THE OLDBST AND MOST , POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Z« vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO. DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of. four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 39. CHICAGO, ILL., TOREK, 28. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 28, 1928. LETNIK XXXVII. SENATORJI OBISKALI KOLONIJO STAVKUJOČIH PRE. MOGARJEV. — VIDELI SO VELIKO REVŠČINO IN POMANJKANJE.—IZ UST NESREČNEŽEV SO SLIŠALI PRITOŽBE, KAKO SO BILI VRŽENI NA CESTO. Pittsburgh, Pa. — V petek po obiskali štirje senatorji Allegheny dolino, kjer je bojno polje organiziranih premogar-je v, ki se bojujejo proti svojim izkoriščevalcem premogar-pkim baronom'. Obiskali so kolonijo stavkujočih premogar-jev in njihove družine, ki žive v obupnem stanju v največji bedi in pomanjkanju. Ko so prišli tja. so že na zunanjosti barak, v katerih prebivajo pre-mogarji, ugotovili, da vlada tu-1 a j revščina. Ko pa so vstopili v irvo teh barak in videli notri noske, ženske in otroke, ki so orezebali poleg peči. v kateri pa seveda ni bilo ognja, so šele spoznali pravo gorje. Da, mučeniki so, a svet nima srca! Operatorji se le na tihem po-smehujejo, češ, mi jih držimo v škripcih, nam se bodo morali ukloniti. V eni teh barak so člani raziskovalne komisije slišali zgodbo John Zabrowskija, ki je v suknji sedel na stolu v neza-kurjeni sobi in ceptal z nogami. da bi si jih ogrel, okrog njega ie pp bilo troje gjndnih in pomanjkljivo oblečenih o-trok. Zabrowski je rekel, da je delal sedem let pri Consumers Mining kom pan i j i, last Wheeling Steel kompanije. Živeli so v kompanijski hiši — on, stara mati, žena in trije otroci. 1 !. decembra je pa prišel v hišo kompanijski agent in ukazal, da se mora z družino vred u-makniti iz hiše do 16. decenr-bra. torej čez dva dni. Če to ne stori, ga bodo vrgli na cesto. Žena mu je zbolela, a nič ni pomagalo, iz hiše so morali v barako sredi zime. Zabrowski je nato pogledal okrog po prazni sobi in na otročičke ter brit-ko zajokal — spomnil se je žene, ki je par dni zatem, ko so prišli v barako, umrla. To pa je le en slučaj, izmed tisočev sličnih. Senatorji, ki so člani raziskovalne komisije, so torej na svoje oči videli vse. Upamo, da bodo v Washingtonu povedali vse kar so videli in slišali ter vplivali na to, da se prizadetim premogarjem pomaga. Senatorji pa nimajo nobene ideje, kako se bo vsa stvar končala. Operatorji z unijo, oziroma unijskimi voditelji, nočejo imeti prav nobenega opravila. Gotovo so jim ti na poti. Od o-peratorjev ni drugega pričakovati, saj je njih trdovratnost znana. Vse bi storili, da bi razbili unijo. Operatorji se sklicujejo na predsednika unije, John L. Lewisa, da je on največ zakrivil, ker se ni hotel pogajati drugače, kakor na podlagi jacksonvillske pogodbe. Senatorji so obiskali tudi barake, kjer prebivajo tisti, ki so največ zakrivili, da je prišlo tako daleč. To so stavkoka-zi — skebi. Ti žive natlačeni skupaj v zaduhlih nezdravih prostorih. Pa saj boljših niso vredni. Pripomniti je tudi treba, da je večina stavkokazov Črncev. MUSSOLINI GROZI AVSTRIJI. I AMERIŠKI VETERANI DOBIJO SVOJ DOM. Italijanska vlada odpoklicala zastopnika iz Avstrije. — Fašistovski listi napadajo Avstrijo. — Italija dolži Nemčijo hujskanja proti njej. —O— Rim, Italija. — Člani avstrijskega parlamenta so na seji kritizirali italijansko administracijo na Tirolskem. Vršile so se tudi na nekaterih krajih avstrijske republike protiitali-janske demonstracije. Znano pa je, da so Italijani, zlasti ministrski predsednik Mussolini, zelo občutljivi. Tudi protiitali-jansko gibanje v Avstriji ni o-stalo brez posledic. Mussolini je odpoklical svojega zastopnika, Sig. Giacinto Auriti-ja, domov. Le-ta bo vse podrobno poročal Mussoliniju o grehih Avstrije, s katerimi se je pregrešila proti Italiji. Na podlagi Auritijevega poročila bo potem Mussolini napravil načrt, kaj se bo ukrenilo proti Avstriji, katerega 'bo predložil poslancem v zbornici. Italijani so mnenja, da Nenr-čija hujska Avstrijo proti Italiji. in da je Avstrija le orodje Nemčije. V tem smilu tudi pišejo fašistovski listi in napadajo Avstrijo. Avstrijski diplomati si prizadevajo vse storiti, da bi ne prišlo do preloma z Italijo/ Mussolini zahteva, da se mora Avstrija opravičiti. V Londonu ne vidijo v tej krizi nobene nevarnosti in upajo, da se bo poravnala mirnim potom. Po zadnjih vesteh iz Dunaja,- se Avstrija ne bo opravičevala. Zadevo namerava izročiti v roke Društvu narodov in prositi Anglijo ali Francijo za posredovanje. JUGOSLAYIJADOBI POSOJILO.. m Iz Jugoslavije, POŽAR NA KRIŽNI GORI JE VPEPELIL MEDVEDOVO DOMAČIJO; ISTA USODA JE DOLETELA POSESTNIKA KRAPŠA V LESTRŽAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. i 0 m Slika nam predstavlja skupino odličnih članov <<4Veterans of Foreign Wars", ki so podpisali pogodbo, s katero nameravajo nabrati skupaj sklad v znesku $3,500,000 za dom veteranov, ki bo zgrajen v Eaton Rapids, Mich. BANDITI NAPADU VLAK Maskirani banditi napadli vlak in pobegnili s plenom v znesku $133,000. — Isti vlak jc bil oropan leta 1926. — Trideset oseb aretiranih. —o— Chicago, 111. — V soboto zjutraj je šest maskiranih ban-ditov napadlo v bližini Chica-ge, in sicer pri St. Maria's pokopališču na 91. cesti in Evergreen Park, vlak Grand Trunk družbe in pobegnilo s plenom v zneska $133,000. Klerka, ki je bil v poštnem vozu so pretepli, tako tudi nekega drugega uslužbenca, katerega bi bili kmalu ubili. Isti vlak so banditi napadli, dne 10. septembra 1926. Plen je takrat znašal okrog $133,-000. Takrat je bil obdolžen napada McErlane-Saltis, krivde mu pa niso mogli dokazati. Tudi zdaj imajo njega na sumu, da je poglavar banditske tolpe. Po zadnjih vesteh so o-blasti prijele trideset oseb, ki so na sumu sodelovanja pri napadu. Nekateri so krivdo že priznali. Večji del denarja so dobili pri aretiraneih. KRIŽEM SVETA. -o- DRAGO ŽGANJE. Londonske in ameriške banke bodo posodile Jugoslaviji 14 milijard v svrho stabilizacije in izvršitve javnih del. Belgrad, Jugoslavija. — Finančni minister dr. Bogdan Markovič je časnikarjem sporočil, da se je skupina bank obvezala s preliminirano pogodbo z Jugoslavijo, da se v svrho stabilizacije in izvršitve javnih del, realizira posojilo v višini do 50 mlijonov funtov šterlingov (13.850 miljonov dinarjev). Ta skupina sestoji iz dveh skupin, in sicer iz angleške in ameriške. Vlada se zavezuje, da bo glede posojila dala bankam materialen program javnih del, kakor tudi iznos posameznih vsot, ki se bodo porabile za javna dela. Ta skupina bank postane s tem bankir jugoslovanske kraljevine. Vlada je že izdelala program del, ki naj bi obsegal de-ŠIRITE AMER. SLOVENCA i ' la za periodo šest do sedem let. Radi osminke galona žganja bi se moral zagovarjati pred sodiščem, a je raje pobegnil. — Detektiv je kršitelja pro-hibicijske postave izsledil v Hawaii. Towanda, Pa. — 25. maja 1927 so suhaški agenti našli pri Glen W. Atwoodu, staremu 25 let, osminko galona žganja. Položiti je moral $1000 varščine in čakati na razpravo. Devet mesecev je čakal, nakar je pod napačnim imenom šel prostovoljno k vojakom. Služil je na havajskih otokih, kjer ga je zdaj izsledil detektiv C. J. Rudloff. Torej za pint žganja pa toliko stroškov. Vlada bo plačala potne stroške, vse druge pa Bradford okraj. Medtem, ko je bil Atwood odsoten, je njegova žena z delom preživljala sebe in dva mala otroka. TRINAJSTIC POVILA DVOJČKE. Berlin, Nemčija. — Hilde-garda Braun, žena peka v vasi Nastaetten, je v petek bila obdarovana z dvojčki, to je že trinajstič zaporedoma, kar se zaznamuje kot rekord. — Washington. D. C. —Ker so hoteli nekateri vedeti od vseh predsedniških kandidatov, kakšnega mnenja so v zadevi prohibicije, je senator Borah tozadevno vprašal tudi Hooverja. Le-ta je dal razumeti % da je suh. — Milan. Italija. — Tukajšnje občinski oblasti so izdale izkaznice za prosto vožnjo na cestnih železnicah za starše, Vi imajo po sedem ali več otrokov. Vojni'poškodovanci imajo tudi prosto vožnjo. — Jeruzalem. — Od tukaj poročajo, da je potres, ki so ga čutili v Palestini v četrtek, napravil veliko škode na poslopjih. Veliko število mest je prizadetih. med temi tudi Nazči-ret. — London, Anglija. — Tukaj se je vršila konferenca bankirjev, na kateri so pripravljali vse potrebno za stabilizacijo francoskega franka. — Chicago, 111. — Rov Layman, star 35 let, 1 West 26. cesta, se je prepiral s svojo ženo, ki pa je deset let starejša. Layman je potegnil revolver, katerega mu pa je žena izvila Iz rok in ga ustrelila. — Berlin. Nemčija. — Ženske, ki so na Nemškem v službi na poštah in brzojavnih uradih, morajo nositi dolga krila, in sicer, da segajo osem palcev pod kolena. — Moskva. Rusija. — Ameriški oceanski letalec Levine se pogaja z neko rusko družbo o načrtu za oceanski polet New-york-Moskva v prihodnjem poletju. — Praga, Češkoslovaška. — Te dni se je bivši avstrijski vojvoda Jožef Ferdinand zaročil z gdč. Gertrud Tomanek. Ferdinand je star 54 let. Nevesta je hči bivšega polkovnika Tomaneka. RAZMERE V MEHIKI. Boji v zapadnem delu države Michoacan. -»— Petnajst u-pornikov ubitih. — Vsa krivda se zvrača na katoličane. — Kdor ima denar se lahko odkupi. —o- Mexico City, Mehika. Zadnje dni so se vršili hudi boji med uporniki in zveznimi vojaki v Mehiki. Do spopada je prišlo v zapadnem delu države Michoacan. Petnast upornikov je bilo ubitih. Pepelnična sreda je bil zopet dan gorja in trpljenja za mehiške katoličane, ki so hoteli vršiti svoje verske dolžnosti. Več sto oseb obojega spola je bilo vrženih v ječe. Katoličane v mestih tudi obdolžujejo. da zakladajo upornike z orožjem. Zakaj gre oblastim je razvidno iz tega, ker jetnike, ki se lahko z denarjem odkupijo, spuščajo na svobodo. KATASTROFALEN POŽAR NESREČA NA MORJU. Dvajset oseb je prišlo ob življenje, ko sta trčila skupaj dva parnika. Southampton, Anglija. — V Dover ožini se je pripetila v gosti megli, ki je ležala nad morjem, težka nesreča. Skupaj sta trčila ruski parnik Tovariš in italijanski Alcantaja. Tovariš je bil zelo poškodovan, Alcantara se pa je potopil. Ob življenje je prišlo 20 mornarjev. Parnika nista prevažala potnikov. Ogenj uničil bančno poslopje in tri poleg stoječe hiše; škoda je cenjena na $200,000. — Požar v Racine, Wis., vec delavcev ranjenih. -O- Anna, 111. — V petek je izbruhnil ogenj v poslopju First National Bank, katero je do tal pogorelo; popolnoma uničene so tudi tri poleg stoječe hiše. Gasilci iz Jonesboro in Carbondale so prihiteli na pomoč. Škoda je cenjena na $200,000. Racine, Wis. — Plameni so uničili tovarno Racine Screw kompanije. Ogenj je izbruhnil v soboto zjutraj, ko je iskra od brusilnega kamna padla v olje, ki se je vnelo. Škoda je velika. Štiri osebe so zadobile zelo težke poškodbe, večje število pa lahke. Nekateri so se rešili na varno s skokom skozi okno. -o- / LU- PR1NC KAROL IN MME PEŠCU STA SE ZOPET SPRIJAZNILA. Nice, Francija. — Ljubezen če ne gori pa tli. Tako pravijo. Bivši romunski prestolonaslednik princ Karol, ki je zapustil svojo ženo in se odpovedal prestolu ter živel v Franciji z Mme. Lupescu, s katero se pa je spri in je odšla od njega, je zopet pri njemu in živita skupaj. Podrobnosti pa niso znane, ker princ noče o tej zadevi govoriti s časniškimi poročevalci. Dva požara. Iz Stare Loke poročajo: 30. m. m. ponoči ob pol 2. uri je pogorela hiša po domače Medvedova, last Marije Ravnikar s Križne gore. Poslopje je bilo s slamo krito. Sreča v nesreči, da je bilo na strehah nekaj snega, sicer bi se bile gotovo vnele sosedne hiše. Tako pa se je domačim gasilcem, ki so bili takoj na pogorišču, posrečilo, da so požar omejili in da je zgorelo samo podstrešje. Nekateri j domnevajo, da je zažgala zlob-jna roka. Kar pa ni verjetno. Bolj verjetno je, da je nastal požar vsled slabega dimnika. — Strašna nesreča je zadela v noči med 22. in 23. januarjem posestnika Jožefa Krapsa v Le-Istržah, župnija Majšperg. Skoraj gotovo mu je podtaknila zlobna roka ogenj, ker je začelo goreti čisto zadaj gospodarsko poslopje. Zgorelo je ivse razen zidovja: živež in go-spodavsko orodje. Le sosedi se je zahvaliti, da ni postala še živina žrtev ognja. Soseda je hitela v hlev v noči bosa in ix-tirala na varno živino, ko je bilo že vse v plamenih. Ljudje so prihiteli na pomoč in dosegli z gašenjem toliko, da se ni oprijel ogenj sosednih poslopij. Vsega pomilovanja vredni pogorelec je brez strehe in hrane za svojo družino in živino. Prizadeti Krapše je še povrhu težki vojni invalid in je odnesel tudi iz te nesreče večje opekline. Zavarovan je bil le za majhno vsoto. Lepo od sosedov. da so priskočili revežu na pomoč z žitom, krmo in lesom. Zgodba o senu, kozi in podplatih. Tam nekje na Dolenjski cesti v Ljubljani je bilo. TOletni hlapec Janez je imel zdaj strgane podplate, zdaj so mu počili gornji deli čevljev, zdaj ono, zdaj to. Denarja revež ni imel, čevljar v bližini pa mu ni hotel popraviti čevljev brez protiuslug. Čevljar pa je imel lepo kozo, ki je bila vedno lačna. No, Janez in čevljar sta se zmenila, da bo imel Janez vedno popravljene čevlje, če preskrbuje kozo s senom iz gospodarjevega hleva. Res je Janez prinesel kozi vedno dovolj sena in imel zato ob vsakem vremenu cele čevlje. Prikrajšan pa je bil gospodarjev konj. Nazadnje pa je gospodarjeva žena iztaknila Janeza, ravno ko je zopet basal vrečo s senom za kozo in Janezove kupčije so bile na mah jasne kot beli dan. Gospodar trdi, da ima "gromozansko" škodo, Janez in čevljar pa sta na policiji mnenja, da stvar ni tako huda, kajti koza ne poje toliko in tudi Janezovi podplati se ne obrabijo tako hitro. Sitnosti bosta imela oba, čevljar in Janez; glavni krivec, to je vecLio lačna koza, pa bo ostala nekaznovana, kajti je že taka pravica na svetu. Svatje kot gasilci. V ponedeljek, dne 2Z. m.m. sta bila poročena pri Sv. Juriju ob Ščavnici Pintarič Frančiška in Prelog Mihael. Ko so prihajali svatje po poroki iz cerkve, se naenkrat sliši po trgu glas gasilnega roga, ki je oznanjal požar. Začelo je biti v zvoniku plat zvona in več sto ljudi l * roječa množica je odhitela proli Blagušu, kjer je bila v plamenu Korenova hiša. Pribrzeli sta na mesto nesreče dve brizgalni. Po večurnem napornem gašenju se je posrečilo omejiti požar in rešiti vsaj del gospodarskega poslopja. Pri reševanju je požrtvovalno sodelovalo uči-teljstvo obeh šol. Škoda je zelo velika, ker je zgorela vsa krma. Zavarovalnina je malenkostna. Vzrok požara neznan. -o- Smrtna kosa. Umrla je gospa Nuša dr. II.>-bidova, soproga primarija v Ljubljani. Zdravila se je radi težke, že mnogo let trajajm-: živčne bolezni v Poljčah na Gorenjskem, kamor je tiha. skromna gospa tudi sicer že zahajala skozi desetletja in si pridobila ljubezen vsega on-dotnega prebivalstva. Sedaj je našla na-tej grudi, ki jo je tako ljubila, nenadno svojo smrt. — Umrl je 2. r. m. g. Anton Kmet. trgovski sol rud ni k \ Ljubljani. Nezgoda. V četrtek. 2. februarja je 1 (*»-letni Bratuša Mariji v Mariboru iz mimovozeče lokomotive na Teznu padel kos premoga na glavo in jo precej občutno ranil. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico. -o- Umrl je v Novem mestu v bolnici usmiljenih bratov I vec Anton, doma iz Gornje Lokvice, ki ga je u-daril s sekiro po plečih Stojnic Martin, ki se je nedavno vrnil iz Kanade. V kratkem času se je pojavilo že več ubojev in u-morov v tej sicer tako miro-'ljubni Belokrajini. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.35 1,000 Din ___________________ 18.40 2.500 Din _____________________ 45.75 5.000 Din ___________________ 91.00 10.000 Din ........................ 181.00 100 Lir ...............;...........S 5.00 200 Lir ............................ 11.50 500 Lir ............................ 27.75 1000 Lir ............................ 54.50 Pri večjih avotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJ5EK & ČESARK, 45S W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y, AMERIKANSK1 SLOVETTEC Torek, 28. februarja 1928. AMEgIKANSKI SLOVENEC FjptI ip pajaUwijij alorenaki pat _ e ..........................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiik Rot. K. Zakrajaek, O.F.M.s MOJI SPOMINI. Popolnoma razočaran in skoraj obupan seni se vrnil 1908 iz tega trimesečnega misijonskega potovanja. Ko sem premišljeval vse, kar sem skusil in si to v svoj dnevnik zapisoval, sem večkrat omahoval, kaj bi naredil? Vedel sem naprej, kaj me čaka, ako se lotim dela, h kateremu so me te razmere priganjale in silile. Ali bom zmagal sam vse to delo? Bil sem tedaj še čisto sam tukaj. Da bi dobil kaj kmalu od doma pomoč, niti misliti ni bilo po pismih, katere Bem dobival iz domovine. Misel za kako- veliko misijonsko akcijo v naši provinciji še ni bila zrela. "Saj imamo doma dovolj dela!" so rekli mnogi. V Ameriki da bi našel dovolj sotručlnikov in pomočnikov pri tem delu ? Naka, to sem videl takoj, da na to, za začetek vsaj, niti misliti ni. Toraj kaj? Tedaj sem pa šel k pokojnemu blagemu Rev. Jos. Tomšiču v Forest City, Pa., da se ž njim pogovorim, da mu povem o svojih skušnjah in pa o svojih namenih in da mi on svetuje, kaj naj naredim. Blagi gospod me je ljubeznivo sprejel. Nisva bila še dosti znana. Vendar takoj se mi je prikupil in priljubil in povedal sem mu prav vse. Dva načrta sem mu predložil: ustanovitev posebne organizacije, podružnice Rafaelove družbe, ki bi skrbela1 za ohranjenje vere med njimi po naselbinah, kjer ni slovenskega duhovnika, in pa ustanovitev slovenskega nabožnika a* o g peci in premisi.] jemo, kaj in kako bi si izboljšali svoje dohodke in svoja poslopja. Za politiko pa pri nas nimamo veliko zanimanja, ali pa jo .sploh ne razumemo. Bližajo se naše aprilske volitve. Pa mi smo bili vsako leto prav slabo pripravljeni, da bi postavili prave kandidate za volitve v naš "town board", ki bi bili prevdarni in zmožni uradniki. Navadno postavimo kandidata in ga volimo, ki je naš prijatelj ali pa, ki je bolj priljubljen med nami. Poglavitne stvari pa ne pomislimo, ali je dotič-ni prijatelj tudi zmožen vršiti posle svojega urada, v katerega ga izvolimo. Dosedaj se nam še ni posrečilo, da bi take izvolili, le v par slučajih je izjema. Vsi drugi so le, da se maščujejo nad svojimi neprija-telji. To se godi pri nas že več let. (Dalje na 3. strani.) Golavasich, Wilkesbarre, Pa............ Mrs. Mary Mihelich, Lorain, O............... Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis............ Mr. Luke Terhlen, Chisholm, Minn........... Mr. John Tisel, West Allis, Wis........i . Mr. Anton Zakrajšek, Kansas City, Kans........... Rev. K. Begelj, New York, N. Y................. Mr. John Gričar, St. Charles, Mich................... 2 Mr. John Poljak, Argo, 111......................... o Mr. A. Štrukel, La Salle, 111.................... | ' ' o Mr. M. Žugel, Chicago, III.................. ' Mrs. B. Globočnik, Chisholm, Minn............. Mr. Jos. Fabian, Joliet, 111............. Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn........... Mr. Anton Bakše, So. Chicago, 111................j . Mr. Joseph Grdina, Cleveland, O.................. Mrs. Angela Mlakar, Redore, Minn................ Mr. Tom Peterneil, Rice, Minn...............* ' * ' Mr. Jacob Prestor, Sheboygan, Wis................ Mrs. Jos. Sicherl, Chicago, 111............... Mr. John Starovasnik, Park City, Utah ...... Mr. Jos. Zalig, Calgari, Alta., Canada ...........' Mr. P. Majerle, Kansas City, Kans........ Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn.............. Mr. J. Resnik, Cleveland, O......... 2 2 2 11/j 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Ameriko. Za prvo misel je bil takoj navdušen in je takoj obljubil, da bo sodeloval. Da, obljubil je, da je pripravljen skrbeti tudi predse dništvo. Za list je bil pa jako skeptičen. Imel je velike pomisleke. Ko sem mu pa le pojasnjeval in pojasnjeval potrebo in ko sem mu povedal, da sem pripravljen sprejeti nase vse finančno breme in tudi vso odgovov-nost, pa tudi vse boje, je rekel: "Dobro! Pa začnite! Pa sami sebi pripišite, ko bo padalo V* Takoj po prihodu nazaj v New York sem sklical vse dobre može newyorške naselbine, dafce tudi z njimi posvetujem. Osebno sem šel tudi k Mr. Sakserju, da njega -vprašam za svet glede Rafaelove družbe. Kakor Mr. Sakser, tako so se vsi možje ierekli. za potrebo te družbe in »e ob ljubil j svoje sodelovanje. Namere izda- jati nabožni mesečnik še nisem predložil takrat. Nisem bil še popolnoma gotov, če ga bom začel ali ne. Tudi se mi ni zdelo pametno preveč naenkrat prinesti pred nje. Morda ne bi vsega prebavili. Počakal sem za drugo priliko, ko se družba enkrat uredi in ustanovi in v tir spravi. Za začetek lista itak nisem imel še potrebnih dovoljenj in tudi ne potrebnega denarja. Ustanovitev Rafaelove družbe je bila prav lahka stvar. Nikjer ni bilo nikakega nasprotovanja. Nasprotno, povsodi so jo pozdravili in obljubili sodelovanje. Kmalu se je pokazalo, da bo .za vspešno delovanje družbe potreben list, ako hoce- naselbinah, da sem jim pojasnil potrebo lista. jr^J Med tem časom sem pa pisal v Ljubljano p. provincijalu p. Placidu Fabiani in mu povedal o vsem, kaj sem skusil in kaj nameravam. Mož je bil sam za ameriške mi-sijone tako navdušen, da je večkrat pisal, da mu je jako žal, da ni mlajši, da bi sam tako rad prišel k nam osebno. Zato je takoj odpisal in dovolil ustanovitev lista "Ave Maria". Njegovo pismo je natisnjeno v prvi številki prvega letnika. Pisal sem seveda tudi škofu Jegliču v Ljubljano, da naj bi tudi on blagoslovil to veliko delo. Tudi njegovo pismo je priobčeno v oni šte- mo, da bo mogla družba vršiti nemoteno vilki. Pisal sem tudi škofu Koudelki, ki me in vspešno svojo veliko nalogo. In tako je dobil v Ameriko, in ki mi je bil do svoje sem začel počasi pripravljati odbor druž- smrti vsikdar kakor dober oče in zato ni- be na to veliko in najbolj važno misel. Pri sem nikakega koraka storil, ne da bi se ®ejah sem pogosto govoril tudi o razmerah, preje z njim ne posvetoval. Tudi njegov katere sem našel med našimi naseljenci po odgovor je tam natisnjen Torek, 28. februarja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Sfrta • ■ j Tvoj nedeljski tovariš. _» k TEDENSKI KOLEDAR. 4 Nedelja — Sv. Kazimir. 5 Ponedeljek — Sv. Friderik. 6 Torek — Sv. Koleta. 7 Sreda — Sv. Tomaž Akvinski.. 8 Četrtek — Sv. Janez od Boga. 9 Petek — Sv. Frančiška rimska. 10 Sobota — 40 mučenikov. ——o- Rev. K. Z.: DRUGA POSTNA NEDELJA. 2. postna: Jezus se na'gori izpremeni. (Mt. 17, 1—9.) Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla Tesaloniškim kristjanom. Zgodbe, stran 802. na levi zgoraj od začetka prvih 18 vrstic, do besed . .marveč k posvečenju". "Pmt.fr. prosimo Vas in opominjamo v Gospodu Jezusu". Kako prisrčne besede! Kako nas ljubi sveta mati cerkev! Zato nas ne svari samo z osornimi in trdimi besedami. Ne! Bratje, prosimo Vas. O, kako velika Ijtibezen odseva iz besedi. In pa, če sveta cerkev pravi, da nas prosi, kako velika mora bili pač njena želja, nas zveličati. Človek, Bog te prosi. Kaj ? Da bodi pameten in osreči se s tem, da poslušaš, kar te uči. Je edino zveličavni nauk. Svet te hoče -amo onesrečiti. Satan te sovraži, hoče samo tvojega pogubljenja. "Saj veste, da je božja volja, vaše posvečenje." Ni pa dovolj, dr. se samo greha varujemo, kar smo se učili danes teden. Ne! "Božja volja je vaše posvečenje!", da postanete sveti, "Da ste čedalje bogateji!" Največja zavira naše svetosti je pa poželjenje po mesenem vživanju. Zato se moramo varovat i pred vsem tega greha, ker "Gospod je maščevalec vsega tega." Svet sicer uči drugače. Pa naj le uči, kar hoče in kakor hoče! Resnica pa je in ostane le ena: "Bog bo maščevalec vsega tega." Kdor se bo udajal tem grehom, kaznovan bo preje ali slej, gotovo pa bo enkrat! Zato "prosimo in opominjamo vas, bratje, v Gospodu Jezusu", nikar tega greha! Sv. evangelij pripoveduje kako se je Gospod spremenil na gori Tabor. Evangelij sv. Matevža, 17. poglavje, 1. do 9. vrste. Zgodbe, stran 301. Ko nas satan in naše poželjenje vlečeta skoraj s silo v slabo, nečisto življenje, kako nam obetata srečo, da, višek sreče in vživanja! Kako kriči naša popačena narava po tem vživa-r.ju v svojem hrepenenju po sreči! Toda, ali je kedaj še kako človeško srce našlo v tem grehu svojo srečo. Imamo v svetem pismu in v zgodovini in v vsakdanju skušnji toliko zgledov nesrečnih žrtev tega greha. Ti so v rje I i slepljenju satanovemu, kričanju popačene narave, In se udali. Pa, o kako grenko in kako britko so se varali. Misli na spokornega kralja Davida! Misli na nesrečnega Sa-lamona! Misli na še bolj nesrečnega Samsona! Misli na velikansko vrsto drugih zgledov! Misli morda sam na se! Je tu res kakšna sreča? Ne! Zastonj je! Greh, zlo, poželjenje ne more in ne more osrečiti človeškega srca. Kolikor več si privošči, toliko več poželi, dokler ga strast sama ne sežge, kakor suho drevo. Koliko nesrečnih ubupanih src je prav kar pod solncem, ki so strašne žrtve tega greha! Nasprotno pa, življenje z Bogom! Tukaj nam je dobro biti!", je ves vesel vzkliknil sveti Peter, ko je Gospod dal trem apostolom okusiti samo košček sreče v nebesih in sreče čistega in svetega božjega življenja. Ne, ne, človek, ko te sveta cerkev svari pred grehom, pred vživanjem, saj ni res, da bi te hotela s tem oropati kake sreče, ti odrekati kako veselje. Ne! Svari te pred nečistim grehom kakor svari zdravnik pred strupom. Naj bo strup le prijeten! Naj bo še bolj sladak! Vsaj je sladak samo v ustih. Ko bo pa prišel v želodec bo strup. Zastrupil te bo in morda celo umoril. Tak strup je ta greh. O, da, ko bi poznali srečo čistih duš, tistih duš, ki Bogu služijo s celim srcem! Imamo može in žene, ki so to storili. Kako so vsi klicali s sv. Petrom : "Gospod, dobro nam je tukaj biti!" Da. sladko je človeku biti z Bogom. O, ko bi svet hotel nekoliko premisliti samo to le resnico, koliko gorja bi bilo manj, pa tudi koliko srečo bi milijoni uživali! Zato, človek, čuj klic božji iz nebes! Gospod Jezus je "ljubi sin Boga očeta. Njega poslušajmo!" On ima celo resnico, in ne svet, in ne satan, in ne naša popačena narava. * * * Nauk za med tednom: Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) Torej, dajmo se malo bolje pripravit na letošnje volitve, da bomo izvolili može, ki bodo delali za vse enako. To sem napisal, ker ni pravega soglasja v našem mestu, * ampak precej strankarstva. Bolje bi bilo, da bi se sporazumeli, kar bi bilo za vse najbolje. V naslednjem vam podajem poročilo, ki ga je dalo vodstvo neke kooperativne zadruge, ki izdeluje sir. 42 farmarjev, samo Slovencev, je prejelo $71,-609.79 za svoje mleko, od teh nekateri več nekateri manj, kakor je pač farmar. Zadruga je tudi, v kateri so sami Slovenci, druge štiri so pa mešane. V eni teh zadrug smo imeli sejo in so odborniki prišli do res prave ideje, ki je vredna, da jo tudi drugi posnemajo. Predlagano je bilo po odbornikih, da naj v bodoče vsake tri mesece obdrži sejo samo odbor in naj gleda, da bodo farmarji dobili kolikor mogoče več zc. svoj produkt. Pa tudi, da bi odbornikom se dala polna moč stroške obratovanja zadruge znižati ali zvišati. Tako, da bodo prišli delničarji na glavno sejo samo po cigare (te narn prinese naš odjemalec sira vsako leto) in pa potrdili stari odor šg za prihodnje leto, tako da bo seja končana v 15 minutah. H koncu dopisa pozdravljam vse naročnike in čitatelje A. S. Farmar izpod hriba. -O- NOVICE IZ ELYA. Ely, Minn. Marija Logar se nahaja v Mayo kliniki, Rochester, Minn., kjer se je morala podvreči o-peraciji. Poročajo, da se ji zdravje boljša in se povrne kmalu domov. Šestnajstletna hčerka družine Jakob in Katarina Gra-hek je bila te dni operirana na slepiču po zdravnikih Travis in Meyers. Rojak Matija Vertin je prejel iz rojstne vasi Jelševnik pri Dobljičah pismo, v katerem pišejo, da mu je umrla mati, v starosti 69 let. Tu v Ely se nahajajo trije sinovi pokojne — Matija, John in Mihael. Naše sožalje! . Jernejčan. -o- "TRI SESTRE" NA ELY JU. Ely, Minn. Precej novic je v naši naselbini, le poročevalcev je malo. Zima nas objema in pretresa kosti. Tukaj imamo še dovolj snega in ne bo še kmalu prostora za vijolice. Delavske razmere so še dosti dobre tukaj, vendar je delo težavno po rudokopih in nevarno. Za poročati imam tudi nekaj, česar nimamo tukaj vsak dan .To je, da smo imeli zanimivo igro "Tri sestre", katero so vprizorili naši igralci, dne 19. februarja pod vodstvom našega pomožnega duhovnika Rev. A. Schiffrerja. Vsa Čast vodstvu in igralcem, ki so igro tako mojstrsko predstavljali in rešili svoje vloge. Iz srca smo' jim hvaležni za vžitek in želi- mo, da; bi zopet kmalu poka- -ši sedaj debata o vprašanju, ali Raznoterosti. ALI SE BRZINA SVETLOBE MANJŠA? V znanstvenih krogih se vr- zali na odru.. Pri tem tudi ne smem pozabiti naših pevcev in pevk,ki so nam zapeli toliko lepih pesmic. Zdelo se nam je, kot bi bili v stari domovini v mladostnih letah, ko še niso nas težila bremena skrbi in težav. Zato vam kličem, le tako še dalje! Zakaj bi mi tukaj spali, ko vendar imamo toliko mladih moči, bodisi za igre ali za petje. Le nekoliko truda in poguma je potreba, pa bo marsikatera ura žalosti spremenjena v veselje. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike! Naročnica. CENA pilNIŽANA. The Peoples Gas Light and Coke kompanija v Chicago, 111. naznanja z dnem 21. februarja 1928, da bo ceno plinu znižala in s tem prihranila svojim odjemalcem letno do $2,135,000. Zdaj računa kompanija za plin po 95 centov od vsakih 1000 štirijaških čevljev. Od 1. aprila dalje, pa le po devetdeset. Gas kompanija ima 790,-000 odjemalcev, od teh jih je v mestu 96-3 odstotkov. Dalje tudi naznanja, da bo znižala ceno vsem tistim, ki s plinom kurijo za gorkoto v hiši, za pranje in drugo. Tem bo ra-kubičnih čevljev, nekaterim, ki plina veliko množino porabijo, pa celo le po 7.5. Le tisti niso deležni znižanja cene, ki ga prav malo porabijo. Ti so, ki porabijo le 400 kubičnih čevljev mesečno ali manj, to je, da ne znese več mesečni račun za plin kot 60 centov. Za vse tiste, ki si s plinovi-mi pečicami kurijo za toploto, je to velikega pomena, ker ti bodo največ od tega imeli koristi, kar je manjših odjemalcev. Industrije, ki porabijo velike množine plina, dobijo še večji popust. Kompanija je delala na to že dolgo časa, a dozdaj še ni mogla načrta izvesti. Samuel Insull, predsednik od The Peoples Gas Light and Coke Co. pravi, da je znižanje cene velike važnosti, vsled tega, ker bodo lahko ljudje se posluževali v večji meri plina, zlasti za kurjavo in toplvto, da ni nobene umazanosti po stanovanju in se sobe, v katerih se kuri s plinom, hitreje segrejejo. Plin bo v bližnji bodočnosti igral pri gospodinjstvu veliko vlogo—za gorkoto v hiši, garaži, kakor tudi za kuhanje in za pranje — pri vsem tem pa o-lajšal delo gospodinji, ker ji ne bo treba skrbeti za premog in ne za odnašanje pepela pa tudi ne za čiščenje peči. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" je svetlobna brzina nekaj stalnega ali spremenljivega. Do-čim so ugotovili pri prvih raz-iskavanjih hitrost brzine na 300.000 km v sekundi, so poznejša merjenja izkazovala vedno manjše število kilometrov, tako da je dobil ameriški fizik Michailson pri zadnjem računu 400 km manj nego njegovi predniki. Iz teh podatkov sklepa angleški učenjak Har- cah. Okna v hišah so se odpirala, mornarji na Hudsonu so ustavljali barke in ladje. Vse je gledalo kvišku in iskalo z očmi in ušesi, kje tiči neznani gromovnik. Naposled se je stvar pojasnila. Glas, ki se je razlegal, je bil čisto navaden človeški glas, pojačan in razmnožen s posebnimi aparati. Poizkus je izvršila neka newyorska telefonska družba, ki hoče dokazati, da se da človeški glas prenesti kamorkoli, poljubno pojačati in razprostraniti. Družba je že dosegla, da lahko poslušajo širi- ry Brey, da hitrost svetlobne ga valovanja vedno bolj poje-j govor megafona ljudje v ma in sicer vsako leto za pri- j ni cele četvorne milje. bližno 4 km. Če pojde v tem j -o- tempu dalje, bo po 75.000 le-S KAJ STORI LJUBOSUMNOST tih ta brzina enaka ničli — svet se bo ustavil, najtemnejša tema bo objela vesoljnost. Proti tej grozotni prerokbi angleškega fizika se oglašajo drugi učenjaki s trditvijo, da j. 1 j gre pri onih razlikah v merje-nju samo za efekt izpopolnje-' nih merilnih načinov in priprav. Morali bi pač počakati celih 75 tisoč let, da bi se o pravilnosti trditev fizika Mi-chilsona uverili sami. -o- NAJVEČJI MEGAFON NA SVETU. Pred nekaj dnevi se je nudil ljudem v Newyorku zanimiv prizor. S strehe enega največjih newyorskih nebotičnikov se je zaslišal glas, ki je grmel čez reko Hudson daleč na o-koli. Prihajal je iz nikrofona, odbijal pa se je od posebnih plošč iz aluminija, ne da bi pri tem utrpel kaj na svoji barvi in jakosti. Seveda je ta dogodek povzročil, da se je na tisoče ljudi zbralo in postajalo na uli- j Kaj vse se lahko dandanes | pripeti človeku v Italiji, kaže .dogodek znanega italijanskega . pisatelja Dino Segre, ki se skri-i va pod psevdonimom Pittigril-januarja je prišel zve-Rim, kjer je predložil svoje novo delo glavnemu fašističnemu tajniku Turatiju in drugim strankinim veličinam. Toda že na turinskem kolodvoru je bil aretiran in prepeljan v zapor. Deset dni je bil pridržan v zaporu in ves ta čas ni vedel," zakaj. Končno je bil pripeljan pred komisijo, ki odlo- ča o političnem izgnanstvu. Šele tu je zvedel, da Ma ga obtožila njegov prejšnji sodelavec Anselmo Jona in pisateljica Amalia Gugljelminetti, s katerima je bil preje v ozkih stikih protifašizma. Pittigrilli pravi, da se je na nekem avtomobilskem potovanju v Francijo izjavil takoj po prestopu francosko-italijanske meje proti fašizmu in duceju. Razente-ga so mu bila predložena štiri, od njega na pisalni stroj natipkana pisma, ki vsebujejo slične izjave. Pittigrilli je dokazal, da je Jona sam držal protifašistovske govore na francoskih tleh, katere je potem pripisal svojemu protivni-ku Pittigrflliju. Še slabše se je odrezala pisateljica Amalia Guglielminetti. Kajti Pittigrilli je dokazal, da so bila protifa-šistovska mesta v njegovih pismih dostavljena pozneje z drugo pisavo, torej ponarejena. Obtožiteljica je skušala sprva lagati, toda končno je le morala priznati, da je iz ljubosumnosti ponarejala Pittigril-lijeva pisma in jih izročila Joni. Radi te spremembe v procesu je bil Pittigrilli po drugem zaslišanju spuščen, Guglielminetti pa je bila radi ponarejanja zaprta. Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. OOOOOO-OO O-D-CrOOC OOO-&OOOCOOO 5 DEKLE Z M0CEYJA je ime krasni zanimivi povesti, ki jo pričnemo v kratkem objavljati kot podlistek. Naše čitatelje, ki radi bero zanimive povesti opozarjamo naj nikar ne zamude citati to pove3i od kraja. Prijatelje in somišljenike pa prosimo, da na to povest ope-zore tudi svoje prijatelje in znance in jih nagovore, da se na list narode. S to lepo povestjo lahko pridobite marsikakega novega naročnika. Na delo za nove naročnike! KJE SE NAHAJA rojak John Umek? Leta 1919 je bival v Sykisville, aP. Prosim rojake, če kdo v j kje se nahaja, da mi sporoči naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. JOSEPH SVETE, 1782 E. 28th St., Lorain, O. r'OOOC OOPOOPOO-OP o-o o.-, O O-C D C O f> Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Weed, Chicago, III. Cene smerne. Izvrstni sladoled, mize za goste Opozarjajte svoje prijatelj« in znance na zanimive povesti ▼ "Amerikanskem Slovencu!" VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, III Vence za pogrebe, topics ca neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvriujem točno po aaročfls. Postav. iU*m na dom. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBN1K V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob časo^ogrsbov. — Mrtvašnica na raspdlago. — Automobili za vse slaCa]*, kakor ženitovanja, krste In pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. f<>(><><><><><^^ Naznanilo Charles Voigt Sheboygan, Wis., nepristranski kandidat za OKROŽNEGA SODNIKA 4. sodnega okrožja. Spomladne volitve 3. APRILA 1928. 4 Zastopal sem mesto okrajnega pravdnika dvanajst let, tudi sem komisar okrožnega sodišča'sheboyganskega okraja. Kandidaturo za okrožnega sodnika polagam v roke,volivcev, z upanjem, da bodo isto vpoštevali. ■000000<>000<>0000000<>0000<^^ ZALOGO KNJIG Goriške Mohorjeve Družbe ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je in 10c za poštnino. Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisno, zato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. mM Nič več strahu pred prehladom! Ako čutite. il;i se vas prijemlje prehlad, priženite 14a s Trinerie-vini grenkim vinom! Preveč ljudi ii . .se ne zavedajo, da v takih slučajih ie navadno očiščenje črev zelo važno. Kavno radi te«a Trinerjevo v.reni > vino s svojo odvajalno toniko je zelo koristno. Ono čisti čreva in ojača ve> /ivotni sistem. V vseh lekarnar. Pilite na T os. Triner Co.. 13.kl S. \sh-land Ave.. Cliica^n. 111., po I'.REZ-1* LA t "XI VZOREC, priložite l<»c /a pošiljat vene troške. (A. 4> Kupon za brezplačni vzorec I me ............................................................... Naslov ......................................................... Mesto ............... VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNA-NO TO. "M A J VAŽNEJŠE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako sc počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavifce za dobiti vade domače iz starega kraja in vse druge no* tarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar -7-1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ' / Stran Torek, 28. februarja 1928. POTOP HENRIK S IENKIEWICZ Iz poljičine prevel Dr. Rudolf Mole. "General," je govoril Muellerju, "vaši milosti, ki je zavzel toliko znamenitih trdnjav, da so vas nemška mesta po pravici nazvala Poliorcetes, je znano, koliko krvi in časa u-tegne stati še najslabša trdnjava, če se hočejo obleženci braniti do zadnjih sil, na smrt in življenje." "Toda menihi se vendar ne bodo upirali?" je vprašal Mueller. "Sodim baš nasprotno. Čim bogatejši so, tem besneje se bodo branili, zaupajoč ne toliko v moč orožja, kolikor v svetost svetišča, katero smatrajo katoliki vse te dežele za nedotakljivo. Dovolj, da omenim nemško-vojno; kako često so menihi dajali zglede poguma in hrabrosti celo tam, kjer so že sami vojaki obupali nad obrambo? Tako se bo zgodilo tudi sedaj, a še tembolj, ker trdnjava ni tako neznatna, za kakršno jo hoče smatrati grof Vreščovič. Leži na skalnati gori, kjer je težko delati podkope; zidove, če niso bili v dobrem stanju, so do tega časa že gotovo popravili, a kar se tiče zaloge orožja, smodnika in hrane, to vse ima tako bogati samostan do neizčrpljivosti. Fanatizem oživi srca in..." "Torej, gospod polkovnik, ti misliš, da me prisilijo, da odstopim ?" "Tega ne mislim, vendar menim, da bomo morali stati pod zidovjem zelo dolgo, da bo prišel čas, ko bomo morali poslati po večje topove nego so ti, ki jih imamo, a vaša milost mora iti v Prusijo. Treba je tudi izračuniti, koliko časa lahko posvetimo Čenstohovi, zakaj če bi nas kralj odpoklical od obleganja radi nujnejših pruskih zadev, bi menihi prav gotovo razglasili, da so oni prisilili vašo milost, da smo odstopili. In tedaj pomisli, vaša milost, koliko bi trpela vaša slava — tega nočem omeniti, da bi dobili v vsej deželi u-porniki pogum ? Itak. . . (tu je znižal židovski svoj glas) če se že sama namera, da se misli udariti na ta samostan, razglasi, utegne ;zbuditi najslabši vtis. Vaša milost ve, zakaj noben inozemec in nepapist ne mt>re vedeti, i.kaj je Čenstohova za ta narod. Silno nam je •ležeče na tej šlahti, katera se je tako lahko •'podala, na taki gospodi, na državni vojski, ki ■;je prešlo s hetmani vred na našo stran. Brez njih bi ne bili dosegli tega, kar smo. Z njihovimi rokami smo zajeli polovico, kaj pravim, večino te dežele, a naj le en strel poči pod Čenstohovo. . . kdo ve. . . morda niti en Poljak ne ostane na naši strani. . . Tako velika Je sila praznoverja!. . . Morda vzplamti nova strašna vojna!. . . Mueller je v duši priznaval, da so misli ■Sadovskega pravilne, in to še tem bolj, ker je imel redovnike sploh, a še posebno čensto-hovske za čarovnike — a čarov se je bal ta .švedski general bolj nego topov — toda, ker se je hotel šaliti ali pa ker je morda hotel nadaljevati razgovor, je rekel: "Gospod, ti govoriš, kakor bi bil čensto-hovski prior, ali pa. . . kakor bi te bili podkupili ?r' Sadovski je bil drzen in razdražljiv vojak, a ker je poznal svojo veljavo, se je kaj lahko čutil razžaljenega. "Niti besede ne povem J" je rekel s poudar7 kom. Muellerja je zopet užalil ton, s katerim so bile izrečene te besede. "Jaz tudi gospoda ne prosim več za svet!" TISKARNA AMER1KANSKI SLOVENEC je odgovoril, "za svetovanje mi zadošča grof Vajkard, kateri ta kraj bolje pozna." "Bomo videli!" je rekel Sadovski in zapustil sobo. Vajkard ga je res nadomeščal. Prinesel je list, katerega je vtem dobil od gospoda krakovskega Varšickega, s prošnjo, da puste samostan v miru; toda iz tega lista je ta nenasitni človek dobil naravnost proti-ven svet. "Prosijo", je rekel Muellerju, da se ne ubranijo." 'ker vedo, Dan pozneje je bil v Velunju sklenjen pohod na Čenstohovo. Niso ga tudi prikrivali, vsled česar je iz ve-lunskega samostana o. Jakob Rudnicki še pravočasno dospel z novico v Čenstohovo. Bedni redovnik tudi ni niti en trenutek mogel misliti, da bi se mogli Jasnogorci braniti. /Šelel jih le opozoriti, da bi vedeli, kako naj ravnajo, da dosežejo dobre pogoje. Tn res je novica zelo poparila redovnike. Nekateri so postali malodušni. Toda o. Kordecki jih je podkrepil, malodušne razgrel z ognjem lastnega srca, obljubil dneve čudežev, jim olepšal celo pogled na smrt in jih s svojim navdušenjem tako izpremenil, da so se nehote začeli pripravljati na. napad, kakor so bili navajeni. se pripravljali na velike cerkvene svečanosti, torej z radostjo in svečanostjo. Obenem so delali tudi posvetni načelniki posadke, kot gospod mečnik sieradski in gospod Peter Čarnecki, poslednje priprave. Požgali so namreč vse štore, ki so stali okoli ozidja .trdnjave in bi mogli sovražniku o-lajševati naskoke, prizanesli niso celo poslopjem v bližini gore, tako da je obkroževai ves dan obroč pbžarja trdnjavo: ko pa je ostal od štorov, brun in desk samo pepel, so samostanski topovi imeli pred seboj prazen prostor, katerega ni zakrivala nobena ovira. Črna njihova žrela so zrla svobodno v daljavo, kakor bi nestrpno pričakovala sovražnika in ga hotela čim najprej pozdraviti s svojim zlovražjim gromom. Medtem se je zima bližala z naglimi koraki. Bril je oster sever, blato se je izpreminja-lo v grude, a ob jutrih so se vode, čim plitvejše so bile. strdile v majhne ledene skorje. O. Kordecki si je pri svojih obhodih po zidovjii tri svoje ovenele roke in govoril: "Bog nam pošilja mraz na pomoč! Težavno bo kopati nasipe, delati podkope, vi pa se boste menjavali v tople sobe, njim pa bodo kmalu pristudili severni vetrovi obleganje!" Toda baš radi istega vzroka si je želel Bur-hard Mueller hitrega konca. Vodil je s seboj devet tisoč vojakov, največ pehote, in devetnajst topov. Imel je tudi dva prapora poljske konjenice, toda nanje ni .mogel računati, prvič. ker ni mogel rabiti jezdecev pri jemanju skalnate trdnjave, in drugič, ker so šli ljudje neradi in so že naprej povedali, da se v nobenem oziru ne udeleže bitek. Šli so največ radi tega, da bi v slučaju padca branili trdnjavo pred grabežljivostjo zmagovalcev. Tako so vsaj govorili vojakom polkovniki; šli so pa, ker je Šved ukazoval, zakaj vsa'domača vojska je bila v njegovem taboru in povelja so morali ubogati. Iz Velunja v Čenstohovo je kratka pot. Dne 28. listopada se je imelo početi obleganje. Toda švedski general je računal, da ne bo trajalo več kot par dni in da zajame trd-J niavo s pogajanji. Širite "Amer. Slovenca"! PISANO^ POLJE WOOOOOOOOOOOCHJOOOOOOOO ooooooooooooooo DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. 68923 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. 68924 Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. S0332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c 80333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. - Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnšek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in so naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna .komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. 80331 Izgubljena pesem — Jolietska. Slovenka 80334 Gozdni zvok — France polka.-.................. .75 .75 DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno » dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! M IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. 79483 79484 80059 80061 80082 80085 SO 106 80183 80184 67979 69317 69698 69802 72206 72207 72208 72210 72231 72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746 77897 77898 77912 78176 78182 78313 78348 78408 78554 .75 .75 .75 .75 .75 .75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. Nagajivka Mazurka — Coklarji. Šmafjanka, slov. sodba .75 Vesela Gorenjka — Korajža velja, polk;i, slov. godba.........75 Napitnica — Srbska himna, moško pitje ..............................75 Malo kolo — Veliko kolo, tamburica ................................... Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica ........................ Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester............ Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. sccna s pet. Radi kotla v keno — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. SLOVENSKO PETJE. Slovanske zdravice — Svarjenje................................. $0.75 Tolažba — Veselja dom ....................................................] Sveti večer — Tiha noč Ne bom se možila — Ljubca povej Al me boš kaj rada imela — Oj ta Poloncica.. Ljubca moja — Otok Bleski................. Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let Slepec — Mila mila lunica......................... Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo__________ Sem slovenska deklica — Bom šla na planince______________ Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi............................ Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička..__!™.™......... Razpodite se megličice — Tam kjer lunica...................." Krščenici — Angel ji sveti ................................ Na planincah — Barčica ................................... Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad_______ Moj dom — domovini ........................................ Naprej! — Vse mine .........................................." ................. Micka na šrauf — Na maškaradi ___________________________________________ Na Vršacu — Sladko spavaj. Neža in Pavel — Deset zapovedi............. Vabilo — Pastirček ............................................" Sezidal sem si — Slovenec Slovencu..........."............... U boj, u boj! Garavuša ..................................... Strunam — Sirota Sveta Lucija — Planinarica .................. Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) Dve utvi — Oj večer je že............... Nove harmonike — Sentklarski paberki.......................... Knefra in vagabundi — Kako je bilo..:__________" " " " ' " " Božična — Sveta noč.............. Jadransko morje — Cuj Micika... .ZIZZZT....................... Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko7ZZiJZZZ.Z 75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 ------------ .75 ----------------- .75 ----------------- .75 ---- .75 ------ .75 .....- .75 -.....75 ---- .75 ---- .75 AMER1KANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (10li komadov) _ 1(V S^p^t^l tel* (8 komadov, vsaka"igH*ca". igra" ioiiZ ...............-.............................................————25c Vfl7nnl - » .V8akim naročilom pošljite potrebno svoto. • n BaročiIu °d 5 ali več, plačamo pošt- mno mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako plosco 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New Orthophonic Kanonik 2logar: PROSTOZIDARSTVO. (Dalje.) g) Predsedniku Napoleonu je bila pred očmi karijera njegovega strica Napoleona I. — Sam je bil član neke švicarske lože. Bil je tudi karbonar tajne družbe italijanskih zarotnikov. Poznal je torej njih delovanje. Nastalo je II. cesarstvo, Napoleon III. je "cesar Francozov". A premalo je pazil na delovanje prostozidarjev, katerim je kar usilil z dekretom 11. jan. 1882 maršala Magna-na. ki niti še ni bil član — za velemojstra. Še bolj pa se je zameril prostozidarjem, ko je 1. 1870 poslal v Rim posadko za varstvo papeža Pija IX., da prepreči italijanski napad. A s tem si je nakopal dva smrtna sovražnika, velemojstra Maz-zlnija in Garibaldi ja. Prišel je Sedan, Napoleon s;■ m ujet. odstavljen. Frama-sonstvo se je veselilo, ker so njegovi nameni dozorevali. Ko so Nemci premagali Francoze, se je vendar vzbudil patrioiič-ni čut francoskih bratov, da so francosko stvar višje cenili kakor pa skupne interese prostozidarskega reda. V znak tega so pariške lože slovesno izobčile \v. prosi ozid.vrstva nf'?nškpira cesarja Viljema I. in ljegove-ira sina, kar je imelo z a posledico razcep med Grand Orien-fom in nemškimi veloložami. h) Pod III. republiko ie veliki Orient začel marljivo delovati, da prepreči vsa — kakor se reče — reakcijonarna prizadevanja. Kajti I. 1871 izvoljena narodna skupščina je imela bolj konservativen značaj, kar je republikance zelo skrbelo. Ti se zatekli k prost oz >dar-stvu. da ono s svojo organizacijo paralizira upliv krščansko misleče stranke. In tako je pro-stozidarstvo kot korporaciia stopilo na polje državne politike, kar sicer nasprotuje prejšnjim konstitucijam, a da interesi francoske republike tako zahtevajo. — Glavno sredstvo mu je ločitev cerkve od države. Med tem je Grand Orient izvršil važno spremembo svojih pravil. Odpravljena je bila obveznost verovati na eksistenco Boga in neumrjočnost duše. Tako so dobili za bodočnost pristop v lože tudi ateisti in materialisti. Svoboda vesti se je razširila na vse prostozidar-stvo. A prav za prav je ta sprememba le prejšnje dejansko I stanje uzakonila. — Ta sklep 1 francoskega konventa 1. 1887 je zelo ozlovoljil konservativne angleške prostozidarje, ki so, kakor tudi mnoge velike lože v Ameriki, prekinili zveze z "Grand Orient de France". Francosko prostozidarstvo je dobi i o državo v svoje roke in je s svojimi somišljeniki zasedlo skoro vse državne službe. Le v armadi so bile še konservativne struje, a tudi tu so prostozidarji čistili. (Dreyfus afera.) 3. Prestopimo v Italijo! Zgodovinarji se ne vjemajo v letnici, kedaj je bil na Laškem vpeljan masonski red. Br. Kloss trdi, da je bil v Florenci okrog 1. 1730 Anglež Charles Sackville "stolomojster", kar kaže, odkod je masonstvo prišlo. Za tega mojstra je bila leta 1733 v Florenci izdelana prva zidarska medalja ali kolajna. a) Po "Revue Massonique" (1. 1909 št. 312) pa so bile prve lože osnovane v Neapolu leta 1750. Del plemstva, oficirjev in dostojanstvenikov je vstopilo vanje. Prvi velemojster je bil Duca di San Severo, ki pa je radi notranjih nespo-razumljenj odstopil in osnoval ložo "Moncada", kateri je baje I pristopilo tudi nekaj duhovnov in redovnikov. Za kralja Karola VII., ki je bil prijatelj prostozidarstva, se je zelo širilo. L. 1762 se v Neapolu imenuje loža, ki je podvržena angleški veleloži, in leta 1764 nastane narodna veleloža "Del Zelo", ki pa se priklopi nemški striktni observanci. — Med tema dvema skupinama ni bilo pravega sporazuma. Ko je Karol VII. 1. 1759 zasedel španski prestol, je prepustil Neapol svojemu sinu Ferdinandu IV.. ki pa ni bil naklonjen prostozidarstvu, ko je spoznal njegovo nevarnost za tron in altar. Leta 1776 bi bila kmalu izbruhnila ljudska vstaja proti masonom. Kralj je tiste, ki niso n bežal i, velel zapreti. Ostali so delali le skrivaj. Za zdaj je legitimno kraljestvo potisnilo v stran prostozidarstvo. b) A prej kakor je mislilo, ie obhajalo svoje vstajenje. Francoska revolucija je zmagala nad cerkvijo in monarhijo. Zdaj ima priti k časti zidarsko gesla: Liberie, egali-U\ fratemite tudi v inozemstvu. Francozi so zasedli Neapol. koder so jih prostozidarji sprejeli kot rešitelje. Francoski polki so povsod snovali lože, ki so bile pod'francosko obedience. Ko je Napoleon T. vso Italijo spravil pod svojo oblast., so se prostozidarji živahno gibali in si osnovali "Grand Orient" za Lombardijo in za Neapol, kjer mil je bil novi vladar Josip Bonaparte zelo naklonjen. (Dalje prih.i -o- NAJDBE V KALDEJSKIH GROBOVIH. Britanski muzej in pennsyi-vansko vseučilišče sta priredila skupno ekspedicijo za proučevanje kraljevskih grobov na kraie. nekdanjega kaldejslfega glavnega mesta Cera. Poročilo te ekspedicije pravi, da so odkrili neizmerne dragocenosti v grobovih, ki datirajo iz časa okoli 3500 I. pr. Kr. Našli so mnogo mumij .ki so bile okitene z zlatom in dragulji. Med dragocenostmi so izkopali štiri zlate ladjice, med katerimi sta bili dve gravirani, dalje ladjice iz bakra, 15 srebrnih čaš, skledice, vrč, čudno steklenico, ki spominja po obliki na ruske samovar je. ovalno skledico iz lave in drugo iz lazulija, dalje neštevilno zlatih toaletnih predmetov in pol-krožno srebrno škatlo z mozaičnim pokrovom. Najvažnejši najdbi pa sta bili harfa z dvanajstimi strunami in voz zmagoslavja, oboje iz lesa in z bogatimi zlatimi ornamenti. -o- — New York, N. Y. — Richard E. Bvrd, ki se pripravlja na potovanje proti južnem tečaju, se bo posluževal primitivnih in modernih sredstev za potovanje. Seboj bo vzel tri letala. Skrbi ga, kako bo spravil tja pse, ki jih bo rabil. NA PRODAJ Prisiljen sem prodati NOVO 5 sol. zid. bung. CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $3.000 gotovine. Boljšega ni na South za 56.500. — 12407 S. Racine Ave., Chicago, 111. f-18-m PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, M.