lamed dally except Saturdays. Sundays and Holidays PROS.V ETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednilkl ln upravnttki »Meri: I6A7 South Lawndale Are. Office of Publication: 1657 South lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 LETO—YEAR XL Cosa lleta le 9MJOO ■t Januar t IS IBSS. *t Um ooat «me* tb« Act ol (otfiM «t Marcs S. 1*1» CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 1. NOVEMBRA (NOV. 1). 1948 Subscription $1.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 214 Stalin razgalil zakulisne spletke zapadnih držav Udaril je po vojnih hujskačih, ki namenoma - zavlačujejo rešitev berlinske krize, da zvrnejo krivdo na Rusijo in poženejo svet v tretje svetovno klanje. Churchill glavni podpiho-valec vojne Acceptance for analltng st special rste of postase provided for tn section UOI. Act ef Oct. I. 1I1T, authorized on June 4. 1911 Moskva, 30. okt. — Sovjetski premier Stalin je obdolžil Ameriko in Anglijo, da se pripravljata za novo vojno, ampak ta prizadevanja se bodo izjalovila. Stalin je rekel, da ljudske sije, ki želijo mir, so premočne, da bi dovolile vojnim hujskačem pognati svet v grozote novega masnega ubijanja. Premier Stalin je podal svojo izjavo kot odgovor na vprašanje Pravde, uradnega glasila komunistične stranke. V svoji izjavi je Stalin direktno imenoval bivšega angleškega premierja Win-stoni Churhcilla kot "glavnega podpihovalca vojne". Dalje je Stalin rekel, da bodo ljudstva zavrgla Churchillove "u čenče agresije", katerih ni imenoval, kakor je angleško ljudstvo za vrglo Churchilla. Ameriko in Anglijo je obdolžil, da sta dvakrat zavrgli reši tev berlinske krize z Rusijo. "Debata v varnostnem svetu Združenih narodov je bila navadna igra agresije, ki so jo u-prizorili anglo-ameriški in francoski vladajoči krogi," je rekel Stalin. Dalje je Stalin naglasil, da se podpihovalci nove vojne najbolj boje, da pride do sporazuma med Sovjetsko zvezo in zapadno Evropo, "kajti to bi izpodkopalo tla vojnim hujskačem." "Kar oni hočejo," je poudaril Stalin, "ni sporazum in kooperacija, temveč le razpravljanje o sporazumu in sodelovanju, da se vrže krivda na Rusijo s pre-p reče njem sporazuma in da 'do kažejo', da sodelovanje ni mogoče." Frederick Kuh, poročevalec čikaškega Sun-Timesa in dober poznavalec političnih in ekonomskih razpletkov, piše iz Parizu, da je Stalin ves ca* "mrzle vojne" stal ob strani in celo skušal oblažiti napetost med vzhodom in zapadom. Stalin je tudi javno izjavil, da ruski sistem in zapadni kapitalizem lahko sha jata drug poleg drugega "Sedaj je Stalin prvič opozoril rusko ljudstvo, ki šteje 190,-000.000 prebivalcev, da Amerika in Anglija instigiraUi novo vojno," piše Kuh. Stalin je javno obsodil Ameriko m Anglijo, da politika njunih voditeljev je agresivnost in priprave za novo vojno. "Te obdolžitve kažejo na resnost situacije, s katerimi je Stalin pokazal na nevarnost sedanjega svetovnega položaja in naglo jadranje v novo vojno, v katero sedaj tirajo svet zapadne sile," pravi Kuh. ' Ameriški.' angleški iri fran coski delegati na skupščini Združenih narodov so izrazili dvom glede Stalinove izjave da ima argentinski delegat Juan Bramuglia pismen predlog ali dogovor na katerega je pnstal ruski delegat Andrej Višinski za lešitev berlinske knze katerega pa so ameriški in angleški predstavniki zavrgli." piše Kuh v svoji dep4*ii. "Iz zanesljivih virov si' je iz-\ edelo. da je ostalih jn t držav v varnostnem svetu privolilo /h sklenitev novega kompromis« glede berlinske kri/.«- nadiluj-je Kuh "V bistvu se ptcdloi' Da Rusija takoj prekliče blokad«» Berlina z odprtjem cest in k .«na lo\ Da Husija preklici blokado /t I« /niskt-f» pn«m«-ta |*»*«npo rna n.ikar bi ru*ki den.ii bil ed< . Ii .v.-., v l Um I mu |'o tem nautu a. bi blokada popolnoma končala do 20. no vembra in sovjetski denar bi postal edino veljaven za ves Berlin istega dne." Kuh dostavlja, da so zapadne sile zahtevale, da Rusija takoj umakne železniško blokado Berlina, preden se pričnejo pogajanja. Višinski je bil pripravljen sprejeti ta načrt, ampak ameriški delegat Philip Jessup, britski delegat Aleksander Ca-dogan in francoski delegat Pa rodi — vsi trije so se obotavljali in zavlačevali razgovore. Poročilo pravi, da je Cadogan zavrnil predlog. On trdi, da u-maknitev železniške blokade jo najvažnejšega pomena. Šele po njegovi zavrnitvi sta ptyiala zavrnilni izjavi tudi Jessup in Pa-rodi, kar znači, da capljala za Cadogonom. Stalin je v svoji značilni izjavi naglasil, da berlinska kriza ne bo povzročila nove vojne. Obenem njegova izjava pomeni, da se bo blokada nadaljevala. Stalin je tudi potrdil vesti, da je bil v avgustu v Moskvi že dose žen sporazum glede berlinske krize. Ta sporazum ne bi škodoval ugledu nobene prizadete velesile. Ampak ameriška in angleška vlada sta lnstruirali svoje zastopnike v Moskvi, naj pretrgajo pogajanja in naj že dosežen sporazum prekličejo. Obe vladi sta se takrat zavrteli na peti in se odločili, da prine-seta zadevo pred vanrostni svet Združenih narodov. Premier Staln je dalje potrdil vest, da so se pozneje v Parizu pogajanja nadaljevala in da je bil zadevni načrt o berlinski krizi že odobren med predstavniki obeh spornih strank, nakar sta Amerika m Anglija ves načrt zavrgli, "Vsi ti dokazi," pravi Stalin v svoji i/javi, "jasno izpričujejo delovanje Amerike in Anglije, ki nalašč zavlačujeta berlinsko krifco. z namenom, da se jima |X).sreči /vi niti vso odgovornost in krivdo na sovjetsko Rusijo. Skratka — Stalin je s svojo izjavo razgalil mahinacije an-glo-ameriških politikov in diplo matov, ki se igrajo z usodo sveta Razgalil je spletke, zavlačevanje in odlašanja zapadnih sil, predvsem Amerike in Anglije, ki očividno nočeta končati berlinske krize, ker čutita, da bosta z njo napeljali vodo na svoj mlin Ameriški delegat Jessup jr v Jugoslovanska vlada protestira Amerika in Anglija kršili mirovno pogodbo glede Trsta Parls. 31. okt — Jugoslovanska vlada je vložila oster protest pri varnostnemu svetu Združe nih narodov proti Ameriki in Angliji z obdolžitvijo, da sta brezobzirno kršili tri točke mirovne pogodbe z Italijo glede Trsta. Jugoslovanski protest je ob dolžil zavezniško vojaško oblast v Trstu, da prejema denarno po moč na podlagi Murshallovegu načrta, kar je proti mirovni pogodbi, ki določa, da se zunanji interesi ne smejo vmešavati v zadeve Svobodnega tržaškega ozemlja. Dalje, da je zavezniška vojaška vlada dala volilno pravico osebam, ki so stare 21 let in ki so bile italijanski državljani 15. sept. 1947, ko je tržaško ozemlje postalo "neodvisno", ne pa osebam, ki so živele nu tem ozemlju 10. junija 1940, ko je Italija stopila v vojno, kakor je določeno v mirovni pogodbi. Tretja obdolžitev pravi, da je zavezniška vojaška vlada 22. sept. podpisala finančni sporazum z italijansko vlado, da bo Italija dala finančno pomoč co ni A (Trst z okolico) in da je da la zavezniški vojaški vladi $0, 000,000 kredita za poslovno leto 1948 49. Jugoslovanska vlada trdi, da Je ta sporazum uničil neodvisnost tržaškega ozemlja, ki je vsled tega postalo "del italijanskega ozemlja." Jugoslovanski protest zahteva, da varnostni svet zavrže zaključke zavezniške vojaške vlade v anglo-ameriški coni trža škega ozemlja glede pomoči Marshallovega načrta, volilne pravice, ki naj vključi vse osebe, katere so živele na ozemlju leta 1940 in da nuj razveljavi fi nančno pogodbo z dne 22 sept Parizu izjavil, da je bila resolucija za rešitev berlinske krize že pripravljena in da jo je hu-sija odobrila, dostavil pa je, da ta resolucija, ki so jo predloži le "nevtralne" države, ni vsebovala sporazuma Njegova izjh va temelji na Izbegavanjih. "Nevtralne" države, članice varnostnega sveta, so Kitajska, Kanada. Belgija, Aigentina, Ko-lombija in Sirija "Ta šestonca." je rekel Stalin, "podpira |>oliti ko agresije. jtolitiko nove voj- Domače vesti Smrt članice it. 1 SNPJ Chicago.—V nedeljo je umrla članica društva 1 SNPJ Magdica Bruchee. Pobrala jo je jetika. Ob smrti ji je bilo'4^ let./Zapu šča soproga, dve hčeri, dva bra ta, kakor tudi več sorodnikov v stari domovini. Rojena je bila v Mirkovacu pri Sv. Ivanu Ze-lina na Hrvatskem. V Ameriko je prišla 1. 1921. Njeno truplo leži v pogrebnem zavodu Golte, 6217 Ashland avc. Pogreb se bo vršil v sredo ob devetih zjutraj. Nov grob v Chicsgu Chicago.—Dne 31. okt je umrla Anna Ulchar, članica krožka 9 Progresivnih Slovenk Članice so preiene, da sc udeleže pogreba, ki se vrši v sredo ob 1:30 pop. iz pogrebnega zavoda na G126 W Roosevelt rd. Nov grob v Detroitu Detroit — Po dolgi bolezni Je umrl Joseph Falle, član društva 518 SNPJ, star 5€ let. doma iz Pustopolja v Zadleški dolini, Štajersko. V Ameriko je prišel pred .'17 leti k svojemu očetu v Grafton, Wik. Tukaj zapušča ženo, hčer in sestro, v starem kraju pa očetu in sestro, katerim društvo izreka iskreno sožalje. Is Cleveland* Cleveland. — V stari kraj so se zadnje dni podali sledeči Cle-velandčani: Anton Lesar v Pri-gorico, Frank in Mary Kešaver v Divačo, Josip Jepko in žena v Topolec pri Ilirski .Bistrici, Marko Basar v Karlovac, Ivka Fiedler v Zagreb, iz Detroita pa Louis Gorenc v Dolnje Kadov-lje pri Bučki. V New York, kjer so se vkrcali na jugoslovanski parnik Radnik, jih je spremljal August Kollander. — Pri družini Joseph in Dora KasteliC' iz. Euclida so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka. — Louis Krasna se nahaja v bolnišnici Polyclinic, kjer se je moral podvreči operaciji. Avstralija za povečanje produkcije Melbourne, Avstralija. — Jo seph B. Chiflev. predsednik avstralske vlade, jc pozval vodstvo strokovnih unij, naj povišajo splošno produkcijo. Unij skim zastopnikom je lukel, da Marshullov na< i1 piedstavlja glavno pomoč zu oklevanje zapadne Kvrope. ampak to še ne zadostuje "V pi i/adevanjih, da se pomaga rešiti evropske pro bleme za obnovo, se mor a dvig niti avstralska produkcija Inane m važnega materiala," je rekel Chiflev Dalle je rekel, da ekonomska obnova /upadnih evropskih držav od v im »mI sodclo \an|a brltskih doirunionov. Malajsko ljudstvo pod železno peto Izkoriščanje in zatiranje domačinov Slngapore. — (ALN) — Leni policaji, grobi domačinski vojaki, glasni mludi britski vojaki in brutalni ' britski plantainikl — vse to skupaj je potisnilo Ma lajo v tiste čase, ko je domučin-sko prebivalstvo ječalo pod japonsko okupacijo. Tisoče unijskih voditeljev in tudi milih kritikov bntskega režima je bilo aretiranih zato, ker monopolistični baroni kavčuka in kositra držijo s silo ljudstvo v revščini in podjurmljenju. Vsekakor se niso naučili, da je strahoviti britski poraz, ki so ga doživeli od Japoncev, razgalil vso bankrotno naravo kolonialnega sistema. Nove britski čete, ki so dospele sem pred kratkim, so še "pre-zelene", da bi vedele, kako je treba "civilizirati" domačine. Največ brutalnega dela proti ljudstvu opravi domača polici ja, ki je sedaj v službi angleške vlade, za časa vojne pa je služila Japoncem. Japonci so domačinsko policijo izvežbali po svoje in jo povečali. Pri vežbanju so jih rta učili najbrutalnejših metod, vključivši nekaterih japonskih trpinčenj. Britska vlada je obljubila, da bo "počistila" s policijskimi brutalneži, ampak osta lo je le pri obljubah, češ, da bi masne odslovitve policajev zni-Žale policijsko moralo. V kavarnah se policajo odpr to bahajo s trpinčenjem tako-zvanih komunistov. Slab glas policije je prisilil britsko vlado, da je ponudila razne vabe ru vpisovanje v vojaške kontlgeu-te, ki gredo v Malajo. Do sedaj niso bile britske čete zapletene v napade na domačine, ampak napredni elementi čutijo, da se bodo kmalu ponovili slučaji i/, leta 1946, kajti britskim četam rečejo, da gredo na sovražno ozemlje Ironija Je v tem, da lokalni evropski tr govci m bogataši, zaradi katerih so prišli vojaki sem, "da Jih zaščitijo pred teroristi," ne pu nI i jo britskim vojakom v klube in hotele Sllčne luzmeie kot na Mala-ji, kjer je izkoriščanje v cvetju, vladajo tudi v drugih kolonijah v A/iji in Afriki Mastni do ln« k i so glavni princip vladajočih Nacijski spion obsojen v zapor Varšava Charles VVInte-hcad, bivši nameščenec v blit-skein poslaništvu, je bil obsojen na štiri letu /aporo na obtožbo da je bil nut ijski špion za i umi okupacije Poljske VVhitchcad, ki je slai 35 let. je |>oljhkl dl/uv jljan bntskega porekla llckcl j Je d.t je nedolžen, predlo/ena ••videiu a pu jc dokazala krivdo Dodatna milijarda v pomoč zapadni Evropi Prvotnih pet milijard ne zadostuje za izvajanje Marshallovega načrta. Odobritev odvisna od kongresa in predsednikovega priporočila Progresivna stranka bo nadaljevala započeto delo tudi po volitvah New York. — (FP) — Množica 1M (KMi ljudi ji' navdušeno pozdravila Hcnrvja VVallacea. predsedniškega kandidata progre sivne *t tanke. ko je miel svoj zaključni kampanjski govor v Madison Square (»ardnu 2*) <»k lobra . Wallace jc izjavil da i»o pio f{t''Hvna stranka na«lalj«v.tla i sv oje delo tudi po volitvah Ve< k<»t 3.500 ljudi ki niso mogli v i dvorarirt, je (toslušaln Wallacea ¡ pred vhodom v poslopje Wal-ha< e je rekel da je nova stranka | zgodovinsko dejstvo ki ji' u»ta-I \ ila rnr zlo vojno Ogromna množi« a ol* in.tva ! ,. i i .%<».. « m., l v ,l,| ,|.| w ll 1 1.1« i ' « 'j mi * -»• MTTI "V k i ti desetih mesecih svojega obstoju. je rekel Wallaie. "je progresivna stranka dosegla fantastic ne uspehe, ve< kot kino pričakovali 7a' sedaj tv (»ostala dejstvo upanja navadnih ljudi vseh nsnxiov sveta " "Borci z «t svoIskIo v (¡kiji kmetje na Kitajskem židovski b»tjevnlki pn Negevu in geril« i drugod j x i svet u dobro vi-do da ustavila rnr zlo v dokler je upanje v Ameriki je napredek m jo upanje tudi zanje je naglasil I dobili smo na < Wallace "Ti borci vedo da se borijo za *vobi»do in dostojno življenje vedo pa tudi da sme r i »kn ljudi.'vo Ihi i/vtM|o r-vojr (|e|o. neg led« na nevarno-,t ali o . dolfo .|«,IH, In.j,i I'hinrttn.i t r ;i t i k . i« v T. T . novo upanje dcmnki atnnim si lani po vsem sv«'" razgalila jc zsvoženo dvostraiikai sko |*iliii ko m nameravan' izdajstvo I/ra ela t<-r |>orazila Mund-Nixonov predlog kakor j« tu«li prepte« da ose«||anj« Ameiike * prisilnim vojaškim v ezbarijem (¿lavno «lelo pa je plogii sivtia stiunka i/vtsila h tem »<« j« za no zavt la nj« n {la iz tli a I'm i oa st t nemo «i vzttajal« s sv«ijim tlelitrn, «lokli'1 ne If) ame , r iško h u«ím|vo k oni r ol 11 ,i lo te dežele, ki j«i je (»omagalo /gr.i'li ll," je Zaključil Wal I a« t Pn.-.pcvki na sh<»«lii so zria'.uli %','.'> 'Hlíi namre« o<| Ijo'li ki mi plat ali o«! OOi «lo % i bO vstopti 111« f"\ naj obliov i pog.ij.m O v J« ' ko Itn i jo / , m i, v ml. • p. V a m i Washington. 30. okt. — Upravitelji urada za pomoč zapadni Evropi .so izjavili, da bodo vpra šali kongres za nadaljno pomoč v uvajanju Murshallovega načrta Zahtevali bodo eno milijardo in 200 milijonov dolarjev, kar bo morda zadostovalo za dobo od aprila do junija. Vsota 5 milijard in 55 milijonov dolarjev se bo izčrpala do konca marca — 12 mesecev po pnčetku Marshallovega načrta Vse te milijarde gredo za ekonomsko obnovo zapudne Evrope — v brezno, ki nima dna. Prvotna vsota petih milijard je bila določena ra dobo 15 mesecev, namreč do 30. juniju letu 1949, predsednik Truman pu ima moč, da Ne vsota porabi v 12 me secih, uko potrebno. Že preteklega avgusta je Truman namignil, da bo potrebna nadaljna pomoč v vsoti ene milijarde dolarjev, kajti potreba ekonomske pomoči zupadnim evropskim državam je večja kot se je prvotno mislilo. Uprava ekonomsko kooperacije v zapadni Evropi Je naznanila, da so tri držuvc podpisale posojilne pogodbe na podlagi Marshallovega načrt*. Te so Danska, Švedska in Irska. Preti nekaj dnevi so bile odrezane od nuUaljne pomoči, ker niso podpisu le zadevnih poirodb. Ostale države, ki še niso podpisale pogodb, so Francija, lla-liju, Norveška. Belgija. Holand-sku in Turčija To bodo storil" v prihodnjih dneh, sicer ne bodo deležne naduljne podpore, Paul lloffman, glavni upruvi-telj Marshallovega programa, Je izjavil, du flrugo leto ekonomske pomoči zapadni Evropi ne bo zuhtetulo nudaljnili milijard; zudostovulu bo ze prej določena vsota Nujvecjl kos potite v obliki dolarjev od Mul slu«!lovega na-čita dobe Anglija, Fianclja in bencinske dizuvlce z zapadno Nemčijo vied Te dižave tvorijo glavno silo v boju proti vzhodnim državam V zvezi z ekonomsko polnoč jo zapadni Evropi Je stopila v /ugoslavija omejila železniški promet Belgrad, 30 okt Dizavno iuvriuteljslvo zeleznic je iiazna nllo, da je zat uslio ustavilo ves osebni m tovorni piomet na vseh zeleznn uh 1'ievazala m« bo samo hrana m«lrugo polieb no blago Dne 4 nov se bo piomet delno obnovil Kol vzi «»k za omejitev železniškega prometa -e navaja stavka liaruosklb rudarjev Na zltonivuiiju prve j;a koiigr« a Zdi imuiiiIi htrokov Olli unij J« bila -prejeta i«s«tlil i i j it ki iztaza soliduiinisl s lian itihkimi i udar ji in v.ibl jugoslo vanski delavce naj s prispevki pomuj'ajo fiaiiioskim stavkat jem h ordouu zapuščina znaša $386,579,104 D« Iroit lit tu v F' 'I «I Ivi Je omil 7 aprila PM7 je Za|iUS(|| ogromno imovino ki n i eni na Vk.rf ,'t/W lot Njegovo o.-a hno premo/enje /iiaSa I .'tU 104, «t stala imovina pa je v d« Iniiab raznih v i st m liotidih Njegov«« premo/enje v Miiblganu znaša .K»H It« V. < Ii.o sv«ijt»gH pie-m»i/« i j.i j« zapu tli sVOJi vdovi, • lo. i n, |i «I,« | k o 1111 o I o nad «i lOomiiim Fonlovim kialjestvom I o'i Motor Co *vojemu vnuku i , < >«. ■ 1 a j m«oslužlti tankov in kava lerlje proti Nemcem, da Je la/pršila izgrednike, ki so de-monstrlrali proti visokim cenam v Stuttgartu, ki je v amerlikl zasedbenl colli, l*i vič po z.aključenju vojne se je zgodilo, d£ so se Nemci postavili proti amerl&kim četam Dvu ameriška vojaška policaja s t u bila i an Jena v izgredih In dva nemška policaja ter več de-monstruntov Nobenega strela ni bilo oddanega Nemška po litija je aretirala 20 oseb Izgledi so sledili masnemu shodu, kuterega se Je udeležilo okiog 40,(MM) delavcev, ki so o-kluali dveuino stavko. Shod se je mirno končal, nato pa se je zhiala množica ljudi pied novimi pnxlajainaml, ki v oknih i a/kazujejo luksuzno blago. Ve/' i/|ozbenlh oken je bito ubitih v izgr etllh Vet kot sto nemških |ailicajev je kusalo |»umiriti l/.grednike, ki mi polnijo napadli s kamenjem m koli Na |a»moč je pn-hllelu ameilsku vojaška posadka ki pa se je morala umakniti, Na Ice mesta so prihitele dodatne umeišike p«isadke, ki so kom no tazpršile izgrednike •Izgiedniki so pozdravili ame i is k« Vijake z roganjcm, Vpitjem m izzivunii, nulo pu Jih na-pudli s kamenjem in stekleni- i.imi Mno/lcu je bllu iuzjaiJe- ii., m je kazala s«tvia#nost napi,on ameriškim vojakom Nem-i i se niso hoteli |xik«irttl ukazu, n.ij se umaknejo l/^lvajoče so t akali, «la jih ameiiškl vojaki poti-mcjo nazaj V akcij«! je stopil«» 12 ameri škili tankov in ena artilerijska iMiit.i Oz i ar je je .bilo napeto lil l/gledalo je kak«»r nu bojni fi oM11 Mans Stettei, unljski v i« 1111 I j ki i« govoril na prt» i t« trn m shodu, je obdolžil «mrliški oblasti in nemške uiadni-i ke 'la mik«» se ničesar storili /a kontrolo draginje I'o končanih 1/giedih je vojaštvo tanki vred ostalo na ce-tali Voja ke sti.i/e n» bile n-Ijatane na v.m-Ii iilliab. Oblasti ffL /«enkiat ntsi» «tkttiale zvaliti | l.i n do .a L0ick na komunist«. Pifo« VETA PIOSYETA Co. Nü M cala UU. HT» m pol UUt m ImiBihi ULM. 1er the Uilte« Stete« (nitpi cilsed») m« pav yMT, Cakaf» aai Cm« Ceuaiy NM pee n«, lies Sil JI mt fMf. fave«i^«okephl fapinr la sis.rll.A aa aa esetejo. Rokopisi literarae vseMoe (¿rti««, y twit II«.) m r».|. pe4U|ateija la e stečsju. ¿a ja prileéU PONDEUEK, 1. NOVEMBRA 1948 %laàovL A. múdk, naàsdbjuv iMs m a, ar tic U« will »al ka raturaad. Olhsr msnuscripts aa slertes. piar*, passas. ate« mill ba raturnad ta »andar asir »psnied kr sell-addf—d amé sisnpad aavalape MIT PBOfVETA M S«. Lawmdal« Ara. Chicago Zt. Hitante Pûiledice Marshallovega načrta Uspeh Marshallovega načrta je že viden vsaj na eni točki: na razcepitvi organiziranega delavstva v Franciji in Italiji. Kakor vse kaže, bo ta razcepitev radi Marshallovega načrta prišla tudi v Svetovni delavski federaciji, v angleških delavskih unijah pa se obeta strupen notranji boj. Svetovna reakcija se torej lahko raduje nad tem uspehom Mar shalloyega načrta, kajti kadar se delavstvo začne samo med sabo Iklatl, bo sadove tega klanja žehi reakcija. Kjer se tepeta dva tretji dobiček ima, pravi stara prislovica. Ta prlslovicf je tudi resnična Ameriški kapitalizem, ki hoče ustaviti napredek in raz voj človeške družbe Širom sveta in obnoviti predvojni statua guo bi s svojega reakcionarnega gledišča ne mogel bolje investirati težkih milijard ljudskega denarja kakor Jih je investiral v Mar-sh«llov načrt. S tem načrtom je dobil sredstvo, s katerim bo lahko delil in vladal. Sicer mu je do tega sredstva veliko pomsgala Moskva s svojo skrajno stupidno politiko. Ako bi toliko ne bolehala na svoji marksistično-leninistični dogmatiki, bi bila lahko imenitno iaigrala wallstreetako reakcijo in impérialiste. Kongres bi ne bil nikdar sprejel tega načrta, ako bi bila v njem sodelovala tudi Ru sij« in vzhodna Evropa. V tem primeru bi skoraj gotovo tudi na Cehoslovaškem ne bilo prišlo do komunističnega puča, ki je dal svetovni reakciji v roke veliko gorjačo. Ne bilo bi prišlo do razkola med organiziranim delavstvom v Italiji in Franciji in zdaj bi tudi sličen razkol ne grozil Svetovni delavski federaciji, niti bratomorna vojna v angleških unijah. V defenzivl bi bila tudi Trumanova doktrina in mrzla vojna bi se ne bila razpletla do take vtffne kakor se je. Reakcija bi tudi ne mogla sejati tako brez mejnega sovraštva proti Rusiji In vzhodni Evropi, ★ Ce je kdaj kakšna vlada napravila večjo stupidnost nego jo je lani napravila Moskva «ledi Marshallovega načrta, teduj je zgodovina ne beleži. Če bi bila opozicijo proti tej skemi prepustila Američanom samim, bi bila sijfurno danes sama na boljem in tudi za pa ¿1 na Evropa ne na slabšem Kolikor bo zapadna Evropa pri dobila s tem načrtom na eni strani, bo trikrat več izgubila pa na drugi strani in sicer politično in gospodarsko. To zlasti nekatere države, predvsem Francija. Marshallov načrt, katerega bi hilu lahko še pred porodom zada vila Moskva z objemom ln "poljubom smrti"—ta načrt namreč ni le privedel do še večjega razkola v Evropi v dva sovražna si tabora, ni le privedel do velikega trenja v evropskih delavskih vrstah, marveč vodi tudi vso Evropo, zapadno in vzhodno, v nov«) oboroževanje, v nov militarizem, v obnovo nemike nevarnosti. Kdo je več kriv tega zločestcga in družbeno-zločinskega razvoja: kriminalna stupidnost Moskve ali kriminulno zgrešena zunanja politfka te dežele, o tem ne bomo razpravljali, Pribijemo le dejstvo, ako Amerika ne spremeni te svoje skrajno zgrešene politike, tedaj se mora svet prej ali slej znajti pred novo katastrofo. Toda pustimo to in si malo oglejmo, kaj se dogaja v evropskem delavskem gibanju na rovaš Marshallovega načrta. Nato so udrli v hišo nekega Italijana in mu s sekiro prekla II glavo v pričo njegove žene. Ta drhal je norela toliko časa, dokler ni prišlo vojaštvo. Vzrok divjanja je bil, ker je neki Italijan oropal banko, na to pa je nekega 17-letnega mladeniča, kateri je bil edini, ki je spoznal roparja, zvabil v gozd, ga ubil in pokril z dračjem. Leta 1928 je potekla majnar-*ka pogodba z operatorji. Mi- V italijanskem delavskem gibanju je prišlo do definltlvnega razkola Italijansko delavstvo Je do /daj imelo enotno unljsko gibanje Do razkola je prišlo, ker se je vatikanska reakcija odločila za ustanovitev "krščanskih" unij. Povod ali pretvezo je dobila v levičarskem nasprotovanju Marshallovernu načrtu. Naj-moČnejli faktor v italijanskem, kakor tudi v francoskem delav« skem gibanju, političnem in strokovnem, so namreč komunisti. Ti so se takoj postavili proti Marshallovernu načrtu, ker so v nJem videli imperialistično mrežo, odnosno, ker je tako sklenila Moskva V Italiji ta mreža ni i/ trte izvita, marveč so dokazi na dlani—širjenje ameriškega kapitala m zaslajanje Italijanske industrije na rovaš ameriške "pomoči " Desničarji so se na drugi strani postavili za Marshallov načrt, ln pričela se je vojna tudi v Italijanski delavski federaciji, v kateri so bili desničarji v veliki manjšini Kot že rečeno, Je to priliko izrabila vatikanska reakcija, ki se je odločila /a ustanovitev "krščanskih" unij To je sicer proti tradicijam italijanskega stro-kovnega gibanja, toda Vatikana to ni oviralo, Vatikan ima na' svoji strani seveda ves posedu|t»či razred, ves velekapital, katere ga sicer nam v veliki meri predstavlja Koliko uspeha bo Vatikan imel v svoji tazdvajalni politiki, je Še vprašanje, kajti med italijanskim delavstvom, tudi med katoličani. je radi prej omenjene tradicije duh solidarnost* na strokovnem polju /elo močan T.vla kot je v Italiji močan tudi ka ! ,mo* <,a **,mo toliko toTlcizein zlasti med revnim kmwkeike\ največji veleposestnik se zahtevam jv. tei reformi naravno upira in skemait s kato-lllkimi grofi vred kak*. hi kme Tudi na Japonskem ni vse tako, kot si želi Wall Street. In vse to, kar mi izvemo, je malenkost. Kdo ve, kaj vse se doigrava za kulisami? . . . Rusi imajo najbrže dober vzrok, da se ne podajo. Ali i-maju tajne tifcovske pogodbe z zapadnimi državami, ali je morda vzrok kakšna tajna iznajdba proti atomski bombi? Gonja proti komunistom sami zdi najbolj neumno podvzetje. Ameriški komunisti niso prav nič škodljivi in niti najmanj nevarni. Bolj nevaren pa R¿n>, katoliška propaganda, da niti ne omenim kukluksklanovcev. Anl-pak vsa ta politika ne odtehta realnosti v izmenjavi blaga. Meni ne gre v glavo, kako bi mogla Amerika preprečiti Rusiji trgovanje z drugimi državami. V kratki dobi 30 let so sovjeti povzdignili zaostale narode v Sibiriji in ob mongolski meji na visoko stopnjo civilizacije. In to so dosegli kljub štiriletni vojni, katera jim je razdejala mnoge industrijske naprave. Samo ob sebi se razume, da bo na ta način ruski ugled ved no večji, dokler bo učil narode s časom napredka. In od tega imujo vsi dobiček! Moč ZSSR ruste z vsakim dnem. Kaj pa počenja naša administracija? Trdši denar za puške in kanone in vse, kar spuda zraven za ubijanje in uničevanje, da ustavi pohod "komunizma" . . . Podkupljuje volivce, Nekateri dopisniki pa poroča , jo le osebnosti. Nekdo pa se podpira bivše fašiste in naciste, zaganja v "komuniste" in dreza «o se prekrstili v demokra v malenkosti in napake drugih, i te . . . Taka je ta slika, ki jo svojih pa ne vidi. Večina na-1 vidimo pred seboj, ročnikov Prosvete smo že precej | Cestokrat slišimo, da je Rusi-v letih in naša izobrazba je v j* dosegla svoj razvoj s suženj-našem življenju. Mi primerja-1skirn delom. Mogoče, jaz ne mo preteklost s sedanjostjo. To vem- ampak dobro pa vem, da ' niso sužnjedržci Se nikdar ustanavljali šol za svoje sužnje, dočim v Sovjetski Rusiji polagajo silno važnost na izobrazbo naroda in proračun za šole je naj večji med vsemi narodi. Propaganda trdi, da so uvedli je nekaj, kar ne more dati našim mladim nobena šola Ko smo bili mi mladi, so bili stroji še v povoju. Če bi tedaj kdo rekel našemu kmetu, da .bodo s strojčkimi valili piščeta. bi ti v .. .obraz zabrusil, da si bedak. Te- ste, že ozn,ce stanovanjske hiše daj so bili obrtniki sami svoji suženjsko delo tudi v "satelit jn počistila si ume, k. jih je več gospodarji. Delavec je bil seve jskih" državah Naši kot preveč po vseh krajih Širne Amerike. f»rer{ nekaj tedni nom peljala z vlakom iz Terre se dan, rato »em se napotil tja, misleč, da I »odo premogarp vo- na)lc|i*o zahvalo lili in da bo višina odločila, ali Priznati se mom, da «e je pnjdemo na delo ali ne, kakor bav* oztioma vinska trgatev zavr- ov »hallsk.* pomoč Italiji (Pinie ika ii še ) »ortalisli samimi. Za vati ■•»sni to dejstvo vtrdnp mi-1 dala v prvem letu za mar-T S spVelerne predstavnic Antifašlatlčne' ionsko akadomllo predsedniku jugoslovanske vlado maršalu Tita. . , - , ------ ----sorodniki da slano plačan, ampak življe Pa nam poročajo, da to ni resni-nje je bilo trdo za vse, ne samo ca v Jugoslaviji. Seveda, Ame za hlapca in deklo. Narod se je ricani tej propagandi sveto verjamejo. »Sicer pa eo nekateri Američani tako zaslepljeni, po domače bi rekli, da an še daleč za luno, da mislijo, da so Jugoslovani nekr» majhno pleme, temne barve in pritlikave posta ve. Moia soseda mi je pravila, da je bila na obisku pri svojih prijateljih, kjer se je seznanila tudi t. nekim Američanom On »c le zelo začudil, ko je izvede la. da so ona in njeni prijatelji prišli Iz Jugoslavije "Sa) sle vi tako kot «mo mi'" jo vzkliknil, "Mislil «em, da so Jugosln v«ni majhnih postav In temne polti * Taka je učenost povprečnega Američana, Jorej. te m iadm da na seda propagandi. Ignoran-pri ca in predsodki izpodrivajo u-I g led Amerike. Georgo Gornik. starosloyenske najdbe na bledu Zanimanje za staroslovensko arheologijo je do osvoboditve bilo navezano le na ozek krog zgodovinarjev, ki so se bavili z najitarejSo zgodovino Sloven cev ln Slovanov. Poklicni arheologi pa so staroslovensko o-stalino obravnavali le mimogrede in se bolj zanimali za o-slalino Ilirov in Keltov, posebej pa še za rimsko kulturo. V tem se je kazala vodilna vloga neslovenskih arheoloških znanstvenih središč, ki jim v okviru ekspanzivne politike njihovih držav ni bilo mar objektivno raziskovanje zgodnjega srednjega veka, temveč potvarjanje ali zakrivanje zgodovinskih dejstev. Domača buržoazna družba pa tudi ni dajala ne sredstev ne pobud znanstvenemu raziskovanju v tej smeri. Po osvoboditvi šele pa se je to stanje iz temeljev izpremenilo. Osvobojeni jugoslovanski narodi so tudi v arheologiji sklenili dohiteti zamujeno in zgrešeno popraviti. Ljudska oblast ni štedila z moralno in materialno podporo raziskovanjem. Znanstvene a-kademije so si poleg drugih nalog tudi raziskovanje najstarejše slovanske zgodovine postavile med najbolj važna dela. Tako so se vršila izkopavanja pri Beogradu, v Belem brdu, pred- teklega stoletja nestrokovno v veliki meri razkopano, najdbe so k sreči v glavnem prišle v Narodni muzej, objavil pa jih je Walter Schmid v Carnioli leta 1908. Drugo grobišče, ki je le malo obsežno, je znano vzhodno od palače Predsedstva zvezne vldde. Tretje, po vsem videzu najbolj obsežno grobišče, pa je naše raziskovalno področje na Pristavi. Ugotovljeno je bilo že pred vojno, med okupa cijo so ga poskušal i^ izkopati Nemci iz Celovškega "muzeja, a so «delo le površno pričeli. Sledove njihovega površnega dela smo na enem delu grobišča še dobro videli. Naša naloga letos je bila, da se grobišče sistematično pričenja odkopavati in da se pripravijo tudi raziskovanja za naslednje leto. Pri delu smo se dobro okoristili z izkušnjami na dosedanjih dobe vmesni zelo globoki grobovi, grobovi z grobnicami, "grobovi v skali". Tudi ta razlika v globinah kaže, kakor prej usmeritev grobov, na različna obdobja in skupine pokopava-nja, zlasti če povemo, da so tako rekoč vsi "severni" grobovi brez grobnic in da so neki grobovi še bolj plitvi ter direktno izkopani v samo morensko plast. Nekateri grobovi imajo krste. Krste so bile zelo dobro ohranjene. ni pa btlo videti nikakih ostaknov žeblje v.. Zdi se, da so bile krste zbite z lesom. Vsekakor so iz klanih deftk, kakršne so še sedaj v rabi v Bohinju za strehe. Grobišče je krilo v seV)i razne skelete. Moški in ženski skeleti so v približno enakem razmerju, otrok pa je več kakor tretjina. Starosti so prav različno zastopane, od prav starih ljudi do mladostnikov. No splošno je videti, da je bila povprečna življenjska doba precej krajša, kakor je danes. Velikost skeletov je povprečno za spozna- • , ... . ,. :J. i nje maniša, kakor je današnja. ,zkapavan„h. Skušali smo dim sploSno pa so vsi skeleti bolj povezal, arheoloäko. antro- mofnfh- kosti n ^ na b \ <■ polq£ko in tehnično delo. An tropološko delo so prevzeli asistenti Antropološkega instituta in Anatomskega instituta ljubljanske univerze. Tehnično delo sta vršila preparatorja Narodnega muzeja. Vse izkopavanje pa se je izvedlo'z ljudsko študentsko mladino pred vsem s študenti zgodovine. V treh vsem pa v Sloveniji v Ptuju' mesecih izkopavanja so bili od-1946 in 1947 ter letos na Ble-'kriti 203 grobovi. Večina gro-du. Izkopavanje v Ptuju je pri- hov leži vrednih zaporednih neslo zelo pomembne rezultate.) vrstah, obrnjenih proti vzhodu. Odkrito je bilo tretje slovansko svetišče na svetu, ki je obenem najstarejše od vseh znanih, izkopano je bilo zelo razgežno grobišče s skoraj 400 grobovi iz 10. in 11. stoletja. Znanstvene objave prof. Korošca, ki je izkopavanja vodil, so tfe izsledke že napravile dostopne javnosti. Letošnja izkopavanja na Bledu je vodil Narodni muzej v Ljubljani s podporo Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov. Ministrstvo za prosveto je dela v celoti omogočilo. Predsedstvo vladfe LRS kot lastnik zemljišča in MLO na Bledu sta delo s stalno pomočjo zelo olajšala. Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je za raziskovanja živo zanimala in jih moralno podprla. Izkopavanja so se letos omejila na del staroslovenskega grobišča na Pristavi pod Blejskim gradom. Toda v celoti sta Bled sam kakor tudi o-kolica važno arheološko področje na Gorenjskem. Skozi dolino bohinjske Save je vodila od nekdaj stara pot s Koroške na Primorsko, iz doline Drave v dolino Soče. Kljub temu prehodnemu značaju kraja pa vendar prevladuje na Bledu in v Bohinju vtis zavarovanosti o-ztmlja. Visoke gore zapirajo prehode in redka visoka sedla, spredaj pa se širi bogata ravnina, pripravna za poljedelstvo in živinorejo, jezero pa daje s svojim vodnim sistemom možnost bogatega ribolova. Zatrdno so znani sledovi človeka iz mlade kamene dobe pri Mlinem na Bledu, Ilirsko-keltska doba se kaže predvsem v mogočnem zavarovalnem sistemu gradišč, od katerih prvi par je v Radovljici in Bodeščah, drugi par pa na Kupljeniku in na Beli. Tudi Bled sam ima ostanke iz te dobe Nedvomno je bil že naseljen Grad. Rimska doba je izpričana z grobovi v Želečah, z najdbami raznih novcev in zaponk na Bledu, predvsem pa v Rečici. "Selitev narodov, ki je na Gorenjskem zlasti vidna v Kranju, se v blejsko-bohinjskem kotu kaže prt Jereki v zgornji bohinjski dolini. Nsjbolj boga ta na je ostalina iz starosloven-ske dobe V Bohinju je važno, sa ( mo oeloma raziskano grobišče v Srednji vasi na Žalah in na Podonjicah. tam blizu je tudi Ajdovski gradeč, ki čaka ponov-noga raziskovanja, da se odkrije "Črtomirova trdnjava". Na drugem koncu področja je Žirovnica z zelo lepimi najdbami v grobovih Gotovo pa je Bled bil v tem čatni sredttoV. -Z Bleda so znana kar tri grobišča. Prvo je na Žalah, kjer je tudi sedanje pokopališče. Ig se raz ] ko. da je bil mrlič položen rav-' twa 1/ glavnem po pnbnčjtr «o na skalnato podlago Ve*v( deniškegs nasipa proti šoli. To da pa se med temi frobovt brez Vendar so v okviru te glavne smeri podane prav vse možnosti, od grobov, ki so odklonjeni celo proti severovzhodu, pa do grobov, ki imajo izrazito jugovzhodno lego. Deloma se vidi, da so grobovi sledili naravni u-krivljenosti terena, ki sega od jugovzhoda na severovzhod. Sredi teh navadnih in iz dosedanjih izkopavanj na splošno znanih vrst pa se vleče pas grobov, ki so usmerjeni skoraj natanko proti severu. Med obema vrstama teh "severnih" grobov pa je prazen prostor, podoben nekaki poti. Ta severna lega je le malo znana in razložena. Na enem delu grobišča pa so grobovi spet redoma usmerjeni natanko proti vzhodu. Tako se že iz karte grobišča vidijo obrisi raznih skupin grobov, ki so mords časovno ali pa z ozirom na pripadnost raznim zadrugam in družinam različne. Še bolj vidno postane to dejstvo, če pogledamo oblike grobov samih. Teren grobišča se vleče po nekakem hrbtu, ki ima v globini enega do dveh metrov osnovno skalo. Ta skala se na pobočju seveda zelo dvigne na površino. Preko skale leži ledeniška morena, siva peščena zemlja, pomešana z debelim kamenjem. Nf vrhu pa je drobna plast humusa. Grobovi so na pobočju skoraj redoma vsekani v živo skalo, tako da je predrta morenska plast. Res je, da je stare Slovence k temu napotlia oblika terena samega, ker bi bili sicer grobovi preplitvi. Toda objektivno so s takim načinom ureditve grobov na Bledu Slovenci prišli do nekih zametkov grobne arhitekture, ki na Slovenskem doslej ni bila znana. Grobovi so namreč zelo skrbno izsekani v skalo, ki je ponekod preperela, drugod pa zopet zelo trda. tako da je bilo potrebno za izsek enega groba že temeljito in naporno delo. To kaže na določeno višino tehničnega postopka kakor tudi na kvaliteto sta roslovenskega orodja. Stene groba so pri glavi večinoma ( zaokrožene, stranske stene so nevedno skrbno r>bdelane, pri nogah so stene slsbše, in nižje, | ker teren strmo pada Dno je pri večjih in bolje izdelanih grobovih dobro izglajeno, dru god pa je zopet precej grbasto' ln razgrebeno Globina izseka | je različna m sega včasih tudi do 50 milimetrov, tako da je grob globok .V) do 80 centime- J t rov. Na drugih mestih terena, kjer pa je moremka plast bolj debe-1 la. so grobovi deloma opustili uglobljenost v živo skalo. Tu' so grobovi izkopani tako globo- redno mišičaste in Čokate postave. Le izjemno se • dobe prav vitki ženski skeleti. Znano je, da so bile lobanje starih evropskih prebivalcev v zgodnjem srednjem veku "dolge" (dolihokefalija) in so se do danes iz še nepojasnjenih vzrokov izpremenile v "kratke" (brahi-kefalija). Izsledki na Bledu niso v tem oziru prinesli kaj bistveno novega. Malo pa se Je doslej razmeroma vedelo o tipu obraza v tej dobi. Toda ravno Up obraza bi morda pokazal razlike med posameznimi ljudstvi med Slovani in Germani, ker je dolihokefalija skupna vsem evropskim ljudstvom in se v tem oziru ne more pokazati razlika. Ravno lične kosti pa so na splošno prav slabo o-hranjene. Zato smo pri izkopavanju temu- problemu posvečali posebno pozornost. Kolikor se iz dosedanjega dela vidi, prevladuje širokoobrazni tip starega Slovenca. Očesne votline so precej pravokotne, spodnja če ljust pa ima vogale zavihale navzven. Ta dva znaka sta po mnenju prof. B. Škerlja, vodilna za prastaro evropsko prebivalstvo, V tem primeru bi torej prišli do ugotovitve, da so blejski stari Slovenci tip, ki je od starih prebivalcev, Ilirov in Keltov, z mešanjem prevzel te značilnosti strukture obraza. To mnenje bi bilo podprto tudi s tem, da so razmeroma pogoste tako imenovane stresaste lobanje in lobanje s čelnim šivom, kar vse kaže na praostalino nekih zelo starih evropskih plemen. Omembe vredni so tudi neki skeleti, ki so zelo močnih kosti, nadpovprečne velikosti, a zelo drobne lobanje, ozkega obraza. To ni nič drugega ka kor še sedaj v Jugoslaviji obstoječi dinarski tip prebivalca ki je gotovo jxisledica mešanja V Ljubljani Je prešlo poletje atakla mladtnaka šeleanica, Id bo otrokom v zabavo. še bolj pa kot šola sa treniranje mladih šeias* (ličarjev. Zgrajena Je bila s prostovoljnim delom mladine in cdrasllh. ostanki dobe prostih zemljišč v zed. drŽavah Tekom letošnjega poletja je ameriški depai tiuent za notranje zadeve naznunil, da ukinja pet "zastarelih" vladnih zemljiških ur jejo v v državah Oregon, Nor t h Dukota iti South Da kotu. Ti zemljiški uradi so predstavljali ostanke dobe, ko ae je naseljeval nnš zapad in je vlada k temu pomagala z nudenjem proste /emlje mikom,' ki so si hoteli usta v morske globine (Nadaljevanje m konec.) Tisti čas jc stopil v javnost Balzac s tragičnim romanom "3tric Pons", (ki nam ga je mojstrsko prevedel Oton Župančič). Poglavja so polna strastne vneme za lepoto in umetnine, da se ob njih nehpte vprašamo, kje je dobil Hulzac svoj vzor? In pisatelj nam sam odkrije avojo skrivnost, ko našteva, opisuje in objavlja od h mke kataloškega spiska dragocenih "Pons"-Castiglionijevih zbirk. Bil je takrat le ozek krog lju biteljev umetnosti, ki so postali pozorni na ta odstavok v romanu. Ta izpisek je sestavljen ta ko mojstrsko, da ni bilo nobene- Sa dvoma več, da inui pisatelj t w noviti domačije na zapudu. Tozadeven zakon je bil sprejet lv 1882 ter je veljal za vse predeta, ki tedaj še niso btli naseljeni v krajih zaj)adno od veletoka Mississippi. Zakon je bil poznan pod imenom "Homestead Act" ter je določal, da lahko dobi zainteresirana oseba 180 a-krov zemlje zastonj, uko si hoče ustanoviti dom in farmo na no zu obljubo izgraditve železnic, ki naj bi povezale nanovo naseljena predelja zapade, To je privedlo na /ajiad trume zemljiških drugih špekulantov. Zemlja, podarjena velikim kor poracijam, je.končno prešla v roke posameznih lastnikov, ki pa so morali drago plačati, ker kor poracijc so hotele imeti dobiček. Neki drug zakon, ki je bil zapádu. Pogoj je bil. da dob- ludi «P^jet. 1. 1882, je predal Iliri in Kelti na Balkanu. Iz povedanega je že dovolj vidno, kako važne antropološke izsledke bo prineslo blejsko gradivo. Na kratko lahko trdimo vsaj za Crorenjsko, da je antropološko tip starega Slovenca nastal iz kombinacije priseljenega Slovana in keltskega domačina in da je dolgoglav, ši- Ijeno javno zemljo obdeluje pet let. Koncem te dobe je vlada zemljišče pregledala in če je bi lo obdelovano po določbah zakona, je potem pripadlo novemu naselniku ozir. farmarju, ki je plačal le neVaj malega za vsak aker podeljene zemlje. Prosta porazdelitev zemlje Je bila na višku v desetletju, ki je sledilo civilni vojni. Vlada je tedaj lastovala ogromne komplekse zemlje, gozdov, pašnikov itd. Treba Je bilo ustanoviti 393 zemljiških uradov, du so sproti oddajali in pregledovali podarjeno ozir. za malo ceno prodano zemljo. "Prej omenjeni zakon je sicer veliko pripomogel k naselitvi zapada in razmahu prebival stva v smeri proti Pacifiškemu morju, ni pa.nudil novim naseljencem vsega, kar jim je ob ljubljal. JStotisoči so odšli na zapad in si tam vzpistavili do mačije, ali poleg teh posameznikov je dobil zapad tudi velike korporacije, katerim je dala vla da ogromne kose zemlje v zame-— ___( rokega obraza, oglatih očesnih votlin, navzven zavihane spod nje ¿čeljusti, zdravih zob, čokatih udov, mišičaste postave, ki je nekaj pod sedanjim povprečjem. Skeletno gradivo, ki je sedaj v Narodnem muzeju, bo po dokončanih preiskavah pokazalo podrobnosti tega tipa. Za muzejske namene pa so bili dvignjeni štirje skeleti v celoti, posebej pa še en grob s krsto, med doseljenimi Slovani in med I ki predstavlja kot znanstven in kot muzejski objekt dokument izrednega pomena Še bolj zanimive kakor antropološke posebnosti pa so najdbe materialne kulture v g ribo v i It, ki govore o umetnosti, običajih, pioizvodnji m diužbi stalili Slovencev. O teh bomo spregovorili prihodnjič. Dr. Jože Kästelte. milijone akrov vladne zemlje posameznim d r ž a v n m Unije Zemlja je bila podarjena za jav ne ustanove kot univerze, kolegije itd To Je omogočilo porast in razmah univerz kot je artzon *ka in kolegijev kol je Državni kolegij kmetijstva in mehaničnih umetnosti v državi lowl. Te ustanove se še danes delno vzdržujejo Iz skladov, ki Jim Jih je omogočila prodana zemlja, ki ho jo dobile od vlade Zed. držaVJ Zed države ameriški so edina dežela na svetu, ki je (»delila zemljo onim, ki so jo obljubili obdelovati in rabiti zase in za skupno korist in porast dežele. V prvih letih svoje,zgodovine, ko je imela Amerika organizirano vlado samo vzhodno od veletoka Mississippi, je vsaka posamez na država kontrolirala svoje javno ozemlje. Kasneje, ko ne je pridružilo Zvezi tudi država Texas, je istotako obranila lastništvo svoje javne zemlje. Vse drugo ozemlje, vključivši Ala sko, se je porazdelilo po zakonih sprejetih v kongresu. Od I,MK),000,000 akrov javno lastovanc zemlje v tej deželi, je kongres dozdaj oddal vso razen 500,000 akrov. Ta zemlja ni pri merila za farmanje, ker sestoja povečini iz puščav, gorovja in pašnikov. Kljub temu Imamo še vedno 17 zemljiških uradov v Zed. di zavali in tri v Alaaki. Na raznih "homesteadlh" je v tej deželi tudi precej slovenskih naseljencev. Nekateri so al napravili lepe in doblčksnosne farme, drugi le životarijo in se /a silo prebijajo, a pridnost, ki je lastnost našega priseljenci, je večini naših "honiesteadarjev" omogočila, da so prišli do last ne zemlje in se oprijeli farma nja ter se tako tešili Industrijskega dela, je irosehno v zgod njih letih naseljevanja naših Ijti oi zelo črpalo delavce v rudnikih in v težki industriji, (Common Cuutu il) alzic izvirni spisek potoplje nlb Castlglionijovih predmetov Balzac pa j* ostal na različna vpiušanja o tej stvari neni in zaprt. 1** tu pa tam je v svojih spisih, kakor n. pr. o Židu Gob-aeeku, piidodal še kakšno belež. ko ali naslov kake slike, kar da slutiti, da so odlomki povzeti po vestnih zapiskih H.-Castiglio mja, Kataloga nI bilo na spre gled. Le kritična opisa in na slovi štirih podob, ki jih izrecno navaja piaaielj kot "Ponsovo" najdragocenejšo lastnino, so poti jevali zbirateljem, da ga Ima Balzac v posesti Od štirih podob, navedenih v Balzacovem romanu, sta dve na sliki Davida Teniersa, ko Je po naročilu nekega nizozemskega plemenitaša naslikal steno njegove galerije. Ostali dve pa sta nam ohranjeni v posnetkih bakroreza iz XVIII. stoletja v drobni zbirki "Umetnostne red koali", last nekdanje habsburške vladarske hiše, Kakor ima vsaka umetnina ali redkost svojo življenjsko pot jo je imel tudi R -Castiglionijev seznam umetnin, Ko je Balzac umrl, je prišel katalog na dan Preko zapuščine je romal v m ke francoskega trgovca — poznavalca, šel od zbiratelja dt, zbiratelja in zadnji posestnik teli dragocenih zuplkkov je postal spet zbiralec — znani veliki dunajski zbiratelj Caatlgllonl, ki le kmalu po prvi svetovni vojni propadel, njegove zbirke so se razpršile in dragoceni seznam je šel svojo pot v irrzna^ no. Samo bežen pogled na ta katalog nam je odkril neizmerno bogastvo. To Je bila zbirka res slovitih mojstrov različnih šol, bakionczov, oljnih skic in po dob, slonovlne, miniature, rezbarijo v žlahtnem lesu, dela Iz zlata, brona, različni kipel Iz granita, marmorja, porfirja, mozaiki, žlahtno kamenje v rezih in brušenju, gobelini, najrazličnejša vrsta aziatike ampak vse v čim manjšem merilu. Največja umetnina po velikosti ni presegala merila enegu metra. Med njimi pa so bila tudi delca, majhna kakor pšenično /rno Imen« tvorcev so se kar blestela Japonec Hokusaj in IJlama-to, potem Grka: Fldijas in 1'rakslteles, nato: Donatelln, Lionardo^ Hembrandt, Watteau, Boucheur, Tiejiolo, Guardi, J C'a Hol, Luvkken ln še drugI, — mojstri vseh šol in narodnosti. Pri vsem trm pa je zanimivo, da je zadnja desetletja, še zlasti tik pred drugo svetovno vojno, piišlo na svetovni umetnostni trg precej umetnin, ki so v sum Ijlvem sorodstvu s predmeti o-pisanega se/nama Tako ročaj I drugocerie Kleopatrlne laane igle, različne reči, ki jlli navaja se/nam zbiratelja ln kuatosa hvlimka in podobno, Tem pred metom se poZna, du eo ležali v ftiaril vodi (sieei prav rabin), pri tem pa ostane za nas skrivnost, kaj Je z osialirru predmeti Tu In tarri so v najožjem krogu ljubiteljev umetnin večkrat domnevali, da je potopljene umetnine morebiti dvignil angleški zbiratelj Yoshlvaia Toda jasnosti zaenkrat m Tu ln tam še vedno dožlvimo, 'la nam vrie morje iz nedrij tvojih globin kako dragocenost iz sive davnine na bieg Malo pred drugo svetovno vojno sem imH v rokah "Uš< |>ta", bronast kipec starodavnega aj/ipčanske-ga fcoy* Ob vznožju je btl po krit r oksmenellrni školjkami in |»olžki, naprrj pa prevlečen s svetlikajoč«» se, prosojno, mor» skozeletikahto patino, ki se je leskrtala kakor nidovit odtenek najlepšega Kleo|>atrinege smaragda Videlo m je, da le/sla ta h*f»ote dolga ttanCletja v ob^ Oljna alavkarfa. člana anlie CIO. kašeta v daljavo, kjer ae nahata ollna delilni« a v Wtlmi«f jem«, morskih rastlin peska In n obišče je le bilo koncem pre- grobnice, "grobovi na skair, tonu. Callf.. kar Je drušba tspoalovsla injuakcljo. ki cmejuje število plkalcv na dvs člana unija, slane vode Nenadoma pa je prišla kot dar morja v mrežo siromašnega ribiča v Pulju. U-met ni no je kupil By!imek, kustos muzeja cesarja Maksimilijana za zbiriko Miraniarskega gradu. Ali pa, ne morem pozabiti še omenjene prekraane miniaturne plastike: ženske glavice, jiodobne lepi NUbijki, i« črnega, kakor smola lešketavega kamna. Glavica ni bila večja od nohta na kazalcu moške ro ke, a čudovita v svoji plastični upodobitvi. Na vsakem sencu sta bila sledova vložkov dveh biserov, preko ležišča pa jašek /a sponko s zlato recljano vrvico. Res prekrasno grško delce ' iz časa Fidije, ki je bilo pa le del zlate lasne igle — tudi pridobitev iz morja! Njen dvojček "Nubijec" pa je, kakor nam pove star katalog, v največji u-metnostnl zakladnici na svetu — v leningrajskem Eremitažu. Kot največji umetnik slovi še danes grškt kipar Ptdijas. Sam veliki renesančni umetnik Mi-chelango mu je priznal, da je nedosegljiv. Kakšna je bila Pldijeva umetnost, zvemo prav za prav le po kopijah, iz "druge roke". Overovljenega izvirnika do nedavna nismo poznali, — vse so bile le domneve. Razumljivo. Umetnik je delal po večini la žlahtne tvarine, zlata in slonovine, le ,tu in tam Je napravil delo, ki so ga nIill v bron in ga je nato sam cizeliial, obdeloval do najbolj prefinjenih oblik, Navadno eo Grki takim bronastim soham vlagali ofi iz žlahtnega kamenja, na debelo zlati!I gube oblačil ali na dostavljali kar cele dele različnih predmetov iz tolče-nega, Čistega zlata. In FidijeN je ustvarjal ali več metrov visoke velikane ali pa majcene u-metnine V svojo posebno pasla-do. ' Te ili a^oceuoati so, kakor smo nsVedjU, propadle z Izropanjem kH preKmitvijo. Vendar je bilo morje HPekj^to, ki nam )e potrdilo, ksj /se Je znal "božanski" Kdo se je prvi umetno potopil v morsko globino, ne vemo. Izročilo trdi, da Je bilo to nekako proti pet tisoč leti. Po upodobitvah, ki so se nam ohranile iz raznih dob, |ia lahko sklepamo, da je bil prvi, ki se je tehnično dobro opremljen potopil precej globoko, grški vojsko-vralja Aleksander Veliki. Kakor kaže upodobitev, si je dat zgraditi nekakšno močno Stekleno posodo v obliki valja ali sodčka l)p<»dobitev o tem dogodku Je več. , s V tehničnem napredku, slasti z odkritjem Amerike, se je pričelo resnejše iskanje naprave, da bi se lahko potapljali kolikor mogoče globoko v morje. Tako se vrste resni poizkusi risb in zasnov od l^onarda da Vincija preko jhM upi jaških zvonov prav do zaprtega čolna, ki je doživel svoj krst v pretek lom stoletju in bil že resen prednik današnjih velikih jHMlmornlc. E. Justin. mrnmm ZASTOPNIKI LISTA MROSVETE tlaat ki tik društva laveUJe v la inks . Maši eeslavtfeai Iskali «a f^ vala! »atlepalkl a • it ^^^ INI fNI JflttM) ^VMHI (NNÉI ^•flj® tv#fi MMÉ' prosveta , '«it Is Uvidele Ava.. Cklsaoa» Di V Protftfi ao dnevne ndH^ •w hI dala veha veatl. AR 1Sb Hala vaak daaV Tihožitja in pejsaži-Mi MlAKO KRANJEC - « oorounum avtosja (Nadaljevanje) Kako ao si vsi očetje podobni, ne samo vi iz daljnega kraja, temveč z redkimi izjemami očetje vsega sveta: ni nikjer boljšega konjička kakor na očetovem kolenu in nikjer ne sliši bolj čudovitih pravljic, kakor če se stisneš očetu v naročje, na njegova kolena. Matere—to ao pravljice za tiste otroke, ki radi poslušajo o sne guljčicah in podobnih otročjih stvareh, tam se vse prepleta s škrati, vilami in kraljeviči. Pa prisluhni očetovemu "nekoč . . Kako zamolklo, kako strašno ti zazveni ... To niso več sneguljčice ne vile. Sneguijčica z vilami le zdaj živi, a le pri materah. Ampak, kadar' začne oče svoj "nekoč . . .", kako brezupno se spreminjs v ta "nekoč" vssk trenutek in kako U "nekoč" prehaja v svojo brezupno večnost. Da, samo "nekoč" je večen, samo "nekoč" ima to strašno moč v sebi. Kako beden je "danes", kako klavrn "U tre; nutek", ko morebiti trpimo, ali se radujemo, ali ljubimo, ali sovrsžimo, ali pričakujemo, in celo malenkosten tisti trenutek, ko umiramo: saj ga "nekoč .»." sprejme mimo v svoje brezkončno naročje. In klavrn je "jutri" in klavrn je "če« tiaoč let". " Vse to preide v svoj "nekoč ..." Samo nekoč ne more nikdar preiti ne v danes, ne v jutri, samo ta nekoč je enkrat za vselej večen. In zdaj pogled, otrok, kako strašno mogočen je tvoj očka, ki živi v kraljestvu tega "nekoč . . " Mi vsi. Ti in tvoja mama, jaz, tete tam in mamica, in Jožko, Karmela in tam dalje po ulici val drug za drugim, smo izpostavljeni groznim nevihtam "U trenutek", "danes", "jutri", "ta nekaj let", "za tisoč let", vekomaj nas preganja in nas košček za koščkom trga v svoj "nekoč. Kako se bedno oklepamo te tako naglo mjnljive zdanjostl in bodočnosti. Tvoj očka pa se «prehaja v tem nikdar minljivem "nekoč . .." Tam je mir, tam ne poznajo trpljenja, ne razočaranj, ne obupavanj, ničesar, kar je grenkega. Res, da ne poznajo tudi sreče, toda kam s tem prividom «reče, ki je vezsna samo na bežne trenutke danes in jutri?«. . . In tako, Tanja, bi ti lahko pripovedoval o tem nekoč ... ,. n< * Nekoč je živel majhen deček . . . Koliko drobnih zgodb ti bom še kdaj pripovedoval o tem dečku! Tako so mi znane kakor knjiga, ki sem jo neštetokrat prebral.—Tam stoji mali deček v svoji sivi dolgi srajci s cuc-ljem v ustih in v tem cuciju iz cunjice je prežvečen kruh. Tam je deček, ki te kakor senca večno apremlja i svojim "Jaz tudi". Teci In tekal bo ca teboj, obstoj in postal bo tudi on, sple«aj na tujo češnjo In spodaj bo sedela tvoja senca v dolgi sivi srajci, pojdi na pašo in že bo tam ta strašna siva senca, pojdi v nedeljo k mlinu, kjer so zbrani vsi vaški otroci, in med njimi bo že tvoja siva senca. Vso tvojo mladost te spremlja ta siva senca s svojim "jaz tudi..,." Lahko bi ti pravil o velikem in lepem mestu Mesto ni pravljično. Ljubljana mu je ime. Tja vodijo resnične železnice in resnične ceste in tam «o resnične hiše. Tsm so predmestja In v teh prebivajo revni ljudje. Lahko bi ti pravil o tem, kako je nekoč bilo s kruhom v tem mestu. Lahko bi ti pravil o malem dijaku, ki jo hodil po pekarnah za kruhom in v teh pekarnah so ponekod sedeli dobri ljudje. Ne povsod, dobrih ljudi je bilo vedno zelo malo, morda so se do danes že pomnožili.—Lahko bi ti pripovedoval o slabi, zakrpani obleki, lahko o tisočih nevšečnostih življenja, Ena sama pesem revščine in trpljenja. Zgodba o strganih čevljih in dežju. NI večjih in brezupnejših sovražnikov na svetu, ki popolnoma nasprotujeta staremu modremu pregovoru: Kjer se prepirata dva . . . tretji, miga. pa je ob Jem prepiru globoko v jarku, polnem blata, ki ti neprestano švrtka zgoraj ven: dež ... dež ... dež ... Ta strašni dež pada dan za dnem in ti se vlačiš pod napušči visokih streh, kjer iz raztresenih žlebnikov padajo debele kaplje na tvojo ramo, na tvoj obraz. Ves si preperel, zaudarja od tebe, kakor da si padel na ogromno smetišče, kjer se nekaj smodi, ali kjer vse prepereva. Potem zgodba najlepših sanj .. . Nekje je nekaj zazvenelo. Nemara samo v tvojem "srcu. Tisto, kar je zazvenelo, se ob samotnih jesenskih večerih, ko dež trka na majhna okna, zliva v otožno pesem hrepenenja: . . Sam sedim, jesenski dež vso noč na okno potrkava, obraz naslonim k steklu, nemara misel ljubice . . ." Stara pesem, nikdar do kraja zapeta. In pofem, Tanja, najstrašnejša pravljica . . . $en o svobodi je prepregel srča bednih ljudi. Si že kdaj videla kri? Takole, če se malo ure-žeš, pa se pocedi kaplja rdeče, lepe krvi, tople in dehteče . . . Tako kri je najprej kapljala svetu z obraza in na rjavih ilovnatih in sivih peščenih tleh se je zbirala v majhen curek, Iz curkov je narasel potoček, iz potočkov potok in potoki so se združili v m-k o. rake v veletok in morje prelite človeške krvi, prelite za svobodo, je bilo prostranejše od drugih morij, pa tudi globo-kejše. To, Tanja, nekoč nI bila pravljica, nekoč je vse to bila resnica, najstrašnejša vseh resnic. Zdaj se že odmika in se odeva s svojim otožnim, grenkim pajčolanom: "nekoč . . ." Nekoč . . . Tanja! Kakšne strašne stvari si bomo pripovedovali o tem "nekoč", o brezkraj-nih vrstah ljudi, ki se vlečejo po prašnih cestah, s sklonjenimi glavami, utrujeni na smrt, padajo in spet vstavajo z eno samo željo: živeti, živeti, zato ker nekje daleč živi moj otrok . . . Pripovedovsli si bomo, Tanja, o ogromnih vrtovih, prepreženih z železnim trnjem. To ni sosedov vrt, z onim trnjem trnln, kopln, porasel s koprivami, kjer se Jožko tako lahko pre-krade čez po dobre hruške. In psi, ki tam stra-žijo, ni naš "bojčl", ki zalaja, podviha rep in jo udvre, če mu ne kaže dobro. Ti psi drugače lajajo, drugače griztjo in če te ugrizne, se zvrneš po trdih tleh in majhen curek krvi si spet poišče pot do že prepolnega morja človeške krvi. Si videla kdaj kletko za drobne ptice? Si videla v njih slavce, liščke, kako «i s kljunom iščejo poti v svobodo, dokler Jim glavo ne zakrvavi in dokler «e onemogli ne zgrudijo . ... Kako strašnejše kletke smo imeli ml za tiste drobne človeške ptice, ki lahko žive samo v svobodi. Nekoč, Tanja, je bil na svetu velik, ogromen vrt, z najlepšim drevjem, z najboljšim sadjem", v potokih sta se pretakala mleko In med, in sonce sreče na nJem ni nikdar zašlo. Vrtu so rekli Eden-raj. Zgodilo pa se je, da so bili človeški otroci izgnani iz tega raja v trpljenje. Nekoč, Tanja, so napravili ogromen vrt, pre-pregli ga z bodečo žico in ne kerubov kakor v Edenu pri vratih, navadne pse so tja postavili. Na tem vrtu so ni cedilo niti mleko niti med v potokih, na tem vrtu sta tekla dva potoka: v prvem so bregove prestopale solze izjokanih oči in v drugem Je tekla rdeča človeška kri' In če so nekoč kerubi Izganjali človeka Iz raja sreče, so ga zdaj lajajoči psi v verige vklenjene ga vodili ,v ta kraj trpljenja. Dan za dnem, štiri dolga leta ena sama procesija, ki ji nikdar ni bilo kraja. Pomladne sape so raznašalo pepel tistih, ki ao pretočili zadnjo solzo in ki so prelili posled njo kapljo krvi. Pomladne sape so raznašale to aemenjo človeškega rodu, semenje želja po Nvobodi in lepoti. Ne samo Iz enega vrta. ogromno jih je bilo, eden večji od drugega in drug od drugega straš nejši. - ;-*' ' - * (Dag« prihodnjič) OD KOTEL) DO BELIH VOD Peter je z eno roko že segal v žep po denar, z drugo pa proti božji martri. Miha pa križa ni dal iz rok, temveč ga je oprijel z obema rokama, ga Iztegnil od sebe in Prešlhov Voranc (Nadaljevanje) križano podobo. Ker sta imela nbta/.a vsa zaraščena, se na njih niso mogla poznati čustva, ki so ju pri tem ogledovanju navdajala. Ni pa jima pri srcih mo glo biti kar tako, ker Je Peter ga. atrmeč v njegovo žalostno tem pustili razpasti, zarasti, da bi se po njej noben narod ne mogel več pomikati in da bi zemlja, ki so jo zasedi}, ostala njihova. Ko sva prišla iz lesa na prosto, sva bila že na Gornjih Se-lah, sredi ravnih, rodovitnih polic. Gornje Sele so daleč naokrog znane po svoji veliki rodovitnosti; v prejšnjih časih, ko kapitalizem sem gor še ni segel s svojimi grabežljivimi kremplji, je bilo znano, da je vsaka selanska gospodinja tehtala najmanj dva *stara centa. A tudi potem, ko je novi, kapitalistični red zajahal našo kmečko zemljo s svojimi dolžnimi pismi, s svojimi štacunami in z drugimi pridobitvami, je imel s Selanci neznansko veliko opraviti, preden jih je pritisnil ob tla. Trajalo je nekaj desetletij, preden so se te kmetije začele rušiti in so ti stari rodovi začeli drug za drugim padati. In to navzlic raz-kpšnemu in potratnemu življenju, ki je tod vladalo. Selanski sosedje so trdili, da so Gornje Sele tako rodoviten kraj, da se navzlic vsej razsipnosti in lah koživosti ne morejo sprhati. Kmalu sva prišla z materjo do neke take hiie, do Samca. Samčeva kmetija je bila včasih najmogočnejša na vasi, kakor se imenuje skupina hiš sredi te police. Zdaj pa se je že na zunaj poznalo, da ta domačija umira, da je v zadnjih zdihljajih. Mogočna in obširna poslopja so bila zanemarjena, strehe «o bile vdr-t« in razdrapane, plotov ni bilo nikjer več. Mati je s trpkim licem gledala vse to razdejanje. DvoriSče je bilo kakor mrtvašnica. Sprva ni bilo nikjer žive duše na spregled, ko pa sva zavila okrog hiše, sem zagledal staro, suhljato žensko, sedečo na perivnem kamnu pri tatrmanu. .Njena po doba je bila kakor podoba cele domačije, žalostna, razpadajoča. Ko naju je zaslišala, je dvignila glavo in videl sem bled, a še lep star obraz, obdan z belimi lasmi. . "Kdo pa je ta?" sem vprašal potihoma. Mati mi je odgovorila z glasom, polnim studar "!" "Ne glej tja! Vidiš, ta ženska je kriva, da je Samčevo prišlo tja, kjer je danes." • In nato sem iz njenih ust slišal žalostno povest. , Mlada Samčevka je bila hči kmeta Gostenčnika. Bila je bogata in tako lepa, da ji daleč naokoli ni bilo para. Ko ji še ni bilo šestnajst let, so jo omo-žili s sosedom Samcem, katere mu je bilo takrat že štirideset let. Kmalu ji je ta zakon po-^ stal prepust in začela je iskati utehe drugod. Ležala je z domačimi hlapci, se vozila s kočijo na sejme in na božje poti, pila in veseljačila. kar se je le dalo. Doma je rodila otroke, kdo ve od koga. Priležniki so do krvi pretepa fi njenega postarnega moža. ga zapirali v svinjake in ga gonili od hiše. Sele ko je odrasel domač sin, je bilo tega javnega* pohujšanja konec, ker je priležnlke začel preganjati. To življenje je trajalo menda kakih štirideset let. Medtem Je atari Samec od žalosti umrl. Domačija je prišla popolnoma na nič in zdaj je vse čakalo le še konca. Samčevi otroci so se od gole sramote raztpžall po svetu In ta starka se sedaj potika o-krog hiše kakor živ, lasten strah. Mati je govorila o njej z vid nim sovraštvom ponosne kme čke žene, ki jo boli razdejanje stare, trdne hiše. Pri tem pa ji je tu in tam ušla kaka opazka,1 ki je cikala tudi na njeno opravičilo. Takrat je iz nje govorila prava, naravna ženska bit. Rekla je, da bi vsega tega ne smela početi, ker se mora človek pač znajti in obvladati, ali krivi so pač tudi tisti, ki so jo še tako mlado dali postarnemu možu. Zgodilo pa se je zadel j bogatije. Pa še «iz take hiše je bila. In slišal sem spet novo, podobno povest. Njen ded, stari Gostenčnik, je imel vse svoje življenje priležnico in tuje otroke. Eden njegovih pravih sinov je postal duhovnik, toda tudi on z vsem svojim vplivom očetovega življenja ni mogel spremeniti. Poskušal je z vsemi sred stvi, tudi z nasiljem, kajti bil je neznansko močan. Nekoč par volov ni moglo speljati voza atelje s klanca. Mimo je prišel ta sin in sam izvlekel voz na vrh. Iz jeze nad očetovim sramotnim življenjem je odšel v Ameriko. Tam je kmalu umrl, ker se je prevzdignil. Pri zidanju neke cerkve štirje delavci niso mogli dvigniti težkega kamna, on pa se je razkoračil in ga sam po- stavil tja, kamor je spadal. "Če človek vse to ve," je končala mati, "¿>otem se Samčevki ne moremo preveč čuditi. Veliko tega greha je že v samem rodu." (Dalje prihodnjič.) "PROLETAREC" Soclalistično-delavski t+dffffc Glasilo Jugoslovansko aoc. zveze In Prosvetne e matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana $9 aa celo. S1.7! so pot ti sa četrt lota. - NAROČITE SI O AI • Naslov: f PROLETAREC 2301 Souik Lasrndale Avorce CHICAOO 13. ILL. Revival of Old Time Dances The swing back to the dances of another generation is spreading all over Chicago. This is evidenced by the large crowds that gather every Wednesday night at the south side Trianon ballroom to take part in Old Time dancing. The Trianon's revival of Old Time dances fits a trend which sees the younger gjeneration— not just the middle-aged folks —going strong for the circle two steps, the polka, the schottische, old time waltzes and even the mazurka. Music for the dances are furnished by well-known country orchestras that specialize in melodies for Old Time dancing. For the Old Time dancing session at the Trianon on Wednesday, November 3, music will be furnished by Kenny Hofer and his Mid-Westerners. Trianon is the most beautiful dancing spot in the country and is large enough to accommodate many thousands of dancers. It is located on Cottage Grove avenue at 62nd stretet on the south side of Chicago and is easy to reach by surface lines, elevated and bus. TISKARNA S.N.P.J. J -——sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila «a veeellce in «hode. vtaltnice. časnike, knjige, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO «HPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . ... Via >ojasnlis daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prva vrsto Pišite po lalormactje na naalov: SNPJ PRINTER Y mi 19 S. LawndaU Ai Every WEDNESDAY^ «ond join the fun for CIRCLE TWO STEPS- OLD tIME WALTZES ŠlIMA ALM^J^AA V n me aonces: MUCINS 830 to 12.-30 Admission U05 «tr ««run! ■ ( tax tecuioio > CcswswgiittsSsrfscgLintS'Eiwwtijft Big"»SKCmiBtlBSHKE| "PROSVETA" t«S7 S. LAWNDALE AYE. Chicago 23, 111.. .19. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla i dnem—^-. V alučaju. da Je od strani upravniiiva kakšna pomota, takoj obvestite, da ao lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Za Zdraš. trša t* la Kanade ««.00 Za Chiceoe ln • tednikov la.. Za Evropo Jat Dnevnik «11.00 — Tednik «2.20 H Impon, priloéue psiiahna vsoOo v pismu ln al navoMlo Proa vefto, Sat Id )e Prišteti se sme le one člana la draftlne. ki «o dovolite ln ki II ve aH stenu)e|o na ono« te istem naslavn. V nakanam aln*a|« ne več kot « letnikov PoJaanUoi—Vselej kakor kltro kateri teh članov. Id ao prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če aa proooli proč od družina in bo sahteval sam svoi list tednik, hod« moral tleti član is dotiteo družine. ki Je tako skupno naročena na dnevnik Pre«veto, to takoj naznaniti upravniHvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Proavota. Ako tega no store, tedaj mora upravniltvo snitati datum ca to vsoto naročniku ali po ustaviti dnevnik. PftOSVSTA. SNPJ, NIT a Laemdale A ve. Ckleepe 2«. PrUeftene peMlJem 1) Usievtle tednik In «e siedetih «Ionov me)e k meti t) ft Ij j, a «) Mtv« It 41 .ČL ftl -Čl. ' _____ IMM. Nov mrWelk 9*m - li kdar ae pr —» ntr vselej n sanee tie « 1 ln novi neet*vl