TeasE! The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V, AMERIKI Geslo: Za vero in ncurod — za pravico in resnico — od boja do zmag'el GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 172 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA _ THURSDAY, SEPTEMBER 7, 1933 LETNIK (VOL.) XLII V ••• AKO SE FORD NE BO UKLONIL IN NE BO PODPISAL PRAVILNIKA NRA, BO V PRVI VRSTI NALOGA LJUDSTVA, DA GA OBSODI; VLADA GA NE MORE K NIČEMER PRISILITI. — FORD ŠE VEDNO NA POČITNICAH IN ŠE VEDNO TUDI MOLČI. Chicago, iii. — Pred svojim odhodom iz tukajšnjega mesta, kjer je imel na svetovni razstavi na Delavski praznik svoj govor, je imel administrator Johnson pogovor s časnikarji, ki se je sukal po večini okrog avtomobilskega magnata Forda in kaj namerava vlada napraviti, ako se bo ta ustavljal, podpisati pravilnik. Dočim so vse avtomobilske družbe podpisale tozadevni posebni pravilnik in je stopil ta v veljavo 5. septembra, se Fordu niti ne zdi vredno, da bi povedal vladi, kaj namerava storiti. Na počitnicah je še vedno v severnih michiganskih gozdovih blizu mesta Bay, in je baje več milj oddaljen od kake telefonske ali brzojavne postaje. Kakor se govori, se ne bo povrnil domov v Detroit pred koncem tega tedna. Ako Ford ne bo hotel podpi-Hti pravilnika,je dejal Johnson, nihče ne bo mogel k temu prisiliti. 'Pravilnik je namreč popolnoma prostovoljna pogodba med industrijo in vlado. Vlada ga ne bo mogla nadlegovati drugače, kakor samo v dveh slučajih. Prvi slučaj bi bil ta, ako bi njegovi delavci zahtevali pravice, ki jim gredo po členu 7 a zakona za narodno obnovo, in bi jim Ford odbil te pravice; v tem slučaju bi imela vlada pravico, da nastopi. Drugi slučaj, kjer bi ga vlada lahko prijela, bi bil pa ta, ako bi Ford razobesil na svojih delavnicah plavega orla, ne da bi podpisal pravilnik; tega pa skoraj gotovo storil ne bo. Ako se torej Ford ne bo podvrgel vladi in NRA, ne bo vlada tisti činitelj, ki ga ima soditi, Marveč bo imelo to nalogo ljudstvo samo, in Johnson je izrazil Prepričanje, da bo ljudstvo to tudi storilo; neverjetno je namreč, da bi milijoni ljudstva, ki Zvesto drže s predsednikom Hooseveltom pri njegovem ob-Povnem delu, napravili izjemo Pri Fordu in bi kupovali njegove avtomobile, ne da bi se ta Potrudil, da bi pokazal svojo Voljo, sodelovati pri tej obnovi, bi si ne nabavil emblem plahega orla. In ako bo ljudstvo sodilo z bojkotom, se bo moral tudi mogočni Ford podati. -o- Mase zahtevajo zločince Dallas, Tex. — Tukajšnja °krajna ječa se je morala v Ponedeljek do skrajnosti zapaziti, da odvrne morebitni i ftapad množic ljudstva, ki je Zahtevalo, da se jim izročita nigra, katera sta zaprta ta*nkaj pod obdolžbo, da sta upadla in umorila neko 191et-deklico. Situacija je bila ^fv-a skrajno nevarno in so se ^ bali, da se bodo morali ču-vaji podati pritisku množic, ne bodo vsled nezadostne-števila mogli zadržati nava-a> šerif je namreč z večino i Razpoložljivih mož šel na lov | Pobeglim zločincem Bai- JeVem v Oklahoma City. PREDSEDNIK MED SVOJO "ARMADO" Izjava Johna o M - TezKoče časnikarjev v Nemci HITLERJEV PRITISK Tujezemski časnikarji morajo zapuščati Nemčijo, ker niso v njej več varni življenja. —o— Berlin, Nemčija. — Med drugimi tujezemskimi časnikarji, ki so bili prisiljeni, da so morali zapustiti Nemčijo, odkar je prišel Hitler na krmilo, je tudi poročevalec nekega chicaškega dnevnika. Predno je odpotoval, je v posebnem pismu sporočil časnikarski zvezi, kaj.je povod, da mora zapustiti deželo, v ka- v teri je bil nastavljen skozi deset._ let. ' Iz njegovega pisma se razvi-i/ di, da je bil ta časnikar v nevarnosti dejanske nasilnosti od strani nazijev. Nemška vlada bi ga bila lahko, kadarkoli bi hotela, odpravila iz dežele kot nezaže-ljenega tujezemca. Toda tega ni j storila, kajti s tem bi preveč i;javno pokazala svojo nestrpnost. Vlada pa nasprotno želi 1 ! napraviti vtis, da uživajo tuje- e i zemski časnikarji popolno svo- r I bodo in neodvisnost. Zato na Ipr. ni nemška vlada obvestila * I ameriške vlade, naj ga pokliče 1j I domov, drugače bo pregnan iz dežele, marveč izrazila je to v ' lepih besedah: "Odpokličite tega in tega, kajti mi ne garanti- 1 ramo za njegovo osebno var- \ nost." 5 Pod takimi okoliščinami, ako 1 se vlada sama izogne vsem od- J govornostim, ne preostaja se- ' veda drugega, kakor da zazna- { movani zapusti deželo, v kateri ' ni več življenja varen. Nemška vlada, nadaljuje I časnikar, preganja tujezemske ( poročevalce, ne zato, ker mogoče poročajo neresnico, mar-| več zato, ker resnica, ki jo pišejo o Nemčiji, je njej neprijetna. 1 Ako pa bo še v naprej tujezem skim poročevalcem nemogoče, ' da bi neovirano pisali, kakor ^ morajo pisati, je boljše, da za-1 puste deželo. Bolj primerno bi 3 (bilo, da bi se tujezemska časti-' karska zveza sploh razpustila, kakor pa, da bi se morala pod-vreči vladi in pisati, kar bi ta zahtevala od nje. -o- NAVAL LJUDSTVA NA RAZSTAVI a Chicago, 111.— Obisk na sve-v tovni razstavi je preteklo nede-i- ljo prekosil ves dosedanji re-lilkord. Skupno je namreč ta dan e prišlo na razstavne prostore a 367,000 oseb. Tudi za drugi a dan, na ponedeljek, Delavski ;a praznik, se je pričakoval podo-t- ben naval, vendar pa je ta dan !a daleč zaostal za nedeljo; šte-se vilo posetnikov je namreč bilo a- ta dan samo 238,000. Vzrok je c, bil bržkone v tem, ker se je celi e- dan pričakovalo nevihte, ki je a- tudi v resnici zabesnela med 8. io in 9. uro zvečer. Ko se je pri-)v čel naliv, so se ceste mahoma li- izpraznile,in vse koncesije, tud: tiste, ki drugače računajc ' * ,r * Slika kaže predsednika Roosevelta in njeguvp spremstvo, ko je nedavno obiskal tabori iče civilne gozdne armade v Bear Mountain, N. Y., jn ga fantje navdušeno pozdravljajo. Iz Jugoslavije« BEDNO STANJE LJUDSTVA V ŠMARSKEM OKRAJU — SIROMAŠNO LJUDSTVO PROSI POMOČI — BREZPOSELNOST NARAŠČA. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NOVICE, NESREČE IN VESTI IZ STARfcGA KRAJA. GNUSEN i ZLOČIN --N Na polju našli odsekane žen- iz ske roke in noge. vi —o— d i Detroit, Mich. — Tukajšnja je policija se trudi, da pojasni či enega najbolj grozovitih umo- d< rov, kar se jih je še pripetilo v tukajšnjem mestu. Zunaj na vi polju izven mesta so namreč c< našli odsekane roke in noge ne- d ke ženske, dočim jc moral zlo- vi činec odnesti ostalo truplo v p kak drugi kraj, kajti niti z naj- ji vestnejšim iskanjem ga niso S mogli najti Kdo je nesrečna š< žrtev, se še ni za sigur- p no ugotovilo, domneva pa se po prstnih odtiskih, da je to neka v 30 letna Mrs. McCann, ki je p svoječasno prispela semkaj izir; Kanade. j s' -o----| ti KAŠPARJEVA BANKA ' d izplačuje na podlagi razsodbe sodnika R. E. Gentzela 15% di- z vidende od vlog svojim vlaga- i teljem. Sodnik Gentzel, kakor c se poroča je razsodil, da re- I ceiver banke drži v svojem ura- j du čeke in jih oddaja vlagate- c 'r ljem, ki pridejo po nje. Prošnji odbora za reorganiziranje ban-■ ke, da naj sodnik zadrži oz. odloži ukaz za izplačitev omenjenega deleža vlagateljem, da bi s se banko reorganiziralo na pod- s lagi, da bi 60% vlog ostalo pod ] gotovimi pogoji na banki in bi : se iste sčasoma izplačalo z ] obratom, sodnik kakor razvid- ] no ni ugodil. -o-- .. KARTA POMAGALA IZSLE-, DITI MRTVEGA SINA Milwaukee, Wis. — Kakor n vsako leto, je tudi letos prišla •e na naslov Nels Nelsona od nje-rj gove matere i" Chicage karta {j za njegov rojstni dan. Prišla je sicer na pravi naslov, a ni na-n šla Nelsona, in tako je bila vr-njena materi v Chicago. Ta je [0 nato pričela poizvedovati in u-je gotovilo se je končno, da leži di Nels Nelson v mrtvašnici, in sije cer pod imenom H. Peterson. 8. Mati je odredila, da se truplo pripelje v Chicago. la —■——•——-— di vstopnino, so ob tej priliki jo brezplačno dovolile vstop. KRIŽEMSVETA 1 — Helsingfors, Finska. — Nad 1200 Fincev se je povrnilo ■ iz Rusije domov v zadnjih dne- A vih, ko se tamkaj razširja čim-dalje bolj občutna lakota. Svo-i ječasno so ti begunci prekora-i čili mejo v Rusijo, da dobe tam r - delo v sovjetskih tovarnah. z j — London, Anglija. — Šte- r i vilo brezposelnih v Angliji si- o - cer počasi, vendar stalno naz a* ^ - duje. Okrog 650,000 oseb je \ - več zaposlenih zdaj kakor 1 j pred letom dni. Zadnji mesec ] - jih je dobilo delo okoli 30,000. j o Skupno je po uradnih podatkih ( a še brezposelnih okrog dva in ] pol milijona. ] o — Tokio, Japonska. — So- i ? vjetske oblasti so zadostile ja- i e ponskim zahtevam, da se mo-zira kaznovati pet obrežnih [stražnikov, ki so nedavno ubili {tri Japonce. Vsi so obsojeni na; 'dolgoletno ječo. f; e — Dublin, Irska. — Iž ne-i • I 1 i- znanih vzrokov je v ponede-1' i- ljek nastala v vojaških muni-i >r cijskih skladiščih v Phoenix s- Parku eksplozija, ki je poslop- 1- je razdejala in njega cele dele 2- odnesla do 200 jardov daleč, ji -o-- i- HITLERJEVCI NAGAJAJO I- AVSTRIJI e- Dunaj, Avstrija. — Ob av-bi strijsko - nemški meji pri me- 3- stu Rohrbach so preteklo nede->d ljo ponoči neznanci razstrelili bi z dinamitom dve koči za ob- 7- mejne stražnike. Za čin se do-d- mneva, da so ga izvršili hitler-jevci, ko so šli preko meje v Nemčijo. E- -o--- NEVAREN ZLOČINEC or Oklahoma City, Okla. — la Podvojeno pozornost posvečajo ie- čuvaji v tukajšnji okrajni ječi ta zlikovcu Harvey Baileyu. Ka-je ko so že doslej pazili nanj, se ia- vidi iz slike, ki jo je včeraj ''r- prinesel A. S., ki ga kaže vkle-je njenega na nogah. Kljub skrb-u- nemu čuvanju pa se je. jetniku JŽi vendar posrečilo, da je prete.k-si- li ponedeljek pobegnil iz ječe. in. Alarmirane pa so bile takoj mestne, okrajne, državne in fe-j deralne oblasti, ki so ga po šti--—iriurnem lovu privedle nazaj na ikilvarno ter ga zaprle v samotne 'celico. v a NOV NEMIR f NA KUBI jjj pr Ameriška vojna ladja - da skuša letalka obdržati kon- : u trolo nad letalom; defekt pa je c- bil prevelik in letalo se je po-e. stavilo hipoma z nosom na->j vzdol in končno treščilo na e- zemljo. — Pri istih tekmah se ;i- je tudi dosegel svetovni rekord la v hitrosti, ko je letalec J. R. io Wendell letel s hitrostjo 305 milj na uro. I Kako je med prebivalstvom v | sti šmarskem okraju j pr Šmarje pri Jelšah. — Redko v • IriA kdo se oglasi od nas v časopisju, kar je razumljivo, ker ni nič dobrega za poročati. — Naš šmarski okraj je sestav- 1Z Ijen iz treh sodnih okrajev: m šmarskega, rogaškega in koz- za janskega in ima okoli 45,000 prebivalcev, ki prebivajo na-okolu 30,000 ha površine. Po značaju kulture je 45 odstot- ni kov gozda, ostalo tvorijo njive, če travniki in pašniki, le kakih ( 3500 ha je vinogradov. Okraj k( je v bistvu kmetijski, brez in- M dustrije. Slabe prometne zveze te zabranjujejio prebivalstvu do- n< važati na trg skromne pridel- M ke in tako ne morejo spraviti v L. denar niti tega, kar bi si marsikateri rad od svojih ust pri-trgal, da bi kril razne potrebe pri družini in gospodarstvu. --- V( V kmetijstvu in pridelovanju vj živeža je naš okraj pasiven in p uvaža vsako leto nad 100 va- g gonov koruze. Lesni trg pa tu-1 di ne donaša dohodkov, kakor jih je poprej. Živinoreja peša, ponajveč radi pasme. Zadružništvo ni med kmeti še nič raz- 11 vito. Kmet, ozir. vinogradnik, P ne more prodati odvisnega vin- P skega pridelka, tako je obso-1 j jen, da ga popije sam in s tem n "|Se izgublja v pijančevanju zla- s I sti mladina. Povodnji nereguli- u II ranih rek in potokov povzroča- t; "ijo vsako leto ogromno škodo )! \in tako se prideluje le slabo in s nezdravo živinsko krmo. Beda je ponekod tolika, da za silo oblečeni otroci malih viničar-•i jev in kmetov, ki'pridelajo hra- <3 ,'ne komaj za nekaj mesecev, i -'prosijo kruha od hiše do hiše. s - j Brezposelnost obupno narašča 1 \ in število brezposelnih niti ob r i času žetve in košnje, ko je; naj- 1 - več dela na polju, ni skoro nič \ - padlo. Ljudstvo se s prošnjami a o obrača na merodajna mesta po a pomoči, zlasti na državo in ba-. novino, kjer pa imajo od povsod veliko takih prošenj. .—o— i; Smrtna kosa j V Ljubljani v bolnici je 14. : e avgusta umrl Jernej Pirnat, i- mestni uslužbenec in glasbenik. '--o- e Na Dravskem polju je gorelo iz Nedavno je neke noči nastal 0 ogenj pri posestniku Antonu :a Medvedu v Z g. Jablanah. Do t- tal je zgorelo skoro sto čevljev - dolgo in do 45 čevljev široko io'gospodarsko poslopje, skoro ;i- do 20,000 funtov sena, veliko :d slame, pšenice in drv. Škoda o. znaša do 30,000 dinarjev. — la Istega dne so spravljali v poli, slopje požeto in suho pšenico n- In sodijo, da je morda kdo vr-je gel ogorek cigarete, iz česar je o- potem nastal ogenj. a- ...........o- tia Roko mu je odrezalo se V splošno ljubljansko bolni-rd co so pripeljali 271etnega po-R. sestnikovega sina Antona Ba-05 šarja iz Stražišča pri Kranju. IBil je zaposlen pri mlatilnem roju, pri čemer je bil tako ne-reviden, da ga je pograbil roj in mu odrezal desnico nad Mnolcem. Komaj par dni po-rej so pripeljali v isto ljub-ansko bolnico neko služkinjo ; dobrovške občine, ki ji je ilatilnica na enak način odre-ala roko nad komolcem. -o- Utonil je V Kolpi pri Petrinji je uto-il sedlar Anton Medved, ki je, etudi ni bil plavač, hotel pre-j j 'oditi reko. Zabredel je v ne-o kotanjo in izginil v valovih, lalo pozneje je mrtvega po-fignil iz Kolpe slikar Longia-o. Malo poprej se je sedlar dedved preselil v Petrinjo iz ifubljane. -o- Prenavljanje Sv. Anton v Slov. goricah je es prenovljen. Letos so popra-ili in prenovili vsa cerkvena »oslopja. S tem je dobil ves jrič bolj prikupljivo lice. -o- Smrten padec Posetnik Kovač iz-Križavljalov pri Ormožu se je podal ired kratkim z vozom, na Hum )ri Ormožu po kis. Nazaj grele je med vožnjo padel z voza ned konje, ki so se radi tega splašili in ga je eden konjev idaril s kopitem zadnje noge :ako močno po glavi, da mu je počila lobanja in je bil na me-•stu mrtev. -o- Škoda po poplavi Iz Rake ob Krki poročajo, da cenjena škoda po zadnji poplavi znaša nad 703.000 Din. samo za občino! Raka. Poplavljenih je pa bilo pet vasi, 70 posestnikov, okrog 600 prebivalcev in 300 glav goveje živine. Škoda je seveda veliko večja, kakor je cenjena. -o- Diplomiran je bil Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je bil diplomiran za živinozdravnika Ignacij Pirh, iz spoštovane Pirhove družine v Idriji. -o- Pod volovsko vprego V hribu pri vasi Polšnik nad Litijo, se je hudo ponesrečil 80 letni starček Janez Tome. Vozil je drva, ko so se mu naenkrat splašili voli in starček je padel pod kolesa. Hudo ga je razmesarilo. Zlomilo mu je obe. nogi in zadobil je tudi hude notranje poškodbe. -o- Smrt v Savi Iz Županje poročajo: Ko je 601etni kmet Martinovič peljal žito v mlin, ki se nahaja na Savi, so konji zgrešili cesto, ker je bila preplavljena. Kmet je ob bregu Save pregledoval, kje bi bila cesta, pa je neprevidno ■ stopil preveč na breg, ki se je utrgal in s kmetom padel v Sa--ivo, ki ga je odnesla. . -o- 11 jiRITE "AMER. SLOVENCA"! ■•Ml. i mM",," -sai AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 7. septembra 1933 AMERIKANSKI SUOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1S91, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon» leljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 > Naročnina: 'a celo leto __________________$S.0( la pol leta_______2.5( U četrt leta___,____1.5< Za Chicago. Kanado in Evropo: 'a celo leto___^..$6.0( U pol leta______3.0( 'a četrt leta 1.7.' The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _________________________$5.00 For half a year_____2.50 For three months__________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year__3.00 For three months___1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Notranja zmaga krščanstva Krščanstva ne smemo obsojati po zunanjih delih, po strasteh in-človeških grehih, ki maličijo njegov obraz. Spomniti se moramo tega, kaj so morali prestati krščanski narodi v zgodovini, koliki so morali biti njihovi mučni napori, da so premagali svojo staro naravo, svoje vsemirsko poganstvo, svoje antično barbarstvo, svoje surove nagone. Krščanstvo je moralo prepojiti gmoto, ki je stavljala nedvomno vztrajno odpornost krščanskemu duhu. Treba je bilo dvigniti v vero ljubezni tiste, katerih nagoni niso bili drugega, ko nasilje in krutost. Toda krščanstvo je prišlo, da reši bolne in ne zdrave, grešnike, ne pa pravične. In človeški rod, spreobrnjen h krščanstvu, je bolnik in grešnik. Kristusova cerkev ni poklicana zato, da organizira zunanjo plat življenja in premaga zlo z nasiljem. Ona pričakuje vse od notranjega in duhovnega preporoda, od obojestranskega sodelovanja človeške svobode in božje milosti. , Po svoji naravi krščanstvo ne more uničiti izbora med dobrim in zlom v človeški naravi, kajti priznava človeško svobodo. Materijalistični socijalisti radi trdijo, da krščanstvo ni u-spelo, da ni uresničilo božjega kraljestva. Skoraj bo že dva tisoč let, kar je prišel Odrešenik na svet in zlo še zmiraj obstoja na svetu in se celo množi; svet je poln bolečin in nadloge življenja se niso zmanjšale z ozirom na to ,da je odrešenje že izpolnjeno. Materialistični socijalisti obljubujejo uresničiti brez Boga in Kristusa to, česar,Kristus ni mogel izpolniti: bratstvo med ljudmi, pravico v socialnem življenju, mir, božje kraljestvo na z 3 ml ji. (Kajti ljudje, ki ne verujejo, radi izrekajo sledeči stavek: "božje kraljestvo na zemlji . . .") Edini poskus, ki ga poznamo v smislu izvedbe materialističnega socijaliznia je ruski poskus, toda ta ni dal pričakovanih rezultatov. Toda tu niti ni odgovora na vprašanje! Obljuba materijalističnega socijalizma, da bo zavladala pravica na zemlji, da bo izločil zlo in trpljenje, ne sloni na človeški svobodi, marveč na kršitvi te svobode: izvedla se bo s pomočjo soci-jalne organizacije, ki bo onemogočila zunanje zlo s tem, da bo prisilila ljudi k čednosti, k dobremu in pravičnosti. In to nasilje predstavlja veliko razliko med socijalizmom in krščanstvom. Krščanska resnica predpostavlja svobodo in pričakuje notranjo in duhovno zmago nad zlim. Na zunaj država lahko vsili mejo izražanju zle volje in v to še tudi poklicana, toda tako nikdar zlo in greh ne bosta premagana. Toda ta izbera ne obstoja za materialističnega socijalista, kajti za njega se problemi zla in greha, problemi duhovnega življenja ne postavljajo. Obstoja samo eno vprašanje: vprašanje trpljenja in so-cijalne nepravičnosti, torej zunanje organizacije življenja. Kraljestva božjega ni mogoče vsiliti, ni ga mogoče uresničiti brez novega rojstva, ki predpostavlja zmiraj svobodo duha. Krščanstvo je vera križa in priznava smisel trpljenja. Kristus nas kliče, da vzamemo svoj križ in da ga nosimo, da nosimo breme grešnega sveta. Uresničenje kraljestva božjega na zemlji, pozemeljske sreče in pravičnosti je velikanska laž za krščansko vest. Krščanstvo ne obljublja nujno svojega uresničenja in zmage na tem svetu. Kristus celo dvomi, da bo našel vero na zemlji, ko bo prišel ob koncu sveta. In vendar bo zmagal Kristus! WILLARDSKI DOPISNIK SE OGLAŠA Willard, Wis. Dokaj šumno in slovesno se vrše po slovenskih naselbinah jubileji raznih slovenskih fara, društev, klubov in drugih raznih ustanov med Slovenci in Sobrati Hrvati, ki ob enakih prilikah vedno radi skupaj delujejo in obnavljajo medsebojno sobratsko ljubezen. Malo pomena pa ima starost slovenskih naselbin po Ameriki. Nikdar ne čujemo od posameznih naselbin, kdaj so prišli prvi naseljenci v dotični kraj. Kako so preživljali sebe in svojo družino, s kakim delom in opravilom so si služili svoj vsakdanji kruh. O ustanovitvi slovenskih naselbin v gotovem oziru nima pomena. Zlasti ne po tovarniških, rudniških in drugih enakih naselbinah, v katerih zaslužek gre delavcu za njegov vsakdanji kruh, zgotovljeno delo pa ostane last kapitalistov, ne glede, koliko je kdo s svojimi žulji v to prispeval. Večjega pomena pa je to po večjih slovenskih farmarskih naselbinah, zlasti še, kjer so se pred več leti naši rojaki v skupinah naselili v obširne gozdo- ' • j ,ve m puščave z namenom, da iste preuredijo v rodovitno polje in travnike. Sicer tudi druge narodnosti to deiajo, toda s tako marljivostjo in spretnostjo, s takim uspehom in hitrim napredkom se v splošnem ne more ponašati noben drugi narod kot slovenski. Kako zanimivo je gledati travnike in livade, kakor v Brockway, Minn., kjer so se pred več kot šestdesetimi leti naselili naši rojaki ter začeli trebiti gozdove. Vsa ta polja in travniki vsa ta moderna poslopja in cerkve, so trajen spomenik poznejšim rodovom, in take naselbine, čim starejše so, tem bolj so cenjene in zanimive postajajo poznejšim rodovom. Naša slovenska farmarska naselbina letos obhaja 251etni-co, odkar so se prvi rojaki naselili v te kraje. Leta 1908 je Mr. Ignac Čes-nik prvi razglasil v listu Amer. Slovenec, da je tukaj najbolj primeren kraj za skupno naselitev slovenskih družin, katere imajo veselje do farmarske-ga poklica. In ti oglasi in dopisi iz naše naselbine v Amer. Slovencu so imeli nepričakovano lep uspeh, kajti v dobrih treh letih se je tukaj naselilo nad sto slovenskih družin. To naseljevanje je poznejša leta naraščalo in se polagoma še vedno širi tako, da je sedaj v tej okolici približno okrog dve sto slovenskih družin, katerih večina spada k fari Willard, nekatere pa v Greenwood, Marshfield in Owen. Tukaj je zopet dokaz, koliko koristnega za našo naselbino je storil list Amer. Slovenec, ko je istočasno priobčeval dopise iz naše naselbine in potom teh direktno ali indirekt-no pripomogel, da je zdaj marsikateri rojak, mesto da bi garal po zaduhlih rudnikih in tovarnah, postal neodvisen gospodar. Vsled teh in enakih dobrih del med rojaki, list Amer. Slovenec zasluži, da ga podpiramo s tem, da ne iščemo izgovorov, kadar je treba obnoviti naročnino, temveč mu ostanimo sami zvesti naročniki in miv tudi novih pridobivamo. S tem pokažemo pravo hvaležnost našemu pijonirju Amer. Slovencu. Naj bo že kakorkoli, brez o-zira na točasne razmere, resnici na ljubo lahko rečemo, da k začetku naše naselbine je največ pripomogla družina Mr. in Mrs. Česnik, katera se je tukaj prva naselila pred 25 leti, zlasti prva leta, ko so se ljudje hitro selili semkaj, je vsak novo-došlec nameril prvo pot k družini Česnikovi, kjer je bil vsak dobrodošel, pošteno postrežen in pokrepčan, in to popolnoma brezplačno. Tako je Mr. Ces-nik imel takrat nekak free hotel, katera hišica še sedaj stoji. Dve leti pozneje se je prav v tem zbirališču ustanovilo društvo sv. Družine št. 136 KSKJ. s trinajstimi člani. Sedanji lastnik Mr. Grego-rich gotovo ne bi bil proti temu, ako bi se prav tam še enkrat zbrali stari pijonirji ter poživili naše stare spomine. Mr. Joseph Trost se je podal v bolnišnico, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Sedaj se mu zdravje polagoma vrača | in je na potu popolnega okre-ivanja. — V nedeljo, 27. avg., sta obhajala srebrni jubilej svoje poroke Mr. in Mrs. Martin Matkovich; na večer istega dne se je pri priljubljeni družini Matkovičevi zbralo številnih prijateljev in znancev, kateri so jubilantoma priredili imenitno party. Naše iskrene ča-stitke in na mnoga leta. Frank Perovšek. -o-- KAJ PIŠEJO Z ZAPADA? St. Joseph Valley, Wash. Kakor hitro dobim Amer. Slovenca v roke, takoj poiščem moja očala in najprej preberem novice iz slovenskih naselbin. Zato sem se namenila, da tudi jaz nekoliko poročam iz naše naselbine, daleč na zapadli Združenih držav. Vročino smo imeli zelo občutno in marsikateri dan je zlezlo živo srebro do 94, a tud: do 100. Poleg te velike vročine imamo tudi občutno sušo. Mar- sikomu bi zemlja dobro obrodila, ako bi bil'6 kaj več dežja, tako pa lahko rečem, da je letina bolj pičla. Kaj hočemo drugega, kakor tudi to vzeti za dobro, ker, kakor pravi psalmist, da ne tisti, ki seje in priliva, ampak Gospod je tisti, kj daje rasti. Sedaj se bližamo s hitrimi koraki jeseni naproti in upamo, da bo vročina kmalu ponehala, saj je dolgo'držala, že od konca meseca junija imamo vedno sušo. Bog nam daj kmalu hladnega dežja, da bi se zemlja nekoliko ohladila in da bi se vsaj jesenski pridelki nekoliko popravili. Novic pač pri nas ni posebnih. Bilo je par zakonskih zvez, a nobene ne v naši cerkvi. — Tudi pokopališče se je pomnožilo za nekaj grobov. Umrl je Ne«iec William Miller, rojen na Nemškem. Umrl je v starosti 85 let. Pokopan je bil po katoliškem obredu s sv. mašo na pokopališče k cerkvi *sv. Jožefa. Bil je samec in je umrl pri nečaku Peter Millerju. Zapušča nečaka in njegovo družino, v starem kraju na Nemškem pa eno sestro. — Izgubili smo tudi našega č. g. duhovnika Fr. Davisa, ki nas je pasel kot dušni pastir dve leti. Po dveh letih je bil poslan drugam. Sedaj še ne vemo, katerega duhovnika bomo dobili, da bo skrbel za naše duše. Dne 28. julija smo imeli sv. birmo v bližnji cerkvi v Valley. Bilo je nekaj nad 20 bir-mancev, med njimi tudi nekaj odraščenih. Izmed, Slovencev so bili samo štirje in sicer dva dečka in dve deklici in sicer: Filip Skok, Louis Kershina, E-lizabeth Tomsha in Hannah Omejc. Kljub slabim razmeram imamo vedno kako plesno veselico v društvenem domu. Pa so tako slabe finančne razmere, da le malo ostane od stroškov. — Delavske razmere so pač take, da je na farmah dosti dela, a manjka denarja, xer so pač vse stvari, katere kmet proda, zelo poceni, tako da farmar ne more z izkupičkom kriti stroškov. Posebno živina ima nizko ceno. — Upajmo pa, da se sčasoma vse izboljša in da pridejo boljši časi in boljše razmere tudi za farmarja in delavca. — Drugo je pri nas vse ponavadi in starem kopitu. — Pozdrav na vse čitatelje in čitateljice lista. Posebno pa pozdravimo č. g. Odila Hajnšeka, misijonarja. Mary Swan. -o- OB POVRATKU Z 9. KONVENCIJE Z.S.Z. V PUEBLO, COLO., OD 20. DO 25. AVGUSTA 1933 Cleveland, O. Hvaležna sem članicam dr. sv. Katarine, da mi je bila dana prilika zastopati dr. št. 29 kot delegatinja na deveti redni konvenciji ZSZ. v Pueblo, Colorado. — Storila sem vse po vašem naročilu za članstvo in ZSZ. Obenem sem pa tudi prišla med domače, poznane ljudi, kjer sem nekdaj med njimi preživela svoja otroška leta__ Med mnogoštevilnimi prijatelji sem se za kratek čas počutila domače. Kako zelo rada bi bila z vsakim nekoliko pokramlja-la, kakor smo v davnih dneh. Obljubila sem, dragi prijatelji, da pridem k vam na obisk. Obžalujem pa, da mi je bilo to pozneje nemogoče.. Kako z veseljem bi se bila odzvala na vsako vaše povabilo, ko bi mi bilo le mogoče. Mislila sem, da o-stanem med vami vsaj do srede, 30. avgusta, a prejela sem pismo moje družinice, v katerem so zahtevali, da se moram takoj vrniti, ker me zelo pogrešajo. • V petek smo nehali konvencijo in v soboto dopoldne sem j se naglo poslovila od vseh svo- J jih dragih znancev in prijateljev in se podala proti Cleve-landu. Prosim vas, da mi ne zamerite, ker nisem izpolnila svo-1 je obljube. Meni je potekel te- i den kakor bi mignil. — Zborovali smo od ponedeljka do petka in vsak večer je konvenčni zbor preskrbel prav zanimiv program za delegate in delega-tinje. — Kakor vam je znano, sem zelo vesela, da smo se se-šli vsaj za nekaj trenutkov pri omenjenih prireditvah, čeravno je bilo samo tu pa tam za nekaj minut, tu in tam samo 3 prijaznim pozdravom. V dvorani sv. Jožefa so me obhajali ljubeznivi spomini, kakor tudi pri sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj. — Prisrčna hvala moji botrici Mrs. Mary Snedec, kakor tudi njeni družini, za vso naklonjenost in prijaznost, ki so jo skazali meni, kakor tudi drugim delegatinjam in delegatom za časa devete redne konvencije ZSZ. — Vsem mojim starim in novim prijateljem in prijateljicam pa kličem: Bodite pozdravljeni. Johana Smerke-Mervar. PUEBLCANI POZOR! Naša zastopnica Mrs. Josephine Meglen nam sporoča, da je že dalj časa bolna na nogi in vsled tega ne more, kakor bi drugače zelo rada obiskovala naročnike Amer. Slovenca. — Prosi vsled tega, da bi naročniki lista se zglasili pri njej na njenem domu, na 511 Moffat Street, glede naročnine, za kar bo imenovana vsakemu, ki bo to storil, zelo hvaležna. Rojakom naročnikom priporočamo, da naj to njeno obvestilo blagohotno upoštevajo. Uprava Amer. Slovenca. -o- ZA LOKALNE ZASTOPNIKE bi radi dobili poštene in zanesljive ter agilne može in ženske-za list Amer. Slovenec v naslednjih naselbinah: New York City, N. Y., Brooklyn, Penna., Bridgeport, Conn., Ambridge, Penna., in Canonsburg, Penna. Kdor izmed čitateljev(ic) čuti, da bi mogel kot zastopnik (ca) delovati za list Amer. Slovenec v imenovanih naselbinah, se naj blagovoli javiti na upravni-štvo lista, ki mu bo dalo vsa potrebna pojasnila v tej zadevi Uprava Amer. Slovenca. Ni njena krivda. — Služkinja, ki odhaja: Gospa, zakaj ste mi zapisali v knjižico, da sem malo snažna ? — Gospodinja: Zakaj? Poglejte vendar, koliko prahu je po opravi v spalnici in v sprejemnici! — Služkinja: Ce je pa že bil, ko sem prišla k vam. Lep poklon. — Zdravnik: Vi se bavite preveč sami s seboj, gospod dvorni svetnik. Ali nimate nič pametnejšega, s čimer bi se ukvarjali. * * * Ni potreba. — Policaj : Vaša svetilka ne gori! Takoj jo u-žgite. —Voznik, pijan, jezno: Kaj pa rabim luč, saj vendar na vozu dremljem. * 4 Priden pes. — Ona: Le poglej Finetlja, kako mirno leži poleg glasovirja kadar igram, in vendar pravijo, da psi ne prenesejo glasbe. — On: Mogoče pa smatra Finetelj tvoje granje na glasovir za kaj drugega. * * * Pohvaljena. — Lojzka: Danes sem bila pohvaljena v šoli, ker smo morali pisati imena deklet, in sem jih največ naštela. — Mati: Kako pa si se mogla spomniti toliko imen? — Lojzka: Naštela sem samo imena onih služkinj, ki so bile lani pri nas v službi. sis Sls sfs Ponižen. — Jaz sem z malim čisto zadovoljen, — je re-nel tat, pričakujoč obsodbo. * !|S 5|s Ni premislil. — Major: Kako bolezen ima novinec? — Zdravnik: Tifus. — Major: Hm. Tifus! Straša bolezen. Tudi jaz sem imel. Bolnik ali umrje ali pa postane po njem neumen. * sjs Sls Ni ona kriva. — Gospa: Rada bi vas vzela v službo, toda izpričevala imate vendar preslaba. — Služkinja: Kaj morem jaz zato, mar sem jih jaz pisala? -o- PETEK, 13. OKTOBER, BO USODEN ZA TRI Chicago, 111. — Trije zločinci, ki so bili tekom sedanje kampanje za iztrebljevanje zločinstva obsojeni na smrt, bodo dostali to svojo kazen v petek, 13. oktobra. Tako je bilo določeno pretekli petek. Imena obsojencev so Morris Cohen, John Scheck in Geo. Dale. Zadnji je bil ljubimec 29 letne Mrs. Eleanor Jarman, nazvane zaradi njene krutosti, ki jo je kazala napram svojim žrtvam, "plavolasa tigrinja", katera je bila preteklo soboto odpeljana v kaznilnico za 199 let. Isto kazen je nastopil isti dan tudi tretji te trojice, Leo Minne-ci. Ponovna obravnava, katero so zahtevali, jim ni bila dovoljena. (88) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal? EDGAR RICE BURROUGHS m Tarzan je začul neke glasove. Položil je Floro na tla re!«>č: "Počakaj, on ne sme uiti." Flora je sledila fcho za Tarzanom. Ta je začul, da je ne daleč ob strani šel za njim lev Džabaljda, kateremu je zašepetal: "Zadaj za menoj," in veliki lev se je stisnil h Tarzanovi strani. Par trenotkov ;:a tem so prišli na brog širokega potoka. odkjer so zagledali ogenj, belo žensko in belega orjaka, podobnega Tarzanu. Kaj vidi z brega Tarzan? Iz teme je prišla k ognju bela ženska. Beli mož, obleč>n kakor on Tarzan vstane in gre proti njej, da bi jo objel. Natančno je slišal in spoznal glas žene, ki ga je s sladkimi .besedami nagovorila. V Tarzano-vem srcu se je dvignil srd. A premagal se je in se je na tihem bližal k licu mesta. Spoznal je, to mora biti tisti hudobnež torej, da se je drznil predstavljati za Tarzana in kateri ima na vesti mnogo grehov. . . Zdaj je Tarzan vstal in ko je spoznal svojo ženo po glasu je zaklical na ves glas: "Ivana!" Stekel je doli po bregu k dvojici. A ko ga je E-steban zagledal, jo je ta naglih korakov pobral v noč v džunglo. Tarzan je hitel h svoji ženi klicoč: "Ivana, kaj si Ti?" — "Da," je odgovorila ta in zdaj razočarana zrla na svojega pravega moža. Bila pa je v vidni zmešnjavi, kajti preje je bila prepričana, d_a je bil njen mož oni drugi, to je Esteban. 11M1. by Edtw Rice Burroughs Inc. AU righl. mtrvti.l. fl/HJ}, "Za Boga, kaj pa to pomeni?" je vprašala Ivana, kdo pa si Ti? In če si Ti pravi Tarzan, kdo pa je on?" — "Jaz sem edini pravi Tarzan, le verjemi," jo je zagotovil Tarzan. Ivana je bila v očividni zadregi in vzelo je nekaj časa, predno se jI je razčistilo v glavi, da ima pred seboj res pravega Tarzana, svojega moža. Vzrok je bil, ker je bil Esteban opravljen prav kakor Tarzan in skoro iste velikosti. Tarzan se je smejal, a obenem mu je kipela v srcu jeza in srd....... WE M OUR PARI DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00 ............ 125 Din Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00 ............ 213 Din Za $10.00 i»ošljite....$lQ.8S Za $10.00 ............ 455 Din Za $15.00 pošljite.—$16.00 Za $11.00 ............ 500 Din 'U $20.00 pošljite.,Jžl.00 Za $20.00 ............ 940 Din Za $25.00 pošljitc....$26.00 Za $21.75 ............1000 Din Za $40.00 pošljitc....$41.25 Za $50.00 ............2355 Din Za $50.00 pošljite....$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenci) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. "TARZAN IN ZLATI LEV" Četrtek, 7. septembra 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S (V^SSl^^1^"0"0^3 ° O-OOOO <><><><>0-C><><><><><><>0^<><><><><><>^^ ) K 25-LETNJCI NASE DIČNE ORGANIZACIJE Z.S.Z. Canon City, Colo. Pred 25 leti se je mod naši-m i soro j a k i v l>e n vo:1, C olo.. sprožila ideja, da si ustanovo svojo lastno podporno organizacijo na zapadu. Iz ideje jo postalo dejstvo in porodila rr je organizacija pod lepo zvenečim imenom Z.S.Z. Po tej precej dolgi dobi njenega točnega in poštenega poslovanja je ves čas delila vsh-kovrstne podpore i-vojim čla-< nori in članicam, do katerih" sc (Dalje na 4. strani.) Zapadna i Slovanska ^P Z.VeZa | DENVER, COLORADO. ] Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: J Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aye., Pueblo, Colo. | Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. i Tajnik: Anthony Jeišin, 4825 Washingtcn St., Denver, Colo. J Bfajjajmk: Michael P. Horvat, 4585 Logan St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. , NADZORNI ODBOR: J .Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. ] 2r"nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av„ Canon City, Colo. < POROTNI ODBOR: ! Predsednik. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. ! 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. ] 3. porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio. < 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo. \ 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- ( nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora, Proš- j nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi < bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. { Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- ( gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ( Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- j štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. < Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa J Pojasnila in potrebne listine. < SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOI ! NAZNANILO IZ GL. URADA Z.S.Z. Kakor običajno za vsako konvencijo, je tudi letos razpisan '^edni asesment po 50c za vsakega člana aktivnega oddelka ^ pokritje konvenčnih stroškov. Omenjena svota bo razpisala po 25c za mesec september in oktober. V bodoče pa ne bo Potreba plačevati omenjenih izrednih naklad, ker je zadnja konvencija ustanovila tozadevni konvenčni sklad. — Za glavni Z.S.Z., Anthony Jeršin, gl. tajnik. OFFICAL NOTICE FROM THE HEADQUARTER OF THE W. S. A. • As usual for every convention the special assessment in sum of 50c is levied for every member of the Adult Depart-j^&t to defray the convention expenses. The said sum shall ^ levied at 25c for the months of September and October.! levies shall not be made in future, as the last convention created the convention fund which will take care of such ; llW expenses. — For the WSA., Anthony Jeršin, Supreme Sec'y. IZ DEVETE REDNE KONVENCIJE Z.S.Z. ,, klavne spremembe na omenjeni konvenciji so bile sledeče: 'bliska podpora se bo v bodoče plačevala po lestvici Jugo-^ovanske Bratske Federacije, namreč po članski starosti pri ^'ezi, ozir. če je član dalj časa pri Zvezi, do večje rezerve bo Pravičen. ^STVICA PO KOJI SE BO IZPLAČEVALA BOLNIŠKA PODPORA a JE SLEDEČA: JVska ^ u Pri Število dui Število dni ]}Vez': upravičen do upravičen do 7 let cele podpore polovične podp. Skupaj $1.00 $0.50 1 30 120 $ 90.00 $ 45.00 50 160 130.00 65.00 70 200 170.00 85.00 2 90 240 210.00 105.00 110 280 250.00 125.00 130 320 _ 290.00 145.00 150 360 330.00 165.00 170 400 370.00 185.00 1„ 190 440 .... 410.00 205.00 1, 210 480 450.00 225.00 b 230 520 490.00 245.00 13 250 560 530.00 265.00 ]'. 270 600 570.00 285.00 13 290 640 610.00 305.00 310 (»80 650.00 325.00 ]? 330 720 690.00 345.00 l(i 350 760 730.00 365.00 l!i 370 800 770.00 385.00 2|j 390 840 810.00 405.00 2\ 410 880 850.00 425.00 430 920 890.00 445.00 23 450 960 ..930.00 465.00 Ž4 470 1000 970.00 485.00 2$ 490 1040 1010.00 505.00 26 510 1080 1050.00 525.00 2 ? 530 1120 1090.00 545.00 550 1160 1130.00 565.00 2'j 570 1200 1170.00 585.00 HiM 590 1240 1210.00 605.00 u.f ism v?Ro i2=;nnn 625 on jj,. Vse velike operacije so se znižale iz $100 do $75. Neke D ^še operacije so se pa zvišale-. Asesment v ta sklad ostane jjj ^arem, kakor tudi ostane po starem v bolniški sklad. One-sklad se je ukinil in se ustanovil novi konvenčni sklad, v fy^'Sii bo vsak član plačeval po 5c mesečno, da ne bo v bodoče fj^ba razpisovati izrednih asesmentov v ta sklad. Letos je jjjj^an izredni asesment v pokritje konvenčnih stroškov po 2§ člana aktivnega oddelka, koji asesment r.e bo plačal po ! v septembru in oktobru. Tega v bodoče ne bo petreba pia-d^i- ker je tozadevni sklad, kot rečeno, ustanovljen. Dva-Iro^ski bolniški sklad se je ukinil ter ustanovil 50c sklad, v '!'h| ^^ sc člani lahko na novo zavarujejo, ali pa, če hočejo, l'o Prestopijo in endolarskega sklada, ža kar bo asesment mesečno. \ Ustanovila sta r.e še dva rmrtninska razr:da, namreč eden l(iS|.'t ^vSdn"o dosmrtne zavarovalnino po American Experience i koji asesmenti ro nekoliko višji, teda bo dana članu tf-^j f1' da si v slučaju potrebe lahko izpor.odi denar na svoj S ^ lkat, ali pa, da se za njega zakladajo asesmenti za toliko j«*^ dokler ni rezerva izčrpana. Drugi je pa "Endowment" lie L.' kjer se bo članu izplačala cela posmrtnina, za kolikor K)o Zavar°van, po preteku- 20 let. V ta sklad lahko pristo-člani ali pa lahko prestopijo člani, ki so že sedaj pri »o j6 ' t,em se bo dalo toliko kredita, kolikor bo preračunano ^fittifL-Vici Narodnega Bratskega Kongresa, da je njih sedanji j^kat vreden. I^lft! °stave držav Illinois in Pennsylvania ne dovoljujejo brat- iVt pr^n>acijam izdajati certifikatov, takozvanih "Endow-' olicies", zato se članom ter kandidatom teh dveh držav- ne bo moglo ustreči z novo sprejeto zavarovalnino. Torej so asesmenti za one člane, ki so zavarovani za vse podpore, ostali popolnoma po starem. Le oni člani bodo plačevali po 5c več, ki niso bili zavarovani za onemoglo podporo. Asesmenti za mladinski oddelek so tudi ostali po starem in člani v tem oddelku bodo, ob dopolnitvi lGletne starosti, u-pravičeni do rezerve, kojo se bo rabilo za plačevanje njih smrtninski asesment ob prestopu v aktivno članstvo. Rezerva se bo računala z ozirom na člansko dobo pri Zvezi, namreč, če je otrok dalj časa v mladinskem oddelku, do> večje rezerve bo upravičen. Izdajale se bodo tudi nove police, koje se bodo lahko vnov-čile, ko bo otrok dopolnil starost 16 ali 18 let. Asesmenti za to novo zavarovalnino bodo seveda precej višji, toda bo stari-šem otrok dano na prosto voljo, če hočejo vzeti omenjeno zavarovalnino, lahko to store, ali pa tudi imajo svoje otroke zavarovane v navadni zavarovalnini ravno tako kot sedaj, in plačevali bedo ravno tako kot sedaj plačujejo. Mladinskim društvom se bo po enkrat na leto povrnilo po 18c za vsakega člana. Društvom, ki nimajo mladinskih društev, se ne bo omenjene svote povrnilo ozir. plačalo. Bratski pozdrav vsemu članstvu Z.S.Z. Anthony Jeršin', gl. tajnik. FROM THE NINTH REG. CONVENTION OF THE W. S. A. The major changes made at said convention are as follows: The sick benefits shall be paid in accordance with the Jugoslav Fraternal Federation Table, as you will note above in the Slovenian Text. The. first column of said text represents the number of years that a member belongs, ot the Association. The second column represents the number of days a member is entitled to full benefit and the third column shows the number of days a member is entitled to half benefit. The fourth column shows the total amount a member insured in $1 per day sick benefit is entitled to; and the fifth, or last, column shows how much a member insured for 50c per day sick benefit is entitled to. All major operations are reduced from) $100 to $75. Some minor operations are increased. Assessments in sick and accident funds remain the same. Disability fund has been abolished, and a convention fund, into which each member will pay 5c per month, has been created, so that no special assessments will be paid in the future for that purpose. This year a special assessment is going to be levied in the sum of 50c to defray the convention expenses, which sum shall be paid by each adult member in the months of September and October at 25c per month. This will not occur in the future as the convention fund will take care of said expenses. The two dollar per day sick benefit has been abolished and 50c per day fund has been created iiito which fund the assessments will be only 35c per month. Two more mortuary classes have been created. One of which is the ordinary Life Plan based on the American Experience 4% Table, which assessment's are slightly higher. However, members insured in said plan will be able to borrow on their certificates, in case of necessity, after they have been insured for a period of three yars. The other class is 20-year endowment. The assessments in this class will be still higher. However, the mamber will be entitled to the face value of his certificat after he has been insured in this plan for a period of 20 years. All new members, if they wish, may insure in said class, as well as all members already insured will have a right to transfer into it. The latter will receive credit on their present certificates calculated on the National Fraternal Congress 4% interest rates. The State Laws of 111. and Pcnn. prohibit Fraternal organizations to issue endowment policies, therefore the members and candidates in said two states will not be accepted into said plan. 'I'lie assessments for members insured for all benefits are same as they have been heretofore. Only those members will pay 5c per month more who have not been insured for disability benefits. Assessments for the juvenile Department also remained unchanged. How-1 ever, certificates of the members in this department, when they attain the age of 16 years, will have a certain reserve which will be applied for the mortuary' assessments when they transfer to the Adult Department. Reserve will be calculated on the period of years that member has been insured in said department. So the longer a member has been in the Association the more reserve he will be entitled to. In addition to said featiife$ the new certificates, namely "Educational Policies", will be issued, which policies will be cashable when the child attains the age of either 16 or 18 years. Assessments into this new insurance will naturally be higher. However, parents of children may choose whether they wajit their children in this new plan or they can keep them in their original insurance at 15c per month. All Juvenile Branches will b£ entitled to 18c for every member annually. Lodges not having Juvenile Branches will not be entitled to said compensation. Fraternally, Anthony Jersin, Sup. Sec'y. FINANČNO POROČILO Z.S.Z. ZA MESEC TULIJ 1933. FINANCIAL REPORT OF THE W.S.A. FOR JULY, 1933. Prejemki od društev — Receipts from lodges: Št. Snirtninska sklada Boln. in pošk. Dobrodel. Strošk. dr. Razred "A" "B" ' sklad sklad sklad Skupaj Lodge Mortuary Funds Sick & Accident Beneficent Expense No. Class "A" • 'B" Fund Fund Fund Total 1- 108.67 18.96 148.65 3.30 41.25 320.83 3. 82.15 72.02 194.90 4.46 55.75 409.28 4. 41.35 —.— 38.25 .84 . 10.75 91.19 5. 84.84 19.86 107.65 2.42 30.25 245.02 6. 25.74 2.59 32.30 .68 8.50 69.81 7. 134.50 .96 135.80 2.96 37.90 312.12 8. —•— 10.88 21.85 .52 * 6.50 39.75 ' 72.34 —.— 85.50 1.84 23.00 182.68 11. 16.86 —.— 15.95 .44 5.50 38.75 13. 8.08 1.44 10.45 .26 3.25 23 48 14. 57.01 2.56 64.65 1.44 18.00 143.66 15. 27.97 —.— 25.10 .40 5.00 58.47 '16. 91.64 26.26 139:90 3.40 42.50 303 70 17. 2.75 23.72 47.50 1.08 13.50 88.55 20. 29.04 —.— 30.60 .66 8.25 68.55 21. 15.07 30.20 55.95 1.32 16.50 119.04 22. 30.25 6.29 33.25 .78 9.75 80 32 23. 32.48, —.— 27.55 . .62 7.75 68.40 24. 21.70 1.44 21.45 .60 7.50 52 69 25. 12.63 1.96 16.80 .40 5.00 36.79 26. 23.97 —.— 19.40 .48 6.00 49.85 27. 8.18 —7.55 .16 2.00 17.89 28. 11.08 2.30 19.95 .4« 6.00 39.81 29. 30.91 21.66 59.90 1.66 20.75 134.88 310. 23.91 1.77 39.65 .60 7.S0 73 43 31. 3.90 5.73 12.95 .32 4.00 26 90 32. 25.69 4.86 32.35 .78 9.75 73 43 33. 33.86 2.96 37.15 1.08 13.50 88.55 34. 2.77 2.72 4.00 .14 ..1.75 11.38 36. 17.42 6.85 16.55. .48 6.00' 47.30 37. 17.51 —.— 31.35 .66 8.25 57.77 38. 15.80- —.— 16.15 .34 4.25 36.54 40. 22.16 —.— 21.85 .4« 5.75 50 22 41. 62.52 14.81 84.30 2.H) 28.05 191.78 43. 9.16 —.— 9.05 .20 2.50 20.91 44. —. 5.72 11.40 .24 3.00 20.36 45. 11.19 —.— 11.40 .24 3.00 25.83 46. 8.57 —.— 9.70 .24 3.00 21.51 47. 3.55 —.— 7.60 .16 2.00 13.31 48. 3.67 —.—_10.40 .24 3.00 17.31 1230.89 288.52 1716.70 3M8 496.45 $3,772.04 Obresti od obveznic — Interest on Bonds: » $2000 Chandler, Ari/. Improvement, 6%....................................................................60.00 $1100') ("lavton, N. M. Sewer, (>'/, .......................................................................329.00 $2001} Chaffee County Court Htotee, 6%....................................................................59.71 $2090 Clayton, N. M. Pav., (>"/,.........................................................................59.45 $4000 Alamosa, Colo. Pav., 6% .1...............................................................116.65 $12000 Middle Rio Grande Cons. DisV., 5%%......................^ 329.10 $ 956.91 Skupni dohodki — Total receipts ........................................................ $4,728.95 Preostanek July 1, 1933 Balance .......................................................$175,734.17 Skupaj — Total .......................................................................................$180,463.12, Izdatki July, 1933 Disbursements: Smrtnine — Death Claims ........................................$ 700.00 Boln. in oper. .podp.—Sick & Operation Ben......... 1554.50 Provizije za nove člane—Comiss. for new memb. 73.00 Skupni izdatki društvom—Total disbursements to lodges.. $2327.50 Razno — Miscellaneous: Glasilo A. S. — Official Organ .......,.,.,..................... 352.54 Dva oglasa v programih—-2 ads in program.......... 8.00 Najemnino in razsvetl. pisarne—Rent &lights.... 21.00 Predsedniška polletna plača—Pres. semi-annual salary .......................................................................... 50.00 Blagajniška, polletna plača—Treasurer's semi-annual salary .......................................................................... 100.00 Tajniška mesečna plača—Secretary's monthly salary ........................................................................ 157.50 Telefon in poštnina—Telephone & postage............ 11.50 Government Tax on Checks ........................................ 1.74 Dnevnice gl. uradnikov—Per diem of Officers: Dr. J. F. Snedec ............................................................. 9.00 Anton Kochevar .............................................................. 18.00 Matt J. Kochevar ....................................................... 18.00 Joseph Skrabec ..•........................................................... 18.00 Michael P. Horvat .......................................................... 12.00 Geo. J. Miroslavich ..................................................... 9.00 $84.00 Vozni stroški — R. R. Fare: Dr. J. F. Snedec ............................................................ 2.85 Anton Kochevar ............................................................ 2.85 Matt J. Kochevar............................................................ 2.85 Joseph Skrabec ................................................................ 4.95 $13.50 Računski izvedenec — Certified Public Acct......................... 30.00 Dotečeni obresti na kup. obvez.—Acc. Int. 011 bonds........... 82.85 Vnovčenje kuponov — Exchange charges 011 coupons.......... 2.01 Vrnjeni neizplačani obresti—Unpaid Int. Ret........................ 255.00 $1,169.64 Skupni izdatki — Total disbursements ............................... $3.497.14 Preostanek July 31, 1933 Balance ..................................................$176,965.98 Bolniške podpore in operacije izplačane—Sick and operations benefits paid: Št. dr. Ime Vsoto št. dr. Ime Vsoto Lodge LotSge No. Name Amount No. Name Amount 1 Andrew Boytz 2-1.00 2\ Frank Skorianc 30.00 George Krasovich 23.00 21 Anton Stupnik 34.00 George Pavlakovich 5.00 21 Ursula Stupnik 27.00 1-rank Tanko 15.00 22 Mike Kroskovich 10.00 1 Joseph Zupančič 11.00 22 Apolonia Mclile 9.00 3 Frances Gradishar 10.00 22 Gregor Zalač 30.00 3 Mary Judnick 125.00 23 Tonv Ferbezar 20.0;) 3 Pete Kozak 20.0 23 Frank Ivaneic 10.00 3 Rosie Mesojedec 22.00 25 Mary Zavokivsek 10.00 3 Alex Kras Papus 20.00 28 Amelia Hribar 28.00 3 Frank Slak 20.00 2g Mike I.nkaeh 20.00 3 John Starcar 20.00 w jo)l„ t„. Podpechan 65.00 4 Frank Mismash 14.00 2$ Mary Terlip 28,00 Anton Bostiancich 28.00 2S Amelia Hribar 14.50 5 Frank Dornick 15.00 2g John J.. Pod|,ecban 27.00 Anna Propernick 15.00 .28 Marv Terlip 28.00 7 Mary Grum 137.00 30 Peter Grgicli 30.50 Frances King 10.00 30 John Snyder 36.00 7 Anna I.akovieh 20.00 31 Savo Masanovich 29.00 Katherine I'eketz 14.00 ,32 Frank Fende 20.00 7 Mary Puzel 10.00 32 Ivana Krištof 25.00 7 Katherine Vuksinich 10.00 37 Eustina Sajn 15.00, 8 Jacob Balloh 14.00 ,37 yajno Johnson 21.00 8 Albert Brill 28.00 38 Mirko J. Fritzel 31.00 9 Anton Lnlek 11.00 _ 9 Mary Carpine 46.50 Skupaj — Total $1554.50 9 Mary Lippis 10.00 9 Jennie Roche 19.00 Smrtnine — Death Claims: 15 Tony Peme 15.00 16 Anton Dclach 95.00 1 Joseph Siskar $500.00 16 Anna Pecek 10.00 15 Mane Končar 200:00 21 Nick Evanoff 19.00 ___ j 21 Joe Koschak 101.00 Skupaj — Total $700.00 Denver, Colo., August 29, 1933. Anthony Jersin, gl. tajnik—Sec'y. FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. ZA MESEC JULIJ 1933. FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT. OF THE W.S.A. FOR JULY, 1933. Prejemki od društev — Receipts from Lodges: Št. dr. Vsota .1 St. dr. Vsota Lodge No. Amount Lodge No. Amount 1. 16.05 26. 4.35 3. & 16. 30.40 27 . 3.60 4. . 5.55 28. .45 5. 7.05 29. 3.45 6. 2.70 30. 1.95 7. 5.55 31. .45 8. .15 32. 1.65 9. ' 7.65 33. 22.35 11. .75 34. .30 14. 6.15 36. 1.20 15. 1.65 37. 1.50 17. 2.70 38. .75 20. 2.10 40. .75 21. 2.40 41. 16.20 22. .60 44. 1.80 23. .75 45. 1.80 24. 1.20 46. .90 25. .15 --- Skupaj — Total ........................................................................ $157.00 $157'.OOi Obresti od obveznic — Interest on Bonds: 1 Phoenix, Ariz. Pav., 0% ...............................................!.............. 30.00 Santa Fe, N. M. Pav., 6%.................................................................... 30.00 00.00, ' 1 Skupni prejemki — Total Income ........................................................ $217.00 Preostanek July 1. 1933 Balance ........................................................ $8,955.06 Skupaj — Total ........................................................................................ $9,212.00 Izdatki July, 1933 Disbursements: 5 Matt Yaninick, Jr....................................................................... $450.00 Provizije in nagrade — Commissions ........................................ 56.00 > Government Tax on Check ............................................................ .02 Skupni izdatki — Total disbursements ............................................ 506.02 Preostanek July 31, 1933 Balance ....................................................... $8,706.04 Pri št. 5 je umrl dne 26. junija 1933: Matt Yamnick, Jr. cert. 286, star 13 let 4 mesece in 6 dni. Vzrok smrti: Povožen, z trukotn. Pristopil v Zvezo meseca januarja 1922, namreč takoj, ko. se je začelo poslovati) z ml. odd. Po-snirtnino izplačano očetu. Matt Yamnik, v vsoti $450.00. Denver, Colo,, August 29. 1933. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y. SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ. ZA MESEC JULIJ 1933. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W.S.A. FOR JULY, 1933. Pristopili — Entered: ; K št. 4 iz ml. odd.: Frederick Cvar, c. 4 No. 47: Eddie Kroceski, c. 4642. Suspendirani — Suspended: > Pri št. 3: Rozalia Crist, c. 1848; Jessie Kolesarek, c. 2362; Joseph No-" vak. c. 4659. Pri št. 5: Rose Hammond, c. 2713; Charles Stibernick, c. 645: Eva Sti-bernick, c. 4476; John Stibernick, c. 2077; Ludvvig Stibernick, c. 3101; Mary Stibernick, c. 1706; Olga Stibernick, c. 4737. Pri št. 9: John Kimmick. c. 5154. Pri št. 16: Joseph Klobas, c. 1755; Frank Kogovsek, c. 3509; Mary Moško, c. 4136; Anthony Pernier, c. 2042; Anna Permer, c. 3934; Mary (Dalje na 4. strani.) I Dopisi lokalnih f društev ■»■»■nmviiiminil MllliBllllllWsMiHMMMui IŠČE SE DEDIČ ANDREJ KRAVANJA ZSZ. v Denver, Colo., objavlja, da je John Kravanja, član društva Gorski Junaki št. 30 v Hiawatha, Utah, umrl dne 19. avgusta 1926 ; ubilo ga je namreč v King premogorovu št. 2 v West Hiawatha, Utah. Po-smrtnino v svoti $750.00 zapušča svojemu bratu Andrej Kravanja. Ker je preteklo že 7 let po smrti omenjenega John Kravanja, je sedaj zadnji čas, da se izglasj omenjeni dedič. Za gl. urad ZSZ.: Anthony Jeršin, gl. tajnik. -o-- ZAHVALA De/.Ver, Cc's. Spodaj podpisana si štejeva v prijazno dolžnost, da se javno zahvaliva prijazni pueblsld naselbini, osobito pa še članom dr. Slovan in Zapadna Zvezda ter njih marljivemu pripravi javnemu veseličnemu odboru za deveto redno konvencijo ZSZ., kateri so skrbeli, da se delegacija ni dolgočasila odkar je stopila na pueblska tla in dokler se ni vrnila na svoje domove. Zato je omenjeni odbor, kakor tudi odbor obeh društev, vreden vsega priznanja in zahvale. Osobito se morava in sva se dolžna zahvaliti občeznani ter spoštovani družini Mr. John Germ (I. podpredsedniku KSKJ. in večletnemu bivšemu nadzorniku ZSZ.), katera ugledi:a družina je naju tako prijazno sprejela ter preskrbela tako izvrstno hrano in stanovanje za časa konvencije. Lepa hvala tudi prijaznim in uglednim .družinam sobrata Joe Blatnik, John Skull, Anton Rupar in John Jeršin za njih prijaznost in gostoljubnost. Prisrčna in nepozabna hvala našem« filan-tropistu Matt J. Kochevar j«, preds. nad z. odb. Zveze, kateri se je skupno z nami veselil na izvrstni veselici, ki je bila prirejena v Rye na čast delegacije devete redne konvencije ZSZ., in ko smo prejeli poročilo, da je najin 11 letni sinček smrtno bolan v Colo. Springs, koje mesto je oddaljeno od Rye, Colo., kakih 75 milj, se Matt ni obotavljal, ampak nemudoma pustil vso veselo družbo ter skočil v njegov avtomobili in z vso silo drvel v Colo. Springs k Mr. in Mrs. Stanley Matejčič, kjer se je naš Raymond nahajal v postelji s pljučnico. Nas je tudi spremljal spoštovani predsednik porotnega odbora ZSZ., Mr. Leo Jurjovec iz Chicage. Vama, kakor tudi ostalim številnim prijateljem ,ki ste nama izrekali vaše simpatije in sočutje, se iskreno zahvaljujeva, Vaša dobra volja in sočutje do naju bo pa ostalo zapisano v naših srcih do groba. Odkritosrčen prijatelj je v resnici veliko vreden, zato bova čislala številne prijatelje, ki ste bili nama tako naklonjeni ter ob priliki skušala vsaj deloma po možnosti vam povrniti. Bratski pozdrav vsemu članstvu ZSZ., osobito pa šc delegaciji zadnje konvencije, kakor tudi celokupni prijazni pueblsld naselbini, ostajava vam hvaležna Anthony in Frances Jcriin. AMERIKANSKJ SLOVENEC Četrtek, 7. septembra 1933 (Nadaljevanje s 3. str.) Vidmar, c. B84. Pri št. 22: Frank Arko, c. 2641. Pri št. 23: Thomas P. Lawler, c. 4317; John Peltz, c. 1750; Frank Poje, c. 1898; Anton Vidmar, c. 4320. Pri št. 24: Pauline Morrison, c. 3684. Pri št. 2,S: John Hosner, c. 3526; Anton Kerzan, c. 3959. Pri št.:26: Andy Morel, c. 4779. Pri št. 27: Mary. Markovich, c. 3833. Pri št. 29: Anna Kirbish, c. 3888; Frances Stare, c. 3412. Pri št. 32: Mike Flis, c. 3550; Matt Mihelcic, c. 1944. Pri št. 36: Lyle Starcevich, c. 4868; Paul Jos. Starcevich, c. 4793; Joseph Strubel, c. 3969. Pri št. 37: John Jarvila, c. 4719. No. 46: Margaret Kimmick, c. 4528. Odstopila od vseh podpor — Withdrew from all benefits: No. 41: Amelia Lesser, c. 4729. Prestopila — Transferred: Od št. 24 k št. 7: Julia Sterly, c. 4007. Umrli — Died: Pri št. 1 umrl dne 6. julija 1933: Joseph Siskar, c. 1101, star 39 let. Vzrok smrti: avtomobilska nesreča. Pristopil k Zvezi 12. marca 1913. Zavarovan je bil za $500, R. 19. . PH št. 5 umrl dne 3. maja 1933: Louis Pahule, c. 3223, star 46 let. Vzrok smrti: srčna bolezen. Pristopil k Zvezi 11. oktobra 1926. Zavarovan je bil za $1000, R. 39. Pri št. 15 umrl dne 6. julija 1933: Made Končar, c. 2570, star 36 let. Vzrok smrti: ubit (zaboden v vrat). Pristopil k Zvezi 20. januarja,'1923. Zavarovan je bil za $1000, R. 26. Denver, Colo., August 29, 1933. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y. Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin in puste žalostne misli v nemar. Tudi zase je čutila potrebo, da se na vso moč vrže v delo in opravilo ter tako čimprej preboli težki udarec. Zunaj dela ni bilo, in kar je bilo potrebno, je opravil Janez, ki je skrbel za grunt in obe ženski kot bi oče ne mogel; pomagal pa mu je hlapčič Tonček, ki so ga bili še oče vzeli v hišo. Cilka je delala doma noč in dan, da je zvečer vsa onemogla kar padla v posteljo in zaspala ko ubita. Drugače ni hotel spanec v oči. Par tednov po očetovi smrti je dobila Cilka pismo od Matevža. Večkrat ji je bil pisal iz zapora, kjer je moral odsedeti tri mesece, obiskat ga je bila šla kmalu po obsodbi, ker je imela še neizrabljeno potno dovoljenje. Takrat sta se domenila, da se hočeta čimprej poročiti, samo kako leto bosta počakala, da se malce poleže govorica o Matevževem tihotapstvu. Ta čas bo Matevž skušal doma pomagati Majdi pri posestvu, dokler sestra ne dobi moža. Matevž bi rad videl, da bi bila oskrbljena najprej ona, Cilka pa bo počasi pričela pripravljati balo. Tudi Tilen se je semtertja oglasil ponoči, prinesel pozdrave od Majde, ki je globoko v srce ukle-nila bratovo nevesto, pa je zopet izginil v temo, ker so financarji trdo pritiskali za njim vedno in povsod. Zdaj je sporočal Matevž Cilki, da je prost: Ljuba moja Cilka! Lepo Te pozdravljam preden Ti nadalje pišem. Ti ne veš, kako sem si želel, da bi Ti kmalu mogel pisati svoboden in prost. V zaporu me je bilo vedno skrb, da Te je morda sram, ker Ti piše pismo nekdo, ki je zaprt pregreška. Toda Ti si tako dobra, da me vseeno maraš in ne porajtaš za take stvari. Ker veš, da nisem iz hudobije napravil kaj slabega, ampak, ker moram živeti v planinah, drugače dihati ne morem. In dokler ne bom Tvoj mož, vem, ne bom zdržal doma na kmetiji. Zato sem bil šel poprosit Hrastniške-ga gospoda, ki imajo lov na goliškem, naj me za čuvaja vzamejo, ker ravno rabijo. Bal sem se, da me bodo zapodili, ker sem bil zaprt. Vprašali so me, če hočem biti čuvaj zato, da bi laže tihotapil. Pa sem jim povedal, da le zato, da se ne bi zopet pričel ukvarjati s tem poslom, ker me strašno žene v planino in ne bom strpel doma, kjer me kar duši. Začeli so premišljati. In sem jim rekel, da imam Tebe rad in sem Ti obljubil, kakor zaplaškemu gospodu pri spovedi, da ne bom več tihotapil, in da se bova vzela, kakor hitro bo malo pozabljena moja sramota. Tedaj so rekli, da me vzamejo, samo mož-beseda moram biti. Hotel sem jim roko poljubiti, tako se mi je dobro zdelo, pa so rekli, da je že dobro. Drugi teden me bodo v Celovcu zaprisegli in bom dobil puško pa smel v planino, ne da bi orožniki in financarji mogli za menoj. To jih bo jezilo! Pa tudi tistega, ki Te še zdaj ne pusti pri miru, kot mi pišeš! Pa pozdravi mater in Janeza in mu reci, naj le dobro gospodari. In naj na Tebe pazi, da se ne upehaš in ne pretegneš. Te od srca pozdravlja Tvoj zvesti Matevž. (Dalje prih.) DESETO POGLAVJE Prešlo je poletje v goliških plazovih, prišla v deželo jesen. Narava, ravnine in planine, gozdovi in njive so si nadeli žalno obleko v nemi žalosti za prekrasnim poletjem. Dobravci so svoje skromne pridelke, ki so jih iztrgali kršni zemlji z muko in trpljenjem, z znojem in skrbjo, spravili in zvozili že domov tudi steljo in drva za zimo. Tudi Hribarjevi dve, mati in Cilka, sta oblekli črno obleko. Očeta ni več. Starega Hribarja je pri vlačenju listja na rovtu pod Jeklom potegnila težka vlaka s seboj in ga vrgla po gladki in sklizki strmini navzdol ter ga treščila v drevo na kraju svisli, da je nezavesten obležal. Prinesla sta ga domov Janez in Polajnarjev Juri, ki sta pomagala pri spravilu. Gospod župnik so ga prevideli, zdravnik iz Fužine mu je pritekel na pomoč in res se je zdelo, da ne bodo posledice nevarne in smrtnonosne. Cilka se je trudila in gnala ob očetovi postelji, da so ji od utrujenosti drgetale roke in noge in so ji oči stoječi lezle skupaj. Tako je šlo z očetom teden dni in vsi so se nadejali, da bo oče Hribar mogel kmalu vstati iz postelje. Toda prišlo je drugače. Notranje poškodbe, ki jih je dobil šestdesetletni mož pri padcu, so se nenadoma nevarno razvile, in nekega večera se je pojavila vročica tako močno, da je Cilka v skrbeh poklicala zdravnika iz Fužine. Stari gospod se je začudil, pa je takoj, ko mu je hlapčič povedal, da so oče bruhnili kri, z glavo zmajal in le iz ljudomilosti odšel v Dobravo. Bil je trdno prepričan, da je njegova pot zaman in pomoč odveč. Res je našel ob bolnikovi postelji že gospoda župnika, ki so ravno končali s Svetim opravilom. Preiskal je bolnika, odredil mrzle ovitke in tiho povedal duhovnemu gospodu, naj pripravijo mater in hčer na smrt. Jutra bo mož težko učakal, je dejal. Cilka je glasno zaihtela, ko so duhovni gospod pričeli, naj se uda v voljo božjo. Ni mogla doumeti, kako je prišlo tako nenadoma. Duhovni gospod so šli še k materi v kuhinjo, Cilka pa se je sklonila nad umirajočega očeta. Oče so se počasi pričeli vsled zdravnikove injekcije buditi v zavest in ko so ugledali Cilkin obraz nad sabo, so jo prijeli za roko. V tem je vstopil Janez in se približal očetovi postelji. Z neizrečeno dobrim pogledom so oče pogledali hčer, nato Janeza in polglasno so govorili: "Cilka, umrl bom." Cilka je zajokala na glas. "Ne jokaj, Cilka, star sem že in božja volja je. Zate me je skrb! Rad bi te videl srečno pred smrtjo." "Naj te Janez varuje, dokler ne boš dobila Matevža. Tebi sem vse prepisal, materi užitek dal, Janezu kot. Matevž bo dobro gospodaril, Janez, ti jima boš pomagal. Janez se skloni k postelji, v očeh ima solze. "Bom, oče, zanesite se name! Kakor vi bom skrbel za Cilko!" Toda oče že malo slišijo Janeza, njihova duša je že zamaknjena. Bilo je proti štirim zjutraj, ko so za vedno zaspali. Mater je očetova smrt čisto potrla, tako, da se je Cilka pričela bati tudi zanjo. Vso skrb jim je posvetila; zdrava pamet ji je dejala, da morajo mati imeti posla, da se zamotijo V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI Frances Dremel ki se je ločila od nas 7. septembra 1932. Spominjamo se te draga žena in ljubljena mamica. Danes so globoko uprte oči — na grob, kjer že leto dni, — truplo naše ljubljene žene in matere leži. Globoko je zasekana rana v naše srce, — ker smo izgubili te, naše najdražje, — žena in ljubljena mati svojih otrok, — ki te nikdar ne bomo pozabili. Se vedno spominjamo vas. — Kot ljubeča mati ste nas vodili za roko, ki ste za nas delali in trpeli. — Ni ie več! — Solnce zlato je zašlo za goro — in s tugo napolnilo naše srce. Hišica poprej tako prijazna, ko ste bili v njej vi — sedaj je prazna, ko ste odšli Dd nas. Le vdajmo se, uklonimo se previdnosti božji, ki nas je ločila za kratek čas. — Enkrat nas bo zopet združila — takrat za vekomaj. Še enkrat bi vas radi vsi objeli in pritisnili na srce. — Le enkrat še — (Jraga žena in mati. Mirno počivajte v hladnem grobu, — duša vaša naj uživa sveti raj, — pri Bogu na vekomaj. Na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: MR. FRANK DREMEL, soprog z otroci. Pueblo, Colorado, 7. septembra 1933. jiMniliiiiiniiiiiiiiiiiiciniiiiiiiiiiciiiiminiiniiniiiiiiiiciiuiiiniiiiL.'' CHICAGO YOUNGSTERS NO. 2 W.S.A. Chicago, 111. The last convention of the WSA. has accomplished so much good for the juvenile membership under their jurisdiction that every juvenile member should indeed be proud to be a member of such a protective organization. I want every member to attend the next meeting and hear what has been accomplished in regards to the welfare and protection of our youngsters. There is another thing that I wish to make clear to the gentleman that made some remarks on the floor of the convention stating that their lodge was out to beat the Chicago Youngsters in membership. Well, that is indeed a broad statement, but it is something that will never be accomplished as long as I am one of the Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wii. t'riporocamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoH. mamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — «080-W. PRIJATELJEM V PUEBLO Canon City, Colo. Ker so se konvenčni duhovi nekako polegli dosedaj, zato si štejem, v prijetno dolžnost, da se zahvalim vsem mojim številnim prijateljem za vašo odkritosrčno prijaznost in gostoljubnost, katero ste mi izkazovali za časa gl. zborovanja ZSZ. v vaši slovenski metropoli na za-padu. Za pravo slovansko gostoljubnost se imam še posebej zahvaliti Mr. in: Mrs. Anton Ko-chevar, kjer sem bil na hrani in stanovanju za časa mojega bivanja tam. Iskrena zahvala Mr. in Mrs. Anton Rupar, kateri so me povabili na obed. In dasiravno malo pozen, sem se povabilu odzval z veseljem, in ko sem vstopil, se je veselje šele pomnožilo, ko sem opazil, da je bila miza že zasedena po mojih najboljših prijateljih in prijateljicah. Da nam je izvrstno prirejena južina zelo tekni- AVTO NA PRODAJ POCENI STUTZ, l'299 — za sedem potnikov, prvovrstni avtomobil. V dobrem stanju, teče kot nov. Vse pnevmatike dobre, dve rezervni. Prevozil samo 41,000 milj; ni bil nikoli s chi-caških bulevardov. Ker je prevelik za majhno družino, je edini vzrok za prodajo. Na lahke obroke, zelo poceni. Privatna stranka. John R. Palan-de-ch, 7617 Phillips Ave., Chicago. Tel. Herrison 3006. "Amerikansk: Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu! TISKARNA izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. /Bfcmt ? bili v smislu njej ustave in pravil upravičeni. Osobito še na ' našem zapadu je bila naša [ ZSZ. edina izmed vseh sličnih org-anizacij vedno prva, katera je prihitela na pomoč ter otira-la grenke solze vdovam in sirotam. In poleg vseh teh njenih obveznosti, katere je dosedaj točno vršila napram svojim čla-nom(icam), je članstvo ZSZ. lahko ponosno, da ima slovansko organizacijo na zapadu, katera se je ob njeni 251etnici povspela na visoko in odlično mesto solventnosti. Pred nekako tremi meseci izdanimi statističnimi računi dr žavnega aktuarja je naša ZSZ. 106 odst. in 43 stotink solventna. Torej to nam je vsem jasen dokaz, da naša ZSZ. temelji na čvrsti in zdravi podlagi. Ker nam je bila in smo tako rekoč gotovi, da nam bo tudi v bodoče vršila svoje dolžnosti napram svojim članom (icam). zato cenjeni mi sobratje in so-sestre, je naša dolžnost, da tudi mi vsi storimo nekoliko za njo in njej povrnemo vsaj nekoliko njene ljubezni, katero je gojila do nas skozi dolgo dobo 25 let. Osobito še sedaj, ko se nekako čuti, da se nam bo naš revni delavni položaj vsaj nekoliko izboljšal, je nas vseh dolžnost, da se podamo na delo, katero je bilo vsled gospodarske krize tudi pri naši organizaciji v zastoju. Potrudimo se, da jej pridobimo kar največ novih moči pod njeno okrilje. Tebi pa, naša dobra mati ZSZ., kličem ob tvojem srebrnem jubileju: rasti in, razvijaj se sirom Zdr. držav. Joseph Škrabec, III. nad. ___rv_ la, se imamo vsi skupaj zahvaliti Mrs. Rupar. Za veselo razpoloženje in obilo humorja pri mizi gre pa čast celemu omizju. — Naj bo tem potom izrečena tudi najlepša zahvala Mr. John Trontelu Sr., Mrs. John Trontel ter Mr. John Trontelu Jr. za njih gostoljubnost in prijaznost. Tudi vsem drugim mojim prijateljem za njih naklonjenost in prijaznost še enkrat prisrčna zahvala. Joseph Škrabec. gMiiiiiiiiiic]iiiiimininiiiiimnnc]i!iim»iiiniiiiiiiiiinc]iiiHiiiiiii^ I ZSZ ENGLISH SECTION 1 Ta $11252 L5^^^^ I KELVINATOR l \ """" ' .........H irj^-nl aft je $99.50 U isra \f dokler ni zaloga izčrpana naplačilo. Ostanek v malih mesečnih obrokih. PSEDNO se dvignejo cene—in dvig- ,. nile se bodo — pridite in si oglej- P™vljena po takem načrtu, da se lah- te ta Kelvinator električni refrigera- ^l^110 izrabi ™ak prostorček, tor. Tu je vaša prilika, da dobite Kel- Ml'zlota treh vrst v njem zagotavlja vinator z mnogimi novimi in izključ- temPeratur° za razne vrste je- nimi posebnostmi po najnižji ceni v , ' kl 80 P°stavlJene vanj. Nad vse zgodovini. ' ' hltro zmrzovanje daje led v 80 minu- \j i . , tah- Osem vrst hitrosti za zmrzova- V tem velikem, jakem modelu R 42 nje se urejuje po, temperaturnem se- Kelvinator so prvovrstne posebnosti, lektorju. Oblazinjen mehanizem za- ki so ga napravile enega najbolj pri- gotavlja tih obrat. Izberite si svoj ljubljenih, kar jih je še bilo izdelanih. Kelvinator zdaj, predno se cene ne Njega poreclanska notranjščina je na- dvignejo. Zaradi trgovskega pro- EleCtliC (^J) SllOpS Srtene6 vasedcene nadlš Downtown-72 W. Ada™ St.-132 So. Dearborn St. centov navedene v nf Telephone RANdolph 1200, Locals 66, 535 centov, navedene v na- 4562 Bro.dw«y 4231 w. M«di.o„ St. 852 w. 63,<1 st. sih Oglasih, povisku 2618 Milwaukee Av«. 4834 So. A,!,land Ave. 2950 E. 92nd St. 4833 Irving Park Blvd. 3460 So. State St. 11116 So. Michig an Ave* To all purchases made on the deferred payment plan, a small carrying charge is added. —-- FEDERAL COUPONS GIVEN Amerikanski Slovenec supervisors. I dare anyone to come out and give me a fight! I am out for competition because without competition there is no life. What do you say, brother J. Blatnik and others from Pueblo, and how about you fellows from Denver? Has anyone the courage to take me up? My only ambition is to build up a mighty juvenile organization equal to none and it can be accomplished providing that each and every senior lodge organizes a subordinant branch with as many juvenile members as possible. Everyone knows that the juvenile members are the future of our organization. Every senior lodge should have a juvenile branch in order that the younger generation might have a opportunity to learn how to conduct a meeting as well as to learn what such a organiza- tion as our means to a individual as far as protection is concerned. Will see you again ! Wishing all my competitors a great success, I remain fraternally yours, Leo Jurjovec. -o- Gorelo je Velik požar je uničil gospodarsko poslopje posestniku Jurgecu v Barislovcu pri Št. Vidu pri Ptuju. Njegov sosed Jerenko je bil tudi tako nesrečen, da mu je zgorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša do tal. Rešili niso niti ene živine, niti enega voza. V samih srajcah so zbežali na prosto in se komaj rešili, da niso živi zgoreli. Jurgečevo in Je-renkovo ženo so morali odpeljati v bolnico, ker so se nemarno opekle, ko so hotele rešiti neke malenkosti. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA!