Pred novim Statutom Vrtec dražji Menartov laboratorij na Notranjskem V javne zavode kakovostnejšo hrano ■ ■ Večj a por a b a vođe a * IGregorjevo 2008 I Troje knjižnih novosti Kvartet Gostiša -Pozimi polet' ■ Bo^at gledališko-lutkovni maraton Članice ostanejo v prvi ligi Zelen božič - bela velika noč Nalepke gor, nalepke dol. Z njimi nimamo prave sreče. Saj se jih še spomnimo listih, ki so nekaj let za vetrobranskim steklom izpričevale registracijo avtomobila vsega za nekaj let. Zdaj se nam ponujajo nalepke vinjete za izpričevanje upravičenosti do vožnje po avtocesti; vinjetom celo napovedujejo rabo samo za nekaj let. Proizvajalcem enih in drugih nalepk je to bolj kot prav. Mi pa lahko čakamo še na kakšno nalepko, če se že koga sproti ne oprime katera. Skratka, nedokončana zgodba, kot so nedokončane slovenske tranzicijske Zgodbe: od orožarske afere preko afere s prisluškovanjem domačim in tujim državnikom, preko afere z ne/ ugodno prodajo Mercatorja in še nekaterih drugih »Mercalor jev« pa zgodba o odtekanju informacij z ministrstva za zunanje zadeve, s sodišč in tožilstev, dalje zgodba o nižji RTV naročnini, O pediatrični in onkološki kliniki pa zgodba o izbrisanih, storija z avtocestnim križem, zgodba o denacionalizaciji, zgodba o gradnji Narodne in univerzitetne knjižnice pa do zgodbe o pokrajinah... Od vseh zgodb je ta o pokrajinah še najbolj podobna listi o steklem polžu: leze, leze... pred vrhom bilke ob rahli sapi- ci potic, se pobere in spel leze, leze... proti vrhu dvakrat, šestkrat, osemkrat, dvanajstkrat, štirinajslkral... 1'reklanjc okrog pokrajin sicer gre v nasprotno smer od 14 preko 12 pa preko 8 do 6 pokrajin; ni jih pa malo, ki kažejo samo na dve pokrajini, če že ne rta eno samo! Torej možnosti, kol da bi se ponujale brez konca... Brezkončno se nas drži tudi inflacija. Slovenija je sicer dosegla s 6,1% najvišjo gospodarsko rast in najvišji UDI' na prebivalca v samostojni državi. A vendar je prav v času »blaginje« dosegla Slovenija tudi najvišji val nezadovoljstva in stavkovnih demonstracij zaradi inflacije in zaradi nesorazmernosti med plačami. Vendar velik del slabe volje se bo, vse tako kaže, polegel po I. marcu, ko se bodo place izredno povečale kar za 2H evrov. Prav teh dodatnih 2H evrov bo zagotovilo večjo socialno varnost, ki so jo ogrozile nedavne podražitve. Kako tudi ne, ko si bodo socialno ogrožene familije z manj kot enim evrom ( 239,640 tolarjev) na dan lahko privoščile reci in piši pol ( = eno polovico!) socialnega hlebčka in si tako zagotovile socialno varnost. In zgodba o socialni varnosti naj bi se tukaj konča/a. Tako se zdi, da so prepričani naši ministri in poslanci. Morda je pa tako prepričanih tudi tistih 11)1) slovenskih »podjetnikov«, bogatih idej. ki imajo skupaj 4 milijarde evrov. kajpak, pridobljenih upravičeno in pošteno, legalno in legitimno, sploh pa skladno z enakostjo pred zakonom! Urednik Dober dan - gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Župan Janez Nagode Projekti za čistilno napravo na red: kanalizacija Kalce-Gorcnji Logatec še negotova Sklop projektov Cista Ljubljanica, ki ga vodi Občina Logatec in v katerega se s svojimi projekti združuje osem občin, gre h koncu. Občina Logatec pripravlja dva projekta: rekonstrukcijo (obnova in širitev) čistilne naprave v Lo- gatcu in izgradnjo primarne kanalizacije Kalce-Gorcnji Logatec. Za čistilno napravo je nared vsa dokumentacija, potrebna za gradnjo z gradbenim dovoljenjem vred. Za primarni kanalizacijski vod pa je izdelan idejni projekt; pri urejanju nadaljnje gradbene dokumentacije pa se zatika pri pridobivanju služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Nekateri lastniki zahtevajo za priznanje služnostnih pravic preveliko odškodnino, za kar pa občina nima razpoložljivih sredstev v svojem proračunu. Če bo občina pridobila potrebno gradbeno dokumentacijo do 10. maja, bo tudi ta projekt Na naslovnici: Gregorjevih semen za vzorec. Poto: Marcel Stefančie uvrščen v sofinanciranje, sicer pa ne. Pa bi bilo škoda, saj po sedaj veljavnih merilih je moč za tovrstne projekte pridobiti kar 60% nepovratnih sredstev. Obetavno se rojeva tudi čistilna naprava v Rovtah Pripravljen je tudi že idejni projekt za prepotrebno gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah. Pričakujoč sporazumno sodelovanje z občani Rovt, zlasti pri pridobivanju služnostnih pravic, brez katerih ni možnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja, se lahko nadejamo začetka gradnje čistilne naprave do konca tega leta. Investicijska vrednost celotnega projekta še ni znana; problematična je predvsem konfiguracija terena, po katerem bo speljana kanalizacija. Ta naj bi potekala kar največ pod javnimi cestami, vendar bo treba za dobršen del trase pridobiti tudi služnostno pravico. Velja še zapisati, da sta v pripravi tudi idejni rešitvi za kanalizacijo in čistilno napravo v f lotedršiei in v Jakovici. Začasne možnosti za več otrok v vrtcu V Rovtah je otroško varstvo v hudem prostorskem primežu: otrok je čedalje več, prostorov v vrtcu pa čedalje manj. Sedanji vrtec omogoča prostor le za 3 oddelke otrok; teh je pa še za en cel oddelek. Za začasno rešitev zadrege so nekateri Rovtar-ji ponudili svoje prostore za vzpostavitev dodatnega oddelka, ki bo omogočil delo s 1. septembrom letos. »Zadovoljen pa sem z ugodnim odvijanjem postopka z župnijo za pridobitev zemljišča za novogradnjo vrtca v Rovtah,« je še pristavil župan .lanez Nagode. Martin Koren Izza svetniških klopi Na poti k novemu statutu Krajevne skupnosti brez pravne subiektivitete? - Na poti k občinskim taksam -Vendarle višje cene v vrtcih - Višjih pogrebnih in pokopaliških cen pa še ne bo Na marčni seji so se svetniki spopadli kar / 2X točkami dnevnega reda. In kooperalivnosl svetnikov je bila očitna, saj se je racionalna razprava stekla v konstruktivne rešitve. Svetniki so / amandmajem, ki je osmislil praktičnost izvajanja določb kar treh aktov, in upoštevajoč pripombe i/ prve obravnave, tako rekoč v paketu sprejeli Odloke o spremembah in dopolnitvah o prostorsko ureditvenih pogojih /a ureditvena območja naselja Logatec, naselij v Občini Logatec in za naselje Holedršica. Tako so vsi trije odloki usklajeni Z Zakonom 0 prostorskem načrtovanju. Pred novim statutom 'ležišče razprave je ponudil Predlog Statuta Občine Logatec, katerega novosti.je pojasnjeval Marjan GregorK, predsednik Statutarno pravne komisije. V razpravi so se oglasili predstavniki svetniških skupin: /a SI .S Prane Rudolf, za SDS Ladislava Lurlan, za LDS Boris Hodnik, za N.Si Vladislav Puc in Rafael Cepič, za LzL Utrto Menard in za l./.N Rafael Krvina. Pripombe so se nanašale 'lasti na oženje možnosti oblikovanja delovnih teles (25. čl.), na možnost, da bi kandidata za Nadzorni odbor (NO) lahko predlagala tudi zainteresirana javnost (39, čl.), na pretežko zahtevo, da hi NO moral vsako leto izvesti nadzor proračuna (41. čl.); največ očitkov je bilo usmerjenih na siromašenje krajevnih skupnosti, če se jim odvzame lastnost pravne osebe (od 66. do 69. čl). Svel je soglašal s predlogom novega Statuta, in zavezal predlagatelja, da ob pripravi predlo ga za drugo obravnavo upošteva pripombe svetnikov. Marjan Grtgorii, pojasnjuje statut Ladislavu 1'urlan, proti siromašenju k rajevnih skupnosti. Nove klasifikacije dejavnosti V naslednjem paketu šcstili aktov je svet po predstavitvi višje svetovalke Nevenke Malavašič uskladil odloke o ustanovitvi javnih zavodov OŠ Tabor, OŠ K talcev, OŠ Rovte. Glasbena šola in Vrtec Kurirček s standardno klasifikacijo dejavnosti, upoštevajoč uredbo, ki jo je sprejel Državni zbor. Ker ni bilo spre- minjevalnih predlogov, je svet dokončno odločil o vseh dopolnitvah. Maj-. Maja Lukan Lapornik je predstavila predlog Odloka o občinskih taksah, ki bodo veljale za uporabo javnih površin (cestculice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča. Parki, zelenice in rekreacijske površine) in javnih mest, namenjenih javni sporočilnosti (ograje, zidovi, fasade, strehe, stavbe, mostovi, stebri in druge podobne konstrukcije). Odlok upošteva ll|di oprostilne možnosti in nadzor nad izvajanjem odloka. Poseben tarifni del pa določa točkovne postavke za izračun taks. Ko bo "dlok dokončno sprejet, bodo takse izviren prihodek občine, ki se °° S1VK;I uporabljati le za urejanje javnih površin. Višje cene v vrtcih To pot je bila Prida Rupnik, ravnateljica Vrtca Kurirček dovolj prepričljiva ob vseh socialnih referencah, ki jih ponuja vlada. In svetniki so soglasno potrdili nove cene za vrtce. Za dojenčke (1-3 leta) bodo cene višje za 16, 76%. za predšolske (3-6 let) pa za 11,21%, seveda, različno za različne plačilne razrede. Poročilo in načrt Komunalnega podjetja ter predlog novih cen za pokopališke in pogrebne dejavnosti Letno poročilo Komunalnega podjetja, ki ga je predstavil direktor Igor Petek, je sprožilo živahno razpravo, ki je opozarjala na dohodek, ki je predvsem rezultat investicij, ki jih plačuje Občina. Več razpravljavcev je kazalo na dokajšnje terjatve. Končno so svetniki soglasno sprejeli poročilo in odločili, da bilančni dobiček 23X,X6 ( razporedi v druge rezerve iz dobička. Pri načrtu poslovanja pa so svetniki očitajoče ugotavljali, da se finančni plan vse preveč ozira po občinskem proračunu. Marko Cuk, SLS, pa ni bil zadovoljen, ker v načrtu spet ni predvidenih investicij na Martinj Hrib (kanalizacija, pločnik...). Županje pojasnjeval, da je v pripravi idejni projekt za kanalizacijo in pločnik na Martinj Hrib. Okvirna cena investicije, ki naj bi se izvedla do leta 2012 se računa na 5 milijonov evrov; posebna težava pa bo pridobivanje služnostne pravice, še posebej, če bo ta ali oni lastnik zemljišča nastopal s stališčem: Samo preko mojega trupla... Sicer pa je bil tudi finančni načrt deležen soglasne potrditve. Ni se pa sešlo s predlogom za nove cene pokopaliških in pogrebnih storitev. Cenik se je številnim razpravljalccm zdel premalo premišljen, premalo dodelan, brez primerjav z dozdajšnjimi cenami in s cenami sosednih komunalnih podjetij. Svetniki so po zajetni razpravi odložili obravnavo, pričakujoč dodelane in primerljive cene. mce in Soglasni skoz tehten dnevni red In še kup soglasnih odločitev Soglasje k programskemu in finančnemu načrtu Knjiž-novelacije investicijskih programov so svetniki soglasno potrdili brez posebne razprave, enako tudi Pravilnik o razveljavitvi Pravilnika o merilih za določanje obratovalnega časa dežurnih prodajaln. Potrdili pa so še po tri predstavnike občine v svet Knjižnice in svet OŠ Rovte. Martin Koren Izza svetniških klopi Svetniki sprašujejo - župan odgovarja ,, Rafael Cepič, N.Si, je v imenu Rovtarjev spraševal o usodi vračila vlož-H|| kov za telefonijo, češ da drugod so ustrezne I vložke že vrnili, v Rovtah pa še ne. Župan je pojasnjeval, da z občani vseh krajevnih skupnosti so bili podpisani sporazumi, razen z interesenti iz Rovt, od koder so dospele pomanjkljivo, nepopolno izpolnjene vloge, zaradi česar so te vloge so deležne daljših postopkov. Marko Cuk, SLS, je dal pobudo, da bi naj Komunalno podjetje preučilo možnost dovažanja smeti na komunalno deponijo tudi popoldne, saj zaposlenim razen ob sobotah, kar pa ni dovolj ni dano, da bi lahki po službi odvažali smeti na deponijo, zato i poiščejo neprimerno rešitev na i jem odlagališču. Župan je obljubil, da bo pobuda upoštevana prav zdaj, ko se pripravlja nov odlok o ravnanju z odpadki; seveda, pa je daljši čas odprtja deponije vezan na dodatne stroške, Franc Rudolf, SLS, je predlagal preučitev spremembe prometnega režima od Kale do lipovega drevoreda, in sicer naj bi se hitrostna omejitev za vozila dvignila iz sedanjih 50 na 60 km/ h. Cesta skozi naselje je lepo urejena, pregledno, s pločniki, z vidno ^^^^ označenimi prehodi za pešce, tako zanje tudi dovolj varna. Zato naj občina, ki ima možnost vplivanja na prometni režim, ustrezno ukrepa. Župan je dejal, da bo občina poskušala skupaj z zadevnima krajevnima skupnostma, z Direkcijo za ceste in cestnim inšpektoratom urediti to vprašanje, kar pa ne bo najbolj enostavno. Marjan Gregorlč. SI), je opozoril najprej na razmeroma težko vključitev v promet iz Hlckove vasi na Tržaško, še posebej ob delovnih konicah, nato je posredoval ugotovitev, da imamo sicer nova avtobusna postajališča, vozni redi pa so še vedno na ogled pri Krpanu, namesto da bi bili na postajališčih, kamor spadajo po naravi stvari same. Županje v svojem pojasnilu dejal, daje občini silno težko kreirati prometno politiko. Nadaljnja prizadevanja pa bodo upoštevala pripombe. Bcrto Menard, LzL, je izrazil željo, da bi župan ali kdo drug iz Uprave pred vsako sejo poročal o gradnjah in navedel morebitne težave ob gradnji, da bi bili svetniki tekoče seznanjeni z investicijami. Župan je pojasnil, da pobuda ni v skladu s Poslovnikom. Ta takih poročil ne predvideva; na posamezna vprašanja svetnikov je pa vselej možen odgovor. Martin Koren Med seboj Z vso življenjsko močjo za znanost Oddelek za biosintezo in biotransformacijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani imenoval razvojni laboratorij za biotehnologojo in biotransformacijo po velikem logaškem znanstveniku doc. dr. Viktorju Menartu V živem spominu mi je ostal Viktor, pred mnogimi leti moj učenec na gornjelogaški šoli. Miren, redkobeseden, na trenutke skrivnosten, zato pa preudaren - tak je očitno ostal vse svoje žive dni: kot dijak, študent in znanstvenik odmevnega slovesa. Kemijski inštitut v Ljubljani je 6. marca letos s posebno slovesnostjo v sklopu Oddelka za biosintezo in biolransformacije odprl razvojni laboratorij za biotehnologijo, za sintezo in biotransformacijo, imenovan po lani umrlem Logatčanu doc. dr. Viktorju Menartu, ki je vso svojo življenjsko moč usmerjal v znanost. Dr. Viktor Menart je bil še posebno zaslužen za zelo plodno dolgoletno sodelovanje med farmacevtsko družbo Lck in Kemijskim inštitutom. O osebnosti in njegovem pomenu so na slovesnosti govorili doc.dr. Peter Venturini, direktor Kemijskega inštituta, Doc. dr. Viktor Menart prof. dr. Radovan Komel, vodja Menarto-vega laboratorija, in dr. Simona .levšenar, predsednica uprave Leka. Iz njihovih nagovorov povzemamo, da je dr. Viktor Menart, dokler ni pred nekaj leti prešel na Kemijski inštitut, veljal za nestorja Lekove in širše biofarmaeevtike in tako povezovalni člen med gospodarstvom in akademskimi krogi, inovator leta, Lekov nagrajenec, znanstvenik s svetovnimi referencami, predvsem pa človek s pokončno držo in velikim srcem. Bil je vrhunski strokovnjak s širokim znanjem, človek prodornih idej z jasno začrtanimi cilji. Svoje znanje in izkušnje je nesebično prenašal na mlajše sodelavec in v njih vzpodbujal zlasti veselje do raziskovanja, ustvarjalnega in inovativnega razmišljanja. Za mnoge je bil pred svojim časom. Z veseljem je vodil, usmerjal in z očetovsko potrpežljivostjo vzgajal svojo Med seboj V središču Menurtovega laboratoriju (drugi z desne) direktor kemijskega instituta dot I enturini. dr. Pavel ekipo Icr kalil nove, nadarjene Studente, še posebej tiste, ki so se pripravljali na doktorske disertacije. S svojimi inovativnimi prizadevanji je bil zaslužen za razvoj nove tehnologije za pridobivanje rekombinira-nega proteina. Poglaviten pa je bil njegov prispevek k ustvarjanju kompetenenega centra za razvoj biotarmacevtikov druge generacije. Torej Menartov laboratorij zaradi hvaležnega spomina na izjemnega znanstvenika. Bo razen nagrobnika tudi v Logatcu še kaj spregovorilo o velikem Logatčanu?! Namig za kako poimenovanje, za katero nam najčešće zmanjkuje zdrave fantazije, Marcel Stefančič Cilji so dosegljivi Bojan Šrot, predsednik Slovenske ljudske stranke, se je srečal z notranjskimi politiki in gospodarstveniki - Razvojno naravnano gospodarstvo - Za pričakovan ugoden volilni rezultat bo pomemben vsak glas Predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot je na materinski dan obiskal Notranjsko, kjer se je srečal Z notranjskimi politiki in gospodarstveniki. Na Popoldanski novinarski konferenci v Logatcu sta na vprašanja novinarjev odgovarjala župan občine Logatec Janez Nagode in predsednik SLS Bojan Šrot. Župan je pojasnjeval, da je bilo srečanje namenjeno najprej pogovoru s članstvom SLS; temu srečanju pa je sledila debata z notranjskimi gospodarstveniki gospodarskimi družbami. Na vprašanje, če je razgovor tekel tudi o pokrajinski zakonodaji, je župan dejal, da se pokrajin posebej niso dotikali. Sicer zakon čaka šc nadaljnjih postopkov sprejemanja, ki bo vsekakor težavno; eno najtrših poglavij utegne biti prav notranjska pokrajina. Zadnji različici nasprotujeta Postojna in Pivka, ki se vse bolj nagibata h Kopru. Zato vse tako kaže, da z notranjsko pokrajino ne bo tako, kot jo riše slovenska vlada. dr*"" ^r'" N",ranjei. (Od desne) Logaški župan Janez Nagode, predsednik SLS Bojan /trot, HI svetnik I ineene Otonieur, predsednik regijskega odboru SLS Jože Lah in glavni tajnik SLS tok Ravnikar. Bojan Šrot pa je ugodno ocenjeval gospodarsko situacijo na Notranjskem, še posebej na Logaškem, za kar ima pomembne zasluge župan Janez Nagode. Hvalevredno je prav to, da je občina razvojno naravnana z uspešnim gospodarstvom in z najmanjšo brezposelnostjo v Sloveniji. Na vprašanje, koliko so se v pogovorih dotaknili tudi jesenskih parlamentarnih volitev, je Bojan Šrot dejal, da prav gotovo sodi srečanje tudi v okvir priprav na volitve; temu so posvečena srečanja republiškega vodstva SLS z regijskimi vodstvi. O kandidaturah še ni tekla beseda. Ne glede na skromne rezultate, ki jih meri stranki javnomnenjska raziskava, je SLS na Slovenskem dobro ukoreninjena, ima največ županov. Do jesenskih volitev pa bo stranka še intenzivirala svoje aktivnosti, da bo vse bolj prepoznavna. Sicer pa je SLS na Notranjskem dobro pozicionirana. »obžalujemo sicer, da se parlamentarni kandidaturi odpovedujeta uspešno utečena poslanca Stanislav Brenčič in Josip Baje, smemo pa tudi sicer pričakovati kvalitetne kandidature za poslanska mesta z Notranjske, ludi zato velja poudariti - dosedanje izkušnje pa to potrjujejo . da je bila stranka na volitvah vedno uspešnejša od javnomnenjskih napovedi. Cilji naše stranke so dosegljivi in ti pogojujejo tudi ugoden volilni rezultat na jesenskih parlamentarnih volitvah. Seveda pa. prizadevanja za sleherni glas bodo nadvse pomembna,« je optimistično strnil svoje navedbe predsednik SLS Bojan Šrot. Marcel Stefančič O CM >tr> 03 SI) O ft* Med seboj Osebna izkaznica ali potni list? Po podatkih iz centralne evidence, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, bo letos, podobno kot lani, mnogim našim državljanom potekla veljavnost osebnih izkaznic oziroma potnih listin. Največje število osebnih dokumentov preneha veljati v mesecih julij, avgust in september 2008. Upravna enota Logatec bo tudi letos vse imetnike osebnih dokumentov o bližajočem se datumu prenehanja veljavnosti osebne izkaznice ali potne listine obvestila približno 1 mesec pred prenehanjem veljavnosti. IVROPSKAUNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropsko-slovenski potni list. Poleg rednih obvestil o predvidenem prenehanju veljavnosti osebnih dokumentov upravna enota enkrat letno pošlje vsem državljanom, za katere je iz evidence Ministrstva za notranje zadeve razvidno, da nimajo nobenega veljavnega osebnega dokumenta, obvestilo z opozorilom, da so si dolžni vsaj en osebni dokument pridobiti čim prej. S tem obvestilom želimo državljane še posebej opozoriti na obveznost, da mora vsak polnoleten državljan Republike Slovenije imeti vsaj eno veljavno osebno listino, sicer je v prekršku. Ker veljavnost večjega števila osebnih dokumentov poteče v poletnih mesecih, ko je tudi čas potovanj, na upravnih enotah v poletnem obdobju pričakujemo povečano število vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listin. Zaradi povečanega števila vlog na območju celotne Slovenije bo kljub zagotovitvam dodatnih kapacitet za izdelavo osebnih dokumentov pri podjetju CE-TIS Celje verjetno prišlo do podaljševanja časa izdelave novih dokumentov. Upravna enota v takem primeru nima nobenega vpliva na čas čakanja na nove listine. Čas pridobitve osebnih listin Normalen čas izdelave je 7 dni, v času konic pa seje v lanskem letu podaljšal na 14 do 21 dni. Pogodbeni rok za izdelavo potnega listajo 7 delovnih dni od prejema vloge, za osebne izkaznice pa 4 delovne dni. Ta rok se lahko v primeru večjega števila vlog tudi podaljša. V nujnih primerih, kot so zdravljenje v tujini, bolezen oziroma smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki ipd., nastopijo zakonski razlogi za prioritetno izdelavo listin (6.člen Zakona o potnih listinah Ur.l.RS 3/2006-UPBI in 4. člen Zakona o osebni izkaznici Ur.l.RS 100/2005-UPBI). V teh primerih se potni list oziroma osebna izkaznica izdela še isti dan, ko izdelovalec (Cetis Celje) prejme vlogo, upravna taksa je enaka kot za vse običajne vloge. V praksi veliko občanov želi pridobiti potovalni dokument v roku enega dneva tudi iz drugih razlogov, kot je dopust v tujini itd... Za take primere je prioritetna izdelava listine omogočena, a je treba po novem plačati 50 % višjo upravno takso. Višjo takso je zakonodajalec določil predvsem zaradi tega, ker seje lani zaradi zelo visokega deleža vlog za prioritetno izdelavo osebnih dokumentov čas izdelave za vse druge vlagatelje nekoliko podaljšal. S povišanjem takse se želi število vlog za prioritetno izdelavo čimbolj zmanjšati. Upravna enota Logatec bo državljane tudi vnaprej pravočasno obveščala o bližajočem se datumu prenehanja veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listin. Vsakdo se bo sam odločil, kdaj in za izdajo katerih osebnih dokumentov bo zaprosil. Letos je načrtovan pričetek izdajanja novih osebnih izkaznic, ki bodo poleg identifikacijskega namena lahko služile tudi za druge potrebe (kot digitalno spletno potrdilo, zdravstvena kartica..). Kljub sprejemu zakona o osebni izkaznici se je predvideni datum pričetka izdajanja novih osebnih izkaznic nekoliko odmaknil. Ministrstvo za notranje zadeve še ni posredovalo podatkov upravnim enotam o datumu predvidenega začetka izdajanja novih osebnih izkaznic. Ni pa izključeno, da bomo nove osebne izkaznice začeli izdajati že spomladi. Možno pa je tudi, da se bo pričetek izdajanja novih osebnih izkaznic časovno odmaknil, predvsem zaradi strokovnih dilem v zvezi z varstvom osebnih podatkov (z novo osebno izkaznico bo možen dostop do zelo širokega nabora osebnih podatkov njenega lastnika). Novost - digitalna fotografija Pri potnih listinah niso predvidene večje novosti, razen tega, da bo letos postopek oddaje vlog za potne listine poenostavljen, tako da vlagateljem za izdajo novih potnih listin ne bo treba vlogi prilagati osebne fotografije (enako bo veljalo tudi za osebne izkaznice), ker bodo fotografi posredovali fotografijo upravni enoti v digitalni obliki. Tako se bo čas oddaje vloge na upravni enoti skrajšal, saj je sedaj ravno s skeniranjem osebnih fotografij (zaradi mnogokrat neustrezno izdelanih fotografij) po navadi prihajalo do največje zamude in oddaja vloge za potni list traja tudi do 30 minut. Nikar odlašati Popolnoma logično je, da bo večina državljanov, katerim letos poteče veljavnost osebne izkaznice, želela z vlogo za izdajo nove osebne izkaznice počakati do takrat, ko bo stekel projekt izdaje prenovljenih osebnih izkaznic. Upamo, da bo datum pričetka izdajanja prenovljenih osebnih izkaznic kmalu znan. Komur bo veljavnost osebne izkaznice potekla, a ima še veljavni potni list, bo seveda novo osebno izkaznico lahko dočakal brez težav. Tistim, ki dodatnih možnosti nove osebne izkaznice ne boste želeli uporabljati, bo sedanja oblika osebne izkaznice popolnoma ustrezala tudi vnaprej . Vabimo vas, da vlogo za izdajo navedenih dveh osebnih dokumentov oddaste dovolj zgodaj, tako da v primeru potovanja v tujino ne boste v negotovosti oziroma časovni stiski. Svetujemo vam, da v svoje zadovoljstvo in zaradi zmanjšanja čakalnih vrst, že sedaj razmišljate o zamenjavi starih dokumentov z novimi. Vse več storitev prek spleta Tistim, ki imate veljavno kvalificirano digitalno potrdilo (SIGEN-CA, SIGOV-CA, AC-NLB, POŠTArCA, IIAI,-COM-CA), je omogočena spletna storitev pridobitve dovoljenja zakonitega zastopnika za potovanje otroka v tujino brez spremstva zakonitega zastopnika. Navedeno storitev lahko upoprabite preko spletne strani z naslednjim naslovom: http://e-uprava.gov. si/storitve/pridobiVlogo.csju?id ~X4(). Poleg te spletne storitve so občanom omogočene še druge spletne storitve, kot so: podaljšanje prometnega dovoljenja (za to storitev ni treba imeti kvalificiranega digitalnega potrdila), prijava stalnega in začasnega prebivališča itd. Ljudmila Kune načelnica Upravne enote Logatec Med seboj Ne čakaj na jutri! Začni ohranjati okolje danes! Podaj nam roko! Bodi še ti Mavričnik. Ker Zemlje nismo podedovali od naših prednikov, ampak smo si jo i/posodili od svojih otrok, moramo nenehno misliti, kako jo bomo svojim otrokom tudi ohranili. Kolikokrat pomislimo nanjo, na Zemljo, ko si zjutraj kuhamo kavo ali prižgemo luč? Kaj pa po večerji, ko prižgemo televizor? Si želimo življenja na Zemlji? Pogosto slišimo: »Ima sploh še smisel?« Ima! Že zavoljo ene same namere, da Zemljo ohranimo svojim potomcem Svojim otrokom in svojih otrok otrokom! Zato nam ne sme biti vseeno, S lemi mislimi so Mavričniki s Planin povabili k globalni akciji 60-minutncga ugašanja luči - »Karth llour« (Ura Zemlje) 29. marca letos med osmo in deveto uro zvečer. Slogan "Eaerth llour" 60 minut predaha za modri planet so Mavričniki s Planin pospremili z ozaveščujočim sporočilom: Ugasimo luči in ozavestimo moč svojih dejanj! S temi napotili so nam sporočali, da z ugašanjem luči in električnih ter elektronskih naprav lahko pomembno blažimo globalno segrevanje planeta in njgovegn ozračja in tako lahko preprečujemo katastrofalne posledice. A.Ž.. Skrb za spominska znamenja Združenje borcev za vrednote NOB Logatec ima v svojem delovnem programu tudi skrb za številna obeležja, ki nas spominjajo na vojne dogodke na Logaškem. Preko 30 jih je v naši občini; večina jih je izpostavljena vremenskim nevšečnostim pa tudi raznim vandalom. Tako je tudi spominsko znamenje, ki že skoraj 30 let stoji v gozdu ob cesti v Lom, kjer je med NOB padel kurir Tone Stritof-Tonček, načel zob časa. Prizadevni člani združenja so na Pobudo Draga Vilarja že pred koncem zime poprijeti za lopate in obnovili znamenje. Žal, je bilo treba izdelali tudi novo napisno Ploščo, saj sojo doslej neznani storilci uničili ali ukradli že dvakrat. Obnavljanje spomenika padlemu kurirju Tonetu Štritoju-Toneku. leto,« »Skrb za obeležja je v združenju prisotna skozi vse : pravi Viktor Sen, »žal, pa so postopki pri obnovi pogosto •ako zapleteni, da nekatera znamenja Ostajajo kljub trudu neobavljena že preveč let.« Besedilo in joto: Branko Rupnik Delavno pred visokim jubilejem Sredi februarja je Pri baronu potekal redni občni zbor Čebelarskega društva Logatec. V strokovnem delu so čebelarji prisluhnili predavanju o zdravju čebeljih družin, nadaljevali z rednimi društvenimi občnozborskimi temami, poseben poudarek pa je veljal prihajajoči stoletnici logaškega društva. O zdravstvenem stanju čebeljih družin je predaval Borut Preinfalk z Nacionalnega veterinarskega inštituta. V predavanju je bil glavni poudarek namenjen hudi gnilobi čebelje zalege, ki se v zadnjih letih v manjšem ali večjem obsegu redno pojavlja na nasemobmočju. Bolezen človeku ni nevarna, v čebelarstvu pa povzroča občutno gospodarsko škodo, saj je na območju pojavljanja omejen promet s čebelami in prevoz na pašo. I Ijnjuk. Predsednik organizacijskega odbora za proslavo 100-letnicc društva Miro Sem rov je predstavil dosedanje dejavnosti. V sklopu jubileja, ki bo dosegel vrh I. junija s čebelarskim praznikom v Centru vojnih veteranov Slovenije, bo tudi razstava čebelarske opreme v Osnovni šoli V Dolnjem Logatcu. r — — — — — — —— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — -i I Povabljeni k sodelovanju i 1 Letos ho Čebelarsko društvo Logatec praznovalo 10(1 let delovanja.1 ■ Ob tej priložnosti nameravamo konec maja pripraviti razstava store-, Iga čebelarskega orodja, pribora in pripomočkov, ki so jih v preteklosti! ^uporabljali čebelarji na Logaškem območju. Marsikje seje čebelarska^ l tradicijo pri hiši /irekinila. na podstrehi ali kje drugje pa f* ostala će-1 'helarska dediščina, ki bi jo veljalo na razstavi oh 100-lelnici pokazati' l ' i štrli javnosti. i I Enako velja za slikovno in pisno gradivo o čebelarjenju na našem ob-1 j moč ju. Vse. ki kaj takega imate in ste pripravljeni svoje gradivo posodili ( l čebelarskemu društvu za evidenco in morebitno razstavo, prosimo, da i ' stopite v Mik i najbližjim aktivnim čebelarjem aH neposredno t pred J iscdnikom Čl) Logatec Tonetom /akl/em (tel: 1)41 560 573. e-naslov:( 1 lone.zakeljla kclj.si) ' - — — — — — — — — — — V nadaljevanju je predsednik društva Tone Žakelj povzel lansko dogajanje in navajal, da so nas spomladi obiskali čebelarji iz Šentjanža na Dolenjskem, nekaj logaških čebelarjev pa seje udeležilo dneva slovenskih čebelarjev sredi maja v Kopru. Logaški čebelarji so se novembra pridružili tudi vseslovenski akciji Medeni zajtrk v osnovni Soli in potem obiskali šc vrtec. V jeseni so se udeležili tečaja priprave medenih pijač in pomagali čebelarju po požaru. Marjan Papež O CM K! O S o M C3 SO O Med seboj Našim in vsem drugim mamicam Letos je bil zaradi velikonočnih praznikov praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga sicer praznujemo 25. marca, prestavljen na 31. marec, ko je bila v Narodnem domu slavnostna akademija, namenjena materinskemu dnevu Otroški pevski zborček sv. Nikolaja je pod vodstvom Rstere Grdadolnik na začetku /apel dve pesmi: Jaz sem mala roža in Mamica je kakor zarja ob klavirski spremljavi Neže Vcrdinck. Nato so malčki Miklavževega vrtca - Pingvinčki, ki sta jih pripravili Urša Menart Koprivnjak in Ureda Maček, v en glas odrecitirali svojim in vsem mamam sveta. Duo Primož in Janja sta ob lastni spremljavi v mikrofone izlila Dan ljubezni in Ne reci nikdar. Mladinski zbor (dekliški oktet) sv. Nikolaja je pod vodstvom Katarine Kurtjak večglasno zapel Roža na vrtu in enoglasno - ob klavirski spremljavi zborovodkinje - Luštno je vigred. Tenorist ljubljanske Opere Jožko Oblak je ob spremljavi Katarine Kurtjak lirično /apel Gerbičevo Skupaj sva pri oknu slala, kasneje pa še napolitansko romanco Ne pozabi mc. Urška Rozmane je občuteno in pretresljivo odrecitirala pesem Bcrte Golob Otrok prosi. Naj ob tem povemo, daje Urška pred nedavnim zmagala na tekmovanju več sto mladih recitalorjev. Povczovalka je zatem na oder po-vabila najbolj pogumne. Prišli so najprej najmlajši stari od dveh do petih let: Lina, Rebeka, Sara, Polona, Ema, Nik, Anama-rija, Klara ter Matej in po svoje s povezo-valko poklepetali o svojih mamicah. Spet sta zaigrala in zapela najprej Janja Ne grem na kolena, nato skupaj s Primožem polko Žibršan (Ribnčan s prirejenim besedilom), (iledalci so jima pritegnili s petjem in ploskanjem. Za konec pa so Ahac [stenic, njegova sestra Barbara, Kristina Pokrivač, I.ovro Novak in Neža Istenič sproščeno in prisrčno zaigrali igro Mama, čakamo te. Vsi so igralci skupine Nazaret, ki jo vodi Katarina Dolenc. Igrico bodo 22. aprila na dan Zelje urpizorili še enkrat. Še kar nekaj mamic, babic, pa tudi kaj več očetov bi lahko udobno sede spremljalo skrbno pripravljen program, ki ga je prijetno povezovala Janja Peterlin Nagode. Zid rrc o: fB O "O to C oc Gospodarske diagonale Bolj kakovostni lokalni pridelki v javnih zavodih Pred kratkim je bil dopolnjen 48. člena Zakona o javnem naročanju, kjer je dodano besedilo: »Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr.: sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.), in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil.« Sezonsko pridelana živila na integriran način Integrirani pridelki in živila so pridelani v skladu s Pravilniki o integrirani pridelavi (sadja, grozdja in vina, poljščin in zelenjave) in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo. Integrirana pridelava pomeni uravnoteženo uporabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, okoljskih in toksikoloških dejavnikov. Najpomembnejši cilj te pridelave je, da se ob minimalni uporabi gnojil in kemičnih sredstev za varstvo rastlin na gospodarsko sprejemljiv način pridelajo kakovostni in zdravi pridelki. Sezonsko pridelana živila na ekološki način Ekološki pridelki in živila so pridelani v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi živil in z. Uredbo 20-92/1991/EGS. Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem - v smislu tla-rastline-živali-človck in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Poseben poudarek velja ohranjanju rodovitnosti tal z. večanjem humusa in z uporabo organskih gno-jil. Dosedanje naročanje živil v javnih zavodih Javni zavodi, kot so vrtci, šole, bolnišnice in domovi za ostarele, so morali pred spremembo Zakona o javnem naročanju kupovati živila v skladu s temeljnim načelom javnega naročanja, ki terja gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev. To je pomenilo, daje moral naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, daje bila poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen in na predmet javnega naročila. V praksi je to pomenilo, da prejšnji zakon s svojimi določbami ni omogočal udeležbe pri naročilih hrane za javne zavode proizvajalcem in predelovalcem bolj kakovostnih živil, saj so ta po navadi nekoliko dražja. Javni zavodi smejo dati pri nakupu prednost ekološko ali integrirano pridelanim kmetijskim pridelkom ali izdelkom. Gospodarske diagonale (11 j spremembe zakona je v zagotavljanju kakovostnejše hrane v javnih zavodih - kol so: šole, vrtci, domovi za ostarele in bolnišnice. Glavno merilo za izbiro ponudbe je bila najnižja cena, kar pa običajno pomeni najcenejšo hrano. Naročanje živil je lahko potekalo večinoma samo preko velelrgovcev, ki so nastopali Z najcenejšo in najbolj celovito ponudbo. Te težave so prišle najbolj do izraza pri kategoriji živil i/ skupine sadja in zelenjave. V javnih zavodih seje zato na jedilnikih pojavljalo preveč živil, ki jih skladno / smernicami zdravega prehranjevanja uvrščamo na seznam t.i. odsvetovanih, manj kakovostnih živil (npr. živila Z visokim odstotkom maščob in sladkorja ter živila, ki vsebujejo veliko dodatkov). Naročanje živil v javnih zavodih po I. marcu letos Javni /avodi lahko odslej naročajo lokalno pridelana živila višje kakovosti, saj se jim ni treba več ozirati samo na ekonomsko najugodnejšo ponudbo. To so živila pridelana na ekološki ali integriran način, živila v shemah višje kakovosti in živila, ki so v pravilnikih o kakovosti živil (npr. Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov itn.). Pri tem lahko naročajo po sistemu t. i. odprtih sklopov. To v praksi pomeni, da lahko npr. šola ločeno nabavi solato od krompirja, meso od mlečnih izdelkov itn. Marjan Papež Novo za staro Po velikonočnih praznikih je odpovedala vodovodna črpalka, ki črpa vodo iz vrtine Urana ob jezu v Žibšah. Kljub dežju m snegu so se delavci z vodovodnim mojstrom Rupnikom odpravili na teren in se lotili črpalke, ki v zajetje ob jezu daje okrog X litrov vode na sekundo. Spuii vanje črpalke v globinsko zajetje. Staro pokvarjeno črpalko so na globini med petdeset in SMesel metri demontirali in jo s pomočjo dvigala in jeklene vrvi c vgnih na površje ter jo zamenjali z novo. Besedilo in joto: France Brus Na Tičnici novo stanovanjsko naselje Na Kalcah. natančneje na Tičnici. gradi štirinajst logaških občanov stanovanjske hiše. Kamnito zemljišče, poraščeno le z grmovjem in redko travo, je kot nalašč primerno za gradnjo. S pozidavo lega zemljišča graditelji prav nič ne posegajo v kmetijske površine, primerne za obdelovanje. Možna bi bila morda le še paša drobnice - ovc in koz, ki pa sojini v okolici Logatca na voljo veliko boljši pašniki s sočno travo. Izkopi za naselje na Tičnici. Gradbene parcele so primerno komunalno opremljene. Vsa kanalizacija, kije delno že urejena, bo priključena na manjšo čistilno napravo. Na ta način bodo poskrbeli tudi za varstvo narave, ki smo ji doslej posvečali premalo pozornosti. Besedilo in joto: France Brus Se obeta nov semenj?iim Ob Gregorjevem sejmu se nam je nehote sprožilo tudi vprašanje dogodkov na KLI-ju. Dogajanje na sejmu je bilo praznično in veselo, v tovarni KLI pa vse bolj kaže na »veliki petek«. Sklicana skupščina prav na prvi pomladni dan ni v ničemer obelodanila predvidenih dogodkov, le slutiti je moč, da so stekle pomembne razprave za prihodnje delo na KLI-ju. ("as. ko bi lahko peli: »Hozana!« je že davno minil z velikim padcem dolarja, zato bi bilo bolj pričakovati težke besede: »Križaj ga!« KLI je zamudil čas za prestrukturiranje; pomembnih tveganj ni bilo. In čebele delavke so razmišljale, kam bi odletele. O KLI-jcvih dogodkih pa je bilo možno zgolj ugibanje, kaj se bo zgodilo, saj celo veliki delničarji se niso odločili, kaj naj hi naredili. Slišali je bilo vesti, da vse skupaj ni preveč enostavno tudi iz kupa neznank, saj mali delničarji niso bili obveščeni niti o sklicu skupščine in o možnostih informiranja in gospodarjenja. Medlem ko smo lahko v gospodarskem finančnem tedniku Delo FT prebrali o nekaterih podjetjih (Brest, Lip Bled, Inles Ribnica) in o njihovem izvozu, s katerimi se je lahko logaški paradni konj nekdaj primerjal, pa smo med njimi zaman iskali KLI Logatec. In če pomislimo, da je večina delavcev že prodala svoje delnice, je veliko vprašanje, če so delnice, ki so ostale malim delničarjem, sploh kaj vredne. Se morda obeta nov semenj za poceni nakupe nepremičnin. Vse pa v smislu TV satirično zabavne oddaje »As tudi ti not padu?« A.Č. (NI o o C St CS 00 o Gospodarske diagonale Poraba vode vse bolj narašča Dvaindvajseti marec so Združeni narodi razglasili za svetovni dan voda, namenjen naj bi bil opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in izboljšanju našega odnosa do vode Slovenija sodi k delu razvitega sveta in ima že dolgo vzpostavljen sistem oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo, ki je v javnih sistemih pod stalnim strogim nadzorom. Z urejanjem kanalizacije in z gradnjo številnih čistilnih naprav se razmere površinskih in podzemeljskih voda vidno izboljšujejo. Kakovosti dobre pitne vode pripomorejo tudi skrb za urejena odlagališča odpadkov, zmanjšanje obremenitev od kmetijske proizvodnje ter zbiranje in predelava industrijskih odpadkov. O rs o rs O oc Rezervoar na Košu. O oskrbi s pitno vodo v logaški občini je stekel pogovor z [gorjem Petkom, univ. dipl. inženirjem gradbeništva, direktorjem Komunalnega podjetja Logatec. Tako smo zvedeli, da Komunalno podjetje upravlja s približno 123 kilometri vodovodnih sistemov v šestih ločenih vodovodnih sistemih: Rovtc z vrtino v Zajclah in z rezervoarjem za 200 kubičnih metrov vode; Hotcdršica z vrtinama v Zeleni dolini in zajetjem v Žejni dolini z rezervoarji in črpališčem Hotcdršica in Mladeja, s tlačnim podsistemom Ravnik - črpališče v rezervoarju Mladeja in rezervoar Ravnik zmore 200 kubičnih metrov; Medvedje Brdo - zajetje vrtina Medvedje Brdo, rezervoar Medvedje Brdo z 200 kubičnimi metri vode; Laze-Jakovica - zajetje vrtina Podgora in rezervoar Jakovica z 200 kubičnimi metri vode; Grčarevcc, vrtina in zajetje Grčarcvec, rezervoar z 200 kubičnimi metri vode; Logatec s štirimi tlačnimi podsistemi višinska cona zajetje vrtina Brana in Petkova grapa, rezervoar Koš s 600 kubičnimi metri vode; višinska cona Obrtna cona Logatec: črpališče v vodohramu Sošje in vodohram Bodiški vrh z 200 kubičnimi metri, srednja tlačna cona: zajetje vrtina Kobalova grapa brez rezervoarja, upravljanje tlaka s pomočjo hidravličnih mehanskih elementov, vgrajenih na' omrežju in povezanih z višinsko in nižinsko cono. Nižinska cona: napajanje iz srednje tlačne cone je izvedeno z vključitvijo vrtin v Cuntovi grapi v začetku 2007, rezervoar Sošje s 300 kubičnimi metri in Naklo s 350 kubičnimi metri ponovno v funkciji v letu 2002, krmilni rezervoar za črpališča v Cuntovi grapi. Sistem Turkova grapa: drcnažno zajetje in rezervoar s 300 kubičnimi metri. Sistem je v temeljiti obnovi. Zgrajen je nov cevovod, vodohram, priprava vode s hitrimi peščenimi filtri in naknadnim kloriranjem z natrijevim hipokloritom. Od tod oskrba z vodo obrtne cone Zapolje, naselja Log-Zaplana in dela Dol. Logatca. Sistem še ne funkcionira v celoti, ker dela po urbanistični pogodbi še niso končana. V preteklem letu je stekla obnova logaškega vodovoda. Dela na javnem razpisu si je pridobilo Cestno podjetje Ljubljana. Komunalno podjetje Logatec nastopa kot podizvajalec pri gradbenih delih in opravlja montažna dela v celoti. Obnove vodovodov se v večjem delu financirajo iz sredstev amortizacije infrastrukture in proračunskih sredstev. Za rekonstrukcije in novogradnje je možno kandidirati na razpisih Ministrstva za okolje, prostor in energijo za nepovratna sredstva, vendar je v zadnjem času možno to le še, če se integralno rešuje oskrba z vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda. In za konec še zanimiv podatek. V letu 2007 je bilo v vodovodnih sistemih povprečno 3101 odjemno mesto. Prodanih je bilo 645.741 kubičnih metrov vode. V letu 2004 je bilo 2501 odjemno mesto in prodanih 622.573 kubičnih metrov vode. To dokazuje da poraba vode s širitvijo Logatca opazno narašča. Besedilo in fato: France Brus Logaške smeti res na Dolenjsko? Logaška občina in Komunalno podjetje sta z uveljavitvijo strožjih novih predpisov sanirala in uredila odlagal išče komunalnih odpadkov, ki je lahko za vzor tovrstnim odlagališčem v državi. V zadnjem času pa se širijo govorice, da bo treba po poteku soglasja sredi leta 2009 voziti odpadke na odlagališče Globoko pri Trebnjem. Le kje je tukaj zdrav razum in ekonomski izračun odvažanja komunalnih odpadkov na Dolenjsko, kar bi podražilo odvoz smeti za 100%. Ponekod se ljudje na vse pretege branijo urejenih komunalnih deponij. Vprašamo se, če prav ti ljudje ne onesnažujejo narave najbolj, saj svoje odpadke najbrž odvažajo kar na črna odlagališča po obronkih vasi in gmajn. Vzorno po vseh predpisih urejena deponija odpadkov pod Ostrim vrhom. Na logaško deponijo ta čas dovažajo smeti tudi iz drugih občin, kar navržc prav gotovo kak uporaben curo Komunalnemu podjetju in občini. In prav je tako, saj so oboji pravi čas namenili veliko denarja v sodobno in moderno urejeno komunalno deponijo odpadkov. Zato se občani upravičeno vprašujejo, kdo jim lahko vzame pravico, da bi sami odločali v svoji občini o tako pomembni zadevi. Ne more o tem odločati peščica uradnikov v Ljubljani. Slovenija je vendar pravna in demokratična država, saj tega so polna usta naših politikov. Občani logaške občine imajo zato pravico, da prosto odločajo o komunalni deponiji. Ne morejo pristati na neke poizkuse, ki jih nekateri prinašajo iz evropskega parlamenta in ne morejo enako veljati za več desetmilijonske države kot za dvomilijonsko Slovenijo. Besedilo in fdto: France Brus Turistične panorame Sejemskih prireditev vse več Občina Logatec je v sodelovanju Z vsemi turističnimi društvi, s Komunalnim podjetjem z Območno obrtno zbornico in z župniščem ob letošnjem gregorjevem pripravila obširen program sejemskih prireditev. Programsko zasnovo prireditev pa je pripravila Renata (iutnik, ki je pripravila tudi lično programsko zloženko. Poleg prireditev na sejmišču je organizirala še predavanje Mete Vrhune Narava je v stiski, zakaj je biološko dinamična metoda prava (iz društva Upokojenke na gregorjevo Vsako leto pokažejo naše upokojenke svoja izbrana ročna dela, kijih oblikujejo pod vodstvom Minke Mihcvc. Kako spretne in inovativne so. seje pokazalo na letošnji Gregorjevi stojnici. Vse. kar so izdelovale na delavnicah vsako sredo od januarja do marca so prodale. Še preden sc jc sejem končal. Z izkupičkom od prodaje svojih izdelkov si želijo popeljati sena kak kratek izlet in si tako vsaj nekoliko poplačati trud dolgih večernih ur. Ksakdo. ki se je samo ustavil ob naši stojnici, je bil deležen prijazne besede in lepega nasmeha. Ob stojnici Društva upokojencev. I Sako sredo se od 18. do 20. ure dobimo v prostorih Duštva upokojencev Logatec, kjer /oliko igrate šah ali pikado 'dl pa sodelujete V delavnicah ročnih del. Vse informacije so Objavljene na LEP-U ali na spletni sirani inlcrncla (Najdi.sil Društvo upokojencev Logatec. Večkrat se sliši: nimam časa... ne ljubi sc mi... sem Preveč utrujen... Vsi ti i/govori so lahko opravičeni; večinoma Pa gre samo za izgovor, ker si mislimo: saj ne /moreni V«C, KUD neroden ali prestar... Mnogi, ki so se vključili v razne aktivnosti aH športne dejavnosti, so se našli na prelomnici. Ko svojega dela ne opravljajo več, naj si vzamejo čas za rekreacijo ali zabavo v športnem društvu Baron. Nudimo vam možnost, treba je samo malo truda in si reči: Nc, saj le nisem za staro Saro; to Sclc pride. \ inko Aleksander Ajda) in dr. Lučke Kajfcž Bogataj Kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Obe predavanji sta sc bili v veliki dvorani Narodnega doma. - V kulturnem domu KS Tabor pa je bila predstavitev tretje knjige avtorskih del literarnega društva Zeleni Oblaki (as besed v oblak ujet. - V klubu Grajski park pa se je odvijal največji slovenski turbo show v slovenski glasbeni priredbi D.I Svizca. (Več na straneh 34-36) A. Č. " 1 ..... "'»9*M Zanimivo in prelepo Od sv. Jame mimo Mrtvaškega plesa in Taščinega stola do kopanja in nordijske hoje v Strunjanu Vedno veselih in pripravljenih na dobro voljo - se nas je 32 upokojencev odpeljalo na primorsko stran. Najprej smo si na Socerbu ogledali Sv. jamo in tako spoznali prvo cerkev pod zemljo v Sloveniji. Nato smo si ogledali zunanji del gradu; prelep pogled pa smo namenili Tržaškemu zalivu. Pot smo nadaljevali do Hrastovelj. kjer smo v cerkvi sv. Trojice prisluhnili strokovni razlagi g. Rihtarja o nastanku in ponovnem odkritju znamenite freske Janeza iz Kastava Mrtvaški ples iz 15. stol. Pod vodstvom kiparja Jožeta Pohlena so jo obnovili Ietal951. Nadalje smo si ogledali vzorno urejen Kaktusov vrt v Sečovljah. S komentarji, da je Taščin slol (okrogli kaktus z bodicami) najlepši, je popolnoma soglašal moški del izletnikov. Kosilo smo si privoščili v Strunjanu v Termah Krke. Sprejem pred recepcijo nas jc vse preseneti. Vodstvu hotela nas je prijazno pozdravilo, šef strežbe pa nas je popeljal v restavracijo. Po kosilu so. kot jc bilo dogovorjeno, eni odšli na kopanje v bazen, drugi rekreativci v nordijski hoji pa so sc z vodičem odpravili najprej h kratkim pojasnilom, kaj je nordijska hoja in kako se pravilno uporabljajo palice pri hoji. Za doka/, kako smo se pa v resnici ravnali, smo s kamero posneli hojo vsakega posameznika. Kasneje smo v studiu ugotavljali, kje so se pojavljale napake, ki jih je treba odpraviti. Nekaj smeha so izzvali predvsem tisti z bolj manckensko hojo. Seveda, tudi smeh je zdrav, škoda samo, da gaje vselej premalo! \ w • I i Pred sv. Jamo nu Socerbu. Pred odhodom smo se še nekoliko okrepčali, nato smo se ubadali s komentarji, daje en dan res premalo za tak izlet kaj šele, da bi ostali doma. Nato smo se dobre volje odpeljali v domačo zimsko snežno idilo. Skratka, bilo je zanimivo in prelepo V.A. Kulturni razgledi Iz predmestja zelenega Promocija 3. literarnega zbornika Čas besed v oblak ujet V soboto, 15. marca jc literarno društvo Zeleni oblaki spet nastopilo, tokrat v Kulturnem domu Tabor v Gornjem Logatcu. Večerje bil posvečen prihajajoči pomladi in predstavitvi tretje knjige (zbornika) (as besed v oblak ujet. Nastopilo je kar 19 avtorjev s svojimi posebej izbranimi besedili. Nastopajoči so bili razdeljeni na 4 predmestja zelenega: severno, južno, vzhodno in zahodno. Po predmestjih, od avtorja do avtorja sta nas vodili mojstrici ubrane besede Branka Novak in Vanda Lavrič. Pred nabito polno dvorano poslušalcev je stekel pester in zanimiv program, kot je zanimiva in pestra tudi naša zelenooblačna druščina. V njej sodelujejo tako najmlajši (srednješolci in študenti) preko srednjih let do upokojencev. Prepustili smo se čaru besed o pomladnih hrepenenjih in ljubezenskih navdihih, o domotožju in ganljivih doživetjih. Da bi bilo vse skupaj še bolj čarobno in pomladno zeleno sta poskrbela s svojimi glasbenimi vložki saksafonista Luka in Davor Loštrek. Res, bil je večer, ki ga je bilo vredno doživeti. V drugem delu je sledilo družabno srečanje s prigrizkom v čast uspelemu večeru in izidu naše nove knjige. Naši Vanda predstavlja literarni zbornik (as besed v oblak ujet III. nepogrešljivi mentorici Branki Novak smo zaželeli še na mnoga ustvarjalna leta ob njeni 50-lctnici. Marija Kaueie - Lili — O ne Vit p«r n o "O Bogatejši sem Po glasbenem popoldnevu Kvarteta Gostiša Naj začnem pri napaki, ker jc bilo ostalo pač skoraj brez njih. Večnamenski prostor Osnovne šole H talcev je bil premajhen za vse. ki smo se odzvali vabilu na prireditev ob izidu druge zbirke pesmi družinskega Kvarteta Gostiša. To je ta napaka. Tistih, ki prijateljujejo z družino Gostiša, in onih, ki prijateljujejo z lepo pesmijo, jc pač preveč. Namenoma nisem uporabil besede 'koncert' za omenjeno prireditev, saj jc bil to pravzaprav dogodek, kjer jc bilo vsega v izobilju: izrečenih misli, dobrohotnih namigov na ustvarjalne darove, duhovitosti in konce koncev tudi glasbe, ki nas je zapolnila bolj, kot vse izrečene besede tega popoldneva. Čeprav je bilo govorjenja sila veliko, se je družinski kvartet uspel zahvaliti vsem, ki so prispevali k uspehu tega dogodka: od moderatorja Marcela Stcfančiča, mojstra snemalca, pod roko in ušesom katerega jc nastala zgoščenka Pozimi, polet', Predstavitev zgoščenke Pozimi polet'. Foto: P. Sark njenega producenta, družinskega fotografa, prijatelja njihovega petja in še koga meni je ostala najbolj v spominu zahvala, na katero mnogokrat pozabimo: Janez se je zahvalil svoji soprogi Zinki. brez katere, je dejal, bi tega kvarteta nikoli ne bilo. In otroka Mihaela in Janez sta se tej nepozabljeni misli pridružila z objemom, kije bil mnogo več, kot le odrsko priznanje staršem. Zdaj pa h glasbi. Zgoščenka je izvrstna, na njej so domače, znane in manj znane pesmi; štiri je priredil sin Janez, pesmi smo slišal i v živo in z zgoščenke. Petje v živo, 'na mikrofon", kot rečemo, pa je bilo presenetljivo; vajeni smo tovrstnega petja brez mikrofona, petje na ojačan glas je namreč mnogo težje kot neposredno podajanje. Tudi to govori o profesionalnem odnosu tega kvarteta do materiala, do katerega pa imajo v resnici predvsem srčen, domač in svoj odnos. Sprašujemo se, kako lahko najdejo čas, da se zberejo za vaje, saj včasih ni časa niti za pestovanje vnukov, kaj šele za snemalno skupno delo. Veliko odrekanja in razumevanja. In tega Gosti.šcvi očitno imajo. Skladbe zvenijo intonančno čisto in uglašeno tudi zato, ker gre za 'skupne glasbene gene', kakor sam to imenujem. Ne r/ m HH^p^pH morem izpostaviti nobene skladbe, ki ^^JH afl smojo slišali to popoldne, drugim, ki Hfl H bi jih nc omenil, bi naredil krivico. In kaj bom napravil zdaj, ko končujem ta zapis in se v duhu zahvaljujem družini, da me je povabila na to srečanje? Podpisal se bom in v predvajalnik vložil zgoščenko, da me popelje v zanos, za katerega vem, da ga ponuja le naša slovenska pesem. In dan sc bo lepo prevesil v večer. Bogatejši sem. KRAS Kulturni razgledi Moji metadontski otroci - rada vas imam Tako govori naslovnica knjige zdravnice Jasne Čuk Rupnik, ki pove, da se med platnicami prepletajo zgodbe, polne ljubezni pa tudi bolečine ob doživljanju padcev in vzponov njenih posebnih otrok O vsebini knjige jc avtorica spregovorila na gregorjevo v Knjižnici Logatec. Skozi odgovore na vprašanja Bibijane Mihevc, direktorice Knjižnice, se je logaški javnosti odstirala trinajstletna zgodba o začetku in izvajanju metadontskega programa v logaškem Zdravstvenem domu, v logaški občini, v regiji pa tudi v njenem družinskem življenju. Knjiga je namreč pisan kolaž, sestavljen iz. življenjskih zgodb bolnikov, odvisnikov, prejetih in odposlanih pisem, pesmi, drobcev različnih čustev in občutenj, ki jih je podoživljalo tudi logaško občinstvo ob odlomkih, ki jih je prebirala Ivica Merlak. Knjiga Jasne Čuk Rupnik je plod večletnega dela. ki se je začelo ob spoznanju, da so nekateri malčki, ki jih jc skupaj z mamo takrat ravnateljico logaškega vrtca varovala ob morju, v koloniji, zrasli v mlade ljudi, nekateri tudi v odvisnike Od heroina. Kol mlada zdravnica jim jc želela pomagati. To ji je tudi uspelo ob pomoči sodelavcev in nadrejenih, ki so prisluhnili njeni ideji in želji. Logatec jc leta 1995 postal eden izmed prvih petih metadonskih centrov v Sloveniji, ki je poleg zdravila organiziral tudi terapevtska srečanja, pogovore, pomoč. Danes jc v Sloveniji osemnajst takšnih centrov, v katerih se zdravi okoli 4100 bolnikov. Vzroki in vzgibi, ki privedejo predvsem mlade v stisko, iz katere vidijo rešitev v alkoholu, tobaku, kajenju »trave«, jemanju tabletk, v odmerku heroina, so po mnenju avtorice knjige različni, gotovo pa je med njimi predvsem in največ pomanjkanje starševske ljubezni. Pretresljiva knjiga, ki jo bralec prebere »na dah«, je vsekakor dobrodošla popotnica staršem odraščajočih otrok, mladini, ki išče svoj prostor pod soncem, in vsem, ki se jih jc življenje dotaknilo na lep ali grd način. Knjiga je naprodaj v logaški knjigarni, na posodo pa v logaški knjižnici. NevMa Od bronastih do zlatih glasbenih priznanj Prvi meseci v novem letu so učenkam in učencem slovenskih glasbenih šol ponujali različna glasbena tekmovanja. Tako je na 11. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja uspešno tekmovalo tudi več učencev naše Glasbene šole. Med temi: tolkalista Jure Maček in Ahac Istenič. ki sla prejela srebrno priznanje, zlato priznanje jc prejel kitarski duo, ki ga sestavljala Špela Simonišek in Katja Razložnik. rogisla OaSpet Gantar in Katarina Igličar sta se vrnila s tekmovanja s srebrnim priznanjem, rogistka Patricija Albreht pa z zlatim, učenec trobente Matevž Brc/nikar je prejel srebrno priznanje. Prej omenjeni kitarski duo se je zelo dobro predstavil tudi na 37. državnem tekmovanju mladih glasbenikov, na katerem je v zelo težki konkurenci prejel bronasto plaketo. Logaški citrarji so tekmovali na 10. državnem tekmovanju slovenskih citrarjev v disciplini komorne skupine, na katerem so prejeli eno srebrno Plaketo (kvartet: Maruša Pišljar, Urša Malja.šec, Laura Menard in Hstcra Župančič) in tri bronaste, od tega eno eitrarski duo Katarina 111 Špela Maček, duo citre in flavta, v katerem sta igrali Maruša Piiljar in Monika Hodnik, ter trio. ki so ga sestavljale eilrarka Urša Matjašec, violinistka Sonja Arhar in kitaristka Nataša Brand. Lepo bero pomladnih uspehov je okronala violislka Vanja Kojič, ki je uspešno opravila sprejemni izpit na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer bo v naslednjem šolskem letu nadaljevala študij viole. Ob vseh uspehih mladih logaških glasbenic in glasbenikov ne moremo prezreti velikih prizadevanj glasbenih učiteljic in učiteljev, ki s polno predanostjo udejanjajo pedagoško Poslanstvo vzgoje mladega rodu za bogato prihodnost logaške kulture. Primož Malavašič, ravnatelj GŠ Logatec Kiparska razstava LES V muzeju na Velenjskem gradu so 7. marca odprli republiško razstavo Les, ki jo jc pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na ogled so bila postavljena kiparska dela. ki so nastala v petih kiparskih delavnicah pod mentorstvom akademske kiparke profesorice Dragice Čadcž Lapajne. Med izbranimi deli 21 kiparjev so bila tudi dela treh članov Društva likovnikov Logatec: Tatjane Verbič. Andreja Kosa in Franca Godine. Prof. I). Č. I.apajne in kipar I'. Godina pred malo plastiko "Bolečina". loto: Barbara Godina. Razstavo Les je odprl velenjski župan Srečko Meh. navzoče pa je pozdravil tudi direktor JSKD RS Igor Tršar. Profesorica Dragica Čadež Lapajne je ob odprtju razstave med drugim poudarila: »Les omogoča večplastno likovno govorico, iskanje odnosov med masivnosljo in skeletno strukturo, umeščanje v prostor. Zaradi svojih karakteristik je tesno povezan z zgodovinskim razvojem človeštva v vseh obdobjih njegove ustvarjalnosti, zato tudi ne preseneča, daje tradicija oblikovanja lesa pri nas in v svetu zelo dolga. Čeprav jc bil v kiparstvu v določenih obdobjih zapostavljen material, sc vedno znova vrača.« Franc Godina oc O fN iT rt Olj Kulturni razgledi Pesmi brez meja Peti - jubilejni koncert Otroškega pevskega zbora OŠ Tabor B tO O O oc V petek, 28. marca, /večer smo do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma KS Tabor in sc prepustili pesmim in besedam brc/, meja, s katerimi so nas po evropskih državah popeljali pevci Otroškega pevskega /bora in mladi gledališčniki OS Tabor. Že peti po vrsti je bil koncert otroškega /bora in njegovega zborovodje Zdravka Novaka. Torej pravi mali jubilej! In kot sc zajubilej spodobi, je bil koncert čisto nekaj posebnega. Štirinajst skladb slovenskih in drugih evropskih skladateljev smo slišali in bili navdušeni nad petjem edinega otroškega /bora v logaški občini, ki sc lahko pohvali tudi / osvojenim bronastim in srebrnim priznanjem na regijskih tekmovanjih. Zbrano odpeti toliko raznolikih skladb, in to odlično, zmorejo /ares le najboljši zbori! In pevci so s svojim zborovodjem in ob spremljavi imenitnega pianista Mihe Nagodeta to zmogli! Da pa so si pevci med petjem vsaj malce oddahnili, so poskrbeli mladi gledališčniki s svojo mentorico Darjo Mcrlak, ki je prireditev na njen tako prisrčen način tudi povezovala. Med zborovskimi skladbami so nas odlični mladi igralci s kratkimi prizorčki popeljali v Belgijo, na Nizozemsko, v Italijo, Francijo, na Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo in Grčijo. Živo so nam naslikali podobe in značilnosti posameznih držav, zaplesali in nas nasmejali do solz. Med drugimi nas je nagovoril sam Mozart v svoji originalni opravi, italijanska kuharica pic in špagetov, francoski prodajalec rogljičkov, grški plesalci sirtakija, in še in še bi lahko naštevali. In tako so prvemu celovečernemu koncertu leta 2004 z naslovom Za devetimi gorami in devetimi ... sledili še koncerti Vse naše pravljice. Tam nekje je zlata roža in lani Iz majhnega raste veliko. Z letošnjim vred jc bil prav vsak od njih nov, žlahten biserček na ogrlici ustvarjalnega dela zbora, ki sta jo v petih letih nanizala zborovodja Zdravko Novak in Branka Novak, snovalka osnovnih zamisli, scenarija in režiserka vseh petih koncertov. Vsemu pa smo poslušalci ob koncu koncerta navdušeno zaploskali. Vsa leta njuno delo podpira Kulturno društvo, še posebej pa vodstvo in zaposleni na OS Tabor, ki s svojim vsakoletnim sodelovanjem pri izvedbah Otroški pevski zbor OS lahor z zborovodjem Zdravkom Novakom. koncertov omogočijo, da zamisli postanejo lepega za otroke, za njihovo duhovno rast realnost in da smo vedno znova spet lahko in napredek in v dobro kulture v občini ponosni na to, da delamo nekaj dobrega in sploh. Hojami Levinger Prvi katalog likovnih del V petek, IX. aprila, ob 19. uri, bo Društvo likovnikov Logatec v Stekleni galeriji predstavilo prvi Katalog likovnih del društva likovnikov Logatec. Katalogu predstavlja 17 članov društva, med temi so: Bojan Gantar, Franc Godina, Tajip Tone llasani, Andrej Kos, Peter Kozin, .lože Maljašcc, Tjaša Matjašec, Dušan Mihelčič, Boris Mihevc, "Ione Mihevc, Franc Muscc, Matej Pečenik, Jur Samec, Tea Sirca, Tatjana Verbič, Natalija Zidanic, Urška Župcc. Vsakdo od likovnikov je v katalogu predstavljen z največ osmimi najboljšimi slvaritvami. Katalog prikazuje raznotera likovna ustvarjanja, hkrati pa predstavlja smelo združevanje visoko izobraženih likovnikov s samorastniki v skupni potrebi raziskovanja sveta, misli in sanj ter njihovega notranjega izražanja. Katalog je pripravil in uredil predsednik društva Franc Godina. Spremno besedilo je napisala Anamarija Slibilj Šajn. dela pa je fotografiral Andrej Korenč; katalog jc oblikoval Primož Godina. Vabimo vas, da se udeležite slavnostnega dogodka, na katerem bo poleg predstavitve Kataloga in kulturnega programa tudi odprtje razstave likovnih del avtorjev iz kataloga. Razstava bo odprla vsak dan, od IX. do 27. aprila med IX. in 20. uro. F. Musee: Fižolovke, olje. 1'oto: Andrej Korene Franc Godina Kulturni razgledi Zbor »Coro citta di Roma« pri logaških simfonikih Šolsko leto 2007/2008, v katerem Glasbena šola Logatec praznuje 35-letnico svojega delovanja, njen simfonični orkester pa l()-letnico, seje že prevesil v drugo polovico, v katero prihaja dogodek, ki bo premierni za logaško glasbeno izobraževanje in zanimiv tudi na državni ravni. V dneh od četrtka, 24. aprila, do nedelje, 27. aprila, bodo v goste k logaškim simfonikom prišli pevci mešanega pevskega zbora Coro citta di Roma iz Rima, ki so Logatčane gostili preteklo pomlad in skupaj na dveh koncertih italijanski publiki predstavili vokalno instrumentalna dela slovenskih in tujih skladateljev. V precej slični podobi bo skupni projekt predstavljen tudi slovenskim poslušalcem. V petek, 25. aprila, ob 20. uri bo v logaški cerkvi sv. Nikolaja koncert, na katerem bo nastopil gostujoči zborCorocitta di Roma, ki se mu bo pridružil še zbor Vox ( arniolus z Jesenic. Dan kasneje se bodo italijanski pevci z izvrstnimi slovenskimi solisti ob spremljavi Simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec predstavili občinstvu v Slovenski filharmoniji ob 19.30. Sklep kratkega gostovanja italijanskega zbora v Sloveniji bo s prepevanjem pri nedeljski maši v ljubljanski stolnici ob 10.30. P. M. Uporaba računalnikov v Knjižnici "SI Poleg knjižnega in neknjižnega gradiva so v Knjižnici uporabnikom na voljo tudi računalniki. Brezplačen dostop do nekaterih ponudnikov IUS-INFO (www.ius-software.si/) Sistem IUS-INFO / EURO IUS-INFO je naročnikom dostopen preko interneta. V Sloveniji je le na tem mestu možno dobiti podatke 0 vseh veljavnih predpisih, ki veljajo v Sloveniji in v Evropski uniji, čistopise vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov Slovenije, sodno prakso Vrhovnega sodišča Slovenije in Sodišča Bvropskifa skupnosti s pravno podlago in povezavami na zakone 10 njihove člene, pravna mnenja, odločitve Ustavnega sodišča, članke pravne narave, sezname uradnih listov in druge koristne Pravne informacije. EBSCOHOST (scarch.ebscohosl.com) Informacijski servis EBSCO nam omogoča dostop do polnih besedil člankov v angleškem jeziku. Članke lahko iščemo po posameznih ali več bazah skupaj. Iskati je možno po naslovih publikacije ali članka, PO ključnih besedah, sinonimih, letnikih ... Najdene dokumente lahko shranimo, natisnemo ali pošljemo po elektronski pošti. C ROVE MUSIC ONLINE (www.grovemusie.com) Grovc Music Online je najpomembnejša elektronska podatkovna zbirka na področju glasbe ter zajema vse pomembnejše svetovne glasbene smeri od Bacha do bluza. Omogoča dostop do več kot 50.000 člankov, 20.000 biografskih opisov, seznamov del, glasbenih izrezkov, narejenih z orodjem Sibelius, kakor tudi seznama tisoče sorodnih glasbenih spletnih naslovov. GROVE A RT ONLINE (www.groveart.com) Je podobna podatkovna zbirka s področja umetnosti. SPLETNO UČENJE (www.spletno-uccnjc.com) Učenje nekaterih osnovnih računalniških programov: Windows, VVord, Excel, Internet. Prebiranje ARHIVA REVIJ: Podjetnik, Kapital, Dnevnik, Delo. Več informacij o posameznih bazah in ponudnikih informacij lahko dobite v Knjižnici. Mira Melljak Razstava belokranjskih pisanic V Knjižnici Logatec so bile od 15. do 26. marca na ogled belokranjske pisanice, ki so nastale 7. marca na istoimenski delavnici, ki jo je vodila NcvcnkaBrajdičGrušovnik. Zanimivo slikovite pisanice so razstavljale Suzana Buček Rozmane, Anda Ovsec, Tonka Musec, Ema Bolčina, Katarina Urbas, Ljudmila in Mirjam Trcvcn, Ivica Podjed, Marija Tršar. Bibijana Mihevc, Tatjana Ivanuš, Bernarda Bakarčič, Veronika Rozmane in Tanja-Pina Škufca. Zares - koliko lepote in domiselnosti! mM o u, O, >tz> a S/j o Kulturni razgledi Evropsko leto medkulturnega dialoga m. V marcu - mesecu široke Azije smo organizirali dve potopisni predavanji. V prvem, nam je popotnik Štefan Rehar prikazal značilnosti krajev, arhitekturne bisere, zgodovinske dogodke in druge pripetljaje, ki jih je doživel na svojem potovanju s transsibirsko železnico. Radovan Riedl, nekdanji snemalce na RTV, pa nas je popeljal po južni Kitajski, in sicer od Hong Konga do burmanske meje. Smo v APRILU-MESEC U M IS TIČNEGA BLIŽNJEGA VZHODA. ■tiiiSHHi^ BHBHHH Bližnji Vzhod jc stičišče narodov, kultur in verstev. Od tu izhajajo korenine zahodne civilizacije. Tako celinski del kot Arabski polotok nam ponujata ogromno arhitekturnih, naravnih in zgodovinskih spomenikov, še posebej pa so ti kraji zanimivi v svoji kulturni in verski raznolikosti. Vso pestrost in raznolikost lahko doživite tudi s pomočjo knjig, ki jih bralci najdete na policah naše Knjižnice. Geograf in popotnik Peter Eržen nam bo 16. aprila ob 19.uri v Narodnem domu s potopisnim predavanjem in z multimedijsko projekcijo predstavil Jemen S seboj pa bo prinesel tudi predmete iz vsakdanjega življenja tamkajšnjih ljudi. Lepo vabljeni! Vstop prost! Mira Metljak Športni kalejdkoskop Članice obstale v L ligi 2. Top RS za mladinke in mladince 2007/ 2008 Na 2. Top turnirju za mladinke in mladince so nas 9. marca na Muti zastopali Ana Verdinek, ki je edina nastopila v 1. kakovostni skupini. Sanja Smil janič, ki je nastopila v 2. skupini, in Nina Zupančič ter Blaž Bončina, ki sta nastopila v 3. skupini. Ana je po vrsti dobrih iger osvojila zelo dobro 5. mesto. Šc boljše jc v svoji skupini šlo Sanji, kije izgubila eno samo tekmo, proti Anji Garmut iz NTK Prevcnt, in osvojila 2. mesto. Ponovno seje izkazala Nina, ki je suvereno, brez. izgubljene tekme, zmagala v svoji skupini. 17. državno prvenstvo RS za člane 2008 17. državnega prvenstva za članice in člane posamezno, dvojice in mešane dvojice sta se od 15. do 16. marca v Mariboru udeležili dve naši mladinki Ana Verdinek, Sanja Smiljanič in mladinec Blaž Bončina. Ani in Sanji sicer ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, ko sta presenetljivo osvojili pokal za 3. mesto v dvojicah, kljub temu pa so vsi dosegli nekaj lepih rezultatov. Ana seje med posameznicami uvrstila na 9. mesto, enak dosežek pa sta ponovila šc _ Sanja in Blaž v mešanih dvojicah ter Blaž skupaj z Žigo Urban- cem iz PPK Rakek v moških dvojicah. 5. pregledni turnir MRNTZ Ljubljana 2007/2008 3 Na velikonočno soboto, 22. marca, so se učenci in dijaki v krasnem zimskem vzdušju zbrali v Novem mestu na 5., predzadnjem, preglednem turnirju pokala MRNTZ Ljubljana v tej sezoni. Kljub " praznikom in vremenu, ki jc bilo krivo, da nekaj tekmovalcev ni "2, prišlo do dvorane, jc tokrat nastopilo preko 1X0 mladih igralk in — igralcev (od skoraj 200 prijavljenih). 1. mesto: Tom Šfiligoj, učenci 4. in 5. razred; Miha oc Žigon, učenci 8. in 9. razred; 2. mesto: Pija Mihcvc, učenke 1.-3. razred; Tjaša Mihcvc, učenke 4. in 5. razred in Deni Kožul. učenci 4. in 5. razred; 3. mesto: Toni Kožul, učenci 8. in 9. razred. 1. SNTL za članice 2007/2008 - 18. krog Zadnji, 18., krog 1. SNTL za članice 29. marca v Logatcu, ni prinesel nobenih presenečenj. Naša dekleta so kljub borbeni igri ostala brez posamične zmage proti favoriziranim igralkam NTK Ilirija iz Ljubljane. Ana Verdinek in Sanja Smiljanič sta bili sicer blizu uspeha proti Tamari Jerič, Nina Zupančič pa jc lanski članski državni prvakinji Jani Tomazini vzela en niz, kar je uspelo tudi Sanji. Dekleta so tako osvojila skupno 7. mesto, kar jim zagotavlja obstanek v I. ligi, kar jc za njihovo prvo sezono v najvišjem razredu odličen dosežek in lepo izhodišče, da se v naslednji sezoni poskusijo uvrstiti v zgornji del lestvice. 2. Top RS za kadetin je in kadete 2007/2008 Na 2. Top turnirju za kadetinje in kadete, ki gaje 30. marca priredil NTK Križe v Dvorani tržiških olimpijcev v Tržiču, so naše igralke in igralci dosegli nekaj lepih rezultatov. Pri dekletih sta v I. kakovostni skupini nastopili Nina Zupančič in Katja Gutnik - Nina je bila 3., Katja pa jc osvojila 5. mesto. V 3. skupini jc nastopila Tjaša Mihcvc, ki je zasedla 7. mesto. Pri fantih jc v I. skupini nastopil Miha Žigon, ki je zasedel 8. mesto. V 2. skupini pa so nastopili Toni Kožul, ki jc osvojil odlično 2. mesto, Nejc Gutnik jc bil 5., Anže Vrabl pa je zasedel 8. mesto. Več lahka izveste na spletnih straneh NTK Logatec: hllp://www.klub-ntk-logatec.si. Mateja Šfiligoj Športni kalejdoskop Smučarji skupno prvi Članom smučarskega kluba se v lem času zaključuje tekmovalni eikel letošnje sezone. Tekme za Notranjski pokal (NI') in Pokal notranjsko-primorske regije (NPR) so že končane, ravno tako tudi državno prvenstvo; zadnje tekme na državni ravni (Pokal Argela) pa se odvijajo ravno v času nastajanja tega prispevka. Za NP tekmujejo tekmovalci, ki so za sistem otroških tekmovanj smučarske zveze Slovenije premladi (do vključno S. leta) ali pa prestari (starejši od 15. leta). Končne uvrstitve članov SK Logatec v skupnem točkovanju za NP: (letnik 2001.2002) CICIBANKE PRFDSOI SKF mesto Priimek in ime 1. Raisa Leskovec 4. Pika Selan 6. Maša Pivk 7. Ana Jerneja, Lukančič 8. Manca Tršar CICIBANI PREDSOI SKI mesto Priimek in ime 1. Anže Brenčič 3. Rok Križman 4. Domen Korošec 8. Aljaž Lukančič (letnik 1999,2000) MLAJŠE CICIBANKE mesto priimek in ime 3, Anja Hrvatic 16 Snela Korošec (letnik 1991,1992) MLADINKE mesto priimek in ime 4, Polona Modic MLAJŠI CICIBANI mesto priimek in ime 1. Ziqa Lukančič 9. Urban Frančeškin 10. Tim Ferenčak 20, Amadei Senk Juh MLADINCI mesto priimek in ime 1. Andrei Pasarič V tekmovanju za pokal NPR tekmujeta v posamezni kategoriji, ravno tako kot v NP, po dva letnika skupaj. Končne uvrstitve članov SK Logatec v skupnem točkovanju za NPR: CICIBANKE MLAJŠE Dl KLICI mesto priimek in ime mesto priimek in ime 1. Zaklma Jurkovič 2. Neža Lukančič 5, Hana Jereb 13. Maša Plečnik 9. Nina Hrvatic 14. Maja Kristan . 18. A|da Tršar 18. Meta Križai 20. Zala Jereb 23. Tina Sumer CICIBANI MLAJŠI DEČKI mesto priimek in ime meslo priimek in ime - 5. Žicia Selan 2, Job Rupnik 9, Aliaž Brenčič 4. Ožbei Jereb 11. Lan Ferenčak 23. Sebastian Pivk 27. Gašper Pivk 29, Luka Jereb 35. Miha Lapaine STAREJŠE DEKLICE mesto priimek in ime 7. Ania Modic 10. Neža Križai 12. Vania Mesec 17. Manca Jereb STAREJŠI DEČKI mesto priimek in ime 1. Rožle Jereb 4. Jure Rupnik 24. Gregor Frančeškin SK I .ogatec je med 13. klubi in društvi tudi letos prepričljivo osvojil skupno prvo meslo v točkovanju za NP in NPR. Levji delež točk so prispevali ravno tekmovalci v najmlajših kategorijah. Med 12. in 17. marcem je na Kopah in na Rogli potekalo državno prvenstvo. Med dobitnike točk so se uvrstili naslednji člani SK Logatec: Žaklina Jurkovič v veleslalomu (VSL) med cicibankami 12. mesto; Hana Jereb, mlajša v kategoriji 25.; med mlajšimi dečki Job Rupnik (mlajši v kategoriji) na superveleslalomu (SCi) 15., na VSL 12., v kombinaciji in na slalomu (SL) 8.; Ožbej Jereb v isti kategoriji na S(i 22. in na VSL 2 L; med starejšimi dečki pa Rožle Jereb v VSL 15. in v SL 17. Z občinskega prvenstva Smučišče Cerkno je bilo .30. marca prizorišče logaškega občinskega prvenstva v veleslalomu. Medalje so osvojili: PREDŠOLSKE CICIBANKE L. 2001 IN MLAJŠE: 1- mesto RAISA LESKOVEC 2. mesto PIKA SELAN 3' mesto MANCA TRŠAR PREDŠOLSKI CICIBANI L. 2001 IN MLAJŠI: 1. mesto ROK KRIŽMAN 2. mesto ALJAŽ LUKANČIČ 3. mesto DOMEN KOROŠEC MLAJŠE CICIBANKE L. 2000 IN 1999: 1- mesto ANJA HRVATIC 2 mesto ŠPELA KOROŠEC 3 mesto PETJA PUC MLAJŠI CICIBANI L. 2000 IN 1999: 1. mesto URBAN FRANČEŠKIN 2. mesto ŽIGA LUKANČIČ 3. mesto TIM FERENČAK CICIBANKE L. 1997 IN 1998: 1- mesto ŽAKLINA JURKOVIČ 2 mesto NINA HRVATIC JL^ff!0 JEREB HANA CICIBANI L. 1997 IN 1998: 1. mesto ŽIGA SELAN 2. mesto ALJAŽ BRENČIČ 3. mesto LAN FERENČAK Športni kalejdoskop MLAJŠE DEKLICE L. 1995 IN 1996: 1. mesto NEŽALUKANCiC 2. mesto SABINA RUPNIK 3. mesto MAJA KRISTAN MLAJŠI DEČKI L. 1995 IN 1996: 1. mesto OŽBEJ JEREB 2. mesto DOMEN RUPNIK 3. mesto ANDRAŽ MODIC STAREJŠE DEKLICE L. 1993 IN 1994: 1. mesto MANCA JEREB STAREJŠI DEČKI L. 1993 IN 1994: 1. mesto ROŽLE JEREB 2. mesto JURE RUPNIK 3. mesto GREGOR FRANČEŠKIN MLADINKE: 1. mesto POLONA MODIC 2. mesto ANA ŠEMROV MLADINCI: 1. mesto ANDREJ PASARIČ 2. mesto TOMAŽ KRISTAN MLAJŠE ČLANICE: 1. mesto TARA VARL MILIC 2. mesto TINALUKANČIČ 3. mesto KLARA BRENČIČ MLAJŠI ČLANI: 1. mesto UROŠ ŠEMROV 2. mesto ANŽE ŠEMROV 3. mesto MATEJ NAGODE STAREJŠE ČLANICE: 1. mesto KATARINA TURK 2. mesto SANDRA JURKOVIČ STAREJŠI ČLANI: 1. mesto BOŠTJAN LUKANČIĆ 2. mesto MATJAŽ MESEC 3. mesto ANITA SELAN 3. mesto ANDREJ MODIC VETERANI: 1. mesto TOMAŽ SMRTNIK 2. mesto DRAGO ARHAR 3. mesto MARTIN KREČ 1 Najmlajši šampioni. Poto: Mateja Marjeta Hrvatic to O o oc ogaške novice z vami vsak mesec! Kadeti brez poraza Košarkarski klub 2003 Logatec je /. zelo dobrimi rezultati požel sadove dobrega dela med celotno sezono in prav v vseh selekcijah presegel rezultate prejšnjih sezon. Ekipa kadetov je zmagala v II. SKI. ligi in v osemnajstih tekmah ni doživela nobenega poraza, kar bo težko ponovljivo. Mladinci so prav tako igrali v II. SKI. in v osemnajstih tekmah le štirikrat izgubili ter zasedli drugo mesto za ekipo Plama purja iz Ilirske Bistrice in bili uvrščeni pred ekipami Kopra, Kraškega zidarja, Kolpe, Vrhnike ... Članska ekipa Svet nepremičnine Logatec je letos prvič zaigrala v III. SKL ligi in v šestnajstih tekmah le štirikrat izgubila, tako da si je delila drugo do četrto mesto v svoji skupini. Velja pa poudariti, daje ekipa Podpočje, kije zmagala v III. SKL, doživela edini poraz prav z našo ekipo. Pionirski ekipi pa pričneta s tekmovanjem v začetku aprila. Naša ekipa v kategoriji U-14 bo letos igrala v zelo močni skupini, in sicer proti (ieoplinu Slovan, Parkljem I, Novi Gorici, Ajdovščini in Tolminu. Letos bo prvič nastopila tudi ekipa v kategoriji U-12 (dečki do 12 let). Prav zaradi mladosti in neiskušenosli bodo veseli vaše podpore s Iribun. Pa srečno mladi košarkarji! Miran I.oknom Športni kalejdoskop Povezen vabi tudi pozimi logaški planinci smo se 30. marca udeležili zimskega pohoda na Porezen, ki ga pripravljala Planinsko društvo Cerkno in krajevna organizacija /veze borcev NOV Cerkno v počastitev spomina padlih junakov in njih borbe z okupatorjem 24. marca 1945. Tedaj je padel tudi namestnik poveljnika Gorenjskega vojnega področja narodni heroj Andrej Žvan-Boris. Vsi padli imajo od leta 1949 na Poreznu lep spomenik. Prvi spominski pohod je bil marca 1976. Pod vodstvom Janeza Slabeta smo se peljali mimo Ljubljane, Škofje I.oke in skoz Železnike do Petrovega Brda. Od Planinskega doma Petrovo Brdo (804 m) smo se podali na dobri 2 uri hoda oddaljeni vrh Porezna. I .etos je bilo ob obilici snega lepo sončno in toplo vreme. Okrog planinskega doma Andreja Z.vana-Borisa (1590 m) so pohodniki uživali na toplem soncu. Porezen je neke vrste prvak po mogočnosti in zaradi čudovitega razgleda; je mejna gora med Gorenjsko in Primorsko. Rapalska mirovna pogodba je leta 1920 Pore/en /a četrt stoletja odrezala od Slovenije. I.ela 1920 je italijanska vojska zasedla kočo in jo postopno razdejala, v nadaljnjih letih so vrh gore prekopali in prevrtali po dolgem in počez, da bi v utrdbah branili »svoje« meje. Ob prihodu do doma na Poreznu smo popili topel čaj, na vpisnih mestih smo dobili žig 32. spominskega zimskega vzpona ter poklepetali z znanci. Nato smo okrog poldne prišli do spomenika vrh Porezna, kjer je bila ob II. uri proslava. Od lani smo se po drugi poti spustili z viha in čez pol ure dospeli tlo lovskega doma (1324 m), kjer smo se okrepčali. Nato smo zaradi varnosli Pred panoramo Porezna. Folo: M. Pelkoršeh pot nadaljevali po drugi strani proti Cerknemu. Sredi popoldneva smo se ustavili v Labinju pri Obido-vih. Pričakala sta nas tudi zakonca Kozamernik. Gospodinja nam je postregla z domačo juho in poskrbela za naša žejna grla. Po počitku smo odšli iz Labinja do Cerknega, kjer smo počakali na »naš« avtobus, ki nas je popeljal v Logatec. Vodja Janez seje zahvalil vsem za lep pohod; bilje namreč to njegov 28. pohod na Porezen. Marinka Petkovšek Na Goro Oljko Na letošnjo cvetno nedeljo smo logaški planinci obiskali Ložniško gričevje, ki leži na delu Savinjske planinske poti. Pod vodstvom Alenke Mrak, ki nam je med vožnjo opisala 5-umi P«hod, smo se pripeljali v Polzelo, izhodišče naše poti. Vreme in Vremenska napoved nista bila vzpodbudna. Iz Polzele nas je markirana pot peljala mimo doma upokojencev in obnovljene graščine Šenek z lepim parkom. Dvorec šenck (310 m) je dom upokojencev. Stavba je baročna in vstopa v zgodovino hkrati z drugimi žovneškimi gradovi iz časa celjskih grofov. Kot žovneška posest je omenjena leta 1288. Grajska ka- pela sv. Florjana je iz 1779. leta. Vzidana spominska plošča nosi napis; »Gubec, kmečki kralj naš, pravi: Na boj! Za zmago ali smrt! Junij 1973 ob proslavi 400-letnice kmečkih uporov na Slovenskem. Ložniško gričevnato-hribovski svet z izstopajočo najvišjo (ioro Oljko (733 m) slovi po imenitnem razgledu in že leta 1897 markirani poti iz Rečice ob Paki. V sedemdesetih in devetdesetih letih so prek Ložniškega gričevja speljali Savinjsko in Šaleško pot. Pot po poteh Andraža, Gozdna učna pot in Planinsko turistična pot po občini Polzela. Ob poti smo opazovali gručasla naselja, ki jih obdaja sadno drevje, polja in travnike, na sončnih pobočjih vinograde in samotne kmetije. Etnološke zanimivosti nekdanje kmečke kulture so vse redkejše, ker domove in gospodarske zgradbe modernizirajo ali postavljajo na novo. Na nekaterih zunanjih stenah so razstavljena stara kmečka orodja. Nekaj malega je še ohranjenih koč in zidanic, več pa je novih vikendov. Pot smo nadaljevali proti Vinskemu vrhu, kamor vodi romarska pot Polzela (iora Oljka. Povzpeli smo se strmo navzgor po stezi do cerkvice na Vinskem vrhu. Cerkev se prvič omenja v pisnih virih leta 1436. Postavljena je v čast sv. Miklavžu, zaščitniku splavarjev, ki so splavarili tudi po Savinji. Nedaleč od cerkve je bila skrinjica z žigom planinske poti (Vinski vrh, 448 m), ker je Koča na Viniperku (444 m), nekdanja planinska postojanka blizu cerkve, zaprta. Po krajšem razgledu smo nadaljevali pot in kmalu opazili oznake malteškega križa z rimskimi številkami, ki označujejo štirinajst postaj knževega pota. Na Vimperku (442 m) je bila III. postaja.Te oznake so namestili leta 2000. Zaradi oblačnega vremena je bil nekoliko slabši pogled na Braslovče. Dobrovljc in Golte. Po ravnem delu smo hodili ob gozdu nad vinogradi z Športni kalejdoskop razgledom proti vzhodnemu delu l.ožniškcga gričevja in v gozd do osamljene domačije Grof Tum. Po kolovozu smo prišli na asfaltno cesto. Kmalu se je odprl razgled na sever in vzhod - na Andraž, Paški Kozjak, Scvčnik in Pohorje. Pri gostilni smo prišli do skrinjice z žigom. Dalje smo šli mimo kapelice (17X0 19X7) in po zadnjem vzponu prišli po slabih treh urah hoje do planinske postojanke, ki je tik pod mogočno baročno cerkvijo sv. Križa z dvema zvonikoma. Prvotno ime za Goro Oljko je bilo Križna Gora. Na vrhu sta od sredine 17. stoletja stala veliki križ in kapela s kipom sv. Jošta in sv. Neže. Med leti 1754 in 1757 je bila zgrajena cerkev, ki je 4. maja. 1X37. prvič pogorela zaradi udara strele, drugič pa od 4. na 5. junij 1932 zaradi neprevidnega kresovanja. Zadnja obnovitvena dela so opravili v letu 2000. V cerkvi izstopa glavni oltar, delo baročnega kiparja Ferdinanda Galla ter slikarja Fortunata Bcrganla. Ker smo ob našem ogledu mogočne cerkve naleteli na prijaznega cerkovnika, nas je peljal tudi v spodnji del prvotne, lepo obnovljene cerkve, ki je vklesana v živo skalo, kjer je 14. postaja križevega pota z božjim grobom. Gora Oljka je kraški osamelec in izredno razgleden vrh, ki pa zaradi oblačnega vremena in slabe vidljivosti ni dajal razgleda na Konjiško goro in Uoč, ('eljsko kotlino. Posavsko hribovje, Savinjske Alpe, proti severu na Peco, Uršljo goro, Pohorje in Paški Kozjak. Pred vhodom v planinski dom je bila skrinjica z. žigom Doma na Oljki (733 m). Vračali smo se med rosenjem in po dveh urah prišli do ceste blizu Velenja, od koder nas je odpeljal avtobus v čemerno Notranjsko. Marinka Petkoviek Planinski nageljni za dan žena Marsikdo med nami se še spomni evforičnih praznovanj ob dnevu žena. Otroci smo nosili v šole tovarišicam šopke rož. Naučili smo se pesmic in jih zdcklamirali ali zapeli mamicam, babicam, tetam. Da, lepi časi so bili, čeprav smo(so) ženske vse prevečkrat ob prazniku »v paketu« dobile še okajene partnerje, ki so od ranih ur proslavljali praznik žena. se ve, v kakšnem stilu. Pa je demokracija odnesla tudi ta praznik, ki pa je le spomin na dan, ko so si pred 100 leti ženske izborile vsaj osnovne pravice kot delavke. V spomin na tiste pomembne dogodke pa idrijski planinci organizirajo tradicionalni pohod na Illeviškc planine nad Idrijo. Najbolj zvesti obiskovalci tega pohoda smo tudi logaški planinci. Letos smo se 9. marca z idrijskega parkirišča napotili mimo idrijskega gradu in lepo obnovljene nekdanje realke. Po lahki poti smo prijetno klepetali s planinci PD Avtotehne, ki so se nam pridružili že v Logatcu. Izza ovinka je po dveh urah hoje pokukala koča, ki jo upravljajo idrijski planinci. Pred kočo pa je bil večinski ženski del odprave deležen prisrčne dobrodošlice in lastnoročno izdelanimi rožami iz papirja. V vsakem darilcu, ki so ga porodili trud, kreativnost in veselje do obdarovanja, je nekaj več. Tisto nekaj več je dodal v zajeten šopek nageljčkov tudi naš vodnik .lanez, saj jih je v nahrbtniku lovoril vso pot, seveda, skrbno zavite, da se prav noben nagelj ni zlomil ali zmečkal. Za vsako žensko po en cvet za dan žena. Koliko pohodov na to prijetno planinsko točko nad Idrijo je žc vodil in vedno poskrbel tudi za pozornost ob ženskem prazniku. Nismo pa kar takoj podlegli želji po hrani, pač pa smo še malo zagrizli v kolena in v četrt ure dosegli še vrh 11 leviš. Zal, nam je megla preprečila spoznavanje okoliških hribov, zaselkov in vasi. Pa več sreče prihodnjič. Po blatni, delno celo zasneženi poti smo se vrnili do koče, razvezah nahrbtnike z dobrotami, oskrbnik koče pa jr poskrbel za vse, kar je manjkalo, in žeje bila pred nami »mizica, pogrni se«. Za duhovno hrano pa so poskrbeli Vera, Nejc in Cene. Z dobro idejo, pripravo rekvizitov in animacijskimi sposobnostmi so nas nasmejali do solz. Zadovoljni smo se peš vrnili do naših avtomobilov, potem pa po ovinkasti cesti domov z. željo, da bi Idrijci še vztrajali in da bi nam zdravje služilo. Pa si bomo lahko prihodnje leto spet segli v roke. ZPET to - Iz sveta mladih Eko šola se je dobro prijela Sobota, 29. marec, je bil za šolarje v Rovtah kar nenavaden dan, saj je bilo treba iti v šolo, da se je nadomestil dan, ki smo ga izkoristili med novoletnimi prazniki. Ker smo na naši šoli letos povsem eko usmerjeni, smo pripravili tedaj pravi eko dan. Že zjutraj smo se razporedili po lek so bile lutke; marsikdo bi rad katero teh boljšo osveščenost so učenci v računalniški delavnicah. Vsi smo izdelovali izdelke iz lutk odnesel domov za spomin. Otroci viš- učilnici izdelali nalepke I poučno vsebino, odpadnega materiala. Kaj vse je nastalo! jih razredov so delali v mešanih skupinah ki opozarja na šoli, kje je, npr., prepove- Prvošolčki so izdelali instrumente iz škatlic, in izdelali lesene cokle, pobarvali so stare dano lepiti žvečilne ali tacati po sveže po- žebljev in lesenih palčk. Ob predstavitvi so čevlje z odpadnim lakom za avtomobile, beljenih stenah. Kje vse to prebrati pa so nam nanje tudi zaigrali. V drugem razredu majice, ki so žc odslužile svojemu name- v knjižnici učenci poiskali literaturo, ki jc so bili pomladno razpoloženi in so izdelali nu, so preoblikovali z. raznimi dodatki in je na to temo žc zelo veliko, le prebrati jo šopke iz papirnatih prtičkov. iz rolic papir- jih naredili prav zanimive. Z barvami so je treba. Da se da iz starih smuči naredili ja in vse so tudi lepo pobarvali. Tretjcšolci okrasili steklene kozarec in jih spremenili v šc vedno zanimivo zimsko vozilo, so pri- so v svoji delavnici uporabili kuhalnicc (v lične vazice in svečnike. Izjemno lepi keli- kazali učenci, ki so skonstruirali posebno preteklosti tudi odlično vzgojno sredstvo), hi so nastali iz navadnih plastenk, le obliko smučko. Nekoliko pozno sicer za letos, pa volno, blago in usnje. Njihov končni izde- jc bilo treba prilagoditi in jih okrasiti. Za saj nima omejenega roka trajanja. Zelo za- Iz sveta mladih nimiv jc bil prvi del, saj smo vsi kar »not' padli« in neumorno delali. Ob 11. uri pa smo se /brali v dvorani, kjer seje začel uradni, slavnostni del. Prikazali smo svoje delo tudi drugim. Najpomembnejše pa je bilo podpisovanje eko listine. Z njo se zavezujemo, da bomo varovali naš planet tudi še za tiste, ki šele prihajajo. Našemu povabilu se je prijazno od/val tudi gospod župan Jane/ Nagode. V njegovi družbi sta bila tudi predstavnika Lovske družine Rovte Anton I.ukaneie in Slavko Šinkovec. Za uvod je ravnatelj Mitja Turk nekaj besed namenil vsem zbranim in opozoril ne le mlade, ampak vse, da je skrb za okolje naša skupna dolžnost. Mladi lutkarji so zaigrali igrico Živali nas učijo; in poučile so nas, kako je treba skrbeti /a okolje. Ne izzivajmo narave, kajti, koji bo zadosti, se nam bo maščevala. Svečani podpisniki listine so bili župan Janez Nagode, ravnatelj Mitja Turk, (irh eko šole. predsednica sveta staršev Majda Bcrzelak, predstavnik skupnosti učencev šole ter koordinatorica lega projekta na šoli Aleksandra Stcfanovska, ki ji gre še posebna za- hvala. Naša šola pa sc lahko pohvali tudi z izjemnim uspehom, saj smo v jesenski akciji Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov osvojili prvo mesto. /, nagrado za dva dni v Bovec bomo tam počeli marsikaj zanimivega. Dan smo zaključili v prijetnem druženju s predstavniki lovcev in staršev. Lovci so bili izjemno veseli našega povabila. Skupaj z njimi smo opravili že marsikaj. Nadvse jc bila uspešna zbiralna akcija papirja. Kontejner je bil še pred večerom popolnoma poln. Naj sklenem z mislijo iz naše eko listine: »Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč jc zadovoljna z ze-lenenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin« Besedilo in foto: Metka Bogataj Peli smo in se družili Ker SO urniki učencev zadnjega trilelja osnovne šole vedno bolj natrpani inje prava umetnost umestiti vanj šc ure vaj pevskega zbora, smo dolgo razmišljali, kako bi lahko pevcem in pevkam zagotovili dodatne vaje, ki bi jim omogočile uspešne nastope na pomembnih prireditvah, kijih še čakajo v aprilu, maju in juniju. Tako smo prišli na idejo, da bi jim organizirali daljše strnjene vaje, da bi za sodelovanje poprosili še korepetitorje in bi vaje hkrati omogočale tudi prijetno druženje in medsebojno spoznavanje pevk in pevcev. To nam je imenitno uspelo! Izkoristili smo ugodne možnosti, ki jih ponuja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, in v njihovem domu, kamor so odšli pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor v petek, 7. marca, v zgodnjih popoldanskih urah, preživeli v začetku marca dva izjemno uspešna dneva intenzivnih pevskih vaj. * uspešnih vaj. Pevci in pevke so skupaj izvedli kar devet ur vaj, na katerih so predelali celoten program zborovskih skladb, utrjevali interpretacijo in zvočno ter harmonsko usklajenost glasov. Zborovodja Zdravko Novak in korepelitorki Branka Novak ter Karmen Kune so dali vse od sebe, prav tako pevci in pevke, ki so vajam zavzeto sledili, se držali dogovorov in v ubrano petje vložili ves svoj trud in energijo. Med prostim časom, ki gaje bilo zelo malo, so se sproščali ob igranju namiznega tenisa in ob daljšem sprehodu po zasneženi okolici doma. Zelo jim je bilo všeč, da so v domu lahko tudi prespali, saj so večerne urice dodobra izkoristili za spoznavanje in zaupne pogovore. Na koncu so si bili vsi edini: 1 Ipajo, da bodo odslej takšne intenzivne vaje lahko imeli vsako leto, saj jc bilo res »kul«. Pevce Tadej pa je za konec le pristavil: »Intenzivne vaje so pa res bol'1 kot pevske,« in vsi so mu hudomušno prikimali. B. Levinger Zajčki za mamice mk Dan po materinskem dnevu smo se v vrtcu v Rovtah zbra li mamice, očki in babice, da si ogledamo, kaj so nam pripravili naši malčki iz skupine Zajčkov. Ti so sc najprej predstavili s pravljico Volk in sedem kozličkov, za kar smo jih navzoči nagradili z velikim aplavzom. Potem so nam zapeli pesmice, ki so se jih naučili v vrtcu. Posebno so nas navdušili s slovenskimi ljudskimi otroškimi pesmicami. Zarajali pa so ob pesmicah O zajčku, ki si rad čisti zobke, Katarina Barbara in Izidor ovčice pasel. Pri rajanju so se Zajčkom pridružili tudi bratci in sestrice. Na koncu pa smo sc okrepčali z žemljicami, ki so jih oblikovali in spekli naši malčki ob pomoči svojih dveh vzgojiteljic (iabi in Urše. In prav njima gre zahvala za prisrčen nastop naših Zajčkov. Babica Ivica Merlak O O C Iz sveta mladih Gledališka scena najmlajših Med 20. in 21. marcem se je v organizaciji logaške Območne izpostave JSKD zvrstil 8. Gledališko lutkovni maraton v Narodnem Domu Območno gledališko srečanje se je s priložnostnim nagovorom vodje Občinske izpostave JSKD Tanjc-Pinc Škufee začelo 20. marca s tremi gledališkimi predstavami. Najprej sc jc predstavila gledališka skupina Igroljubi OŠ X talcev z Malim princem Antoina dc Saint-Exuperya V režiji Scrgcjc Šorli Letonjc, ki je igro priredila, oskrbela tudi dramaturgijo in koreografijo. Scenografijo in kostumografijo je oblikovala Urška Zpcvc. (ilasbeno sta predstavo opremili Vesna in Marinka Istenič, tehnično pa Martin Pišlar. Igrali so: Eva Kobal, Lara Jcrančc, Maja Lukič, Živa Čuk, Petra Ivič, Gal Oblak, Žan Mrhar, Žiga Čibej. Anja Modic, Manca Jereb, Nina Gorkič in Zala Jereb. Dramska skupina ŠKD Vrh pa jc predstavila Julije Hagvmas Mar pepelke še živijo v priredbi Andreje Sever in v režiji in scemografiji Francija Jereba. Kostumografijo sta prispevali Martina Peterncl in Tadeja Oblak, koreografijo pa je pripravila Mojca Bačnar, masko Vesna Kogovšek in Anita Petrovčič. Tehnično sta predstavo opremila Gašper Oblak in Jaka Trcvcn. Zaigrali so: Betka Jesenko, Klara Žust, Klara Scdcj, Dejan Gabrovšck, Zala Bokal, Anja Mlinar, Tjaša Trcvcn, Neje Mivšek, Mojca Žust. Rezka Bokal, Andraž Oblak in Matej Mlinar. Dramski krožek POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev je odigral pravljico Nekega zimskega dne, ki sta jo napisali M. Christina Butler in Tina Macnaughton. Pravljico sta priredili in režirali Rezka Kavčič in Tjaša Mahnič, ki sta pripravili tudi dramaturgijo, scenografijo, kostumografijo in koreografijo. Glasbeno jc pravljico opremila Rezka Kavčič, tehnično pa Franci Jereb. Med ostalimi sodelavci predstave jc bila Mihaela Gostiša. Igrali pa so: Andraž. Žust, Jana Trcvcn, Tomi Jesenko, Marko Alič, Martin Žust, Nejc Smrtnik, Marko Bokal, Nika Jesenko, Tina Mivšek, Urška Mlinar, Karmen Mlinar, Aleš Klemcnčič, Nika llribemik, Veronika Gabrovšck in Krištof Trcvcn. Naslednjega dne sta sc zvrstili dve gledališki in po ena lutkovna in rceitacijska predstava. Lutkovno dramska skupina OŠ Rovtc je urpizorila Lutkovno predstavo Živali nas učijo, ki jo je napisalo več Mali princ je resnično blestet. avtoric, priredili in režirali pa sta Metka Bogataj in Petra Jenko Lukan, ki sta pripravili osnutke lutk, dramaturgijo, scenografijo kostumografijo, koreografijo, glasbeno in tehnično opremo. Lutke so animirali Ana Jenko, Pia Skvarča, Beti Čuk, Katja Kune, Ana Berzclak, Alen Bogataj, Marijana Kavčič, Lidija Hladnik, Natalija Gantar, Lea Marolt, Mojca Lazar, Vida Petkovšck, Lucija Kavčič, Angelika Skvarča, Beti Reven, Tjaša Kogovšrk, Jure Kune, Tjaša Čarman Sorčan in Nuša Ciantar. Po besedilih različnih pesnikov sta Darja Merlak in Špela Zupan režirali recital Življenje z gledališčniki OŠ Tabor. Darja in Špela sta pripravili tudi dramaturgijo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo in glasbeno opremo, pri čemer sta pomagali še Nataša Čcrnič in Mojca Herceg Movhan. Igrali pa so: Rcbeka Cigalc, Luka Komar, Urša Rozmane, Neje Horvat, Matevž Breznikar, Anja Biščak, Lara Šebalj, Kaja Rupnik, Matej Arko in Matic Klevišar. Že kar redna avtorica na maratonih je Bojana Levinger. To pot je njeno gledališko besedilo Igrače imajo najraje otroke uprizorila mlajša dramska skupina OŠ Tabor v režiji Mire Lapajne Prinčič in Bože Nagode, ki sta oskrbeli tudi dramaturgijo, scenografijo, kostumografijo in koreografijo. Glasbeno in tehnično pa je predstavo opremil Miha Levinger. Igrali so: Jan Martinšek, Lea Živković, Katja Rupnik, Tina Cigalc, Rok Povše, Sandra Moljk, Tina Rupnik, Pika Kobal, Vanessa lladžić, Nina Blagojevič, Zarja Beguš in Ana Albreht. Mlajša dramska skupina OŠ X talcev Zelenci sc je predstavila z igro Zeleni fantek Vinka MOdcrndorferja v režiji n dramaturgiji Simone Kavčič, ki je oblikovala tudi kostumografijo z Nado I lomovec. Scenografijo je oblikovala Urška Župevc, glasbeno in tehnično opremo je oskrbel Boris Šprajc. Igrale pa so: Lea Živković, liana Colić, liva Kobal, Neja Plut, Zala Jereb, Kaja Okorn, Pia Plevnik, Nika Plut, Ajda Kočar in Julija Kelcčevič. Na gledališkem srečanju je Izpostava JSKD podelila Linhartove značke. Za dolgoletno zvestobo ljubiteljskemu gledališču je prejela srebrno Linhartovo značko Bojana Levinger, bronast i Linhartovi znački pa sla prejeli Boža Nagode in Mira Lapajne Prinčič. Predstave je spremljala Kim Komljanec, kije izbrala uprizoritev za medobmočno srečanje. V obeh gledaliških dneh je v sedmih predstavah nastopilo kar 111 igralcev, predstave pa je obiskalo 1455 gledalcev iz logaških šol in vrtcev: prvi dan 555, drugi dan pa X60 obiskovalcev tnAi Čestitke mamicam iz doma Medved CŠOD dom Medved na Medvedjem Brdu že četrto leto sodeluje v nacionalnem programu Kkošola kot načinom življenja. Učence, ki prihajajo k nam iz različnih koncev Slovenije v šolo v naravi, spodbujamo k »prijaznemu« odnosu do narave in ljudi. Pri ustvarjalnih delavnicah največkrat pripravljamo izdelke iz različnega odpadnega materiala. Marec je mesec, ko se kar dvakrat spomnimo naših mam. Z učenci 2. razreda OŠ Frana Malgaja (Šentjur pri Celju) smo izdelali prikupne čestitke za materinski dan. Podlago za čestitke smo izdelali iz odpadnega kartona, ki so nam ga žc drugič podarili v Etiketi Žiri. Motiv na čestitkah pa je bil izdelan iz reklamnega papirja. Učenci so na koncu svojim mamam napisali še voščilo in bili zelo zadovoljni, ker je bila vsaka izdelana čestitka nekaj posebnega. M. Rudolf Iz sveta mladih Skrb za zdravje v vrtcu Če je človek zdrav, ima tisoč želja, če pa je bolan ima samo eno - da bi bil zdrav V letošnjem šolskem letu smo se v Enoti Tabor vrtca Kurirček in tudi V skupini Pikapolonic odločili, da sodelujemo v projektu Zdravje v vrtcu, Naš glavni cilj je spodbujati otroke (in njihove starše) k zdravemu načinu življenja in zdravemu prehranjevanju. Prizadevamo si, da bi otroci spoznali in osvojili zdrav način življenja ter ga tudi obdržali V svojo odraslost. »Bolj občutimo kapljico bolezni kot sod zdravja.« (Hipokrat) Kuharicu Milka med najmlajšimi kuharji. Naše kuharice pripravljajo raznovrstno in zdravo prehrano. Tako otroci spoznajo nove okuse in oblike pestre prehrane, pridobivajo dobre prehranjevalne navade, se navajajo na pogosto uživanje zdravih tekočin ter se izogibajo pretiranemu uživanju sladkorja. I.etos so otroci v igralnici sami ribali repo, pripravili smo jabolčni kompot, zelenjavno juho, spekli piškote brez konzervansov, jedli med in se pogovarjali o njegovi zdravilni vrednosti. Povabili smo tudi našo kuharico Milko, da nam je pomagala pripraviti zdrav jabolčni zavitek z medom. Spesnili smo tudi pesem: »Zdrava hrana«. Nanjo se spomnimo, kadar dobijo otroci za kosilo zelenjavno juho. ter rečemo: »Moj trebušček se smehlja, zelenjavno juho rad ima.« Redno za malico uživamo tudi sadni krožnik z različnimi vrstami sadja Ko so otroci žejni, si lahko sami naločijo vodo. malo z medom sladkan čaj ali sadni sok. Zdrava hrana Ker hi rad bil zdrav, zdravo hrami rad ima. Kaj la zdrava hrana jc. to te vsak dojenček ve. Med jedjo smo liho mi. da se nam ne Zaleti. Moj trebušček se smehlja. moram jesti prav. Mleko, sadje, zelenjava to jc hrana naša prava. Vodo pijemo mi zdravo, točimo si jo za zabavo. Projekt »Zdravje v vrtcu« smo predstavili tudi staršem, da lahko znanje skupaj z otroki uporabljajo tudi doma. I.eonida Žagar 1'etrovčič Spomnili smo se staršev Ne samo mamic! I.etos smo mamicam namenjen dan proslavili kar iste ga dne, kol smo podpisali eko listino. V lepo napolnjeni dvorani Doma krajanov v Rovtah je najprej spregovoril mladi mojster mikrofona četrtošolec Neje Rupnik. Povedal je, kakšne zasluge vse ima mamica. Med drugim mama poskrbi, da kateri od papirčkov prislane ludi v košu, saj nas je tako vzgajala. Mama daje vse, kar potrebujemo: od lepe besede do čisto jasno postavljenih ciljev in meja. Preko njih ne smemo, sicer lahko pademo v brezno, iz katerega je zelo težko priti. Pa tudi na očke nismo pozabili, saj kol je rekel Neje: Urez očka mamica ne bi mamica poslala. Prvošolčki so mamicam namenili mnogo rož in sončkov v svoji pesmici, ki sojo pogumno recitirali. Zal, je v mnogih družinah očkov najljubši predmet televizijski ekran, daljinski upravljalec pa najbolj pogosta stvar v njihovih rokah. DrugOŠolčki so jih s pesmico poprosili, naj raje «redo z njimi na izlet ali kamorkoli, da so le skupaj z njimi. Kratko, a prisrčno voščilo za mame. babice, dedke, alije ln vse ostale je Neje sklenil z besedami, da naj imajo starši radi Drugošoleki so zapeli staršem. svoje otroke, čeprav so nagajivi, sitni, a vendar potrebni njihove neskončne ljubezni. Vsaka mama je dobila v znak pozornosh rožico, ki jo bo posadila kot znak pomladi in nastajajočega življenja. Besedilo in joto: Metka Kogutuj O Iz sveta mladih Da bi razdelili lepoto srca Dan žena, materinski dan, dan očetov - vse te praznike smo v Podružnični šoli Rovtarske Žibršc združili v skupno prireditev »Dan staršev«. Družina je tista osnovna eclica družbe, ki daje novim rodovom trdne temelje za življenje; v njej se hkrati učijo stari in mladi, vsem daje zavetje in oporo. To je le nekaj razlogov za našo odločitev, da bi posamezne praznike združili v skupnega in tako podčrtali pomembnost družine. Sonce sc s svojimi razposajenimi žarki stopilo kar debelo snežno odejo, ki nam jo je nasulo nebo v zadnjih marčnih dneh in na površje ponovno privabilo spomladansko cvetje. Tudi naša srca se v tem času odprejo in vzbrstijo kot popek, ki se razbohoti v vseh svoji lepoti. Da bi lepoto srca razdelili, je bil namen srečanja, posvečenega vsem našim dragim. Otroci so se potrudili, da so s svojo pesmijo, besedo in plesom izkazali staršem spoštovanje in ljubezen. Njihova prisrčnost in razigranost pri zahvalah in recitacijah je segala vsem obiskovalcem do srca. Srečanje smo sklenili z mislijo, da se kmalu zopet snidemo in vsaj za en večer pozabimo na neusmiljeni čas, ki nas kar naprej priganja. Pa da nc pozabimo: sreča jc zato, da jo delimo ... Ana Žukelj Radoživo za mamice Na sončno nedeljo, zadnjo v marcu, so sc popoldne na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev zbrali starši in vašča-ni. Prišli so na povabilo učencev in učiteljic podružnične šole na prireditev ob materinskem prazniku. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Kako tudi ne? Nastopali so (kajpak) vsi učenci; najmlajši so zaigrali igrico o Mavrični ribici, recitirali o mamicah ter z večjimi zapeli nekaj pesmi - o babici, dedku, očku in mamici. Učenci četrtega in petega razreda so predstavili svoje spise in pesmi, ki so jih napisali o svojih mamicah, in zaigrali igrico, ki so jo Karmen, Andraž in Marko (učenci tega razreda) napisali kar sami. Režijsko sta nad igricami bedeli učiteljici Rezka in Tjaša, za glasbene utrinke je poskrbela učiteljica Mihaela. Mamice so ob izhodu dobile živopisan cvet (zanje je poskrbelo domače kulturno društvo), in vsi: starši in ostali vaščani so prijaznih obrazov zapuščali dvorano. Bilo je res prisrčno praznovanje, kot ga lahko pripravijo le radoživi otroci. M.C. m m ■ w ■ o najmlajši Uspešno športno leto Na OŠ 8 talcev Logatec idealni pogoji za razvijanje različnih športov - Kar 18 različnih športnih skupin se udeležujemo šolskih športnih tekmovanj, na katerih so v letošnjem šolskem letu še posebej uspešni Že v septembru smo sc udeležili pollinalnega tekmovanja v odbojki na mivki v Ankaranu in sc uvrstili v finale, kjer smo odigrali pet tekem, izgubili smo samo proti kasnejšim zmagovalcem; naša šola pa je osvojila odlično 3. mesto v državi. V jesenskem času smo se udeležili ekipnega tekmovanja v atletiki za starejše deklice in dečke. Na področno prvenstvo v Postojno je odšlo kar 32 tekmovlk in tekmovalcev; oboji so se z odličnimi rezultati uvrstili med 12 najboljših šol v Sloveniji. Še nikoli v zgodovini šole sc v finale ekipnega državnega prvenstva nista uvrstili obe ekipi. V finalu v Novem Mestu so se bolje odrezala dekleta, saj so v skupnem seštevku dosegle 850 točk več kot v Postojni in tako zasedle odlično 6. mesto. Fantorti pa jc do predzadnje discipline kazalo, da sc bodo borili celo za stopničke, vendar smo zaradi poškodbe ostali brez točk na 300 metrov, kar je na koncu zadostovalo za končno 12. mesto v Sloveniji. V decembru smo sc kot prvouvrščena ekipa iz notranjske regije uvrstili na četrtfinalno tekmovanje: deklice v rokometu, dekleta in fantje v odbojki ter fantje v košarki. Dobri pogoji in odlično strokovno delo z mladimi se kaže v dejstvu, da so sc prvič v zgodovini dolnjelogaške šole kar štiri ekipe uvrstile na državno tekmovanje. V ponedeljek, 28. januarja, smo v naši dvorani organizirali četrtfinalno tekmovanje v košarki. Z borbeno igro so naši fantje premagali OŠ Orehck iz Kranja in OŠ M: Štrukelj iz Nove Gorice in se kot prvouvrščena ekipa uvrstila v polfinalc med 24 najboljših šol. Na polfinalnem turnirju v Luciji pa jc četa Bojana Vaupotiča s štirimi točkami razlike izgubila prvo tekmo proti OŠ Lucija, nato pa zanesljivo premagala OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane. Osvojitev drugega mesta v skupini je pomenilo konec sanj o finalu, kljub vsemu pa lahko fantom čestitamo, saj si v Sloveniji delijo mesta od 9. do 16. Naslednji ponedeljek, 4. februarja, smo organizirali četrtfinalno tekmovanje v rokometu; rokometašice so igrale odlično. Premagale so OŠ Naklo in OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine in se uvrstile med 16 najboljših šol. V sredo so odbojkarice odigrale četrtfinalni turnir v Kočevju in izgubile vse tekme, vendar njihov čas še prihaja. Kakšno zmago več lahko pričakujemo naslednje leto. Letos si med osnovnimi šolami delijo mesta od 23 do 32. V sredo, 13. februarja, smo na šoli gostili četrtfinalni turnir v odbojki za dečke, fantje pod vodstvom Boštjana Mar-tinčiča so morali za uvrstitev v polfinalc premagali OŠ Dobrovo in OŠ Zbora Odposlancev iz Kočevja. Obe tekmi smo zmagali z rezultatom 2:0. Tudi pri odbojkarjih bo preboj v finale zelo težak, saj gre tako kot pri rokometu v finale le zmagovalec polfinalnc skupine. V igri za najboljša mesta imamo rokometašice in odboj-karje, veliko pa pričakujemo tudi od posamičnega atletskega in lokostrelskega tekmovanja, saj ima pod vodstvom Janeza Loštre-ka in Jadrana Lukančiča kar nekaj naših učencev realne možnosti za uvrstitev na najvišja mesta. Hošl/an Marlinčič Pišejo najmlajši Za razvoj bralne pismenosti Na šoli X talcev poteka bralni teden v februarju, mesecu kulture, že osmo šolsko leto. Na ta način spodbujamo branje in bralno /možnost otrok. Ta dejavnost se neposredno veže na bralno pismenost, /a katero pa vemo, da zadnja leta zaradi močnih vplivov elektronskih medijev, ki jih šola, žal, vedno ne more nadzorovati, upada. Otroci cel teden vsakdan prvih petnajst minut berejo knjigo, ki jo želijo. Na kljuko vrat obesimo napis TIHO, TI 1KA.I BLRLMO, udobno se namestimo na stole, po tleh, si prinesemo tudi blazino in ob primerni glasbi in beremo. Seveda, so otroci zelo motivirani, saj je to njihov bralni užitek; učenec je postavljen v središče pouka in ko mine bralni čas, marsikdo vzdihne: »A, je že konec branja?« In verjemite, marsikateri učenec v šolskem letu, v tem tednu, prebere poleg obveznega domačega branja prvo ali celo edino knjigo po svoji izbiri. Branje uvajamo na različne načine glede na starostno stopnjo otrok. V prvem razredu bere učiteljica, učenci imajo v naročju plišasto igračko, da se ob poslušanju počutijo prijetno Na ta način poteka delo tudi v drugem razredu. V tretjem razredu učenci že berejo samostojno knjigo po izbiri, posluša pa jih velik plišast medvedek. Tudi v četrtem razredu so učenci vsak dan z veseljem medvedku pripravili stol, da jih je poslušal, kajti samo on je razumel, da je branje naša intimna zadeva. V petem razredu devctletke pa učenci berejo sami zase. Letos je v okviru projekta Prijateljstvo, v katerem med seboj sodelujejo učenci 1. in 5. razreda, stekla tudi dejavnost, v kateri starejši učenci berejo knjigo mlajšim učencem, kar se je tudi pokazalo kot odlična ideja. Vsi ostali učenci višjih razredov v tem tednu berejo po principu: beri zase, svobodno in uživaj. Učitelji pa s svojim zgledom, ko z njimi beremo, ustvarjajo v razredu pozitivno klimo. In na vprašanje, ki je bilo postavljeno X. septembra ob mednarodnem dnevu pismenosti: Kaj smo naredili za višjo pismenost? - smo na naši šoli zagotovo s tednom branja prispevali delček v mozaik pismenosti. V prihodnjem šolskem letu želimo branje kot dejavnost nadgraditi z novimi idejami učencev, učiteljev in staršev. Cilj nam je predvsem drugačno druženje in bralni užitek ter posredno razvijanje bralne pismenosti otrok. Lani zelo dobri, letos še boljši... . je bila prepričana mentorica šolske skupnosti Karin Primožič Simona Kavčič Verjetno ne bi bili niti za polovico tako uspešni, kot smo, če ne bi za nami stala prav mentorica Kari Primožič, seveda, pa tudi ravnateljica Metka Rupnik. V ponedeljek, 4. februarja, je na OŠ X talcev potekal otroški šolski parlament. Letošnja tema je bila »Zabava in prosti čas mladih«; temo smo udeleženci državnega otroškega parlamenta izglasovali lani na letnem zasedanju. Člani šolske skupnosti smo se na parlament pospešeno pripravljali. V vsakem letniku smo določili podtemo, ki sojo nato obdelali predstavniki oddelkov s sošolci na razredni uri, na pomoč pa so priskočili razredniki.Tako so se v četrtem razredu pogovarjali o druženju s prijatelji in interesnih dejavnostih, ki se odvijajo na naši šoli; petošolei so svojo razredno uro preživeli obarvano z razmišljanjem o športu in televiziji. Sedmošolei so se poglobili v uporabo mobilnih telefonov in odkrivali njihove dobre in slabe lastnosti. Tretja najmočnejša generacija na šoli osmošolci so odkrivali dobre, pa tudi slabe strani uporabe medmrežja oz. Interneta, Devetošolci smo 45 minut razmišljanja usmerili v besedno zvezo »Z glavo na zabavo« in o njej povedali marsikaj. Po izvedenih razrednih urah se je začelo pripravljanje predstavitev za šolski parlament. Treba se je bilo odločiti, kako bi svojim kolegom najbolj zanimivo, izvirno, domiselno predstavili razredno uro, saj je to štelo kol najmočnejši kriterij za uvrstitev na občinski parlament. Nekateri, malo bolj računalniško podkovani, so izdelali power point predstavitve, drugi, večinoma mlajši kolegice in kolegi, pa so ostali pri standardu plakat in beseda. In ko je bilo vse nared, seje ob dvanajsti uri v zbornici začelo zasedanje šolskega parlamenta. Medse smo povabili tudi ravnateljico, ki se jez velikm veseljem udeležila zasedanja. Zvonček je naznanil začetek zasedanja. Pozdravni nagovori, predstavitev dnevnega reda itd, Kot predsednica sem začetek naznanila s svojim nagovorom, nato pa besedo predala ravnateljici. Po njenem nagovoru je dobila besedo tudi naša men-'oriea, ki nas je pohvalila, češ da smo bili lani zelo dobri, letos Pa pričakuje še več. Sledile so 3-minutne predstavitve razredov. Ko so se predstavili vsi razredi, je sledila debata, v kateri so lah- ko udeleženci zastavljali vprašanja najprej svojim kolegom, nato smo lahko vprašanja zastavljali ravnateljici, o lahko udeleženci morebitna vprašanja zastavljali svojim kolegom. Ko smo zaključili. Po končani debati smo pobrali glasovalne listke, na katerega je vsak udeleženec zapisal tri kolege, ki jih predlaga za udeležitev na občinskem parlamentu. Komisija je upoštevajoč glasove izbrala 10 udeležencev za občinski parlament, ki ga bo letos gostila naša šola. Ko sem odhajala iz učiteljske zbornice, sem bila dobre volje. Zadovoljna sem bila odziva vseh kolegic in kolegov, prav tako je bila zadovoljna ravnateljica in naša mentorica. Vesela sem, da sem svoj drugi in zadnji šolski parlament kot predsednica učencev šole dobro izpeljala in da so bili z njim zadovoljni vsi udeleženci. Fotografije s šolskega parlamenta si lahko ogledate na šolski spletni strani http://www2.arncs.si/~osljXtls Neža Verdinek V Nemčiji okoljske vinjete Za vse, ki veliko potujete z lastnimi vozili, je pomembna informacija, da je Nemčija v večjih mestih od I. januarja letos uvedla okoljsko vinjeto za vstop v središče mesta - velja /a Berlin, Koln, Hannover. Vsa vozila, ne glede na starost in registrsko oznako, morajo imeti posebno okoljsko vinjeto za vslop v okoljsko cono. sicer je zagrožena kazen nad 40 evrov. Med letom bodo tudi druga nemška mesta določila svo|c okoljske cone: Munchcn, Stuttgart idr. Okoljsko vinjeto je možno kupili pri pristojnih prometnih uradih in pooblaščenih servisnih delavnicah (npr. TUV) in bo načeloma veljala za vstop v vse nemške okoljske cone. Cena okoljske vinjete za Berlin velja 5 LUK. liožidar I alovec, vodju Oddelku upravne notranje zadeve Upruvne eno le Logatec ras— Odmev Ne nazadnje rt> O CD tO O o oc Križišče ali krozisce/ Članek v marčevski številki Logaških novic na temo reševanja problematike križišča Tržaške, Rovtarske in Tovarniške ulice je nakazoval s podpisom pod sliko, da "bi smotrno bilo le krožišče". Navedeni so bili dokazi o štetju prometa na tem logaškem križišču, s katerim je vsekakor dokazana utesnjenost prometnih tokov. Omenjeno je sicer tudi semaforizirano križišče, vendar naj bi bilo krožišče prava rešitev. kaj iskati v središču Logatca. Zato sc jc treba lotiti razmišljanja 0 alternativnih prometnicah. Najmočnejši tok tovornega prometa, torej tisti iz smeri Postojne, bi bilo treba preusmeriti z dodatno cesto od železniške postaje do obrtne cone na priključku z avtoceste na eni strani, do križišča pri Zapolju ali Mercatorju na drugi. Obstajata namreč dve možni lokaciji novega križišča, ki bi razbremenilo križišče pri Kramarju. Težki tovornjaki, ki prihajajo iz Gornjega Logatca, morajo na krožišču pri črpalki MOL zaviti na priključek proti avtocesti, pri omenjeni obrtni coni pa bi po krožni poti mimo železniške postaje lahko vodili proti Rovtam in Žirem, seveda v primeru, daje to njihova smer. Na smeri proti Ljubljani jih namreč prometna signalizacija obvezno usmerja na avtocesto in naprej proti Ljubljani. Preostali promet iz te smeri bi usmerili preko križišča ali krožišča na koncu drevoreda (pred Zapoljem), če je to njihova smer, ali pa bi nadaljeval pot proti Vrhniki kot do zdaj. Na ta način bi Logatec dobil neke vrste obvoznice. V: Seveda pa bi se s tako rešitvijo promet skozi drevored povečal. O: Točno tako. Zato vidim tudi drugo možno rešitev, da se tranzitnega prometa, predvsem pa tovornega, iz. središča Logatca in iz drevoreda čim prej znebimo. Rešitev je ta, da zgradimo krožišče na mestu sedanjega trikrakega križišča pred Mercatorjem. Torej, da v sedanje trikrako klasično križišče dodamo četrti krak, ki vodi proti Rovtam, križišče pa preuredimo v krožno križišče. Na ta način bi križišče pred Kramarjem razbremenili tudi celotnega prometa na relaciji Vrhnika Rovtc. V: Videz Napoleonovega drevoreda bi bil s tem okrnjen. O: Se strinjam, drevored bi "razpadel" na dva drevoreda. Vendar je to s stališča stroke, ki ji pripadam, manjše zlo, kol rušili stavbe okrog obstoječega križišča, prestavljali spomenike, krčiti že tako skrčene parke zaradi prejšnjih posegov, širiti cesto na račun pešcev in kolesarjev. Križišče pred Kramarjem je namreč na samem začetku centra Logatca, zato ne smemo gledati samo na njegovo pretočnost, temveč tudi na prometno varnosl, predvsem nemotoriziranih udeležencev v prometu. Resda bi pri izgradnji krožišča na sredi drevoreda padla še kakšna lipa (padle so tudi, ko seje gradil odcep proti Mercatorju), a bi ob krožišču lahko zasadili nove. Sredinski otok krožnega križišča je namreč idealno mesto za promocijo kraja, v katerega nas cesta vodi. Logatec bi lahko to dejstvo izkoristil in na sredinskem otoku krožnega križišča še bolj poudaril pomen drevoreda. Krožno križišče predstavlja tudi ukrep za umirjanje prometa, zalo je njegova izvedba neposredno pred začetkom vstopa v center Logatca, kjer se srečamo z velikim številom pešcev in kolesarjev, še toliko bolj smiselna. Hkrati pa bi izvedba krožnega križišča na tej lokaciji bistveno prometno razbremenila križišče pri Kramarju. V: Kako pa ocenjujete te rešitve s finančnega stališča? O: Ocenjujem, da bi bila gradnja "obvoznice" od obrtne cone mimo železniške postaje do Zapolja ali do priključka pri Mercatorju ter gradnja krožišča sredi drevoreda zagotovo cenejša varianta, kot pa gradnja krožišča pred "Kramarjem", v katerem bi jakost prometnega toka ostala nespremenjena. V primeru izvedbe krožnega križišča pred V zvezi s tem smo se pogovarjali ■ z izr. prof. dr. Tomažem Tollazzijem, predstojnikom Katedre za prometne gradnje na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Prof. Tollazi jc namreč v Sloveniji prvi začel z uvedbo krožnih križišč pred več kot 15 leti in sc smatra za enega največjih strokovnjakov za krožna križišča v Evropi. Napisal jc univerzitetni učbenik "Krožna križišča", ki ga uporabljajo slovenske srednje gradbene in prometne šole ter prometne in gradbene fakultete. Vprašanje: Prof. Tollazzi, jc krožišče ah krožno križišče res prava rešitev na križišču Tovarniške, Tržaške in Rovtarske ceste.' Odgovor: Krožno križišče jc res ena od možnih rešitev, vendar bi bilo treba za izvedbo krožnega križišča ustreznih dimenzij porušiti Kramarjcvo hišo in prestaviti spomenik, pa še takrat bi ostal občutek utesnjenosti oz. "vsiljene rešitve". Menim, da se reševanju tega problema pristopa prepozno. Danes se promet na tem mestu v Logatcu že duši. Hkrati jc bilo to križišče s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste lani opredeljeno kot "črna točka", torej kot križišče, v katerem se zgodi prometnih nesreč več kot v povprečju, in predstavlja nevarno mesto na državnem cestnem omrežju. V: Zakaj semafor ni ustrezna rešitev? O: Zaradi utesnjenosti, ker ni možne izvedbe ločenih pasov za leve zavijalce in zaradi kolon, ki bi nastajale ob semaforizaciji. Krožišče samo pa pomeni velik poseg v prostor. Izvedba vsake korektne rešitve na lokaciji tega obstoječega križišča bi bila problematična, saj prostora za kakršne koli širitve enostavno ni. Cc križišča ni možno razširiti, je treba promet preusmeriti drugam in ustrezno rešiti tudi lokalni promet. V: Kako torej preusmeriti promet in kam postaviti krožišče ali semaforje ah odcepe? O: Rešitev razmer v tem križišču, brez. velikih finančnih stroškov, brez rušitev objektov, prestavitve spomenika, poseganja v okoliški zelenici itd. enostavno ni. Pa četudi bi si privoščili tako drago investicijo, bi jakost prometa s tem ostala nespremenjena. Zato je to križišče treba razbremeniti prometa in ga preusmeriti drugam. Promet v to križišče pride iz smeri Vrhnike, Rovt, Gornjega Logatca in železniške postaje. Lanskega novembra je bilo v tem križišču izvedeno štetje prometa. V 16 urah je celotno križišče prepeljalo 16.680 vozil, od tega jc bilo 12.786 osebnih vozil, 744 avtobusov, kar 620 tovornih vozil in celo 530 tovornih vozil s priklopnikom. Večina tovornega prometa jc zabeležena na glavni prometni smeri in to iz smeri Postojne. Našteto j c 543 tovornih vozil, kar je 76% celotnega tovornega prometa v križišču, in kar 243 tovornih vozil s priklopnikom, kar predstavlja 46% celotnega tovornega prometa s priklopniki v križišču. Tranzitni tovornjaki in tovornjaki s priklopniki ne sodijo v naselje, sploh pa, če jih je toliko. V takem primeru jih je treba prestaviti na druge, alternativne prometnice, ki ne vodijo skozi center naselja. Cc teh prometnic ni, jih je pač treba načrtovati. Enako velja tudi za Logatec. Tranzitni tovorni promet enostavno nima Mercatorjem, bi lahko izvedli še en ukrep v sedanjem križišču pred Kramarjem. Smiselno bi bilo razmišljali o ukinitvi kraka Rovlarske eesle in 0 preureditvi križišča iz štirikrakega v trikrako. Obstoječi četrti krak bi torej bil namenjen samo lokalnemu prometu. Potekal bi po Rovtarski cesti mimo Skrljcvc hiše pod (evicami do Tržaške ceste pri Novi Ljubljanski banki oz. pod Narodnim domom. Ta prometna povezava bi bila namenjena izključno lokalnemu prometu oz. okoliškemu prebivalstvu zaradi lažje dostopnosti. Naj strnem. Promet iz. smeri železniške postaje in Gornjega Logatca bi potekal tako kot zdaj do "Kramarja". Le tisti, ki gredo v Rovte in naprej, bi vozili do krožišča pred Mercatorjem. Iz vrhniške smeri bi se del prometa v krožnem križišču pred Mercatorjem odcepil proti Rovlam, enako pa velja tudi iz nasprotne smeri. Preostali promet bi potekal po obvoznici mimo železniške postaje in obrtne cone na avtocesto ali proti Idriji, kar velja še posebej za tovornjake v tranzitu, lokalni tovorni promet oz. dostava pa prek krožišča proli Logalcu. Iz idrijske ali postojnske smeri pa mora tovorni promet proti Ljubljani tako ali tako potekati po avtocesti, torej v samem Logatcu le do krožišča pri črpalki MOL, tisti, ki so namenjeni v Rovte in naprej, pa preko krožišča pred Mercatorjem. V: Stroškovno je treba opredeliti in najti sredslva. OtVsekakor. Verjamem, da pristojni na logaški občini dobro poznajo načine in pravila sofinanciranja v primeru, da je govor o ukrepih na državnem cestnem omrežju. Prepričan sem, da bodo pristojne službe občine Logatec "proigrale" vse možne scenarije. Na eni strani odkup hiše pred Kramarjem, izdelavo projektne dokumentacije za njeno rušilev, gradbena dovoljenja, podiranje stavbe, soglasja vseli dajalcev soglasij, zapiranje gradbene jame, prestavitev komunalnih vodov itd. Na drugi strani sofinanciranje izvedbe krožnega križišča pred Mercatorjem in izvedbe nekaj sto metrov nove eesle od krožnega križišča do Rovlarske eesle in s tem razbremenitev obstoječega križišča. Namerno sem uporabil izraz sofinanciranje in ne financiranje. Ne pozabite, križišče pred Kramarjem ni na občinski temveč na državni cesti, poleg lega pa je še opredeljeno kol "črna točka". Torej tudi državi ne more in ne sme biti vseeno, kako in kdaj se DO problem rešil. S tem želim povedati, da v takih primerih ludi država finančno sodeluje pri eliminaciji problema. Prepričan sem. da je možno poiskali rešitev, ki bi ustrezala obema stranema. V: Hvala za pogovor v upanju, da bo vaša beseda kaj veljala pri odločitvah, kako reševati in ohranjali Logatec. KRAS Med petjem in butaricami Marec v Domu starejših V marcu nas je v našem Domu obiskal Mešani pevski zbor Kolinska. Zbor, ki šleje 22 članov, vodi zborovodja Primož Leskovec. Zelo lepo so nam zapeli več pesmi. Med njimi tudi Kdo pa so li mladi fantje, Triglav moj dom. Na planine in še druge. Na koncert nas je prišlo veliko, saj radi prisluhnemo lepemu petju in tudi tako preživimo prijetno urico. V tem mesecu so nas obiskali tudi otroci iz. Osnovne šole H.talcev. Milo jih je 20, od prav »tamalih« do tistih iz višjih razredov. Recitirali so in igrali na različna glasbila. Bili SO prav prisrčni. Tisti iz nižjih razredov so se posedli kar po turško na tla. Na koncu so nam podarili spominček. Tudi letos smo izdelovali butarice. Naš hišnik Nace namje priskrbel ves potreben material, pri izdelavi pa so nam pomagale pomočnice v delovni terapiji. Spomin iz mladih Id Butarice smo mi veliki četrtek, na veliki petek in na veliko soboto postavili v staro posodo Z malo žerjavice in to za malo časa postavili pred hišo, da p1 počasi tlelo. Potem smo le vejice dajali na ogenj, kadar je grmelo. Pri vsaki hiši je morala bili tudi blagoslovljena voda. Ko je bilo neurje in je grmelo, smo poškropili njive, laki so bili včasih običaji, in prazniki so bi/i vedno polni pričakovanja. Nekateri stanovalci so pomagali, drugi pa z zanimanjem gledali. Pomagala sta tudi dva skavta Matej in Tadej. Izdelane butarice so pri maši ludi blagoslovili. Ob materinskem dnevu so nas obiskali pevci Drušlva invalidov z Vrhnike. V zboruje 17 žensk in K moških ter zborovodja Jože .lesenovec. Prav lepo so nam zapeli. Prisluhnilo jim je veliko stanovalcev. Zapeli so Vrhnika je lepa. Mlado dekle, Ven-ček na glavi, ()d kod si, dekle, ti, doma, venček narodnih. Večerni zvon in druge. Petje je zborovodja spremljal s harmoniko. Stanovalci smo bili zadovoljili, pevci pa so nam obljubili, da še pridejo k nam. Ivanka Pečeni k li tako smo jo pa mi pripravili. ogaške novice z vami vsak mesec! O C Ne nazadnje Era— — Zahvala Povejte vsem drugim, ila nisem Sla tja. kjer listje odpadal Se vedno sem z vami, še vedno vas ljubim, nekoč homo skupaj kakor takrat. Mnogo prezgodaj nas jc zapustila naša draga mama in babica Frančišča Trcvcn 1940 2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in darovane maše. Posebej pa bi se radi zahvalili dr. Katarini Turk, patronažni sestri Urški, sestri Milki Merlak, pogrebnemu zavodu Menart, domačemu župniku Srečku, cerkvenemu pevskemu zboru in Marjetki Rupnik za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Bojan z družino in sin Beno Zahvala C eprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi; povsod te čutimo, čeprav te ni. med nami vedno si. Andrej Klemene Ob smrti brata in strica Andreja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala zdravniškemu osebju ter ostalemu osebju Doma starejših v Logatcu. Hvala pogrebni službi Menart, pevcem ter trobentarju za zaigrano Tišino. Posebna zahvala gospodu Jožetu Simšiču, gospodu Borisu legiju ter nečakinji Zvonki Faeija za besede zadnjega slovesa. Naj počiva v miru v rodni zemlji pod Planinsko goro. Sestra Marija in bral Janez ter nečaki z družinami Zahvala Na začetku pomladnega meseca nas je zapustila Minka de Gleria 1928 - 2008 Ob smrti naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec, Zvezi borcev Logatec in gospe Vesni Jcrina za izrečene besede naši mami v slovo. Posebna zahvala velja še svakinji Minki in gospe Zdenki, ki staji pomagali in jo negovali v zadnjih dneh, ko sama zaradi bolezni tega ni več zmogla. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vsi njeni Zahvala Na najin vrl ho pomlad spel prišlo kjer ho čakala, da prideš še ti. A lam ho jokala, ker tebe več ni. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Cirila Simčiča Ciril .Simšič 18.3.1940-14.3.2008 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje in sveče, nam izražali ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala dragim prijateljem, ki ste ga obiskovali in nam vsestransko pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in sestram iz Zdravstvenega doma Logatec ter patronažni sestri Branki. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in sicer iz Centra za usposabljanje invalidne mladine Vipava, z Darsa, iz Klija, Osnovne šole 8 talcev Logatec, družinam Lahovnik, Petan, Pivk ter Minki Maličič, pogrebni službi Menart, Aleksandru Frančeškimi, pevcem in trobentarju ter Borisu Teglju za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste bili z. nami v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Ne nazadnje C/) KI) Javni ■ l l.i.l KS /a kulturne dcjuvmiNti, območna i/.ponf hvm I n^uU . Notranjuk« 14, 1370tegu C, Ti 01 /759 17 40, V: 01/759 17 41, l',: nirlr;)jalrr(gjkal>r In« ju i ,< >i.|i r(.iu l lfl,'| sit d.si Razpisuje LIKOVNI NATEČAJ za vi/nalno podobo skladovih kiillurnih prireditev za leto 2009. Šolarji, ilijaki. likovniki, slikarji, tol. KS: n ljul.,l. J i 1 K t? ples /a mlade, folklora M otroke in odrasle, gledališke predstave , mladi literati in literati seniorji, likovna dejavni >st, vokalna in instrumentalna glasba I/hrani likovni ali fotografski izdelki bodo ■ avtorjevim imenom natisnjeni na skladovih vabilih ter plakatih /a prireditev i/ področja, na katerega se avtorsko delo nanaša, npr. območno srečanje otroških plesnih skupin, regijsko srečanje otroških pevskih zborov itd. v nakladi vsaj 300 i/vodov. Avtor izbranega dela 1») dobil nagrado v obliki likovnega materiala. Dodatna navodila: likovni prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski, grafični tehniki ali v obliki fotografije. Prispetih izdelkov ne vračamo. Natečaj je odprt od 25. marca, do 31. oktobra 200H. Prispevki naj bodo označeni s podatki: Ime in priimek avlorja, domači naslov aviorja, telefon, e pošta, naslov likovnega dela, likovna tehniku, format in leto nastanka likovnega dela. Prispevke lahko pošljete na naslov izpostave po posti, c pošti ali jih prinesete osebno v pisarno. Informacije: Tanja Pma SkofCl "I/ 759 17 40 Javni sklad RS /a kulturne dejavnosti "Narod brez knjige je kot narod brez spomina", Ivan Cankar MEDNARODNA RAZSTAVA EX-LIBRIS 2008 Odprtje razstav: Galerija Laze, petek, 4. april 2008 ob 17.00 uri Arpad Šalamon in Heda Vidmar Šalamon, zbirka prof. dr. Ivana Rakovca, Kulturni program ■ pevke ljudskih pesmi z Dobrove pri Slovenskih Konjicah Steklena galerija Logatec, petek 4. april 2008 ob 19.00 uri Društvo Exlibris Slovenijo - dela iz mednarodne zbirke, udeleženci grafičnih delavnic EX-LIBRIS 2007 in 2008 Vesna Strazliar, Janja Kralj, Natalija Zidanic, Tea Štrca. Janez Ovsec. Betka Jesenko. Barbara Logar, Dušan Mihelčtt, Tanja-Plna Skufca Nitazl Molko. Žan Knafelc, Zan Ajdlč", Jonatan Meze, Mlhela Nartnik, Klara Lukan, Pla Plevnlk, Gabrijela Mezeg, Mateja Gladek, Manuela Lisjak. Patricija Albreht, Nežka Marine:, Klavdija Gantar Kulturni program - učenci Glasbene lole Logatec Galerija Laze 4.- 30. april 2008, Steklena galerija Logatec 4.- 18. april 2008, Knjižnica Logatec, SlattKarna Kljukec 21.- 30. april 2008 7JKI) 23 Za pomot* pri organizaciji m Uvedbi se zahvaljujemo: Osnovni soli 8 talcev. Društvu likovnikov Logatec In Glasbeni Soli Logatec Napovcdnik prireditev Torek, 15. april, ob 18. uri, Narodni dom Logatec Rdeča kapica - 4. predstava otroškega abonmaja Občine Logatec. Gostuje Mini teater. Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo pri blagajni Narodnega doma. Org. in info: Občina Logatec, renata.qutnik(ćj)logatec.si. 01 /7590 633 Sreda, 16. april, ob 19. uri, Narodni dom Logatec JEMEN - Potopisno predavanje geografa Petra Eržena. Vstopnine ni! Org in info: Bibijana Minevc, Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Četrtek, 17. april, ob 13. 30, telovadnica OŠ Rovte Občinski šolski plesni festival - Nastop plesalcev 1. in 2. triade OŠ Rovte in OŠ Tabor skupinskih koreografij Šolskega plesnega festivala: tekmovanje plesalcev 3. triade OŠ Rovte in OŠ Tabor v angleškem valčku, cha-cha in svingu. Org in info: KD Žarek Rovte in OŠ Rovte, Miša Stržinar, 041 960 990, misa. strzinar@guest.arnes.si Petek, 18. april, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Rovte KO SIJE SONCE - Literarno glasbena uprizoritev otroških pesmic Anice Perpar v izvedbi Dramske skupine OŠ Tabor po vodstvom mentorice Darje Merlak; sodelujejo Anica Perpar, Darja Rupnik in Mateja Perpar - kitara. Vstopnine nil Org in info: Krajevna knjižnica Rovte, DPOM Logatec in Založba Ad Pirum, 01 7541 722 Petek, 18. april, ob 18. uri Kulturni dom Tabor 40. območna revija mladinskih pevskih zborov 2008 Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec - Tanja-Pina Škufca, 031 867 974, DPOM Petek, 18. april ob 19. uri, Steklena galerija Predstavitev Kataloga del Društva Likovnikov Logatec in razstava del Org in info: Društvo likovnikov Logatec, Franc Godina, 040 517 436 Nedelja 20. april, ob 19. uri, Narodni dom Logatec Letni koncert okteta Pa kol'k'r tol'k' Org in info: KD Drevored, 041884188 Franc Jureš, mpislar@gmail.com Sreda, 23. april ob 17. uri, Narodni dom Logatec KO SIJE SONCE - literarno glasbena uprizoritev otroških pesmic Anice Perpar v izvedbi Dramske skupine OŠ Tabor po vodstvom mentorice Darje Merlak, sodelujejo Anica Perpar, Darja Rupnik in Mateja Perpar - kitara. Vstopnine ni!) Org in info: Krajevna knjižnica Rovte, DPOM Logatec in Založba Ad Pirum, 01 7541 722 Četrtek, 24. april, ob 17.30, pri kapelici pod Sekirico Očistimo sprehajalne poti pod Sekirico Org in info: DPOM Logatec, Ivica Podjed, 031 728 604 Četrtek, 24. april, ob 18. uri, Narodni dom Logatec Dobrodelni koncert šolskega sklada OŠ 8 talcev Logatec Org. in info: OŠ 8 talcev - Šolski sklad, tel: 01/754 12 37 Petek, 25. april, ob 20. uri, cerkev sv Nikolaja Koncert mešanega pevskega zbora »Coro Citta di Roma« iz Rima in Vox Carniolus z Jesenic Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/ 7590 730 Sobota, 26. april, od 8. do 13. ure, trg pred cerkvijo sv. Nikolaja Cvetlična tržnica ob dnevu Zemlje - ponudba lončnic, semen... in 1000 lončnic, ki jih občankam in občanom podarja župan Org in info: DPOM Logatec, Ivica Podjed, 031 728 604 Sobota, 26. april, ob 19.30, Slovenska Filharmonija v Ljubljani Koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec in mešanega pevskega zbora Coro Citta di Roma Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/ 7590 730 V programu lahko pride do spremembe. Novosti bodo sproti objavljene na spletnih straneh Občine Logatec www.obcina-logatec.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala: Občina Logatec. Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renata.gutnik@logatec.si/tel.:01 7590 633 Ne nazadnje rjg V Knjižnici je zmeraj kaj novega Slovensko leposlovje BERNI, R.: Zmota; BEVC, C: Zgodbe iz somraka (kratkaproza); GAZVODA, IN.: FASUNGA*; KERMAUNER, A.: SMARAGDNA OBZORJA : TANIN LADIJSKI DNEVNIK*; KLANČAR, G.: Moja popotovanja : akvareli notranjske vasice Ivanjega sela {spomini); KOVIC, K.: Mala nebesa (kratkaproza); KRAGEL.I, L.: Iz vojne v novo življenje; LAPUH, N.: Sence v svetlobi lovčeve duše : črtice (kratka proza); MUKIČ, F.: Črnošolcc ; porabska legenda; PETROVIČ, P.: Navadne stvari : zgodbe (kratka proza); POTOKAR, B.: I lava : začetek konca; PRAPROTNIK, H.: Smeh in jok v enem košu (kratka proza); SLANA, M.: Krcsnik; ŠIFRER, J.: Polje, kdo bo tebe ljubil; VERZELAK, Z.: Tenorist; ŽEMLJIC, J.: Moj dobri angel; ZORKO, M.: KNJIGA MRTVIH : TO NI KUHARSKA KNJIGAM, TO JE ENA SAMA LJUBEZEN (humor, satira)* Poezija BERGLES, C: Zaupna sporočila; LAINŠČEK, F.: Nikdar nčboš znala : moje prekmurske verzuške pa kcjpi; LUMPARSKA pesmarica : veseljaške pesmi; MILČINSKI, F.: Preprosta ljubezen; ZLOBEC, C.: V viharjih in zavetrjih srca Tuje leposlovje BEHN, A.: Deset radosti zakonskega stanu / in Izpoved mladoporočenega para (kratka proza); BISCHEL, P.: Gospa Blum bi mlekarja pravzaprav ... (kratka proza); COETZEE, J. M.: Življenja živali (eseji); CVETAEVA, M. L: POVEST O SONJEČKI (biografski r.)*; FISCHL, V.: Jeruzalemske zgodbe (kratka proza); GAUDE, L.: ELDORADO*; HENRV, O.: Odkupnina za rdečega poglavarja / ... (kratka proza); JOHNSTON, J.: Milost in resnica; KASTNER, E.: KO SEM ŠE MAJHEN BIL (avtobiografski r.)*; KHADRA, Y.: NAPAD*; KLUUN: Pride ženska k zdravniku; LOVECRAFT, H. P.: Cthulhujcv klic (kratka proza); MCMAHON, K.: Alkimistova hči; MUNOZ M., A.: ZIMA V LIZBONI *; OGAVVA, Y.: Hotel Iris; OGAVVA, Y.: Darilo števil; PERIC, B.: Vampir (znanstveno-fant. r.); PILKINGTON, D.: ZAJČJA OGRAJA*; SMITH, Z.: O LEPOTI*; SVVIFT, G.: PO VODJE*; TOIBIN, C: MOJSTER (biografski r.)*; TOURNIER, M.: Družina Adam (kratka proza); VVIEDEMANN, A.: Prizori iz postelje (kratka proza); ,~ VVILSON, J. T.: Med vrsticami (kratka proza); ZGODBE o uspešnih zakonih (kratkaproza). oc Strokovna literatura ANČNIK,T.: Karate Do za mojstre (šport); BACUS-L., A.: MOJ PRVI DOJENČEK : SPREMLJEVALEC V PRVIH 12 MESECIH ŽIVLJENJA (nosečnost, nega dojenčka)*; BALAŽIC, M.: Politična antifilozofija : seminar (filozofija); BROFMAN, M.: Ozdravite lahko karkoli ; sistem zdravljenja telesa kot ogledala (alternativna medicina)*; CAMPBELL, J.: Junak tisočerih obrazov (svetovne religije); CILENŠEK, M.: Po gorah severovzhodne Slovenije : planinski vodnik (gorništvo. alpinizem); ČUK, J.: MOJI METADONSKI OTROCI (droge)*; DETELA, A.: SANJE V VZHODNI SOBI POPOTNI DNEVNIKI (potopisi)*; DICKSON, A.: PRAVE BESEDE ZA TEŽAVNE POGOVORE (psihologija)*; DRAGI SREČKO ... = : MON CHER AMI : NEOBJAVLJENA PISMA SREČKU KOSOVELU (pisma)*; ERZAR, T.: DUŠEVNE MOTNJE : PSIHOPATOLOGIJA V ZAKONSKI IN DRUŽINSKI TERAPIJI (medicina)*; FERLINC, B.: Najdi srečo : priročnik za mlade in mlade po srcu (etika); FRIC, A. A.: Planeti v loncu (kuharice); GAVEZ, G.: Bachovo cvetno zdravljenje (zdravilna zelišča); GLOGOVŠEK, J.: Bančni mencdž.ment (gospodarstvo); HOFFMAN, M.: 1001 DOMAČE ZDRAVILO : ZANESLJIVA POMOČ ZA VSAKDANJE ZDRAVSTVENE TEŽAVE (alternativna medicina)*; IBURG, A.: Dumontov leksikon olja in kisa : izvor, okus, uporaba, recepti (kuharice); KUNAVER, A.: Dežela šerp 1962 t dvd (gorništvo, alpinizem); KUNAVER, A.: Lhotse - južna stena (gorništvo, alpinizem); LABAN, V.: Osnove televizijskega novinarstva (splošno); LIKI KA. A. de: Srednjeveška filozofija (filozofiju); LINDGREN, A.: ZVEZDA ASTRID (biografije)*; MAČEK, J.: Na zemlji domači : kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu (zgodovina Slovenije); Ne nazadnje v 1 MAKAROVIČ, M.: Obleka predela človeka : oblačilna kultura ... (etnologija); MAYKR, .1. G.: 1'riročnik samostanskega zdravilstva (zdravilnazellščd); MIHALIC, R.: Upravljajmo organizacijsko kulturo in klimo : ... (management); MOHORJI''.V koledar 200S (splošno); MUSKK L., S.: Vizija razvoja podjetja : kako do učinkovite vizije razvoja podjetja {management)', NARAVA mentalnih pojavov {filozofija); O SVOBODNI volji {filozofija); OMEJC, V.: Mandala : nadaljevanje poti »Osvoboditev« {mejneznanosti); PETROVČIČ, V.: Skuhajmo skupaj {zdrava prt ■hrana); PLEVNIK, J.: Evangelij po Luku : [teologija in duhovnost] {krščanstvo); POTOČNIK, J.: Vzemi m beri : k ako pristopiti k branju Svetega pisma (krščanstvo)-. POVVERS, P.: Zmagovalni zaposlitveni razgovori ... (gospodarstvo); RADONJIČ, G.: EMBALAŽA IN VARSTVO OKOLJA : ZAHTEVE,TRENDI IN PODJETNIŠKE PRILOŽOST1 (ekologija)*; RITBERGER, C.: Kakšne barve je vaša osebnost? ... {psihologija); ROSENTHAL, M. S.: Hormonsko nadomestno zdravljenje : alternativni pristop : naravni vodnik /a ženske {alternativna medicino); SAVIGLIANO, M. E.: TANGO IN POLITIČNA EKONOMIJA STRASTI (družabne igre, ples)*; ŠPORT po meri otrok in mladostnikov : pedagoško psihološki in ... (šport); TRUMP, D.: Zakaj si želiva, da bi bili tudi vi bogati : dva moža. eno sporočilo (gospodarstvo); VESEL, V.: UKROTITE KANDIDO NA POVSEM NARAVEN NAČIN! (alternativna medicina)*; ZAKLADI Kitajske : v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim (geografi/a) It Priporočamo* Maja (iregorič Na krokarjevi jasi Sredi poletnega razkošja. Samo in Alenka sta Vrtu Na krokarjevi jasi / njune domačije na Zaplani namenila prelepo zloženko, ki nam prepričljivo ln občuteno razkriva svežino pomladi, opojnost poletja, žar jeseni 111 profinjenost zime tipične značilnosti sprememb čudovitega vr|a skozi vse štiri letne čase. Slikovitost vrta se zazira v ribnik x žuboreč i m potočkom, nad katerim se beli skalnjak iz mogoč-n'h kamnitih skladov. V senčni lihoti se na novo razrašča zanimiv rs mahovnjak. Še tako neznaten »umetni« vstavek na vrtu se vživlja povsem sonaravno med več kot tisoč dvesto različnimi cvetlicami in trajnicami. Zloženka, ki jo je oblikovala Katja Žagar, njeno izdajo pa omogočila Občina in Turistično društvo Logatec, vabi na ogled vrta vsakega septembra ob dnevu odprtih vrat, skupinam pa je obisk vrta na voljo po predhodnem dogovoru. mAš )!/) te*- Ne nazadnje So bile krive podnebne spremembe? Delavci Cestnega podjetja i/ LjubljanKomaj je dr. Lučka Kajfež Bogataj končala svoje predavanje Kaj nam prinašajo podnebne spremembe, smo že doživeli pestre podnebne spremembe v Logatcu. Ne vem, če je Lučka predvidela belc velikonočne praznike, ali prav take smo letos doživeli. Letos jc obveljala stara napoved: »Zelen božič, bela velika noč.« V četrtek, 20. marca, je bil prvi dan pomladi, v soboto, 22. marca, pa jc začelo snežiti. Pa so nas vremenarji tolažili, da v nedeljo zjutraj ne bo snežilo in bo vstajenjska maša s procesijo v suhem vremenu. In res, med velikonočno procesijo ni snežilo. A prav kmalu je začel naletavati moker sneg, ki se je sprva vidno topil. Krpe snega so pa postajale vse gostejše, tako da gaje na velikonočni ponedeljek naletelo že kakih 30 cm. Ker na nedeljo ni bila le velika noč, ampak tudi svetovni dan meteorologije, so vremenarji to pot zadeli v polno. Velika noč je bila letos izredno zgodna; naslednja velika noč bo na 23. marec menda šele leta 2114. Seveda, če ne bomo zaradi Zelen božič - bela velika noč! podnebnih sprememb doživeli kaj drugače novega. Albin Cuk Urnik knjižnic Knjižnica Logatec ponedeljek, sreda, petek : 9.00- 19.00 torek, četrtek : 12.00 19.00 sobota: 8.00 - 13.00 Krajevna knjižnica Rovte torek: 15.00 19.00 četrtek: 12.30 - 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sreda: 16.00 19.00 petek: 16.00 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Sv. Treh Kraljev torek: 12.30 14.30 petek: 17.00 19.00 O rrc rs rs o rs "O to O o oc Za hitrejšo oddajo vlog Letos smo pri Upravni enoti Logatec za to, da bi strankam omogočili enostavnejšo in hitrejšo oddajo vlog za potne listine in osebne izkaznice, organizirali poslovanje lako. da vloge za izdajo osebnih izkaznic in polnih listov sprejemamo na dveh mestih: v času uradnih ur, v pritličju stavbe Tržaška cesta 13 (oddelek za upravne notranje zadeve), ves poslovni čas vse delovne dni v tednu, v pritličju stavbe Tržaška cesta 15 (sprejemna pisarna). Cc se želite izogniti morebitnemu čakanju v vrsti, vam priporočamo, da za oddajo vlog (ne velja le za osebne dokumente, pač pa tudi za vse druge vloge!) na naši Upravni enoti v večji meri izkoristite delovne dni v tednu, ko običajno nimamo veliko strank ob torkih in četrtkih. Čc ob običajnih delovnih dneh ne utegnete priti na Upravno enoto, vas vabimo, da se oglasile ob delovnih sobolah, in sicer: 10. maja, 7. junija. 5. julija, 2.avgusta, 6. septembra, 4. oktobra, 8. novembra in 6. decembra. Ljudmila Kune, načelnica Upravne enote Logatec Aktualno o našem kraju! Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281 Ne nazadnje Pomladni sneg Letošnja /ima je bila zelo skopa s snegom, tako da na Sekiriei ni bilo smuke. /asnežili so le tamkajšnje skakalnice, da so na njih vadili logaški smučarski skakalci. Ob zasneženi Logailici - užitek le ,-« ručke. V drugi polovici marca je /a veliko noč zapadlo toliko snega, da so se z njim spoprijele ustrezne službe pa tudi posamezniki, ki so morali končno prijeli za lopate. Moram priznali, da je bil konec marca prav prijeten, čeprav z nenavadnim pogledom na zasneženo Sekirico in na Plečnikovo kapelico na Brodu kakor tudi na zasnežene bregove Logaščice, v kateri so po svoje uživale le divje race. Besedilo in fotOi France Brus tjjijj Prepočasi po Rovtarski cesti? Delavci ( eslncgn podjetja iz Ljubljane že kar nekaj časa obnavljajo del Kovlarske ceste v dolžini kakih dvesto metrov. Čeprav urejajo vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter polagajo električni kabel med drugim tudi za javno razsvetljavo, kable /a telefon in še kaj ter gradijo pločnik, pa bližji stanovalci in sploh uporabniki le ceste sploh menijo, da obnova poteka prepočasi (ineea na gradbttču. ko Res je, da ceslo obnavljajo pod izredno težkimi pogoji, se po njej odvija ves promet proti Rovlam, Žircm in komunalni deponiji na Ostrem vrhu. Obvoznice, vsaj /a težje tovornjake in avtobuse proti Rovlam in naprej v Poljansko dolino pa ni in ni. Besedilo in folo: I'rame Brus Bršljan s sosedovega kozolca Pred velikonočnim praznovanjem na cvetno nedeljo tudi pri nas po cerkvah blagoslavljajo butare. Te pa gospodarji po navadi spletcjo iz vrbja in zelenja, ki ga otroci naberejo v gozdu.. Vsaj običajno je lako. Danes je sicer mogoče zelenje za butare ali pa raznotere izdelane butare kupili kar na stojnicah raznih sejmov. To smo lelos lahko opazili na gregorjevo tudi v Logatcu. Se pa še vedno najdejo pogumni, ki se podajo k potokom po vrbe in po bršljan v gozd. seveda, če jih ne premami prekrasen bršljan na sosedovem kozolcu, h kateremu je že prislonjena lestev. Tako so se tudi letos v Žibršah nekateri spomnili Špa-rovcovega kozolca, na katerem se že desetletje bohoti bogato razlaščeni zimzeleni bršljan. In ker ptice v mili zimi niso pojedle vseh jagod, se je dalo nabrati listi pravi bršljan s ležkimi temnimi jagodami. Besedilo in folo: Branko K upnik o Cl Ne nazadnje Gregor/ JBregorjev semenj je bil letos na soboto,15. marca, saj bi težko pričakovali med tednom množično udeležbo iz ^ Logatca in od drugod ievo vsevečii ečji praznik Logatca \ležbo /z^ Županov pozdrav sejmu. Zc ko sem slopal proti sejmišču, i je nemalo presenetilo število parkiranih vozil nasproti pokopališču, pa tudi drugod je bilo vse zasedeno z avzomobili od blizu in daleč. Scjmarji pa so se potrudili, da so čim piT^Sjo^katerT^c na predvečer, zasedli boljša\gf*a nja, Cankarjevi, Notranjski. Tovarn i ši^J^) Tržaški. Ponudba je bila pestra in razrraTika, gostinske usluge dostopne. Nekatere branjevke pa so celo preskrbele za pridih starih časov, saj si pri njih lahko kupoval raznolika semena in čebulček, kar se je nekdaj poglavitno pco^ dajalo na Gregorjevem sejmu. Zadovof so bili vsi, saj si pri paviljonih dobil vse od čevapčičev do v krušni peči spečenega kruha društva kmečkih in podeželskih žena i/ Logatca in Rovi. Na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja so sledile sejemske, bogale kulturne prireditve. Bilo je kar res svečano, koje ob IQ, uri povorka vseh nastopajočih prikora- Začelna a viza. kala na prizorišče in tako naznanila zaee-lek živopisnoga dogajanja. Za pozdravnim >v*)rom župana Občine Logatec Janeza ifdola so se zvrstili sliko^jtj našteli, ki načel plesno glasbcn^ffl^^r^fnal-nega orkestra in Tvvirling kkfl^^buaškiit mažorel. Nato so sledili nastopi otrnj^rtca Kurirček iz enole v lloledršici s l'eričiea-mi, pa nato nastopi učenk in učencev 2 . razreda OS Tabor z Eko zajci in race pa še ples folklorne skupine Kulturnega društva Ne nazadnje ■ • Sredi gneče ludi poslanec Slavko Brenčič. Drevored Jaz pa pojdem. Zanimiv j nastop turističnega društva Vangane slovenske [stre, v katereu^so se fjanimivo predstavile ženske-»goliakMPrnctvO prikazale nošnjo golid na gla^^^L?pomoei rok. »Golidarice« so izhajale mAkrnl, ko so žene hodile po vodo k vaškemu vodnjaku z. golidami. Voda je lekla zelo počasi in preden se je natekla polna golida, je goli-darica že prišla od doma z novo golido. Ko so gostje odpele domače slovenske pesmi 12 Istre, so svoje glasove ponudile še vižani v italijanskt>JWiarečjfE V narodnostno mešanem okoljtjMKudjje že od najslarejš časov prcpcvidr^Ma slovenske in italijanske ljudske IradicijSONjihov harmonikar, čeprav je že KO let star, pa se ne hranil tudi nastopa v ansamblu, v katerem nastopajo večinoma sorodniki. (iregorjev rej. rSS. Ne nazadnje Od veselja in radosti... Splet plesov značilnih /il^^^k^ Tolmina lal logaške razmcrsA^g daj, da hi »sali- In ob vsem, moramo omenili še in Otaleža, pa je prikazala fonkraia skupi- ra« imela kak koristen učinek, in ne bi šlo mojstra govorjene besede Aleša Bilann. ki na Kulturno društva Hotedršiea. vse samo »skoz eno uho noter, skoz drugo je uspešno vodil in sklenil mikavne nastope Skee Kulturnega društva Trate ven«. vseh nastopajočih. »Podnebne razmere« pa je humorno obde- _ Albin Cuk S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti ALI VESTE, ČE A VTOBUS ZAMUJA ? Veste, dragi moji someščani Logatec je namreč zdaj MESTO, M E S T O, s kar nekaj postajami, med njimi tudi avtobusnimi , ob kateri uri vas popelje primestni ali državni avtobus v Ljubljano, Cerknico, Postojno, Idrijo ali celo v Trst'.' Bolje, da veste, kajti avtobusni vozni red visi le na oknu Turističnega urada ob Krpanu; na postajališčih, ličnih plcxi-zabojnikih, pa ni dovoljeno nalepiti ničesar, niti voznega reda ne. Tako piše na plexi ozadju. Zato tistim nevednežem (mednje spadam tudi sam) svetujem, da vzamejo list papirja, prepišejo ves urnik, doma pa si izračunajo, čc je, npr., treba vstopiti na avtobus v (tornjem Logatcu, kdaj pride tja. Tako sc nc moremo na postajah jeziti na voznika, če avtobus zamuja, ker preprosto ne vemo, če je prišel ob času. KRAS Lacetti MO) za samo 9.990 € z registracijo ter obveznim in kasko zavarovanjem. Lacetti MOJ z dizelskim motorjem s 121 KM in še več opreme: stranski zračni blazini, električni pomik zadnjih stekel in vzvratnih ogledal, krmilniki avdio sistema na volanu, usnjen volan in ročica menjalnika, prednji meglenki... - za vas, ki iščete moč motorja in udobje opreme, vse to za samo 12.990 €. AvtohišaSELIŠKAR.d.o.o. Betajnova 16 • 1360 Vrhnika •Tel: 01 75 02 252 e-pošta: prodaja@avtohisa-seliskar.si • www.avtohisa-seliskar.si N«erinni mm veljala /h morini AMli'iV (hr-niin-.ki tunini ', i/ralni modni) in V,t\\',,\ (di/nl',ki molrif. \ .Mini morini) puri pir.nh mmi p'iwi|i nakupa /.t rtmnjnnti knlinn.fi vn/il. rio UM /TUJK i InHrirm parni pri nprnnii Ml"JI /ajnma dJjirrJmfefitMlnti /aklp[jar,|i' in i'lajrtri(ni prirnik [imrlri|ih '.InM l'uflalj'.ana vy,m\\.i', Id/lMl (IIIIJ km vnl|,i jki pusclimli |invri|ih pndalpne tiaram ijc mtU. ki vi rffl vnljfi v povhm daranfirJ/i kriji/in nn/ila N/imrna (in poohla'/pnemit /a'ilfipmlni vo/il (bevmipl U porimbrioMi y obrnite na Avrohrto Vlrtkar Fmi-ajf (t>/km) Uh flQ Prnatia (rtv^anr riMuv l/lflDkrn) '.,/ 8.8 Namrnik AvtrMa »rtkar. t) n n. Vrhnika 'Jikn H vmholnp