbor.
£b Na Dunaju, 11. maja.
Začetkom današnje snje je ministarski predsednik grof Badeni odgovarjal na interpelacijo laškega poslanca Malfatttja glede slovenskih demonstracij na Primorskem in na interpelacijo slovenskih poslancev glede napadov na slovensko dijake v Kopra. Odgovarjal je povsem birokratično, točno po poročilih, katera je dobil uradnim potom. Priznaval je, da se je zgodilo mnogo izgredov in nasilstev, d* se je pripravljal celo napad na goriško rceHto. Povedal je mnogo o krivdi Slovencev, italijansko provoka-terje in napadalca p.» je slikul kot kro ke ovce, katare ho*e slovenski \ olfc požreti. Povedal je tudi, da je bilo mnogo slovenskih izgreduikov atetovaaib, da so se vrdile preiskave da je bilo že nekaj krivcev obsojunih, drogi pa še pridejo na vrsto. Takisto pr stran s'«; a, in Lahom ug dno, kakor na Alaifattijevo interpelacijo, je Bodeni odgovarjal tudi na interpelacijo glede dogodkov v Kopra.
Zbornica je potem raspravljala o cesarski naredbi z dne 18 f, bruvarja 1897. glede podpor poškodovancem raznih krnjev. 0 tei stvari se je nnela daljša deb.-.ta, v kbteri 80 vsi govorniki soglasno konstatovali, da vlada povsem nezadostno podpira tista kmetovalce, katerim so vreoaenuke ali druge nezgoda naredile večjo škodo, ter da fcploh nima pravega razuma za kmetska potrebo.
Zlasti pri odpisovanju davkov se posfopajako kruto. Tako je bila vsem, po ujmah oškodovanim posestnikom neke občine na davku odpisana ho-rendna sveta S gld. 71 kr. Posestniki so to sveto vladi podarili!
Predložena predloga se je odkazala proračunskemu odskeku sajedco s Pfeifsrjevo resolucijo, s katero se zahteva, naj s-.i tud; neke dolenjske občine uvrste mej tiste, ki naj doba podpore.
Zbornica je na to začela razpravo o vladni predlogi glede ustanovitve kmetijskih zadrug. Razprava ni bila tolikega stvarnega pomena, da bi bilo treba o njej obširnejše  poročati.   Govorniki raznih
razumel, kateri bi bil gotovo rešil Francosko, ako bi ne bil sovražil laži iz vsega srca. Na to je govoril jeden prijateljev o meščansk h čednostih moža, za katerim joče ves svet . . . Potem se ;e oglasil neki gospod, katerega nihče ni poznal in sicer kot zastopnik akcijske družbe, kateri predsednik je bil gref Vertueil. Slednjič je prišel na vrsto mož bledi-kastega obraza, kateri je izrekal svojo bol.st veled gre fove smrti v imenu akademije umetnosti in znanobti.
Občinstvo pa si je mej tem časom ogledovalo sosednje grobe ter čitalo imena umrlih raz mra-mornate deščice. Oni, ki so pazljivo poslušali, so razumeli zdaj pa zdaj kako besedo. Star mož stisnjenih ust, kateri je baš čul besedo: „Bogate pred-noBti srca', plemenitcBt in dobredušnost velikih mož" — je pekimal priznulno ter momljal: „Ta, da, — jaz sem ga pcznal."
Zadnji pozdrav je odnesel veter. Svečeniki so blagoslovili truplo, množica ljudi se je odstranila ; nihče ni ostal na tem samotnem kraja, kakor grobarji, da zagrebejo krsto. Zdajci so napeli vrvi, otlo breščanje se je začulo, krsta od hrastovega leaa je pokala. Grcf VertuBil je bil pri svojcih. — Grofica pa je ležala Še vedno nepremična na blazi-njaku. Nepreetano se ;'e igrala s šopom svojega pasu, zroča preti stropu ter sonjsjoča een, kateri je privabil  ca lici  lope blotdinke lahno iudečico.
strank so izrekali neke pomisVae g!eu\i posamičnih določb vladne predloge, tendenci in smotrom predloge se nihče ni npiral. Zbornica je predlog od kazala poaebnemu kmetijskemu odseku in začela raz* pravo o vladaem predlogu glede podržavljenja železnice Lvov-Bdzec.
Ta predlog je za državo jako neugoden, za inter^sovane delničarje pa zelo koristen, kajti tista vlada, ki nima za zapadne in za južne kronovine nikdar nič denarja, ho5f s?d<j Gtliski, oziroma ga-liškim d dničarjem darovati lepe tis ičake. Ako bi \Jada to železnico podržavila v zmislu koncesijske letine, bi prištedila lepo svoto
Nemški nacijenalec H o f m a n • W e 11 e n h o f ja v iaenn svoje strank« izjavil, da bode z vsemi dopu?t"imi sredstvi skuš»Ja preprečili, da se resi ta prtdU'ga in z ozirom n3 to nasvetoval, naj se odstavi s dnevnega reda, kateri predlog je pa zbornica odklonila.
Predlogi eo potem cpozicijonalna stranke ostro pobijale. Stein\vendor je povdarjal, da bede podržavlj-nje te progo koristilo jedino delničarjem Ivovsko trnovske železnic^ in opozarjal na nesoglasje mej vladinimi bjn.tdaini in dejanji, češ, do'lim predelhki železnici ugovarja, da bi tekla pa-rslelno z mejo, He nič ne spodtika ob tem, da tečejo v gališki vsd progi paralele o z m :jo. Govorili so še nekateri drogi poslanci, vsi proti ^rsdlogi, r.a kur se je načrt v zmislu Biažekovtga raiveta olkazal železniškemu odseku
Kosec seje so prišli n: vrnto samostalni predlogi in interpelacije. Mrfj drugimi 80 Bio ou iki po e'ai.ci Berks in tovariši predlagali, ?:aj vlada v tistih okrajih, koder prepove živinske aemnje, začas te pr povedi ustavi tu Ji tkiekuoijsko iztirjevanje davkov.
Prihodnji s*ja bo jutri.
Končuo bodi še k o n š t a t o va no, da je V ne poslanskih krogih obndilo veliko začudenja, da se ne nadaljuje razprava o primorskih razmerah. Razprava se je začela že v soboto, a eđaj 3e razpravljajo reči, katere bi lahko še počakale, dočim a8 o nujnih predlogih slovenskih in hrvatskih poslancev nične čuje. Ni dvoma, da ae je razprava odložila samo s privoljenjem interesovanih poslancev in vsled t -i g a se vsakomur a 8 i 1 j a j 8 vprašanje, kaj to pomeni. _
V TJ il bij uiti« 12 maja.
Adresa gospodske zbornice O isek ca adreso g spodska zbornice ae še a«daj ni zjedinil. Danica je I t la sdres?, ki precej naglasa dež dno suno« opravo, a c jezikovnih nar*"dbsh ničesar ue omenja. Levičarji z.nhte/ajo, d i se v adresi izreče, naj se jezikovna naredbe prekličejo iu izreče, naj se oradi jezikovno vprašanje zakonitim potom. Sjc-doj:* stranka e1 je izrakla, n»j se jezikovne razaere nič ne pre-minjajo, dokler se zakoludavn m petom uredi jez'ko no vprašanja, zinuti nij fe r.e utcsaju'o ve ljava nemščine. Z*dn;e dni s j ss pa Kej desnioo in are'no strduko vršila nt!»a pogajanja, po katerih se vzprejme v adreso odstavek, da zbornic* žali r i t ve jezikovnega vprašanja potom zakonodaje. Sreduj« atraaka petem ni hotala v>č podpirati za-iittve levičarjev, naj ae jezikov?e »j r <!.■'■ < r •■. Vvjn. T .ko je njogcčJ, da tklene napoalld adrsna, s kataro levičarji no bodo zadovoljni. Danes im.» adresni oiadk zop^t sejo.
Nemškonarodua atranka in vlada Kdor ,e slišal ali čital govore uemškon-rodnio. p rd.incev proti ;ezikovni naredbi, sodil bi hit, J., hod. ti stranka nadaljevala najbrezobzirnejši boj proti vladi. PoseLno v gospodarskih vprašaujih bi vUdt lahko jako veliko Škodovala. Te dni je \ a ni čeln k stranke Kaiser naznanil nemški napredni stranki, da BO narodu. Ntmci re morejo pridrnžiti narodnogospodarski borbi, katero hoče začeti napredna stranka proti vladi. Tako so liberalci osamljeni, da Oflo mej seboj n oo j e dini, ker nioo vsi za skrajno korake. Teko sa grf.fu Bađeniju po malem s &)išče bo.jja, ne da bi kai storil v t?m oziru. L LorJci so mislih d biti vodstvo Nenucev v r. ko h te;, tla to se postavili na čelo agitacije proti viuđi, a 88 jim to ni posre*. ilo.
Srbija in Črna gora Ko je bil s:b*ki kralj na Ce.inju, je mej srbskim in črnogorskim vladarjem te vršil tuli razgovor glede srba »ga življa v Sari Srbiji in Makedoniji. Oba sta bila tega n^ne nja, da jima ne kaže vm ' i rojno, ko so
jo Grki tako skupili.   Ko se pa začno mej vlastmi j
in Turčijo zopet razgovarjanja o reformah, ki naj se u vedo v evropski Turčiji, bode ta Srbija in Črna gora storili vse, da ae v Turčiji prizna srbskemu življu pri nema veljava. — Kdo ve, kdaj pride ta čas! Velevlasti najbrž n? bodo Turčije posebno naganjale z reformam Tarki b A > pa že znali stvari zavlači, v Čemur so pravi mojstri.
Vojna mej Torki in Grki ss vedao slabše za Grke razvija, tako d* tudi nova vlada že na to misli, kako skloniti mir. Žito je odpoklicala že del vojakov s Krete. N vjrajše bi odpoklicala vae, a ss boji veličin nemirov v A^nah, ako ae tako očitno cdreče Kroti. N »dejala sa je, da bodo ve'evlasti posredovale, ako Grki le dobro voljo pokažejo, ustreči njihovim željam. Velevlasti pa s tem ni«o zadovoljne in zahtevajo, naj Grška prekliče polzovnika Vasosa oklic na Krečane, s katerim je bil proglasil zjedi-r.j nje Krete z G;ško. To so pa za vlado jako kočljive stvari. Velevlasti s j sa baje ža popolnoma sporazumele o mirovnih pogjjih mej Grško in Turško. Seveda je ssdaj zlasti vprašanje, če bodo Grki in Turki, zlasti poslednji tudi res voljni, kar tebi nič meni nič vspr«jeti te pogoje.
Vclltve na Holandskem. Te dni ss bodo vršile v Hjlandtji prvi pot volitve po novem volilnem redu, po katerim se je potnnoždo število vo-lilcev e 350.000 na 800 00O. Volilni boj se suče posebno okrog carinskega in šolskega vprašanja. Doslej )e v Hjlandtji bila svobodna trg ivina, katoliški in protestantski klerikalci zvht^vajo sedaj varstvene carine. V šolskem ozirn zibtevajo klerikalci, naj vlnda prizna verska skednje šola za jednakopravne z državnimi in naj v Holandiji veljajo izpiti, ki jih je kdo napravil na kakem tujem katoliškem vseučilišču. Dosedaj so imeli v tej doleli veljavo samo spričezala držtvnegi vseučilišča.
Električna razsvetljava in njo nasprotniki.
m.
V okrožnici „Elektrika ali Auerjeva luč" se nahaja primer, ki je, kakor pravi okrožnica, vzet iz praktičnega življenja, primer, ki bi moral ad ccnloe dokazati, kako nizke so cene Auerjeve lu'-i v primeri s cenami za eJektričao 1 ič. Temu računu je za ptdstavo vzet „kak lokal, vzemimo kaka srednja gostilna ali k-.vraa", kjer se za razsvetljavo sedaj potrebu jo 30 n.vadaih plinovih plans-nov (metuljevih paliln kov).
Okrožnica prav/, da plačuje Ustnik tega lokala za razsvetljavo na leto s^daj kak-h 23 30 gld Ko bi navadne pUtoene ni«i mestil z Auerjevimi sve tilkami, potem bi značsii stroški za razsvetljavo v jndnem letu  \ *• -t  vkup le  1753 gld. in dotičuik b  imel dobiča^ C00 gld.  Ako bi pa ta mož hotel svoj IA 1 razsvetljevati z električnimi žarnicami in dr'Sež< isto svetlivost, inntaarati bi moral 100 žar mic  kajti 10(J žarnic a 10 sveč ima isto svetlivost (1744 sve1), kakor 30 Ausrjevih plamen a 50 sveč.
Stroški za luč od 100 žarnic bi znašali na leto 5554 gld, toroj za 3941 gld. več, kakor za Auerjevo luč.
Ko jo pisatelj ckrožaiee podal ta račun, postavi se po koncu t*r zak'iie patetično, da znesek 3941 gid., 2a kolikor je električna razsvetljava dražja od Ausrjsve, reprezentuji letai djiioduk ža ne preveč skromnega rodbiuskega očeta, da potem takem ta primer jako razločno in brez daljšega komentarja jako raznmevno ilur,truje cene mej Auerjevo Inčjo in električno žarnično lučjo.
Navzlic teran, da je ta trditev tako apodiktična, osmelimo ee vendar navedenemu računu do dati svoj komentar. Vzemimo torej za resnično, da mora posestnik označenega lokala za rarsvetljavo rhčevati letaih 2350 gld , oziroma 1753 gld. za Awrje'o luč. O resničnosti teb številk dfomiti, nimamo nobenega uzroka, ker j h podaje plioaraa sama.
ćs upoštevamo v okrožnici nastavlj&ue cene za jeden plamen in j*dno uro svetljecj i, najdemo, da mora vsak teh 30 plimenov goreti na, leto 3500 ur ali povprek vsak dan po 9 in pol uro.
Ne verjamemo sicer, da bi se v Ljubljani nahajal lokal, sredoja gostilna ali kavarn«, v kateri bi 30 lučij gorelo dan za dn*»om po 9l/a ur. ča pa posestnik takega lokala z& razsvetljavo vendar le mora plačevati navedeno vsoto, pot^m pač smemo sklepati, da cjegove luči trofiijo dosti v^č plina, kaker ga jemlje plinarna za podstavo svojega računa. Pa pustimo ta na strani, in izračuaimo rajši etieške, katere bode iiuel isti posestnik, ako svoj lokal razsvetjuje z električno lačjo! Ako beče 11 mož v svojem lokalu im^ti luč, koje skupna Bzetlivost ali jakost znaša 1710 normalnih sveč, — potem ne bodo posegel po električnih žarnicah in njih ins'atiral 109, ki bi ga na leto zares stala 5G94 gld., ampak posegel bole po električnih obločnicab, katerih pa okrožnica „E'ektrika ali Auerjeva luč" kar os pozna.
Kot nadomestilo plinove luči ai ta zaoš lahko inštalira tri obločne svetiljke, ki trosijo vsaka po 41 , ampera in dajejo svetloba vsaka za 400 normalnih sveč. Te obločnica bode obesil razmerno visoko pod strop, vsak plamen pa obdal z motno stekleno kroglo, da se svetloba kolikor največ jed-nakomerao raipršuje.
Po ceniku za tukajšnjo elektrarno stane električna sneržija za tri take obločnice in ze 3500 ur s vet ljenja na leto 61425 g'd. Poleg tega še j« računati najemniae za elektroštevec v znesku 10 gld. in stroške za oglje, v približnem zneska 90 gld. na leto Razsvetljava s trami obločnicami stane torej na lato v okroglem 714 gld. in je za 1039 gld. cenejša, kakor razsvetljava z Auerjevo lučjo.
Ia če ta mož na inštalira samo treh obločnic, ampak celih šest, potem ima svoj lokal briljantno razsvetljen in v primeru s stroški za Auerjevo luč še 325 gld. dobička.
Pa vsakdo ne ljubi svetlobe, kateri dajejo obločnice, ki pa je sicer po svoji sestavi solnčni najbolj podobna, in očesu v ekakor bolj ugaja, nego bledozelenkasta Auerjeva luč. Naš) umetne luči so sploh bolj rumenkasto rudeče, mi smo jih dokaj vajeni iu jih čislamo radi njih toplotnega tona. Kdor luč s toplotnim tonom ljubi, dal bode prednost žarnici pred obločnico, čeravno je zadnja dosti bolj ekonomična nego žarnica.
Ali bode mož, ki v svojem lokalu nadomesti 30 plinovih plamenov z žarnicami, zares imel toliko več stroškov, kolikor jih izračuna še večkrat imenovana okrožnica?
Mi trdimo, da ne, kajti preverjeni smo, da bode tisti, ki nadomesti 30 plinovih plamsnov s 30 žarnicami in te po vsem lokalu pravilno razvrsti, da mu sipijejo svetlobo v prvi vrsti na one prostorne dele, ki svetlobe potrebujejo, imel svoj lokal prav prijetno ia ugodno razsvetljen; — da njegov lokal nikakor ne bode „preklicano teman in nedostatno razsvetljen", kakor trdi okrožnica. Po že omenjenem ceniku znašajo stroški za 30 žarnic a 16 normalnih stzeč in 3500 ur razsvet ljenja na leto 1528 80 gld. Najemnina za el-iktr i števec znaša 10 gld. in za stroške vzdržavanja računimo 60 gld ; — torej znašajo vsi letni b roški 1589 gld. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. maja.
— (Slab zagovornik.) „Slovence" odgovarja na našo notico, v kateri smo okrcali dra. Kreka radi obrekovanja ljubljanskega dež. sodišča, a praznimi frazami in zvijačami. Zasukal je stvar tako, kakor bi šlo za vprašanje, kdo je zagovarjal tistega duhovnika, katerega je sodišča obsodilo, in ne za Krekovo očitanje, da so ljubljanski sodniki pri stranski in da preganjajo ter kaznujejo duhovnike, kateri nasprotujejo socijalnim demokratom samo is ljubezni do istih. Jo li dotičnoga obsojenega duhovnika zagovarjal dr. Šusteršič ali kdo drugi, je pač v jedno. aSlovenec" naj stvari ne zavija, naj oper j dra. Kreka, če ga more, ali pa vaj molči! Mi smo dru. Kreka očitali, da ae je v drž. zbora nedostojno obnašal, ko je po krivici napadal ljubljanske sodnike, in to ostane istina, dokler Krek ali njegov zagovornik „Slovence" ne dokaza nasprotnega.
— („Dramatično društvo".) Občni zbor „Dramatičnoga društva", kateri je bil sklican na dan 15 t. m., se preloži na soboto dne 22. t. m. Vršil se bo v čitalniški kavarni v „Narodnom domu". Povod preložitvi je, da odbor še ni moge' dognati vsega,  kar  treba za saniranje d run t ver:
ii tančnih razmer.
— (Veliki vrtni koncert pevskega društva „Ljubljana",) v kormt zalogi za društveno zaatavo, bode dne 23. maja na KoBlerjevem vrta Ta koncert bode spojen z loterijo in kegljanjem na dobitke. K-gljanju se pričae v soboto zvečer <i 15. ma^a t. 1. Dobitki so naslednji: I. dob tek 30 kron; II dobitek 20 kron; III. dobitek 10 kron; IV. dobitek 5 kron; V. dobitek 5 kron; VI. dobitek je šaljiv za največkrat vđea devet. Prijatelji kegljanja se uljudno vabijo in opozarjajo na to.
— (Nove zgradbe ) Stavbioiko dovoljenje zi zgradbo novih loš v Ljubljani so dabdi gg.: Josip Goru p za zgradbo dveh tri nad stropnih biš na Umski <• st!. Ivan R (i g e r za dvonadstropno hišo na Žitnem trgu, Franc Bahovec za novo hišo na evetu Zejchkovih dedičev ob Dolgih ulicab, Iva« G r a j ž a r za dvonadstropno hišo na Valvazorjrvem (prsj Križavniškem) trgu, Josip Bahovec za novo hišo na sv. Jakoba trgu št. 9, Klementina Pauer za novo hišo na s/- Petra cesti štev. 24, Katarina Malovrh zi novo hišo na Umiki cesti štev. 5> Anton Vrhovec za novo hišo na Poljanski cisti, Fran P u c za novo hišo na Sto jklingsrjevem sveta ob Tržaški cesti in Karol G r i 1 za novo hišo ob Cesti v mestni log. Z gradnjo navedenih hiš se j* deloma že pričelo.
paa¥~ Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 107, đnć 12. maja 1897.
— (Zimo v spomladi) imamo danes v Ljubljani in okolici. Po krasnih pomladnih dneh ae je ozračje nakrat zelo ohladio in od S. ora zjutraj je ves dan skoro neprenehoma snežilo. Temperatura je radi tega jako padla. Ako sneg kmalu ne skopni, taredil bo po ljubljanskih nasadih iu po bližnjih logen ogromno škode. Že dopoiudoe je bilo videti radi snežue teže mnogo odkrhnenih vej. Trije svetniki-lodmki delajo si čast. — Tudi z dežele se nam iz raznih krajev poroča, da sneži in da sta sneg in mraz prauzročika ogromno škodo. Cvetje je V8e uničeno.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani)   Tek om meeoca aprila leto* pričeli so v Ljubljani izvisevati obrt in aicer: Adolf Kopriva, Tržaška cesta št. 14, trgovino z mešanim blagom;   Lehnert Marija, Dunajska cesta št. 35, fotografijski obrt; Kiarar Adolf, Florijanske ulice št. 22, malo trgovino s pohišjem; Fortuna Frančiška, Dunajska cesta št. 15, prodajo sadja; Luchesi Giovanni, Florijanske ulice št. 13, izdelovanje podob iz mavca;   Dunda Marija, Kon-jušne ulice štev. 5, prodajo živil; Biumauer Franc, Florijanske ulice št. 10, preprogaraki obrt; Valentin Ana. Dunajska cesta št. 8, modiatovaki obrt; Sterle Ivan, Stari trg štev. 11, sejmarst\o s krtačami in galanterijskim blagom; Auerhammer Marija, Marije Terezije cesta št. 10, kramarijo z mešanim blagom; Jerman Franc, Poljanska cesta štev. 9, branjarijo; Francekovič Franc, Sv. Martina cesta št. 13, krojaški obrt; Akšovec Franc, Hilšerjeve ulice štev. 3, sobno slikarstvo; Fettich Frankheim Oton, Kongresni trg št. 18, brivski in frizerski obrt; Kramar Josip, Dunajska cesta št. 5, točenje piva in vina; Fischer Oton, Kongresni trg št. 9, trgovino z muzikalijami in umetninami ter posojevanje muzikalij. — Odpovedali, oziroma f«kti3no opustili pa so obrt in aicer: Reb.k Josip, inštalacijo hišnih taltgrafov in telefonov; W«ias Ivana, branjarijo; Pavlic Josip, fijakarski obrt; Auerhammer Marija, branjarijo; Čeme Jusip, klanje drobnice; Vodnik Marija, kramarijo z drobnim blagom; Jemc Jernej branjarijo in Velkavrh Jakob, pekarski obrt
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. maja kaže, da je bilo uovo rojencev 32 (= 4752 °/90)t mrtvorojenec 1, umrlih 21 (=3118 °/00), mej njimi je umrl za dušijivim kašljem 1, jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vslad mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 8 (= 38 %), iz zavodov 11 (=52 3 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oho leli, in sicer: za škarlatico 7, za dušijivim kašljem 1, za vratico 1 oseba.
— (Bohinjska železnica) Deželni odbor go riški je v t m županstvom, kider bode po Goriškem t-kla ta proga, razposlal po naroČilu železniškega min.dterat .a okrom co, s katero jih pozivije, naj izposlujajo, da se cbčmsk' zatopi izrečejo obvezno, koliko bi prispevali v založbo /gradbenih stroškov. Kakor se v<di, so ae 2e zai*la dela za to železniško progo
— (Zavarovalnico za živino) so si ustanovili kmetovalci v Muni na Goriškem. Zavezali so se, da hočejo vsakemu udu, v slučaju, da mu pogine živina, kupiti drugo živino. Ža iz tega se vidi, da je način aavarovanja precej primitiven, a princip — mejsebojua pomoč — je pravi ;n zategudelj je zaleti, naj bi miren-iici možje našli mnogo posnemovalcev.
— (Praske v Trstu.) V Trstu in v njega okolici vladajo še vedno nenormalne razmere, in primerjajo se šo vedno večje m manjše praeke. Proti pruuzročittijem pa se ne postopa jednako. Ko so v nedeljo na Opčiaah, torej v izključno slovenski vasi, neki fantje prepevali Italijanom neljubo pesem, prihiteli so takoj orožniki. Pesem ni mogla na Op-činah nikogar razža'i'i in izzivati, ker tam Italijanov ni, a vzlic temu, da torej dotični mladeniči niso mogli imeti žaljivega in izzivajočega namena, so orožniki nastopili proti njim z vso strogostjo. Nastala je rabuka, pri kateri je bil jeden orožnikov ranjen, vsled česar so bili dotični fantje izročeni sodišču. Kako vse drugače je pri Sv. Ivanu! V nedeljo zvečer so neki Italijani v tem slovenskem predmestji razgrajali in prepovali za Slovence skrajno žaljivo, drzno provokatoričuo pesem „Neila patria di Rosetti", ne da bi jim kdo branil. Nekateri dečki so na ta izzivanja reagovali 8 klicanjem „Živio Nabergoj", na kar so jih Lahi napadli in jih pretepajo hoteli prisiliti, caj kličejo „E?iva Ilortis". Neki slovenski delavci so se vmešali ia nastal je pretep. Žrtev tega pretepa je zopet Slovenec, kateri sedi v ječi, ker je ranil laškega provokaterja.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaju) je nastopilo 7. t. m. pod vodstvom g. M. Hubad a prvič pred dunajsko občinstvo 8 koocertom v velikem slogu. Koncert se je obnessl, kakor poročajo dunajski dnevniki, vsestranski izborno. Poleg krasnih, splošno ugajejočih slovanskih (tudi slovenskih) narodnih pesaiij, dveh DvoFakovili kerov in divne Brahmsove „Izgubljeno mladosti" pel je Hubadov zbor pesehno mojsterski Dvi. rakovo „SUbat mater' Sodelovali bo operni pevec Hescb, Straussov orkester, gdč. Chotek in Schubertov kvartet.
— (Imenovanje) Nadučitelj in šolski voditelj v Vačah g. Franc Roj i na, je imenovau nad-učiteljem-voditelje:« v Šmartnem pod Šmarno goro.
— (Odlikovanje.)   Rumunski kralj je vlr-d nr.mu tajniku in  voditelju  podtojinskega ofcr. glavarstva gosp. Viljemu vitezu Laschanu podelil ČAtt i'ki križec rurrunskega kronskega reda.
— (Deželni šolski svet) je v svoji zadnji seji sklenil ustanoviti v Stari O^elici v škofjeloškem okraju jednorazredno šolo in šolo v Vodicah raz širiti na dva razreda.
— (Nesreče.) Posestniku Janezu Dolinarju v Formah pri Stari Loki se je dne 5. t. m. splašil v voz vpreženi vol. Dolinar jo padel z voza in se tako nevarno pobil, da je kmalu potem umrl. — V Kranju službujoči monter Frauc VVegover je padel 8. t. m. baje v pijanosti v Savo in utonil.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu) priredi dne 16. t. m. v prostorih gostilne Hausen< bichler veselico, pri kateri se bodeta predstavljali veseloigri »Ogenj brea škode" in ttBob iz Kranja". Sodelujejo tamburaši in pevski kvartet. Končno zabavni večer s plesom.
— i Akad. te!m društvo „Triglav" vGradci) je za letni tečaj 1897. volilo naslednji odbor: preds.: phil. Karol Verstovš^k, podpreds.: med. Zmag. Kic, tajnik: phil. Dav. Majcen, blag.: a>ed. Fran Čeb, knjižn.: phil. Jan. Koštjal, gosp.: iur. Rud. Potočnik, odb. nam.: iur. Mtrosl. Juvančič, pregledn.: phil. Iv. Aruejc in med Pr. Pertot, Čast. sodniki: phil. J. Wester, iur. M Senčar, med. Jek. Frlan in Milan Papež, iur. Cvetko.
— (V c. in kr. provizorno kadetno šolo v Strassu na Štajerskem) se vzprejme začetkom šolskega leta 1897/98 (16. septembra) 30—50 gimnazijcev ali reaicev kot gojence. Pogoji za vzprejem se dobe v knjigarni L. W. Seidl & sin (Dunaj, Graben) po 20 kr. Sicer je pa tudi zapovedoištvo rečenega vojaškega zavoda pripravljeno, dajati v navadnih uradnih nrah vsa potrebna pojasnila.
— (To bo uradniki) Sin c. kr. dvornega svetnika viteza Bouizia se pripravlja za politično službo pod vodstvom svojega očeta v Gorici, kar je proti obstoječemu redu. Privolilo se mu je to izjemoma, češ, da se bo učil tu — slovenski. Ta nadepoini sinko je bil v nedeljo popoludne v gle dahški kavarni; ondi je pridno zabavljal proti grofu Badeniju in proti .polnische Wirthschafta. Družba uglednih plemičev je kar debelo gledala toliko smelost tega gospođica. Toda nesrečna sreča je hotela, da je bil blizu tudi sorodnik grofa Badenija, ki je elišbl vse in bil sam priča o nečuvenih razmerah na Primorskem.
* (Madjari — turški „ bratje".) Oficijozna „Buđap. Kcrr.* je objavila sledeči oklic: „Turski naši bratje ter njih slavni sultani so nam svojo ljubezen in simpatijo tolikokrat dokazali, da je se daj, ko morale oskrbovati neštevilno svojih ranjencev in Giirotsiih rodbin, naša sveta dolžaest, prihiteti jim na pomoč. Posnemajmo torej druge uarode ter darujmo kolikor mogoče v korist turških ranjencev ! Vse domovinske liste prosimo tedaj najU'judnsje, naj bi ta oklic objavili tar prejete darove odposlali tur škr-mu generalnemu konzulu Luifi Beyu, kateri bode njih prejem potrdil ter jih oddal iia, kamor so na meo jeni*. — So H Madjari že pozabili, da je dal baš pred nekaj meseci „slavni sultan" uBmrtiti 300.000 krisfcijanov ? In k^.j nam pripovedujeta Sig* t iu Mohač o velikanski ljubozni in simpatiji Turkov do Ogrov?! — Naj bi Bbratje" Turkov poplačali rajše svoje velike dolgove., kateri so se baš vcied milenijsko razstave toh pomnožili, da čutimo madjar-ske dolgove šo v Cislitvaniji !
* (Poroka na Cetinju.) 18. t. m bo poroka princa Frana Josipa Batteubeiakfga 8 princesinjo Ano Črnogorsko. Porokr« bo vršila po grško-pra voalavnom in po evangelijskem obredu. Mladi par pojdo iz Cstinja v ltal»jo, na jesen pa v Moskvo in v Peterbnrg.
* (Duhoven je duhoven!) Pri velikanskem pokopu nesrečo.h pariških žrtev je dejal pater 01 livier v sioji pridigi tudi sledeč«: „Z*kaj ue je to pripetile, če-r.u 89 je rr.zp;o*trla preko nas ta ž. losi? Ali stro v rokah slepe moči, ki nas tepe ne vede, in katero poprašavati za vzrok bi bilo prav tako brezuspešno, kr.kor preklinjati jo, ker nas ne vidi in ker nam niti ne aaore odgovoriti? Ne, gotovo ne ! Ampak Bog ic bi!, ki ni mogel dati osah nost: tedanjega veka no bo u t ga strašuej^ega nauka, Bog je bil ki je kaznoval našo domovino. Oh, Francija je t*k ud. reo v sedanjih dueh z asi u Žila (1!) radi novih izdajstev svojih izročil. Ime Franoije je združeno z blaznostjo in nehvaležnoBtjo napram Bogu! B o g pa, ki je noče zapustiti, jo je prtmotal k pokori. Današnja nesreča je nadaljevanje kazni (!) iz 1. 1870. Ako o tem dvomite, primerjajte zapisnika tedanjih in sedanjih kuznova^cev! Povsod najdste imena: Orleanu, Loyues, Dampierre, itd. (j,ater je tu naštoa vsa nesre'na imena! !)u — „Fi-garou piš", da je napravila ta strašna pridiga najmočnejši vtisk ter da so ju ostro grajali i ostali duhovniki, zlasti pa sila užaljeni, nesrečni aristokrati. — Mi pa ne pristavljamo ničesar druzega k tej škandalozni pridigi patra Ollivierja, kakor — spo-minjajoči na govorjene in pisane besede naših „du-hovuovu ob priliki ljubljanskega potresa —: duhoven je duhoven,  bodi Že ljubljanski ali pariški !
* (Nemški oesar Vil em) se že dolgo trudi, da bi se prikupil Francozom. Zdaj je tistim dobrodelnim zavodom, katerim je bil namenjen zgoreli
bazar, poklonil 10 000 frankov, ia seveda radovedno čaka, kak utis to naredi na Francoza. Francozi so dovolj bogati, da lahko skrbe za svoje zavode, dočim je na Nemškem prav veliko podpore vrednih naprav.
* (Veliki požari.) Vas Windisch-Matrei v Tirolib, katere ime priča, da so tam nekdaj stanovali Slovan/, je te dni do tal pogorela. Ogenj je upepelil 80 hiš in vsa gospodarska poslopja ter prouzročil škede nad 400 000 gld. — V Gališki je pogorela vas Gleszczanj. Štela je 210 poslopij, a ogenj je vse uničil. Prebivalstvo je moralo iskati zavetja v sosednih vaseh.
Darila s
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Neime-novaaec v Ljubljani 2 0 kron, zbrane na fantovščini g. A. S. pri Košanini v Ljubljani. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Književnost,
— „Naša monarhija". Avstrijske kronovine v dobi 50letnega jubileja vladaratva Njegovega c. kr. apostol, veličanstva Franca Jožefa I. — Izdaja Julij LaurenČič. Nakladom c. kr. vseučiliščne knjigarne Jurja Szefinskega Na Dunaju. 24 zvezkov, a 1 krono a v. — Tako ae imenuje monumentalno literarno dalo v proslavo bodočega cesarjevega jubileja. V tem delu, ki 88 bode završilo v decembru 1898. I, popisujejo najuglednejši avstrijski zgodovinarji in zemljepisci (mej temi kranjski zgodovinar Peter pl. Radics) natančno, a jedrnato posamezne kronovine ; krasne, velike slike mest in trgov, gor in dolov, trdnjav in gradov, cerkev, palač in kopališč pa razi k gaju te kut. Vse, kar je zgodovinsko važnega, vse, kar je naravno ali umetniško lepega, eprejme se v „Naš o monarhijo". Dalo je pisano hkratu, v štirih predelkih na vsaki strani, v češkem, poljskem, v nemškem in v italijanskem jeziku. (Obžalovati je, da ni našel mesta tudi slovenski jezik; nu, pisatelj pl. Radics izvestno tudi v nemškem tekstu postavi slovenskim pokrajinam dostojen spominek ) Kako krasna in bogata je Avstrija, izpoznr.l bo marsikdo šele iz tega izbornega dela, ki nima para. Vsak zvezek obsega 12 velikih, čistih in izvrstnih slik in 12 stranij teksta širokega formata. Večjim in sicer znamenitejšim deželam je določenih več zvezkov. I. zvezek obsega z naslovnim listom ia s predgovorom 28 stranij, 12 slik glavnih mer<t Cislitvanije. Delo priporočamo vsakemu patri-jetu. Zlasti dobro došlo pa bode različnim šolam in uliluicara ter bo jako ukusan nakit vsakemu salonu in budoarju.
— .Popotnik" št Đ. Vsebina: Utrinki iz socijalne padagogne. (iX) (Brinjos.) — Formalne stopnje. (I.) M. Lichtenwallner. — Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (XXVIII.) — Idealizem in šola. (Konec.) (M. Iglar.)
Društveni vestnik. — Listek. Tutti frutti. — Pedagogiški razgled. — Razne vesti. — Natečaj in inserat
BXZa©3 SLT7"l2:©-
Dunaj 12. maja. Člani parlamentarne komisije vseh večini pripadajočih klubov in zastopniki teh klubov v adresuem odseku so se danes opoludne sešli na posvetovanje o načrtu adn si, kateri je izdelal grof Dzieduszvcki. Razpravljalo se je obširno o vseh posamičnih točkah. Načrt se ozira na unanjo politiko, po-vdarja avtonomijo in ravnopravnost, zahteva, naj se ljudska šola odkaže kompetenci deželnih zborov, in naglasa pomen cesarjevega potovanja v Petrograd kot zagotovilo miru.
Dunaj 12. maja. Legitimacijski odsek je razdelil referate o volitvah tistih poslancev, zoper katerih izvolitev so podani protesti. O izvolitvi tržaških poslancev llortisa in Mauro-iirrja bo poročal dr. Laginja, o izvolitvi dr. Bartolija in dr. Laginje bo poročal dr. Fer-jančič, o izvolitvi Verzegnassija dr. I)yk, o izvolitvi dr. Pommerja pa Wiedersperg.
Dunaj 12. maja. Adresna komisija gospodske zbornice je opoludne končala svoja posvetovanja in se sjedinila na skupno adreso.
Dunaj 12. maja. Levičar dr. Menger je poz\ul posl. Strohbacha, bivšega dunajskega župana, na dvoboj, ker ga je včeraj v zbornici imenoval denuncijanta.
Budimpešta 12. maja. Na Apponvijevo interpelacijo glede pomena cesarjevega potovanja v Petrograd je odgovoril Banffv, da se je doseglo popolno sporazumi j enje v svrho ohranitve miru.
Atene 12. maja. Grška vojska je deloma že zapustila Kreto, ostale čete se ukrcajo te dni. V Epiru je grška vojska, katera je skoro decimirana, zapustila vse svoje pozicije na turškem ozemlji.
Avstrijska speoljallteta. Na želodca bolehajo.Mm ljndem priporočati je porabo pristnepa ,.>Ioll-ove£a Seiiiiitz-praška", ki ja preskušeno domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljira 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DDNAJ, Tuchlaubcn 9, V lekarnah na deželi zahtevati je izre< no MOMj-ov preparat, BatnamovtUl b varnostno znamko in s podpisom. 5 (97—8)
tt.fr* I/.l>ornti dolnje "TfcJJ
Taiino-Chiiiin tinktura za lase
okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
■*> Jcdlua utloga <*• (90—1«)
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
1% iira<lii4»»'«a list«i.
Isvi-.il ur lili ckM«'kntivn« »Iražbe: Jakoba Sclana posestvo v vnanjih Goricah, cenjeno 2160 gld., dne 16. maja in 86, junija v Ljubljani.
Jožefa Celina posestvo v Kutcžovcm, cenjeno 1G00 gld., dne 17. maja v Ilirski Bistrici.
V zapuščino umrle Marije Koichman v Ljubljani spadajoče premičnine (razno manufakturno blago), cenjene 2U10 gld. 89 kr., dne 17. majn v Ljubljani.
Umrli so v EJubljuiii:
Dne 9. maja: Marijan* Ccrar, služkinja, 66 let, Dovozna cesta v Siferjevcm skladišču, ostarelost. — Rozalija Kihar, uradnega slugo vdova, .r>.r> let, Tržaška cesta 6t. 28, vodenica.
Dne 10. maja: Herman Jurše, lekarnarjev sin, 2 dni, Prešernovo ulice št. .r>i>, zivljcnska blabost.
V deželni bolnici:
Dne 6. maja: Julija K ari in, gostija, HO let, ostarelost.
Dne 7. maja: Marija Oresnik, gostija, 4 1 lot, jetika. — Marija Ravnik, posestnica, f>7 let, vnetje trebušne mrene.
Dno S. maja: Peter Pibcrnik. gostač, 72 let, oslabelost. — Uršula Gerdina, delavčeva žena, 33 let, pljučnica. Ivan Cimpris, kajfar, li» let, pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
Maj	JČas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 nrab
11. 12. ■	9. zvečer 7. zjntrnj 2. popol.	727 2 729-3 7327	u i 30 1-8	sr. szah. p m. svzh. ■L j«g	dež dež sneg	141
Srednja včerajšnja temperatura  1P5°, za 2-0° p "1 nomalom.
:Du.:n.ao*3l5:£i borza
dne 12. maja 1897.
Bknpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebrn . . , Avstrijska zlata renta .... • avstrijska kronska renta 4°/, .... Oporska zlata reuta * . . Oguska kronska rente 43/f ATEtro-ogerske bančne dušicu
Ci-oditne delnice..... .
London viata.   .   . . .
Kemiki drž. bankovci sa 100 ma. .
•j) mark..........
SO frank'.v........ .
C. kr. cekini...........
Dne* 11. maja 1897.
4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18*>4 po [I 0 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/,0',, zlati zaat. liati
Kreditne srečke po 100 gld......198
Ljubljanske srečke.........22
Rudolf o ve srečke po 10 gld......96
Akcije anglo-avitr. banko po 200 gld. . . 154 Tranmav-dništ. volj. 170 gld. a. v, . , . 416 Papirnati rnbelj......... 1
101 Rld	.S0    .;
101 „	80 ,
:.22 ,	65
101 ,	20
122 ,	30
99 ,	75
950 ,	—
861 ..	50
119 ,	60 ,
	65
	72
! !	52',', .
	30 .
'> ,	65
155 gld.
192 „
128 „
99 ,
k;.
80 25 25 26<V4
Globoko užaljenim srcem javljam vsem sorodnikom in zn mu ■ m tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo mojo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma sestro, gospo
Marijo Čampa roj. Zakrajšek
po kratki, težki bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče v 42. letu svoje dobe, danes zjutraj ob 11. uri v boljše življenje poklicati.
Pogreb bolo v četrtek, dne 18. maja t. 1. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Hrenovih ulicah St. 11 k sv. Krištofu.
S. eto ma§o zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabna pokojnica se priporoča v blag spomin in molitev. Za tiho sožaljc se prosi.
V Ljublj an i, dne 11. maja 1887.
Anton Čampa
(OSO) paznik pri c. kr. dež. sodišču
Potrtega srca javljamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul nal iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, tast in svak, gospod
Aleksij Dolenz
pomožni natakar
ki je danes ob 1 ,9, uri ponoči, po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajočo v 68. letu svojo dobe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnega se bode v četrtek 13. t. m. ob 4. uri popoludne v hiši žalosti, pod trančo št. 2 slovesno blagoslovilo, iu potem na pokopališču sv. Krištofa položilo k večnemu pokoju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi.
Dragi ranjci se priporoča v blag spomin.
V Ljubljani, ono 12. maja IS07.
(681)
Žalujoči ostali.
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—84)
priporoča
Karol Recknagel.
i
s firmo ^
priporoča po nizki ceni
^Kuverte
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
i
Na Najvišje povelje Nj. e. in        kr. apostolskega Veličanstva«
XXXI. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
«I©l)llRov v gotovem denarji, razdeljenih n;-. 1 IS d-.hifk<"v h 3834 preddobitki in  3834 naknadnimi dobitki v »kupnem zneskn fi(i.>.(l(MI slutili kron in 100.1) .»O ^lil. ilVHtr. velj. in sicer:
Št. 16.898.
Priporočam se vsem kramarjem, poaoatnlkom ln dragim, koji več vina potrebujejo.   Podpisani imam
jako dobro črno vino
oenejie ln dražje. Pobijal bi ga v svojih posodah od 60 do 300 litrov. Liter vina je po 16, 18, 22 in 26 kr. a. v.
(651—4; Jurij Kole
posestnik v Pulju, Via Glovia it. 42.
Izvod iz voznega reda
valja-Trnos-.?. odL 1. maja 1397, Odhod 1m Ljubljane fju2. kol).
Proga čez Trbli. (15-107
Ob 13. nrl B min. po noći osobni vlak ▼ Trbli, Tlaljak, Oelovee-rr»nv3nr.fo»to, lijubno; oes SoUthal ▼ Angsae, Ischl, Omanden, Soluogratl, iot Kleln-Roiflln« r Stojrr, Iilno, n» nnnaj vit Araatetten. — Ob 7. ur, f> min. zjutraj osobni vlak t Trbli., Pontabol, Poljak, OoIotso, Franaenal fsito, Ljubno, Ounaj; dna Bolitlial ▼ Holnograd, oos Kloin-IlniHImr v Btajm, Iiinc, r.mlojnvii'o, Plzonj, Marijino vari, Hob, Krnncovo vari, Kiildvo v;iri, PrftffO, UpUO. — Ob 11. url BO min. doiiotudna oiuluu vlak v Trbli, Pontabol, BoLjak, Colovao, IJnbno, Helatlial, nunaj —Ob 4. nrl 2 min. popoludna osobni vlak v Trbiž, (leljak, Oolovoc, Kran^ousfosto, Tijulmo; čas Solathal v Solnograd, Ijend-Gaatoln, ZoL! mi )uzem, luomoat, Biearono, Onrtli, Oenavo, ParU; čoa Kloln-RoifllnR v R.oyr, lAi:j, Bndeja-vlco, Plaenj, Marijine vare, Heb, Francovo var«, Kerlovo vara, Prajo, liipako, Dunaj via Amatotteu. — Ob 7. uri 40 min. avooor ooobui vlak v Ijceco-Kled.
Proga v Novo mesto ln v Kodevje.
Ob C. nrl 15 min. ajutraj mosan! vlak. — Ob :'!. uri 66 min. popoludne r.ioiaui vlak. — Ob S. url 80 min. avciier mešani vlak.
Prihod ▼ Ii)nbI|atio ■ iu?.. kol.). Proga iz Trbiža.
Ob B. nrl 63 min. ajutraj ooobnl vlak a niinaja vi« Amatattnn, .SnlnoRrada, Linca, Stnyra, Gmrndona, Ir<-hla, Atiuci'], LJubna, Oo'ovoj, I'. ' *, Franzomfeate. — Ob 7. url r>5 min. zjutraj osobni vlak iz Losoc-Bl«da. — Ob 11. url 20 min. dopolnili t- oiobnl vlaka Dunaja via Amitottou, Karlovih varov, ileba, Marijinih varov, Plsnja, Budojovlo, Bolnograda, hlnca, Stejrra, Pariza, Oonevo, Ourtba, Bro^enca, InomostA, /olla na Joaeru, Lond-dastoina, Ljubna, OaFovca, Linoa, Pontabla — Ob 4. url 67 min. poroltidne osobni vlak a I.ir-.j.i, I.jubua, Kolathala, Beljaka, Oolovoa, Pranzoiiafaato, Pontabln. — Ob S. url 4 mu . »vofor oiobnl vlak • Dunaja via AiiH'.otto" iu Ijjubno, Ia Llpakega, Prago, Kr-mcovih varov, Karlovih varov, I i Marijinih varov, Planja, Budojovlo, Ijiuca, Stoyra, 8oInogruda , Beljaka, Onlovca, Pontabla.
Proga iz Novega mesta ln Iz Koftevja.
Ob 8. nrl 10 min. ajutraj mnAanl vlak. — Ob 2i. uri 62 min. po-poltiJuo motani vlak, — Ob 8. uri 36 min. svečar metani vlak.
Idhml lm Ljnhljane (drž. kol.) v Kninulte.
Ob 7. nrl 28 min. ajutraj, ob 2. url 5 min. popoludne, ob 6. url 60 min. Bveoer, ob 10. uri 26 min. ivećor. (Poslednji vlak le ob nedeljah
ln pracnikih.)
Prihod v Ljabljano (drž. kol.) le Knuiiilhn.
Ob 6. url 60 min. »Jutraj, ob H. url 8 min dopoludne, ob 6. nrl 20 m. avacor, ob 0. ari t>5 min. svečer. (Poslednji vlak It Oh nadeljab ln praznikih.)
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
"H? Varaždinske toplice A,
ob zagorski železnid (Zagreb-Čakovec).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud-wiga 1. 1894. 5SU C \roa vrelec, žvcpljeuo mts,-h«iv)e, nedosegljivo v svojem delovanju pri mišični Nhrulnl in koHtenlnl v ikeiikih, l»ol< znili v •#.«!-bili in   l       <'■>> )o po vnetlcl in zlouiljeiiju kOMti,
. r.ii : l '       '"i / nil". ImiIc.-i lil V kolki itd.,
lenaklh bolezuili, pollnlh in tujuih holezulli, u x-«»a i i <■ 111S i bolezuib obiNlij, uieluirnem katitru, Nkroleljniha aiiuhftki bolezui. kovnih <llHkri«-t.i juh, n. pr. ZMimplJcnju po >.!-,« in nrcbrn nli
aviuea itd. (o50—4)
Pitno zdravljenje $JgSZ£lL.'5E&
želodvu in v pri /.'.hIi iili itd. itd.
KleUtB*ika. — Masaža.
KdruvillNČc z VNcnt lioniliilcm. celo leto odprto ; Bezdna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekiasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Sltilun zdravlčka godini, kutero onkrbiijcjo člani orkcN'.ra za->;r*'l»Nk«> kr. opere.  Pleane zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan otnnihus poste. Tudi so na razpolago posebni vo/.ovi in se je zaradi istih piej obrniti na oskrbnifitvo kopalilfia
Zdravniška pojasnila daj« kopali&kj zdravnik <Eokt«»r .V. I.oii^hlno. — Prospaktt in brošure razpošilja zastonj
;„ Po5t„tou prosto oskrbništvo kopaližta.
Razgflas.
(679)
1 dobitek	z ir>o.' 100		kron v zlatu	=	L5O.000	8 dobitkov po 17f>				goldinarjev	— 1.400
1 n	e	16.000	kron v zlatu	bes	L&.000	14	n	r>	160	f)	2.100
1 „	V	fvOOO	Soldicarjov		.r).lHiO	18	n		100	n	= 1800
1 p	Ti	4.000	n		4.ono	28	n	n	75	a	2.100
1 n	n	8.01 H1	n	=	.'{.11(10	52	a	7)	50	n	2.000
1 .	n	iž.uoo	n		2.000	96	n	n	30	n	2.880
1 i	t	1.800	n	=	1.80J	no	n	n	25		1.250
1 ■	p	1.0CO		-	l 600	182	a	B	20	it	B.640
1 -	n	1.800	n	-	1.300	584	n	a	16	n	8.760
3 dobitki po		1.000	a	.-	3.000	3.r)0	t>	71	12	rt	4.200
4 .	s	fiUO	n		2.000	t.850	n		10	n	13.500
4 „	n	yoo	a	=	1.200	ti(!0	n	rt	7	n	4.G20
4 „	n	200	n		«00	4.400	n	n	6	n	= 2b\400
Srečkartje bode nepreklicno dne 10. junija 1397.
J^il-O^K'Ja, A oljJL 53 gjfld. il. "V.
Srečke bc dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I., Uiemcrgasse 7, v loterijskih kulekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.   Nacrti srečkauja za kupovalce srečk brezplačno. B4F~ Brežke ee ca.opočlljcx]o poštnine prosto. '«BBy
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
23'J~(5) oddelek državnih loterij.
Radi mestne regulacije bo c. kr. višji geome-ter grosp. Teodor B e r g e r te dni nekatere dele mesta na novo zineril.
F. n. g g. posestniki zemljišč se zategadelj opozarjajo, da v ta namen postavljena trigometriška znamenja in signale puščajo nepoškodovane, da dovoljujejo dotičnim funkcijonarjem pristop na svojo posest in dajo tudi eventuvalna pojasnila o svojih posestnih razmerah.
L j uhlja na, dne 6. dan maja 1897.
stavbinsko podjetje in tehniška pisarna za oskrbljevanje z vodo, za plinove, kanalizacijske in kurilne naprava.
Dunaj, XVIII.    Praga, I.   Budimpešta, VIL
Gymuasiuni8tra8S0. Kraljcdvorska ulica. Itosengasse. Vzprejemljemo iiriprHvlfHluu «lelu, occnjevnn|», profektucije in BtavbiiiNko in rsiicv za VHuker^ne nupruve zu oMkrblfe-vitnje z vodo, kukor tudi instulnc<i|e za meMta, ob<3in«>, po-Ht'Ntva, i«»varue, nnprave za odpravo železa iz žclcziiatib vod. E£opaii)» it. Kloboko za vodo, vodnjake na vsako Klo-bino. 1'roMpcktu in KlavbluMko izvršitev kanalizacij, pri-priivljjaliia dela, proicktovanja, oeenjeiaiuja itd. pod na|-kiilau£iieje*iiui poboji. (U77—1)
Veliko
zalogo
priporoča
J. Soklič. m
JOSIP RE1CH
< likanje sukna, barvarija^
1 in kemična spiralnica > 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 k
J se priporoča za vsa v to stroko spada-
2 \n) joča dela.
*< Postrežba točna. — Ceno nizka, r* ^r^ajr    ^ -v ^£
J.PZor AlOJZij EfjaVBC J.'zor
(is)       čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarska ulioe št. 3
priporoča se prečast. duhovIČini in slav. občinstvu za obilno naročRvanje lvzno- j«, vrstnib O k) U vn I« katera izvršuje ceno, y pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m od najfinejše do najpriprostejfie oblike. Mere sc shranjujejo, Vnanjim naročilom *" naj se blagovoljno piidene vzorec. «■
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <25>
lasti rga i/.delka za dume, ^onpode in otroke je vedno na it bero.
Vsakerlna naročila izvršujejo se točno in po niski osni Vsa mero k«' shranjujejo in sasnsmennjejo. Pri zunanjih na* ročilib blaa/ovoll naj savsoroo vposhstl.
aTWW¥aTtyWW%TWa7WWaTWaytTirwW¥Wl^l
m
Hugon Ihl
v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga
suknenega in manu-fakturnega blaga.
I TTOTvaBaaaM .\^»tjsis«w*w^
>:
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov
J. S. BENEDIKT
ina   I Mihliano   Pri „preilici 1830.      L-JUUlJclIld,   pri krilu".
Stari trg- št. 1 ©. 26
Prekujjovalcom tovarniške oene. Ceniki se pošiljajo brezplačno.
Sna § \i
B |,
Brata Hbarl Š
^ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. f
•j Pleskarska mojstra c kr. državne in fi £ i   kr priv. južne železnice. S
P Slikarja napisov, j
j    stavblnska in pohistrena pleskarja. £ 1 Tovanm za oljnato barve, lak 7 in pokost. (34) S
r Zaloga   orltf«ni*lii«'KA U«rbo!Iu«'|*». ^
v Maš :oba ss konjska kopita in usnje. * ii' +^Ji_>*<' '^*->*i-v -»^jv^*"*^.*. vrla
**-
izvrstne fatpone, nojboljši izdelek
n ti J o o n o t o pri
ALOJZIJU PERSCHE
Pred škofijo 22, P"l<r meiin« hiie. . nsj&rč^rsj^^^iEirsr^JsrsLiiEia
I Puška r in prodajalec bicikiov.
V Ljubljani Selenburgove ulice 6,|
H Najbol.1*« urojona
^ delavnloa ;a popravljanjo t. lcl 1:1 o v ln šivalnih strojev TMtr
I Največja izHer najnovejšega 1
j svilnatega blaga j
ersto in barvaatOf t za €•€'!«■ obleke in i»iu««', priporoča po najnltjtti eeuab (35)
Alojzij Persche
j Pred Škofijo 22 poleg mestne hiše. j
I Pijte domači likdr j
	iz planinskih zelišč	
•9TrigIav' i       m .lol.ro voljo vsbujlt.		i i | (86)
	Klauer   ■ L-ubljani. |	
I-vsir^irrs, Tori.!
Sobni slikar
Poljanska cssta 72
lzvriujo vaa v to  stroko spadajoča dola, kolikor mogoče po
Diftjlb oenah.
(28' Za uknsno ln trpožno delo se jamči.
Naročila pismenim potom: Moste it. 33. '^BHi
! L Sobni slikar
•j Moste 33
/a«|
6
Tovarna pora
a«at
J. J. NAGLAS
(20)
Ljubljana
i Turjaški trg štev. 7. ?>l__-- ——
rti
at)   v V<»<lma4ii it« :i
priporoča p. n, občinstvu, zlas.ti po sestnikom konj m vozov, svojo
_ izdeluje vsa v to strokn spadajoča dela, £ tj posebno priporomagg.hiinim posestnikom 5
'Z   vezi !z.a. sia-vbe J
£ ter jamči za doliro delo in točno potrežbo. 3
Savna      \/ n*Lm nLa
Ljubljana, ^un;ijskn cosfa st« S»».
Torarnlška zalega <£^-
šivalnih strojev ,^C>^
ffiV^r*:'?-^'  Ceniki zastonj in franko. , .'■•-•>--;.;.
(•22)
HENRIK KENDA
HCeneni lepi klobuki za dame.
Vodim sadnje novosti.
i'   prt%\ I . ii
se urno in prav po ceni. L     Mmlui ionall UnuU in zastonj.
LJUBLJANA.
Iga. Fasching-a vdove kliucavničarstvo (:{7)
m
Poljanski nasip št. 8 (Reiehovi lii^a)
priporoča svojo bogato zalogo
štcdilnih ognjišč
na|priproateJilb« kakor tudi im|H Uf|ilbt /. loltO  medjo  ali mesingom montiranih sa obklade s pečnioami ali kahlami, Popravljanja h Uro 1» po ooiti.   Vnanja naročila se hitro izvrsč.
Darila za vsako priliko! Fa^iii. Hof f mann
urar v Ljubljani, Dunajska ce-sta
priporoča svojo
največjo zalogo vseh vrat
ur
alatih, srebrnih, la tule, jekla in nikla, kakor tudi
stenskih ur,
budilk in salinsklhur
vso   le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v aten-skih urah vedno v zalogi. 8U Poprave se lavriajejo najtočnoje. 'UM——-----.....-----
Anton Preisker
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št, 16
priporoča SVOJO veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivili havelokov itd.
01>l«,>lt*> itif-i-i so po najnovejših u/.orcih {n pO najnižjih
cenah solidno m najhitreje i/.gotovljajo. (3u)
ft±±±±±± + ±± + ±±±±±±1:*.±±±*±±±*L t.ttin^ttttttti»*ti.tiAtit|«
			
			
3W ' agg			Ka
(3S)    Ivan Škerl | Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani j   Izdeluje in popravlja
/ šivuliii' (-;ii-i>io in VOlOOi" »i 1>«»«I«» ter se priporoča p. n. občinstva T za izvrSevanje v njegovo Htroko spadajo« >  čib del in popravkov po najnižjih cenah.
H   Vnanja naročila se točno izvršujejo. __r i v k ►-cag^---ta a
puškar a" I ^ j ii»> 1 j ;i ii i
Židovske ulice st. 3
priporoča svojo bogato zalogo oro/j;j       lov in osoPmio var-noMd. streljiva  in iioh-rii-Mrin /a lovce* (31)
Popravki se Izvršujejo v moji delavnici.
m
»f
•„« ^>      •      w ^ •:>v>. (
r
1
i i
i
» H   1 >t?tt 4JMT
I_i3"u."tol3st3^.£».. Stari trg" cj,t&~v~. 1. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vbakovrHtni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne nIhuiio-resilice  in nalali!«slce,  katere se dobivajo vzlio njih izbornosti ceno. (32) Ceniki --rto^J in poštnine prosto.
> v Ljubljani, na Starem trgu St 21
postresa točno z   najraznovrstnejslml štirikrat na dan svežimi, uknsnlml, zdravimi ln slastnimi
i v slaščičarski
(39J     pekovski obrt
apadr.Jočlml izdelki. ^ Ta je dobiti vsak dan
$ domačo potvioo, vseh vrst kruh 2 na vago. ržen kruh in prepe s      čeueo iVanille Zwiebackl.
Budejeviško povo
5v3cai
viNtfaiiovl.jriic leta fl?95
priporoča v sodcih in steklenicah izključna zaloga
,678—1).
Odo Pammer-ja zal©"]   pi¥a? zarije Terezije cesta št. 2
Pisarja
z If»po pisavo vzprpjm*m takoj.
Dr. Valentin Krisper
(669—9) advokat v Ljubljani.
Pri izdelovatelju voz Ivanu Ban-u
Dunajska <eata št. 25 ((366—1)
Brear, Štefani !oz in Mm.
Hiša z vrtom
v Ljubljani prcc3_a, se  iss  proste rolsre.
KjeV povo npr:ivnistvo „Slov. Naroda'
[670—1)
poštna odpraviteljica
isća službo začetkom junija ali julija. - Več pove iz prtjazuosti npravniŠtvo „Slov. Naroda", [678—9)
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujočt mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri :
anemiji, klorosl, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. iMtuo B«lrMvlJanJa uj»nraiiiju a« >K««r.i salo lato«
Zaloga v vs»di trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
oncegno
Južno Tirolsko,
postaja .ii.'s ikiunlic lalaanlee«
I"4 Ura oddaljeno od Tridmtn, mineralna. Motni*, iii»cn * atopalj. popolno •<■-■ » * itfnj« r. turalo
i lelil ri'1 .■!•>* |» j lil t*sn >. •* .   /ilr.nlinu ;!'inni-|il,n
Višina nad morjem Bito metrov, prekrasna tega, zasedena od vetrov, d UMA, mb trak, brez vsega prahu, stalna tempe* ratara IS do 22 stopim. ZnmvillAve prve vrste ■ ohSir mm lepim p*rkom, prekrasen raagled na dolomite, 200 soli za tujce, obedovalnice In bralne sobe, sdraviski salon. Povsod električna ras^vetljava, adraviika godba, lawn-tennis. Senčnata itprebajalilca, lepi izleti. Sezona maj - oktober. Prospekte* iu pojasnila daje ft&OpnllMco ravnati*!jBi%O v Ronoagnu, ^ft7f> 3
Za trgovce
(v provinciji solidna denarna sredstva tam, kjer se gre za prepreftenje tožb in eksekucij, vzprejemajo se terjatve, e tem se prihrnnijo pravde. Nikakersnn naprej plačevanje. Noben riziko. A. L., DnnaJ, III 3, Kegelgasae 10 A., vrata 1. Adresa naj se spravi.   Zaupnost dokazljiva. (617 — 3)
Učenec
kacih 14 —15 let afcar, s« ifiče v trgovino z mešanim blagom Vzprejm« se do (Ine I. junija t. I. pri Iriifeti Brna*n v HpoilnJI I<lr!|l. (676—1)
Gotov viepobi
imajo akosenti In visoko fiialaua
Kaiserjeve karamele iz poprove mete
najbolji! prpomoftah pr< t' itom-mUmiJii Minili, lmlcnjii   /elodca   iu mIuIiciiiii
pok v ur|eiienili   želodcu, pristne v za vojčkih po 20 kr. (8147—19) Zaloga v LJubljani:   Viljema  Mayer-Ja lekarna,   Marijin   trg-   ln  Mr.   Pil.   M. Mardot-achlaeg-er-Ja lekarna, Prešernov trg1.
" F. P. Vidic & Oo. v LJobSlarii
ponujajo |>o :i .»} n i i i \\\ cenah vNitkoUoii ni u ožino
zidarske opeke, zarezane opeke
(izdelana »z najbolju znane Vrhniške glin*) z zraven spadajočo
stekleuo zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
Koma i^-o«^ iiient
3Dovšk:i Poitland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. M Itf a j ni ž j e cene!!! n»; i,. O
je
VHiiiinfakturni* zaloga Igrane* 3 ranKerjevc* kon-liiirs.iii* niusr v Itniiiju. noiIiio <rnjoii{» na 15?** *m  l4r.   in v iito bonkurzno mano apadajoćt*, lavraiJno zarobljeno iti na •£7*€» ivli!. ."»1 ki*, cenjeno lai:«ini fa I* i n vn o   l>la£0 — zadnje imenovano s zučaanim pridi ikom pridobljenih zastavnih pravic — se proda
on bloo.
Kupne ponudbe z 10°,„ varščine od cenilne vrednosti naj se dop^šljejo
do vštetega 10. junija. 1897.1.
podpisanemu oskrbniku konknrzoe mase — in sicer xa v§akn vrsto* l»lii*fn |>o*<»lMkJ.
Pn oskrbniku konknrzne mase si vsakdo zamora ogledati na prodaj
postavljeno blago.
Odbor  konkurznih upnikov se bo izjavil ilo VŠtctOgA  fl»* Jll-
ii3.jn 1. ali in katero ponudbo da aprejme. L^-ta ima pravico od-
kloniti tudi najvifijo ponudbo, čh mu ne vgaja. ue da bi moral za to povedati kake vzroke in sme o bl;-gii drugače ukreniti.
Konkurzna masa ne jamči niti za kolikost^ niti za kakovost blaga.
Kupu; ima takoj, ko se mu naznnni, da je Sprejeta njegova ponudba, blago plačati in prevzeti.
Kranj, dne 8. m&jnika 1807. 1.
(658—8)
Dr. Valentin Stempiliar
o<kibiiik konknrzne mase.
ur ar v
am      x'tiii ^ uueii urar
Mestni trg* štev. 25, nasproti rotovžu.
Ljubljani
'VI O
'S rt
o
rt
(D O ■"""3
<pa>^
Pozor kolesarji!
„St37Tia"-kolesa
znana dosedaj knt iin< l»oJ       in uu j i> 11 j u »m«-j si».
pridobila so JetoR na|vcS|a DOVOatl in zanimanje postalo je zares veliko. Knt glavni austopnlli /t* Urniijnko priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše Tndi imam v lalogi prav dobre izdelke iz (Irupili tovarn, kakor «1 anajalc« ln nngl««Mke ,fKorlr** po nenavadno nlaklb eenab.
Radotoljno zamenjavam tmli nora kolesa s starimi. ^
Usojam si slav. obftinstvo poacbno opozarjati na svojo im j \ <-<■ i<» xaloK«»
žepnih in stenskih ur, verižic, prstanov, srehrnine, zlatnine.
V m i* popravila       rsc sr lučnu In ct*no.
K svoji trgovini pridružil sem So kot novo zalogo   «wi j 1» i; i j sr
šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje.
V zalogi imam najfinejše Izdelke po jako nizkih oonah
z jamstvom.
S.
O CD
c—i. CD
P
Ls
o
CD
Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši
katera vzprejema in izdeluje van, tndi iinili:n-j-u poprttviln kole« In bivalnih Htrujov. (458—11)
Eslolani otvorit hodom tudi s t. aprilom t. 1. IzVcžballšče ali šolo za učenje kolesarstva
katera bodo VNakemu novemu naročniku broEplaciio na razpolago.
Priporočam se za obilen obisk najtiljadnej&o »Pf
"brezplačno rxa. razpo: ago. "^WB *
^iNToTri cenilci e<
i asapa
psa
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip M o Hi.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".