16. številka. Ljubljana, v sredo 21. januvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan »vefer, izim*i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tr i j s k n-o(? erske dežele za vse leto 15 gld., zn pni leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznamlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolč trankovati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kelmana hiSi, „GledaliSka stolha". UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Snujmo si bralna društva! Iz braženi so od Boga poklicani za voditelje in izobrazitelje neizobraženim. Grof Leo Thun. Mnogo se je že pisalo in govorilo o povzdigi kmetijstva in o zavedi našega kmeta. Marsikako zrnce palo je na rodovitno zemljo, a še več besed bilo je zastonj. Koliko zaslug imele so za naš nevedni narod ,Novice", nam je znano. Tudi vemo, koliko je storila vlada za prospeh kmetijstva in koliko so dosegli naši poslanci s svojimi govori o agrarnih vprašanjih. Nas namen pa je, govoriti, kdo lahko največ pripomore, da se naši kmetje začno zavedati, kdo kmetu najlože pride do kože, komu kmet največ verjame in koga najraje posluša. Kmet je naš steber, na kateri se moramo naslanjati, kmet je naša podlaga, naš varovanec, naše vse. In če kmetijstvo igra tako veliko ulogo, ne samo pri nas, ampak pri vseh narodih vseh časov, če je kmet naš hranitelj in naš brat, tedaj je naša dolžnost, priteči mu s toliko večjo radovoljnostjo na pomoč v stvareh, katerih on ne premore. Dolžnost, sveta dolžnost krščanske ljubezni kliče nas na delo, dokler še ni prepozno! Toda vsi ne mogo biti povsodi in tega tudi nihče ne zahteva. Pač pa je dolžnost tistega, ki more, in zlate so b^sed«* pesnikove: ,,Polzim ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan." So pa ljudje, ki se še vedno ne mogo znebiti starih predsodkov in povdarja o, da kmetu ni treba olike, da mu je ta na kvar, da ga odvrača od dela itd. Take misli so pogubne, takih moramo se popolnem otresti, če hočemo videti ali vsaj pričakovati, da bode tudi prosti narod vžival boljše čase. Prvi in najimenitnejši stan, ki je narodu najbolj priljubljen, je duhovništvo. Vsak mu zaupa in pri vsaki priložnosti ima duhovnik glede prostega naroda prvo besedo, katera izrečena, je kakor prikovana. „Gospod so tako rekli" in — bosta! če pa duhovništvo vživa tako zaupanje pri ljudstvu, mora to zaupanje tudi prislužiti in to kaže nam duhovnikov poklic. Vera mora svečenik ohranjevati in pospeševati pri pobožnem narodu in to nalogo iz-vršujo tudi v popolni meri. Druga stvar pa je narodnost. In to vzbujati v čistem, nepokvarjenem, toda še malo izobraženem in zaostalem narodu, je sveta dolžnost svečenikova. Narodu treba je dušne hrane, pobožne in posvetne, narodu treba je olike. Pač nikdo ne bode mislil, da morajo kmetje izobraženi biti kakor kdo, ki je po 12 in več let trgal po šolah hlače, pač pa se morajo zavedati, in to bodi naša skrb. Treba je narodu dati dobrega berila, ki naj bi blažilo njegovo nepopačeno srce, in to bodi skrb pisateljev. A kaj pomagajo dobre knjige, če jih kmet ne bere V Treba je tedaj narod za branje pridobiti in to ni ravno lahka stvar, ven-der lahko izvršljiva. Neprecenljive zasluge za prosti narod ima „Družba sv. Mohora", ki je že toli in tako koristnih in dobrih del poslala mej kmetsko ljudstvo. In čita jih narod, te koristne in poučne knjige, toda premalo. Ćitajo jih, a ne vsi. So taki, ki bi knjige lahko brali, a nečejo, in tudi takih se ne manjka, ki bi jih radi brali, a jih ne mogo, ker ne znajo citati, ali pa ne morejo knjig dobiti, ali pa ne vedo zanje. In teh ni malo. Velik blagor za narod sploh in posebe še za prosto ljudstvo so „ bralna društva", katerih ne bi smeli najmanj v nobeni veči župniji pogrešati. In kako je do sedaj s takimi društvi? Po trgih so bralna društva in še celo čitalnice, po vaseh je pa ta prikazen kaj redka in to je ravno, kar ne bi smelo biti. Pač so nekoje župnije ali vasi v teu oziru hvale in posnemanja vredne, so pa zopet druge, ki so, da se naravnost izrazimo, prav lene ali zaspane in o kakem bralnem društvu se še nikomur ne sanja ne. Taki kraji so vredni pomilovanja. Seveda so vasi in ljudje, pri kojih bi se take blage ideje težko dale vresni-čiti, a dado se vender, in treba je le nekoliko vztrajnosti in požrtvovalnosti. Vsak začetek je težak in tudi v tem oziru se je od začetka boriti z marsi-kojimi britkimi nezgodami, marsikojo „besedo je treba požreti", a mož vztrajen se tega ne ustraši in z lahkim trudom nadaljuje svoj posel. So pa vasi, v katerih se nahaja dosti precej olikanih in vede-željnih ljudij, ki morda celo sami na ganjaj 0 na to, da bi se osnovalo kako kakeršno koli si že društvo, da bi bil le namen blag, a nedostaje jim moža, ki bi tako stvar sprožil, nedostaje jim voditelja, ki bi jih vodil, nedostaje jim moža, ki bi le nekoliko svojega časa — in tega ima večkrat zadosti — žrtvoval za take blage in koristne nazore. In taki možje vredni so graje. Ono nesrečno in pogubno koristo-lovje, ki se je vgnezdilo tudi že v naš nepokvarjeni rod, ona zavist, ki se tako rada poprijema nekojih elementov, ona častilakomnost, ki se je izci-mila iz neznačajnikov, kriva je tolikih nesreč in bo-lestij, ki bi se lahko izognile. Drugi stan, ki je tako tesno združen z našim kmetom, je noše učiteljstvo. Učitelj! kako lepa beseda, ki združuje v sebi toli blagih in mogočnih nazorov! Učitelj ima v rokah našo nado, mladino našo. Kako lep posel! Nepokvarjeno mladež poučevati, blažiti in likati, njeno za vse dobro in vzvišeno vneto srce napolnjevati in blage nazore v glavo vcepljevati. Ne zadostuje, da se mladeži da samo za to odmerjena hrana, ni zadostno, da se ji vedno le v glavo vtepajo suhoparne šolske reči, treba je tudi, da se jej da potrebno, koristno in zabavno čitalo. Kaj pomaga, če se kmetska mladina, po več let v šolo, hodeča, nauči brati in pisati, ako zapustivši šolo nikdar več ne vidi knjige od znotraj? Berila treba je tudi naši mladeži. In berilo imamo, če bi dru-zega ne imeli nego toli zaslužnega „Vrtca". Nobeden duhovnik, nobeden učitelj in nobena družina ne bi smela biti brez tega lepega lista. In koliko naročnikov ima „ Vrtec V" — Sedaj se je pač obrnilo nekoliko na bolje, a vse še premalo. Kako lahko osnovali bi učitelji z duhovniki po kmetih vsaj v vsaki fari bralno društvo. Izgovarjal se bode morda kdo: ,,Lahko je mogoče, osnovali taka društva, a kdo bode čital?' Prazen izgovor. Seveda je treba nekoliko truda, ki bode pozneje obilno poplačan, u če kmeta le nekoliko navdušuješ za to ali ono stvar, ki ni predraga in škodljiva, verjel ti bode. In če mu razložiš natanko namenjeno stvar, če ga poučiš v glavnih smotrih naših, če mu razjasniš njegov položaj in njegov namen, začelo se mu bode svitati v glavi in pritrdil ti bode nazadnje: „saj to bilo bi pa res prav !u Zavednega treba je storiti našega kmeta in dosti je. Saj neso tako zatelebani, kakor misle nekoji, saj je človek ko drugi, le podlage za izobrazbo mu nedostaje in nič druzega. Snujmo si tedaj bralna društva, iz katerih naj zajema naš narod svojo dušno hrano, snujmo si čitalnice, koder se navadni človek v prostih urah oddahne od težkega dela. Tu išče naj zabave, tu je LISTEK. L u z e r n. I se »upiMkov kno/u 1>- Nehljudovu. (Ruski spimil grof L. N. Tolstoj, posl. Vrbanov.) 8. julija. • Dalje.) Kako drugače je bilo v francoskem penzijonatu, kjer je nas dvajsetero ljudij najrazličnejših narodov, poklicev in nravov pod uplivom francoske jezičnosti zahajalo k občnemu obedu, kakor na zabavo. Tam se je takoj začel razgovor od jednega konca mize do druzega, osoljen z raznimi šalami. Tam je vsakdo govoril, kar mu je prišlo na um, ne da bi bil po-mišljeval, kaj pride iz tega; tam smo imeli svojega filozofa, svojega šaljivca, svojega „bel esprit", kije bil splošna tarča za vse, in to vse je bilo občno. Tam smo takoj po obedu ostavili mize in začeli smo plesati deloma po taktu, deloma brez takta po praš-natej preprogi polko, kar je včasih trajalo do večera. Tam smo bili, če tudi koketni, in ne ravno modri in častivredni ljudje, pa vender ljudje. Ta španjska grotinja z romantičnimi mislimi, ta laški opat, ki nam je po obedu deklamoval „Divino co-medio", ameriški doktor, ki je imel uhod v Tuillerije, ta mladi dramaturg z dolgimi lasmi, ta pijanista, ki je zložil, kakor je sam pravil najlepšo polko na svetu, ta nesrečna udova s tremi prstani na vsakem prstu, mi vsi smo po človeški, če tudi površno, a prijazno se razgovarjali mej sabo in ohranili drug na druzega deloma lahke, deloma pa presrčne spomine. Za angleškimi table d1 hot'ami često mislim, ko gledam te čipke, prstane, namazane lase in svilene obleke, trakove, koliko živih ženskih bi bilo s tem srečnih, in koliko družili bi naredile srečne. Čudno si je misliti, koliko prijateljev in zaljubljenih, — da celo srečnih prijateljev in zaljubljenih — tu vkupe cedi, in morda sami ne vedi za to. In Bog ve, zakaj ne zvedo tega, in nikoli ne dado drug druzemu te sreče, katero bi mogli dati in po katerej tako hrepene! Otožno mi je postalo, kakor vselej po tacih obedih, in ne počakavši deserta, odšel sem jako slabo voljo pohajkovat po mestu. Ozke umazane ulico brez razsvetljave, prodajalnice, ki so se ravno zapirale, srečevanje pijanih žensk, ki so šle po vodo, ali pa brez dela se potikale po ulicah, neso razgnale, ampak še le povekšale mojo slabo voljo. Po ulicah je že bilo popolnem temno, ko sem ozirajoč se okrog sebe, brez vsakih misli j v glavi, vračal se domov, nadejajoč se, da se znebim slabe volje. Nekako strašno hladno mi je bilo pri srci; britko in dolgčas mi je bilo, kakor se včasih zgodi brez vidnega uzroka, kadar se preselimo na kako novo mesto. Gledoč samo pod noge, šel sem po nasipu k Schvveizerhofu, kar so me presenetili čudni, pa neizrečene prijetni in mili zvuki muzike. Ti glasovi napravili so name oživljajoči upliv. Kakor bi bil nek jasni veseli svit predrl v mojo dušo. Dobro in veselo uii je bilo. Zaspana moja pozornost se je zopet obrnila na vse predmete, ki so bili okolu mene. In krasota noči in jezera, h katerima sem prej bil ravnodušen, me je pri tej priči, kakor novost, očarala. Nehote sem zapazil s sivimi pegami pokrito nebo, katero je razsvetljeval vzhajajoči mesec, temnozeleno gladko jezero, v katerem so se zrcalili lunini žarki, v daljavi v meglo zavite gore, kva-kanje žab iz nFroschenburgaM in sveže gostolenje prepelic z druzega brega. Kavno pred menoj, na onem mestu, s katerega so se čuli zvuki, in na kateri je bila posebno obrnena moja pozornost, za- zavetje zoper pogubonosno žganjepitje, tukaj blaži se človeška duša in narod naš dvadil se bode nečastnih pobojev in ostudnih pijač; naš narod bodi pobožen in zaveden! —h— Barona Walterskirchen-a govor. Pretekli ponedeljek zvečer imel je baron \Val-terskirchen v slavnostnej dvorani društva inženerjev in arhitektov Dunajskih v pričo mnogobrojnega in odličnega občinstva, mej katerim je bilo več državnih poslancev, mestnih odbornikov in zastopnikov avstrijskih in inozemskih časopisov, dolg govor o politiških, narodnih in socijalnih strankah. Iz vestno je, da mora govor moža, kakeršen je baron VValterskirehen, vsekdar in povsod vzbujati pozornost in senzacijo, kajti VValterskirehen je parlamentarec prve vrste, izredno nadarjen in visoko izobražeu vrhu tega pa značajen in pravičen, da ga po vsej pravici prištevamo jako redkim prikaznim, poznatim pod imenom poštenih in pravičnih Nemcev. Kot tak ni hotel hoditi čez grm in strm z le-vičnjaki v vseh vprašanjih, marveč postavil se . e po robu, odločno izraze val moško svoje prepričanje, vsled tega pa prouzročil toliko razjurjenost v nemškem Izraelu, da mu ni kazalo druzega, nego odložiti državnozborski svoj mandat. Zategadelj mu nemško-židovski listi neso naklonjeni. Priznavajo sicer, da ima izvrstne lastnosti, najboljšo voljo, znatne duševne sposobnosti, a vender kritikuje in ponižujejo jako zlobno njegov govor. „N. fr. l*resseu, na primer piše o \Valterskirehen-u DOVodo:n omenjenega govora, da je podoben tistim \judein, ki že danes hote učiti, čemur so se stoprav včeraj priučili, ki bi vedno radi oznanjevali novo dobo, katerim pa pride proroška beseda še le tedaj na jezik, ko je doba že prišla. Taki ljudje, pravi glasio iz „Fichtegasse" smatrajo to, kar duh časa v tisočerih jezikih prepoveduje, za poseben proizvod svojega duha in se ravno tako motijo, kakor komar, sedeč konju na hrbtu, in ponašajoč se, da je on voz iz mlake izvlekel. Iz tega že je razvidno, da je \Valterskirchen-a govor levičnjake in vso nemško židovsko svojat v dno dnše pogrel, in kaj bi jih ne, saj je kapitali- j zmu iu liberalizmu z nemilosrdno roko potegnil krinko z obraza, to vse pa v tako dovršenej obliki, s toliko dostojnostjo in duhovitostjo, da so poslušalci frenetično izražali svoje priznanje, da so bili uprav navdušeni iu da se ta navdušenost sedaj nadaljuje v listih, ki so še pristopni za pošteno in pravično stvar. Akoravno je baron VValterskirehen po rodu in po vzgoji Nemec, je vender potrebno, da se i mej nami objavi njegov govor, kajti v njem obrisan je tako pristno politiški položaj, izrečenih toliko lepih in zdravili mislij, da bode vsakdo, kdor ta govor pazno čita, imel nekoliko koristi, ko bi se tudi v vsem morebiti ne strinjal z govornikovi;ni nazori. Govor ta slove v prostem prevodu: Stranke so pravi, politiški organizem države. Da se državno življenje krepko iu zdravo razvija, k temu treba raznih strank. Treba je onih elementov, ki je tirajo naprej, kakor tudi tistih, ki jemljo v poštev prednosti obstoječega, a ne morejo pozabiti prednostij tega, kar je bilo. Kar imajo v kon- stitueijonalnah državah posamične stranke veliko moč in ker je vsaka moč s skušnjavami v zvezi, zaradi tega je umestno, da delovanje teh strank nadzorujejo oni, ki baš neso na krmilu; marsikaka hiba, inrrsikaka naredba, ki bi koristila vladajoči stranki, a bi bila celoti na škodi, izostane morebiti samo zaradi tega, ker so prisotni ostri opazovalci, ki nočejo pokrivati tacih stvarij s plaščem krščanske prizanesljivosti, temveč je porabijo v to, da simpatije prebivalstva napotijo v drugo mer. Vsaka stranka takoj izraža svoj nravni stid, Če nasprotna stranka umazano ravna, ali če se po vnanjih znamenjih kaj tacega more domnevati. Vprašanje, so li dotičniki vsekdar tudi poklicani, da tako ostro sodijo, to vprašanje je podrejene važnosti. Glavna stvar je. da se lopovom delovanje otežkoči in če kdo lopova po prstih okrca, ker lopovstva sploh trpeti ne more, ali pa zaradi tega, ker se jezi, da drugi mesto njega na drevesu sedi in črešnje zoblje, to učinku nikakor ne škoduje. Saj so včasih lovski tatic baje najboljši lovci. Tudi ni nikaka nesreča, če vsak udarec ne zadene. Naposled zdrava pamet naroda vender razločuje moj opravičeno zatožbo in zlobnim sumuičenjem, naj si razni strankarski časniki še tako prizadevajo izbrisati mejo mej obema. Ko bi kdo kričal: „Primite tatu!" a bi ne bilo nobenega tatu videti, prišel bi sam v siten položaj. (Burno priznanje.) (Daljo prih.i Pol i t i mi i ra z#l cd. V-.rlriiii.jo dežele. V L j ubij an i 21. januvarja. Sovražniki slovanstva se vedno prizadevajo na-pravljati razpor mej raznimi slovanskimi plemeni. Nemci dobro vedo, da bi samo literarna vzajemnost Slovanov za zrni raj spodkopala silni vpliv nemštva po slovanskih deželah in postavila mejo njih prodiranju proti vzhodu. Zato pa po njih listih vedno hujskajo Slovane, narod na narod. Priložnost jim je zopet dala Ml železniških strojev. Ko bode ta železnica dovršena, bode Rusija v krat ern času lahko odposlala na tisoče vojakov na afgansko mejo. Čez Kaspiško morje jih bodo do te žele/nice prepeljavali mnogobrojni parniki, privažujoči nafto. Na ta način izginejo vse daljave, ki so dozdaj ločile Rusijo od Indije. Fr .iic<»<* *;» vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj bi se posvetovala, da bi se dese-tinska razdelitev razširila tudi na mero časa in kotov. Prvo bi bilo precej težavno izvesti, ker ljudje bi se težko privadili na to, da bi dan imel deset ur, ali pa teden deset dnij, zlasti [»a še, ker bi se temu v več ozirih upirale tudi prirodne prikazni, tako bi se leto nikakor ne dalo decimalno razdeliti. Sicer se je že nekaj podobnega bilo poskusilo koncu prošlega stoletja, a se ni moglo udomačiti mej narodom. H*«'#l*'il državni zbor se je otvoril s pre-stolnini govorom, kateri objavlja, da se bodo zboru predložili zakoni o osnovi novega ministerstva za poljedelstvo, obrtnijo in trgovino, o razširjenji dolžnosti, glede vojaških vaj, o razvoji pomorstva in urejenji učiteljskih plač itd. — V norveškem ministerstva se prikazujejo vedno kaka nasprotja, in bode vsled lega kmalu prišlo do ministerske krize. Doba radikalnega ministerstva, kateremu je moralo pomagati na krmilo državno sodišče s tem, da je obsodilo prejšnje konservativne ministre, tedaj ne bode dolga. Francoske vlade odgovor na angleške predloge o urejenji !»<«»»• mu finančnega vprašanja se ujema z odgovorom Nemčije, in Avstrije. Odgovor Rusije pa se v marsičem razlikuje od francoskega. Novejša poročila s tV«*iif»o«*U *rs*;* bojišča neso taka, da bi mogla vzbujati zaupanje mej Nemčijo in Francijo. Omenjajo namreč celo vrsto nemških častnikov, ki so v kitajskej službi. Tako se pripoveduje, da kitajskemu brodovju, kije te dni odrinilo iz Shangaia proti Forniozi, na pomoč tamošnjoj kitajskej vojski, zapoveduje bivši nemški korvetni kapitan Sebelin. Slednji sicer ni nezavisen, kajti vrhovno poveljništvu ima mandarin Voh, pa to nič ne dene, kajti pravi poveljnik je le prvi, poslednji ima le ime. To hrodovje sestoji iz 12 ladij. Vsaka teh ladij ima nemškega poveljnika, nemškega strojevodjo in 24 nemških topničarjev. Plača, katero dobivajo nemški topničarji in stroje-I vodje znaša 1090 in 1750 frankov na mesec, poleg tega bode pa še kitajska vlada izplačala za vsacega ubitega Nemca njega rodbini 28.000 frankov. Ako so te vesti resnične, utegne to še motiti mir v Evropi. Francija ne bode mirno gledala, kako se nemški državljani proti njej bore v Aziji. Dop ISI. S K.raiiJ«*U«» dne 18. januvarja. [Izv. dop.] V raznih nemških listih je bilo čitati, kako je naj- gledal sem v polutemi na sredi ulice v polukrog gnetečo se tolpo naroda, in pred tolpo malo proč majhnega či nooblečenega moža. Zadaj za tolpo in možičkom videla sta se na obeh straneh stare stolne cerkve dva zvonika. Šel sem bližje in glasovi so postajali jasnejši, j Dobro sem razločil sladke polne akorde gitare, tre- j soče se v večernem vzduhu in nekaj glasov, ki so se pretrgovali, ter neso sestavljali nikake cele pesni, temveč, samo važnejše njene dele, ter so se nekako prijetno ujemali. Tema je bila podobna milej in gracijoznej mazurki. Slišalo se je, kakor bi glasovi prihajati sedaj od blizu, sedaj od daleč, sedaj se je slišal tenor, sedaj bas. To ni bila pesen, temveč lahki inojsterski načrt pesni. Razumeti nesem mogel, kaj je to tacega; pa bilo je lepo. Ti sladki akordi gitaie, mila lahka melodija in osamljena postava črnega človeka sredi čarobne okolice jezera, osvetljene po mesecu in molčeča dva velikanska stolpa, vse to je bilo čudno, in neizrečeno lepo ali vsaj meni se je zdelo tako. Vsi zamotani, posiljeni utisi življenja dobili so zame zopet pomen in mllobo. Kakor bi se bilo v mojem srci razpustilo sveže lepo dišeče cvetje. Mesto trudnosti, razstresenosti in ravnodušja k vsemu na svetu, začutil sem pri tej priči potrebnost ljubezni, polno upanja in veselje do življenja brez vsakega uzroka. Kaj bi še hotel in želel? mislil sem si, ko me je od vseh stranij obdajala lepota in poezija. Uživaj jo v polnih dihljajih, kolikor je moreš, kaj treba ti je še več. Vse je tvoje, vse tako prijetno. Stopil sem bližje. Majhen človek je bil, kakor se je videlo potujoč Tirolec. Stal je pred okni go-stilnice, postavivši stojalo in gledajoč kvišku, sviral je na gitaro in popeval svoje gracijozne pesni. Jaz sem takoj čutil naklonjenost do tega človeka in hvaležnost za prevrat, katerega je napravil v meni. Pevec je bil, kolikor sem mogel razločiti, oblečen v črno suknjo, lasje so mu bili kratko pristriženi, na glavi pa je imel jako priprosto, staro, že obnošeno meščansko kapo. Na njegovej obleki ni bilo ničesar umeteljnostnega, pa otročje veselo obnašanje in gibanje z malim telesom, to bil je ganljiv in ob jed-nem smešen prizor. Na stopnjicah, oknih in balkonih prekrasno razsvetljene gostilnice stale so gospe v bleščečih in širocih oblekah, gospodje z belimi ovratniki, Švicar in streže v pozlačenih livrejah na ulici, v polukrogu tolpe iu dalje po boulevardu mej lipicami zbrali so se in postavili čedno oblečeni natakarji, kuharji v belih kapah in jopičih, dekleta in sprehajalci. Vsi so čutili, kakor je bilo podobno, baš isto čuvstvo, kakor jaz. Vsi so molče stali okrog pevca in pos ušali ga. Vse je bilo tiho, samo v pre-stankih pesni so se zaslišali iz daljave zvuki po vodi pluskajočih vesel in iz Froschenburga se je slišalo kvakanje žab, katero so motili sem ter tja glasovi prepelice. Mali človek, v temoti na sredi ulice, pel je pa, kakor slavec kuplet za kupletom, pesen za pesnijo. Če tudi sem stopil prav k njemu, vender mi je njegovo petje napravljalo še vedno veselje. Njegov ne baš močen glas bil je jako prijeten, nežnost, ukus in čuvstvo pravilnosti, s katerim je vladal ta glas, kazalo je, da je jako nadarjen. Napev vsakega kupleta bil je drugačen in videlo se je, da so mu vse te gracijozne premembe prihajale ne-posiljeno in nepričakovano. V tolpi in gori v Schvveizerhofu se je slišalo po gosto ploskanje in odobravanje, sicer je pa vladalo spoštljivo molčanje. Na balkonih in v oknih bilo je vedno več slikovito od lučij osvetljenih moških in žensk v lepih oblekah. Sprehajajoči so se ustavljali in v sencah na bregu povsod mej lipami stali so v tropih moški in ženske. Poleg mene stala sta s smodkama v ustih malo proč od vse tolpe novejše društvo „nemšk ih" velikošolcev na Kranjskem „Carniola" praznovalo dne 27. decembra m. 1. svoj prvi komers; in tudi glasilo ustavoverne stranke na Kranjskem, šepavi in nadušljivi „Laib. Wochenblattu popisuje v svoji 230. štev. od dne 3. januvarja omenjeni slovesen večer v steklenem salonu Ljubljanske kazine. Ta podlistek sem mirno in s premislekom pre-čital in — bodete že dovolili g urednik, — da Vam razodenem, kake misli so se mi obudile prečitavšemu navedeni popis. Najprvo sem se začudil, kako da se o „Car-nioli" dosihmal neso še oglasili naši nadebudni velikošolci. Zdi se mi, da so to najmlajše akade-mično društvo ved orna spregledali. Ko bi bilo to istina, bi morda ne bilo pametno odobravati tako postopanje, kajti faktum je, da se „Carniola", to najmlajše dete Ljubljanske Bnemške" inteligence in ..nemškega" kapitala ni rodilo kar čez noč. Predno je „nemška inteligenca" — „s p o čel a", je bilo sigurno dosta truda in bolečin, in sedaj, ko je prišlo do srečnega poroda, sedaj je veselje nepopisjivo nad tem novorojencem v celem nemčurskem Izraelu in morda bomo slišali prej, kakor bi se nadejali, kaka darila prinašajo mu „verni" iz vseh „nemčursko-jutrovih' dežel. Ko je prišel na svet „Deutscher Schulverein" smo tudi, kakor po navadi mirno gledali in roke križem držali, a še le potem, ko je dosta ljulike nasejal, smo se začeli komaj iz spanja dramiti. Moje osobno prepričanje je, da bi se tudi kranjski slovenski visokošolci sedaj morali ganiti. Kajti neovrgljiva istina je, da so nas s „Car-niolio" prehiteli Nemci in zakaj bi ravno mi Slovenci se ne smeli ponašati s slovenskim visokošolskim društvom s sedežem v Ljubljani, ko imamo vender tudi mej visokošolci večino. Prilika se nam ni nikdar ponujala lepša, kakor sedaj, zbrati in zjediniti vse naše narodne visokošolske sile, katere so sicer mej šolskim letom raztresene v Gradci, na Dunaj i itd. — Če nesmo do sedaj imeli tacega društva, ni še noben dokaz, da ga nam i v bodočnosti ni potreba. — „Es ist keine Schande etwas * nicht zu vvissen, es ist aber eine Schande, etwas nicht vvissen zu vvollen." Za danes dovelj! — Vrle naše visokošolce pa prosimo, naj spravijo to vprašanje v svojih akade-mičnih društvih na dnevni red in naj se posvetujejo o potrebi in ustanovitvi tacega društva ali tacih društev kajti morda ni odveč, če bi se jednako društvo ustanovilo tudi v Mariboru ali Celji za slovenske visokošolce na Štajerskem in v Trstu ali Gorici za primorske slovenske visokošolce. Na delo torej!—Ne zaostajajmo za drugimi! — Mi bomo iz srca radi s svetom in tudi gmotno po močeh pripomogli kaj, da bode beseda meso postala, če tudi nas poklic naš na lilisterstvo veže! Nekdanji pred sodnik Dunajske „Slo venij ew. Iz Skofft»vo na loterijo. Kdor jih je videl pri delu, jim bode to tudi priznaval. Ko so pa bili seznami dotiskani, začeli so se razpošiljati vsem rodoljubom, ki so prodajali srečke in vsakateri ima menda že danes svoj izvod v rokah. Ne vemo torej, kje tiči uzrok tako strastnemu napadanju, kakeršno je v včerajšnjem „Slovenci1? Gospodje menda pri belem dnevu strahove vidijo, katerih ne vidi živ krst, in potem se hrabro bore s temi strahovi, in z vsakim, katerega unajo tat-o radi, kakor trn v peti. Konečno drage volje potrdimo „Slovencu", da smo njegove piramidalne dovtipc o ,,vseslovenskem" dnevniku in o ,,Narodnem domu" in ,,Narodovem domu" resnično prejeli ter obžalujemo, da se na vsak način hoče prepir in razpor in to pri najbolj nedolžne j stvari, ko bi vender lahko vladal mej nami najlepši mir. — (Hranilnica kranjska) ima sedaj, ko ni več eskomptne banke, podvojeni promet. Kdor hoče iz hranilnice dobiti uložene svoje novce, čakati mu je po dve, do 2^/a ure. Taka potrata časa je za vsacega, posebno pa za trgovca in obrtnika jako čutna in želeti bi bilo, da se temu odpomore, ker je nujno potrebno. Ravnateljstvo hranilnice naj nastavi dva blagajnika, jeden je sedaj premalo, da se bode promet hitreje vršil. Tudi se nam je iz trgovskih krogov prijavila želja, da bi se izplačilni duevi pomnožili za jednega. Nadejamo se, da bode ravnateljstvo hranilnice zeljem občinstva po možnosti ustreglo. — (UmrU je v 18. dan t. m. gosp. Blaž Ulčar, župnik in elatomašnik v Velesovem, — (Redkost.) V listih hrvatskih čitali smo že parkrat vest, da v Zagrebu v 24 urah ni bil nihče zaprt in da redarstvo ni dobilo nobene objave in nobene ovadbe. Zadnje dni bilo je tudi v Ljubljani tako. Par dni j je naše redarstve tako rekoč praznovalo. Nekateri trde, da je to zaradi tega tako, ker imajo ljudje s snegom dovolj zaslužka in jim ni treba misliti na kradež. — (Vabilo) k veselici, katero priredi Sre-diško bralno društvo „ Edinost" v nedeljo 25. januvarja 1*85 ob 7. uri zvečer v prostorih gospoda Sajnkoviča. Vspored: A. Beseda. 1. ,, Danes tukaj, jutri tam", moški zbor, I. Kocijančič. 2. Pozdrav. 3. „Zjutraj" mešan zbor, Ang. Hribar. 4. Deklamacija. 5. „V tihi noči", čveterospev, A. Hajdrih. 6. „Vse mine", mešan zbor, dr. G. Ipavic. 7. Deklamacija. 8. „Mojemu narodu", čveterospev, N. Stoos, 9. „Kitica slov. narodnih pesnil", mešan zbor, A. Foerster. 10. „Tri čaše", moški zbor, I. pl. Zaje. B. Ples. Vstopnina 20 kr. za osebo. Odbor. — (Vabilo) k besedi s plesom katero priredi Solkanska čitalnica v nedeljo 25. t. m. v Ver-dikonovi dvorani. Začetek ob G. uri zvečer. Spored: 1. Petje. 2. ,,Ženski jok". Igra v jednem dejanji. 3. Petje. 4. Deklamacija Nevesta, S. Gregorčiča. 5. Petje. 6. „Pravo Junaštvo," podoba iz kmetskega življenja. 7. Petje. Po besedi ples. Ob 11. uri počitek, med katerim bode večerja in srečkanje. Vsto-nina k besedi za neude znaša 20 kr. Za ples plača vsak plesalec neud 1 gld., društveniki 60 kr. Vstop k plesu brez vabila ni dovoljen. Odbor. — (20 o8ob p o da u tih.) Po noči v 15. dan t. m. peljalo se je 20 koroških kmetov v Celovec na somenj. Kar se utrga velikansk sneženi plaz na Ljubelji tor zakoplje vseh 20 ljudij s konji in vozovi vred. Kljubu naglej in izdatimj pomoči neso mogli niti jednega rešiti iz grozne snežene gomile, še sledu, kjer počivajo nesrečniki, neso našli. Na-daljno in trudapolno rešilno delo ovirali so pa sneženi zameti. Dobili bodo nesrečnike, toda — mrtve. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Trst 21. januvarja. Cesarica pripeljala se je v Miramare. Berolin 21. januvarja. Cesar je noč dobro prebil, njegovo zdravstveno stanje je, kakor se čuje iz najboljših virov, brez opasnosti. Valparaiso 11. januvarja. (Heuterjero poročilo). V soboto zvečer hoteli so predsednika ljudovlade Chili usmrtiti s peklenskim strojem. Poskus se ni posrečil. Bazne vesti. * (Direktni davki naše prvo stolnice.) V zadnjem četrtletji lanskega leta vplačalo se je pri Dunajskej mestnej davkariji 8,906.979 gld., in si cer: na državnih davkih 5,046.411 gld. 13'/, kr „ deželnih dokladah. 1,016.885 »i 41 i» ,, mestnih dokladah . 2,807.082 i» 2IV, it ,, doneskih za stražo šta- cunsko...... 11.968 *i 80 » na doneskih za obrtno 8.723 v 07 «/i m na doneskih za obrtno 15.908 ji 27 »/, »» V zadnjih treh mesecih preteklega leta vrgla je na Dunaj i dokladami . 6.758 5,159.027 648.791 9 040.357 7.841 21.495 5.202 17.505 gld. 93 kr. 51 37 80 04 30 05 8,906.979 gld. — kr. 26,347.800 „ 09 35,254.779 gld. 00 kr. 33,956.575 „ 58 „ Meteorologi ino poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra, v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mo-krina v mm. a 1 S 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7411»- mm. 737 72 mm. 737 38«.... — 17-4° C — 6 6° C — 4-2° C Z SSZh. si. 8VZ. z. vzh. jas. ohl. obl. 0 00 mm. zemljarina najeninarina „ „ obrtnarina ,, ,, dohodarina ,, ,, kazni obresti od državnih davkov ,, ,, mestnih doklad . izterjalne pristojbine . skupaj Dohodki v prvih treh četrtletjih...... torej skupaj za 18^4. leto Ker so direktni davki 1833. leta znašali le vplačali so Dunajski davkoplačevalci minulo leto za 1,298.203 gld. 51 kr. več. (Izključeni u č i t e 1 j s k i k a n d i d a t i n j i.) Šolsko oblastvo izključilo je dve učiteljski kandida-tinji iz učiteljske pripravnice v Opavi, ker sta se udeležili komersa dijaškega društva „Germania". Jedne j se je potem na njeno posebno prošnjo dovolilo nadaljne šolanje na tem zavodu. Osem dni zapored vršilo se je vsled tega nadzorovanje na žen-skej pripravnici Opavskej. Kakor se vidi žele nemške kandidatinje vse kaj druzega nego naše slovenske, katere so zadovoljne s — plavicami * (Iz Mannheima) brzoj avl j a se v 20. dan t m.: Konstatovano je, da je bil mizarski pomagač, ki so ga včeraj v Hockenheimu prijeli, in ki ima na dlani osem dni staro rano, pred osmimi dnevi v Frankobrodu. Osoba njegova in vnanjost se popolnem ujemati, kakor je Frankobrodskn policija popisala dozdevnega morilca policijskega svetnika Itutnpfa. Ko so zločinca prijeli, ustrelil je na orožnika, potem pa še na dva meščana Hockenheimska. * (Češka hranilnica.) Bilanca češke hranilnice z dnem 31. decembra 1884 navaja 050.000 gl. čistega dobička za prošlo leto, dasiravno je odpisala češkemu zemljiško-veresijskemu društvu posojenih 744 000 gld. 1883 leta vrgel je vrhu obrestnega preostatka 1,146.745 gl. kurzni dobiček 7 14.147 gl. Vložki konci lanskega leta znašali so 16,187.000 gl., to je za 3,200.0i)0 gld. več nego konci 1883. leta. * (Slavni grad pogorel.) Iz Bergeraca (Dordogne) se poroča, da je zgodovinsko slavni grad Montaigne, v katerem je njega dni bival modroslo-vec jednakoga imena, v jutro 14. t. m. z dragocenimi zbirkami, slikami in knjigami vred pogorel. Bivši finančni minister Magne povečal je in jako olepšal ta grad, isto tako sedanji njegov lastnik, Magnejev zet Tbirion-Montauban. * (S plesne veselice v — zapor.) V Edinburgu pri jela in zaprla je policija v 1 8. dan t. m, mlado in bogato udovo gospo Izabelo Logan-ovo, potem ko je napravila in otvorila plesno veselico, katere se je udeležila jako izborna družba, .lako lepa gospa povila je nedavno otroka ter ga iz strahu pred posvetno sramoto lastnoročno umorila. Malo truplo nesrečnega otroka našli so v prekrasne! gospojinoj postelji z zelenim atlasom preproženej. Ivra-sotiea velikih, do nog seznjočih zlatoplavolasih kit, vedla se je pri policiji kakor besna. I>< «rri sum' mroćlio 17. januvarja: V Trstu: 77, 76, 7, 81, 57. V Linci: 51, 38, 76, 46, 65. Triu«* cene v ljut* ljetni dne 21. januvarja t. 1. Srednja temperatura — 94° za 7-4° pod normalnm. ID-u.:n.ao!=Jl3:a, "borza dne 21. januvarja t. 1. (Izvirno teletfrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 85 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 70 „ Zlata renta........... 106 „ — „ 5°/0 marčna renta ......... 98 „ 25 n Akcije narodne banke....... 863 r — „ Kreditne akcije......... 298 * 90 „ London............ 123 „ 75 „ Napol............ 9 „ 78 „ 0 kr cekini .......... 5 „ 78 „ Nemške marke .... . ... 60 „ 36 „ 4°/0 državne srečke iz I 18f>4 2f>0 gld 126 , 75 Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 171 „ 80 „ 4u/0 avstr zlata rent«, davka prosta. . 106 „40 „ Odrska zlata renta 6°/0...... — „ — „ t 4°/0..... 96 „ 25 .. papirna renta 5u/0 . . ... 9i „ BO „ 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ — „ Dunava reg srečke f>0/o 100 gld 116 , 40 „ Zemlj obč avstr 4Vt°/0 zlati zast listi . 122 „ 25 „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ — „ Pnor oblig Ferdinandove Bev. železnice 105 „ 40 Kreditne srečke.....100 gld 176 „ — „ Rudolfov« srečke.....10 „ 19 „ 50 „ Akcije anglo-h"str. banke . 120 „ 105 „75 „ Trammway-(lmSt velj. 170 gld a v. . . 214 „ 30 „ Poprava. Pri 58. izsrečkanji kranjskih /emljiščnih obveznic dne 31. oktobra 1. 1884 bila je po pomoti št. 441 v znesku 1000 gld. st. d. namesto št. 421 v znesku 1000 gld. kot izsrečkana izkazana, kar se v občno vednost s tem naznanja. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 15. januvarja 1885. (47__i) Deželni glavar: Thurn. Dve železni skrinji Ctolsig-ajniciD skoro čisto novi in trdni ter se jako dobro zapirati, jedna % dvema, jedna z jednim ključem. H^P" |>r«»cl»Ntl •»«* |»«» ceni. ~^Hf Kuj več bo izve v Žerov*«*ire| hlAi na Si. Pc- I D I I Gonpndn J. Z. v I, Iu l>l f» nI. Ako mi ne plakate posojene vsote v 8 dneh, naznanim na tem meBtu Vaše polno ime. (48) T. S . . . . ČS. I Hiša. V trgu VipmsUci.i proda se zidana, z opeko krita, deloma novo zidana, na leto (»kolo 400—460 urld. obrestij nesoča, za vBaktero kupčijo, kakor tud' gostilno jako pripravna hiša, z mnogimi sobami, hlevi iu jako Izpira hiAnim vrtom, borjačo in gojzdu.uii pravicami. Cena jej je 5060 gld. Ponudbe naj se pošiljajo g. Josipu Prosrnci. glavnemu zastopniku „Azknde" v i. ubijani. :iH—2) Prave, {farantlrime voščeno sveče io voščene zavitks priporoča viaokočaatiti duho* ščmi in gospodom trgovcem po najnižje) ceni OROSLAV DOLEIMEC, (12—7) »vt'čar v I. f ubi f Bil i. Ti -tatfl---r*t —F* —- Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j mije takoj pekočinn in bolečina vsem ranam iu balam, zabranjuje divje mesa, i/.vlece vsaka alf Ha brez razine brni nega sredstva in brez rezanja skoruj brez bolečin. V kratkem čhsu »zdravi prsnega raka, krvava ulesa, zastarane pusknilbe na nogah, zamhtnii-e, oz'-bljiiie, prisudne rane, razpukan« roke itd. Hitro pomaga pri kaslju. rtasivarain kaplja, tlifieritidi, trganja, bolečinah v križi, reumatizmu v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Kwo>lio izvodov ter zanje pošljejo gosji. dru. .los. S t ar et a v Ljubljano naročilno svoto 6' golđ. (22-4) Odbor za Jurčičev spomenik. i t l ♦ l : : i ♦ * ■ i Cvet zoper trganje je odločno najboljšo zdia\ilo zopi-r (irotin ter revmaii/eiu. trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrjde ude In kite itd., malo čas«, če se rabi, pa mine popolnem trganj*', kar dokazuje olulno zahval. Zahteva naj se saino ,,C\etiizoper trganje po dr. Malti!*1 z zraven Ntojecim ^fljurjmarfr. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Narorila z dežele izvršć se takoj v lekarni „pri samorogu" JULIJ pl. Tlt;UK«>C%Y-ja i**: na Mestnem trgu v Ljubljani. (i —D ■ za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski »par.it električni »trojček) lahko diti bi ne Pšenica, Lakti. Rež, „ Ječmen, „ Oves, n Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leoa, „ Grah, „ Fižol, r MhbIo, Mast, Špeh fn'4en, kgr. gl kr u ou 5| 4 4155 2 M * 5 88 r. 40 J? hi 8 -8|-H 5(' — 94 — 82 — 5«: Speli povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . Mleko, liter . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ S\i o jako , „ K i »Stru nov o n „ Pisauec..... (Joloh...... Sen >, I' ■1 kilo . . Slama, r . . Drva tr<■«■ -n in dr. it«in-ov / ioni ekstrakt prodajata v LJubljani lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trulioctj, Dr. Schmidt-ovi uspešni Brilepti za turja očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot, brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Schiuidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je sk«»ro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očeB 2tt kr. a. v. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž e 1 o z n i k a r. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne' 50025