Št. 73. V florid, v soboto dne 13. s^|>touil>ra 1902. Letnik IV. ¦» ¦—•——* ——¦¦¦' ¦'— l/.li;ij.i vs.ik lor«*k in sohoto v IimIiiu ob 11. itri |n-«*!¦¦ |n)šilj;in eeloh'liio S K., |)(tllclii<) -S- K. i'1 cflillt'luo 2 K. I'roUHJii si1 v (iorici v Inliakaninli S c Ii w Ji r z v Soi.rkih iihr.ili in .1 *• I - l«rsitz v Nunskih uücali po K vin. GORICA (Zjutranje izko-nemške^a spravnega vpra- ž?nja in dotičnih čeških zahtev so dale raznim poljskim listom povod za razmo- trivanje vprašanja, kje naj se sploh vršt; tP spravna pogajanja. Ministerski pred- sednik Koerber je, kakor znano. že po- vabil češke voditeljft na dotične pogovore in se ti vrše bržkone takoj, ko bo na^a vlada popolno zadovoljila Szellovc vlado v zadevi nagodbe. S tem načinon reše- vanja spravnega vprašanja so pa pred vspm nezadovoljni Poljaki. V njih imenu govori sedaj ,.Gazeta Narodowa*4, ki piše mej drugim to-le: ,.Mi Poljaki imarno tisoe razlogov za to, da skrbimo z vsemi silami, z vsem vplivom za to, da se okrepi konstitucionalno legalni položaj in mir v državi. S tega stališča pa moramo delati na to, da se sporna vprašanja. od katerih je odvisna edinost parlamenta in parla- mentarizma. ne rešujejo izvenparlamen- tarno. v zaupnih kabinetnih doeovorih. marveč javno v parlamentu. Mi torej ; kratkomalo zabtevamo, da ee kmalu snide 1 državni zbor in prične takoj reševati ta sporna vprašanja... Vlada naj parlamentu prepusti odgovornost, če ne more najti nikakega izkoda iz labirinta narodnostnih zahtev". S to mislijo se strinjajo tudi nekateri drugi krogi, ceprav ne morejo dobro uvideti, da bi se pojavile pri re- ševanju res manjše težkoče v parlamentu kot v zasebnih pogovorih, a obenem tudi vprasujejo Poljake, naj Ii velja to samo o češko-nem^kem spravnem vprašanju in ne tudi recimo o agrarni stavki na Poljskem? Mlrovno sodlšče v Haagu. Ob znani mejnarodni mirovni kon- ferenci ustanovljeno mirovno sodišče v Haagu je dne 1. t. m. prvikrat prižlo v položaj, da razsoja o neki preporni za- devi. Razsodišče se je sestalo na željo L1STEK. Danilo Gurč. Malorusko spisal Marko V o v i o k, poslovonil v C v e I k o. (l)ulji'. Že izza mladih nog je bil sirota: mati mu je umrla mlada, a očeta so mu ubili v vojski. — Pripovedovali so stari ljudje, da je imel tudi* še sestro, krasno mladenko. in ta je vzljubila Ljeha, a brat niti tb=a vedel ni, temveč vedelaje samo stara ena, ki je živela pri njih in ju odgajala. Zastonj je starka opominjala Katrco; devojka ni slušala. In ko ni bilo brata doma, je uäla z Ljehum na Poljiko. Pride brat domov in vpraäa starko: „Kje pa je sestra? Zakaj mi ni prišla naproli?" On je tako Ijubil sestro, kakor svoje rodno dete; vedno je samo mislil: kaj dela Katrca, s čim bi razveselil se- strico, s čim ji postregel. Vpražal je on, a stara j« zaplakala, pa reče: ,.Nikdo ti ne Lude hodil vec na- pruti, tnoj sokul jusni, raze» meno starice". „A kaj je? Kaka nezgoda? Kje je sp csa?" Starka mu je povedala, kako se je Katrca zaljubila v Ljeha, kako ni poslu- šala njenih besedi, ni prošnje ni grožnje. „Včeraj", pripoveduje starka, „proti večeru je prijahal konjenik, ona je izišla, a jaz sem pohitela za njo. Ali: mlada je, pa je brže odhitela, kakor jaz. Vzel jo je v naročje in izginil. Samo to sem videla". „Ni Ii to tisti Ljeh, kateri je bival na Maksimeinovi pristavi ?" „Da, tisti je, moj golob! Kamorkoli sva šli, vednp je nama hodil pred očr'. Ničesar drugega ni rekel Danilo. Bled kakor platno je uprl oči v tla in se zamislil. In reče: „Z Bogom, mati!'' „Kam greš, moj orel? Ostavljaž me zli tugi in žalosti! Li kmalu prides?*' „Skoraj se vrnem". „Zasedel je konja in odjahal, a ni ga bilo dva meseca. Starica pa pogleduje odkod pride, ter plaka: „Ilranila sem ja, odgojila in sedaj übn izgubila!'' Naenkrat, nekega večera, zaropota ! na dvorišču; izide starka, a Danilo pri- vezuje konja. „Oj, moj sinko, cvetek moj! Kje si vse bil tako dolgo? Nisi Ii ničesar čul o sestri? Kje je ona moja ptičica? Kakšno srečo ji je dal Gospod?'' A on molči, niti dihljaja iz ust. Peljala ga je v hišo in se prestra- šila: tako se je spremenil! „Moj Danilecko, kako si to strašen. Če nisi bolan? Te je Ii pot tako utru- dila?" „Truden sem!'' reče. „Hočem malo počiti'1. In mrk je, jako truden. Postala je starica kraj njega, vse tiho, in izide. Živita vsak zase. Danilo niti ne spomni ne sestre, kakor da je nikoli niti bilo ni, a starka je v veliki skrbi in reče nekdaj, težko zdahnivša: „Kje je zdaj moja mila Katrca? Samo da bi mogla videti mojo miljenko. Kako ji je v tujini?" Danilo se drži, kakor da ne sliši. „Danilečko, mar si hud na sestro, mar ti ni nič ža' po sestri, ker se niti ne spominjaš na bedno mladenke? Brž ko izpregovorim o nji, odideš hipoma iz hiše. Kolikokrat sem te že prosila. da pojdi ter jo poišči, kje je... Morda jo je oni Ljeh ostavil; morda se nesrečnica kod drugod muči, pa se boji se vrniti. Mar hočež zapustiti svojo rodno kri lju- dem v zasmeh?" „Ne vznemirjaj se, starica! Tvoja Katrca ne bode nikomur v zasmeh''. „A kje je? Kje je? Ti si jo vidi>l?%< „Moli za njeno dušo !>( „Bože moj, Bože! Tedaj si ti svojo sestro s sveta spravil! Katrca moja ne- srečna! Propalo je tvoje življenje kakor makov cvet! Danilo, velik je tvoj greh!'' „Dosti"', reče, „žena; jok ničesar ne pomore". ,.A kje je on?" „Vprašaj črnega vrana, koji mu je kosti obral!" IV. Tak ženin je bil Danilo Guru, ki je prosil za Natalijino roko; a Ivgi ni bilo na drugim, kakor bogati zet. Nesrečna mladenka, kakor da je strela udarila vanjo. „Mama moja", piaka, „ne pogub- ljajte mene mlade, ne suite me Gurču. ameriškrga predsednika Roosevelta in bo razsojalo o razporu niej zveznimi drža- vami in Meksiko. Povoil razporu je ilala tale zadeva. Ko je Kalifornija še pripa- dala Meksiki, polastil se je predsednik Queseda v donarni stiski kalitornijskega cerkvenega piemoženja. Zato se je pa Meksika zavrzala, da izplaeuje kaliforni- ški duhovačini primerno rento. Tej ob- Ijubi je bila Meksika lako dolgo zvesta, doklor Kalifornija ni prešla v posest zeznih držav. Nuva vlada pa ni hotela nič slisati o ohljuhi predsednika Qjoseda. 1 Kahforniška duhovščina se je obrnila P nato do nieksikansko vlade, ki jo je pa zopet udvrnila z izgovorom, da nad Ka- lifornijo gospodujejo sedaj /.vezne države. Po obi's'ranskriu dogovoru se sedaj re- šuje tü pereee vprašanje v Haagu. Za razsodnke si je odbral veak del do dva moža. Ti šlirje razsodniki si izvolijo pe- tega člana kol predsednika in tekom 30 dm morajo izreei kunečno sodbo. l\) preteku osmih dni sme ena ali druga stranka zahtovati revizije. Kmetskl upor v Italiji. V Candeli blizu Loggie se je pred- sinočnjim uprlo 400 kmetov svojirn mo- gučnim deiodajalcem, ki nisu hoteli ugo- diti njib zantevi pu zvi^anju place. Vpri- zoriii so kineije najprej stavko, poteni pa zaprli vhod v kraj, da ne bi doh»jali delat zunanji Ijudje. Prvi poziv orožnikov jo bil brezvspesen. Kinetje so jih napadli z različnim orodjein. Na poziv je potem došlu vojaštvo, ki so je knietje sprejeli s kamenjein. Dvema vojakoma so izlrgali iz rok oružjo ia je bilo več* ranjenih Vojaki so j>Ii streljati na množico in pri tern ubili pet oseb, deset jih pa ranili. Mir je zavladaJ v kraju sele pots«, ko je (iošla nova vojaška in orožniška po- moe. Bilo je pnjetih več upornih km^tov. Tako je poskrbela uprava za zatiranega kmela ! Buri In Angleži. Minuli tedea 30 se burski voditelji podali v Londonu k ininistru za kolonije C h a ni b e r 1 a i n ii in mu predložili svoje -/ahteve, ki so: Popolna arnnestija za vse britainke podanike, ki so se udeležiii južno 'friške vojne; jednaka pravica za angL-žki in nizozemski jezik v soli in uradu; izpuščenje ujetnikov, ter odškod- nina za vse izgube v vojni. Ckamberlain se je buje zavzel ko je zuslisal te pred- luge, ki da so v nasprotju s pogoji ob sklepanju iniru, kakorsni so mu bili pred- loženi. Vsled teh zahtev Burov se je I ustvaril nov položaj, ki utegne irneti ne- ljubih posbdic. Buri so verjeli Kitche- nerju in Miluerju, a ker se od vsebjobljub : ne izpolni niti .jedna, so stavili Buri točne zahteve, od katerih izpolnitve je odvisen mir v južni Afriki Domače in razne novice. | t Ivan vitez Nabergoj. | V sredo dopoludne se je hipoina raznosla vest da je umrl na Proseku vo- ditelj Lržaških Slovencev Ivan vitez Nabergoj. Da je la vest silno potrla tržaške Slovence, je samo ob sebi umevno, ako se pomisli, kaj je bil Nabergoj Slo- vencem Trsta in okolice v narodnem oziru Ivan Nabergoj se je porodil na Proseku dne 28. ma.ja 1835 in je dovršil zdaj blizo 68. loto svoje starosti. Razrnere so tako naneslo, da Nabergoj ni dovršil nego •loiiHčo ljudsko šolo; a njegova duševna vsposobljenost, katero je prinesel se-boj na svet, ga je skoro dvignila na visek narodnoga zastopnika. Leta 186f> je bil Ivan Nabergoj izvoljon v tržaški mestni zastop t*'r je ostal kot mestni svotovaloc ct'lih 3b let. Tu se je tako možato pote- goval za praviee svojih volilcov, da s^ mu poverili zaslopstvo v državnem zboru I. 1873. Svoj državnozborski niandat je izvrševHl do 1. 1897, katero leto ga je izpodrinila brozobzirna gonja tržaške lahonske klike. A svoje dolžnosti kol narodni zastopnik je izvrževal tako neu strasno. da si je nafcopal vroče sovrastvo pri nasprotnikib, a brezmejno Ijubi'zon in zaupanje zavednih tržaških in okoli- eanskih Slovencev. Ako bi se hotelo vse Nabergojevo delo za blngnr tržažkih Slo- vencev popi^ati, napolnilo bi se knjige. Koliko fhodov, koliko politično in gospo- darsko važnih sej se je vršilo pod Na- bergojevim vodstvorn, vse to ve oni. ki je spremljal vse delovanje tega moža. Nabergoj se ni strašil ne grožnje no huj- skanj nasprotnikov, — da niti za svoje živlienje se ni bal ko je älo za to, da nastopi za po.šteno slovensko stvar. Saj je bilo I. 1899. ko je zadnjikrat prišel v Iržaški rnestni svet, da je najeta druhal z ijaleri.je metala okna in svetilke v zbor- nico z nanienorn. da stori kaj žalega toli sovra?.(Miemu Niihergoju. Po letu 1897 mu je sicer b1 lezen zabranjevala delati javno v prejšnji ineri, a še potein je stalno sodeloval na vseh naivdniii uslanovah. Nabergoj je sousta novljal polit. drustvo ..Edinost" kateremu je bil preds-dnik dolgo let; tudi je so- ustanovljal slovensko kmetijsko dpužbo, tržaško slov. posojilnico in bil solrudn'k pri mnogih društvih. Ali koliko je bilo vredno Nabergo jevo delo zn občni blagor, je pa najbolji dokaz to, da mu je cesar podelil vitežtvo Fran Jnsipovega reda. Dolgoletne borbe paso neustrašnega junaka v narodni borLi vend; rle utrudile in ulrujen je v sredo zjutraj zatisnil svoje oči za veke. Nabergoj je bil tržaškim Sloveneom zvezda voditeljica, a vsem Slovencem uzor pravogH, čistega rodoljuba. Danes ko krije Nabergoja hladna gomila, pa kličemo z osirotelirni tržaškimi Slovenci: Blag ti bodi spomin, plemeniti bo- jevnik za najsvetejša naša prava! Večna luč naj ti sveti! Pogreb pokojnega vit Nabergoj a se je vršil všerpj dopoludne ob jednaj^t' uri ob velikanskem sijaju. Občinstva je prišlo iz vseh krajev ogromno št^vilo, zlas'.i so se pogreba v impo/antnem šte vilu vdeležili Slovenci iz Trsta, izlasl.i prijatelji in znanci Nabergojevi ter nje- govi politični sobojevniki. Došla sla iz Ljubljane tudi državna poslanca dr. Fer- jančič in P o v š e, potein isterska zastopnika S p i n č i d in M a n d i č .^a (?robu sta govorila Spinčič in dr. Fer- jančič. Vi s Prosek je bil v žalnih zastavah. Tizaski niimestnik groi («oess je sei na dopust za dobo 12 tednov ; nadomestuje ga dvorni svetnik na namest- ništvu vitez Schwarz. Za „Šolski Dom'* je došlo na- šemu upravniätvu: Ostanek darovanih voncev ranjki Franeiški Bbižica 16 K. Predsedništvu je došlo: Jo->ip Ivan- čič, profesor v Gorici, za prvo ustanov- nino še 94 K, za drugo ustanovnino 200 K: dr. A GregorčiO v Gorici 10 K; „Nar'nlna tiskarna*' v Gorici 20 K. Srena hvala! l'ilirl je le dni v Komnu g nad- uc'itelj v pokoju France B unc v 72 iHu svoje dobo. Pokojnik jo učileljeval dolgo vrsto let v Karunjnh; poiern v Nabrežini, v Komnu in na/adnje v Škrbini. V po- koju živel je v Konmu. Pukojnik je bil oee c. kr. okr so|. nndzornika v Pa'inu, na lučitelja v Ooliui in c. kr. sod. pi- sarniAkega oücijala v Komnu. N. p. v m.! Voi'i'nii trjjovski toi'aj. — Da se vsaj nekoliko odpornore v Gorici vedno V(>c st» uglasujoči potrebi pu stpokovno izobi'až<»nem trgovsk(Mti o-sobjii in da se ob enem tudi trgovskemu osobju panudi prilika raiširiti svoje strokovno obzorje, I sklenil je „Šolski Dom" otvoriti letos z d n e in 2 0. s e p t e in b p a v e č e r n i i r g o v s k i t e č a j. Za uono iimc se je pospeeilo pridobiti gosp. Svetoslava P p e in r o u, čegar resnost in strokovna izobraženost je v Gorici dovolj poznanu, da jarnci za uspeh tecaja. P r i g I a s i t i s e s m e j o I o 1 i k o go s p o d j e, k o I i k o r gospodične. Ce se oyla^i vcrje štcvil ) gospodiöen, se t'»Oaj loci in bodo imole gospodične poiik v popoldnevnih urah. Zt pokritje stro.škov se bodo pobirala zinerna šolnina, kalera se ubožnejš.in obiskovalcem te- caja zuiža. Punk hole olnegal t r g o v s k o r a č ii n s t v o, t r v o v s k o dopiso- v a D j p, in e n i č n o in t r g o v s k o p r a v o, j e «1 n o v i t o in d v o j n o knjigovodstvo Nataiičii' učni načrt je mogoče videti »oliko pri g. Premrou v „Centpalni p"»sojilnir»i-' kolikop v ,.Sol- skem Domu-i kjer se sprejemnjo prigla- sitve k tecaju od danes dalje do 20 sontonibra. Poučevalo se bo po trikrat na teden, vsaki krat po dve uri. Uditeljstvo iu strniika „Soee". — V zadnji številki nasega lista smo to- rej ppiobčili uradni popravek c. kp. okr. šolskega sveta za goriško okolico, ki se bavi z dopisom „z dežehv', katerega smo svoječasno priobčili v svojem listu pod nastovom „Naši U'Mtelji in ^tranka „Sočcv1. Dobili smo od iste strani kak >r ome- njeni dopis zopet pri-cej oMiren članek. ki se bavi ¦/, uradnirn popravkom c. kr. okr. šolskega sveta. V tem članku je napisana kritika uradnega popranlh uzrokov pa tega članka ne objavimo. — D,i pa gosp. dopisniku vsaj deloirut vstrt'zeino ter da zvedo o tem kar poroča dopisnik, tudi kompe- tentni krogi, poslali smo jeden prepis g. deželnernu poslancu in zastopniku de- želnega odbora v deželnem šolskem svetu prof. Berbuču daga porabi na pri- mernern mestu in na primeren način ; drugi prepis članka pa smo poslali pred- sedniku c kr. okr. šohkega sveta viso- korodnemu gospodu grofu A t t e m s u, da se z njegovo vsebino seznani. Prvi dopis pa smo objavili zaradi tet^a, kor dobajajo tudi nani vedne pri- tožbe o postopanju c. kp. okp. šolskega sveta in posebej še pritožbe o postopa- nju c. kr. okp. šolskega nadzornika g. Finžgerja z učitelji. ki ne pripadajo „Socini"' stranki. Po^ebno se nam je zdela popolnoma opravičena opazka v dotičnem dopisu, da je namrec „Sočina" slranka v nekaki dotiki z okr. solskirn svetom, ko je vetidar „Soča'( sama več- krat pisala. da so n j e n i s o m i š 1 j e- n i k i g o s p o d a r j i v okp. 3 o I s k e m svetu ter da se niinajo n a p r e d n i u č i t e I j i niöesar b a t i, — ne da bi bil c. kr. okp. šolski svet keduj p o- pravljal to „Snčino" pisavo ! Da sloni U:ko očitanje na ruikaterib dejstvili, v doka/ nam je irneiiovanje imdučilelja za iM.ien, dasiravno jo bil mod prosild nöitelj v ^ln/.bi deset let starejsi od onega, ki je bil imenovan; dasiravno je bil ta učitelj v vsakem oziru bolj kvaliliciran nogo oni ki je dobil to mo^to. Opomnimo naj samo to, da je imol la učitolj poleg učitelji.šča v Kopru v o č g i in n a /. i j s k i h razrpdov za soboj, dočirn ni im<»l irnenovani uöilelj razun učiteljišča nicesar za seboj nego le — „kobarisko univtM'z«)"' ; vendai* je | moral starojši in bolj kvalilicirnni učitelji o^tati na codilu! In kdo nas bode uveril, da ni ta ncitclj zaradi toga dobil prednosti, ker ni bil „naprednjak1', dočim je bil nje.gov tekmoc v boju med ..naprednimi1' ueitelji vedno v prvih vistah in je zaradi tega prisel tudi v di^ciplinarno proiskavo. In ni-li znaeilno, da se je gospod okrajni šolski nadzornik Kinžgar ravn ) za tega gospoda posebno zanimal in zanj agitiral? Da-li je tako postopanje od njegove slrani objoktivno, o tem smerno pač dvomiti. „Soi'Ji*1 iu Muha, — Kojetržaska „Kdinost"' prinesla vest, da ie bivši de- želni pislanec g. Muha o priliki cesarjo- vega potovanja k vojaškim vajarn v Pulj, ogovoril Nj. Veličanstv.) na kolodvopu v DivaOi jedino le v nemškem jeziku, ni hotela „Soča"' tega vorjfHi in je v ppvem bipu to vest le zabeloi/Jla z opazko, da se hoče prepricati, da Ii je ta vest res- nična. Vsak rodoljubni in z a v e d n i Slovenec je po »aki pisavi „Soc'-e" sod I, da bode ona, ako se dokaže da je bila vest v „Edinost" resnična, g. bivšega dež poslanca vzela na — muho, kakor se možu, ki ima tako rn.ilo spoštovanjn do svoiega jezika — „pritiče". Ali „Sočiir afarist se je prernislil. Merrl je narnreč: saj itak postajajo vrste mojih pomaga- čev vsaki dan redkeje in vsled tega tudi moj žep bolj praz^n. Hudič naj raje vzauie ia narodnost in ves narodni po- nos, nego da bi trpel moj žep ! Zafo pa ie v svOji zadnji štev. dal nastopu gosp. Muhe popoln absolutorij. Mosto na gosp. Muho spravil se je pa pri tej priliki na prof. Berbuča ter ga priviekel v celo za- devo s prav izvirno pobalinsko neum- nostjo. Sicer pa že poznamo — velikane v b.trabstvu pri „Soči". Ko pridejo v za- gato da bi mopali bičati grehe svojih pristašov, takrat pa vedno obrnejo Die in udrihajo brez vsakega povoda po dru- gih, da Li tako z nesramnim vikom in krikorn odvrnili pozornost svojih krat- kovidnih čitateljev od — svojih gpehov. Novi nemiri v Trstu. — VTpsta izhaja list „II Sole1'. Ta list je nasled- nik prejšnjega lista ,.Avantia. V njem se zaporedoma razkrivajo razne nelepe reci o tržaški I a. š k i camori, o slabem gos- podarstvu tržaških magistpatovcev in o raznih dejslvih italijan^kih potentatov. Zaradi tega preganjajo ludi ti Ijudje na vse inožne načine ta list iu radi hi ga uničili. Ker se pa to njimsainim ni moglo posreciti, dobili so si zaveznikov pri so- cijaiistih. „II Sole" je namreč nedavno priobčil nek članek naperjen proti vodi- teljem tržaških socijalnih demokratov. V tem članku jih pozivlje, da poiožijo ven- dar enkrat mcun o denarju, ki jirn do- haja iz raznih in različnih prispevkov, Raji vmrem, kakor da bi njega vzela*'. Ne posluša Ivga hčere, prisili jo. Poročili so jo, obhajali ženitnino in spre- mili novoporočenca v selo. Pričakovala je Natalijo atarica s kruhom in soljo: „Gospa moja mladostna ! Blagoslovil te Gospod s srečo in zdravjem! Bila /drava kakor voda, brgata kakor zemlja, a krasna kakor ruža! Ti bodes našo hižo razveselila in mene starko pomladila". Tako pozdravi stara mlado in se raduje ter plaka. Tudi Danilo se je izpremenil, odkar se je oženil : nič več mu niso narnršeni obrvi, a na ustnicah mu igra ljubezniv smehljaj. V'zljubil je iskreno mlado ženo. Samo mladenka je plaha kakor ptičica iz gaja: ko on izpregovori, ona ne dvigne oči, a ko jo prime za roko, prebledi v lice in roka ji zadrhti. Živita že pol leta; mlada se äe ni navadila. Zacel je zopet mrsiti (-rne obrvi Danilo in ostro ter strašno pogleda včasih mlado ženo. Nekdaj se je napotil v mesto. Na- talija ga spremlja, pa postane bleda in turobn?*, ko je on naenkrat obgtal in jpogledal vaujo. Objame jo krepko in srčno: „Beda moja, Natalija! Jaz tebi ni- sem drag. Pogubil sem i tebe i sebe"! Ona je hotela nekaj odgovoriti, ali je samo zaplakala. Zasedel je Danilo korja in odjahal, ne ozrši se. Ostala je Natalija sama, vredila vse v gospodarstvu, pa šla v gozd. Njuna hiša je bila v gozdu. Tiho in pusto nao- koli. Pot se vije po gozdu... Samo listje šumi, pevajo in cvrče ptičice in smukajo kuščarji po travi. Povsod zeleno in di- šeče in sveže! Dvigala se je visoka breza in trepetala trepetlika z nežnimi listi, a rdeči kup jagod gori kakor ogenj, aii razkazuje divja gozdna rožica svoje drobne lističe in svoj vonjajoči cvetek; razvile so se vejice ravno kakor puščice, a bezgovina se je zavila v svoj zeleni zavoj in mnogo je na nji bobik rdeče- zlatih. In koliko bilja in cvetja! In pra- prot se J6 razčasel v cele šope; duhteča breza se je ovila okrog suhega in skriv- ljenega debla in temni zimzelen, a povsod naokoli rdeče cvetje... Kakor daleč nesö oči!... Od zgoraj pa siplje solnce svojo lepo toploto v temno zelenje, a iz goate šume prihaja ugoden hlad. Pogleda naokoli Natalija in oblijejo jo drobne solze: ,.Oj, svet ti jasni, svel ti moj pre- krasni!' zdahne s pesnikom: „Kaj mi le- pota tvoja hasni!" Podpre si glavo ob belo roko, — pa plaka in se spominja svojih deviških let: kako je bilo veselo ter lepo!... In pride ji na misel jasnooki Mihajlo ; kako je bil blag in ljubezniv!... „Grern obiskat svojo mamico'*, po- rnisli. ,.Danilo se vrne šele jutri, pa ne bodo niti vedel ne. Morda S3 snidemo zadni pot... Videti hočem svoje selo, vi- doti domačo uMco. Ako zakasnim, me spremi mati nazaj". VI. Dvigne se ter gre po stezi; a že je bil večer in rosa je padala. Gre, gre Natalija, a sree ji bije, komaj da ji ne izkoči Mesec je vzs< I; noč topla in tiha. Glrj po Dnjepru seva sinja voda in colni so ob obali privezani, a ondi je i brod- nik; čez kratko uro more priti, ni daleč. V tem posluhne Natalija: nekdo gre za njo. Ozre se, a to prihaja Danilo ... V trenotku jo dohiti... Ne zavedaje se, ' se vrže Natalija v vodo in zaplava po Dnjepru kakor ribica. Dohiti jo Danilo. „Ne bodes mi ušla !:' vikne. „Ne boš mi usla!u Odpne coin ob vodi in zaplovi za njo; nima vcsla... veslil z ostro sabljico. Coin leti, Jili vendar ne more dohiteti Natalije. Ona je že dalee. Hdeča ruta ji je ušla po reki, dölgi lasje se razpuste po vodi. Danilo jo ulovi za te lase svi- lene... A ko je zamahnil z blestečo sab- ljico, je samo topla krv pordela Dnje- provo povrsino. Pogubiv^i Danilo ženo, je i sam poginil: ali samovoljno, ali je Gospod Bog kaznoval. Našli so oba ribici drugo jutro. Ona je bila izmučena in tužna, a on srdit in grozen, Bože ! Kakor jo je z rnocno roko pograbil za lase, tako se mu je i roka zaplela za vedno. Tako skupno so ju i našli obadva. Da bi mu bil samo Gospod Bog tako ponosno dušo napotil h dobremu! Ker on je bil dober in pra- vičen. Sam ni nikdar koga ogoljufal, am- pak je samega sebe upropastil pred Bogom. (Konec.) katere morajo donašali delavci, da si vzdržujejo organizacijo. Ta «Manck je ae- veda te voditelje hudo spokel in tako so pnstali ludi oni zave/,niki tržaške „co- more" nasproli lis'u ,.H Sols'. Minulo sobot'» prišli so m-ki Ijndje v uredništvn gori omenjenega listn, da bi urednika pretopli in v resnici prislo je tudi Ho pretena; m-ednik j*» baje dobil nekaterih po gla'-i. Pa hiu> hi so mu bilo zgodilo, da ni neki iHii/.Immipc tis- karne, kjer se tiaka „II Sole', začel stre- ljati na napadnlce Zadel iti sicer nobe- nega, a prepodil jih je vendar. V sredo pa so iineli .soc-ijalish neki sh^d. na ka- terern so baj« sklenili napasti ti^karno. v kal.eri se Liska „II Sole", nahaja.josio so v ulici Chiozza štev. 7., jo dornolirali in slrojo razhiti. To j<> prišlo policiji do vso.h in je zaradi toga postavila pred liskarno več rodarjev kakor je tudi na vhodih ulic, ki vodijo do tiskarno, r.ostavila večje število straž da bi zabnmi'a nameravan napad. V ce'lrtok zjulrnj pa je policija arelirala delavca Ch;an:ossi-ja in Ivana Zolijo ter krojaSkega mojstra Paneka; to pa zato, ker je bilo n»znanjeno, da .so stali ti trje na eelu shoda na katerom jo hil baje sklenjen napad na tiskarno. Ivan Zolia je predsednik delavskega druStva v prosti luki in izvrševalni član socijalisticnega druslva. Zato so se izrekli delavci v prosti luki ž njirn solidanii in so začcli ^trajkati že ob 9. uri proIpo- ludne. Tom so se koj pridružili kurjači raznih parnikov zasidranih v tržaski luki. Popoludne pa je imel izvrševalni odhor združeiiih socijalistov svojo sojo, katore so se udeležili tudi šlrajkujoči delavci. Predsednik Pitoni je sicer odvr.ičal vsaj navidezno delavce od šlrajka, četudi je pri7nal opraviceno ogorčenost ki je za- vladala mod njimi zaradi p;save lista „II Sole". Ali dolavei nbi je lo paziti, da bode pravilno posušeno in dobro shranjeno. Potern bode poplačan trud ^e bolje, kakor pa bi prodali sveže, ker bi bila cena ob tako dobri letini itak zelo nizka. Zahvalimo torej Boga z'i letosnji obilni dar in znaimo ga ceniti kakor zasluži! Jjtvita zalivala. — Pokojni gosp. Matija Jonko in njegova soproga gospa Tere^ija Jonko sta podarila loAki župa- niji v dobrodclne namene glavnico 1000 K. Dotične obr(»sti naj se bodo vsako leto okoli božičnih praznikov delile med tu- kajšnje ubo/.rie družine. Občinsko stare- šinstvo je v seji dno 7. t. m. hvaležno na znanje vzelo ta visokodušni dar s ka- terim sta si blagn dobrotnika postavila trajen spomin v sreih tukajšnjega rev- nega prebivalstva. Bog jirna stotero po- vrni! — Županstvo v Logu, dne 10. sept. 1902 Župan : G e r n u t a. Okroznioa deželucga odbora vsem obttnskim zastopom v doželi. — Z okrožnico z dne 29. novembra 1901 štev. 6924 je deželni odbor obvestil ob- činske zastope, da c. kr. vlada ne bode dovoljevala od leta 1903 naprej pobiranja občin^ko davščine na pivo v visjern znesku kot 2 K 20 v od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva. C. kr. namestništvo v Trstu pa je pozneje naznanilo, da vsled pooblastitve c. kr. ministerstva za notranje zadeve in c. kr. linančnega ministerstva namerava dovoliti. da btulo smele vpcljati tudi v letih 1903 in 1904 davščino presegajočo 2 K 20 v do najvišje mere 3 K 40 v od vsakega hektolitra na drobno potcženega piva tiste občine, ki so do sedaj pobirale dav.sčino na pivo v višji gori označeni meri. Ne bodo pa smele pobirati te dav- ščine v višji meri nego v oni od 2 K 20 v. one občine, ktere niso do sedaj pobi- rale nikake davščine ali pa ne visje od 2 K 20 v od hi. 0 tern se obveščajo vsi občinski zaslopi v svrho da primerno vpoštevajo navedeno okoliščino pri sestavljanju pro- računov za leto i903. Deželni odbor si dovoljuje opaziti da se ne more strinjati s temi-le uprav- nimi nazori; ne zdi se mu namreč umostno, da smejo vpeljati tudi za prihodnji dve leti davščino na pivo po 3 K 40 v le one občine, ki so bile vže v prejšnjih letih primorane v svrho pokritja nujnih občinskih potrebščin obdačiti pivo v tej višji meri, in da morajo pa omejiti ob- dacenje piva one občine, ktere bi zbok enakih nujnih potreb potrebovale visjo davšcino na pivo sedaj ali pa v bližnji prihodnosti. Pravičnost bi zahtevala mar- veu, da se za enake javne potrebščine dovole enaka sredstva v pokritje istih, ne da bi se dovolila kakemu omejenemu številu občinskih uprav kaka predpravica vsled prednosti časa. Opaziti je tudi, da pivo, kteremu je vže itak v tern obziru podeljena neka ugodna prednost glele obdacljivosti, tvori nevarno konkurenco vinu, kar škodi z ozirom na to, da je vino najglavnejši pridelek poljedelske obrti v deželi, očitno I koristim prebivalstva nase kronovine. Pivo se zamore smatrati nadalje za ! edini predmet, kteri bi se moral višje i obdačiti nedo do sedaj tudi vsled dejstva, da vse doklsde avtonomnih skupščin na > neposredne in posredne davke so dosegle skoro v vaeh občinah te kronovine naj- ) višjo mero, s katero se zamore obdačiti , dotični predmet. i Oponmiti je še, da vsled mnogošte- , vilnih elernentarnih nezgod, ki so zadele i našo deželo in osobito vsled toče, ktera ) je uničila cele jako rodovitne kraje, se i odpiäe v mnogih obcinah z.i celo vrslc ) let popolnoma ali deloma izravni zemljSk davek i vsomi obcinskimi do< iadarni na istem. Ker se morajo tedaj preskrboti po- trebria sredstva za razvoj redne ob.;insko up rave, treba bodo, da občine prom -»trijo to okolišcino tor ukronejo potrebno glod>> riadomestitvo on ga dohodka, ki odpwdo vsled odpi«a diklad na z<«mlj>irin'> ce- lorna a!i delorna. Tnka ;zguba bi so za- mogla nadomestiti, ako se v poätev vza- m<\jo gori navedeno okoliščin", najložje edinole s povi.škom davščine na pivo. DežPlni odbor vahi v.sa občinska. zastop.stva, da resno pretresejo zadevo v tej okrožnici obrazloženo; vabi pa oso- bito one obcine, ki so pobirale do sedaj davščino na pivo lo po 22) K od hi. ali pa manj, in za kat enkrat po vseh, ki na- meravajo pristopiti k dru^tvu, naj se podviza.jo z letnino 4 K, da more odbor še v pravem času določiti Atevilo iztisov posamf'znirn knjigain Ker še veliko po- vorjenikov ni vposlalo nabranega denarja, ozirorna zglasila svoj h elanov, se prosijo, da to takoj store. Pnpomni se, da se je v okrajih. ki so že zglaš- ni ätevilo elanov v primeri z lanskim letom dokaj pornno- žilo. Odbor. Kri/a v lesni trpovinl na Kranj- skem. — rSlov. Narodu" poročajo, da je nastala v lesni trgovini popolna kriza. Gene lesu rapidno padajo. Vagnn lesa, ki je imel v Trsta in na Reki sploh ceno 600 K. velja danes le 500 K Czrok krizi je. ker zastaia na skladiščih les in to zaradi tega. ker se je ielo iz Bosne iz- važati ogromno množine lesa. Kupci ku- pujejo le še najpotrebnejši les. Bati seje popolnega propada lesne trgovino. Xovl bnzetski ziipan. — ß t. m so je konstituiral bnzetski obcinski za- stop. Za načelnika je bil izbran Anton K 1 a r i č iz Juričičev. Vezuv bluje. — Iz Xeapolja se poroča. da je začel ognenik močno blu- vati. Okoli ognjenika vstajajo iz zemlje strupeni plini. Ljud?tvo je süno vzne- mirjeno. Hrvatski ban Khuen-IIedervary je dal, tako poročajo razni listi, pretekli teden ostavko. Naslednik mu ni še znan. Velika zaloga K ^1 gotovih oblek vsako vrste in vsake mere. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIC, trgovec in krojaški mojster %r<>S) CjVi v Gorici, Vrtna ulica St. 26. (luspodu lekaruicarju Gabrijelu PIC CO LI v Ljubljani. Vaše železnato vino sem s prav dobrim uspehom vporab- Ijal pri neki gospej, ki je dolgo trpela na živcih. — Prosim Vas torej. da mi dopošljote se šest steklenic zgoraj navedenega vina. Dr. L. Färber, c. kr. štabiii z.dravnik. V Gorici, 6. junija 1901. Prodaja se v lekarnah v Gorici, Tolminu, Trstu, v Istri in Dalma- ciji po 2-40 K stekleuico. : BBIYXI« A Anton Pucelj ! priporoča svojo ; brivnieo v Gioriei ! na Travttiku, in | brivsko podru/nico | 7» ulici Tre Ri\ i6. Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3, Pri Velodromu I Goriško pivo na proflaj ;o 16 kr. liter. Anton Pečenko Vrtna ulicji S {.(IKK A Via Gianlino 8 iiriuoroc'a pristna beta in črna vina iz «ipavskih, jiiflansbih. briskih, dal- matinskih in ; isterskih v i ! nugradov. I'osuivlja na dotn in r.-upošiija po žcUv.- .lui na vst< kraje avstro-egersk»' monarhijt* v snilih od f»t> litrov napri'j. N:i zahtevo po$ilja tudi iiiori't». Cene zmerne. Postroxba poštena. %, I lilciitincic in razno wyf l i«M-iv... ki d> iiiojsior jl'\nlnosYt>/i> ^? livipor»,--.., Pekarija senahaja ^*k W vGORICI, ¦ %^ v Raštelju hiš. št. 29. xj> ZAHVALA. 0 pi'iüki Hinli in pogreba naiega pivilobrega support. lkIiiohiu oceta. ta^ta in deda Frana Bunc-a, upokojenega nadučitelja i/it'kamo tern potom v. se{jteinf>ra 190?. Anton Kuštrin Gosposki ulici li. štev. 25, iv lastni hišii priporoča ča-titi duliuvščini in slavriernn občinslvu v iin'.stu in na« driželi s-vojo trgovinn jMiiot-^a Majja. n. nr. kavo : Santos. Sandoinin^'O, Java, Cejlon, Portn- rico i. flr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsu istersko in dalruatinsko. Fetrol^j v zaboju Sladkor rnznc vrsto. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 sunta. Testonine iz tvornice Žnideršič & Valfnčič v II. Bistrici. Zveplonke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Maidičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščin;. V.«e blago prve vrste. Po pošti se rf.zpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Jakob Miklus, ' trLTovcc /. lesom in opfiko, zaloga I vsakovTKtnoga Irdega in mehkega I koro.škcga in kranjskega lesa tor ' [ifthiÄtva, rakev (trug), vinskih po- sod. stiskalnice za vino in nailje vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovonskih „Mari- | jjuiie" t. j. ličnih in trpežnih i ' iniz iz trdoga losu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridolno kcg- | ljišče z vrtenci in kegljavnično blaga.jno po najnovej^i sestavi. za I krčmarjo, zasebnike itd. j v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, \ priporoča p. n. oličinstvu svojo w bogato zalogo, zagotavlja naj- | hitrejšo postreibo in jako nizke J cene. I ZAHVALA. I Ob pivrani stnili našc preljiibljchr in nepozabni1 hrrrkc, I oziroma scslrc jFFaueiškc J3Iažiea, izrcka Iimii polom pmlpisanji najsi'riiejso zabvalo vsein sorodni- koin. prijalcljtMii in ziiaiuvm. časl. dtihovsrini, spoštuvanini sodc- lavkani in dclavoMii za poklonilev krasnih vcnccv. gg. pcvccin in pcvkam za ginljivo pcljc v crrkvi in ob (»dprlcin i>rt»bn. sploli vsiMii onitn. ki so nain slali na slrani v iiajbriilkcjšili nrab. icr ¦-pi'Miiili i'aiijco k vtvniMiiii jiorilku. I >< >!_•' slolt'l'O pOVI'lli. Žalujoča družina Blažica. I Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, provzema vsn zidarska dela po naj- nižji coni. — Naročena dela se lično izvršiijejo. IN) znicnii criil je na pnxlaj | lep, viso?, svetilnik (kloca) ki jt4 posebno pnpravon za male cerkva na dcžHi. — \Tev so izvo pri nasem npravništvu. ); Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadru^a" (jJorica, (»ospoyka ulica st. 7 *,] I*riporo«a sc v to stroko sp.atlajort' k:ikovosti bhi^a za bližajočo s<* 'J lftuo (IoIm», kakor: volne, jicrkal, Hatin, l»atist, /cphir svil«', «vile/:i prati, NP Voill«* d«» Lani<\ Tennis, Okstortl, pique liiknjasti. Mo/.ka sukna p<> vsaki ^j eeni v veliki izlicri. Xadalje ima Ito^ato zalo^c» preppoK. prej;i injal, /aven, )\ bla^a za moliilj»*, platna. ('luft'oua, rnske^a platna, Kneippovi't;a piatna, hlaueviiie, volneuih »: ... .V. ' .; x diplome trgovske račune eeniko ¦ >:. v ,. >: vabila na karton v >: ..f. in na papir sprejemnice * .-k ''¦¦ , * za društva pisma in zavitke B firmo * x. * y. * x. ' y, * * etikete za vsakoršno >: .„. * * y * * porabo plakate .y. * :f. * * v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. 9 „JVarodna Jiskarna" * * * * v Gorici, ulica Vetturini št. 9 * * * * je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurenee © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug-e urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjig-e: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino !$$$$$$$ tolminske sole $$8$s®$$ TISKA: ~*|2 * * * * pobotnice računske sklepe v. licne tiskovine za mdustrijo >; x. x. * x. * trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * + * * in oblike z zavitki * * * * * * * * zaročnice in porocnice * * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. TISKA: ^*Cä Ö,G0RIC0' ki izhaja dvakrat na teden v dvch izdajah, ter stane na ieto 8 K, pol Icta 4 K četrt leta 2 K TJ^- TISKA: ki izhaja vsak četrtok ter stane na Ieto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožno oelo Ieto 3 K St. 73. V Goric.i, v soboto dno. |?>. scptombra 1002. Letnik IV. l/.liaj;i vs.ik lorrk in Noholo v I,.,Inn oh I 1. iiri pi.ilp<»lil11«• /,;i. incslii it o!. H. iiri |H)]ii>liliu' /..v ili'/.i'tf». \kn p;ult>nala i<-.j <>h C /,vct;(>r. Stunt1 p<> pnšli f»rcj»1 rn-i11 a ii v (ionci im «It'in pošiljan <•<• I<• I<• In<> S K., pollclno -i- K. in tVlrllH.no 2 K. I'roiJaja si1 v (ittrii-i v tobakaniah S c Ii u ;i r f. v Solskili ulica.li in .Ifl- 1 ¦» r s i t z, v Nnnskili nln-.ili po H vin. (YKm-tiio i/, '»glass in iiaročniiio pa na upravni^Wo «Gonct-». Oplasi sf rac'unijo po pHit- vrstali in sicer ako s<- tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako st- večkrat tiskajo, raču- iiijo st' po pogodbi. IzdajalHj in odgovorni umliiik Josip Marušič. Tiskit „Narodna tiskarna" iodgov J. AlaruSic). Spremembe v Trstu. V tern, ko se j«» o spremtunbi na ! namestniSkem .stolen v Tr.stu še le po- ročalo v listih. pa se je že resnično iz- vršila neka druga sprememba v Trstu, katera sc tudi v preeejšnji riicri tiee pri- morskili, izlasli pa tržaških Slovenrev. To j(i spreinemba im policijskem ravna- leljstvu v Tr.slu. Kakor ,;e našim Oitaleljem že znano, je l>il na meslo dosedanjega višega po- licijskega svetnika v Trslu, B n d i n a, imenovan okrajni glavar v Poreču L a s- c i a c. Že imenovanje jednega poiitienega uradnika policijskim uradnikom je nekaj nenavadnega ; ali da se je za mesto vi- šega policijskega svelnika v Trstu ime- novalo ravno moža, kateri je v primor- ski politiki igral že tako vlogo, kakor bivši poreški okrajni glavar, to pa je že celo nekaj izvanrednega in has to je, radi cesar se hočemo baviti s tern ime- novanjem tudi mi. Da so bili znani februvarski do- godki v Trstu povod spremembi na ta- mošnjem policijskem ravnateljstvu tor istotako možni spremembi na namest- ništvu, o tern vedo povedati skoro vsi listi, ki so se pečali s tržaškimi razme- rami. Ti februvarski dogodki da so ir.bili slednjic dno sodu, iz katerega je priha- jalo toliko državi nevarnega gradiva. Sam ministerski predsednik dr. Koerber je v tozadevni razpravi v drž. zboru iz- rekel preprieanje, da so sodelovali na teh dogodkih drugi nevarnejši življi t. j. irredenta in a n a r h i z e m ter da se je približal čas, ko bo treba v Trstn obračuniti s tern i'aktorjem. S tega stališča, kakor ga jo slikal sam minister- ski predseilnik o položaju Trsta, bi bili pač februvarski dogodki vzrok spremem- bam, ki se izvršuje o na najvažnejših meslih v Trstu, čeravno bi se dalo pre- iskovati, da Ii so zares ti dogodki i z- k Ij u č e n vzrok gori omenjenim spre- membam. Pa recimo da je tako, recimo s člankarjem v „Information1', s katerim smo se nedavno bavili, da je treba v Primorju, osobito v Trstu temeljitn po- mesti z obstoječimi razmerami, — kako pa se prav za prav strinjajo s to zahtevo ,.temeljitega pometanja" v Koerberjevem listu baS imenovane spremembe V i 0 dvornem svetniku S i m o n e I- I i-ju,tern presumtivnem tržaskem namest- ¦ niku ne bomo govorili, ker njegovo ime- novanje Se ni gotova stvar. A pisanje irredenlovskih listov, pred vsrm tržaš- kega „Piccola"' in pa zasebna porocila \l njegove ozj<* domovine, Dalmaoije, na- sprolujejo popolnotna vsebini Olanka v \ „Information'' in pa dr. Koorberjevim iz- ! javam v državnem zboru. Simonelli je Dalmatinec in vzgojen v oneni italijan- skem dubu, ki je sovražen pravicam hr- vatskega naroda v Dalmaciji, ta vzgoja ga tudi slavi na slališčo dalmatinskib „avtonomašev', kateri, ker v manjšini, zagovarjajo avtonomijo, katerih politika pa je prav onih Italijanov Frimorja, ki brez milosti tlačijo k tlom slovanske na- rodeob Adriji. Kaka perspektiva se kaže primorskim Slovanom, ako zasede na- mestniški stolec v Trstu dalrmtinski av- tonomaš Simonelli, ni težko uganiti. Saj nam to že nekako pojasnjuje shod ister- sketza italijanskega političnega društva, ki se je vršil v nedeljo dne 7. t. m. v Piranu. Na tern shodu je italijanski ister- ski poslanec B e n a t i soglasno z zbo- rovalci shoda izjavil, da so Italijani pri- pravljeni pogajati se z vlado za ustano- vitev boljših razmer v Primorju ter dati istej tudi fvoje glasove na razpolago za uagodbo, a k o v 1 a d a izpolni vse želje primorskih Italijanov. Tudi žele Italijani s Slovani živeti v miru in žele onih easov nazaj, ko je vladal mir mod obema narodnostima. Ta izjava isterskih Lahov in — Simonelli, kako lepo se to strinja ! Koliko zagotovila leži v obojem, da bi se potem zares teme- ljito pometlo z ^e ob«toječimi razmerami t. j. da bi se napravil v Primorju oni red in mir, kakoršen bi vladal — na grobu narodnoga obstanka primorskih Slovanov! Tako bi dr. Koerber izganjal — hudiča z belcebubom, tako zntiral irre- dento z — irredento. A drugi tak I'aktor že sedi na stolu tržaskega polic)jskega ravnateljstva. Kako bode Lasciac izganjal hudr.a irre- dente, to dokaj pojasnuje glasilo isterskih „signorov" „Llstria'', ki obžaluje odhod okr. glavarja I/iKciaca iz Poreča, kjer si je stekel velikih zaslug za italijansko stvar. 0 bivšem policijskem svetniliu Bu- dinu se je trdilo, da je moral za to ostaviti svoje mesto, ker se je pod nje- . govim vodstvom na tržaški policiji baje gojil takozvani ,.Vcrtuscliung-ssistfm1' t. j. da se je preveč skozi prste gledalo iz- , vestnemu gibuiju v Trstu, iz katerega so se mogli izcimiti februvarski dogodki, in da je torej policija s svojo teorijo zarnolčanja najv ü zakrivila, daje moglo ; priti do znanih žalostnih dogodkov. Ko- liko '}<; na lein resnice, ne morerno ve- deti. to pa je znano. da je bila tržaški italijanski irredenti tamodnja policija vse prevee slovenska in avstrijska ter da jo jo grdo gledala baš zaradi tega, ker ta irredenta ni mogla razširiti svojega de- lovanja v Trstu kakor bi bila rada. Ali zd»j čuj svet: Tako namestnik grot' Gnes^ kakor i viši policijski svetnik Budin sta bila irredenti prevee avstrij- ska — zdaj pa pride avstrijska vlada. katera hoče obračunati z ital. o 1 i g a r h i j o, — pa imenuje moža ka- kor sta Lasciac in Simonelli! Ali ni to torej ironija najholjäe vrste. ali se torej ne pravi to zares iz- ganjati budiča z belcebubom? Kako bode Lasciac vstrezal inten- cijam avstr. vlade in ital. irrodente h kratu, kako bode torej služii dvetna gos- podoma, tega sicer ne vemo, a razlagamo si stvar po svoje. In razlagamo si jo tako, da bode slo vse lepo, kakor po stari navadi, pod tirmo avstrijske lojal- | nosti, ne da bi se skrivil las oligarhiji — kakor po navadi; državi zvesto pre- I bivalstvo Trsta je lahko patrijoticno — i kakor po navadi. a svoje lojalnosti ni I treba kazati tako, da bi žalilo one ele- . mente, s katrrimi treba „temeljito po- mesti" — in tako dalje po navadi dose- danjega zistema: kaži eno, misli drugo, : pa če se pri loin obrne Adrija na robe in se ob njenih bregovih postavi — Avstrija na glavo! Politični pregled. Razpuščeni deželni zbori. „Wiener Zeitung*' priobčuje ces. patent s katerim se razpuščajo deželni zbori štajerski, nižje- in gorenje avstrijski, solnograški. moravski. šleski in predo- relski. Ob enem se razpišejo za te deželne zbore nove volitve. Češko-nemška sprava. Češki listi redo poročati, daje mi- nisterski predsednik Koerber že pripravil nacrt za konference s češkimi in nem- skimi zaupniki. V tern načrtn sta dva konkretna predloga. katerih je eden v prilog Cehom, drugi pavk^rist Xemcem. Ta dva predloga sta temeljna kamn.t za češko-nemško spravno stavbo in tvorita tak meritorni iunctim. da je eno brez drugega nemogoče. 0 vsebini teh dveh predlogov češki listi ne vedo še ničesar poročati in se tudi o prvotni vesti ne more trditi. da bi jej ne sledili prej ali slej kaki uradn. dementi. Česko-nemško vprašanje in Poljakl. Znane izjave mladočeških voditeljev, posebno pa načelnika kluba dr. Pacaka o rešitvi češko-nemškeija spravnega vpra- šanja in dotičnih čeških zahtev so dale raznim poljskim listom povod za razmo- trivanje vprašanja, kje naj se sploh vrše" tP spravna pogajanja. Ministerski pred- sednik Koerber je. kakor znano. že po- vabil češke voditeljp na dotične pogovore in se ti vrše bržkone takoj, ko bo naša vlada popolno zadovoljila Szellovo vlado v zadevi nagodbe. S tern nacinom reše- vanja spravnega vprašanja so pa pred vsem nezadovoljai Poljaki. V njih imenu govori sedaj „Gazeta Narodowa*', ki piše mej drugim to-le : „Mi Poljaki imarno tisoč razlogov za to, da skrbimo z vsemi silami. z vsem vplivom za to, da se okrepi konstitucionalno legalni položaj in mir v državi. S tega stališča pa moramo delati na to. da se sporna vprašanja. od katerih je odvisna edinost parlamenta in parla- mentarizma. ne rešujejo izvenparlamen- tarno. v zaupnih kabinetnih doeovorih. marveč javno v parlamentu. Mi torej kratkomalo zahtevamo, da ?e kmalu snide državni zbor in prične takoj reševati ta sporna vprašanja... Vlada naj parlamentu prepusti odgovornost, če ne more najti nikakega izkoda iz labirinta narodnostnih zahtev'. S to mislijo se strinjajo tudi nekateri drugi krogi, ceprav ne morejo dobro uvideti, da bi se pojavile pri re- Sevanju res manjše težkoče v parlamentu kot v zasebnih pogovorih. a obenem tudi vprasujejo Poljake, naj Ii velja to samo o češko-nemškem spravnem vprašanju in ne tudi recimo o agrarni stavki na Poljskem? Mirovno sodišče v Haagu. Ob znani mejnarodni mirovni kon- ferenci ustanovljeno mirovno sodišče v Haagu je dne 1. t. m. prvikrat prišlo v položaj, da razsoja o neki preporni za- devi. Razsodisče se je sestalo na željo LISTKK. Danilo Gurč. Malorusko spisal M a r k o V o v «5 o 1;, poslovt'M i 1 (1 v c I k o. (Daljf. Že izza mladih nog je bil sirota: mati mu je umrla miada, a očeta so mu ubili v vojski. — Pripovedovali so stari ljudje, da je imel tudi še sestro, krasno mladenkc In ta je vzljubila Ljeha, a brat niti tega vedel ni, temveč vedelaje samo stara žena, ki je živela pri njih in ju odgajala. Zastonj je starka opominjala Katrco; devojka ni slušala. In ko ni biio brata doma, je ušla z Ljehum na Poljako. Pride brat domov in vpraša starko:-» „Kje pa je sestraV Zakaj mi ni prišla naproli'P" On je tako ljubil sestro, kakor svoje rodno dete; vedno je aamo mislil: kaj dela Katrca, s čim bi razveselil se- strico, s čim ji postregel. Vpražal je on, a slara je zaplakala, pa reče: ,.Nikd»> Ii ne bode hodil več na- pi't-ti, rnoj sukul jasni, ra/cn iikmk' „A kaj je? Kaka nezgoda? Kje jo sestra?1' Starka mu je povedala, kako se je Katrca zaljubila v Ljeha, kako ni poslu- šala njenih besedi, ni prošnje ni grožnje. „Včeraj'', pripoveduje starka, „proti večeru je prijahal konjenik, ona je izišla, a jaz sem pohitela za njo. Ali: mlada je, pa je brže odhitela, kakor jaz. Vzel jo je v naročje in izginil. Samo to sem videla". „Ni Ii to tisti Ljeh, kateri je bival na Maksimčinovi pristavi?" „Da, tisti je, moj golob! Kamorkoli sva šli, vedno je nama hodil pred oči%1. Ničesar drugega ni rekel Danilo. Bled kakor platno je uprl oči v tla in se zamislil. In reče: „Z Bogom, mati!k( „Kam greš, moj orel? Ostavljaš me zli tugi in žalosti! Li kmalu prides?'4 „Skoraj se vrnem". „Zasedel je konja in odjahal, a ni ga bilo dva meseca. Starica pa pogleduje odkod pride, ter plaka: „Ilranila sein ja, odgojila in sedaj ob« izgubila!"' na dvorišču; izide starka, a Danilo pri- vezuje konja. „Oj, raoj sinko, cvetek mojl Kje si vse bil tako dolgo? Nisi Ii ničesar čul o sestri? Kje je ona moja ptičica? Kakžno srečo ji je dal Gospod?'1 A on molči, niti dihljaja iz ust. Peljala ga je v hišo in se prestra- šila: tako se je spremenil! „Moj Danilečko, kako si to strašen. Če nisi bolan? Te je Ii pot tako utru- dila?" „Truden sem !*' reče. „Hočem malo počitiu. In mrk je, jako truden. Postala je starica kraj njega, vse tiho, in izic-e. Živita vsak zase. Danilo niti ne spomni ne sestre, kakor da je nikoli niti bilo ni, a starka je v veliki skrbi in reče nekdaj, težko zdahnivša: „Kje je zdaj moja mila Katrca? Samo da bi inogla videti mojo miljenko. Kako ji je v tujini?" Danilo se drži, kakor da ne sliši. „Danilečko, mar si hud na sestro, mar ti ni nič žal po sestri, ker se niti izpregovorim o nji, odideš hipoma iz hiše. Kolikokrat sem te že prosila, da pojdi ter jo poišči, kje je ... Morda jo je oni Ljeh ostavil; morda se nesrečnica kod drugod muči, pa se boji se vrniti. Mar hočeš zapustiti svojo rodno kri lju- dem v zasmeh?" „Ne vznemirjaj se, starica! Tvoja Kntrca ne bode nikomur v zasmeh"1. „A kje je? Kje je? Ti si jo videl?" „Moli za njeno dušo !" „Bože moj, Bože! Tedaj si ti svojo sestro s sveta spravil! Katrca moja ne- srečna! Propalo je tvoje življenje kakor makov cvet! Danilo, velik je tvoj greh!k< „Dosti'', reče, „žena; jok ničesar ne pomore". „A kje je on?" „Vprašaj črnega vrana, koji nm je kosti obral!'' IV. Tak ženin je bil Danilo Gurc1, ki je prosil za Natalijino roko; a Jvgi ni bilo na drugim, kakor bogati zet. Nesrečna mladenka, kakor da je strela udarila vanjo. „Mama moia". plaka. „ne Doeub- ameriSkega predsednika Roosevelta in bo razsojalo o razporu mej zveznimi drža- vami in Meksiko. Povod razporu je dala tale zadeva. Ko je Kalifornija s"e pripa- dala Meksiki, polaatil se je predaednik (,)ueseda v denarni stiski kalitornijskega cerkvenega premoženja. Zato se je pa Meksika zavezala, da izplaeuje kaliforni- ški duhovačini primerno rento. Tej ob- Ijubi je bila Meksika tako dolgo zvosta, dokler Kalit'ornija ni prešla v posest zeznih držav. Nova vlada pa ni hotela nič sližati o obljubi predsednika Qioseda. Kaliforniška duhovščina se je obrnila nato do nieksikanske vlade, ki jo je pa zopet odvrniht z izgovorom, da nad Ka- lisornijo gospodujejo sedaj zvezne države. Po obes'ranskrm dogovoru se sedaj re- 3uje to pereče vprašanje v Haagu. Za raz.sodnke si je odbral vsak del do dva moža Ti štirjo razsodniki si izvolijo pe- tega Clana kot predsednika in tekom 30 dni morajo izreči kunečno sodbo. Po preteku osmih dni sine ena ali druga stranka zahtevati revizije. Kmetski upor v Italiji. V Candel' blizu Loggie se je pred- sinoOnjim uprlo 400 kmetov svojim mo- goOnim delodajalcem. ki nisu hoteli ugo- diti njili zahtevi po zvišanjU place Vpri- zorili so kmelje najprej stavko, potem pa zaprli vhod v kraj, da ne bi dohnjali dclat zunanji ljudje. Prvi poziv orožnikov je bil brezvspešen. Kmetje so jih napadli z razlicnim orodjem. Na poziv je potem dcslo vojaštvo, ki so je kmetje sprejeli s kamenjem. Dvema vojakorna so izlrgali iz rok urožje in je bilo več ranjenih Vujuki so jeli slreljati na množico in pri tem ubiJi pet oseb, deset jih pa ranili. Mir je zavladal v kraju šele potem, ko je «lošla nova vojaska in orožni.ška po- moč. B.lo je pnjetih več upornih kmotov. iako je poskrbela uprava za zatiranega kmt'ta ! Buri in Angleži. Minuli teden so se burski voditelji podali v Londonu k ministru za kolonije C h a m berlai n ii in mu predložili svoje 7aliteve, ki so: Popolna amnestija za vse britanske podanike, ki so se udeležiii južnoafriške vojne; jedtiaka pravica za angležki in nizozemski jezik v soli in uradu: izpuščenje ujetnikov, ter odškod- nina za vst- izgube v vojni. Ckamberlain se je baje zavzel ko je zaslišal te pred- loge, ki da so v nasprotju s pogoji ob sklepauju miru, kakorsni so rnu bili pred- loženi. Vsled teh zahlev Burov se je ustvaril nov položaj, ki utegne imeti ne- Ijubih poslrdic. Buri so verjeli Kitche- nerju in Milnerju, a ker se od vsebjobljub ne izr olni nili jedna, so stavili Buri toene znhteve, od katerih izpolnitve je odvisen mir v južni Afriki Domače in razne novice. I f Ivan vitez Nabergoj. I V sredo dopoludne se je hipoma raznesla vest da je unirl na JProseku vo- diielj tržaških Slovencev Ivan vitez Nabergoj. Da je ta vest sulno potrla tržaške Slovence, je samo ob sebi uinevno, ako se pomisli, kaj je bil Nabergoj Slo- vencein Trsta in okolice v narodnein oziru Ivan Nabergoj se je porodil na Proseku dne 28. maja 1835 in je dovršil zdaj blizo 68 leto svoje starosti. Razmere so tako nanesle, da Nabergoj ni dovršil nego Hoiiirco Ijudsko šolo; a njegova duševna vsposobljenost, katero je prinesel soboj na svet, ga je skoro dvignilu na visek narodnega zastopnika. Leta 18tfft je bil Ivan Nabergoj izvoljen v tržaški mestni zaslop tor je ostal kot mestni svetovaWv celih 35 let. Tu se je tako možato pote- goval za pravice svojih volilcev, da s> mu poverili zastopstvo v državnem zboru I. 1873. Svoj državnozborski mandat je izvrsevrtl do I. 1897, katero leto ga je izpodrinila brezobzirna gonja tržaške lahonsUe klike. A svoje dolžnosti kot narodni zaslopnik je izvrševal tako neu- straSno, da si je na'ropal vroče sovraštvo pri nasprotnikib, a brezmejno ljubezen in zaupanje zavednih tržaških in okoli- čanskih Slovoncev. Ako bi se hotelo vse | Nabergojevo delo za blagnr tržaških Slo- vencev popi«ati, napolnilo bi se knjige. Koliko shodov, koliko politično in gospo- darsko važnih sej se je vršilo pod Na- bergojevim vodstvom, vse to ve oni. ki je spremljal vse delovanje tega moža. ! Nabergoj se ni strašil ne grožnje no huj- skanj nasprotnikov, — da niti za svoje zivlienje se ni bal ko je šlo za to, da nastopi za pošteno slovensko stvar. Saj je bilo I. 1890. ko je zadnjikrat prišel v tržHški mestni svet, da je najeta drubal z galerije metala okna in svetilke v /ibor- nico z namenom, da stori kaj žalega toli sovra/.onemu Nabergoju. Po letu 1897 mu je sieer b^lezen zabranjevala delati javno v prejšnji meri, a še potem je stalno sodeloval na vsoh narodnih ustanovah. Nabergoj je sousta novljal polit. društvo „Edinost" kateremu je bil preds'dnik dolgo let; tudi je so- ustanovljal slovensko kmelijsko družbo, tržaško slov. posojilnico in bil sotrudn^k pri mnOijih društvih. Ali koliko je bilo vredno Nabergo- jevo delo za občni blagor, je pa najbolji dokaz to, da mu je cesar podelil vitežlvo Fran Josipovega reda. Uolgoletne borbe pa so neustrašnega junaka v narodni borli vend; rle utrudile in utrujen je v sredo zjutraj zatisnil svoje oči za veke. Nabergoj je bil tržaskim Slovencom zvezda voditeljica, a vsem Slovencem uzor pravoga, čistega rodoljuba. Danes k(* kjjije Nabergoja hladna gomila, pa klie^mo z osirotelimi tržaskimi Slovenci: Blag ti bodi spomin, plemeniti bo- jevnik za najsvetejsa naša prava! Veuna luč naj ti sveti! Pogreb pokojnega vit Nabergoja se je vršil vše^nj dopoludne ob jednaj^ti uri ob vHikanskom sijaju. Obeinstva je prislo iz vseh krajev ogromno št<»vilo, zlasti so se pogreba v impo*antnem šte- vilu vdelezüi Slovonci iz Trsta, izlasli prijatelji in znanci Nabergojevi ter nje- govi politični sobojevniki. Došla sta iz Ljubljane ludi državna poslanca dr. Fer- j a n č i č in P o v š e, potem islerska zastopnika S p i n č i 6 in M a n d i č Nra probu sta govorila Spinčič in dr. Fer- jnnčič. V< s Prosek je bil v žalnih ziistavali. Tižaški nnniestuik grot' (;ss je šel na dopust za dobo 12 tednov; nadomestuje ga dvorni svetnik na namest- ništvu vitez Schwarz. Za „Sülski Dom" je došlo na- šemu upravnišlvu: Ostanek darovanib vncev ranjki Frančiški Blažica 16 K. Predsedništvu je došlo: Josip lvan- čič, profesor v Gorici, za prvo ustanov- nino še 94 K, za drugo ustanovnino 200 K; dr. A Gregoreu- v Gorin 10 K; „Narodna tiskarna*' v Gorici 20 K. Srčna hvala! linrl je te dni v Komnu g. nad- učitelj v pokoju France H u n c v 72 lelu svoje dobe. Pokojnik je učiteljeval dolgo vrsto let v Kamnjah; potem v Nabrežini, v Komnu in nazadnje v Škrbini. V po- koju živel je v Komnu. Pokojnik je bil og;i olicijala v Kornnu. N. p. v m.! Vt'OM'iii trjiovski toraj. — Da se vsaj nekoliko odpomore v Gorici veil no več se oglasujoči potrebi po strokovno izobraž»»nem trgovskem osnbju in da se ob enein tudi trgovskemu osobju ponudi prilikči razširiti svoj»1 strokovno obzorj*», sklenil je „Solski Dom" otvoriti letos z d n e in 2 0. septeinbra v e č e r n i t r g o v s k i t e č a j. Za učno moč se je posrečilo pridobili gosp. Svetoslava P r e ni r o u, čegar resnost in strokovna izobraženost je v Gorici dovolj poznann, da jamci za uspeh tečaja. P r i g 1 a s i t i se smpjo toi i ko g o s p o d j e, k o I i k o r g o s p o d i č n e. (!e se oi'la-ii verje št(>vil) gospodioon, se t"č;ij loC'i in bodo 'invAe gospodične pouk v popoldnevnih urah. Zi pokritje slroškov so bode pobirala tinerna šoln;na, ki;ti*ra se ubožnejš.m obiskovaicem te- čaja ziiža. Pouk bo le obsegal t r g o v s k o r a č ii n s t v n, t r (.' o v s k o d o p i s o- v a n j e, in o n i č n o in t r g o v s k o p r a v o. j e il n o v i t o in d v o j n o knjigovodstvo Natančn' učni načrt je mogoee videti 'oliko pri g. Premrou v „Centraini posojilnini-' kolikor v „Šol- skem Domu"1 kjer se sprejemajo prigla- sitve k tečaju od danes dalje do 20 septembra. Poučevalo se bo po trikrat na teden, vsaki krat po dve uri. Ueitel.jstvo in strauka „Sode". — V zadnji stevilki našega listn smo to- rej priobčili uradni pnpravek c. kr. okr. šjlskega sveta za gorisko okolico, ki se bavi L dopisom „z deželiv', katerega smo svojfčasno priobčili v svojern listu pod naslovom „Nasi u-'itelji in -tranka „Soce"'. Dobili smo otl iste strani kakir ome- njeni dopis zopet pr<'cej obsiren članek, ki se bavi z uradnim popravkom c. kr. okr. šolskega sveta. V tern elanku je napi-iana kritika urndnegM popra"ka, ob jednem so pa navedena neka nova dr* j - slva. Iz posebnih uzrokov pa tega članka ne objaviino. — D.i pa gusp. dopisniku vsaj deloma vstrežemo ter da zvedo o tcm kar [»oroca dopisnik, tudi kornpe- lentni krogi, poslali smo jeden prepis g. deželnernu poslancu in zastopniku de- želnoga odborn v deželnem šolskem svetu prof. Berbuču daga porabi na pri- mernem mestu in na primeren način ; drugi precis članka pa smo poslali pred- sedniku c kr. okr. šoUkega, svela viso- korodnemu gospodu grofu Attemsu, da se /, njegovo vsebino seznani. Prvi dopis pa smo objavili zaradi teya, kcr dohajajo tudi nani vedne pri- tožbe o postopanju c kr. okr. šolskega sveta in posebej še pritožbe o postopa- nju c. kr. okr. šolskega nadzornika g. F i n ž ge r j a z učitelji, ki ne pripadajo ..Socini14 stranki. Po^ebno se nani je zdela popolnoma opravicena opazka v dolicnem dopisu, da je nainreč „Sočina" stranka v nekaki dotiki z okr. šolskim svetom, ko je vendar „Soča" sama več- krat pisala. imivci'zo' ; vendar je moral starejši in bolj kvalilicirani ucitelji ostati na ct4dihi! In kdo nas bode uveril, da ni ta učitclj zaradi leg:v dobil prednosti, ker ni bil „miprednjalr', docirn je bil njegov tekincc v boju med ,.naprl('1tde vsled odpisa doklad na z'MnlJHrino co- loma aM dolorna. Taka izguba bi so za- mogla nadomestiti, ako se v poštev vza- mejo gori navedone okoliščinc. najložjo edino le s poviškom davščine na pivo. Deželni Oflbor vabi vsa občinska zastopstva, da resno pretresejo zadevo v tej okrožnici obrazložono; vabi pa oso- bito one občine, ki so pobiralo do sedaj dav.ščino na pivo le po 22» K od hi. ali pa nianj, in za katere hi bil povišek to dav^cine edino sr(;d^tvo. s kojim bi se zamoglo občinsko gospodarstvo vzdrže- vali v ravnotežju. Ako bi bilo zadnjo navedone občine voljtie predložiti posarnezno ali skupno kako prosnjo c. kr. vladi v svrho da lo-ta dovoli da so bodo pivo smelo obdačiti v p'ikritje občinskih potrebščin z K 3 40 O(^ til. broz pridr/kov in prikmjšb, de- želni odbor bi bil takoj pripravljen toplo priporočiti rmlične na razloge odprte prošnje, ki bi -t'U do^Ie za nadaljno pred- ložitev pristojni vladni oblasti. Moriloc svojo /oho. — Pred po- rotnim sodiščom v Novemmestu na T)o- lenjskern so jo vršila dne 5 t. m. zani- miva khzenska razprava proti nokemu Franu F'rancicu. PosleJnji je bil obdolžen umora svoje ženo, terstavljen pred poroto. Zanimive pa so posameznosti iz te razprave, ki so pokazale vso prefriganost obtožen^evo. Franc Frančič je s svojo ženo Ano Frančič živel v vednem pre- piru ter jo žo dolgo časa no'il v sebi sklep da io nmori. V noči od 15. do 16. sept 1899. pa se jej je približal v spanju in jo ustrelil v glavo. da je bila pri tisti priči mrtva. Zjutraj 16. 9ept. so na^li ženo mrtvo in nepremično ležati, kakor je bila v spanju. Ali vsa postelja je bila v krvi, ki jo lila iz zevajoče rane1 v glavi; v materini krvi ležal je tudi njen otrok 2-loton sinček. ki J9 spal pri materi in se ni prebudil, dokler ga niso ljudje vzeli od mrtvo. Morilec je skušal zvrniti sum od sobo in zbuditi mnenje. kakor da bi se bila ranjea sama usmrtila z re- volverjem, zaradi tega je položil poleg nje na posteljo samokres in letel na so- dišče naznaniti ..samomor1' svoje žene. A slaba vost g:i jo izdajala in po njegovem vedenju so na sodi^u sumili. da je Frančič umoril svojo ženo ter so ga zaprli. Ko- misija je na lieu mesta spoznala, da se Ana Frandič ni sama usmrtila marvel da je bila žrtev umora. V ječi pa jo bil Frančič ^lueajno skupaj zaprt z onim ciganom Heldom. ki je bil zaradi umora ohsojen na vislico in takrat tudi obesen. Temu ciganu jo Frančič razodel da je svojo žono umoril, a cigan mu je svetoval da naj v-^e taji. Predno pa so cigana obesili, je le ta izdal Frančiča in oroz- niku povodal. kar mu je razkril Frančič. — Ko je Franeič slišal, da ga je cigan izdal, je ušel iz zapora in pobegnil v Ameriko. V Ameriki pa je uganjal sle- parije in nopoštenosti različne vrste tako, da so ga tamošnje oblasti izročile av- strijskim oblastvoin. Tako je prisel pred novomeško porotno sodišče. Iz Amerike je pisaril svoji materi pisma v katerih je izrekel da je ženo ustrelil, a da mu nie ne morejo, ker ga Novomesto ne bo vi- delo do sodnoga dne. Ker njogova mati, ki je tudi sovražila umorjeno, ni znala brati, dajala je sosedom prebirati pisma in tako je tudi po teh pismih stvar prišla na dan. Iz izpovedbe raznih prič se je izvedelo, da je bila umorjena Ana po- štena in pobožna ženska. da pa se je vedno bala svojega moža in ga je enkrat po noci dobila pri svojem vzglavju, a se je tiho izmaknil ko se je ona zbudila. Vse okolnosti so kazale Frančiča kot človeka zlobne naravi, kijozmožen vsake hudobije. Porotniki so ga obsodili z 9 glasovi „da" proti 3 „ne" na smrt na vešala. Zagovarjal je morilea dr. Tavcar. Slovi'uska Šolska Matiea. — V odborovi soji tega pedagoško-književnega društva dne 4. t. m so se vzoli na znanje poverjeniki, ki so se nasta^ili izza zadnjo seje. Nova poverjeniStva se osnujejo za Celje (mesto), Novo rnesto, II. drž. girn- naziio in realko v Ljubljani. — Za leta 1902. dobe društveniki troje knjig: I. Pedagoški Letopis, obsegajoč porocila o posameznih učnih predmetih, pedag.- znanstvene razprave, poročilo o drn-Uve- nem doiovanju in imenik članov; 2. Uc'ne slike, t. j. po I'ormalnih učnih stopnjah pri- rejene obravnave vseh beril, nahajajočib se v sedanjih Abecednikih in v Začetnici; 3. Realne knjižnice U. snopič : nadalje- vanje Apihove zgodovinske učne snovi za ljudske sole. — Določil se je tem Irtiiiuum nltsPtr • i7.hrilo «an ba ixinAs] no. delo. Ker so rokopiai že večinoma pri- pravljeni, so zacno knjige prav v kratkem tiskali, tako na iztisu je 1 20 K. Knjižict se že tiska in jo bode v nekaj dneh dobiti pri odbora in pri !jubljan-kih knjigotržcih (tudi pri J. liahovcu. trgovcu s papirjemi. Poštnino jo posebej plačati. — Sklenilo se je, da pri rod i Matica tudi letos peda- go^ka in znan^tvena predavanja v Gorici (g. prof. Bežek) in v Ljubljani (o Božiču g. ravnatolj H. Schreiner o tormularnih učnih stopnjah) — Društvo stopi v do- govors ..Hrvatskim podag knjižovnim sbo- rom>l zaradi vzajemnegn dobivanja knjig, ki jib. izdajata druätvi. Konečni sklep se propusti obenemu zboru. — Slednjič se obrača odbor $<* enkrat po vseb, ki na- meravajo pristopiti k društvu. naj se porlvizajo z letnino 4 K, da more odbor še v pravem čhsu določiti ätevilo iztisov posamoznim knjigam. Ker še voliko po- verjenikov ni vposlalo nabranega denarja, oziroma zglasila svoj h članov, so prosijo, da to takoj store. Pripornni so, da se je v okrajih, ki so žezgla.;' ni število članov v primeri z lanskim letom dokaj pomno- žilo. Odbor. Kriza v lesul trpoviul na Kran,i- skem. ,.Slov. Narodu" poročajo, da je nastala v lesni trgovini popolna kriza. Gene lesu rapidno padajo. Vagon lesa, ki je imel v Trstu in na Reki sploh ceno 600 K. velja danes le 500 K. Czrok krizi je, ker zastaja na skladisčih les in to zaradi tega. ker se je jelo iz Bosne iz- važati ogromne množine lesa. Kupci ku- pujejo le še najpotrebnejši los. Bati se je popolnega propada lesne trgovino. Hrvatski ban Khuen-Hedervary je dal, tako poročajo razni listi. pretekli teilen ostavko. Naslednik mu ni še znan. Pozrtvov.'ilna soprojja. — Nek pisar berolinske gledaliske agenture si je na vso moč prizadeval ustanoviti sa- mostojno gledališko agentaro. a za to mu je nedoptajalo denarja. Te dni je skočila v vodo njegova žena. Pri utop- ljenki so našli pismo, v katerem na- znanja, da se je utopila, da bo mogel mož s pomočjo njene zavarovalnine usta- noviti gled. agenturo. Velika zalnna ^| gotovih oblek vsako vrsto in vsako mere. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, trgovec In krojaški mojster $/*>L) ßW v Gorici, Vrtna ulica St. 26. Gospodu lekarnicarju G-abrijelu PIC CO LI v Ljubljani. Vaše železnato vino som s prav dobrim uspehom vporab- ljal pri neki gospej, ki je dolgo trpela na živcih. — Prosim Vas toroj. da mi dopošljete še šest steklenic zgoraj navedenega vina. Dr. L. Färber, c. kr. štabni zdravnik. V Gorici, 6. junija 1901. Prodaja se v lekarnah v Gorici, Tolniinu, Trstu, v Istri in Dalma- ciji po 2*40 K ateklenico. !B»XY1SieAj 1 Anton Pucelj j ) priporoca svojo } jbrivrxieo v G[oriei \ tta Travniku, in \ ) 6 brivsko podružnico I v ulici Tre Rd, 16. \ Ivan Bednarik |ii'i|Mini(v'H svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. Pri Velodromu Goriško pivo i na prodaj po 16 Ir. liter. Anton Pečenko Vrlnit ulica 8 4.0KK \ Via C.iardino S priporoOa pristna bela in črna wina ix vipavskih, furlanskih, bnskih, dal- : * tnatinakih it* . * isterskih v • , nugradov. .ihi na vsf krajt1 avstro-i'^rske monarhijt* v sotlih (nl öli litrov uaprt'j. N:i zahtcvo pnšilja tndi uzorct*. Cene zmenne. Fostrežba poštena. %, Valentin čič m % m J'0SiP in im/ho v5o ,„.,.|vo. kl "*O HHMsior .jcvcdnosvc/.c ^ i.vipor,,,:. Pekarija senahaja ^V w v GOEICI, ¦ %>L v Rašlelju hiš. št. 29. ^ ZAHVALA. 0 priliki mnrli in pogreba naiega priMlobreua sopro^a. odno>iu> očeta. ta^a in deda Frana Bunc-a, apokojenega naduöitelja izrekamo tem potoni vsein sorodnikoin. prijateljem in znancem. naji^krenejo zahvalo bodisi na ^premstvn blagega pukojnika k Ziiilnjemu počitkn. kakor tudi za brzojavne in pismone izraze MjOutja. Posebno pa smo dolžni zahvale prečastnemu gospodu d*- kaini in domačej čestilej duhuv^Oini: prečastnim duhovnikom iz Goi'janskega. Pliskovice in škrbine. preblagorodnemu g. biljožniku na krasnem voncu. slavneniu: uradnistvu, ravnateljstvu in uči- tolj^kenui zboru žole v Koinnu. bližnjemu učit. osebju, kakor tudi lnnogobrojnetnu občinstvu. Bog plačaj vsein! ^ Zalnjoeu obitelj. Anton Kuštrin ; Gosposki ulici h. štev. 25, ; iv lastni hiši) I pri[>oroča Oastili duliovščini in plavnfMiin občinslvu v mcstu in na dr-žnli -vojo tr^ovino jfdiinejja hla^a n. pr. kavo : Santos, Sandornin^o, Java, Cejlon, Portn- rieo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü j istprsko in dalmatinsko. Petrolfj v zaboju j Slaiikor razno vrsto. Moko št. 0, 1, 2, 3 I 4-, o. Vee vrst ri/.a. Miljsveče prve in druge vrste, iiamreč po V» kila in od 1 funta. Testen ine iz tvornice Žnideršič & Valcnčič v !1. Bistrici. Zveplonke firužbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz ftla;dičevga mlina v Kranja in z Jochirmnn-ovoga v Ajdovščini. V.-e blago prve vrste. Po po.šti se rnzpožilja v zabojčkih najmanje po 5 K^. na vse kraje. Jakob Miklus, I tr^ovec z lesom in opeko, zaloga J vsakovrstnega trdega in mehkega koroškcga in kranjskoga lesa ter j pohištva, rakev (trug), vinsl;ih po- I sod. stiskalnice za vino in sa<]je vnake velikosti, kakor tudi krat- | kočasnih ig<:r slovenskih „Mari- j.inie"' l. j. ličnih in trpežnih i miz iz trdoga lesu, ki imajo znotraj tro- ali stir'delno kog- ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovei'ri sestavi. za krčrriarjr1, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, o. Gorica, priporoča p. n. ohčinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. ZAHVALA. Ob pi'crani smrli iutsr prcljnbljciif in ncpozabiM1 hrcrkc. o/ifonia srstiv J^aEčiške JSIažiea, izivka l(Mii polom potlpisana iiajsicnrjso zahvalo vscin sorodni- kom. prijah^ljrm in ziianct'iii. ras!, diiliovsrini. spošlovanini sodc- lavkam in drlavrcn za poklonilrv krasnih vcnccv. uu. pcvcciu . . . ' in prvkaiM za jiinljivo pfljc \- ci>rk\i in ob odprlriii iirolm. sploh vscm oiiim. ki so ii;im slali na shnm \ najbridkcjsih urah. lcr j spivmili r;iiijco k vcrnciiiii [uirilku. I>ou slolt'i'o po\ini. Žalujoča ciružina Blažica. 5 V (rorici (uti Rojicaii), i/. >•<'/>/. k/oj. i ______ Franc Melink, i i zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, piTvzoma vsa zidarska dHa po naj- nižji ceiii. —- Naroeena dola se lično izvršiijejo. lop, vise?, svetilnik (kloča) ki jc pnsehno priprav^n za male cerkva na dc/t'ii. -— Več so izvc pri našem nniMvnišlvu. Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" (Äorica, (ilosposkA ulim st. 7 Prijioroča so v to stroko Npiida.jorc kakovnsti l»l:itr:* /a bli/ajoro He letiio doli». kakor: volnc, jMTkal, s.itin, l.aMst, /.cphir svilc, svilr z:i prati, Voill«" (lc Lauie, Tennis. Okstord. piqut' lukiijasti. IJIožka sukna j>o vsaki i'cni v veliki izImti. \adaljc ima Ito^ati» /alas;o preproK, pre«rinjai. /ave«, blaua za nn»l»ilj-, jilatna. <'lufioua, rusko^a platita, Knrippdvt^a piatna, hlačevine, volncniii o«lej, kovtrov, «rajc, bonib:r>.<: .x. .:-. '¦''¦' y. "' diplome trgovske račune cenike " .-.. ¦¦ :f. " vabila na karton .. y v. in na papir sprejemnice * * * v. * za društva pisma in zavitke B firmo * * * * * x. >; .v. * * etiketo za vsakoršno * * * y. * .;,, * porabo plakate # * x. * * v raznih barvih * + * in veliko iti i. t. d. „JM arocliia J iskaFna" ® ® e © v Gorici, ulica Vetturini št. 9 % ® $ ® je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji niknke koiikurence © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug-e urade na močnem papirju, ter na prodij ima knjig-e: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ******** tolminske šole ******** TISKA: ^m ö.GORJDO' ki izhaja dvakrat na teden ^ v dvji'n izdajah, ter stane na !eto 8 K, pol leta 4 !( > čutrt leta 2 K ,j ^ il*r TISKA: sPiw LIST' ( ki izhaja vsak četrtfik ter stane na leto 4 K, pol leta r 2 K, za manj premožne |,' celo leto 3 K TISKA: ^m^ * * + * pobotnice račuiiske sklepe v. lične tiskovine za indnstrijo •"¦ ... x * a- ' trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * + * * in oblike z zavitki * + * * * * * * zaročnice in poroönice + * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d.