89 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni Avtorske pravice (c) 2024 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni Association of psychological factors with the effectiveness of telemedicine in gestational diabetes mellitus Zala Mlinarič,1 Ana Munda,1,2 Draženka Pongrac Barlovič1,2 Izvleček Izhodišča: Telemedicina lahko izboljša glikemične in porodne izide nosečnostne sladkorne bolezni (NSB), čeprav še ni jas- no, za katere posameznice naj bi bila telemedicinska orodja najbolj primerna. Namen naše raziskave je bil preveriti pove- zavo nekaterih psiholoških dejavnikov z glikemičnimi parametri pri ženskah z NSB, ki smo jih spremljali s telemedicinsko obravnavo. Analizirati smo želeli zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in opredeliti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava bolj ustreza. Metode: Vključene nosečnice so izpolnile Vprašalnik Velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI) in Vprašalnik o opolnomo- čenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES). Podatke o samomeritvah kon- centracije glukoze v krvi smo pridobili iz glukometrov. Povezanost med spremenljivkami smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije (Spearman ρ). Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 žensk (starost 32,0 ± 4,3 leta) z NSB, ki so bile vodene telemedicinsko. Od oseb- nostnih dimenzij sta bili sprejemljivost (Spearman ρ=0.422, p=0.003) in vestnost (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) pozitivno povezani s skupno realizacijo meritev glukoze v krvi. Ugotovili smo povezavo med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman q = 0.324, p = 0.030) ter dvema podlestvicama, tj. Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman q = 0.326, p = 0.029) in Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman q = 0.363, p = 0.014). Zaključek: Naši rezultati predstavljajo korak k opredelitvi skupka psiholoških značilnosti žensk z NSB, ki bi lahko bil po- memben napovednik učinkovitosti telemedicinske obravnave. Potrebne so še nadaljnje raziskave, tudi o drugih psiholo- ških vidikih. Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Interna klinika, Univerzitetni klinični center, Ljubljana Slovenija Korespondenca / Correspondence: Zala Mlinarič, e: mlinaric.zala@gmail.com Ključne besede: sladkorna bolezen; nosečnost; spremljanje na daljavo; opolnomočenje; osebnostne značilnosti Key words: diabetes; pregnancy; remote monitoring; empowerment; personality characteristics Prispelo / Received: 30. 9. 2023 | Sprejeto / Accepted: 26. 12. 2023 Citirajte kot/Cite as: Mlinarič Z, Munda A, Pongrac Barlovič D. Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni. Zdrav Vestn. 2024;93(3–4):89–97. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3502 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3502 doi 30.9.2023 date-received 26.12.2023 date-accepted Endocrinology, secreting systems, diabetology Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija discipline Original scientific article Izvirni znanstveni članek article-type Association of psychological factors with the effectiveness of telemedicine in gestational diabetes mellitus Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitost- jo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni article-title Association of psychological factors with the effectiveness of telemedicine in gestational diabetes mellitus Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitost- jo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni alt-title diabetes, pregnancy, remote monitoring, em- powerment, personality characteristics sladkorna bolezen, nosečnost, spremljanje na daljavo, opolnomočenje, osebnostne značilnosti kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2024 93 3 4 89 97 name surname aff email Zala Mlinarič 1 mlinaric.zala@gmail.com name surname aff Ana Munda 1,2 Draženka Pongrac Barlovič 1,2 eng slo aff-id Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 1 Department of endocrinology, diabetes and metabolic diseases, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Interna klinika, Univerzitetni klinični center, Ljubljana Slovenija 2 90 ENDOKRINOLOGIJA, SEKRETORNI SISTEMI, DIABETOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2024 | Letnik 93 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3502 1 Uvod Nosečnostna sladkorna bolezen (NSB) je eno od naj- pogostejših bolezenskih stanj v prenatalnem obdobju, za katero se je v Sloveniji leta 2020 zdravilo 18,5 % vseh nosečnic (1). Je posledica motnje regulacije glukoze, ki kljub svoji prehodni naravi lahko povzroči resne zaple- te pri materi in plodu, pri obeh pa povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pozneje v življenju (2). Postavitev diagnoze NSB zahteva redno spremlja- nje glikemije, kar je za aktivne nosečnice lahko dodatno breme, saj zahteva prilagoditve njihovega življenjskega sloga (3,4). Ob upoštevanju naraščanja incidence NSB je ključno iskanje varnih in učinkovitih načinov, ki bi olajšali obravnavo takih nosečnic, kar je npr. uporaba telemedicinskih orodij. Telemedicina je po definiciji izvajanje medicinske obravnave na daljavo z uporabo digitalne tehnologije. Lahko se izvede sinhrono, preko neposrednega video spremljanja bolnika, ali asinhrono, preko naknadnega vrednotenja diagnostičnih testov in slik, zbranih na da- ljavo (5). To je zlasti obetavno pri vodenju bolnikov s sladkorno boleznijo, pri kateri specialisti endokrinolo- gije in diabetologije najpogosteje uporabljajo telemedi- cino za spremljanje bolnikov in za preventivno oskrbo (6). In prav nosečnice so tiste, pri katerih bi telemedi- cina lahko posebej zaživela, saj gre za mlade bolnice, spretne pri ravnanju s spletnimi orodji. Telemedicinska orodja bi lahko razbremenila Abstract Background: Telemedicine can improve glycaemic and perinatal outcomes in women with gestational diabetes mellitus (GDM): however, it is unknown for whom individuals telemedicine tools are the most suitable. We aimed to assess the as- sociation of some psychological factors with glycaemic parameters in women with GDM, followed by telemedicine tools. We also wanted to analyse women’s satisfaction with telemedicine to identify the personal characteristics of women who prefer telemedicine. Methods: Participating women completed The Big Five Inventory BFI and The Diabetes Empowerment Scale DES. Self- Monitoring Blood Glucose data were obtained from glucose meters. Associations were calculated using the Spearman ρ correlation coefficient. Results: The study included 50 women (age 32.0±4.3) with GDM followed by telemedicine. From personality traits, agree- ableness (Spearman ρ=0.422, p=0.003) and conscientiousness (Spearman ρ=0.346, p=0.016) were positively associated with glucose measurement realization. Surprisingly, a positive association was found between postprandial glucose con- centration and total score of the Diabetes Empowerment Scale (Spearman ρ=0.324, p=0.030) and two subscales: Managing the psychological aspects of diabetes (Spearman ρ=0.326, p=0.029) and Assessing dissatisfaction and readiness to change (Spearman ρ= 0.363, p=0.014). Conclusions: Our results represent a step toward identifying the psychological characteristics of women with GDM that may be important in predicting who will benefit more from the telemedicine treatment. More research, also on other psy- chological constructs, is needed. nosečnice in zdravstveni sistem, a je ključnega pomena prepoznati pasti in priložnosti telemedicinskega spre- mljanja žensk z NSB ter ugotoviti, kako osebnostne zna- čilnosti vplivajo na uspešnost telemedicinske obravnave v nosečnosti. Temeljne razsežnosti osebnosti so vidik, na katerega moramo pomisliti, ko poskušamo prepoznati bolnike, ki bi jim uporaba telemedicine najbolj koristila (7). Raziskava vpliva petih temeljnih dimenzij osebnosti na sprejemanje aplikacije mobilnega zdravja (mZdravje) je pokazala, da se odprtost povezuje z boljšim sprejema- njem aplikacij pri bolnikih s hipertenzijo in rakom (8,9), medtem ko je bila vestnost povezana z uspešnejšim huj- šanjem pri uporabi aplikacij za nadzor telesne teže (10). Doslej je bilo opravljenih že precej raziskav, ki so skušale osvetliti vlogo telemedicine pri spremljanju no- sečnic z NSB, a so bila večinoma ta orodja le dopolnilo h klasični obravnavi in niso preučevala vpliva osebno- stnih lastnosti na izbor primernih kandidatk za tele- medicinsko obravnavo (11-14). Namen naše raziskave je bil analizirali zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in ugotoviti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava najbolj ustreza. 2 Metode Naša raziskava je del raziskave o uspešnosti teleme- dicinske obravnave za spremljanje NSB (15). Izvedena je 91 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni bila na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Univerzitetnem kliničnem cen- tru Ljubljana (UKC LJ) v letih 2020 in 2021. Nosečnice z novoodkrito NSB so spremljali telemedicinsko na dalja- vo s pomočjo za ta namen posebej prirejene platforme Telemedicinskega centra UKC LJ in diabetološke ambu- lante Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC LJ. Raziskava je bila opravljena v skladu z načeli Helsin- ške deklaracije o biomedicinskih raziskavah na človeku, z določili Konvencije Sveta Evrope o varovanju člove- kovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Oviedske konvencije in protokolov k njej) ter načeli slovenskega Kodeksa zdravniške etike. Raziskavo je odobrila Komisija Repu- blike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-301/2020- 11, dne 15. 09. 2020). 2.1 Udeleženke K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene ženske, ki so jih spremljali zaradi NSB med marcem 2020 in oktobrom 2021. Vključitvena merila so bila: diagnoza NSB, nosečnost do 30. gestacijskega tedna in podpisan informirani pristanek. Izključitvena merila so bila: no- sečnost po 30. gestacijskem tednu, odkrita sladkorna bolezen ali koncentracija glukoze v krvi na tešče > 6,9 mmol/L ob diagnozi, s čimer smo izključili prisotnost drugih vrst sladkorne bolezni, večplodne nosečnosti, posameznice s slabim znanjem slovenskega jezika, po- sameznice z anamnezo bariatrične operacije ali druge operacije, ki povzročajo malabsorbcijo, uporabo sis- temskih steroidov pred vključitvijo, ker bi lahko vpliva- li na glikemijo na drugačen način kot NSB in prisotnost spremljajoče bolezni, ki bi lahko vplivala na nadzor glukoze ali samokontrolo (npr. diagnoza duševne mo- tnje, ki se ne zdravi). 2.2 Postopek Ženske so vsak dan izvajale samokontrolo glukoze zjutraj, ko so se zbudile, na tešče in po glavnih obrokih. Opravljene meritve krvne glukoze so se sproti prenašale preko z glukometrom »uparjenega« telefona v program za spremljanje, do katerega je lahko dostopalo osebje Telemedicinskega centra in osebje (zdravniki in diplo- mirane medicinske sestre edukatorice) v diabetološki ambulanti na podlagi vnaprej odobrenega dostopa. Če nosečnice meritev niso posredovale 3 dni zapored, je na to opozoril program z vključitvijo »modrega alar- ma«, nato pa je zdravstveno osebje vzpostavilo stik z nosečnico. Poleg tega se je glede na vnaprej oblikovani algoritem pojavil »rdeči alarm«, če je bila pri nosečni- ci 3- ali večkrat na teden izmerjena koncentracija krv- ne glukoze nad ciljem. Glede na dogovorjeni protokol ukrepanja so ob prvih alarmih nosečnico klicale diplo- mirane medicinske sestre ali zdravnik iz Telemedicin- skega centra, ki so nosečnicam posredovali prve usme- ritve, kako ukrepati za vzpostavitev ciljnih koncentracij glukoze in da se doseže odsotnost ketonurije. Če to ni zadoščalo, je nosečnico poklical diabetolog oziroma diplomirana medicinska sestra edukatorica iz diabeto- loške ambulante. Poleg tega so lahko nosečnice dnev- no, preko telefona, ki so ga prejele za telemedicinsko spremljanje, na preprost način poslale svoja vprašanja in posredovale svoje skrbi. Na 2–4 tedne so imele dogo- vorjen videoklic, ki je nadomestil redni pregled v živo v diabetološki ambulanti, kjer so se preko videopoveza- ve povezale z diabetologom, da se je ta lahko seznanil s potekom nosečnosti ter z izvidi drugih specialistov, predvsem ginekologov. Število stikov je torej variiralo glede na individualne potrebe vsake ženske in njene rezultate samokontrole. Videokonference so se načrto- vale vnaprej, vseeno pa so bile lahko sklicane prej kot po načrtu, če so bile koncentracije glukoze v krvi nad ciljem ali so se pojavili drugi problemi. Cilji zdravljenja NSB in predlagani ukrepi za vo- denje in preprečevanje zapletov se niso razlikovali od običajnih. Natančneje, zdravljenje je vključevalo mul- tidisciplinarni pristop k življenjskemu slogu s primer- no prehrano in telesno vadbo, 4-krat dnevno merjenje koncentracije glukoze iz kapilarne krvi doma, s ciljno koncentracijo glukoze na tešče < 5,6 mmol/L in po obrokih v 90.–120. minuti < 6.7 mmol/L. Vsi pregle- di, razen prvega in zadnjega, so bili izvedeni virtualno. Nekaj žensk je odklonilo zadnji zdravniški pregled in prosilo, da se tudi ta izvede virtualno; čemur se je ugo- dilo, če sta bila zdravljenje NSB in izvid ginekološkega spremljanja v okviru normalnega območja. 2.3 Uporabljeni pripomočki Za opredelitev povezanosti psiholoških dejavnikov in učinkovitosti telemedicinske obravnave smo ženske povabili k izpolnjevanju Vprašalnika velikih pet (an- gl. Big Five Inventory, BFI) (16), Lestvice opolnomo- čenja v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Di- abetes Empowerment Scale, DES) (17) in Vprašalnik o zadovoljstvu s telemedicinsko obravnavo (angl. The Service User Technology Acceptability Questionnaire SUTAQ) (18). Vsi vprašalniki so se izpolnjevali elek- tronsko preko spletnega obrazca. Udeleženke so ob 92 ENDOKRINOLOGIJA, SEKRETORNI SISTEMI, DIABETOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2024 | Letnik 93 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3502 prvem pregledu prejele povezavo do vprašalnika BFI, povezavo do Vprašalnika DES pa so prejele ob zad- njem pregledu. Vprašalnik BFI je vprašalnik za ocenjevanje velikih 5 dimenzij osebnosti: ekstravertnost, nevroticizem, odpr- tost, vestnost, sprejemljivost. Vprašalnik ima 44 postavk. Stopnjo strinjanja s postavko posamezniki ocenijo na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1 = sploh se ne strinjam, 5 = popolnoma se strinjam) (16). Vsaka dimenzija se oceni samostojno, pri čemer višji rezultat pomeni višjo izraženost lastnosti. Vprašalnik DES (17) je vprašalnik o opolnomočenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni. Vprašalnik sesta- vlja 28 postavk z odgovori v obliki Likertove lestvice od 1 do 5 (1 = sploh se ne strinjam; 5 = popolnoma se strinjam) (17). Vprašalnik ocenjuje psihosocialno samoučinkovitost za vodenje sladkorne bolezni. Ima 3 podlestvice: (1) Obvladovanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni; lestvica zajema postavke o socialni opori, obvladovanju stresa, motivaciji in odločitvah o skrbi za sladkorno bolezen; (2) Nezadovoljstvo in prip- ravljenost na spremembe; zajema postavke, ki se nana- šajo na sposobnost prepoznave nesprejemljivih vidikov spoprijemanja s sladkorno boleznijo in pripravljenost narediti spremembe v svojem načrtu vodenja bolezni; (3) Postavljanje in doseganje ciljev vodenja sladkorne bolezni; postavke se nanašajo na samoučinkovitost pri izbiri ustreznih in dosegljivih ciljev ter premagovanje preprek na poti do njih. Zanesljivost skupnega dosežka izvorne različice vprašalnika je visoka (koeficient not- ranje zanesljivosti Cronbach alfa je znašal 0,96), prav tako tudi posameznih podlestvic (0,93 za Obvladova- nje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni, 0,81 za Nezadovoljstvo in pripravljenost na spremembe in 0,91 za Postavljanje in doseganje ciljev vodenja sladkorne bolezni). V skladu s poročanji avtorjev izvorne različice (17) smo tudi na našem vzorcu z analizo glavnih kompo- nent izločili 6 glavnih komponent z lastno vrednostjo, večjo od 1. Avtorji vprašalnika poročajo, da je najustre- znejša trifaktorska struktura. Prileganje trifaktorskega modela smo preverili tudi na svojih podatkih (RMSR = 0.064). Kljub malenkostnemu odstopanju od želene- ga prileganja modelu (RMSR <0.06) smo se odločili, da obdržimo izvorno trifaktorsko strukturo. Zaneslji- vost skupnega dosežka lestvice je odlična (koeficient notranje zanesljivosti Cronbach alfa znaša 0,95), prav tako tudi zanesljivost posameznih podlestvic (0,89 za Obvladovanje psihosocialnih vidikov NSB, 0,86 za Ne- zadovoljstvo in pripravljenost na spremembe, 0,92 za Postavljanje in doseganje ciljev vodenja NSB). Vprašalnik SUTAQ je vprašalnik, ki ocenjuje prepri- čanja o sprejemljivosti telemedicinske obravnave (18). Vprašalnik sestavlja 6 podlestvic: izboljšana oskrba, iz- boljšana dostopnost, zasebnost in nelagodje, zaskrblje- nost glede zdravstvenega osebja in telemedicinski pri- pomočki kot nadomestilo ter zadovoljstvo. Vprašalnik ima 22 postavk. Stopnjo strinjanja posamezniki ocenijo na 6-stopenjski Likertovi lestvici (1 = sploh se ne stri- njam; 6 = popolnoma se strinjam) (18). 2.4 Urejenost glikemije Za parametre, ki opisujejo uspešnost uravnavanja glikemije med nosečnostjo, smo izbrali: • povprečno koncentracijo glukoze iz kapilarne krvi na tešče in po obrokih, • realizacijo meritev koncentracije glukoze iz kapilar- ne krvi na tešče, po obrokih ter skupaj in • delež meritev koncentracije glukoze iz kapilarne krvi nad ciljnim območjem na tešče in po obrokih v odstotkih. Natančno smo analizirali vse posamezne meritve koncentracije glukoze iz kapilarne krvi na tešče in po obroku iz glukometrov udeleženk med 30. in 34. ge- stacijskim tednom nosečnosti. Vse udeleženke so upo- rabljale glukometre istega proizvajalca. Redno izvaja- nje meritev glukoze smo opredelili kot 4-krat dnevno merjenje koncentracije glukoze iz kapilarne krvi doma (zjutraj, ko so se zbudile, so opravile meritev na tešče in nato po treh glavnih obrokih), s ciljno koncentracijo glukoze v krvi na tešče < 5.3 mmol/L in postprandialno v 90. – 120. minuti < 6,7 mmol/L. Izračunali smo pov- prečno izmerjeno koncentracijo glukoze v krvi na tešče in povprečno koncentracijo postprandialne glukoze v krvi in odstotek meritev nad ciljno koncentracijo glu- koze v krvi. Realizacijo meritev smo izračunali kot de- jansko število meritev glukoze na število priporočenih meritev glukoze x 100. 2.5 Statistična analiza Statistična analiza je bila opravljena z uporabo pro- grama SPSS Statistics version 21 (IBM, Armonk, New York, ZDA). Za izračun korelacij smo uporabili Spear- manov koeficient korelacije (Spearman ρ). P vrednost manjša od 0,05 se je upoštevala za mejo statistične značilnosti. 93 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni 3 Rezultati V raziskavi smo analizirali odgovore 50 žensk, spre- mljanih s telemedicino (Slika 1). Povprečna starost je bila 32,0 ± 4,3 leta in povprečni indeks telesne mase (ITM) pred zanositvijo 25,4 ± 5,4 kg/m2. Ženske so med nosečnostjo v povprečju pridobile 10,8 ± 4,6 kg, v vzorcu pa je bilo 26 (52 %) prvorodk in 24 (48 %) večrodk. Za vsak vprašalnik ločeno smo preučili, kako se rezultati pri vprašalniku povezujejo z glikemičnimi parametri (Slike 2, 3 in 4). Korelacijska tabela 1 pa prikazuje povezanost med osebnostnimi razsežnostmi in glikemičnimi parametri (Slika 2). Povprečna koncentracija glukoze v krvi na tešče in po obrokih se ne povezuje pomembno z oseb- nostnimi razsežnostmi, so pa pomembne povezave med sprejemljivostjo in vestnostjo ter nekaterimi vidi- ki uresničevanja meritev. Našli smo pomembno šibko povezavo med izraženostjo sprejemljivosti in realizacijo meritev na tešče (Spearman ρ = 0.317, p = 0.028) ter srednje močni povezavi sprejemljivosti in realizacije meritev po obrokih (Spearman ρ = 0425, p = 0.003) in skupno realizacijo (Spearman ρ = 0.422, p = 0.003). Po- membni šibki povezavi sta tudi povezavi realizacije po obrokih (Spearman ρ = 0.359, p = 0.012) in skupne re- alizacije (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) z izraženostjo vestnosti. Slika 1: Potek vključitve žensk z nosečnostno sladkorno bolezen (NSB) v raziskavo. Legenda: Vprašalnik BFI – vprašalnik velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI); vprašalnik DES – lestvica opolnomočenja v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES); vprašalnik SUTAQ – vprašalnik o zadovoljstvu s telemedicinsko obravnavo (angl. The Service User Technology Acceptability Questionnaire, SUTAQ). Vključene ženske z NSB, vodene s telemedicino (n=50) Vprašalnik DES (n=47) Vprašalnik SUTAQ (n=46) Predčasna preknitev obravnave (n=5) Zaključile obravnavo (n=41) Vprašalnik BFI (n=50) Slika 2: Korelacijska tabela 1 – povezanost osebnostnih dimenzij z glikemičnimi parametri (Spearman ρ). Legenda: GT – glukoza na tešče; PPG – glukoza po obrokih; KV – koeficient variabilnosti; p <0.05; **p <0.01. Sprejemljivost Vestnost Nevroticizem Odprtost GT_povprečje PPG_povprečje PPG_realizacija GT_realizacija Skupna realizacija GT_nad ciljem PPG_nad ciljem KV Ek st ra ve rt no st Sp re je m lji vo st Ve st no st N ev ro tic iz em O dp rt os t GT _p ov pr eč je PP G_ po vp re čj e PP G_ re al iz ac ija GT _r ea liz ac ija Sk up na re al iz ac ija GT _n ad c ilj em PP G_ na d ci lje m –1 –0,8 –0,6 –0,4 –0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 94 ENDOKRINOLOGIJA, SEKRETORNI SISTEMI, DIABETOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2024 | Letnik 93 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3502 Korelacijska tabela 2 prikazuje povezanost med di- menzijami opolnomočenja in glikemičnimi parametri (Slika 3). Povprečna koncentracija glukoze v krvi na tešče in njena realizacija se ne povezujeta pomembno z opolnomočenjem, so pa pomembne šibke poveza- ve med Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman ρ = 0.326, p = 0.029), Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman ρ = 0.363, p = 0.014) in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman ρ = 0.324, p = 0.030) pri povprečnih kon- centracijah glukoze v krvi po obrokih. Korelacijska tabela 3 prikazuje povezanost zado- voljstva s telemedicino in glikemičnimi parametri (Sli- ka 4). Povprečna koncentracija glukoze v krvi pred in po obrokih in njuna realizacija se ne povezujeta po- membno z dimenzijami zadovoljstva s telemedicino. Obstaja pa šibka statistično značilna povezava med deležem meritev nad ciljno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in lestvico Zadovoljstvo (Spearman ρ =  0.363, p = 0.016). Pokazala se je še pomembna pozitivna povezanost med lestvicama Zadovoljstvo (Spearman ρ = 0.386, p = 0.010) in Izboljšana oskrba (Spearman ρ = 0.326, p = 0.031) ter velikostjo koefici- enta variabilnosti. Tudi te povezanosti so šibke. Na Vprašalnik SUTAQ (18) je odgovorilo 46 žensk, od tega je 5 žensk predčasno prekinilo obravnavo. Ženske, ki so predčasno prekinile obravnavo, so doseg- le višjo oceno na podlestvicah zasebnost in nelagodje (16.0 [13. – 8.0] proti 8.0 [5.0 – 12.0]; p = 0.003) in skrb negovalnega osebja (12.0 [12.0 – 13.0] proti 6.0 [3.0 – 9.0]; p = 0.001). 4 Razprava V naši raziskavi smo želeli analizirati zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in ugotoviti po- vezave z njihovimi osebnostnimi značilnostmi. Ugoto- vili smo pomembne povezave med realizacijo meritev glukoze v krvi po obrokih in skupno realizacijo ter spre- jemljivostjo in vestnostjo, pa tudi med različnimi vidiki opolnomočenja in povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih. Zadovoljstvo s telemedicino je bilo povezano z večjim številom meritev koncentracije glu- koze v krvi po obrokih nad ciljem. Slika 3: Korelacijska tabela 2 – povezanost opolnomočenja z glikemičnimi parametri (Spearman ρ). Legenda: GT – glukoza na tešče; PPG – glukoza po obrokih; KV-koeficient variabilnosti; PAD – obvladovanje psihosocialnih vidikov nosečnostne sladkorne bolezni (NSB); DRC – nezadovoljstvo in pripravljenost na spremembe; SAD – postavljanje in doseganje ciljev vodenja nosečnostne sladkorne bolezni (NSB); DES_skupaj – opolnomočenje v zvezi z vodenjem nosečnostne sladkorne bolezni (NSB); *p <0.05; **p <0.01. DRC SAD DES_skupaj GT_povprečje PPG_povprečje PPG_realizacija GT_realizacija Skupna realizacija GT_nad ciljem PPG_nad ciljem KV PA D DR C SA D DE S_ sk up aj GT _p ov pr eč je PP G_ po vp re čj e PP G_ re al iz ac ija GT _r ea liz ac ija Sk up na re al iz ac ija GT _n ad c ilj em PP G_ na d ci lje m –1 –0,8 –0,6 –0,4 –0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 Slika 4: Korelacijska tabela 3 – povezanost zadovoljstva s telemedicino z glikemičnimi parametri (Spearman ρ). Legenda: GT – glukoza na tešče; PPG – glukoza po obrokih; KV – koeficient variabilnosti; p <0.05; **p <0.01. Za se bn os t i n ne la go dj e Sk rb i_ os eb je Za do vo ljs tv o N ad om es til o GT _p ov pr eč je PP G_ po vp re čj e PP G_ re al iz ac ija GT _r ea liz ac ija Sk up na re al iz ac ija GT _n ad c ilj em PP G_ na d ci lje m Iz bo ljš an a do st op no st Iz bo ljš an a os kr ba –1 –0,8 –0,6 –0,4 –0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 Skrbi_osebje Zadovoljstvo Nadomestilo GT_povprečje PPG_povprečje PPG_realizacija GT_realizacija Skupna realizacija GT_nad ciljem PPG_nad ciljem KV Zasebnost in nelagodje Izboljšana dostopnost 95 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni Na podlagi preteklih raziskav (19) smo pričakovali, da bodo posameznice z višjo izraženo vestnostjo bolj dosledne pri izvajanju meritev in imele višjo realiza- cijo. V skladu s pričakovanji smo opazili pomembne povezave med realizacijo meritev po obrokih in skup- no realizacijo ter sprejemljivostjo in vestnostjo. Pri spre- jemljivosti smo opazili pomembne povezave tudi pri realizaciji meritev na tešče. Lahko, da so posameznice z višje izraženo sprejemljivostjo tudi bolj sprejemljive za novosti telemedicinske obravnave, kar je prispevalo k višji realizaciji meritev, hkrati pa študije kažejo, da so vestni in sprejemljivi posamezniki na sploh bolj sodelu- joči (20) in adherentni (21) pri zdravljenju. Pri vplivu opolnomočenosti na glikemične para- metre smo opazili, da so imele tiste ženske, ki so bolj pripravljene na spremembe, višje povprečne vred- nosti koncentracije glukoze v krvi po obrokih, kar je v nasprotju z našimi pričakovanji, saj smo na podla- gi komparativne raziskave pričakovali, da bo obvla- dovanje koncentracije glukoze v krvi pri osebah, ki so pripravljene na spremembe, dobro (22). Prav tako smo pri skupnem opolnomočenju opazili povezavo z višjimi povprečnimi vrednostmi koncentracije gluko- ze v krvi po obrokih, kar zopet ni v skladu s predho- dnimi raziskavami, v katerih je bilo opolnomočenje povezano z boljšo urejenostjo koncentracije glukoze v krvi (23). Oboje si razlagamo s tem, da jih ni bilo strah sprememb in so se zato morda manj obremenjevale pri višjih koncentracijah glukoze v krvi. Morda je prav telemedicinski način obravnave, obravnava »na dalja- vo«, razlog, da so se ženske počutile bolj »varne« tudi z manj ugodnimi meritvami koncentracije glukoze in se niso izogibale opravljanju meritev takrat, ko so priča- kovale višjo koncentracijo glukoze. Pri analizi zadovoljstva s telemedicino in glikemič- nimi parametri smo opazili, da so imele tiste, ki so bile zadovoljne s telemedicinsko opremo, pogosteje meri- tve koncentracije glukoze v krvi po obrokih nad ciljem. To je zopet nepričakovano, saj smo pričakovali, da bo- do pri zadovoljnih bolnikih boljši izidi zdravljenja (24). To bi si lahko razlagali s tem, da so posameznice, ki so bile bolj zadovoljne s telemedicino, imele občutek, da je njihovo stanje dobro nadzorovano, zaradi česar so se manj obremenjevale z načinom prehranjevanja. Morda so bile manj motivirane, da bi se držale dietnih režimov, saj so domnevale, da telemedicina učinkovito obravnava njihove potrebe. Morda pa je tudi povezano z nekoliko nerodnim izrazoslovjem, ki se uporablja v vprašalniku, kjer se postavke vprašalnika, ki se nave- zujejo na podlestvico zadovoljstvo s telemedicino (npr. »Z opremo sem zadovoljen/a.«), nanašajo na opremo in morda ženskam, ki so izpolnjevale vprašalnik, ni bilo dovolj jasno, kaj je mišljeno s tem. Lahko pa je k zadovoljstvu ob procesu spremljanja na daljavo (tudi s tehniko) prispevalo to, da so imele zaradi spremljanja na daljavo manj stresa tudi ob visoki krvni glukozi, ker jim je »daljava« omogočala, da bolj zaščitijo svoje inte- rese in se počutijo bolj varne. Vsekakor ta ugotovitev zahteva dodatno pojasnitev, verjetno s pomočjo kvali- tativnih metod (npr. poglobljeni intervju). Največja prednost naše raziskave je, da gre, vsaj po našem vedenju, za prvo raziskavo, ki proučuje učin- kovitost samostojne telemedicinske oskrbe pri široki skupini žensk z NSB z ozirom na psihološke značilnos- ti. Omejitev naše raziskave je, da je več kot polovica žensk Vprašalnika BFI in DES izpolnila po zaključeni raziskavi, kar bi sploh pri vprašalniku DES lahko po- membno vplivalo na rezultate. Vse ženske smo sicer prosili, da vprašalnika izpolnijo med potekom raziska- ve, vendar smo med analizo ugotovili, da jih mnogo tega ni naredilo. Le-te smo prosili, da vprašalnika iz- polnijo po zaključeni raziskavi, vendar naj odgovarjajo tako, kot so se počutile med nosečnostjo. Menimo, da čas reševanja, sploh pri vprašalniku BFI, ni pomembno vplival na rezultate, saj so osebnostne poteze sorazmer- no stabilen konstrukt v času (25). Pri interpretiranju vprašalnika DES pa je treba upoštevati, da so nekatere posameznice tega izpolnile po zaključku nosečnosti in so svoje doživljanje nosečnostne sladkorne bolezni ocenjevale po spominu. Tudi tukaj menimo, da je bil priklic doživljanja bolezni sorazmerno svež, saj je ve- čina žensk izpolnila ta vprašalnik le nekaj tednov po zaključku nosečnosti. Dodatna omejitev je tudi visok osip udeleženk, saj jih je od 46 žensk, ki so odgovori- le na Vprašalnik SUTAQ (18), 5 predčasno prekinilo obravnavo. Te ženske so kot razlog za izstop navedle občutek ogrožene zasebnosti in skrbi glede usposoblje- nosti osebja telemedicinskega centra, kar bi lahko pre- prečili z ozaveščanjem bolnikov o telemedicini in reše- vanjem vprašanj zasebnosti in neudobja. V prihodnje bi lahko z nekaterimi manjšimi spremembami v pro- tokolu (pogostost stikov, vnaprej določena natančna vsebina sporočila ipd.) poskusili izboljšati zadovoljstvo nosečnic (26). Morda bi bilo potrebnih še več usklaje- vanj s telemedicinskim centrom, katerega zaposleni so nenadno prešli iz skrbi za akutno bolne osebe, okužene s koronavirusom CoV2, na skrb za nosečnice s slad- korno boleznijo, ki pa ni akutna bolezen. Kljub temu večina vidi prednosti telemedicinske obravnave v izo- gibanju ambulantnim pregledom, kar nakazuje potre- bo po dodatnih, kvalitativnih raziskavah z intervjuji in fokusnimi skupinami za razumevanje, da bi ugotovili, 96 ENDOKRINOLOGIJA, SEKRETORNI SISTEMI, DIABETOLOGIJA Zdrav Vestn | marec – april 2024 | Letnik 93 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3502 katerim posameznicam bi najbolj koristila telemedi- cinska orodja, in tudi kako izboljšati to storitev, vključ- no s kontinuiteto, občutkom varnosti in prilagoditvijo uporabnikom. Naslednja omejitev je omejeni čas anali- ze meritev glukoze v krvi. Toda menimo, da so rezultati analize tretjega trimesečja dovolj reprezentativni, saj to obdobje najbolje zrcali izpostavljenost hiperglikemiji v nosečnosti. Ženske so do takrat že imele edukacijo in nekaj izkušenj ob svojih meritvah, poleg tega pa je to obdobje pospešene rasti ploda in porasta odpornosti na inzulin (1). V naši raziskavi smo analizirali zadovoljstvo no- sečnic z uporabo telemedicinske obravnave in ugoto- vili nekaj zanimivih povezav med realizacijo izvajanja meritev ravni glukoze v krvi po obrokih in splošno realizacijo ter sprejemljivostjo in vestnostjo ter med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in z opolnomočenostjo. Opazili smo tudi, da je več- je zadovoljstvo povezano z večjim številom meritev koncentracije glukoze v krvi po obrokih nad priporo- čenimi vrednostmi. Raziskava je pomembna, saj pre- učuje učinkovitost samostojne telemedicinske oskrbe z ozirom na psihološke značilnosti in poudarja po- trebo po nadaljnjih raziskavah za izboljšanje te stori- tve, vključno z občutkom varnosti in s prilagoditvijo uporabnikom. 5 Zaključek Naši rezultati pomenijo korak k opredelitvi psiho- loških značilnosti žensk z NSB, ki so lahko pomembne pri napovedovanju, komu bo zdravljenje na daljavo bolj koristilo. Opazili smo pomembne povezave med spreje- mljivostjo in vestnostjo ter nekaterimi vidiki realizacije meritev. To je zanimivo področje, ki ga je treba v pri- hodnosti dodatno razvijati, zlasti ob upoštevanju po- večanja incidence NSB in pričakovanega pomanjkanja zdravstvenih delavcev, morda tudi z izkoriščanjem pred- nosti računalniških algoritmov za samodejno podporo odločanju. Hkrati pa se ne sme zanemariti potrebe po osebnem, individualiziranem in spoštljivem pristopu. Zato naj se telemedicinska obravnava ponudi ženskam, ki bi od nje imele največ koristi. Dodatno pozornost pa bi namenili temu, da bo potek telemedicinske obravnave še bolj prijazen do uporabnic. Natančnejša opredelitev vpliva osebnostnih značilnosti žensk z NSB, optimizaci- ja procesa telemedicinskega spremljanja in identifikaci- ja dejavnikov, ki napovedujejo uspešno telemedicinsko obravnavo na izide nosečnosti, je v prihodnje ključna za širitev telemedicine pri rednem kliničnem delu. Izjava o navzkrižju interesov Avtorice nimamo navzkrižja interesov. Literatura 1. Pongrac Barlovič D, Steblovnik L, Kralj B. Nosečnostna sladkorna bolezen: izbrana poglavja. Ljubljana: Dermatološko združenje Slovenije; 2022. 2. McIntyre HD, Catalano P, Zhang C, Desoye G, Mathiesen ER, Damm P. Gestational diabetes mellitus. Nat Rev Dis Primers. 2019;5(47):205. DOI: 10.1038/s41572-019-0098-8 PMID: 31296866 3. Pongrac Barlovič D, Zavratnik A, Steblovnik L. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endorinologijo, diabetes in bolezni prenosve; 2022. 4. American Diabetes Association14. Management of Diabetes in Pregnancy: Standards of Medical Care in Diabetes-2021. Diabetes Care. 2021;44:S200-10. DOI: 10.2337/dc21-S014 PMID: 33298425 5. Mechanic OJ, Persaud Y, Kimball AB. StatPerls. Telehealth Systems. St. Petersburt, Florida: StatPearls Publishing; 2022 [cited 2022 Oct 12]. Available from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459384/. 6. Kane CK. Policy Research Perspectives. Chicago: American Medical Association; 2022 [cited 2023 Oct 12]. Available from: https://www.ama- assn.org/system/files/2020-prp-telehealth.pdf/. 7. Su J, Dugas M, Guo X, Gao GG. Influence of Personality on mHealth Use in Patients with Diabetes: Prospective Pilot Study. JMIR Mhealth Uhealth. 2020;8:e17709. DOI: 10.2196/177090 PMID: 32773382 8. Breil B, Kremer L, Hennemann S, Apolinário-Hagen J. Acceptance of mHealth Apps for Self-Management Among People with Hypertension. Stud Health Technol Inform. 2019;267:282-8. DOI: 10.3233/SHTI190839 PMID: 31483283 9. Mikolasek M, Witt CM, Barth J. Adherence to a Mindfulness and Relaxation Self-Care App for Cancer Patients: Mixed-Methods Feasibility Study. JMIR Mhealth Uhealth. 2018;6:e11271. DOI: 10.2196/11271 PMID: 30522990 10. Hales S, Turner-McGrievy GM, Wilcox S, Davis RE, Fahim A, Huhns M. Trading pounds for points: Engagement and weight loss in a mobile health intervention. Digit Health. 2017;3:2055207617702252. DOI: 10.1177/2055207617702252 PMID: 29942590 11. Miremberg H, Ben-Ari T, Betzer T, Raphaeli H, Gasnier R, Barda G, et al. The impact of a daily smartphone-based feedback system among women with gestational diabetes on compliance, glycemic control, satisfaction, and pregnancy outcome: a randomized controlled trial. Am J Obstet Gynecol. 2018;218(4):453.e1-7. DOI: 10.1016/j.ajog.2018.01.044 PMID: 29425836 12. Mackillop L, Hirst JE, Bartlett KJ, Birks JS, Clifton L, Farmer AJ. Comparing the Efficacy of a Mobile Phone-Based Blood Glucose Management System With Standard Clinic Care in Women With Gestational Diabetes: Randomized Controlled Trial. JMIR Mhealth Uhealth. 2018;6(4):e71. DOI: 10.2196/mhealth.9512 PMID: 29559428 97 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni 13. Guo H, Zhang Y, Li P, Zhou P, Chen LM, Li SY. Evaluating the effects of mobile health intervention on weight management, glycemic control and pregnancy outcomes in patients with gestational diabetes mellitus. J Endocrinol Invest. 2019;42(6):709-14. DOI: 10.1007/s40618-018-0975-0 PMID: 30406378 14. Ming WK, Mackillop LH, Farmer AJ, Loerup L, Bartlett K, Levy JC. Telemedicine Technologies for Diabetes in Pregnancy: A Systematic Review and Meta-Analysis. J Med Internet Res. 2016;18(11):e290. DOI: 10.2196/jmir.6556 PMID: 27829574 15. Munda A, Mlinaric Z, Jakin PA, Lunder M, Pongrac Barlovic D. Effectiveness of a comprehensive telemedicine intervention replacing standard care in gestational diabetes: a randomized controlled trial. Acta Diabetol. 2023;60(8):1037-44. DOI: 10.1007/s00592-023-02099-8 PMID: 37185903 16. Bucik V, Boben D, Hruševar-Bobek B. Pet velikih faktorjev osebnosti. Psihol Obz. 1995;4(4):33-43. 17. Anderson RM, Funnell MM, Fitzgerald JT, Marrero DG. The Diabetes Empowerment Scale: a measure of psychosocial self-efficacy. Diabetes Care. 2000;23(6):739-43. DOI: 10.2337/diacare.23.6.739 PMID: 10840988 18. Hirani SP, Rixon L, Beynon M, Cartwright M, Cleanthous S, Selva A. Quantifying beliefs regarding telehealth: Development of the Whole Systems Demonstrator Service User Technology Acceptability Questionnaire. J Telemed Telecare. 2017;23(4):460-9. DOI: 10.1177/1357633X16649531 PMID: 27224997 19. Mendoza-Catalán G, Rodríguez-Santamaría Y, Domínguez-Chávez CJ, Juárez-Medina LL, Villa-Rueda AA, González-Ramírez J, et al. Personality Traits and Self-Care Behaviors in Adults with Type 2 Diabetes Mellitus. Diabetes Metab Syndr Obes. 2022;15:1-6. DOI: 10.2147/DMSO.S340277 PMID: 35018104 20. Willroth EC, Smith AM, Shallcross AJ, Graham EK, Mroczek DK, Ford BQ. The Health Behavior Model of Personality in the Context of a Public Health Crisis. Psychosom Med. 2021;83(4):363-7. DOI: 10.1097/ PSY.0000000000000937 PMID: 33790198 21. Axelsson M, Brink E, Lundgren J, Lötvall J. The influence of personality traits on reported adherence to medication in individuals with chronic disease: an epidemiological study in West Sweden. PLoS One. 2011;6(3):e18241. DOI: 10.1371/journal.pone.0018241 PMID: 21464898 22. O’Connor PJ, Asche SE, Crain AL, Rush WA, Whitebird RR, Solberg LI, et al. Is patient readiness to change a predictor of improved glycemic control? Diabetes Care. 2004;27(10):2325-9. DOI: 10.2337/diacare.27.10.2325 PMID: 15451895 23. Chen Y, Tian Y, Sun X, Wang B, Huang X. Effectiveness of empowerment- based intervention on HbA1c and self-efficacy among cases with type 2 diabetes mellitus: A meta-analysis of randomized controlled trials. Medicine (Baltimore). 2021;100(38):e27353. DOI: 10.1097/ MD.000000000002735 PMID: 34559158 24. Martin LR, Williams SL, Haskard KB, Dimatteo MR. The challenge of patient adherence. Ther Clin Risk Manag. 2005;1(3):189-99. PMID: 18360559 25. Damian RI, Spengler M, Sutu A, Roberts BW. Sixteen going on sixty-six: A longitudinal study of personality stability and change across 50 years. J Pers Soc Psychol. 2019;117(3):674-95. DOI: 10.1037/pspp0000210 PMID: 30113194 26. Alzahrani SA, Khouja JH. Telemedicine Acceptability Among Patients of Primary Health Care Clinics in the Western Region, Saudi Arabia. Cureus. 2023;15(6):e40857. DOI: 10.7759/cureus.40857. eCollection 2023 Jun PMID: 37489195