Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DHEVHIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K 6'cO mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 82.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, 13. aprila 1910.
Čekovni raCun «M1T. I LfitO II.
Celjska nemška Hranilnica 1. 1909.
Stanje vlog je pri celjski nemški šparkasi 1. 1909 zopet močno nazadovalo. To smo si tudi takoj mislili, ko smo spomladi 1. 1909 opazili, da si ta nemška šparkasa ne upa več objavljati mesečnih izkazov. — No, tako pa se je tudi res zgodilo, da se je za 585.906 K 30 v torej mnogo več kakor pol milijona kron več vzdignilo kakor pa vložilo. Te izgube niti kapitalizovane obresti niso mogle pokriti. Kapitalizo-vanih obresti je namreč samo 410.375 K 27 v, tako da znaša znižanje hranilnih vlog še vedno 175.531 K 3 v. — Skozi štiri leta se torej pri tem zavodu že vedno več vlog vzdigne, kakor pa vloži.
Nazadovanje se opazi tudi pri hipotekarnih posojilih, s katerimi se nemška šparkasa v prvi vrsti peča. — Iz poročil zadnjih dveh let je tozadevno razvidno sledeče: leta 1908 je bilo zaprošenih posojil 1.349.450,— K, od teh se je dovolilo 1,010.300,— K. II 1909 pa je bilo naprošenih že samo 885.080.— K, dovoljenih samo 565.400,— K, torej polovico manje kakor leta 1908. Za prejšnja leta mi številke niso na razpolago. A že iz teh par številk se vidi nazadovanje prometa. L. 1908. je bilo celega prometa kron 19,381.264.65,1. 1909. pa 18,098.281.38 K. Vložilo se je 1.1907.	3,559.221.33 K
1. 1908.	3,501.897.03 K
1. 1909.	2,500.712.90 K
Vzdignilo se je, kakor sem že omenil, skozi štiri leta vedno več, kakor pa vložilo. Tako vidimo že iz teh par številk, da celjska nemška šparkasa v vsakem oziru stalno nazaduje. Nazadovala je prav močno tudi leta 1909., vkljub temu, da je bilo ravno v celjskem okraju v preteklem letu gospodarsko stanje radi izborne hmeljske letine zelo ugodno. — Iz tega sledi, da se ali Slovenci vedno bolj obračajo od tega nemškega zavoda vstran, ali pa, da |e gospodarski položaj celjske nemškutarije vedno slabši. Najbrže bo obojno res, posebno zadnje: saj je znano, da ima teh par nemških hišnih posesti} v Celju samo nekoliko nad 5 miljonov kron vknjiže-nih dolgov!
Celjka nemška šparkasa deluje v vsakem oziru kvarljivo za slovensko narodnost. Celjska nemšku-tarija v vsakem oziru skuša škodovati Slovenstvu in ravno to nemškutarijo podpira nemška šparkasa izključno. Prvič s tem, da daje tem celjskim nemšku-tarjem ogromna posojila. Drugič pa tudi s tem, da deli čisti dobiček samo takim društvom, katerih glavni namen je vsenemška propaganda in uničevanje slovenstva. Le poglejmo si te-le podpore samo v sledečih točkah iz zadnjih dveh let:
Nemško godbeno društvo	7.200 K
Turnverein	400 K
Nemška hiša	2.700 K
Dve nemški pevski društvi	900 K
Schulverein	100 K
Deutschvolkischer Gehilfenverein 200 K
Nemški otroški vrtec	1.200 K
Studentenheim	1.400 K
itd. itd.
»Dispositionsfond« je dobil 1000 K;v kake nemške namene gre denar iz tega »disposotionsfonda«, to pri celjskih razmerah ni težko uganiti. Razun tega je dobilo mesto za svoje uzorno nemškutarsko gospodarstvo v 1. 1908. podpore od nemške šparkase kron 14.828.21, L 1909. pa 12.040.30 K in še vsako leto po 500 K odpisa na obrestih za »gledališko posojilo«. — Kratkoinmalo: ves denar, ves dobiček gre v nemške namene. Slovenska društva, slovenske občine ne dobijo nič.
Pri tej priliki se moramo spomniti tudi našega sodišča. Oba sodnika, ki imata opraviti tam z mladoletnimi denarji, sta zagrizena nemškutarja. Tema dvema seveda ne bo nikdar v glavo padlo, da bi naložila mladoletne denarje iz lastnega nagiba v slovensko Južnoštajersko hranilnico. Le s težavo izsilijo slovenski varuhi iz njiju tuintam, da gre slovenski mladoletni denar v slovensko hranilnico. Tu bo treba korenite izpremembe. Priporočamo celo zadevo našemu političnemu vodstvu in našim poslancem. Otresimo se vendar že enkrat na Slovenskem nadležnih nemškutarskih smeti in napravimo red. — Slovenski denar naj upravljajo slovenski sodniki, ki so nam pravični, ne pa ljudje, ki jih je lahko vsak trenutek videti med nemškutarskimi pouličnimi razgrajači.
Slovencem pri tej priliki zopet priporočamo, da nalagajo svoj denar v slovenske posojilnice, posebno naj mladoletne in druge podobne denarje nalagajo v Južnoštajersko hranilnico, ki ima svoje prostore v celjskem Narodnem domu. Južnoštajerska hranilnica deli svoj čisti dobiček slovenskim društvom, osobito pa imajo nadobičku delež slovenski okraji, ki jamčijo za ta zavod. Omeniti je, da jamči za vloge Južnoštajerske hranilnice pet okrajev, za nemško šparkaso pa samo prekinprek zadolženo celjsko mesto. Slovenski denar naj se torej zbira v slovenskih zavodih. Osobito naj pa gg. varuhi pri sodnijah energično zahtevajo, da se denarji njihovih varovancev naložijo v Južnoštajerski hranilnici, kjer je denar najbolj varen, ker jamči za njega pet velikih okrajev.
Politična kronika.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Graški »Volksblatt« poroča iz Dunaja: »Kakor se sliši iz parlamentarnih krogov, so se štajerski veleposestniki navzlic napadom z nemškonacijonalne strani trdno odločili, da dosežejo zopet delazmož-nost štajerskega deželnega zbora. Vodi jih pri tem pameten in patrijotičen namen, da obvarujejo štajersko deželo pred usodo Češke, katera je prišla v sedanje financijelne zadrege le vsled nedelovanja v svojem deželnem zboru. Upamo, da bodo tudi Slovenci tako patrijotični, da bo imela akcija velepo-
sestnikov primeren uspeh.« Misel, da naj velepose-stvo posreduje pri sedanjem sporu v deželnem zboru, nam ni nesimpatična, četudi dvomimo, da bi imela ta akcija kaj uspeha. Vzrok za to ne leži toliko v nemških meščanskih poslancih iz Srednjega in Zgornjega Štajerja, koliko v nemških poslancih iz spod-nještajerskih mest in trgov, ki ne poznajo v svoji zagrizenosti nobenih mej ter delajo na ljubo nekaterim političnim desperadom nemir v deželi. Kar se pa pogojev za mir tiče, dvomimo, da bi se Slovenci zadovoljili s priznanjem veleposestva, da so patrijotični. Temu priznanju na ljubo smo že mnogo žrtvovali — a dobili nismo ničesar. Pogoji za mir so znani tudi nemškim veleposestnikom in pri nas bi bil vsakdo politično nemogoč, kdor bi hotel v lastno korist licitirati minuendo. Zato mislimo, da pogajanja ne bodo uspešna, četudi ne bode škodilo, ako pride do potrebnega ustnega dogovora. Nemški nacijonalci bodo morali seveda pri tem nekoliko opustiti svojo oholost in priznati, da smo enakopraven in upoštevanja vreden činitelj v deželi. Konečno še izrazimo svoje prepričanje, da se štajerska obstrukcija ne bode končala v Gradcu temveč na Dunaju; akcija za rešitev graškega spora mora iti vsporedno z akcijo za delazmožnost češkega deželnega zbora. — Tako bode ustreženo nam, Cehom in — pravici. — Kajti česar drugega kot pravico tudi ne zahtevamo.
POGAJANJA NA DUNAJU.
Koresp. Centrum poroča, da bode Bienerth jutri predložil zastopnikom Slovanske jednote delovni program, sestavljen iz »državnih in gospodarskih potreb«. (Ali je med njimi tudi slovo njegovemu kabinetu, ki je danes tudi mirno prištevamo k državnim potrebam? Op. ur.) Bienerth bode pozval Slov. jednoto, naj ta program sprejme in se pridruži vlad-nivečini. Objednem bode naznanil, da namerava doseči direkten dogovor med Nemci in Cehi, in sicer v to svrho, da se doseže glede aktuelnih vprašanj premirje v državnem in češkem deželnem zboru. — Kako stališče zavzame k temu Slov. jednota, je odvisno od konferenc s Poljaki in sklepov socialističnega kluba.
STVARNA POLITIKA NEMŠKIH NACIJO-NALCEV.
V graški »Tgp.« jamra dr. Steiwender o hevo-ljah in zadregah dežel in države, ker ni nikjer denarja. Vsega tega so krivi seveda Cehi in Jugoslovani, ki ne dado miru in motijo mirno delovanje državnega organizma. Poziva nemškonacijonalne politike, naj proklamirajo aktuelno stvarno politiko in našli bodo zaveznikov na vseh koncih in krajih. Tako se bodo tudi sprijaznili s Cehi. Res je, za stvarno politiko se bode kmalu našlo mnogo resnih delavcev tudi med Slovani. Pa stvar ima samo jedno oviro, namreč to, kako razumejo nemški nacijonalci »stvarno« politiko? Menda vendar ne tako, da bi Slovani samo dovoljevali davke in vojake, drugače pa bi se jih smatralo za državljane druge vrste. Ne — pred
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin
Vejvara.	4
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Pritajeno je odgovorila gospa Kondeliku na to vprašanje; sama ni hotela, da bi Pepica slišala:
»Nič ni zamujenega, Kondelik, to je sveta re-nica. Ampak to mi moraš pritrditi, da je tudi nikamor ne silim. Nisem prismojena mati, da bi vodila dekle od zabave do zabave. V tej stvari moreš biti z menoj popolnoma zadovoljen. In nikar ne misli, da se je hočem na kak način iznebiti, Kondelik. Ona je naš edini otrok. Naj bo tako dolgo doma, kakor je Bog razsodil. Nikonlur je nočem dati na vrat. Ampak če se hoče dekle malo spoznati v svetu, mora slednjič začeti — in v tej starosti je naša Pepica. Ne, Kondelik, za nič na svetu nočem loviti kakega ženina, vendar tudi nočem, da bi nam ostarela. Ako hoče dekle užiti malo veselja, Kondelik, je čas za to do dvajsetega leta, to si zapomni. In ako se ji kdo priljubi, to bo trajalo eno leto, dve ali tri, predno pride do ženitve. To je vseeno, Kondelik — srečno dekle, ki užije svobodo kot nevesta! Veruj mi, da so na svetu žene, ki so užile najkrasnejše trenotke v življenju le one nedelje ali mesece pred svatbo — in nikdar več se jim ni to povrnilo, zakon je bil sama solza. Bog obvaruj našo Pepico take usode — in za
to hočem tudi dosti časa, da bi si človeka ogledala..«
Mojster Kondelik je gledal začuden svojo ženo, kako se ji je razvozljal jezik. In zamežiknil je z očmi, kakor je delal navadno, kadar mu je prišla kaka zvijača na misel in je rekel z nasmehom na ustnih:
»Danes govoriš, kakor prerok, Beti — in jaz sem kakor zamaknjen!«
»Ne, Kondelik,« je nadaljevala gospa ravno tako zamolklo in resno kakor Sibila, »nič se ne šali in ne zbadaj! Govorim kot m a t i — in to je moja pravica in dolžnost. Imej takole otroka doma čez dvajset — in videl boš, kak učinek ima to. Ti ne veš, kako hitro se spremeni, kako se začne jeziti na svet. Jaz nisem tega poznala — vzela sva se dosti hitro, ampak videla sem to na drugih. In to mi veruj, Kondelik — po dvajsetih letih se je treba podvizati — vsako leto pa je kakor stot, s hčerjo se mora hiteti, treba je to — in zelo pogosto se zgodi potem, da si vzame kteregakoli. In to je najhujše, Kondelik, zakaj tega n i h č e ne popravi!«
Gospodu Kondeliku je prišlo nekaj na misel. Pogledal je ostro ženo in je rekel:
»Slišiš, Beti, ali nimaš že koga izbranega?« Pogled, poln očitanja je obvisel na mojstru. Gospa Kondelikova je dvignila desnico, ki jo je med svojim govorom vedno prekladala in jo je položila na levo stran prs in je rekla s povdarkom:
»Ne, Kondelik, nikogar. Povedala bi ti to — takih stvari pametna mati ne taji. Nikogar, Kondelik. In ko bi imela, mislim, da bi bil to človek, katerega bi ne bilo treba skrivati. Ampak povem ti tretjič: nikogar. Kaj pa naj se godi za tvojim
hrbtom? Ali ne hodimo samo s teboj? Ampak ko smo danes o tem začeli, sem povedala, kako mislim o stvari. S kom pa hočeš o tem govoriti? Ti si gospodar in glava družine, ti si mož, ki ima skrb za živež, svojo nalogo si dobro in vestno izpoljnjeval. Ampak jaz sem mati in moram misliti na ostalo — tega mi ne moreš vzeti za zlo. Saj ničesar drugega ne mislim, samo da bi bila Pepica srečna! Tako je to, Kondelik.«
Gospod Kondelik je sicer dobro vedel, da pošteno skrbi za družino; njegova »poslikana« hiša na Vi-nagradih priča o tem neovrgljivo. Ampak vselej se mu je prikupilo, kadar mu je to potrdila njegova žena; to je bila njegova slaba stran. In rekel je sedaj:
»Ti bi morala biti pridigar, Beti. Povem ti: kar živim, še nisem slišal o teh »Nageljih« — hotel sem vedeti, kaj in kako. No, dobro — sedaj to vem. In sedaj torej, Beti: grem počivat in zadremljem takole eno uro, da bom imel mir! In k tem vražjim »Nage-ljem« pojdite! Ampak jaz — Beti — jaz ne grem z vami. jaz sedem gori v Meščansko besedo — da me ne bodete tlačili v črno, razumeš?«
»Bog obvaruj, stari«, je odgvorila gospa Kondelikova, tam zadostuje gardedama. Mi dve te potem počakavi.«
»Nagclji« so bili priborjeni — obličje gospe Kon-delikove je preletel komaj viden, zadovoljen nasmeh.
Gospod Kondelik je oblekel župan, šel v spalnico in se je pretegnil tam na starem, kožnatem di-vanu.
ne bo miru v Avstriji, dokler se ne bodo smatrali Nemci za enake med enakimi in ne za gospodarje. In čim preje to store, tem preje bo časa za »stvarno« politiko — v korist državi in vsem narodom.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA OGERSKEM.
V vladnih budimpeštanskih krogih se govori, da bodo nove volitve od 2. do 12. junija. Vladni volilni odbor dela z vso silo, da bode mogoče že 17. aprila proglasiti kandidatno listo. — Vladna stranka bode kandidirala v 300 volilnih okrajih. — Justhovci lezejo silno navzdol. Dosedaj so imeli 154 mandatov, v sedanjem volilnem boju pa ne morejo po poročilu dunajske »Zeit« spraviti skupaj niti toliko kandidatov. Z Justhom prideta v državni zbor morebiti Bat-thyany in Hollo — cela vrsta drugih politikov iz Tusthove stranke niti ne kandidira več.
»ZVEZA JUŽNIH SLOVANOV« IN DNEVNI RED.
O vladni predlogi glede 182 miljonskega posojila se sedaj veliko govori v vladnih in opozicijonal-nih glasilih. Po izjavi dr. Šusteršiča v Jesenicah in nekaterih glasovih češkega tabora soditi, najbrž ne nameravajo dati jutri Slovani vladi cenene prilike za moralni uspeh s tem. da bi večina zbornice odločila, naj ostane predloga glede posojila na prvem mestu dnevnega reda. Glavna bitka se bode bila najbrž v odseku. Vlada z nemškimi nacijonalci upa, da bode spravila predlogo srečno pod streho. — Vendar pa se še ne ve, kaj bode jutri. N. F. Presse z minule nedelje se ukvarja z eventualnim jutrišnjim glasovanjem glede dnevnega reda in pravi, da med Jugoslovani ni mnenje v tem oziru enotno. »Ni izključeno«, pravi list, »da se dalmatinski poslanci ne udeleže glasovanja glede dnevnega reda. Na podlagi takih razmer (Rusini namreč tudi hočejo po poročilu »N. F. P.« zavzeti odlašajoče stališče, t. j. da se glasovanja ne bi udeležili) računa vlada z vso sigurnostjo, da predlog Slov. jednote glede spremembe dnevnega reda ostane v manjšini.« — Četudi je jasno, da bi eventuelno jutrišnje glasovanje o spremembi dnevnega reda ne bilo odločilno — stvar bi se tudi v slučaju za Slovane ugodnega izida pri glasovanju samo za nekaj dni zavlekla — bi vendar ne bilo želeti, da bi dalmatinski člani Zveze južnih Slovanov zavzeli kako separatistično stališče, kakor jim ga želi sugerirati vlada potom »N. F. P.« Jugoslovani stojimo sedaj v velikem in odločilnem boju. za katerega je treba v vseh slučajih skupnega postopanja in skupne taktike. Načelo, da enkrat ni no-benkrat, ne sme pri takih stvareh veljati. To je naše mnenje — in želeti je, da se ga upošteva.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Ravs med nemškimi krščanskimi socijalci. —
Nižjeavstrijski deželni odbor je že vložil proti znanemu dež posl. Hrabu tožbo zaradi razžaljenja časti. Isto stori tudi Bielohlawek in občinski kršč. socijal-ni meščanski klub. Vendar bo pa do obravnave težko prišlo, ker se vplivni kršč. soc. trudijo, da bi sitno zadevo brez sodišča poravnali. Bojijo se javnega pranja kršč. soc. umazanega perila.
Nazadnjaško volilno reformo na Pruskem, o kateri smo svoj čas obširnejše poročali, je pruska deželna zbornica z glasovi protestantskih in katoliških klerikalcev proti liberalcem in socijalistom sprejela.
Angleško brodovje na Sredozemskem morju. Iz Londona poročajo: Vlada zahteva z ozirom na naraščanje avstrijske mornarice, da se angleško vojno brodovje v Gibraltarju pomnoži za 11 vojnih ladij in 4 križarke.
Alzacija In Lotrinško bode spremenjeno v posebno kneževino, v kateri postanejo Hohenzollernci dedni knezi. Prebivalstvo samo si je želelo republikansko ustavo.
ŠtaJersKe novice.
a Beseda c. kr. gozdarski oblasti v Mariboru. Še ni dolgo, kar je pisala »Tagespost", kako se pohorski gozdovi uničujejo. Nimamo tukaj namena, za ali proti tej trditvi govoriti. Mimo-
Gospa Kondelikova je vzela lonček, kjer je bila kava in Šla v kuhinjo. Katarina je vsa rdeča omivala posodo, tako, da je kar teklo od nje. Pepica je stala v kotu pri polici in je brisala z mehko brisačo pomite steklenice. Ko so se odprla kuhinjska vrata, se je na pol obrnila — njene oči so bile zardele. Razumela je prvo polovico pogovora materinega z očetom in ni se mogla zdržati žalostnega joka.
Gospa Kondelikova je postavila lonček, vzela neko kožico z ostanki kosila, pokazala še na drugo in je rekla hčeri:
Pojdi, Pepica — vzemi to, damo v shrambo.«
Pepica je vzela kožico in je šla tiho za materjo na hodnik.
»Poslušaj, otrok,« — je spregovorila gospa Kondelikova, ko so se zaprla kuhinjska vrata — »vselej ti .pravim: Ne kremži se takoj. Veš, da očeta nič bolj ,ne razdraži, kakor jok — potem pa je še vse slabše.«
»Ko sem pa tako žalostna, mamica, ker o vsem toliko govorite ...«
»Žalost, žalost! Kaj nisem jaz tukaj? Ali sem ti že kedaj krivico storila? Vse je v redu — šla b o-deš k p o n a v 1 j a 1 n i uri! —In sedaj namoči brisačo in si obriši oči, da ne boš taka kakor Marija Magdalena, ko se oče prebudi! Lepo je, pojdemo na sprehod ...«
grede le povemo, da se mnogokrat stvar le pretirava. Tisto javkanje v nemških listih ni navadno nič druzega, kot izbruh strasti in nevošlji-vosti od strani nemčurskih lesotržcev. Nek tak protestantovski lesotržec je tudi kupil krasen gozd na Smolniku. Kupčija pa ne bo nič kaj »mastna" kakor trdijo strokovnjaki. Gozd ima silno strmo lego in zaradi tega je precej velik kos zapisan kot varnostni gozd. Mariborska c. kr. gozdarska oblast je pravilno postopala in zaukazala, da se sme gozd še le tekom 10 let posekati ter dovolila sosedom postavne »veterne plašče". Gozdarska oblast je toraj dozdaj res v smislu postave ravnala. Kar pa hočemo s tem dopisom pribiti je to, da smo začeli dvomiti o moški besedi »starega kranjskega plemenitaša". Zvedeli smo namreč, da se nov posestnik in prvi protestant na Smolniku nič ne zmeni za tiste predpise in grožnje, da je vse to le pesek v oči in da se bo vse bolj »po domače" napravilo. Mi pohorski kmeti pa nimamo "žagovne v naših glavah ter izjavljamo, da bomo strogo pazili, kar se tam blizu »Šumika" godi in da se hočemo prepričati, če so veljavne gozdarske postave samo za nas pohorske kmete ali pa tudi za »velike gospode".
Spor med nemškimi in slovenskimi socijalisti na Zgor. Štajerskem? Graški listi poročajo iz Kap-fcnberga, da je došlo tam vsled izzivanja nemških socijalistov do hudih prepirov med nemškimi in slovenskim socijalisti. Slovenci so si baje ustanovili lastno organizacijo (?). Enaki dogodki se pripravljajo v Koflachu. Ne verjamemo pod današnjimi razmerami, da bi bilo iz te moke kaj kruha, ker ni ozadja na Sp. Štajerju. Enaka ločitev duhov bi bila osobito pri nas sila potrebna, da se ne bi tisoči in tisoči slov. delavcev v rdečem taboru ponemčili.
Preedsednik dež. finančnega ravnateljstva, dr. pl. Mensi Clarbach gre po poročilu Tgp. prostovoljno v pokoj. Za naslednika pride baje min. svetnik v finančnem ravnateljstvu dr. Engelbert Pilz.
Državno vinorejsko društvo je imelo minulo nedeljo na Dunaju svoj občni zbor. Naše vinorejce bode zanimal sprejeti predlog, naj bi se spremenila državna in deželna brezobrestna posojila, katera so se podelila po 1. 1900 v hipotekarne dolgove, od katerih bi se seveda plačevale obresti.
Nakup. Bivše Zandonnatijevo posestvo Sannhof pri Celju je kupila danes na dražbi ribniška posojilnica iz Kranjske za 105.000 kron. S tem je prišlo lepo posestvo v slovenske roke. — Znamenito je zlasti to, da so prišla lepa stavbišča v celjski mestni občini s tem v slovenske roke. — Hausbaumovo posestvo na Liscah oz. Miklavževem hribu tik Celja je pa kupil velepos. I. Fajdiga iz Sodražice za 13.500 kron.
a Za narodni sklad je izročil gosp. dr. E. Kalan K 10'— kot poravnavo med Julijo Dolinar in Amalijo Goropevšek.
Šentjurski odbor kmetijske podružnice ima to
nedeljo, 17. aprila ob pol 9. predpoldne v gostilni R. Dobovišek svojo mesečno sejo. Ker pridejo na pogovor zadeve velike važnosti, pričakuje polnoštevilno udeležbo odbornikov načelstvo.
a Iz Petrovč. Poučnega shoda, katerega je priredilo hmeljarsko društvo v nedeljo, dne 10. t. m. v Petrovčah, udeležilo se je 12 hmeljarjev in 2. nehmeljarja, skupaj 14 poslušalcev. — V nedeljo, dne 17. t. m. priredi društvo poučni shod v Grižah in sicer ob 3. uri popoldne v šoli. Vse natančneje po lepakih.
Poučno zborovanje »Zveze narodnih društev« se vrši v nedeljo dne 17. t. m. na V r a n s k e m. Začetek ob 8. uri zjutraj. Nadaljevanje popoldne ob 3. pri. Zvečer zabava. Govorijo: dr. Lipold, dr. Koder-man, Jakše, dr. Karba in Prekoršek. Želeti je prav obile udeležbe!
Nedeljska shoda. Ob 2. uri pop. se vrši v Gornjem gradu mladeniški shod v čitalnici. Govori poleg odposlancev ZSNM dež. posl. dr. Kukovec. Na shod so uljudno vabljeni tudi starejši somišljeniki. — Ob 3. uri pop. se vrši gospodarsko-politični shod v Šikolah na Dravskem polju. Vsi na shod!
a Kaplanu Berku v spominsko knjigo. V zadnjem »Gospodarju" se je razkoračil zopet znani rajhenburški Tone nad Gornjegrajčani. Spravil se je nad naprednjake, ki imajo desetkrat lepšo preteklost za seboj kakor znani kaplan Berk, od katerega si niti jermenov na čevljih ne pustijo odvezati. Tone, veš kaj? Preglej svoje vrste, morda boš našel v najbližji bližini tatove. Prijatelj Grebene bi ti lahko dal na razpolago tiste sodne akte, v katerih je zabilježena »konzulova" tatvina. Od slavne c. kr. žandarmerije pa zahtevamo, da poizveduje pri Francetu Žmavcu v Gornjemgradu, kedo je v Parischevem gozdu smreke kradel. Morda bo vedel kaj povedati o tem tudi Berkov, Grebenčev in D »vnikov prijatelj Matek? Ko bo stvar pred sodnijo bomo o tem več govo-ili in prišli nazaj na zadnji »Gospodarjev" članek iz Gornjegagrada. Gospodu Ma-teku, profesorju bogoslovja v Mariboru, pa po-
vemo to-le: Mi vas kot rojaka spoštujemo, zato smo hoteli stvar zakriti s plaščem pri zanesljivosti. Ker pa je Berk nas naprosil (berite zadnji »Gospodar"!), zato se ne čudite, če bodete kmala slišali o svoji najbližji žlahti, in če bodete kmala slišali o nekih tatvinah. Zahvalite se za vse to tistemu Berku, ki navzlic svoji preteklosti nikakor ne da miru, in pa njegovi desni roki župnika Fermetu. Kmalu bodete prišli do prepričanja, da jima bo enako hvalo dolžan tudi g. opat celjski.
a V Slovenjgradcn se je naselil pred ne-dolgim slovenski odvetnik, kar je bilo neobhodno potrebno. Čudite se in strmite, da je najhujši nasprotnik Slovencev, nemški odvetnik dr. Maks Kiesewetter začel sedaj slovensko uradovati. — Radovedni smo ali odobruje nemški »Volksrat", da ud istega in ud »Siidmarke" slovensko uraduje?
a Brežice. Pri tukajšnjih vojaških naborih potrjenih dne 9. aprila 39, dne 11. aprila 31 in dne 12. aprila 26, skupaj 96 fantov. Na naborih je bilo okoli 400 fantov.
Okrajni pomožni komite za ptujski okraj je imel
svoje posvetovanje glede razdelitve 6 vagonov krme (sena), 1 meterski cent travnega ter pol meterskega centa deteljnega semena v pondeljek dne 11. aprila 1910 v Ptuju. Navzoči so bil drž. posl. dr. Pioj ter deželna poslanca Ozmec in Ornig. Občine: Veliki Okič, Turški vrh, Hajdin, Zavrč, Možganci, Sv. Lovrenc na Dr. p., Gorenjski vrh, Sedlašek, Gruškov-je, Sv. Marjeta, Vel. Varnica in Lanca ves dobe po 30 met. centov sena; občine: Spuhla, Polenšak, Drago-vič, Slovenja vas. Črna gora, Podlehnik, Št. Janž na Dr. p., Cirkovce in Majšberg po 20 met. centov; občine: Breg, Hlaponci, Bukovci. Vareja, Sakušak, Za-gorec, Vurberg, Nova cerkev. Jurovci in Prvenci po 10 met. centov sena. Po 20 kg travnega in 10 kg deteljnega semena dobe občine: Stojnci, Gradiš, Do-leria, Leskovec in Skorišnjak. Posvetovanje je kakor razvidno vsled suhoparnih številk bolj dolgočasnega značaja, vendar pa je bilo to posvetovanje še precej zanimivo. — Glasom »Uradnega lista« z dne 3. marca 1910 štev. 9., polagalo se je občinskim pred-stojništvom na srce, da se z ozirom na malo dovoljenih klajnih sredstev ozira na le v resnici podpore potrebne bedne osebe. In glejte! Občina Sv. Lovrenc na Dr. p. je pod komando Ozmeca zahtevala sama čez 7 vagonov sena, dasi je bilo za razdelitev dovoljenih samo 6 vagonov. (Ta občina je zahtevala pred 2 letoma 340.000 centov sena in 340.000 centov slame, torej 2 miljona kron podpore.) To brezobzirno zahtevanje je nekega uda — veleposestni-ka-kmeta — tako razburilo, da mu je nekaj umestnih zabrusil pod nos ter razjaren odšel sredi posvetovanja. To je klerikalna človekoljubnost — vse sam, drugemu pa nič.
Nadučitelj v zaporu. Iz Ptuja poroča »M. Z.«, da je dalo okr. sodišče na zahtevo tržaškega deželnega sodišča zapreti nadučitelja Vincenca Stoklasa pri Sv. Andražu v Leskovcu. Njegov sin je že zaprt pri imenovanem deželnem sodišču.
Zdravniški nadaljevalni tečaj se vrši letos na graškem vseučilišču od 26. sept. do 8. oktobra.
Umirovljena je definitivno bivša šolska voditeljica gospa Pirc-Veranič.
V Mariboru namerava vojaško-eronaučen oddelek generalnega štaba več zrakoplovnih zletov. Mariborsko plinarno se je pozvalo, naj pripravi potreben plin.
Tečaj za pridelovanje krme se vrši na mariborski vinorejski šoli od 9. do 14. maja. Natančneje pove ravnateljstvo.
Na mariborskem mestnem gledališču je sodeloval v jeseni 1. 1909 neki Steiner iz celovške okolice. V tem času je okradel več svojih tovarišev in opeharil svojo gospodinjo in gostilničarja v kazini za večje zneske. Svojo plačo je z neko prostitutko zapravil. Sodišče mu je prisodilo mesec dni stroge ječe.
Komite za ljudskošolsko reformo. Dne 10. apr. je zboroval na Dunaju komite za reformo ljudskega šolstva. Zastopanih je bilo po svojih delegatih 48.500 naprednih učiteljev in učiteljic vseh avstrijskih narodnosti. Iz raznih velevažnih sklepov je omeniti, da vsaka narodnost priredi svoj javni ljudskošolski tabor, po teh taborih se pa skliče na Dunaju državni ljudskošolski tabor. Tako se bo za reformo ljudskega šolstva zainteresovala vsa avstrijska javnost. O zborovanju izide poseben komunike.
Od sv. Bolfenka pri Središču. Na drugem mestu smo poročali, kako se dandanes deluje na priž-nicah in spovednicah proti naprednemu časopisju in proti vsemu, kar ne trobi v klerikalni rog. Nehote se nam ob tem počenjanju vzbujajo spomini na preteklost, ko so še pasli duše duhovniki po volji božji. Kdo' izmed vas, dragi Bolfenčani, se z žalujočim srcem ne spominja blagega starčka, pokojnega g. župnika Trampuša? Kako ginljivo in našim mladim srcem prikladno nas je ia dušni pastir pripravljal na spoved in sv. obhajilo! Kako blage in v dušo segajoče so bile njegove pridige, da smo se jih veselili mladi in stari in nismo nikdar uhajali iz cerkve, kakor se to godi sedaj. Vsakemu ubožcu, katerega je rajni g. Trampuš previdel, je stisnil v roko par desetič, da si privošči v bolezni kaj boljšega. Koliko sirot je brezplačno pokopal in jim dal zvoniti, dasi je vedel, da mu nikdo ne bo plačal! Zato pa si kot blaga duša ni nakop^il premoženja po navadi duhovnih gospodov. Nikdar ni prišla žal beseda iz njegovih ust
— vsacega je prijazno sprejel in z ljubeznijo in veseljem je tiste čase prestopil vsak župljan župnijski prag, naznanil svojemu župniku vesele dogodke, vršeče se v obitelji, ali potožil svoje gorje in se vrnil potolažen domu. A minuli so tisti časi! Blagemu, častitljivemu starčku se je v visoki starosti omračil duh in moral se je še pred smrtjo umakniti nasledniku. ki ga je takoj prvi dan po svojem prihodu spravil v družinsko sobo, češ, da ga moti. Zamerili so to brezsrčno, surovo ravnanje novega župnika vsi žup-Ijani, izrekli so svojo sodbo in — niso se motili. Minilo je od tiste dobe že dolgih 10 let, a solze, ki jih je jokal ubogi starček, sedeč v poselski sobi pri peči, držeč svojo večerjo na kolenih pred seboj, se še niso posušile in vpijejo po maščevanju. Zato trka sedanji župnik zaman na srca svojih župljanov in prireja misijone, — zaprla so se mu prvi dan in se mu ne odpro nikdar. — Le v največji sili, ako so primorani, občujejo župljani s tem župnikom, saj je obče znano, kako surovo se obnaša, in da ne mine noben krst, ne porod niti pogreb, da se ne bi na ta ali drugi način norčeval z ljudi. Enkrat mu ni všeč ime ali krstna botra, pri enih se dela norca iz ženina, drugikrat iz neveste. Nešteti so slučaji, s katerimi lahko doka-žemo župnikovo neotesanost; najnovejši je ta o malem Vladiboju. Tega svetnika bo naš g. »kardinal« menda zanaprej dobro poznal, saj je svojo nevednost precej drago plačal. Ker ne upošteva njegovih besed nobeden odrasel človek, razven par tercijalk, ki delajo pokoro za svoje nekdanje »hopsasa«, ker nobeden noče tako plesati kakor on žvižga, misli, da bo to dosegel, ako vpliva na nedolžno deco. Ali naj ne vzbudi ogorčenja dejstvo, da ubogo 13-letno dete dobi odvezo samo pod pogojem, da oče ne bo čital več naprednih časopisov!? — Dandanes so vsi drugi grehi postranska stvar, sme se storiti vse, samo da čitaš »Slov. Gospodarja« in voliš tistega kandidata, katerega priporočajo kaplani.'V obitelji nastančjo prepiri, ščuje se otroke proti starišem in narobe, ruši se spoštovanje otrok do starišev s tem, da se jim pripoveduje, češ, tvoj oče je nevernik, kar on dela, niprav. Pojdi in stori drugače, če tudi je oče največji poštenjak in uzoren človek! — Ali to vplivanje na naše mlade Bolfenčane bo brez uspeha. G. »kardinal«, boste se mogli še bolj »kiinšti« učiti, če boste hoteli kaj doseči in iti kam drugam. Naša mladina da Bogu, kar je božjega, v ostalem pa je podedovala bistri duh svojih očetov, ki znajo ločiti luč od teme, fn gre — naprej pod praporom »vse za svobodo in napredek«.
V nedeljo, dne 17. t. m. vsi v Maribor gledat Martina ICrpana.
Na naslov c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu. C. kr. deželni šolski svet v Gradcu se uljud-bo vpraša: 1. Ali je zakonito dovoljeno, da povabi okrajni šolski nadzornik k inšpekcijski konferenci kateheta in krajnega šolskega ogledo, ter da ta dva prisostvujeta konferenci, ki je določena le za nadzorovane učne osebe? 2. Če to v zakonu ni utemeljeno, ali je pripravljen c. kr. deželni šolski svet v Gradcu zaukazati podrejenim okrajnim šolskim nadzornikom, da to vbodoče opuste?
a Na naslov odbora za zidanje Šentlljskega doma. Podpisana Ciril - Metodova podružnica je poslala dne 11. prosinca, t. 1. za Šentiljski dom 10 (deset) kron, ki jih je zahtevalo tukajšnje bralno društvo kot odškodnino za gledališki oder. Podružnični blagajnik je o tej pošiljatvi tudi takoj obvestil načelnika bralnepa društva. Neki odbornik tega društva pa sedaj po gostilnah in drugod javno napada podružničnega prvomestnika in blagajnika, češ, da omenjenih 10 K ni našel izkazanih v nobenem časopisu, dasi je vse izkaze jako pazljivo zasledoval. Z ozirom na to dejstvo si dovoljujeva podpisana prvomestnik in blagajnik odbor za zidanje Šentiljskega doma, posebej pa še g. Fr. Thalerja, na čegar naslov se je dotični znesek odposlal, javno vprašati: 1. Ali ste omenjeni znesek sploh prejeli ? 2. Če ste ga prejeli, zakaj ga niste v nobenem časopisu izkazali? — Podpisana pričakujeva zadovoljivega pojasnila, ker je nama veliko na tem ležeče, da ostane najina čart nedotaknjena ter da vsako nadaljnje sumničenje enkrat za vselej neha. — Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici na Pohorju, dne 11. malega travna 1910. Ulrik Hauptman, blagajnik, dr. Miroslav Škof, prvomestnik.
Društvene vesti.
Slovensko gledališče v Mariboru. Zadnja igra v prvi igralni sezoni mladega »Dramatičnega društva«, ki se igra v nedeljo 17. aprila t. 1., je dramatična pripovedka, Fr. Govekarjev »Martin Krpan«. Glavne uloge so se poverile najboljšim igralcem in vse priprave kažejo, da bo sezona zaključena z izborno naštudirano igro. Ulogo Martina Krpana igra oče te uloge, režiser ljubljanskega deželnega gledališča g. V e r o v š e k. Bil bi naravnost greh, ako bi si ne ogledali na mariborskem odru tega proslulega slovenskega umetnika. Berdavsa igra g. Painhart, ki je poznan po svojem originalnem nastopu in bo tukaj gotovo v svojem elementu. Nežiko, izvoljenko Martina Krpana, je prevzela gdč. Zinka, naša domača umetnica, na katero je mariborsko slovensko gledališče posebno ponosno. Ministri (gg. Medved, Weixl, dr. H., Berlič), karakteristični tipi v tej igri,
nameravajo podati občinstvu v slovo za letošnjo sezono nekaj posebno originalnega. Vse kaže, da nam bo predstava 17. aprila t. 1. nudila nekaj umetniškega in da bode občinstvo vsestransko zadovoljila, saj je ta igra naša domača last. »Martin Krpan« bo pokazal, da slovensko gledališče rešuje svojo nalogo dosledno in uspešno.
Iz Braslovč. Opozarjamo slavno občinstvo ponovno na gledališko predstavo »Revček Andrejček«, narodna igra v petih dejanjih s petjem, ki jo uprizorijo braslovški diletantje dne 17. t. m. točno ob 7. jiri zvečer na Legantu. Cene: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. — Po igri sodeluje slavna godba na lok iz Konjic. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Pridnim diletantom želimo najštevilnejše udeležbe domačinov in dobrodošlih gostov, zato naj bode deviza našega narodnega občinstva: v nedeljo v Braslovče k igri »Revček Andrejček«.
a ..Murski Sokol ' v Ljutomeru priredi svoj prvi letošnji pešizlet v nedeljo, dne 17. aprila 1.1. v Vogričevce k Hericu, kjer se vrši prijateljski sestanek. Odhod ob 2. uri popoldne od Seršena v Ljutomeru. Do svidenja! Nazdar!
Druge slov. dežele.
a Za dopolnilne volitve na Goriškem v
skupini slov. mest in trgov kandidirajo klerikalci veleposestnika in župana pri Sv. Križu Tomaža Mrevlje.
a „Stranieri indietro" — Tujci nazaj! — kliče liberalen italijanski list v Gorici in tarna, da je v Gradišču pri kaznilnici nastavljenih več Slovencev, ki govore med seboj — slovenski in vzgajajo tudi svoje, otroke slovensko. Slovencev v Gradišču ni veliko in se ti tudi zelo skromno vedejo, a toliko jih je, da bi na primer Nemci že davno bili zahtevali lastno šolo, Slovencem pa niti živeti ne puste Italjani.
a „Chantecler" v Trstn. V „Politeame Ros-setti" se je vršila v pondeljek težko pričakovana najmodernejša francoska igra „Chantecler". Gledališče je bilo natlačeno polno, a proizvajanje igre je občinstvo razočaralo. Ljudstvo je dalo duška svojim čutom s sikanjem, kikirikanjem na galeriji in z občim nemirom. Gotovo je, da je množina zato zapustila dvorano, ker ni razumela francozkega govora, vendar je pa gotovo, da bi tudi pri francoščino razumečih ljudeh igra ne bila našla pravega vsprejema. Torej »Chantecler" gotovo ne pride več v Trst kikirikat.
a Vojaštvo 87. pešpolka v Pnlju je vedno zelo slabo oblečeno, dočim hodijo mornarji lepo opravljeni. Če služijo oboji istemu cesarju, bi bilo pač pričakovati, da bi dobili oboji vsaj dostojno obleko. Razlike vendar med vojaštvom ni, izvzemši to, da so oni 87. pešpolka — štajerski Slovenci. Treba bi bilo razmeram posvetiti pozornost.
a Za župnika na Ig pri Ljubljani pride trnovski kaplan Viktor Koechler. Škof Jeglič je bil pri tem izboru baje zelo srečen, kajti za proslulega Mauringa je ta naslednik kakor nalašč.
a Nekateri slovenski časniki imajo uelepo navado, da navajajo »izpraznjena srednješolska mesta" neizpremenjena, kakor jih berejo kje v nemškem uradnem listu. Kaj pomenijo kratice: E., H., D., itd.? Se li ne pravi Mahrisch Ostrau češki — Moravski Ostrov? Kaj pomeni nadalje »izpraznjeno" mesto ? Saj se vendar pravilno reče »nezasedeno" ali »prosto". Tako mrcvarjenje!
a Samoumor v hotelu. Včeraj popoldne se je ustrelil v hotelu »Avstrijski cesar" v Ljubljani petdeset stari Al. Walla, ki je bil uradnik premogarske družbe v Zagorju. Vzrok koraka je neznan.
a Dva sleparja. V Ljubljani so zaprli dva sleparja, ki sta uspešno delovala pri menjavi bankovcev. Hodila sta namreč po trgovinah in trafikah, kjer sta s kakim 20 kronskim bankovcem kaj malega kupila, na to pa hitro in skrivoma bankovec zopet vzela in malenkost plačala z drobižem. Pri tem sta redno zahtevala od prodajalca, da jima naj izmeni oni predani bankovec. Če je prodajalec pozabil, da ga ni hranil on, ampak, da sta ga goljufa zopet vzela, je izmenil bankovec in naštel po 20 kron. Tako sta se potepuha preživljala. Aretiranca sta elegantno oblečena, trgovska potnika, 17 let stari Jožef Kaiser in 26 let stari Štefan Horvat iz Sombotelja (Steinamanger) na Ogrskem. Za nju se zanimajo tudi v Beljaku.
a To so poštenjaki! Naš včerajšnji list je objavil, da je imenoval »Slovenec" obnašanje klerikalnih poslancev Elegoviča in Radiča v hrvatskem saboru »višek surovosti". Seveda se mora taka »Slovenčeva" sodba napram klerikalcem vsakemu čudna zdeti. Kako tudi ne. — A že včerajšnji »Slovenec" pride, pa izjavi: »Da je vče-
rajšnja opazka prišla v naš list, tembolj obžalujemo, ker nimamo nikakega povoda, kakorkoli podpirati srbo-hrvatsko koalicijo in simpatiziramo z vsako stranko, ki je proti tej koaliciji . . . ." Torej priznati in karati surovosti svojega pristaša se ne sme, je »Slovenčeva" morala. Razvidno je iz njegove pisave, da je prvič hipno pozabil, da sta Elegovič in Radič njegova pristaša. Klerikalec je vedno uzor-mož in ..Slovenec" je prav pokazal svoje srce, ko pravi, da simpatizira z vsakim, kdor je proti narodni srbo - hrvatski koaliciji, v kateri so slučajno tudi brezverski Srbi.
a Uspehi klerikalnega ščuvanja. »Slovenec" vedno tarna, da klerikalci tako malo dajo za obmejni sklad in vzpodbuja svoje pristaše k večji darežljivosti. Stavi jim za vzgled Roseggerjev fond, ki je že za stotisoč kron prekoračil prvotno nameravano večino dveh milijonov, pri tem pa vedno napada C. M. družbo, jo hoče po ljudskih shodih »razkrinkavati" in »osvetljevati" njeno delo iz same zavisti, ker ona vedno lepše uspeva. S svojo gonjo je že marsikaterega svojih varnih pristašev sklonil, da se je tudi oklenil družbe, kateri se je bil prej odtujil radi »Slovenčevega"' krika. Znani so nam taki slučaji, da so res neverojetni, ker se tu gre za one, kateri bi morali biti po klerikalnem mnenju luč kleiikalizma. »Slovenec", vsako hudobno delo ima tudi kako dobro posledico.
a Radi žaljenja veličanstva v mornarični vojašnici v Pglju uvedena preiskava je končana. Več osumljencev je v zaporu, druge pa, ki so morali tudi presedeti vse velikonočne praznike v zaporu, so izpustili. Upati je, da najdejo pravega krivca.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
PRED ZASEDANJEM DRŽAVNEGA ZBORA.
Praga, 12 aprila. »Pravo lidu« poroča iz Dunaja, da še ni gotovo, ali bode Slovanska jednota stavila predlog za spremembo dnevnega reda ali ne. To vprašanje se bode še le danes odločilo. Med jed-noto in Bienerthom se vrše pogajanja.
PROTESTNI SHOD PROTI DOGODKOM V SPOD. POŠTORNI.
Praga, 12. aprila. Na strelskem otoku se je vršil protestni shod proti dogodkom v Sp. Poštorni. Shod je sklenil ostro rezolucijo proti zatvoritvi češkega otroškega vrtca in poziva vlado, naj varuje češke manjšine na Nižjem Avstrijskem. Sklenilo se je pozvati praška obrambna društva, naj priredijo velike skupne izlete v Sp. Poštorno, da tamošnje Čehe moralno in gospodarsko okrepijo.
ROOSEVELT ZA OMEJITEV OBOROŽENJA.
Novi Jork, 12. aprila. »Evening Post« poroča, da bode Roosevelt baje konferiral s kraljem Edvardom in cesarjem Viljemom v zadevi oboroženja v miru.
ITALJANSKE ZRAČNE VOJNE LADIJE.
Berlin, 12. aprila. »Lokalanz.« poroča iz Rima, da hoče vojno ministerstvo postaviti v Verono in Benetke po eno veliko zračno ladijo s 4.000 kub. met. vsebine. Ena pa ostane za šolske namene v Bracci-anu. Tudi vojna mornarica dobi že 1. 1911 poseben vojaški vodljivi zrakoplov.
TURŠKI SULTAN BOLAN.
Carigrad, 12. aprila. Sultan je vsled naporov in razburjenja, katero so povzročili obiski tujih vladarjev in arnautska vstaja, zbolel in mora ležati.
NARAŠČANJE MORJA NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 13 aprila. Vsled viharjev je morje ob portugalskih obrežjih naenkrat silno narastlo. Nek ribiški čoln se je prevrnil in 7 mož je utonilo.
GENERALNA STAVKA V MARZELJU.
Marzelj, 13. aprila. Na delavski borzi se je vršil sinoči velik shod, katerega se je udeležilo okrog 4 tisoč delavcev. Sklenili so generalno stavko nadaljevati. Posamezne skupine delavcev pa so se izneverile: začeli so zopet delati cestni železničarji, trgovski pomočniki in nakladalci premoga. Delavci v luki in v ladjedelnici so sklenili delo samo za 24 ur ustaviti.
Marzelj, 13. aprila. Stavki so se pridružili tudi pekovski pomočniki. Ker se je bati nemirov, je vlada poklicala v mesto 1 polk kirasirjev, 1 bataljon planinskih lovcev in 500 orožnikov.
PRAVICE FRANCOSKIH PISATELJEV NA RUSKEM.
Petrograd, 13. aprila. Francoski poslanik je obiskal duminega predsednika Gučkova in imel z njim dolg pogovor, kateri se je sukal okrog obrambe francoskih pisateljev na Ruskem, kjer se sedaj njihova dela brez vsake odškodnine ponatiskujejo in prodajajo. —
KRALJ PETER ZOPET V BELGRADU.
Belgrad, 13. aprila. Kralj Peter se je vrnil danes ob 9. uri dop. iz svojega potovanja po inozemstvu. Na kolodvor so došli k slavnostnemu sprejemu pre-
stolonaslednik, princ Pavel, ministri, poslaniki in visoki vojaški ter civilni dostojanstveniki. Ko se je dvorni vlak pripeljal, ga je velika množica na kolodvoru pozdravila z burnimi živijo-klici. Po pozdravu se je podal kralj v katedralo, kjer je prisostvoval kratki zahvalni božji službi. Mesto je vse v zastavah.
STAVKA PEKOV V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 13. aprila. Spor med mojstri in pekovskimi pomočniki je stopil v kritični stadij. Mojstri so včeraj večino pomočnikov odslovili in delajo v omejenem obsegu.
Po svetu.
Rušenje skaL Pri Schottwienu v semerinškem ozemlju se je zrušila ob železnici velikanska skala, ki se je med potom v globino raznesla s tako silo, da je več po nekoliko tisoč kilogramov težkih kamenov zdrčalo v neki potok. Na srečo ni bil oni čas nikdo na licu mesta navzoč. Delavci so nato potok zopet iztrebili in skalovje odstranili. Skala se je odtrgala radi razstreljevanja v bližini.
Poštni nadoficijai prijet. V marcu so na progi med Velikim Borki in Tarnopolom v Galiciji opazili, da je izginila poštna vreča v vrednosti 11.000 kron iij 15 rekomandiranimi pismi. Sedaj so osumili poštnega nadoficijala Popowczyka, ki je že pod ključem.
Angleška zračna ladja. O zračni ladji, ki jo gradi angleška admiraliteta, se poroča, da bode zelo podobna zadnjemu »Zeppelinu«. V sredini bode ladja kakor makrela najbolj široka in bode torej podobna pravim morskim ladjam. V ladji bodo tudi proizvajali elektriko, ki jo hočejo uporabiti za brezžično te-legrafijo.
Skala jih je ubila. V kamenolomu Tontry pri Za-stawni v Galiciji se je nenadoma odtrgala velika skala, ki je ubila šest oseb, eno pa težko ranila.
a Zopet vohun. V Levov je prišel pred leti iz Rnsije neki tehnik. 27 let stari Semionov, ki se je bavil v Galiciji z vohunstvom v prid Rusiji. Semionova so zaprli.
Književnost.
a Esperantska slovnica. Kako veliko zanimanje je vzbudila esperantska slovnica v vseh slovenskih krogih, kaže dejstvo, da se je razprodalo tek?m treh tednov do 400 izvodov. Kdor še želi slovnico, naj jo naroči pr j ko slej. Da se izogne povzetnim stroškom, se priporoča poslati denar naprej (K 1'30 s poštnino) na založnika Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Tržne cene.
12. aprila.
Dnnaj: Žitna borza. Slabejšaporočila iz tujine in milo vreme je vplivalo slabo na tendenco. Koruza in pšenica ste bili za 5 v cenejši; rž je je bila dobra, oves se je slabo držal. Promet neznaten.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 154 do 158 v. mlade težke 164 do 167 vin., mlade, srednjo 164 do 167 v. mlade, lahke 170—172 vin. Zaloga 29.842 komadov. Prignano 240 komadov, odgnano 148. Ostalo torej 29.934 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13'33 pšenica za maj K 1312, pšenica za oktober K 10 97, rž za april 8'40, rž za oktober K 8'43, oves za april 7'26, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 5'88, koruza za julij K 607. — Kupčija slaba, tendenca mirna, promet neznaten. Pšenica v efektivn se je slabo držala, termini so bili proti koncu borze zopet slabši. Vreme lepo, a hladno.
Sladkor. Trst. — Centrifugi Pil6s prompt K 401/4 do K-41% za dobavo 401/2 do 403/4. Tendenca mella.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 33.—, nova kampanja kron 26'40. — Tendenca medla. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 193'— namizna slanina 162'—.
Dnnaj. Svinjski sejm. Na sejmu 12.312 komadov. Plačevalo se je za kilogram žive teže: Prima 145—148, srednje blago 134—143 v, lahko blago 128—126 v. Tendenca: cene nižje.

Veliki
Diklor Beuc, Celje
j^prevzame vsa v svojo stroko spada-^j joča dela, kakor slikanje sob. cerkev, { črkoslikarstvo na steklo, les itd. — j Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim!

edini narodni slikar in pleskar
trgovski prostori
in stanovanje, več malih stanovanj ter posamezne sobe se oddajo na Cerkvenem trgu št. 4. — Vpraša se pri lastnika.
253 2-1
Mizarji, pozor!
Lepo urejena mizarska tovarna s petrolin-motorjem in vsemi potrebnimi stroji je na Polzeli, ležeče tik železnice naprodaj. Zraven je lepa hiša in več posestva. Podjeten mizarski mojster imel bi tam lepo bodočnost, ker se bode iz Polzele zidala nova železnica.	.
Natačneja pojasnila daje Franc Ocvirk, posestnik, Ojsterškavas, pošta Št. Jur ob Taboru.
248 2-1
• v
20
vešča trgovskega knjigovodstva, stenografije, slovenske in nemške korespondence, se sprejme takoj. Prošnje na »Vodstvo prve jllžnošta-jerske vinarske zadruge" v Celju.
252 3-2
Nikdar več
ne menjam mila. odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd - lilijluo mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Rergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo. ki edino najbolj učinkuje vsa roedicinalna mila proti solnfinim pegam, kakor tudi neguje lepo. mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in pariumerijah. 120 40-8
R. DIEHL, žpjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
Postne hran. račun it. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine
======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon it. 48.
,LASTNI DONI(
registrovana kreditna in stavbena zadrnga omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
z
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
(Jraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure e©© dopoldne, ©g®
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga i« ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanjn na osebni krsdit, psoti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrekih © © © © ©
Edino narodno lj
p| prVa jttžnostajcr^a (amnoseSta
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnih in krstni); :::	kamnov itd.
Brušenje, polivanje in
Struganje kamena s stroji.
BBSBHBB
4«« vit« Brzojavi: ,Kamnoseška in- j^illlj In&USInpP arUZCa. dnstrijska družba Celje'.
mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih iu nizkih cenah.
Kaprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: tavanje napisov v iste. :::