Mladina in drugi prebivalci Velenja so pretekli četrtek pred spomenikom talcev v starem Velenju počastili spomin na petnajst talcev, ki so jih Nemci ustrelili na tem prostoru 25. januarja leta 1944. V začetku januarja pred tridesetimi leti so partizani izvedli nekaj svarilnih obsodb nad izdajalci. To je zelo preplašilo Nemce, ki so iz mariborskih zaporov pripeljali petnajst talcev ter jih ustrelili z namenom, da bi prestrašili ljudi, ki so bili povezani z osvobodilnim gibanjem. Vendar njihov poskus ni uspel. 1. februar 1974 • Leto X., št. 4 (313) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks JAVNA RAZPRAVA O ZDRUŽEVANJU Polititčni aktivi Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Sojštanj in Rudarskega šolskega centra Velenje so na skupmi seji v četrtek, 24. januarja govorili o kadrovskih pripraavah v zvezi z reorganizacijo sindikata delavcev V Sloverniji ter o pripravah na javno razpravo o združevanju i v Rudarsko energetski kombinat. Zavzeli so tudi stališčče o organiziranju družbenopolitičnih organizacij v novi ddelovni organizaciji. Clairmi političnega aktiva so so&glasno podprli kandi-daturoo predsednika občinskega i sindikalnega sveta Velemjije Teodorja Jelena za predsesednika republiške konfenrence sindikata delavcev eninergetike in rudarstva. Glede ; tega so sprejeli še sklep, , naj o tem razpravljajo vse > družbenopolitične or-ganizaacije in organi upravljanja i rudnika. Po v vsestranski obravnavi stališč S akcijskega odbora za združititev temeljnih organizacij zzdruženega dela v delovno organizacijo Rudarsko enoergetski kombinat ter v sklaadu s sklepom akcijskega odbora, naj bi bila javna razprava o predlogu samouppravnega sporazuma končanna do 20. tega meseca, so imenovali 36-člansko delovnao skupino za pripravo org-ganizaoije javne razprave 1 ter 66-člansko delovno skuupino za razlago vsebine sasamoupravnega sporazuma t ter za vodenje javne razpravave. Poleg omenjenih skupin n so imenovali komunisti rirudnika, elektrarne in šolskegiga centra na četrtko- vi skupni seji tudi politični aktiv za vodenje in usklajevanje javne razprave. Dogovorili so se, da morajo v elektrarni in šolskem centru do 4. februarja ustanoviti, samoupravne delovne skupine ter določiti njihove vodje. Obvezni seminar za delovno skupino za razlago vsebine samoupravnega sporazuma mora biti opravljen do 5. februarja, v naslednjih dveh dneh pa se bodo na sejah organov družbenopolitičnih organizacij dokončno dogovorili, kako bo potekala javna razprava. V tem času bodo tudi imenovali komisijo za ugotavljanje opravičenosti organiziranja TOZD. Do 10. februarja bo potekala javna razprava v kolektivih rudnika, termoelektrarne in rudarskega šolskega centra. Do 12. februarja bo delovna skupina za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma proučila morebitne pripombe in pripravila dopolnitve, od 12. febru- arja pa bo nato potekala organizirana javna razprava po samoupravnih delovnih skupinah, obenem pa bodo delavci odločali o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela ter njihovem združevanju v Rudarsko energetski kombinat. V prihodnjih dveh dneh bo delovna skupina za pripravo javne razprave proučila pripombe ter jih predložila delovni komisiji za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma, ki bo pripravila končno besedilo. Zadnji dan v februarju pa bodo pooblaščeni predstavniki TOZD podpisali samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Rudarsko energetski kombinat. Na skupni seji so člani političnih aktivov omenjenih treh organizacij tudi poudarili, naj se čimprej sestanejo strokovni delavci rudnika in šolskega centra ter se med drugim pogovorijo o tem ali bo jama Skale ostala pri Rudarskem šolskem centru ali pri rudniku. V zvezi z zadnjo točko dnevnega reda pa so zavzeli še stališče, da je treba hkrati z organiziranjem TOZD in njihovem združevanju v novo delovno organizacijo čimprej pripraviti predlog organiziranja in delovanja družbenopolitičnih organizacij v TOZD in delovni organizaciji. Ena od poglavitnih značilnosti v dosedanjem razvoju Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in Združenega podjetja Gorenje Velenje je tudi sodelovanje in povezovanje z drugimi organizacijami združenega dela. Združeno podjetje Gorenje sestavlja zdaj 6 organizacij združenega dela iz Velenja, Subotice, Mute, Šoštanja, Slovenj Gradca in Gornje Radgone, uspešno pa sodelujejo z več kot 200 organizacijami združenega dela iz vse Jugoslavije. Velenjsko Gorenje je bilo eno od prvih slovenskih podjetij, ki je začelo povezovati, in to nadvse uspešno, gospodarstvo naše republike z gospodarstvi drugih republik, pri čemer so temeljito izhodišče enakopravni odnosi. V praksi je torej že precej pred sprejemom novih ustavnih izhodišč na široko odprlo vrata za kar najširše povezovanje dela in sredstev v najširših okvirih brez kakršnihkoli meja. V prihodnje želijo sodelovanje in povezovanje še okrepiti, posebej še S tesnejšim sodelovanjem s sorodnimi organizacijami združenega dela, saj bodo združeni zagotovo poslovali še bolje, kot bi sami, nepovezani. Zato tudi ni slučaj, da je delavski svet Združenega podjetja Gorenje Ve- ZDRUZ BI ŠE HITRI NAPREDOVALI lenje na seji oktobra lani v Subotici sprejel in podprl predlog za ustanovitev Združenja elektroindustrije, ki bi ga ustanovila Združeno podjetje Gorenje Velenje in Združeno podjetje Iskra Kranj. Dosedanje sodelovanje med združenima podjetjema Gorenje Velenje in Iskra Kranj ima značaj kooperacije v proizvodnji, pri prodaji in pri poslovnih aranžmajih. Lani je poslalo združeno podjetje Iskra organizacijam združenega dela v okviru Gorenja za okrog 115 milijonov dinarjev raznih sestavnih delov oziroma elementov, v trgovski mreži Iskra Com-merce pa so prodali za okrog 40 milijonov dinarjev gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov Gorenja. Obe združeni podjetji pa že nekaj časa tudi skupno nastopata na tujih tržiščih. Za prihodnje načrtujeta tako Združeno podjetje Gorenje Velenje kot Združeno podjetje Iskra Kranj novo, veliko proizvodno in poslovno ekspanzijo. Usklajena nadaljnja rast obeh velikanov slovenske elektroindustrije je torej več kot potrebna in nujna. V Velenju poudarjajo, da bi bilo v okviru Združenja elektroindustrije še posebej pomembno sodelovanje na najpomembnejših stičnih točkah, to je dogovarjanje o delitvi programov, o načrtnem usmerjanju nadaljnjega razvoja ter o skupnem nastopanju na tržiščih. Na ta način bi vzpostavili in učvrstili osnove za trajno sodelovanje pri usklajevanju razvoj no-programske politike, usmerjanju investicij v nove programe, delovanju na tržišču, nastopanju v poslovnih aranžmajih ter na finančnem trgu. Gre torej za urejanje skupnih interesov, za večjo povezanost in usklajenost prihodnjega razvoja obeh združenih podjetij, Gorenja iz Velenja ter Iskre iz Kranja. To pa mora vplivati tudi na večjo povezanost elektroindustrije v Jugoslaviji ter na njen prihodnji, bolj usklajen, razvoj. Z ustanovitvijo Združenja elektroindustrije, ki bi bilo en^ največjih jugoslovanskih proizvodnih ftvorb, pa bi morali še bolj odpreti vrata za povezovanje, in to na kar najširših osnovah, da bi lahko optimalno uresničili pričakovanja vse naše družbene skupnosti. Ustanovitev Združenja elektroindustrije pa bi gotovo o-mogočilo učinkovitejše družbenoekonomsko premagovanje tržne stihije in njenih negativnih posledic, pa ustvarjanje močnih nosilcev razvoja ter vključevanje v mednarodno delitev dela. GOSPODI od 31. januarja do 6. februarja \Veleblagovnica f® Mina® \Velenje JSKI TEDE • posteljnina, KUHINJSKO POHIŠTVO • odeje in pregrinjala, POPUST • pohištveno in dekorativno blago, 8% • preproge in obloge tal, • kuhinjsko in namizno perilo, • zavese, PRALNI STROJI >N HLADILNIKI • perje, »GORENJE« • frotir brisače POPUST POPUST 10 % 10% Aktivnost zveze komunistov v mozirski občini Aktivnost ZK v mozirski občini so v zadnjih dveh letih vzpodbujali pomembni družbeni dogodki. Nedvomno so ti dogodki, ki se odražajo v 21. seji predsedstva ZKJ, pismu Izvršnega biroja in predsednika Tita ter 29. seji CK ZKS pozitivno vplivali na družbenopolitično življenje v občini Mozirje. Dejavnost ZK je bila usmerjena na vsa pomembna področja družbene dejavnosti. Dejavnost ZK je bila usmerjena na vsa pomembna področja družbene dejavnosti. Tako je ZK z organiziranim delovanjem postala na številnih področjih dejansko vodilna idejnopoditična sila delovnih ljudi. Glavne smeri in naloge dejavnosti ZK so bile na področju gospodarskega razvoja Zgornje Savinjske doline, razvoja šolstva in kadrovske politike, uresničevanja ustavnih sprememb, razvoja stanovanjskega gospodarstva in urbanistične ureditve, odpravljanju pretiranih socialnih razlik z ostalimi vprašanji socialne politike v občini. Vzporedno s tem pa je ZK stalno delovala na organizacijskem utrjevanju, povečevanju članstva ter spreminjanju socialne in starostne strukture. Na področju gospodarstva so bili v zadnjih dveh letih doseženi številni pozitivni premiki. Povečujejo se proizvodne kapacitete, s tem pa se je povečala tudi materialna osnova za ustvarjanje novih delovnih mest. število zaposlenih stalno narašča od leta 1971 in je to naraščanje zaposlenih večje od regijskega in republiškega povprečja. V letu 1972 se je število zaposlenih povečalo za 10 odstotkov, v prvem polletju 1973 pa za 6. Realno zastavljeni stabilizacijski programi in programi varčevanja so dali dobre rezultate. Tako se tudi lani kaže kljub slabšim pogojem gospodarjenja zadovoljiv porast dohodka v gospodarstvu. Uresničevanje ustavnih sprememb je bilo v začetku mlačno in počasno, v drugi polovici leta 1973 pa so stvari stekle tako kot je treba zaradi boljše informiranosti in odprave določenih nejasnosti, kar je imelo za posledico, da so vse delovne organizacije uskladile svoje samoupravne akte in se tudi v roku registrirale. Mnogo pozornosti je bilo posvečene tudi celotnemu sklopu socialne problematike. Določene naloge v akciji ZK se že uresničujejo ali pa so že realizirane. To so predvsem enake pravice v zdravstvenem zavarovanju, štipendiranju, socialno skrbstvo, hitrejši porast nižjih osebnih dohodkov in še nekatere druge. Poleg vse ostale številne problematike, ki jo je ZK obravnavala v tem času, so konferenca in njeni organi preverjali uresničevanje sprejetih stališč in dogovorov. Politična praksa je pokazala, da bo potrebno v prihodnje še bolj razvijati preverjanje stališč in sklepov. V SKUPNOSTI JE MOC V DECEMBRU LANSKEGA LETA SO SE DELAVCI DVEH SORODNIH OZD GLIN IN SMREKE ODLOČILI, DA ZDRUŽIJO SVOJE PROIZVAJALNE SILE. Družbenogospodarski na- iz več obrtnih delavnic. S črti na vseh ravneh poudarjajo potrebo povezovanja organizacij združenega dela, kajti le tako bo mogoče doseči hitrejši gospodarski, socialni in družbeni napredek vseh delovnih ljudi. To pomeni širše in globlje, vztrajnejše in dolgoročnejše povezovanje proizvajalnih sil, da bi v enotnem usklajenem in povezanem poslovanju dosegli večje uspehe. To je zavestna odločitev širšega kroga proizvajalcev, zasnovana na skupnem interesu in u-smerjena v usklajeno in donosnejše izkoriščanje njim zaupanih družbenih sredstev. Tudi organizaciji združenega dela SMREKA Gornji grad in GLIN Nazarje sta se pridružila tem prizadevanjem za trajnejše in globlje medsebojno sodelovanje, kar narekujejo skupni ekonomski interesi obeh. V ta namen so samoupravni organi obeh organizacij imenovali skupno komisijo, da prouči ekonomsko upravičenost pripojitve SMREKE h GLINU. Odločitev ni bila slučajna, saj imata obe OZD več skupnih področij delovanja, ki so tudi narekovali to spojitev. Obe delovni organizaciji proizvajata žagan les in stavbno pohištvo, svoje izdelke pa sta prodajali večinoma ločeno, čeprav sta locirani v isti teritorialni enoti in na majhni oddaljenosti. Obstoj dvojnih zmogljivosti je zgodovinsko pogojen. GLIN Nazarje je nastal z vertikalno integracijo, ko sta se združila Gozdno gospodarstvo in Lesna industrija. Prvi se je ukvarjal samo z gospodarjenjem z gozdovi, drugi pa je les predeloval. Spojitev je prinesla ugodne ekonomske rezultate, ker je bila z enotno poslovno politiko zagotovljena surovinska osnova, nastala je možnost usklajevanja tehnoloških postopkov v gozdarski in lesni proizvodnji, nastale so skupne pomožne dejavnosti in povečala se je elastičnost komercialne politike. SMREKA je nastala prehodom na malo serijsko proizvodnjo je povečala produktivnost, vendar se je začel pojavljati problem oskrbe s surovino. V interesu tako zaposlenih kot tudi širše družbeno-politič-ne skupnosti je bilo, da se podjetji hitro razvijeta. To je mogoče doseči z enotno poslovno politiko obeh, saj je samo tako mogoče bolje oplemenititi naše prirodno bogastvo, s tem pa se bo dosegla večja zaposlenost, višji osebni dohodki in višja življenjska raven. GLIN Nazarje zaposluje 1.450 delavcev, SMREKA pa 95, kar predstavlja polovico vseh zaposlenih v občini Mozirje. Proizvodna programa o-beh organizacij sta skoraj popolnoma enaka, predvsem na področju stavbnega pohištva. Proizvodni program SMREKE dopolnjuje velikoserijsko proizvodnjo GLIN. Š spojitvijo se bo lahko oblikovala po-1 nudba kompletnega stavb nega pohištva. GLIN je glavni dobavitelj lesne surovine. Zaloga lesne surovine, s katero razpolaga, pa zadošča za oba partnerja. Kvalifikacijska struktura zaposlenih pri GLIN je boljša, predvsem pri kategoriji strokovnih delavcev z višjo in visoko izobrazbo. To pa je eden pomembnih dejavnikov razvoja. SMREKA bi morala pridobiti ustrezne lastne kadre, kar je dolgotrajen in materialno zahteven proces. S spojitvijo pa se bodo storitve kadrov prenesle tudi na SMREKO, s tem pa bo dosežena tudi večja in boljša izkoriščenost teh kadrov. Obe OZD sta v zadnjem triletnem obdobju dosegli pozitivne finančne rezultate. Na nekaterih področjih sta oba vlagala v iste kapacitete, zato so bile te zmogljivosti v celoti nepopolno izkoriščene. Z združitvijo pa se bo tako povečala njihova izkoriščenost, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo tudi na finančni rezultat. GLIN in SMREKA nimata zadosti sredstev za pokrivanje potreb po o- bratnih sredstvih. Vzrok so prevelike zaloge materiala in velike terjatve do kupcev. Posledica je slabša likvidnost in veliki stroški obratnih sredstev. Z združitvijo pa se bodo zmanjšale zaloge materiala in nedokončane proizvodnje, kar bo obema izboljšalo ekonomičnost in likvidnost poslovanja. Združeni kapital bo omogočil pridobitev novih dolgoročnih kreditov za razširitev proizvodnih kapacitet SMREKE. Tržišče za prodajo proizvodov obeh podjetij je zagotovljeno. Ugotovljeno je, da niso izkoriščene možnosti prodaje finalnih izdelkov na tuja tržišča in da oba partnerja nista uporabljala skupnih prodajnih metod. Enoten in usklajen proizvodni program bo poenotil komercialno poslovanje. Skupno trgovanje bo zagotovilo večjo komercialno realizacijo ob nižjih prodajnih stroških ter uveljavitev večjih bonitet pri poslovnih partnerjih. Podobne uspehe bo prinesla tudi poenotena nabavna služba. Poleg ugotovljenih druž-beno-ekonomskih prednostih obstaja še niz družbe-no-političnih prednosti, ki so motivirali integracijo. Osnova za povečani vpliv hitrejšega družbeno-eko-nomskega razvoja je povečani vpliv neposrednih proizvajalcev pri proizvodnih in poslovnih odločitvah. Pri organiziranju proizvodnje mora priti še bolj do izraza povezovanje organizacij združenega dela na vseh področjih družbene reprodukcije. Istočasno pa je treba nujno uveljaviti suverenost samoupravljanja, zato mora biti težišče na samoupravnem organiziranju delavcev v TOZD. Povezovanje med TOZD je možno samo na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Z ustavnimi dopolnili je pravno urejena realizacija omenjenih načel. Na osnovi dopolnil je izdelan samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo GLIN, ki zagotavlja vsem TOZD suvereno razpolaganje s sredstvi za delo in rezultati dela. Liza V preteklem mandatnem obdobju je bilo sedem sej konference ZK Mozirje. Povprečno se je sej udeleževalo 70 odstotkov članov konference. Ce na hitro preletimo kaj so na teh sejah obravnavali, poglejmo nekaj točk dnevnih redov: družbenoekonomski razvoj Zgornje Savinjske doline, naloge komunistov po II. konferenci ZKJ, socialno razlikovanje v občini in naloge Zveze komunistov, razvoj ZK v občini s posebnim poudarkom na sprejemanju v organizacijo ZK, aktivnost komunistov po Pismu predsednika Tita in IB predsedstva ZKJ, izhodišča bodoče stanovanjske in urbanistične politike v občini, politične priprave na referendum za samoprispevek za izgradnjo osnovnih šol in prostorov otroškega varstva, ocena uresničevanja kadrovske politike v občini in izvajanje sklepov 28. seje CK ZKS, podrobnejša ocena družbenopolitičnih razmer v občini po Pismu in 29. seji CK ZKS. Komite je posvečal veliko pozornost tudi informiranju in izobraževanju svojih članov. Tako je bilo organiziranih sedem seminarjev za sekretarje organizacij ZK. Programi so vsebovali študijske točke, aktualno problematiko v občini in organizacijska vprašanja. Poleg seminarjev je bilo večje število sestankov in individualnih razgovorov. Prav v zadnjem času se kaže potreba po tesnejši povezanosti organizacij ZK z občinskim komitejem v obliki rednih razgovorov. Struktura organiziranosti komunistov se je bistveno spremenila v smislu uresničevanja smernic organiziranosti komunistov, da naj bodo organizacije ZK v vseh organizacijah združenega dela. V teh novo ustanovljenih organizacijah je dobra dejavnost, kar se vidi predvsem po vprašanjih, ki jih obravnavajo in po uspehih pri sprejemanju novih članov. Iz delovanja teh organizacij veje spoznanje kako potrebna bi bila organiziranost partije v delovnih organizacijah, posebno še v tistih, ki so bile do nedavnega zaradi politične pasivnosti deležne družbene kritike. Glede na gibanje članstva je osnovni cilj pomnožitev organizacije s sprejemom novih članov, ki imajo mo-ralnopolitične kvalitete. Vzporedno s tem pa je ko mite razčistil z vrsto neaktivnih članov, ki jih je bilo v preteklosti kar precej. Pri tem pa si je komite zadal tudi pomembno nalogo, ki jo je v veliki meri tudi že uspešno uresničil, da spremeni strukturo članstva organizacije. Sprejetih je bilo večje število delavcev iz proizvodnje In kar je še najbolj pomembno — v ZK vstopajo predvsem mladi. S tem so zaustavili permanentno staranje organizacije in dosegli delno pomladitev. Število članov je v lanskem letu poraslo na 207 od 179 v letu 1971 ob prej navedenih selekcijah. Pot članov ZK občine Mozirje je jasno začrtana in nobenega dvoma ni, da zadanih nalog ne bi izvršili. Prepričani smo celo lahko, da bodo naloge ne samo izpolnili, temveč jih tudi presegli in tako dali poudarek in mesto ZK kot avantgardi pri graditvi naše socialistične samoupravne stvarnosti. Liza »Gorenje" se oddolžuje Gorenju V vasici Gorenje so te dni že vidni prvi obrisi nove Tovarne keramičnih ploščic, ki jo tam gradi velenjsko Gorenje • Naposled se obeta razvoj tudi kraju, kjer je začelo nesluten razvoj Gorenje • Novembra že redna proizvodnja. Prebivalci Šaleške doline vedo za vasico Gorenje blizu Šmartnega ob Paki. Prvo podjetje, in sicer obrtno, je dobil kraj leta 1947, šest let pozneje pa je bilo ustanovljeno Kovinsko podjetje, ki se je poimenovalo po vasici Gorenje in iz katerega se je razvila velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Ko se je delovna skupnost v prizadevanjih, da bi si zagotovila primernejše prostorske, kadrovske in druge pogoje za razvoj v našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva odločila pred desetimi leti za preselitev v Velenje, se je v vasici Gorenje skorajda ustavil čas. Stari in mladi so se tudi še naprej zaposlovali v Šoštanju in Velenju, posebej v Gorenju. Podoba kraja pa je še danes skorajda takšna, kot je bila pred leti, če seveda ne upoštevamo asfaltnega traku, ki je tudi Gorenjčane povezal z občinskim središčem, pa s Šmartnim ob Paki in Zgornjo Savinjsko dolino. In verjetno bi bilo tako tudi še naprej, če se ne bi delovna skupnost Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja lani, v jubilejnem 20 letu obstoja odločila, da se oddolži kraju, kjer se je začel nezadržen vzpon njihove delovne organizacije, s postavitvijo tovarne za proizvodnjo keramičnih ploščic. Gradnja teh novih tovar- niških objektov, ki bodo imeli skupno površino 10.000 m2, je zdaj v polnem teku. Dela pa izvaja velenjsko Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad. Tovarna naj bi začela novembra letos že redno obratovati, v njej pa bodo sprva izdelali na leto 1 milijon kvadratnih metrov keramičnih ploščic. Polovico vse proizvodnje bodo prodali na tuje. 2e zdaj, ko so vidni šele prvi obrisi nove tovarne, pa razmišljajo o nadaljnjem širjenju tega novega obrata. Omeniti je treba, da bo ta tehnološko sodobna tovarna zaposlovala blizu 200 delavcev, se pravi, da bodo dobili v njej delo ne samo domačini, prebivalci Gorenja, pač pa tudi prebivalci druigih krajev. Osnovno surovino za tovarno, gliino, pa bodo vozili v Gorenje iz Radmirja v Zgornji Savinjski dolini. Tovarna keramičnih ploščic, ki jo gradijo Velenjča-ni v Gorenju in ki sodi v kompletiranje programa ponudbe stanovanjskih hiš, obeta temu kraju razvoj v prihodnje, pa tudi hitrejše reševanje komunalnih in drugih problemov, s katerimi se srečujejo tudi tamkajšnji prebivalci. Pričakovati je mogoče, da bo naposled tudi krajevna skupnost Gorenje zakoračila na pot napredka, po kateri že nekaj časa gredo druga območja v občini Velenje. Tokrat gre '■r Čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, so si Soštanj-čani pretekli teden vendarle zelo oddahnili, ko je pripeljal Ingradov tovornjak na Trg svobode deske za ograjo. Končno se jim bo izpolnila nekajletna želja. Dobili bodo novo trgovsko hišo, ki jo bo zgradilo celjsko podjetje Mera. Da gre tokrat zares, nam je potrdil tudi vodja sektorja v Šoštanju Jože Brinovšek. Podjetje Merx je v sredo, 23. januarja podpisalo gradbeno pogodbo z GIP Ingrad za gradnjo nove trgovine. Ingrad se je obvezal, da bo trgovska hiša v Šoštanju postavljena do 1«. novembra letos, tako da bi jo lahko za občinski praznik že odprli. Nova trgovina bo imela približno 1.800 kvadratnih metrov prodajnih površin. V pritličju (hiša bo enonadstropna) bo samopostrežna trgovina z zelo široko izbiro. Prodajali bodo živila, gospodinjske potrebščine, sadje, zelenjavo, kruh, slaščice, delikatesno blago in sveže meso. Poleg tega bo v pritličju še bife s kuhinjo, kjer bodo pripravljali tople malice. V nadstropju bo na izbiro tekstilno ter drugo industrijsko blago. Prve priprave pri gradnji trgovske hiše v Šoštanju Celotna gradnja nove trgovske hiše v Šoštanju — brez opreme — bo veljala 6 milijonov dinarjev. Ze od lani pa Merx gradi samopostrežno trgovino v Smart-nem ob Paki. Ta bo nekoliko manjša od šoštanjske; imela bo 500 kvadratnih metrov prodajnih površin, izbira bo enaka kot v Šoštanju s to razliko, da v njej ne bo oddelka za tekstilno blago. Vendar tudi prebivalci Šmartnega ne bodo prikrajšani glede tega. Predvideno je, da bodo sedanjo živilsko trgovino spremenili v prodajalno za tekstilno blago. Samopostrežna trgovina v Smartnem bo zgrajena v juniju letos. SLIŠALI SMO NA ZADNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI Šaleške razvaline * ne bodozapuščene Udeleženci seje izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti, ki je bila 17. januarja letos, so razpravo zdru žili v tehle poglavitnih točkah: poročilo predstavnika Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja, profesorja Ivana Stoparja, poročilo o dohodkih temeljne kulturne skupnosti Velenje v preteklem letu, zagotovitev denarnih sredstev za prostore Šaleške folklorne skupine, možnosti za sodelovanje TKS Velenje z velenjskim turističnim društvom, podeljevanje plaket kulturnim delavcem in zaposlitev profesionalnega tajnika. Najprej se je oglasil profesor — konzervator Ivan Stopar. Predstavil je dejavnost im pomen Zavoda za spomeniiiško varstvo iz Celja. Poudaril je, da prostor, ki ga zavzemajo kulturne institucije, ni usklajen, zaradi česar prihaja do prekrivanj.a muzejev, likovnih galerij, gledaliških hiš itd. Zavodu za spomeniško varstvo i zaupajo krajevne skupnosti celjskega področja naro