Pofitnlna plačana v gotovini« Leto XVIII., št. 101 UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. 6ek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wiesi št. 105.241. LJubljana, sobota L maja 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zaradi 1. majnika „Jutro" y nedeljo ne izide Nekaj ugotovitev V odgovor na naša izvajanja o novi centralistični tendenci, ki jo občutimo v vseh panogah našega javnega življenja, je te dni objavil »Slovenec« članek, ki zasluži pozornost. Slovensko glasilo JRZ priznava, da so naše trditve točne, poudarja pa, da njegov tabor položaja ne more popraviti. Zlo izvira iz ustavnega stanja. Slovenski zastopniki v vladi JRZ napram globoko zakoreninjenim dejstvom in razmeram sami ne morejo doseči izboljšanja. Edino, kar lahko storijo je, da odbijajo najhujše ostrine centralizma. Vse drugo ni v njihovih rokah in njihov vpliv v tem oziru je samo posreden. Zato ne nosijo odgovornosti, če državni stroj neovirano teče naprej po centralističnih tračnicah. To Je teza »Slovenca«. V zvezi s tem smatra glasilo JRZ naša Izvajanja o potrebi decentralizacije in dekoncentracije za deplasirana, poziva nas pa. da se »brez pridržka in ostanka« pridružimo narodno političnemu programu slovenskega dela JRZ. ki ga označuje za program večine slovenskega ljudstva, in složno z njim varujemo narodne interese, ako hočemo res preprečiti, da Slovenci ne bi bili v oziru politične enakopravnosti in v svojih gospodarskih interesih oškodovani. Pri tem nam »Slovenec« koncedira »posebne kulturne nazore in opozicionalno stališče v vseh bistvenih točkah lastnega programa«. Mi smo iz citiranega članka izluščili jedro. Verjamemo, da je bilo »Slovencu« težko reči i prvo i drugo. Zato nekoliko razumemo, da si je za argumentacijo izbral trditve, ki so enako neresne, kakor so v nasprotstvu s stvarnostjo. Po »Slovencu« so današnjega centralističnega pritiska krivi slovenski nacionalisti, ali kakor jih on imenuje »liberalci«. Oni so glasovali za vidov-dansko ustavo. Nje kliče slovensko glasilo JRZ na odgovor zaradi »usodnega« 6. januarja in nje obtožuje zaradi nove septembrske ustave, ki da je »še bolj centralistično izkvarjena«. Če se danes ničesar napraviti ne da, tako zatrjuje »Slovenec1, potem je kriv avtoritativni režim, v katerem SLS nikdar ni imela nobenega zastopnika (!), pač pa sta dr. Kramer in Ivan Pucelj že pred sprejetjem nove ustave postala ministra in radi tega verjetno nosita odgovornost tudi še za vse, kar se sedaj pod režimom JRZ nevšečnega dogaja. Stališče »Slovenca« je značilno za politiko, ki proglaša glavno programsko bazo svoje lastne stranke za zgrešeno, svoje pogreške pa pripisuje političnemu nasprotniku. Spominjamo se časov vidovdanske ustave, ki je predvidevala za oblastne samouprave precej dalekosežno neodvisnost, zlasti v finančnem, odnosno proračunskem pogledu. Na predlog in po želji tedanje SLS, ki je v vladi zavzemala 1. 1927. merodajno pozicijo, je bila čez noč oblastna avtonomija v svojih temeljih okrnjena in celokupno samoupravno gospodarstvo podvrženo nadzorstvu finančnega ministra. Kljub temu je SLS ostala »braniteljica avtonomije«, mi pa »centralisti«. Sedaj veljavna ustava omogoča široke avtonomistične možnosti in predvsem ne stavlja nobenih ovir za izvedbo obsežne decentralizacije in dekoncentracije. Kdor se pri svojih centralističnih podvigih poziva nakake ustavne zapreke, te išče samo neiskrene izgovore, da bi prikril pomanjkanje lastne volje ali pa lastne moči. Mi smo govorili o cestnem fondu, o bolnišnici, o podporah Narodne banke in o drugih stvarnih primerih. Nikjer ni ustavnih določb, niti zakona, ki bi v kateremkoli oziru preprečeval, da se ta vprašanja rešujejo tako, kakor bi bilo to potrebno. Kjerkoli bi se proti uveljavljenju načela enakopravnosti in proti vpoštevanju upravičenih interesov pokrajine ali narodnih delov kdo hotel sklicevati na duha naše ustave, ta bi zavestno varal javnost. Nasprotno se je v borbi za upravičene interese posameznih delov države in naroda • treba sklicevati baš na duha te ustave. Treba pa je biti iskren in pogumen in se ne izgovarjati na druge, če pride kdo do spoznanja, da svojih naziranj ne more uveljaviti. Za jugoslovenske nacionaliste v Sloveniji ni boljšega izpričevala, da je njihova politika pravilna, nego dejstvo, da n. pr. zagrebški hrvatski organi baš njim očitajo, da najbolj trdovratno branijo slovensko stvar ... »Slovenec« želi odgovora na glavno vprašanje, ki ga postavlja ob zaključku svojega razmišljanja, in se pri tem pritožuje, da je že enkrat povedal svoje mnenje, pri nas pa da ni našel odziva. To ni povsem iskreno. Kar se tiče decentralizacije in dekoncentracije, se mi nismo omejili samo na uvodnike. Govorniki, ki so zastopali naše stališče, so pri nedavni proračunski razpravi s parlamentarne tribune prav temeljito povedali, kako daleč je treba iti v vprašanju decentralizacije naše celokupne NEMČIJA IŠČE STIKOV Z ZAPADNIMI SILAMI Zaradi velikih gospodarskih potreb tretjega rajha bo nemška vlada najhrie izpretnenila svojo dosedanjo taktiko London, 30. aprila, b. V Informiranih krogih govore o možnosti zopetnih pogajanj med Anglijo in Nemčijo glede ure. ditve nekaterih visečih mednarodnih vpra sanj, posebno vpraSanja zapadnega pakta, ker želi Foreign office izkoristiti sedanjo nemško pripravljenost za gospodarska pogajanja. Temu namenu so deloma služili tudi Edenovi razgovori v Bruslju, kjer se je angleški zunanji minister pri ministrskem predsedniku Van Zeelandu lahko informiral o stališču, ki ga sedaj zastopa Nemčija glede ureditve svojih od-nošajev z evropskim zapadom, ker je kakor znano, malo pred Edemom obiskal Van Zeelanda predsednik nemške narod, ne banke dr. Schacht. Van Zeeland je po teh razgovorih doba vtis, da iapreia jn:ba dosedanje nemške taktike spričo velikih gospodarskih potreb tretjega rajha ni iz- ključena in da so že podani neki znaki, ki kažejo, da si Nemčija sama želi izboljšanja svojih odnošajev z zapadnimi državami. Seveda pa se tako v Bruslju kakor v Londonu zavedajo, da pri tem Nemčija za sedaj še ne misli na politične razgovore, temveč samo na ureditev gospodarskih odnošajev. ker se boji, da bi jo sicer druge države, posebno države evropskega severa, ne prehitele s svojim sporazumom. V Angliji sami si sporazum z Nemčijo v raznih krogih različno predstavljajo. Prijatelji »oborožene izolacije«, med katere spadata, sicer precej osamljena, Garvin in lord Rothermere, zagovarjata sporazum z Nemci za vsako ceno. Temu sporazuma na ljubo naj bi Anglija žrtvovala vse svoje evropske zveze. Druga, Napetost Dunaj—Berlin Beneški sestanek nikakor ni razčistil odnošajev med Avstrijo in Nemčijo — Hitlerjevci in t. »aj na Dunaju Dunaj, 30. aprila. b. Napetost med Dunajem in Berlinom še vedno m popustila. Vzroki so različni. Opaža 6e celo v samih poročilih dunajskih Listov o grozodejstvih v španski državljanski vojni, saj vs.i današnji listj brez izjeme poudarjajo, da za to divjaško postopanje niso odgovorni Španci samii in da je treba prave povzročitelje iskati prav za prav drugje. Drug povod za polemiko z rajhom nudi kulturni boj v Nemčiji. ki se prav sedaj zaostruje. Tretji vzrok napetosti je iskati v siln; nacistični propagandi proti Schuschniggovemu režimu. Glavni rajhovski organ; te propagande eo »Der Angriff«, »Schwarze Korps«. »Volki-scher Beobachter« in Gorjngov organ »Es-sener Zeitung«. Vsem tem raj hor s k im _ listom De odgovarjajo na napade le dunajski glavni organi, temveč tudi mnogi podeželski Hetj. med njimi zlasti nekateri v Salz-burgu jn Insbrucku. »Neuagkeits-Weltblatt« zahteva celo prepoved razprodaje Gorjngo-vega organa »Essener Zeitung«. Iz zanesljivega vira se nadalje doznava, da se v vladnih vrstah pripravljajo na oster nastop za primer, da bi na dan 1. maja prišlo do demonstracij hitlerjevcev, o katerih se je danes izvedelo, da jih avstrijski nacisti za/res pripravljajo. Nemško poslaništvo na Dunaju je baje pozvaJo V6e rajhov-ske državljane na Dunaju, naj ta dan. ki je državni praznik tretjega rajha, razobesijo raz svoja poslopja nemške zastave, kakor je to nemškim državljanom po sporazumu z dne 11. julija lanskega leta dovoljeno. Napovedani so razen tega razni obisk; nemških državljanov prav na ta dan v Avstriji, da bi se tako lahko v 5:m večjem obsegu in na kar najbolj viden način razvila nemška zastava. Spričo teh vestj n? nič čudnega, ako so se danes razširile po Dunaju govorice, da bo v kratkem prišlo do izpremembe sedanjega režima. Imenovalo se je v tej zvezi ime nekega nacionalista, ki se je pred kratkimi dalje časa mudil v Berlinu. Sriunidt o beneškem sestanku Dunaj, 30. ana povabilo italijanskega zunanjega ministra« prispel dne 3. maja v Rim, da vrne obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu. Neuratha bo spremljalo več višjih uradnikov nemškega zunanjega ministrstva .ostal pa bo v Rimu več dni. Francove čete v Guernicf Na biskajski fronti se nadaljuje prodiranje čet generala Molle proti Bilban Pariz, 30. aprila, br. D očim * drugih španskih bojišč ni nobenih poročil o kakih vojaških operacijah, poročajo z baskovske fronte, da so frankovci danes nadaljevali svojo ofenzivo z obstreljevanjem mest, ki so v posesti Baskov. Pred Durangom je prišlo do hude borbe, v kateri so imeli na obeh straneh velike izgube, vendar pa so baskovski miličniki odbili vse napade frankovcev. V severovzhodnem odseku so frankovci danes zasedli mesta, ki so jih opustošili in porušili z obstreljevanjem m bombardiranjem zadnje dni. Danes so vkorakali tudi v popolnoma razdejano in zapuščeno Guernico, od katere je ostal samo kup razvalin in eno samo pogorišče. V vsem mestu niso našli niti enega človeka. Zasedli so tudi več vasi vzhodno od Guer-nice, ki jih je prebivalstvo po večini že včeraj zapustilo. Spričo ogorčenja, ki ga je v vsem civiliziranem svetu izzvalo krvoločno bombardiranje nezaščitenih mest in ubijanje žensk in otrok, si sedaj frankovci na vse načine prizadevajo, da bi se oprali Vsa poročila o bombardiranj-u Guernice in drugih krajev označujejo za boljševiške izmišljotine in trdijo, da so mesta zažgali anarhisti, da bi mogli krivdo naprtiti njim. Dopisniki pariških in londonskih listov, ki so bili sami priče obstreljevanja, te trditve frankov- cev odločno zavračajo in navajajo strahovite podrobnosti o njihovem barbarskem početju. Hendaye, 30. aprila, g. Nacionalistične čete so po zavzetju Duranga in Lequeitija že 26 km pred Bilbaom, ki je neposredno ogrožen. Baski so vzhodno od Bilbaa pripravili zadnje obrambno postojanke, katerih oporišči sta Aldacona in Zamidio. Tvornice municije v Bilbau delajo noč in dan, zato ni nevarnosti pomanjkanja municije. Za obrambo mesta ima vlada na razpolgo mnogo discipliniranih čet. V krogih inozemskih opazovalcev računajo z dolgotrajnim obleganjem mesta, k«r ima pristanišče, ki šteje skupno z begimd približno 400.000 prebivalcev, dovolj živil. Prizadevanja za premirje se presojajo zelo skeptično. V Lequeitiai so nacionalisti s topniškim ognjem popolnoma porušili palačo, v kateri je svojftas stano. vala bivša avstrijska cesarica Žita, Bilbao, 30. aprila. AA. Tukajšnji radio objavlja naslednje poročilo baskovskega obrambnega odbora: Včeraj smo izvedli mnogo odločnih protinapadov in z njimi ustavili sovražne napade na naše postojanke na bojni črti Gij-ernica—Durango. Na bojišča proti Burgo-I su je bilo samo nekaj streljanja iz topo*. • Sovražno topništvo je hudo bombardiralo I nekatere odseke naše fronte. »Espana" potopljena Vladna letala so v bližini Santanderja napadla covo oklopnico „Espano" in jo potopila Bilbao, 30. aprila, a V bližini baskovskega pristanišča Santander so republikanska bojna letala včeraj napadla največjo Francovo vojno ladjo »Espana« v trenutku, ko je hotela ustaviti britanski parnik »Brora« ter ga zapleniti. Parnik »Brora« je bil na potu v Santander in je bil natovor-jen z živilu Vladna letala so takoj obkrožila »Espano« in pričela metati nanjo težke bombe. Ladja je bila ponovno zadeta in so kimahi nastale na njej hude eksplozije. »Espana«, ki je med drugim nosila s seboj tudi vodna letala s priklopnimi krili, se je nagnila močno na stran, se pričela potapljati ter končno izginila v morski globini. Križanka »Espana« je imela 14.224 ton. Zgrajena je bila leta 1913 in se je takrat imenovala »Alfonz XIII.« Po proglasitvi republike je dobila ime »Espana«. Bila je to dvojnik sedanje vladne križarke »Jaime Primero« in je mogla razvijati hitrost do 20 vozlov. Oborožena je bila z 8 topovi o 305 mm in z lažjim topništvom. Posad-a je štela 854 mož. e demo nikamor. Toda v velikih stvareh je treba velike širokogrudnosti in tudi doneča fraza »Slovenčevega« članka ne prikrije misli, ki se danes uveljavlja v vseh slovenskih vrstah in ne najmanj v tistih, ki globoko verujejo, da bo naš slovenski interes najbolj zaščitila pravična jugoslovenska ideja: gotova vprašanja našega narodnega življenja so tako splošnega in dalekosežnega pomena, da se njihovi obrambi brez ozira na politično gledanje ne more nihče odtegniti. Ti problemi so istočasno tako delikatni. da jih moramo izvzeti iz dnevnih političnih borb in jim zasigu-rati skrbnike brez ozira na to, ali je državna moč v rokah Franceta ali Janeza. V preteklem letu so bili že izvršeni nekateri ne sicer popolnoma uspeli poskusi sodelovanja v vprašanjih splošnega gospodarskega interesa, odnosno organizacij, ki se bavijo s tem delokrogom. Zamisliti se da, da Slovenci enkrat ugotovimo, katera vprašanja spadajo v delovni program, ki naj nam osigura, da bo naš narod imel stalen in pravičen delež ne le na vseh dolžnostih, temveč tudi na vseh dobrinah naše jugoslovenske skupnosti in da se pobrigamo, da proti takemu programu v bodoče nikdo ne bo mogel grešiti. »Espana« se je potopila približno 5 milj od pristanišča Santander. Ded posadke je rešil Francov rušilec »Velasco« večji del pa je utonil. Na ladji je zaradi eksplozije nastala taka panika, da sploh niso mogli uporabiti rešilnih čolnov. V uradnih baskovskih krogih trdijo, da so topovom na potopljeni križanki stregli nemški topni-čarji. Napadeni britanski parnik je po potopitvi »Espana« nemoteno nadaljeval stojo vožnjo v Santander. Ladje, ki jih je poslala na pomoč baskovska vlada, so prispele na kraj nesreče še le, ko je križarka »Espana« že izginila pod morsko gladino. Nekateri mornarji so ostali na krovu do zadnjega trenutka, upajoč, da bo prispela pomoč še pravočasno, po večini pa so poskakali v morje in »e skušali s plavanjem rešiti iz ogromnega vrtinca, ki je požrl križarko. Le kakim desetim se je posrečilo, da so dosegli mirnejšo vodo. vsi drugi so našli smrt v valovih. Rešeni mornarji pripovedujejo, da so jim oficirji, ko so zapuščali ladjo, z revolverji grozili in jim branili, da bi se rešili na frankovski rušilec, ki je sprejel na krov oficirje. Po njihovem mnenju bi se lahko rešila vsa posadka, če bi oficirji postopali drugače, zaradi njihovega bega s potaplja-jočega se parnika pa je na krovu izbruhnila panika, tako da nihče ni niti mislil na rešilne čolne, ki jih je bilo sicer dovolj na razpolago. Napad na angleške ladje v Bilban London, 30. aprila. AA. Reuterjev urad poroča iz Bilbaa, da je 15 bombnikov napadlo 4 britanske trgovske ladje v tamkajšnji luki, ki so pripeljale večjo količino živil. Bombe niso zadele nobene ladje. Reuterjev poročevalec trdi, da so tudi ta napad izvršili nemški bombniki. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu imun^ oglasov. D»> našnje »Jutro« Ima 345 malih oglasov. Enkratni poizkus z —uh oglasom v »Jutro« Vas pouči, da im> oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno MbvHq Interesente«, Rim—Tirana—Beograd I Beležke Italijansko-albansko sodelovanje se bo nadaljevalo v skladu z italijansko-] ugoslovensklm dogovorom Tiran«, 80. aprila, br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včerai popoldne obiskal naprave za pridobivanje nafte, > ki eo bile zgrajene s pomočjo italijanskega kapitala in k j krijejo Italiji dve petini-njenih potreb Ciano je izrazil svoje zadovoljstvo nad razvojem teh podjetji, kj lepo napredujejo. Zvečer mu je bila prirejena slavnostna večerja, pri kateri eta italijanski in albanski zunanji minister izmenjala zdravice. Albanski zunanji minister Ekrem Libahov fe pri tej priliki v svoji zdravici izjavil: Vaš obisk je nov dokaz prijateljstva, ki reže Italijo in Albanijo. Albanska vlada ponovno izjavlja, da ostane zvesta svoji politiki zavezništva z Italijo. V odgovoru je grof Ciano dejal med drugim: Fašistična Italija spremlja čudovito delo urejevanja mlade Albanije. Z istimi simpatijami je 6voječasno pozdravila tudi rojstvo albanske neodvisnosti. Prepričani smo, da je Albanija element miru in stalnosti v teh krajih. Dopoldne je grof Ciano od Se] na dvor, kjer je imel zopet nad dve urj trajajoč razgovor s kraljem Zoguom. Po teh razgovorih je bil izdan naslednji uradni komunike: Za svojega bivanja v Tirani od 28. do 30. aprila je imel italijanski zunanji minister grof Ciano razgovore 9 kraljem Zoguom in drugimi vodilnimi osebnostmi Albanije, pri katerih so bili podrobno proučeni politični in gospodarski odnoša]i med Italijo in Albanijo Z obeh strani je bilo naglašeno iskre no in odkritosrčno prijateljstvo, ki veže ob« državi m ki sloni na pogodbi z dne 27. novembra 1927 in na dodatni pogodbi od 19. marca 1936. Soglasno je bil prj razgovorih sprejet sklep, da se bodo bodoči odnosa ji med Italijo in Albanijo razvijal} v skladu s pogodbo. k| ie bila sklen?enna 15. marca 1937 v Beogradu med Italijo in Jugoslavijo v duhu okrepitve miru in gospodarske ob-nove. Poljska in Bumunija Informacije pariškega „Tentpsa" o uspehu Beckovih razgovorov v Bukarešti Pariz, 30. aprila, b. Oficiozni »Temps« objavlja naslednje informacije o uspehih Beckovega potovanja v Bukarešto: Predvsem se zdi verjetno, da se Rumunija ne ieli priključiti paktu o medsebojni pomoči, ki ga je skupno z Jugoslavijo odbila na poslednji konferenci Male antante v Beogradu. Da bi se pa Rumunija tudi sicer preveč ne vezala glede medsebojne pomoči, ki bi jo bila dolžna nuditi članicam DN na osnovi člena 16 ženevskega pakta, je polkovnik Beck nasvetoval merodajnim rumunskim krogom, naj se po vzgledu Poljske skušajo kolikor le mogoče osvoboditi ženevskih obveznosti. Vojaška zveza med Poljsko in Rumunijo je bila še bolj utrjena in poglobljena. Maršal Rvdz-Smigly bo obnovljena vojaška pogajanja z Rumunijo nadaljeval v posvetih s kraljem Karolom najprej v Bukarešti, potem pa še v Varšavi. Glede odno-šajev obeh držav do Sovjetske unije sta se Poljska in Rumunija sporazumeli, da ne bosta v tem pogledu podvzeli nobenega koraka brez poprejšnjega medsebojnega spo- razuma. Glede italijansko-mimunskih odno-šajev je prišlo do sporazuma, naj bi Rumunija čim prej sklenila pakt z Italijo. Razen tega je polkovnik Beok priporočal rumunskim merodajnim krogom, naj bi se našel modus vivendi tudi med Rumunijo in Madžarsko, za kar je Poljska pripravljena posredovati. Beckovemu obisku bo sledila sedaj izmenjava nadaljnjih medsebojnih obiskov, od katerih je najprej na vrsti obisk prestolonaslednika Mihaela v Varšavi na povrat-ku s kronanja v Londonu. Prestolonaslednik bo pri tej priliki v imenu kralja Ka-rola povabil na obisk v Bukarešto predsednika poljske republike Moscickega. To potovanje je nameravano v mesecu juniju. V istem času bo general Stasiewicz. šef poljskega generalnega štaba, vrnil varšavski obisk šefa rumunskega generalnega štaba Samsonovica. Datum varšavskega obiska kralja Karola ni še določen. Tekom leta je v načrtu še potovanje poljskega ministra prosvete in predsednika poljske narodne banke v Bukarešto. Novi ameriški nevtralnost«! zakon Washington, 30. aprila. AA. Tudi senat je včerai sprejel zakonski načrt o nevtralnosti. Zanj je glasovalo 41 senatorjev, proti pa 15. Bistvene odredbe zakona so naslednje: 1) Predsednik je dolžan, da po lastnem nagibu ugotovi, ali ie v kakem delu sveta izbruhnila vojna, in ali se mora proti njej izvajat; zakon o nevtralnosti. 2) Ko predsednik to ugotovi, se avtomatsko začne izvajati prepoved izvoza orožja in municije iz Žedinjenih držav kakor tudi prevoz teh predmetov na ameriških parni-kjh iz kake tretje države. 3) Takoj se začne izvajatj tudi prepoved posojil državam, kj se vojskujejo, kakor tudi prepoved lombardiranja državnih obveznic držav, ki so pričele vojno. 4) Prepovedano je oborožiti ameriške trgovske ladje, ki prevažajo kakršnokoli bla- go, čeprav je dopuščeno v države, ki ee vojskujejo 5) Predsednik lahko po lastni uvidevnosti in potrebi prepove ameriškim parnikom prevoz blagav vojskujoče se države, kj po odredbah tega zakona nj prepovedano. 6) Morebitni prenos lastnine ameriškega blaga na osebe, kj niso ameriški državljani, še mora izvršiti-preden bi zapustilo ozemlje Zedinjenlh držav. 7) Oblasti lahko po lastni uvidevnosti prepovedo dostop v ameriške luke parnikom vsakršne vrste in katerekoli izmed vojskujočih se držav. Končno besedilo novega zakona o nevtralnosti so takoj po sprejetju v sonatu poslali z letalom Rooseveltu v podpis, da ga bo mogel o pravem času podpisati. Dosedanji nevtralnostni zakon namreč poteče 1. maja. Nova izjava dr. Mačka o hrvatskem vprašanju Beograd, 30. aprila, p. »Vreme« je danes v svoji velikonočni štcv-iki objavilo daljši intervju, ki ga je dal dr. Vladko Maček njegovemu zagrebškemu poročevalcu. Dr. Maček je med drugim dejal: Naša moč med narodom je med drugim v tem, da mi ljudstvu govorimo isto, kar politikom za zeleno mizo in na štiri oči. Naš narod nam zaupa in nas pooblašča, da v njegovem imenu vodimo politiko. Naš narod je vedno tudi točno obveščen o vsem. kar delamo. Na žalost pa smo Imeli često priliko videti, kako nekateri šefi srbskih političnih strank govore na dva načina drugače ljudstvu in drugače n. pr. nam tu za zaprtimi vrati. To je bil razlog, zaradi katerega smo za časa naših tesnejših odno-šajev z zastopniki beograjskega dela združene opozicije tolikokrat naglasili, njim in vsej javnosti: potrebno je, da svojim pristašem odkrito predočijo, o čem se pogajanja vršijo, kaj je hrvatsko vprašanje, kako si ga mi predstavljamo kaj mi pravimo in kaj pričakujemo. Ni dvoma, da bi bila situacija mnogo lažja in enostavnejša če bi bila srbska javnost takoj od vsega početka točno in iskreno obveščena o našem stališču. Vsekakor tedaj ne bi bilo tega skoro abnormalnega stanja, polnega nepotrebnih vprašanj, nedoločnih slutenj, nedvomno škodljivih sumničenj na tej in na drugi strani. Jasno je, da sj srbska javnost v takih razmerah ne more ustvariti prave slike o stvari, o kateri bi morala imeti jasno sodbo, da bi lahko nato pooblastila svoje zastopnike, da bi v njenem imenu postopali po natančno določenih direktivah, ki bi jim jih moral dati narod za tako veliko stvar, kakršna je ureditev hrvatskega vprašanja. Poročevalec »Vremena« opisuje nato svoje osebne vtise, ki jih je dobil pri sedanjem in pri prejšnjih razgovorih z dr. Mačkom. Med drugim pravi, da se govori med pristaši dr. Mačka, da Hrvati ne morejo več iti v beograjski parlament. »Ali je beseda »nikdar« sploh v besednjaku politika?« se sprašuje dopisnik. »Ali politika sploh pozna besedo: nikdar?« Dr. Maček je ne rabi, rekel pa je. »Vzdržati moramo, pa čeprav sto let!«. O nadaljnjem razgovoru z dr. Mačkom pravi dopisnik »Vremena«, da je lz njega posnel, da zahtevajo Hrvati rešitev hrvatskega vprašanja naenkrat in v celem obsegu in da odklanjajo reševanje v etapah. Njihove zahteve se tičejo le notranie ureditve države, ker so dinastiia Karadjordje-vičev in državne meie tudi za nje izven diskusije. Ravno v njihovi zahtevi »vse in naenkrat« pa je glavna težkoča. Zadoščenje razrešenemu županu Med drugimi župani in oočt nekimi odborniki je bil lani pred občinskimi volitvami razrešen tudi g. Karel Jeršin, župan na Rudniku pri Ljubljani. Tudi njegova razrešitev se je utemeljevala s navedbo, da je zagrešil po kazenskem zakonu kaznivo nečastno dejanje Očitalo se mu je, da ni preprečil blagajnika šolske občine Rudnik, da dvigne in v zasebne namene porabi 10.000 Din. namenjenih za gradnjo novega šolskega poslopja. Nadaljnji cčJtefe j« bdi, da je potrdil v računih za šolo neko neresnično pobotnico za znesek 50 Din. Na osnovi ovadbe banske uprave je državno tožilstvo v Ljubljani uvedlo sodno preiskavo, ki se ie zaKi-jučils z razpravo pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrožno sodišče je g. Jeršina v zadevi glavnega očitka popolnoma oprostilo m ga pogojno obsodilo le zaradi prestopka uradne dolžnosti v zadevi drugega očitka, da je nepravilno potrdil pobotnico za 50 Din ki pa je bila samo računskega značaja. tn Jo Je g Jeršin potrdil ker mu je šolski upravitelj to označil za potrebno ie formalnih razlogov. Na pritožbo g. Jeršina je razpravljalo o razrešitvi sedaj tudi upravno sodišče v Celju, ki je pritožbi v polni meri ugodilo ter razrešitev g. Jeršina razveljavilo kot nezakonito. Sodišče je ugotovilo, da razre šeni župan ni st«ril ničesar, kar bi se moglo označiti za nečastno, po kazenskem zakonu kaznivo dejanje. Tako je tudi »rudniška afera« sodnijsko zaključena in je g. županu Jeršinu dano javno zadoščenje. Nenavadni potresni pojav v Argentini Buenos Aires, 30. aprila, br. V argentinski pokrajini Santiago del Estero je bil včeraj potres, ki pa je izzval nenavadne posledice. Dočjm so poslopja ostala skoraj nepoškodovana je razpokala, zemlia Nastale so ogromne razpoke, dolge do 100 km. široke do 5 m in ponekod nedogledne globine. Ponekod ie iz teh razpok začela bruhati vreila voda Zaradi teh razpok niso razdejane sa-mo ceste, marveč tudi vse železniške proge, tako da je onemogočen vsak promet. Z vseh strani Amerike ie prihitelo v to pokrajin« mnogo geologov, ki sedaj proučujejo ta nenavaden pojav in njegove morebitne nadaljnje posledice Kupujte domače blago! Mladinska JNS V nedeljo bosta ustanovna občna zbora mladinskih organizacij JNS za sreza škof-jo Loko in Maribor desni breg. Občni zbor organizacije za škofjeloški s rez bo ob devetih dopoldne v salonu Kavčičeve gostilne v Skofji Loki. Poročali bodo nar. posl. Milan Mravlje, tajnik banovinskega odbora JNS dr. Marjan Zajec in predsednik banovinskega mladinskega odbora inž. Jože Rus. Ustanovni občni zbor mladinske organizacije za desni mariborski s rez bo ob pol desetih dopoldne v hotelu Orel v Mariboru Poročala bosta nar. posl. Avgust Lukačič in tajnik banovinskega mladinskega odbora Andrej Uršič. Mladi somišljeniki nacionalne misli iz obeh srezov so toplo vabljeni k čim številnejši udeležbi. Volitve v sreskih cestnih odborih Po amandmanu v sedanjem finančnem zakonu je bil, kakor znano, spremenjen oni paragraf zakona o nedržavnih cestah, ki se nanaša na sestavo sreskih cestnih odborov. Člane cestnih odborov imenuje po novem ban na predlog sreskega načelnika, načelnika sreskega odbora pa voli odbor iz svoje srede, d očim je po dosedanji zakonski določbi bil načelnik vedno župan občine na sedežu sreza. Banska uprava je odredila, naj se volitve načelnikov sreskih cestnih odborov izvedejo dne 26. maja. Le za sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi bodo volitve razpisane naknadno. Vino iz Banata Novosadski »Dan« vodi ostro kampanjo proti omejevanju uvoza banaškega vina v dravsko banovino. Povod za kampanjo so dale nedavne zaplembe banaškega vina v Mariboru, kjer so ugotovili, da pošiljka ne odgovarja zakonskim predpisom. V koliko so pritožbe novosadskega lista upravičene, bo pokazala uradna preiskava, ki je bila uvedena. Bolj zanimivi pa «o odmevi te kampanje med Vojvodinci. Tako objavlja »Dan« pismo »uglednega vojvodinskega gospodarstvenika«, ki zahteva, naj se kot odgovor na »prohibicijo banaškega vina v Sloveniji« proglasi »prohibicija slovenskih industrijskih izdelkov v Vojvodini«. Pismo pravi dalje: »Ako že hočemo tvoriti avtonomna gospodarska področja, ki mislijo samo na svoje koristi in nimajo pred očmi državne gospodarske celote, potem sporočamo Ba-načani slovenskim bratom, da bomo odgovarjali na njihovo gospodarsko politiko z enakimi metodami. Opozarjamo jih pri tem, da bomo začeli izvajati slične metode tudi v personalni politiki, kjer bomo zahtevali, da sme služiti vsak državni in samoupravni nameščenec samo na ozemlju svoje rodne banovine. Na ta način bomo prej ali slej dokazali bratom Slovencem, da vodi njihova politika do absurda«. Dr. Maček v Rog. Slatini Kakor soglasno poročajo iz Zagreba in Rogaške Slatine, je prispel v četrtek v Rogaško Slatino dr.,Vladko Maček. Sprem? ljata ga dva radičevska poslanca. Dr. Maček hoče ostati v Rogaški Slatini na zdravljenju 14 dnL Dr. Dragoljub Jovanovič v sršenovem gnezdo Kakor je bilo pričakovati, se je za Ob-zorom oglasila še »Hrvatska straža« ter je definitivno obsodila voditelja srbijanskih levičarskih zemljoradnikov dr. Dragoljuba Jovanoviča na grmado. Imela ga je že dolgo na piki. Respekt pred njim ji je vlivalo samo posebno prijateljstvo, ki ga je dr. Jovanoviču izkazoval dr. Maček. Sedaj pa je. ohrabrena po »Obzoru«, definitivno prelomila nad dr. Jovanovičem svojo palico ter ga proglasila »za marksista, ljudskega frontaša in srbijanskega šovinista, ki si je postavil za cilj razbiti hrvatsko narodno slogo in koncentracijo.« Bedni dr. Jovanovič si je domišljal, da bo napravil med srbskimi in hrvatskimi kmeti sporazum, ki ga je že slikal svojim poslušalcem po Šumadiji v zlatih barvah. Sedaj pa ugotavlja »Hrvatska straža«, da je »sovražnik Hrvatov, ki jih hoče oslabiti in uničiti. Njegova zamisel o skupni ju-goslovenski kmečki fronti je za Hrvate prav tako pogubna, kakor propovedi raznih jugoslovenskih intcgralcev, da so Srbi in Hrvati en narod. Hrvati ne moremo dovoliti dr. Dragoljubu Jovanoviču, da se meša kot Srbijanec in Nehrvat v hrvatske zadeve. Mi imamo svoj vse hrvatski narodni pokret, ki bo izpolnil hrvatske narodne zahteve.« Ponočni demonstranti Šibeniška »Tribuna« poroča, da so neznani zlikovci v Splitu pobili v sredo ponoči izložbe na celi vrsti trgovin. Med drugimi so demolirali tudi prostore podružnice zagrebških »Novosti«. Poleg tega so počile skoraj ob istem času petarde pred stanovanjem direktorja Stoke in pred pisarno ccmentne tvornice »Majdan«. V Splitu mislijo, da je pripisati te čudne nočne demonstracije ekstremnim elementom med stavkujočimi delavci splitske cementne industrije, ki dolže splitsko javnost, da jih premalo podpira v njihovi borbi s cementno industrijo. Kakor znano, je že pred dvema mesecema izbruhnila na pobudo mačkovske delavske organizacije HRS splošna stavka v vseh splitskih cementnih tovarnah zaradi sklenitve nove kolektivne pogodbe. Stavke okoli 2500 delavcev, ki se nahajajo danes v najtežjem položaju. Vsi poskusi, najti sporazumno bazo za sklenitev nove kolektivne pogodbe, so bili do sedaj brezuspešni, tako da je zavladala med delavstvom velika obupanost, ker njihova organizacija ne razpolaga z zadostnimi fondi, da bi mogla srtavkujoče podpirati. Kdo ima prav? Službeno glasilo HSS »Seljački dom« prinaša obširen opis, kako se je zglasila pri dr. Mačku deputacija bosanskih muslimanov in se mu poklonila. Dr. Maček jih je osebno sprejel in jim dvakrat govoril. O isti stvari poročajo tudi »Vrbaske no-vine«, ki jih izdaja banska uprava v Ba-njaluki in podpirajo politiko JRZ. Po informacijah tega lista je vodil poklonitveno deputacijo »bivši veliki orjunaš Mssud Ku-lenovič, ki je bil svoje dni tudi hud Srb«. V deputaciji pa so bili baje vsega trije mu- i Obisk wwim takega y trgovinskega ministra Bukarešta, 30. aprila, p. »Temps« poroča, da bo rum umski trgovinski minister Pop prispel dne 20. maja v Beograd. Ob tej priliki se bodo vršili razgovori za novo ureditev jugoslovensko-rumunskih gospodarskih odnošajev in bo bržkone podpisana tudi posebna gospodarska konvencija. Letalska zveza ČSR z Italijo Praga, 30. aprila g. Danes je odpotovala v Rim češkoslova&a delegacija, ki bo razpravljala o letalskem prometu med Prago, Celovcem, Trstom in Benetkami. Ustanovitev te proge je bila že prej v načelu dogovorjena. in popolnejši je sedaj TrOysin, ker mn Je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILY-SIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. »Domoljub« deli lekcije Zadnji »Domoljub« se je sicer malo pozno, a vendar ne prekasno, razpiraj o nalogah narodnih poslancev pri proračunski razpravi. Po njegovem mnenju bi storil poslanci najbolje, če bi pri proračunski razpra vi lepo molčali, ker se proračun itak ne da spremeniti. Tega mnenja so bili najbrže tudi tisti gospodje poslanci, ki zastopajo politiko, katere nosilec je častiti »Domoljube, ker so prj zadnji proračunski razpravi tako dosledno molčali. Najbrže so se pripravljali po »Domoljubovem« nasvetu, da se preselijo v Beograd takrat, »kadar 6e proračun sestavlja, ko ie res prilika, da se spravi v proračun kaka postavka v prid posameznih pokrajin ali slojev naroda«. Glavni pomen proračunske razprave leži po mišljenju »Domoljuba« v sprejetju finančnega zakona, kj ga je mogoče spreminjati in dopolnjevati do poslednjega trenutka. »Tu gre včasih za več kakor dafleko-6ežne stvari, ki posegajo zelo globoko v življenje celih slojev in pokrajin. Ali bodo rabili po vseh jugoslovanski šolah poenotene in monopolizirane šolske knjige, to ni vprašanje denarja Zato je mogoče o taki zadevj odločati do zadnjega trenutka, kajti da se to vprašanje resi tako. kakor zahteva vsa Slovenija, ni treba drugega, kakor da se vstavi v finančni zakon kratek paragraf, ki določa, da 6e razveljavlja svoječasni fa-mozni zakon o učbenikih (sprejet L 1929. ko je imel »Domoljub« zeJo intimne stike z odločilnimi faktorji) in ki se doslei sploh ni izvajal, a z njim že dve letj straši se-danii prosvetni minister (točno od kresne noči L 1935). Tudi tu se zato lahko vnovič pokaže vrednost aH brezbrižnost posfa^ cev«. Na kateri naslov je napisal »Domoll«*« ' svoia razmišljanja, ni težko uganki. Sai eam daje pravico opozicijskim poslancem, med katere spadajo n. pr. tudi poslanci JNS. da govore v proračunski razpravi in iznašajo svoje pritožbe. Ostali poslanci, posebno tisti, ki 6e strinjajo s politiko »Domoljuba«, pa so imeli do sedaj še dvakrat več kakof dovolj prilike, da >sede v Beogradu takrat, ko se sestavlja državni proračun in je mer goče spraviti vani tudi kake posebne ugodnosti«. Po >Domoljubov]« kritiki soditi, toga niso storili. Sicer pa to ni tako važno, kakor Je dejstvo. da je prišel glede šolskih knjig končno »Domoljub« le do spoznanja. da je imelo ravno »Jutro« prav, ko je že lansko leto po vsem bobnajočem ognju iz Kopitarjeve ulice opozarjalo gospode, nai predlože preko svojih prijateljev kratek amandman v finančnem zakonu, da se razveljavljajo odred be »svoječasnega famoznega zakona o učbenikih« ter ee na ta način usvojijo zahtev« vse Slovenije. Naši dobro mišljenj nasvetj so naletel; na gluha ušesa. Tolažli smo se 6 tem. da bodo sličen amandman gotovo predložili v letošnjem proračunu iz lastne pobude slovenski poslanci JRZ. Toda tudi v tem pričakovanju smo se grdo prevara H in čuli smo Mimo izjavo g. ministra prosvete, da bo nadaljeval z izvrševanjem zakoni o učbenikih, ali kakor pravi »Domoljubr še naprej »strašil s tem zakonom«. Ugotovitve, zahteve in predlogi jugoslovenskega učiteljstva Beograd, 29. aprila Včeraj je bik) zaključeno tridnevno zasedanje glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. O zasedanju ;n njegovih sklepih je predsedstvo JUU obja\i.o naslednje poročilo; Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je pretresal na svojem zasedanju 26., 27. in 28. aprila 1937 važna vprašanja. ki zadevajo šolo. prosveto im učiteljski stan ter je enodušno sprejel sledeči komunike: I. Narodna Sola: Vkljub našm prizadevanjem, da se učiti načrt nanodne šole prilagodi življenskjro potrebam naroda je ostal isti neizpremenjen. Iz teh razlogov je njegova reforma neobhodno potrebna. ^ , Današnje osnovno Šolanje ne da Srokjm narodnim množicam možnosti za čim večje izkoriščanje kulturnih, tehniških in gospodarskih dobrin ki so neobhodne za njegov obstoj v kulturno gospodarskem tekmovanju z ostalimi narodi, in budi nj organizacija današnje šole taka, da hi se šola mogla svobodno razvijati pod vplivom edino pristojnih oblastev. Iz tega razloga postaja nujna potreba današnjega časa izvedba osemletne šolske obveznosti v vsej držav; in osvoboditev šolstva od dnitrih vplivov. Glavni odbor ugotavlja z zadovoljstvom, da je od 1. aprila t l postavljeno vzdrževanje narodnih šol na solidnejšo osnovo. Vendar je v državi še veliko pomanjkanje šolskih zgradb in rnno^e od obstoječih šol ,-- - i igj-gaai - . - slimanski Hrvati, d očim so bili ostali delegati hrvatski fantje in možje iz vrbaske banovine, ki so si morali za to »reklamno vožnjo posaditi na glave rdeče fese, da so z njimi varali zagrebško javnost in svoje vrhovno politično vodstvo«. Kdo ima prav? Ali Je bila deputacija res le potemkiniada, ali pa bi Jo le »Vrbaske novine« rade za tako naslikale? 1038 katoliških duhovnikov v nemških zaporih V zvezi z zaostritvijo konflikta, ki seje razvil med hitlerizmom in nemškimi katoliškimi Škofi zaradi Šolskega vprašanja, so začeli rajhovski listi zopet obširno poročati o Številnih procesih, k! se vodijo pred raznimi nemškimi kazenskimi sodišči proti katoliškim duhovnikom in menihom. Glavno Mtlerjevsko glasilo »V81-kiseher Beobachter« posveča tem procesom daljši članek, v katerem ostro odgo. varja na očitke nekaterih inozemskih listov, da gre za preganjanje katoličarov tretjem rajhu. »Volkischer Beotoaehterc napoveduje da bo nemška vlada v oodoče opustila dosedanjo Obzirnost ta da bo sproti po radiu objavljala potek vseh teh procesov, pri katerih gre po večini za z'očine seksualnega značaja. Ob tej priliki sporoča list da se nahaja v preiskovalnih zaporih nemških sodišč 1038 katoliških duhov, nikov in redovnikov in da bo v maju in Juniju razpisanih proti njim -okrog 200 razprav List napoveduje. Ja bodo o vseh teh procesih nemške radijske postaje obširno poročale. Obsodba kaplana Rossainta Berlinsko državno sodišče je v sredo izreklo svojo obsodbo v procesu proti voditelju »organizacije katoliške omladine vPo-renju, kaplanu Rossaintu. Proces je trajal tri tedne. Obtoženi kaplan Rossaint je bil obsojen na 11 let robije. Sodišče je smatralo. da je bil doprinešen dokaz resnice o nameri obsojenega kaplana, da osnuje skupno fronto komunistične in katoliške omladine v borbi proti sedanjemu nemškemu režimu. V ta namen je tudi omogoča! raznim komunističnim funkcionarjem, da so se vrivali v čisto katoliške verske organizacije, katere so potem izrabljali kot krinko pri svojem razdiralnem delovanju. ne odgovarjajo pedaigoSco-hislenskfm hfcevam. zato tudi ob tej prilik) poudarjamo. da je treba realizirati § 35 zakona o narodnih šolah ter oeniovati državni šolski fond. II. Skrb za šolsko deco: Šolska deca živi v mnogih krajfh naSe države v zelo težkih materialnih razmerah in naravno ni mocoč popoln uspeh pouka pr; taki deci. Iz tega razloga apelir* gla-mi odbor na vse m«rodajne faktorje, da temu vprašanju naše mladine poe^vetijo polno paž-njo. da skrb za to mladino ne bo samo predmet usmiljenja, temveč dolžnoet naroda jn države. m. Narodn? nčitelfc Narodni učitelj je bi3 in oetane nosileo kulture ter nac.onalne državne misli. Da M za mogel na vseh poljih svojega dela nspeS-no nadalje vztrajati, je neobhodno potrebno: a) sigurnost jn stalnost v službi; b) izenačuje učiteljev z učiteljicami v vseh pravicah ter s polno svobodo pri izberi bračnega druga brez posledic za f^užbo, c) avtomatsko napredovanje pri povišjeah; d) zaposlitev brezposelnih učiteljskih abi-turientov: ter e) materialno zacisruranje eksistence. k| se zaradi raipidne^ra naraščanja in dviganja življenjskih potrebščin v poslednjih mesecih pojavlja kot nujna jn neobhodna potreba. V zvezi z ftmriim je g?avni odhor ugotovi. da je veliko število učiteljstva bflo premeščenih jn odpuščenih iz državne f*bi%-be, ne da, bi bilo izvršeno disciplinsko postopanje. Obziri socialne pravičnosti zahtevajo. da se vsi t,i učitelji povrnejo na svoja mosta m v slnžbo t«r se šele na podlagi ugotovljene njihove krivde prinese pravilna rešitev. IV. Učiteljska organizacija: Učiteljska organizacija n? sama na sebi namen temveč sredstvo v riužbi šoJe. naroda in učiteljskega stanu ter se i« tega razloga njena ideologija ozira na te smotra. S posebntm poudarkom obsojamo akcijo vseh onih, ki bree potrebe in upravičenih razlogov s svojm delom podirajo temelje naše organizacije. Izvršnem« odbora Izrekamo popofao zaupanje za njegovo celokupno dosedanje delo. _ Pozivamo članstvo JUU. da fzvrff pravo-časno svoje obveznost] napram ndruženju. in ga opozarjamo, da je glavn- pogoj dobre organizacije nrejeuo gospodarstvo ter je moralna dolžnost članstva da tudi nekaj žrtvuje za olajšanje težke usode prizadetih tovarišev, keT finančna sredstva niso potrebna samo fca normalno delovanje organizacije fn njen praviln; rarvoj, temveč v poslednjem času vedno bolj pojavljajo tod! druge potrebe, med katerimi so tudi mater ja-ln-e obveznosti do Slanstva. ki trpi. Glavni odbor se tudi zaveda, da leži uspeh narodne šole v kolaboraoiji in združevanj« naporov prosvetne centrale in Jugosloven-»kesra učiteljskega udruženja in je to največja jraranrifja za popoln usrpeh. zato je bil vedno prežet v težnji popoinega normaliziranja odnosov. Iz teea razloga darili odbor z zadovoljstvom konstatira dobro razpoloženje ministra v tem praven ki ga is videl ob priliki sprejemna glavnega odbora s stram ministra dvakrat v časa zasedanja t j. 27. in 28. aprila 1937. Vremenska napoved Zsmsnska: Prevladovalo bo jasno v zahodnih krajih, delno oblačno drugod. Ponekod utegnejo biti plohe, temperatura bo padla. Dnnajska: Oblačno, ponekod, zlasti na Nlžism Avstrijskem, še možnost neviht, na zapadli in na hiffn nafbrže nreeef sobična Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Naši kraji in lfndje Slovenski javnosti V proslavo 140 letnice Vodnikovih ►Lublanskih Noviz« in 30 letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija JugOslo-▼enskega novinarskega ndruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmti t JUBILEJNO RAZSTAVO ' SLOVENSKEGA NOVINARSTVA. Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzema štiri velike velesejemske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, Stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg teg pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom., razvojem in napredkom slovanskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel m jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva Inora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cSlij ftoeeže, prirede novinarji razstavo s so-iMovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Saveza grafičnih radnika.ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udru-ženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, žasniških in časopisnih podjetij, Ljubljanskega velesejma ter odličnih kulturnih m gospodarskih strokovnjakov. ^ Da bo res ves jesenski ljubljanski | velesejem v znamenja Slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi SODELOVANJE VSE SLOVENSKE JAVNOSTI ter se zato obračamo na njo s posdvom, naj pomaga pri iskanju ta zbiranja razstavnega gradrva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje. živo pa se zanimajo za raztavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost! Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in 8 sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji tn redna člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odibora ter VABIMO VSO NAŠO JAVNOST, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te vele-važne narodne manifestacije. Ljubljana, 1. majnika 1937. Častno predsedstvo razstavi, slovenskega novinarstva: Dr. Anton Korošec L r. minister notranjih del Dr. Albert Kramer L r. minister v p. Dr. Fran Kulovec 1. r. minister v p. Dobrodošli, dragi pevci iz Korotana! Z opoldanskem gOTenjsfcta. vlakom pflde-ip pevci slovenskega društva »Dobrač« z Prane ob Spodnji Zilji ter nadaljujejo s popoldanskim dolenjskim vlakom pot v Novo mesto, kamor prispejo ob pol petih. D revi nastopijo v dvorani meščanske šole v No- je tedaj vodil združene koroške zbore, je itzeruibfl zaradi udeležbe na turneji svojo službo. A Rračanj nieo klonili. V najtežjih prilikah je vztrajni Koprjvraik množjil in u<5il svoj zibor. Kakor stojj neomajno sivi Dobrač in čuva nad slovensko Ziljo. tako vem mesta, jirfeit popoldne v Prosvetnem domu v Trebnjem, a v ponedeljek 3. t. m. ob 20. mri v frančiškanski dvoran; v Ljubljani. Prvjg bo ped koroški zbor na Dolenjskem. Dolenjska pripravlja koroškim pevcem Jop sprejem. Brnčani so med Slovenc,- že dobro znani fra. velffce koroške pevske turneje pred #tSrimi leti. Njihov pevovodja Koprivnik. ki neomajna je zavest ni kulturna sila slovenske Bmjce. Vsak obisk koroških pevcev je nam nov doka-z. da slovenska kultura na Koroškem ne peša, ne umira. Preveč je usidrana v zemlji sami. Pregnana iz šol in uradov, se zateka v kmečke i7.be, v slovensko vas. S pesmijo jo obnavlja na« človek vsako pomlad. Koroška pesem bodi pozdravljena! Omladina JNS na Oplencst is poročati, se je 26. t. m. _____ _ Opienca akademska omladina ms, da to pot kot organizirana pdpedni-JjNS ponovno izpriča vdanost tvojemu In Njegovemu sinu. Iz skroumo t habae svečanosti Je tnala vsiL nepozabna manifestacija ta. Jo£osto- »Preko trape! bo moral iti oni, ki bo skaM uničiti idejo Voditelja-kralja« je dejal zastopnik ljubljanskih akademikov, ki bolj kot kdajkoli občutijo izgubo Onega, ki naj bi izvedel in uresničil idejo duhovnega oedtnjenja na temelju narodne sloge, enakopravnosti tn bratstva. Rudarski veteran Hrastnik, 80. aprila K« )e lan; umri najboljši zgodovinar brastnigkega rudnika, 88-letaj rodnifikj pašnik Alojzij Mastnak, je postal starosta hrastorkih radarjev Jurij Zarrašek. ki se je rodil leta 1850 na Starem Hrastniku kot kmečki sin. Na Starem Hrastniku je bjto nekoč več premožnih kmetov, ki pa so morati okrog leta 1880 za primerno odškodnino odstopiti svoja posestva in svo- Vensko nacionalno idejo. Kdorkoli }s bil (fu prisoten, je moral ugotoviti, da je bilo vse to, kar se je dogajalo na poti od Beograda do A ran d je!ovca, močan izraz neomajne pripadnosti in zvestobe ideji narodnega in državnega edinstva. Z dostojan-stveno mirnostjo so sprejeli omtadince Su-madinski seljaki in kmalu je bila brisana teza nekaterih, da nismo samo en narod. Mogočna kolona voz, ki so se pomikali proti Oplencu, prisrčni pozdravi v vseh krajih so dovolj močan dokaz, da jugosloven-ska nacionalna ideja ni v likvidaciji, temveč na zmagovitem pohodu. Besede na grobu blagopokojnega kralja to bile zgovorna priča razpoloženja stoti-sočev onih, ki so in ki bodo vedno stali na braniku edinosti našega naroda. Jasno stališče, ki so ga zavzeli predstavniki vseh treh univerz, naj bo resen memento vsem onim, ki s tako brezbrižnostjo mrcvarijo vprašanja, ki so življenjskega pomena, za državno celoto* Po kratkem zborovanju v Arandjelovcu se je omladina odpeljala v Beograd, kjer je bila sprejeta resolucija, v kateri postavlja akademska omladina, včlanjena v Jugoslovanski nacionalni stranki, načela, po katerih naj bi se vodila naša državna notranja m zunanja politika. Sprejem in razgovor pri predsedniku Jugoslovenske nacionalne stranke g. Petru Zivkoviču bo ostal vsem v prijetnem spominu. Vrnili smo se z najlepšimi vtisi, ki smo jih doživeli v neposrednem stiku s šuma-dinskim malim človekom, in prepričani, da je jugoslovenska nacionalna ideja tako zakoreninjena v našem narodu, da bo vsak poizkus, ki bi skušal zavreti njen pohod, v naprej onemogočen. Naši umetniki v Ja< kopičevem paviljonu Ljubljana, 30. aprila Druga pomladanska razstava Društva slovenskih lik. umetn;kov, kj je skoraj teden dni odprta v Jakopičevem paviljonu, je združila štirideset na5;h umetnikov in prikazala v svobodni izbiri njihovo najnovejšo tvorbo. Razpoložljivi prostori kajpak ne dopuščajo večje izbire in tako je sedem, del najvišji delež, kj ga je prispeva] k tei reviji naših umetnikov posameznik, velika večina ie zastopana s 3—4, mnogi pa tudi z dvema ali enim delom Udeleženi so slikarji, kiparji jn grafiki; kipi v raznem materialu, velika in manjša olja, pas'elj in akvareli, pero-risbe, lesorezi, gvaši, radiranke in druge tehnike so zastopane v tei pestri kolekciji, ki šteje nad 130 del. Taka razstava je nesporno zanimiva tudi za one. kj niso v ožjem krogu posvečenih »prijateljev likovne umetnosti«: zanimiva ?e za vse, ki imajo odprt pogled za lepoto form, za prelivanje barv, za vsej kar tvori najosnovnejše značilnosti likovno-umelno-stnih .proizvodov. Boli kakor kolektivna razstava posameznikov ali razstava ostro opredeljenih, ekskluzivnih skupin ima taka razstava. kakor jo imamo sedaj v Jakopičevem paviljonu, »poljuden< značaj in vabljivo obeležje za vsakogar, kj mu kulturna zavest ni prazna fraza. Je to razstava, ki bi bila morala zaradi svoje preglednosti in mnogo-stranoeti zvabiti v Jakopičev paviljon tudi širše sloje. Med štiridesetimi razstavljalri, sanrmi člani Društva slovenskih likovnih umetnikov, so znana in manj znana imena starejši i.n mlajži umetniki. Poleg starejših, kakor je Ivan Zajec, poleg predstaviteljev naše •post-juropresionistične umetnosti, kakor so Ivan Vavpotič, Fran Tratnik, Hinko Smrekar, A. tn H. Šantlova, S. Santel. Maksim Gaspari so tu zastopani B. Jakac, Bruno Vavpotič, K. Jirak, N. Pirnat, Goimir A Kos in številni mladi Razne smeri, razni umetnostni obrazi se tu prestavljalo občinstvu in s simfoničnim mnogoglasjem svojih barv, linij in form tvorijo krasno revijo naše žive umetnosti. Kdorkoli ObiS?e razstavo v Jakopičevem paviljonu, vsakomur bo naša sodobna likovna umetnost stopila bližje ta vzbudila njegovo zanimanje za snovanje in oblikovanje naSih likovnikov. Točno plačaj »Jutru« naročnino Varaj svojcem zavarovalnino Dratosenjak je izšel Naposled je vendar tudi Jaka Spicar uča-kal, da je izSla ena njegova narodna igra v posebni knjižnici. Napisal jih je že celo vrato, igraB so jih že vse križem po deželi, toda kakor da je zakleto, v tisku je izglo le malo Spicarjevih del, čeprav so natisa vredne neprimerno bolj kakor marsikaj dragega, kar se pri nas šopiri po knji-garnišfcih izložbah. »Draboscnjak«, narodna igra v petih dejanjih, je izšla v založbi Zveze kulturnih društev, ki se je tako pač najdostojneje oddolžila svojemu vzornemu sodelavcu. »Drobec koro&e zemlje, odsev mehkega njenega človeka in kaplja grenkobe iz dni tuge in trpljenja — to bodi v tej preprosti zgodbi posvečeno Tebi — žena!« S tem kratkim, prelepim posvetilom je Jaka Spicar izpovedal vse, kar ga je vodilo pri ustvarjanju narodne igre, v kateri je želel prikazati tragedijo kmetskega bohema, koroškega ljudskega pevca Drabosenjaka, ki je s svojim delom, življenjem in koncem tako presenetljivo tragično potrdil Prešernovo besedo že davno prej, preden je bila napisana: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja«. Lepota koroške zemlje, nase ljudstvo pod francosko okupacijo, in nato pod avstrijsko reakcijo, prvi žarki iz francoske revolucije, ki so segli tudi v naše kraje, žegnanje pri Sv. Juriju, vrsta značilnih koroških tipov iz tedanje dobe — v ta okvir je Jaka Spicar postavil živo podobo Andreja Šusterja-Drabosenjaka. Kolikor je le mogel, je zgodovinsko verno spravil njegovo življenje, modrovanje in nehanje na oder. preko njega pa je skušal kakor skozi prizmo vreči nekaj luči v današnje dni. Špicarjeva nova narodna igra je ob uprizoritvah x Radovljici žela mnogo uspeha. iCa m „ ELIDA BELI Španski bezeg omamtjivega vonja — snežnobele barve i je domov© rudniku. Juri] se je že kot 15-letnl fant posvetil rudarskemu poklicu. Take mladeniče je rabil rudnik takrat, da eo rudarjem nosili v jamo pitno vodo ter jamsko orodje v rudniško kovačnjoo v popravilo. Kot močan fant pa Jurij teh del nj opravljal jn je poeta! takoj vozač. Rudar Jurij Zavrašek, po domače Lešin Jur, je bil živa priča, kako se je rudnik razvijal. Kopal je v rovih, ki so že davno zasuti. Leta 1870 je bil med onimi rudarji, kj 6o darovali zaslužek enega šihta za rudarsko zastavo v Hrastniku. ki je bila prva v slovenskih jn gotovo tudi prva v vseh jugoslovenskih rudniških revirjih. Prj rudniku je delal polnih 37 let in dobival za to mesečno 9 Djn pokojnine in 150 Din do-klade. Skozi fi let je kot otrok hodil dvakrat na teden v šolo k organistu Dragarju na Dol. Še zdaj v visok j staroeti rad Sita »Jutro« in ra/ne knjige ter blagnije mladino zaradi šolskega pouka in udejstvovanja v kulturnih organizacijah. Igrali so tam sami dobri igralci pod veščim vodstvom avtorja samega. S tem pa nikakor ni rečeno, da ne bo igra uspela na drugih odrih. Toliko je dejanja, tolika izbira vlog in tako široka možnost uprizoritve je dana našim gledališkim amaterjem, da bodo s to novo narodno igro prav gotovo uspeli povsod, kjer bo dovolj resne volje in talentov. Prav veseli smo zatorej lahko vsi, ki spoštujemo Špicarjevo književno delo, da smo dobili Drabosenjaka v lični knjižici. Naj gre po deželi, na odre, pa tudi v roke številnih čitateljev, ki bodo ob Drabosenjaku preživeli dve uri knjižnega užitka. Nevarnost plazovja na progo od Trbovelj do Save Zagorje, 30. aprila Vsako pomlad in v jeseni je železniška proga od Trbovelj do Save v nevarnosti pred kamenjem, rušečim se na progo. Letos je bilo že nekaj primerov, pa eo preprečili železniški obhodnikj večje nezgode. Zadnji plaz na železniško progo nasproti vasi Renkam. ki je zasul oba tira, se je zgodil v hribu, kjer železnica pridobiva gramoz za svojo progo V tem kamnolomu je vsako leto zaposljenih do 100 delavcev. Kamen spravljajo skupno pred tako zvane nične_ iz katerih potem gramoz nalagajo v železniške vozove, ki se nas^tavljajo pod ručne. Zadnje dolgotrajno deževje ie zemljo raz-močilo, kar je provzročiJo. da je plaz zgrabil eno Ksmed ručen, v kateri je bilo več vagonov gramoza, in skupno z drugo zemljo zasul oba železniška tira. Delavci 60 en tir v dobri uri očistili, tako da eo ostali vlaki vozili brez daljših zamud. Kljub hudemu nalivu je delavstvo s progovnim mojstrom g. Spindlerjem vztrajalo pri delu vso noč in je proti jutru bii očiščen tudi drugi tir. zabrbtniki in zavlstnikl, Id povzročijo notranjskemu kmetu križev pot. Pred 13 dnevi so neki kmetje naložili na svoje vozove tranzitni les in ga peljali proti Koč-ni vasi. In že so bili italijanski graničarji Obveščeni, da se ta transport vrši a petimi pari konj na postojnski kolodvor in da nameravajo kmetje v Postojni prodati konje in vozove. Seveda je nato italijanska straža pri Ravberkomandi prestregla transport in vse skupaj zaplenila. Nekega voznika so pridržali 8 dni v zaporu, nakar so ga izpustili brez konjev in voza. Drugi pa so vendarle srečno dokazali, da so postali žrtev podlega, najbrž plačanega denuncianta. Odveč je poudarjati, da denunciant ni nas državljan, zato bo pač pravično, če ga naša oblastva po primerni kazni poženejo čez mejo. Aretacija zaradi suma umora Sv. Marko pri Ptuju. 30. aprila. Razburjenje zaradi zavratnega umora Jožefa Zelenika se še ni poleglo, temveč še celo naraslo. Vsa fara z nestrpnostjo pričakuje razvozljanja tajinstvenega zločina. V torek je bila obdukcija nesrečne žrtve. Zdravnik dr. Vrečko je ugotovil, da je dobil pokojni Jože tri udarce, in sicer dva smrtna. Zločinec mu je naravnost zdrobil lobanjo. Kakor kaže. ga je moral enkrat udariti z ostrino, drugič pa s top;m delom sekire. Doslej se ni javil še nihče, ki bi slišal kako vpitje, čeprav se je krvavo dejanje izvršilo sredi vasi na prometni ba-novinski cesti. Na podlagi ljudskih govoric in še nekaterih drugih znakov so v torek orožniki aretirali in odgnali v preiskovalni zapor štiridesetletnega moža, dvakratnega vdovca, očeta dveh otrok Janeza B.. posestnika iz Bukovcev, ki pa je doslej le še osum- - NEGO UST je oznaka ie bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je [183) ie v večji meri zvišano. Bakteriološke in klin:čne preiskave so znantsveno dognale, da ODOL uničuje bakterije. Ob jezeru nad Planino Planina, 30. aprila, Dc-knjci se ponašajo, kakor čštarno, s svojim prvim, po čudnem naključju nastalim jezerom. Notrainjci takisto imamo novo jezero, ki ga prihajajo mnogi občudovat, še zlasti pa ga gledajo popotniki, ki potujejo z avtom v Italijo ali obratno Ko prideš iz Logatca v vas Grčarovec ali pa v Laze, ostrmiž, ker se ti pokaže nenavadno lepa slika. Kakor morje rahlo valovi to novo jezero ob hladnem vetercu, po njem pa se veselo prevažajo čolnarji in popotniki. Obe cesti sta zaliti in tako so bližnja naselja navezana na čolnarski promet. Za kovača se prepelješ iz Planine v Laze, 5 km daleč in ob lahnem nihanju čolniča se lepo odpočdješ morda celo zadremlješ. Ob nedeljah se kaj veselo prevcažajo fantje in dekleta. Daleč na okrog doni prešerni glas harmonike in ob njej odmeva stara pesem o barčici, ki po morju plava... Kolesarji in kolesarice prihajajo iz raznih krajev, da si ogledajo nenavadno notranjsko morje, poskakovanje žlahtnih rito iz vode in divje race, ki se raz-peljavajo po gladini, da včasih tvorijo podobo velikega črnega molka. Ob lepem vremenu se ne moreš naigiedati te edinstvene prirodne slikts. ge prav posebno veseli pa ®o tihotapci M jim zdaj včasi cvetijo zlate urice. Ponoči se lahko bresz skrbi počasi vozijo !■ vasi Malne na italijanski strani proti La-zam, pa se lahko v pest hihitajo grani-č ar jem, ki zvesto opravljajo slufibo pa vendar ne morejo tihotapcem na jezero do živega. Počasti veslajo ti ■ plenom n* nasprotni breg, obmejni organ pa se lahko obriše za nagrado ,aaj nima sredstev, da bi dosegel tihotapca, in pri tem zaman ugiba ali plava na barčfici svila a* vino, saharin, ali kakšno maimflo... Sočutje pa se vzbudi v vsakem občudovalcu novega notranjskega jeaera, ako sreča kmetovalce, kadar žalostni hodijo okoH svojih parcel, dobrih njiv in lepih travnikov, ki so zdaj pod oblastjo tega sinjega »morja«. Vodja zdaj orje in žanje in kosi že poldrugi mesec se razprostira »morje« tod In Se ne kaže, da bo kmalu od. teklo, kajti po malem je Se vsak dan nekaj novega dotoka Kmetom pa stvijo lasje v skrbeh, kako bodo preživlja« sebe, družino in živino. Pred nekaj teti se je kmetovalcem nudila prilika, da W pristali na pogodbo, po kateri bi se regulirala širša struga ali pa bi bili prodali parcele, da hi trajno ostalo jezero v kras tej pokrajini. Na okrog se Siri krasen gozd, toda tukajšnji ljudje so pač mislili da se bo na oni strani brž zdramil nov pohlep po tej lepoti, zato so želeli, naj ostane, kakor Je. Naš notranjski kmet je pač vedno siromak. Tudi če proda les in ga hoče spraviti v Italijo, se mu lahko zgodi —-huda nepralika, Jcar m ljen strašnega zločina. Vzrok sovraštva in umora naj bi bila ženska. Dva tekmeca za naklonjenost Lize Janžekovičeve iz Stojn-cev. Liza je že okoli 42 let stara posestni-ca lepega posestva in vinograda. Osumljeni jo je poznal že iz mladih iet in jo imel več let za dekle. Vendar je ni poročil. Sele ko mu je pred nedavnim umrla njegova druga žena, se je začel spet zanimati za prijateljico iz mladih let in jo baje celo zasnubil. Toda Liza ga je odklonila, kajti njena ljubezen do njega se je v teku dolgih let ohladila. Pred nedavnim časom pa jo je spoznal pokojni Jože, ki je gotovo imel poštene namene. Menda sta se hotela v kratkem poročiti. Usodno nedeljo je bil pokojni Jože z Lizo še na tomboli v Markovcih. V njuno družbo je baje prišel tudi osumljenec, a Jože in Liza sta kmalu odšla, da se izogneta morebitnim nepri jetnostim. Če je sum opravičen, sta se morala Jože in B. srečati na cesti okoli 3. ponoči. Jože se je vračal od vasovanja in nanj je naletel namerno ali slučajno B. Vse to so samo govorice in ljudske kombinacije. Možno je, da je Zelenika umoril kdo drugi, za katerim trenutno še manjka vsaka sled. Upati pa je, da se bo oblastvom kmalu posrečilo rešiti zagonetni zločin in kaznovati pravega morilca. francoski violinski virtuoz, ki bo koncer-tiral t nedeljo 2. maja v Kranja, v torek 4. t. m. ▼ Ljubljani, r sredo 5. t. m. v Maribora, r petek 7. t. m. v Celja In v nedelje 9 t. m. v Morski Soboti Spremljala ga boste francoska pianistka Snsaime )■ Orkestralno društvo Glasbene Gospodarstvo čudna pota nase valutne politike Na četrtkovem občnem zboru Zveze in-dustrijcev je bila ponovno iznešena stara zahteva vseh naših gospodarskih krogov, da bi se že enkrat odstranile razlike med nizkimi oficijelnimi deviznimi tečaji in precej višjimi tečaji na svobodnem trgu, zlasti da se ukine obvezna ponudba ene tretjine izvozniških deviz Narodni banki ali pa da se tudi ta tretjina izvozniških deviz obračuna po stvarnem tečaju v svobodnem borznem prometu. Že ponovno je bilo naglašeno, da predstavlja dolžnost oddaje ene tretjine izvozniških deviz po nizkih oficielnih tečajih hudo obremenitev našega izvoza, odnosno nekak davek na izvoz, kar je docela v nasprotju z zdravo trgovinsko politiko. Zlasti v času, ko druge države z izvoznimi premijami ali na drug način neposredno ali posredno pospešujejo izvoz in podpirajo domačo produkcijo v konkurenčni borbi na zunanjih tržiščih in ko se mora naš izvoznik boriti z inozemsko konkurenco, nikakor ne gre, da bi se še nadalje nalagala ta posebna davščina na izvoz. Mnogih težkoč bi se lahko izognili v naši zunanji trgovini, če bi ta anahronizem o pravem času odstranili. S tem izvoznim davkom je namreč obremenjen le izvoz v neklirinške države, kar ima za posledico, da se v nasprotju z interesi naše trgovinske politike dviga izvoz v klirinške države, kjer se kupičijo naše terjatve. Nalaganje takega izvoznega davka pa je tudi v nasprotju z interesi naše valute, kajti če oviramo izvoz v neklirinške države, ki nam plačujejo blago v devizah, se zmanjšuje dotok svobodnih deviz, ki jih nujno potrebujemo za finančna plačila v inozemstvu. Narodna banka motivira svojo zahtevo po eni tretjini izvozniških deviz s tem, da potrebuje te devize za plačila naše države v inozemstvu. Efekt pa je prav nasproten, saj povzroča ta predpis le zmanjšanje izvoza v neklirinške države in s tem zmanjšanje dotoka svobodnih deviz. čudimo se nerazumevanju Narodne banke, ki sama ne uvidi, da je njena politika napačna in v nasprotju z interesi našega izvoza, kakor tudi z interesi naše valute, ki jih je Narodna banka po zakonu dolžna varovati. i Ko je sredi novembra po devalvaciji valut zlatega bloka postalo aktualno vprašanje, da se tudi naše valutne razmere kon-čnoveljavno uredijo, smo čuli iz Beograda, da je vprašanje tik pred ugodno rešitvijo. Beograjsko »Vreme« je takrat objavilo vrsto člankov, kjer je prišlo do zaključka, da je treba pri valutni politiki predvsem varovati interes naših izvoznikov in da je treba končno odpraviti sistem, po katerem se nalaga izvoznikom posebna doklada v obliki razlike med oficielnim tečajem in tečajem v svobodnem prometu pri oni tretjini deviz, ki jo morajo izvozniki prodati Narodni banki. Splošna je bila domneva, da je to stališče »Vremena« slonelo na informacijah z merodajnih mest in so naši gospodarski krogi dnevno pričakovali, da bodo kontno odstranjene te razlike pri deviznih tečajih. Toda pretekli so meseci in danes je za izvoznika položaj še vedno isti, kakor je bil lani. Ne vemo, kakšne tajne sile so bile tu na delu, da preprečijo ureditev tega vprašanja na način, ki bi ustrezal interesom našega gospodarstva in obenem interesom naše valute. Z začudenjem moramo dne\*io opažati, da gre politika Narodne banke prav v nasprotno smer. 2e lani se je Narodna banka postavila na stališče, da ima pravico do odkupa ene tretjine po oficielnih tečajih tudi pri svobodnih devizah (tako zvanih šaltrskih devizah), ki so jih prej denarni zavodi lahko v celoti prodali po svobodnih tečajih za legalne potrebe naših uvoznikov. Izvzete so le turistične in izseljenške šaltrske devize. Sedaj pa nam poročajo iz Beograda, da zahteva Narodn? banka, da ji morajo de-narrr zavodi odstopiti tudi eno tretjino šaltrskih valut, in sicer prav tako po nižjem oficielnem težaju. Zaman se trudimo, da bi ugotovili motive, ki navajajo Narodno banko, da postavlja take zahteve, saj morajo imeti za posledico le razmah nelegalne kupčije z devizami in oškodovanje interesov naše valute. Denarni zavod, ki mora eno tretjino kupljenih deviz in valut oddati Narodni banki po oficielnem tečaju, je primoran, da kupuje devize in valute po nižjem tečaju nego znaša tečaj na svobodnem trgu. Imetnikov deviz in valut (kolikor ne izvirajo od izvoza, od inozemskih turistov ali od vračajočih se izseljencev) pa nihče ne more prisiliti, da bi te devize in valute prodajali denarnim zavodom, če lahko dobe pod roko višje tečaje, če se sprašujemo, komu bodo končno koristili taki ukrepi, tedaj vidimo, da bodo šli v korist onim. ki so interesirani na tem, da nelegalno kupčujejo z devizami in valutami. črna borza je zadnja leta pri nas stopila močno v ozadje, zlasti odkar so denarni zavodi dobili možnost, da kupujejo svobodne devize po dnevnih tečajih in nikomur ni prišlo več na misel, da bi prodajaj svoje devizne valute pod roko na črni borzi. V resnici se je nelegalni promet z devizami in valutami hudo zmanjšal, ker se je pač zmanjšal dotok deviz in valut na črno borzo. V zadnjem času pa je nelegalna kupčija zopet oživela, če bo Narodna banka nadalje zasledovala tako nespametno politiko, obstojajo izgledi, da se bo kupčija na črni borzi znova razmahnila. Z razvojem nelegalnih deviznih in valutnih kupčij pa so bistveno oškodovani interesi naše valute predvsem zaradi tega, ker se na črni borzi prodajajo tudi za nelegalne potrebe, kar je praktično izključeno, če se te devize in valute stekajo pri denarnih zavodih, ki smejo tuje vrednote prodajati le v smislu deviznega pravilnika, torej za legalne potrebe. Devize od izvoza bakra V tej zvezi se moramo dotakniti tudi važnega vprašanja dotoka deviz od izvoženih izdelkov našega rudarstva, zlasti deviz od izvoza kovin. Najnovejša statistika o našem izvozu za prvo letoSnje četrtletje nam odkriva presenetljivo dejstvo, da je bil letos v prvem četrtletju navzlic izredno ugodni izvozni konjunkturi naš izvoz bakra po vrednosti celo manjši nego lani v prvem četrtletju, čeprav se je cena bakru od lanskega leta skoro podvojila. V prvem letošnjem četrtletju smo po oficiebii statistiki izvozili 7985ton bakra v vrednosti 85.5 milijona din, dočim je lani znašal izvoz 9564ton v vrednosti 93.6 milijona din. Izkupiček za tono izvoženega surovega bakra je znašal torej povprečno le 1070 din nasproti 980 din v lanskem prvem četrtletju. Povprečna cena pri izvozu se je torej nasproti, lanskemu letu le nebistveno dvignila, čeprav je na svetovnem trgu narasla za skoro 100%. Znano je, da se za izvozno statistiko glede vrednosti izvoza uporabljajo cene, navedene v cenovniku za zavarovanje valute pri izvozu. Ta cenovnik za zavarovanje valute se izdaja vsak mesec in se tam navedene cene pogosto določajo še nekoliko višje, nego znaša dejanski izkupiček pri izvozu, kar je dalo zlasti izvoznikom lesa ponovno povod za upravičene pritožbe. Ta praksa pa se menda ne izvaja pri bakru, čeprav gre tu za izvozni predmet, ki predstavlja na leto izvozno vrednost okrog 350 milijonov din. Zanimali smo se kakšne cene so bile ugotovljene zadnja leta za zavarovanje valute pri izvozu bakra in smo ugotovili, da je znašala lani vse leto do novembra ta cena naspreme-njeno le 9950 din za 100 kilogram, za december ter letošnji januar in februar je bila določena na 1000 din, za marc pa na 1200 din. če primerjamo ceno po cenovniku za zavarovanje valute, s ceno bakra na londonskem trgu, tedaj vidimo naslednje razlike: cena surovemu bakru cena bakru po cenovniku v Londonu marc 1935 850 29 marc 1936 950 38 marc 1937 1200 75 Medtem ko se je v Londonu cena bakru v zadnjih dveh letih dvignila za 158% znaša povišanje cene po cenovniku za zavarovanje valute v zadnjih dveh letih komaj 41%. Ker ni verjetno, da bi inozemske družbe, ki izvažajo baker, vnesle v našo državo več deviz, kakor so dolžne na podlagi ove-renj za zavarovanje valute pri izvozu in ker na drugi strani prav tako ne more biti dvoma, da je dejanski izkupiček od izvoza neprimerno večji, je na ostane na ta način znaten del dejanskega izkupička od izvoženega bakra v inozemstvu. Podobne razmere vladajo gotovo tudi pri izvozu ostalih kovin. Na ta način se lahito iznosi jo brez dovoljenja finančnega ministrstva v inozemstvo stomilijonoju zneski. Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi Narodna banka namesto, ua se poteguje za odkup tretjine šaltrskih deviz in valut po oficiemem tečaju, malo bolj vestno zasledovala, kako pritekajo v našo državo devize od izvoza kovin in proizvodov rudarstva, zlasti tam, kjer to blago izvažajo inozemske družbe, ki izkoriščajo naše rudnike ker tu ne gre morda za tisočake ali za milijone, temveč za stotine milijonov. Tu bi našla naša Narodna banka za svojo prizadevnost gotovo bolj hvaležno polje udejstvovanja. de nikoli nismo čuli, oa oi bila kakšna velika inozemska rudarska družba kaznovana zaradi kršitve deviznih predpisov. Priznavamo, da je težko dokazovati tem družbam, da kršijo predpise, saj so tako previdne, da imajo svoje knjigovodstvo v inozemstvu in mi tako nespametni, da jim vse to dovoljujemo. Toda tudi v tem primeru bi se lahko našla pota in sredstva, da se tudi te družbe prisilijo, da vnesejo v našo državo celotni izkupiček za izvoženo blago, kakor mora to storiti naš mali izvoznik, ker mu sicer preti visoka kazen. Ob tej priliki smatramo za potrebno ponovno opozoriti tudi na nujno potrebo spremembe zakonskih določb glede kazenskih sankcij za devizne prestopke. Najvišja kazen za devizne prestopke je bila sicer zvišana od 300.000 na 800.000 din, kar je gotovo dovolj visoka meja za pretežno večino naših domačih izvoznikov; docela nezadostna pa je ta višina kazni za velike inozemske družbe, katerih izvoz se giblje do višine 300 milijonov din letno, kajti pri takih vsotah se lahko riskira tudi kazen do 800.000 din. Zato je nujno potrebno, da se kazni za devizne prestopke spravijo v nekako razmerje s protivrednostjo deviz, s katerimi so se izvršile manipulacije v nasprotju z našimi deviznimi predpisi, kajti v nasprotnem primeru bo kazen učinkovita le za male ljudi, ne pa za velepod-jetja. F. S. Pred pogajanji z Italijo Kakor jo znano, nam je Italija v gospodarskem sporazumu, sklenjenim v zvezi s prijateljsko pogodbo 25. marca v Beogradu, priznala povišanje uvoznih kontingentov za naše blago in obenem enake ugodnosti, kakor jih uživajo države rimskega bloka. Višino dopolnilnih kontingentov pa ima določiti stalni jugoslovensko italijanski gospodarski odbor, ki mu je tudi poverjeno, da vzpostavi enakost postopanja z našim blagom v primeru z blagom, ki so uvaža v Italijo iz držav rimskega bloka. že pred dnevi so listi poročali o bližnjem sestanku italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki ima tudi nalogo proučevati, nadzorovati in pospeševati tr- govinski promet in vobče gospodarske od-nošaje med obema državama. Po novih informacijah italijanskih listov bodo na prvem zasedanju tega odbora, ki se bo vršilo v Opatiji v drugi polovici meseca maja, uredili: 1) vprašanje malega obmejnega prometa, 2) problem izvoza jugoslovenske-ga lesa v Italijo, 3) vprašanje likvidacije starega jugoslovenskega klirinškega salda v Italijo. Italijanski listi so mnenja, da bo glede na konsolidacijo odnošajev med obema državama ta mešani odbor v kratkem dosegel konkretne rezultate za nadalj-ni razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama. Zahteve naše industrije Redna glavna skupščina Zveze industrij-cev za dravsko banovino v Ljubljani je soglasno sklenila predložiti kraljevski vladi naslednje nujne želje in predloge: 1. Delo kraljevske vlade na urejevanju gospodarskih razmer v državi zasluži priznanje. Potrebno pa je, da se pri tem v enaki meri upoštevajo interesi vseh stanov in vseh panog gospodarske delavnosti. Zlasti se pri tem ne smejo zapostavljati interesi industrije, ki igra važno vlogo v sistemu našega narodnega gospodarstva. 2. V ministrstvu za trgovino in industrijo se industrijskim korporacijam redno nudi prilika, da predhodno izjavijo svoje mnenje in svoje predloge glede važnejših ukrepov, ki spadajo v delokrog tega ministrstva. V narodpo-gospodarskem in v državnem interesu je želeti, da se sodelovanje industrijskih in drugih gospodarskih korporacij uveljavi tudi v ostalih gospodarskih resorih. Na ta način se lahko preprečijo prenagljeni zakonodajni ukrepi, ki se morajo, kakor kaže dosedanja izkušnja, često zopet ukiniti odnosno spremeniti. Zlasti naj se pred izdajo novih fiskalnih določb zaslišijo interesna zastopstva davčnih zavezancev. 3. Industrija se zaveda svojih dolžnosti nasproti državni skupnosti in se tudi noče odtegovati svojim davčnim dolžnostim. Zahtevati pa moramo, da se gibljejo davčna bremena v znosnih mejah in da se davčni predpisi v vsej državi enako izvajajo. Protestiramo proti novim davčnim bremenom, ki se uvajajo s finančnim zakonom za tekoče proračunsko leto in zlasti proti novim banovinskim trošarinam na tovarniško obutev, ki naravnost ogražajo obstoj te važne naše industrijske stroke. Fiskalne določbe novega finančnega zakona se morajo nujno revidirati, in to ob sodelovanju ali vsaj po zaslišanju legitimnih zastopstev onih pridobitvenih strok, ki naj nosijo nova bremena. 4) Opozarjamo na nujnost zakonske ureditve financiranja samouprav, še pred zakonsko ureditvijo tega vprašanja pa je treba izdati nujne ukrepe, da se prepreči pogrešila finančna politika nekaterih občin, ki obremenjujejo z občinsko trošarino industrijske surovine in pomcžna sredstva, ki se v obliki gotovih izdelkov iz občine zopet izvozijo. Uveljaviti se mora načelo, da minejo občine nalagati trošarino samo na one predmete, ki se stavijo v občini v promet zaradi potrošnje. Ker se navodila ministrstva financ v praksi ne upoštevajo, prosimo, da se izdajo v tem pogledu potrebni ukrepi z zakonsko močjo, na podlagi pooblastila iz člena 9. finančnega zakona. 5) Kraljevska vlada naj pokloni zasluženo pozornost interesom našega industrijskega. izvoza in zlasti interesom izvoza naših lesnih proizvodov. Za pospeševanje našega izvoza naj se izdajo enaki ukrepi, kakor so bili izdani v skoro vseh drugih državah. Zlasti moramo zahtevati, da prejme naš izvoznik polno protivrednost plačila, ki ga izvrši za izvoženo blago inozemski kupec. Ukine naj se obvezna ponudba ene tretjine izvozniških deviz Narodni banki ali pa naj se tudi ta del izvozniških deviz obračuna po stvarnem tečaju v svobodnem borznem prometu. Posebej zahtevamo, da se našim izvoznikom nadoknadi škoda zaradi tečajnih razlik, ki so jih utrpeli pri realizaciji zamrznjenih terjatev v italijanskem kliringu. 6) Odločno moramo ugovarjati stremljenjem, ki ovirajo ustanavljanje novih in razširjevanje obstoječih industrijskih pod- jetij na našem področju. Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna ter ne more živeti brez intenzivne industrijske in obrtne produkcije. Navedena stremljenja ogrožajo življenjske interese Slovenije. Tudi glede možnosti za gospodarski razmah in napredek zahtevamo popolno enakopravnost z ostalimi deli države. 7) Opozarjamo kraljevsko vlado na nujno ureditev vprašanja industrijskih kreditov. Pretežen del industrije je zadolžen ter si naša industrija ne more pomagati iz lastnih sredstev. Naši privatni denarni zavodi so po finančni krizi in po likvidaciji kmečkih dolgov tako oslabljeni, da še dolgo ne bodo mogli v redu vršiti svojih kreditnih funkcij. Pri dodeljevanju kreditov od strani Narodne banke naj se upošteva naše področje sorazmerno z znašo gospodarsko kapaciteto ter z našo obremenitvijo z davki in drugimi javnimi dajatvami. Tudi sorazmerni del denarnih sredstev, ki se v našem področju stekajo v Poštno hranilnico, se mora plasirati na našem področju. Protestiramo proti odredbi, da naj se denar naših bratovskih skladnic nalaga izključno le v Državni hipotekami banki. Gospodarske vesti —: Privilegirana agrarna banka je sklenila, da s 1. julijem zmanjša obrestno mero zadružnim ustanovam po tekočih računih od sedanjih 7 in 8% na 6% letno. Guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič je odpotoval v Ba^el na letno skupščino Banke za mednarodna plačila v Baslu. = Uradni tečaji za maj. Finančni minister je za mesec maj dodooil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 303 Dii. 1 zlata turška lira 844. 1 anffl. funt. 238, 1 ameriški dolar 43.50, 1 kanadski; dolar 43JO, 1 nemška marka 14.50. 1 poljski zJot 8.20, 1 avstr. šiling 8. 1 belfra 7.35, 1 pen-sra 8.55, 1 brazilski mikaj« 2.50. 1 egiptekj funt 214, 1 urugvnjeki pezos 23.20, 1 argentinski prezos 13.20. 1 črlski pezos 1.30, 1 turška papirnata lira 34.30. 100 albanskih frankov 1410 100 framc. frankov 193, 100 švie. frankov 1000 100 italijanskih lir 229, 100 hoilandskjh goldinarjev 2382. 100 bolg. levov 45, 100 ram. lejev 82. 100 danskih kron 960. 100 švedskih fcron 1106. 100 norveških bron 1079. 100 španskih pezet 200, 100 drahem 39. 100 češkosl. kron 151.80, 100 finskih mark 95. Borze 30. aprila. Na ljubljanski borzi se je med oficiel-r.'m tečaji nekoliko popravila deviza Pariz. V privatnem kl'nngu so se trgovali avstrijski šilingi po 8,11. za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.11 in angleški funti po 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 31.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.22 in v Zagrebu 12.22 odnosno za 15. junij 12.27, za 15. julij 12.30 in za konec avgusta 12.35. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 406.25—408. Do za-ključnikov Je prišlo v 7% Blairovem posojilu po 86.50 in v delnicah Dubrovačke po 365. Devize Ljubljana. Amsterdam 2385.16—2399.76, Berlin 1747.03—1760.&1, Bruselj 734.14— 739.26, Curih 996.45—1003.52, London 214.78—216.84, Newyark ±316—4352.32, Pari« 194.67—196.11, Praga 151.83—152.94 Trst 228.44r-231.53. Curih. Beograd 10. Patfz 19-54, London 21.5950, Newyork 436.1250. Bruselj 73.7250, Milan 23, Amsterdam 239.15. Berlin 175.40, Dunaj 80.75 btockhoim 111.25, Oslo 106.50, Kobonhavn '96.40, Praga 15.24. Varšava 83, Budimpešta 86. Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 406 25 — 406, 6% da! m. agrarne 73.50 — 74.25, 7*/. invest. 87-50 - 88.25. 7% Biair 86.37 _ 86.50, 8% Blair 95.50 bi., delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 196 bJ.. Du- brovačka 865 — 400. Sečeraaa Ofjek «0 bl„ Osijeoka ljevaonica 170 — 18U, Uce*-nia 280 den.. Jadranska 400 den. Blagovna tržišča ilTO 4- Chicago, 30. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 129.125, za julij 117, za sept- 115.25; koruza: za sept. 109.175. + VVinnipeg, 30. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 130, za julij 127.50. BOMBAŽ + Newyork, 29. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 12-75 (preišnji dan 12.95), za okt. 12.35 (13.75). Vprašanje babištva pri nas Eno izmed najvažnejših vprašanj narodne higiene je brez dvoma vprašanje dobrega in brezhibnega funkcioniranja babiške pomoči pri porodih. Znano je, da se ženske, ki poklanjajo družbi nove zemljane, po vsem svetu in morda še v večji meri pri nas kakor v zapadnih evropskih državah nekako tradicionalno še vedno v pretežni meri poslužujejo pri porodih in tudi pri predporodnih posvetih predvsem babic in ne v toliki meri zdravnikov, kakor bi se dalo soditi po napredku kulture. To velja za podeželje prav povsod še v mnogo večji meri, kakor pa za mesta. Ni niti v naši moči, niti v naši kompe-tenci, da bi zavzeli načelno stališče v sporu iz zadnjega časa med babicami in zdravniki, s strani katerih se morda ne le izključno v interesu medicinske pravilnosti pojavlja tendenca omejiti važno vlogo babiške pomoči pri porodih, kateri se iz razumljivih vzrokov upira v celoti ves babiški stan. Ne smemo pa si zapreti oči pred dejstvom, da so ženske v dobi nosečnosti in v času poroda pri nas ne glede na vprašanje pretežnega siromaštva še vse premalo preskrbljene s pravilno nego, ki bi odgovarjala današnjemu času, ki se ponaša z vsestranskim napredkom. Porodnice so prepuščene individualni oskrbi, ki je odvisna od lastne premožnosti. S strani države in javnih ustanov, ki bi se pa za to stvar morale v interesu javne blaginje v prvi vrsti pobrigati, pa se vsekakor kaže neopravičljiva malomarnost. Učinek tega stanja opazimo predvsem med babiškim stanom samim. Kljub velikim naporom uvidevnih ljudi se niti ne da reči, da bi se v zadostni meri polagala važnost na število stanovsko predizobraže-nih babic, ki bi po številčnosti zadoščala sorazmernemu številu porodov v Sloveniji. Iz uradnega poročila o ginekološkem in porodniškem delu državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, ki ga je pred kratkim priredil v obliki drobne knjižice šef-zdravnik tega zavoda, g. prof. dr. Alojz Zalokar, ki je obenem tudi direktor babiške šole na istem zavodu, najdemo tudi poročilo o delu babiške šole. Iz njega je razvidno, da pod pogoji, v katerih se mora šola vzdrževati, nikakor ni ustreženo vsem zahtevam, ki so se pojavile po ustanovitvi samostojne države z njeno lastno novo upravno ureditvijo. Babiška šola v Ljubljani je do L 1918. vzgajala babiški naraščaj za teritorij nekdanje Kranjske, to je za 500.000 prebivalcev, na katere je prišlo letno 17.000 porodov. Babiški naraščaj za nekdanje štajerske sreze in mesta pa je vzgajala babiška šola v Gradcu, kamor so bili ti srezi In mesta prideljeni. Za slovenske kraje pa, ki so sedaj pod oblastjo Italije, je obstojala babiška šola v Trstu, ki je imela tudi slovenske babiške tečaje. Po prevratu je morala ljubljanska babiška šola razširiti svoj delokrog na vso Slovenijo, tako da ji odtlej pripada nad 1 milijon prebivalcev in okrog 29.000 letnih porodov. Tej razširjeni nalogi bi bila lahko popolnoma zadostovala, kakor ugotavlja g. prof. dr. Zalokar, če bi se bila primerno preuredila in povečala. V prvih letih po prevratu se je skušala prilagoditi novim razmeram m sicer nekaj časa z lepim uspehom, pozneje pa so bili vsi napori zaman. Ta razmere so dobro razvidne iz številk, objavljenih v poročilu o številu novih babic, kolikor jih je v posameznih desetletjih izšlo iz šole. Ker nam ni mogoče prinesti vsega zanimivega statističnega materijala glede tega, naj navedemo samo prvi in zadnji decenij: v prvem od ustano- vitve L 1857—1866, je izšlo iz šole 297 babic, v zadnjem deceniju obstoja, od L 1927.—1936., ko je že imela šola po prevratu gori omenjeni močno razširjeni delokrog, pa je izobrazila komaj 96 babic. Res, da se je šola L 1928. preosnovala iz. enoletnega tečaja v dvoletnega in se je a. tem razširila in poglobila babiška strokovna predizobrazba, pa je padec števila ba-biškega naraščaja, ki mu je sploh omogočena predizobrazba, zelo slab dokument za skrb, ki jo javne, zlasti pa državne ustanove posvečajo materijalni podpori tako važnega zavoda. S tem pa še nikakor niso izčrpana vsa pereča vprašanja babištva na Slovenskem. Babice same se zavzemajo, naj bi se v smislu sklepov mednarodnih kongresov sprejemale v šolo kandidatinje vsaj z dobrim uspehom dovršene nižje srednje šole,, da bi prišla babice prej ali slej do boljšega in dostojnejšega družabnega položaja, kakor ga uživajo danes, pa tudi do boljših gmotnih prilik, že večkrat se je povdarja-lo, da je njih gmotna stiska dosegla vrhunec. V posebno slabih razmerah pa žive podeželske babice, ki so z/i svoje delo slabše plačane, kakor navaden delavec. Največja skrb organiziranih babic je sedaj, da dosežejo realizacijo svoje že davno postavljene zahteve, naj bi namreč babice, ki jih še vedno plačujejo občine, prevedli z občinskih proračunov na banovinske. Naloga odločujočih krogov pa bi bila, da se pobrigajo za uveljavljenje takega babi-škega zakona, ki bo to omogočal za^>b-močje vse države. Podoba očeta Metlarja Oče Metlšr še ni prestar in slabe volj« ni nikdšr. Le s tem nas večkrat gnjavi, gnjavi, ker nam uganko rad zastavi. Tu glejte — je njegova slika, ob njej pa mar-siktera pika. Halo — zakaj in kaj je to? To je takole: Slika očeta Metlarja je v okviru. V okvir pa je posejanih 32 pisanih kamenčkov. To sicer ni več moderno in ne v skladu s sodobno stanovanjsko kulturo — toda upoštevati pač moramo, da je oče Metlar dedoval okvir od prababice. In ta starinski okvir ne objema zdaj smo Metlarjeve slike marveč tudi krije v sebi nenavadno skrivnost. Poslušajte! Od vsake vodoravne in pravokotne vrste lahko vzamete po en kamenček in boste vendar še v vsaki vrsti našteli 12 kamenčkov, kakor prej. Seveda pa morate znati kamenčke nekako pregrupirati. Razumnim in izkušenim reševalcem bo ta skrivnost očeta metlarja kaj hitro očitna... ■Cv-:.; ~ ..y L- Zv •cv*. :•;■:. • ■A«. :••:*.•;• / '/V' i J - bvrf-i : iTvfoimac^i m ^U:„aziende OI CURA" a&L " ABBAZIA GRAND HOTEL BELVEDERE leži neposredno ob morski obali. Prvovrsten v vsakem pogledu. Ima izrazit karakter in svojo tradicijo Sobe z balkonom ali ložo in divnim razgledom na morje. Razkošni apartementi s kopalnico. Lastno morsko in solnčno kopališče s kabinami in chaiselongue-mi, ki stoje gostom na razpolago. Tenis, vroče morske kopeli. Garaže. Cene od 40 lir dalje.__ ABBAZIA HOTEL EDEN prvovrstno in cene vredno HOTEL QUISISANA zahtevajte prospekt!_ \ n n k t v a NOVI ZDRAVILNI za osebe, potrebne miru in okrepitve. ABSAaIA DOM dr. LAKATOS dobe se pripomočki za vse kure. HOT. JEANETTE leži sredi južne obale. Mod, komf. Gorke morske kopeli Cene zaiem« Hotelske In bencinske ugodnostne nakaznice, 50 — 70% popustil na železnicah* POJASNILA: ENIT — Petra Kodča br. 6, Beograd, in vsi potniški in prometni biroji 16. MAJA — Binkoštna nedelja VSI v POSTOJNSKO JAMO velika podzemska veselica POSEBNI VLAKI iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj BREZ POTNEGA LISTA Prijave se sprejmejo do 12. maja pri PUTNIKU v Ljubljani, Gajeva ul. 3 — v Izletnl pisarni M. OKORN, Ljubljana, Hotel Slon — pri PUTNIKU v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. »JUTRO« Šf. SOU ■ 5 So6ota, t V. 1937. Naš urt u Clevelandu Jože Grdina pripoveduje o življenju in delu rojakov v Amerik! Ljubljana, 30. aprila. Pred dnevi je prišel na obisk v svojo staro domovino g. Jože Grdina, ki se že dolga leta vzgledno udejsfr-vuje med našimi rojaki v Clevelan-du. G. Grdina je tudi glavni tajnik Jugoslovenskega kulturnega vrta v Clevelandu. O tej ustanovi je mnogo pripovedoval, ko je obiskal naše uredništvo. Jugoetorenskl kulturni vrt v Ctevelandu |b sa naSe rojake ▼ mnogih ozirih zelo pomianbna ustanova. Da bi izrazila svoje priznanje prebivalcem dragih narodnosti, Je develandska mestna uprava dala na raz polaj?t> velik park za ureditev kulturnih vrtov. Pripadnikom posameznih narodnosti je tal ta park razdeljen in so tudi Slovenci dobOi svoj delež. Ko so druge narodnosti Sačele urejevati svoje vrtove, tudi Slovenci niso smeli zaostajati. Razvila se je plemenita tekma in Slovenci so se med prvi-trd z vso vnemo lotili svojega dela. V zna-jnenjn vzajemnosti in bratstva, ki ga močna slovenska kolonija v Clevelandu goji m hrvatskimi in srbskimi izseljenci, ter tudi v znamenju velikega nacionalnega ideala ;|e dobil vrt ime Jugoslovenski kulturni Vrt in že na prvih sejah je bilo sklenjeno, da bosta v njem postavljena tudi Stross-mayerjev in Njegušev spomenik. Kakor znano, je bil v Jugoslovenskem kulturnem vrtu postavljen najprej spomenik škofa Barage, lani 26. novembra pa so odkrili spomenika pisatelja Ivana Cankarja tn pesnika Simona Gregorčiča. S tem je uprava Jugoslovenskega kulturnega vrta v polni meri izpolnila svojo obljubo. Cankarjev kip. katerega je clevelandskim Slovencem poklonila ljubljanska mestna občina, je imela uprava kulturnega vrta sprav- Taka je oprema čokoladnega kola*, najnovejše čokolade. Vsebina Vas zadivi! V čokoladnem kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stani-jolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko, — Zavitki po Din 3.—, 6.—, 12.—. mm. mirim KRAllIGA ČOKOLADE ljenega v skladišču mestne vrtnarije, še zdaj se ne ve, kako se je zgodivo. da je kip iz skladišča izginil. Po fotografijah je izdelal nov kip slovenski umetnik g. Rudolf Mafko, ki deluje v Clevelandu. Vodstvo kulturnega vrta je hotelo na vsak način izpolniti svojo obljubo. Kakor bo čitateljem še v spominu, je lani 26. novembra slavnost v kulturnem vrtu preprečilo zelo slabo vreme Tako močno je snežilo, da so morali slavnost opraviti v dvorani. Proslava je napravila globok ▼tis na naše ljudi, kakor tudi na ameriško javnost. Clevelanski župan Harold H. Burton je v svojim govorom naglasil, da so Slovenci v Clevelandu med vsemi nacionalnimi skupinami najbolj aktivni in da se' odlično udejstvujejo v ameriškem javnem JSvljenju. — Ideja kulturnih vrtov, je izvajal župan Burton, je najsijajnejša ideja, ki se je kdaj porodila v Clevelandu v priznanje narodnostnim skupinam za njihove obilne žrtve in zasluge za napredek vse Amerike. Prijetna dolžnost mestne uprave je, da po- maga vsem narodnostnim skupinam v Clevelandu pri urejevanju njihovih kulturnih vrtov. Ogromna organizacija bivših ameriških vojakov American Legion je svoj kulturni vrt namestila med kulturnimi vrtovi drugih narodnosti ter s tem drugim narodnostim izrazila svoje priznanje. Ob zaključku svojega govora je župan nagla-šal, da so kulturni vrtovi kosi zgodovinske in kulturne Evrope v osrčju Amerike. Mi moramo biti hvaležni evropskim narodom, ker so nam toliko dobrega prinesli iz svojih domovin. Mi jih spoštujemo in dolžnost mestne uprave je, skrbeti za kulturne vrtove, med katerimi je Jugoslovenski kulturni vrt eden izmed najbolj značilnih. G. Grdina nas je s ponosom opozoril na te laskave izjave. S svojoj skrbjo in požrtvovalnostjo pri ureditvi Jugoslovenskega kulturnega vrta so naši rojaki v Clevelandu močno dvignili svoj ugled, prispevajo pa indirektno tudi k ugledu vsega pri-seljenstva. V dobi gonje raznih nazadnjaški elementov proti inozemcem in tuje-rodcem v Ameriki je to zelo važno. S tem da se priseljenci uveljavljajo v ameriškem javnem življenju in kažejo svojo kultur-nost, se ta gonja pred ameriško javnostjo uspešno pobija. Sam predsednik USA se je že ponovno zavzel za priseljence. Ob dveh Velikih jubilejnih proslavah jim je izrekel lepo priznanje. Tako-le je nekoč poudarjal: našli le svobode v novem svetu, temveč so a svojo delavnostjo in uvidevnostjo svobodo novega sveta napravili bogatejšo, širšo in sposobnejšo za razvoj. — Pri pouku naše zgodovine se ni nikdar poudarjalo dejstvo, da pretežna večina onih, ki so prišli izmed narodov starega sveta na ameriško obalo, ni obstojala iz za-nikrnežev, bojazljivcev in propalic. Baš nasprotno! Ti priseljenci so bili možje, ki so imeli največji pogum, lotili se življenjske borbe daleč od svoje domovine na ta način, da so si pričeli graditi življenje od spodaj brez protekcije, brez denarja in sploh brez vsake pomoči v mladi civilizaciji. V najrazličnejših jezikih so govorili, ko so prišli k nam. imeli pa so vsi skupno govorico — večno govorico človeškega hrepenenja. Kako so bile njihove nade upravičene, dokazujejo uspehi, ki so jih dosegli. Oni niso Nagla smrt je nastopila zelo pogosto, ako so bolniki zanemarili visoki krvni pritisk ali poapnenje žil. Kopališče LIPIK Vas bo rešilo. Veseli nas, da oni, ki so zapustili svojo domovino tu pri nas čuvajo svoje stare običaje svoj jezik in spomine na stare prijatelje. Gledajoč v bodočnost pa so modro sklenili, naj otroci živijo v običajih novega naroda. Zavest da smo vsi združeni bolj v nadi na boljšo bodočnost kakor pa po češ-čenju preteklosti nam je pomagala ustvariti na tem kontinentu skupnost, kakršna nima primere na enakem ozemlju in z enakim prebivalstvom. Ob drugi priložnosti pa je predsednik Roosevelt naglasil, da so priseljenci najbolj udani ameriški svobodi. »Priseljenci niso bili nikdar polovičarski Američani. Meni se dostikrat dozdeva, da so novi državljani ▼ marsikaterem pogledu bolje izpolnili svoje dolžnosti do nas, kakor pa mi do njih«. Take in podobne predsednikove izjave so najostrejša zavrnitev gonje proti tujerod-cem, ki se je razvila ob zatonu nekdanje prosperitete, ali — bolje rečeno — potem, ko so priseljenci s svojimi krvavimi sragami oblili temelje moderne, napredne in močne Severne Amerike. G. Grdin nam je predočfl, da imamo že dokaj let v Clevelandu najlepši primer uspešnega političnega udejstvovanja naših rojakov kot državljanov USA. Predsednika Roosevelta so clevelandski Slovenci lani demonstrativno volili. V mestno upravo so poslali tako močno delegacijo, da ne morejo z njimi tekmovati celo močnejše narodnostne skupine, in tudi v visokih državnih službah so naši rojaki. Pri vsem tem močnem udejstvovanju v ameriškem javnem življenju pa se ni ohladila ljubezen do stare domovine. Značilen primer v tem pogledu nudi sam g. Jože Grdina, mož zrelih let in bogatih življenjskih izkušenj. V Ameriko se je prvič podal leta 1912, a ko je prišel domov, se je znašel v vrtincu svetovne vojne. Samo v mladosti tam pod žalostno goro je bil srečen, pozneje pa je v svoji stari domovini užival samo gorje. Takoj ob izbruhu svetovne vojne je bil poslan na gališko fronto. Več let je bil v vojnem ujetništvu, ko pa se ie tega gorja rešil, se je boril za Jugoslavijo na koroški fronti. Ko so bili vsi boji končani, se je spet leta 1920 vrnil v Ameriko. tg. Murska Sobota že dolga leta zamaši moleduje za novo ljudsko šolo Sedanja je vlažna, umazana In tesna Murska Sobota, konec aprila. Vsa slovenska javnost ve, koliko borbe je bilo treba za popolno gimnazijo v Murski Soboti. Končno je gimnazija dovoljena, s tem pa še zdaleč ni storjeno vse, kar se v Prekmurju mora storiti. Kakor popolna gimnazija je Murski Soboti potrebna nova bolnišnica in nova narodna šola. 0 potrebi nove bolnišnice drugič — danes naj izpregovorimo le o potrebi nove ljudske šole. V sredini mesta, na Aleksandrovi cesti, stoji nizko rumeno poslopje z velikimi vlažnimi madeži — Narodna šoku Leta 1925., ko je Murska Sobota doživela katastrofalno povod e«j, je voda dosegla tudi šolo. Ves spodnji del zidu je bil v vodi in ker se po povodnji vdaga ni pravočasno lokalizarala, je počasi zaijela ves zid. Hočete z mano v razred? Tri vrste kratkih, razrezijarvih, mestoma polomljenih klopi, komaj še uporabnih za sedenje. Spredaj kateder, tabla. Za katedrom in za tablo zid siv, umazan zid, ki je 1,70 visoko vlažen. Prostor, tak, kakpšen je danes, je vsekakor bolj podoben konjskemu hlevu kakor pa razredu. V tem vlažnem prostoru sedi vsak dan okrog Štirideset otrok! Solo, ki ima komaj 14 razredov, obiskuje okrog 650 otrok. V začetku novega šolskega leta bo vstopilo 120 novincev, okrog 20 jih bo prišlo iz drugih šol, torej skupaj 140 novih učencev. Okrog 38 jih bo izstopilo, približalo 26 jih odtpade na gimnazijo, 5 na meščansko šolo, tako da bo z novim letom število šoloobveznih otrok čez 700. Če se mora računati po 40 učencev na en razred, bi s prihodnjim šolskim letom morali imeti 17 razredov za normalne šo- 1 obvezne otroke in enega za manj nadarjene, torej skupaj 18 razredov! Poslopje, v katerem je zdaj šola. more nuditi jedva 14 razredov! Murski Sdboti Je neobhodno potrebna nova narodna šola. ravno tako potrebna kakor Ljubljani univerza. Odveč je govoriti o nalogah šole v obmejnem ozemlju, posebno o vlogi osnovnih šol, kajti večina otrok itak obiskuje le te. Če hočemo vzgojiti zavedna, moralno in fizično zdrava po-kolenja, jih moramo vzgajati pač kje drugje, ne pa v pretesnih in popolnoma vlažnih prostorih! V krajevnem časopisju se je o potrebi nove šole že dovolj pisalo. Zaprošen je bil tudi narodni poslanec, da vloži prošnjo na ministrstvo, ne vemo pa za odgovor, niti, ali je bila prošnja sploh oddana. Dvomimo, da se ne bi nič storito za izboljšanje teh žalostnih razmer, ko bi odločujoči čini-telji imoH šoloobvezne otroke. Vendar, po- mislijo nah da gre tu za 650 otrok, ki dan za dnem, leto za letom vdihavajo skrajno nezdravi zrak v vlažnih prostorih in tako zorijo, ne za delo v prid domovini in človeštva, temveč za bolnišnico, kjer pa tudi večina ne najde ne prostora ne pomoči. Slišala sem pripovedovati otroke, da imajo svinje na banovinskih veleposestvih lep- Ae ki bolj higienične prostora, kakor pa ti otroci. Ali naj teh 650 otrok jioocae k šole zavest da se zanje ni storilo ničesar? AK se odločujoči gospodje zavedajo težine te zavesti? Naj nam bo dovoljenih še nekaj vprašanj. čemu se ne sklicujejo roditeljski sestanki. kakor je to navada na gimnaziji? Kaj je s prodajo obeh poslopij — šole in otroškega vrtca? Za obe poslopji bi se dobilo 700.000 din. Gradbeni fond pa šteje že danes en milijon dinarjev. Milijon leži mrtvo naložen — a to menda ni popolnoma točno, kajti pravijo, da je ta denar zelo dobrodošel nekaterim gospodom trgovcem. Ali se ne bi moglo najeti posojilo od Pokojninskega zavoda v Ljubljani in takoj pričeti z zidanjem? Ali naj pomagamo bogateti nekaterim gospodom na račun 650 otrok? Pozivamo odločujoče gospode, da se vprašanja graditve nove šole ne izogibajo, da ga ne odlagajo več, da končno že spoznajo, kakšno važno kulturno in narodno nalogo ima prav osnovna šola pri nas! Prosimo pa tudi banskega svetnika, ki se je svoječasno potegoval za bolnišnico, naj z razumevanjem podpre našo borbo za našo osnovno šolo v Murski Soboti. Nikomur med nami ne morejo služiti v čast opazke, kakršna je n. pr. ta, ki smo jo slišali od nekega trgovskega pomočnika: — Najmodernejšo šolo v Jugoslaviji slikajo.., K. S. SARGOVEGA KAL0D0NTA SME IIIIIIF 1 MBVm II ffPKfll II ■ 1M II II II II HI II II II *■! il 1931II1932 ll 1933 II1934 II 1935 II 1936 HI II f M V T rr i i i i i i i i i i i i t i i 50 let službe na polju narodnega zdravja! PrefeUo je 50 lef odkar Je prišla «Jo veTjave polreka ~sreJstva za nego zob. Že od lega časa je postal Sargov Kalodon* pojem pasfe za nego zob. V letu 1931 se je ponovno poboljšala kakovost Sargovega Kalodorrta, kar je zopet doprineslo do zboljšanja narodnega zdravja. V sulforicin-oleafu je našel raziskovalec dr Braunlich učinkovito sredstvo proti zobnemu kamnu. Z vsakim dnevom rasle slevilo ljudi, Id uporabljajo Sargov Kalodonf. Oejslva to dokazujejo! Pred sezono v Rogaški Slatini Lju/bljana, 30. aprila. Lani v julija smo članek o Rogaški Slatini naslovili: Rogaška Slatina se bliža rekordu. zdaj p« moramo ugotoviti, da je dosegla Rogaška Slatina lani pomemben rekord — višek števila gostov v vsem ča- Itd. Bajna Suminacija in krasni ognjemeti dosežejo svoj višek na praznik sv. Ane, ki je zaščitnica zdravilišča. Zdraviliški kino predvaja dnevno lepe zvočne filme. V kopališču na prostem se prirejajo plavalne tekme. Tam je tudi plavalna šola pod stro- Bu svojega obstoja. Ta svoj rekord pa bo Rogaška Slatina po priljubljenosti letovišča, po učinkovitosti svojih voda in po smotrnem delu svoje uprave letos brez dvoma zvišala in tako bi lahko napisali članek pod naslovom: Rogaška Slatina se pripravlja na nove rekorde--- Tak naslov je upravičen že ob naglem pregledu najvažnejših del. Skozi območje zdravilišča se je zgradila nujno potrebna in modernim zahtevam odgovarjajoča asfaltna cesta. Pred začetkom letošnje sezone pa bodo gotova naslednja zelo važna dela: V Aleksandrovem domu je napeljana mrzla in top4a voda v vseh sobah, vsi prostori so na novo prepleskani, dovršuje a« nova bakrena streha, fasada dobi povsem novo lice, tako da bo ta dom s svojo kraano lego na griču najelegantnejši. V Ljubljanskem domu se pravkar dovršuje dvigalo, da bo vsakemu gostu mogoče brez truda prispeti v IIL nadstropje in od tam občudovati krasote zdraviliškega parka in okolice. Po vseh sobah Ljubljanskega doma je nameščeno povsem novo m moderno pohištvo. Pri plavalnem bazenu na prostem in solnčno-zračnih kopeljih se postavlja 100 kabin. Vse je tudi pripravljeno za gradnjo velikega, najmodernejšega hotela s približno 90 sobami. Zdravilišče nudi svojim gostom najrazličnejše razvedrilo m bo letos svoje pestre programe še izpopolnilo. Vseh atrakcij ni mogoče našteti. Naj bodo omenjene samo naslednje: V sezoni igra godba ljubljanskega opernega orkestra dnevno trikrat v paviljonu zdraviliškega parka. V krasni dvorani Zdraviliškega doma se dnevno menjajo plesi, koncerti, operne predstave kovnim nadzorstvom. Gostom so na razpolago jahalna šola ki konji za daljše izlete. Za avtobusne izlete v vseh smereh ima zdravilišče na razpolago lastoe avtomobile. Poleg navadnega in ruskega kegljišča, table-tenis in tenis-igrišča se nudijo še raznovrstne druge zabave. Ka-Aba z d r a v a družinska pijača finega čokoladnegaokusa Vw kg«Din7.- >$kg-Din 14,- zelo redilna • lahko prebavljiva • ne zapira Izleti na Boč in Donati nudijo gostom najlepše razglede na vse strani. Iz zdravilišča se bodo tudi letos prirejali izleti proti Ptuju in Halozam, v Logarsko dolino m v gorenjske kraje. Tako vrši Rogaška Slatina važno propagandno delo za vse lepe slovenske pokrajine. Z dobro organizacijo svojih izletov si je pridobila zdraviliška uprava velik sloves po vsej državi in tudi v tujini. S prej navedenimi deli, ki so tik pred izvršitvijo, ali pa temeljito pripravljena, se bo kapaciteta Rogaške Slatine znatno povečala. Rogaška Slatina zasluži napredek in pozornost. Prepričani smo, da bo potrebno pozornost našla povsod, ker ni to le v lokalnem interesu, temveč prav tako v ugled vse Slovenije in tudi vse države. Za delavske pogodbe Ljubljana. 29. aprila Z ožjvijengem dela na pomlad so postali tudi delavci živahnejši z zahtevam,- po sklenitvi kolektivnih pogodb. Pogajanja v stavbni stroki za dravsko banovino so pred zaključkom. Med delodajalci in zastopniki delavcev vseh štirih strokovnih organizacij se je dosegel detfinjtivn; sporazum glede končne ureditve besedila okvirne kolektivne pogodbe, prav tako sta se obe stranki sporazumeli giede mezdne tabele. Samo za tesarje iz območja Združenja tesarjev v Ljutomeru se mezdna lestvica ni določila, marveč se bo to zgodilo na pogajanjih med prizadetim združenjem in delodajalskimi organ izacrjaanj v Ljutomeru. Obe stranki bosta še ta teden zahtevali pristanek svojih zastopnikov k pogodbi, nakar bo drugi teden aborovanje stavbnega delavstva v Delavski zbornici in podpis pogodbe, ki bo stopila t veljavo 15. maja. Vsega stavb- nega delavstva v dravski banovini je okrog 14.000. Enako se potegujejo za sklenitev kolektivne pogodbe krojaški pomočnikj v Ljubljani, kjer mezda za delo obleke še nj tidno določena. Kolektivna pogodba bo uredila plačilno mezdo za izdelavo vsakega posameznega dela obleke, kakor tudi za izdelavo po raznih načinih. Po zgledu ljubljan-ek h krojaških pomočnikov zahtevajo zase pogodbo tudi celjski, ki so zaprosili pristojno oblast, da razpiše pogajanja. Jil i IHj« jI 1 sVKdvuUoffl^R i: i* L' Mi.' $ .j ' ž 6 Sobota, I. V. 1937. i i Matineja Z. K. D. Veliki letalski Silm v nemškem jeziku! Jnnakl ameriškega zračnega brodovja. Danes ob 14.15 v nedeljo, 2. maja ob 10.30 in ponedeljek S. maja ob 14.15 I Cene Din 3.50 in 5.50 v KINU MATICI Jekleni orli WALLACE BEERY LEWIS STONE Drama očeta in sinamed nebom in zemljo Domače vesti Kralj za poplavljence Nj. Vel. kralj Peter U. je podaril 100.000 din za podporo poplavijencem. • Poročilo hidrotehniškega oddelka gradbenega ministrstva o stanju povodnji 30. t m. navaja: V zadnjih 24 urah je Sava v gornjem toku pri Krškem padla za 56 cm, od Zagreba pa do izliva pa narašča, in sicer je narasla pri Zagrebu za 40 cm, pri Sisku za 107 pri vodostaju za 216 cm izpod rnaksima, pri Jasenovcu za 24 cm vodostaju za 53 cm izpod rnaksima; pri Šabcu za 8 cm pri vodostaju 46 cm izpod maksima; pri Sremski Mitrovici za 3 cm pii vodostaju 40 cm pod maksimom. Desni pritoki Save še nadalje naraščajo. Tako je Kupa pri Karlovcu le še 80 cm pod maksimom; Una je pri Novem narasla za 64 cm, Vrbas pri Banjaiuki za 15 cm, Bosna pri Dobo ju za 56 cm, Drina je pa pri Zvorniku padla za 54 cm. Tako torej Sava na vsem toku narašča in se njen sedanji vodostaj bliža maksimu iz leta 1932, ponekod ga bo pa najbrže še prese-®eL Novih predorov nasipov na desnem bregu Save doslej še ni, vendar bodo komaj mogli vzdržati Nasipom organiziranih in urejenih vodnih zadrug pa ne grozi nikaka nevarnost. Srečne in lepe velikonočne praznike Selimo vsem pravoslavnim prijateljem, naročnikom, čitateljem in inse-reniom. Hristos voskresel »JUTRO« ♦ Poljski narodni praznik Dne 3. t. m. jrraznuje republika Poljska narodni praznik v spomin na konstitucijo tretjega maja. Sprejema na konzulatu v Ljubljani ne bo. rMf, in ker pomeni % kg Bio-malza natančno % kg moči — niti 1 gram ne ostane neizrabljen — priporočajo mnogi zdravniki BIOMALZ Poskusna doza Din 12.50 v lekarnah * X. mednarodni kongres za vojaško mediano v Bukarešti Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani obvešča zdravnjštvo. da bo X. mednarodni kongres za vojaško medicino v Bukarešti od 2. do 10. junija. Namenjen je aktivnim in rezervnim san tetnim in apotekarskjm častnikom ter vojaškim uradnikom sanitetske stroke. Prijave za kongres z navedbo imena in priimka, poklica, narodnosti in točnega naslova naj se pošljejo na naslov; Secrčtariat du X.e Congreg International de Medicine et de Pharmaoie militaires. Institutul Sanitar Miljtar, Bucarest. Roumanie aLi pa; Beo-p radska Agencija društva Wagons-Liis Cook. Kongresna taksa znaša 1000 lejev (340 din). ?a družinske člane pa 600 lejev (204 din). Samo pri strokovnjaku-drogistu, ste v kozmetiki skrbno in vestno postrežem. * Promocija. Dne 29. aprila je bil pro-moviran na zagrebški univerzi g. Karol Svetel za doktorja prava. Čestitamo! * Premestitve pri državnih železnieah. Premeščeni so: prometniki: PosedeJ Andri-ja iz Logatca v Rakek, Gunčar Henrik iz Središča v Grobelno. Teran Franc i? Višnje pore v Ljubljano gor kol.; prometna uradnika Štampar Anton iz Grobelnega za šefa postaje Središče, Škrjanec Milan iz Mika-movcev, direkcjia Subotjca, v Borovnico, prometnik Mariinčič Leopold iz Ribnice v Logatec, strojevodja Maher Anton iz strojne stanice Celje v kurilniško izpostavo Velenje; pomožna prometnika Zwolf Jožef iz Se-miča v Podnari-Kropo in Klopčar Izidor iz Radohove vasi v Ribnico; urad. pripravnika I.efič Kosta iz Borovnice v Mikanovce ter Sialski Leon iz kurilnice Ljubljana v kurilnico Maribor, zavirač Tojnko Franc pa iz Zagreba v Rogatec. * Franc Knkec na zadnji potj. Iz Radeč nam pišejo: Vest, da je za dobljenimi poškodbami umrl g. Franc Kukec, mesar v Radečah, je hudo prizadela številne pokojnikove prijatelje in znance Kako zelo je bil rajnki priljubljen, je pokazal v sredo popoldne njegov pogreb. Kljub dežju so prihiteli ljudje od blizu in daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. V dolgem sprevodu, kakršnega že dolgo ni bilo v Radečah smo videli predstavnike uradov, mestne občine, Sokola, gasilske čete, številne obrtnike in njegove stanovske tovariše in mnogo njegovih prijateljev in znancev. Železničar-ska godba z Zidanega mosta, katere podporni član je bjl pokojnik, je igrala žalne koračnice, a domači pevci so se poslovili z žalostLnkama pred hišo žalost} ju na pokopališču. Ko so spuščali krsto v grob, so se vsi navzočni s solzami v očeh poslavljali od rajnkega, ki je slovel daleč na okoli kot značajen in priden obrtnik. Svežo gomi.!o bo zakrili mnogoštevilni venci in šopki. Ohranili' ga bomo v tira j nem spominu! • Anketa zakona o cestnem fondu. Načrt zakona o cestnem fondu ie v razprav; vlade, da se potem v dokončni redakciji predloži Narodni skupščini na uzakonitev Slovenija kot prometno-turistično najrazvitejša pokrajina v državi mora to vprašanje prav posebno pozorno zasledovati, ker je od njegove pravilne in pravične rešitve odvisna izgraditev in obnovitev našega cestnega omrežja za dolgo dobo let vnaprej. Načrt kakor ie predložen, nikakor ne zadovoljuje naših upravičenih zahtev po pravični razdelitvi sredstev cestnega fonda ter je zato potrebno, da z vsem povdarkom v imenu celokupne naše iavnosti zavzame svoje jasno in odločno stališče. Društvo za ceste vabt vse zainteresirane korporacije. da se po čim Številnejših zastopnikih udeleže javnega posvetovanja, kj bo v torek, 4. t. m ob 10. v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani * Vojaška vest. Po dvanajstletnem služr bovanju v Ljubljani je premeščen za pravnega referenta v 1. konjeniško divizijo v Zagreb vojnosodni kapetan 1. klase g. Milan Kodar iz Nabrežine pri Trstu in solunski do-brovoljec. * Septet bratov Živkov iz Maribora, kj je pod umetniškim vodstvom skladatelja prof. V. Mirka in je že mnogokrat z velikimi uspehi nastopai, bo priredil v soboto 8. t. m. ob 20. svoi koncert v Mežici v šolski telovadnici. Spored je pester in bogat ter obsega 4 dele: duhovne pesmi, umetne pesmi, narodne po zapiskih Stanka Vraza in narodne pesmi. Zaradj velikega slovesa, ki ga uživa septet bratov Živkov. opozarjamo že danes na to prireditev. * Redni občni zbor Muzejskega drustra za Slovenijo bo v ponedeljek 10. t m. ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. * Pred 44 letj smo sedeli za zeleno miM»« ......tlllll........ * Boroveljskj puškarji iščejo dela v Nemčiji. Boroveljeke puškarje poznajo daleč po svetu. Ta obrt je prav za prav umetnost, zakaj v Borovljah se je vedno delalo večinoma na roko. zaradi česar so bili »piliji« znani kot precizni delavoi. Povsod, kjer so se ustanavljale nove tovarne orožja, so jih radi sprejemali. Pred vojno je delalo dosti boroveljskih puiškarjev v Berlinu. Budimpešti, Steyru. Kragujewu, na Dunaju in tudi v Ameriki. Po vojn; so se zaposlitve na tujem omejile do skrajnosti a še vedno je ostalo dosti boroveljskih puškarjev na tujem V zadnjem času jih je odšlo večje število v Oberndorf in Virtenberško v Nemčijo. kjer je velika tovarna orožja. Vsi so bili sprejet.; jn že delajo. Delavska zbornica je razglasila, da jih lahko pride v Oberndorf- še več, v službo pa se sprejemajo le neoženjeni. ki še niso prekoračili 35, leta starosti. * Iz sodišča so odnesli 400 kg težko blagajno vlomilci, ki so jih zdaj po dolgotrajnem zasledovanju polovili v okolici Kutine. Tolpa ima na vesti kakih 120 vlomov v raznih krajih. Največje delo teh vlomilcev pa je bilo lan; v sodišču v Kutini. Ponoči so vlomilci iz sodišča odnesli 400 kg težko železno blagajno v dobri veri. da je v njej dostj denarja in dragocenosti. Težko blagajno so ponoči nosili iz Kutine do vasi Roputn oe dobre 3 km daleč. V gozdu blizu vasi so začeli blagajno razbijati jn ko so jo razbili, 60 bili zelo razočaranj. Vsega skupaj so našli v njej 300 Din. Razbito blagajno so vrgli v pofok. * Ogromnj dohodki nepisanega vražarja. V Slavonskih Budimch že dokro z največjim uspehom >ordinira« nekj vražar, ki je nepismen, a zdravi s svojimi čaji baje vse bolnike. Vozov;, avtobusi, in avto taksi j i od Pakraca in Petrinje so vsak dan nabito polni bolnikov, ki potujejo k čudodelnemu zdravniku. So dnevi, ko obišče »čudodelni-ka« po 500 bolnikov. V doJgh vrstah 6to-j jo pred njegovo hišo. nastanjeni pa so pri vaščanih daleč naokrog. Veg kraj ima na tak način od vražarja velike koristi. Celo iz inozemstva prihajajo bolniki. V čudodel-njkov; hiši se ves dan kuhajo velikj lonci zdravilnih čajev. Sresko načelstvo je proti vražarju že nekajkrat uvedlo pre:skavo, k; je naletela na ogorčene proteste pri vaščanih in naposled zaspala. Vražar. ki z trjuje da ozdravi vsakega bolnika, pa sebi ne more pomagatj. On je namreč epilep-tik. a mu tudi ta nesreča doeti korist; pri poslovanju. Vaščani smatrajo padavico za neko vrsto »svete< bolezni, kar daje vražarju še večjo veljav«. Mož si je kupil lep avtomobil, najel si je šoferja in z avtomobilom se je nedavno odpeljal v Bitolj. da obišče svojega sina, ki služi tam pri vojakih. V vasi namerava zgraditi veliko restavracijo in tudi avtobusno progo bo uredil za prevm svoi "h pacientov. * Malarija v podravskih vaseh. V vaseh varažainskega, čakoviskega in hidbreškega sreza se močno šir; malarija in prihaja vedno več bolnikov po pomoč v Dom narodnega zdravja v Varaždin. Malarijo prenaša mrčes. te se je vgnezdil v močvirjih. Proti trdi stolici In hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca glavobolu, je naravna »Franz-Jonefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. op., reg s. or i« 485/36 * Hajduk) t Homolju. Ko so orožnik} zloglasnega hajduika Bogosavljeviča ustrelili, njegovega pajdaiša Radiča pa ujeli, Hoano-lje še ni rešeno hajduške nadloge. Zdaj sta se tam Še posebno razmahnila hajduka Jor-govan Mihajlovič jn Pavle Dokic. Na njuni glavi so oblasti razpisale nagrado po 5000 dinarjev, a kakor vse kaže. bo nagrada v kratkem precej zvišana. Hajduk MihaiLovič je star kakih 35 let, njegov pajdaš pa je za kakih 10 let mlajši. Nevarna zločinca imata na vest; mnogo vlomov in tatvin in menda tudi kako človeško življenje. Nekajkrat sta že ropala po rudniku v Majdam Peku, kjer je Mihaiiovjč pred leti delal kot rudar. Bila sta nekoč tako predrzna, da sta izropala samega upravnika rudnika v njegovem stanovanju in se potem »povabila« na večerjo. S svojim obiskom sta se pobahala tudj v pismu na orožnike. * Sneg r Bosni. Na Romanijj> je toliko snega, da ga morajo odstranjevati s plugi. Zaradi velikega snega je ustavljen promet na cesti Trnovo _ Kaljnovik. Po cesti preko Roman je pa so morali kakor sre-dj hude zime odstranjevati sneg s plugom, da bi napravili pot za poštni avtobus. * Opozorilo. Opozarjamo cenj. naročnike, ki jim je naročnina potekla, na položnice, ki so jih prejeli z včerajšnjo številko, da morejo z njimi obnoviti nadaljno naročnino. Zaradi reda pri upravi lista naj blagovolijo zneske vplačati takoj prve dni meseca maja. Vsak naročnik »Jutra« je zavarovan pri zavarovalnici »Jugoslaviji« za smrtne nezgode za 10.000 din. Pogojeno pa je z zavarovalnico, da ne sme biti naročnina v zaostanku delj ko 14 dni. Zato naročnike prosimo, da plačujejo naročnino pravočasno in, da morebitne zaostanke s tekočo naročnino poravnajo. Uprava »Jutra«. » Binkoštni spored »Potnika«, Maribor —Celje. Izleti z luksuznimi avtokari: V 6olnčno Opatijo in čarobno Postojnsko jamo 4 dni od 16. do 19. maja le Din 720 celotni aranžman V Postojno, Gorico in Trst 2 dni od 16. do 17. maja le Din 500 celotn; aranžman V prekrasno Logarsko dolino 2 dni od 16 do 17. maja le Din 130. V Graz 2 dni od 16. do 1-7. maja le Din 110 infcluzivno potni list.Poseben vlak v Postojno: nedelja 16l maja: vožnja, kolekt. potni list, vstopnina v jamo le Din 131. V pripravi izleti z luksuznimi avtokari: v Pariz, Mariazell, Gross-glockner, Dolomite itd. Informacije, prospekt in prijave »Putnik«, Maribor — Celje. * Gasilska feta Rafe je imela 25. aprila loterijo. Vsi izžrebanci so bili po upravi čete obveščeni jn lahko dvignejo dobitke. * Uspešno reklamo sredstvo. Protituber-kulozna zveza v Ljubljani je ob priliki letošnjega protituberkuloznega tedna založila 3 vrste kartonov z napisom »Storil sem svojo dolžnost«, ki se bodo prodajali po 25 din (modri), 50 din (srebrni), in 100 din (zlati). Je to način nabiranja prostovoljnih prispevkov za protituberkulozno skrbstvo, kakor je običajen pri podobnih prilikah v Angliji, kjer lastniki trgovskih in obrtnih lokalov, avtomobilov itd. medse-boj kar tekmujejo pri nakupu takih odkupnih kartonov, ker v tem tudi vidijo zelo učinkovito reklamno sredstvo za svoja podjetja. Uverjeni smo, da bodo tudi lastniki trgovin, javnih lokalov, avtomobilov itd. v Sloveniji radevolje segali po teh odkupnih kartonih, s čimer bodo protituberkulozno gibanje gmotno podprli Kartoni so izdelani jako lično. Občinstvo vljudno prosimo, da pazi, v katerih izložbenih oknih itd. visijo omenjeni kartoni. Kupujoče občinstvo naj te kartone smatra za dokaz, da ima lastnik trgovine, lokala Itd. mnogo smisla za soclalno-zdravstvene potrebe prebivalstva. Taki trgovci itd. zaslužijo posebno pozornost kupujočega občinstva. SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANI ZAGREB•PREOBRAŽENSKA 6 Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno samo angleške tkanine ZALOGA FEVTEX TKANIN ŠTEFAN ŠLIBAR, modni salon, LJubljana, Resi jeva cesta 8. • Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Fanz bo odpotoval 4. junija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za 3 dni, kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo po programu za one, ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v n. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.450 Din od-nosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040, odnosno 3.870 Din za potovanje v H. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni. * Knjiga trajne vrednost? bo like Va£te-tove »Roman o Prešernu«. Priporočamo, da se poslužjte subskrifocije, ker bodo knjigo-tržne cene precej višje. Naročila na naslov; lika Vaštetova, Ljubljana, Lavriče-va ul. 6. * K IN O * ^MATICA PREMIERA! Novinarji v borbi proti koncernom in trustom DR. TOGGER v glavni vlogi; Renate Miiller, Paul Hartmann, Mathias Wiemann I PREMIERA! Franc Leharjeva najnovejša zabavo* opereta EVA v glavni vlogi Magda Schneider, Hans Sohnker, Hans Moser ^MTEimZS! PREMIERA! Adolf Wohlbruck v svoji dovršeni kreaciji kot PRASKI ŠTUDENT v glavni vlogi Dorothea Wieck, Theodor Loos, Erich Fiedler Matineja danes ob 14.15, jutri ob 1L url Film po znanem romanu Ferenca Molnara JUNAKI PA ULOVE ULICE Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 tiri Predstave jutri ob 15., 17., 19., in 21. url. n— Otvoritev protituberkuloznega tedna v Ljubljani bo danes ob 20. v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Po kratkem nagovoru predsednika Zveze gospoda dr. Bohinjca bo imel otvoritveni govor ban go-snod dr. Marko Natlačen, kj je prevzel pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami v letošnjem protituberkuloznem tednu Nato bo govoril predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Juro Adlešič o komunalni politih z ozisrom na boj proti jetiki. Na koncu sve- POJDITE TUDI VL ki čitate ta oglas v popolnoma prenovljene lokale staroznane gostilne »LOVŠIN« v Gradišča št. 13* (pri dramskem gledališču) ln počutili se boste udobno. Postrežba je izborna, vina so pristna ln naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kakor tudi ostali gostje v vsakem oziru zadovoljni. * Pariška mednarodna razstava. Zveza kulturnih društev v Ljubljani bo priredila svojo prvo ek6kurziijo na pariško mednarodno razstavo v času od 19. do 30. junija. Rok za prijavo traja do 5. maja. Poudarjamo. da je ekskurzija primerna posebno za vsa' one. ki bi težko prenesli vročino m druge neprijetnosti poletne vožnje in bivanja v Parizu. Hitite s prijavami in zagotovite si boljše mesto! Zahtevajte prospekte in vso dodatne informacije v tajništvu ZKD Ljubljana. Kazino II. * Kakor materino mleko. Ali je prebava Valih otrok v redu? Dajte jim dnevno piti Ka-Abo. Ka-Aba uravnava prebavo in dovaja "telesu snovi, ki so važne za razvoj. Ka-Aba vsebuje redilne soli kot materino mleko ln pospešuje rast Vaših otrok. V Ka-Abl je tropično solnce! « pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * »Jugoslovenski biseri«, nova mesečna, bogato ilustrirana turistična revija! Oglejte si jo, gotovo jo naročite! Letno le din 60. — Uprava Maribor, Kostanjevčeva 22. Urednik prof. dr. Franc Mišič, Maribor, Smetanova 34. * Obledele obleke barva v različnih barvah to plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane n_ Obisk francoskih ieleraifarjev ▼ Ljubljani. Po svoji turneji po Jugoslaviji prispe v ponedeljek dne 3. maja ob 19.42 z večernim monakovskim brzovlakom skupina 60 francoskih železniških uradnikov v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru bodo goste pozdravili zastopniki vseh naših oblasti Sodelovala bo tudj godba Sloge. Vabimo prebivalstvo, da se udeleži sprejema na glavnem kolodvoru v čim večjem števcu ter posveti pozornost gostom tudi za časa njih bivanja v Ljubljani. V torek dopoldne si bodo ogledali znamenitosti me«9ta ter se na to ob 12.55 z brzim \ilakom odpeljali v Zagreb. — Pripravljalni odbor.___ Obvestilo Cenj. goste in prijatelje vljudno obveščam, da bo moja restavracija v hotelu »Bellevue« s 1. majem zopet redno vsak dan odprta. P. STERK, restavrater. u_ zakaj ljubljanski Nemci niso poklonili šopka Albertu Bassermannu. O tem smo prejeli: V recenziji v >Slovenskem Narodu« o gostovanju Bassermann-ove skupine je bilo izraženo začudenje nad tem da umetnik ni prejel iz krogov ljubljanskih Nemcev nikakih cvetlic. Mislimo, da gospod Bassermann tudi ni pričakoval take pozornosti s te strani, ker bi si sicer iztiral kak drug komad za gostovanje. Lessing-ov »Nathan der Weise« je brez-dvomno visokovredno literarno delo in Bassermannova kreacija glavne vloge svetovno znana, navzlic temu pa zapušča to delo v današnjih časih neizogibno vtis ten-dencioznosti. Zakaj si gospod Bassermann iz vsega svojega ogromnega repertoarja ni izbral kakega drugega, za današnje mišljenje bolj primernega komada? n— Avstrijski konzulat dane« zaradi avstrijskega državnega praznika ne uraduje. n— Opozarjamo na konrert koroških narodnih pesmi, ki ga priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v ponedeljek 3 _ maja ob 20 v frančiškanski dvorani. Koroški fbor društva Dobraf « Brnce pri Beljaku pod vodstvom g. Ivana Kropivnika. Na sporedu bo 19 najlepših koroških narodnih pesmi. Sloves Brnčanov in njihovega mladega pe* vovodje iamči. da bo koncert dokoma kulturna prireditev. Vstopnice^ se dobe v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži (telefon 38-28). u_ pevsko društvo Ljubljanski Zvon priredi v soboto 8. t. m. ob pol 21. uri v bežigrajski meščanski šoli koncert s sodelovanjem moškega in mešanega zbora ter solista, na kar že danes opozarjamo prijatelje lepe, slovenske pesmi. čane otvoritve bo zaigral Ljubljanski godalni kvartet (gg Pfeifer, Stanič, Sušteršič in MuLler): a) Mozart: Adagio iz godalnega kvarteta III., b) Glazunov: Allegro. K tej otvoritvi protituberkuloznega tedna smo povabili zastopnike oblasti, raznih uradov, korporacij in organizacij, vljudno so pa vabljen; tudi vsi, kj se za protiiuberkulozni pokret zanimajo. Vstopnin© ni. Pričakujemo obilno udeležbo od strani občinstva, zlasti od stranj zdravnikov, ker hočemo, da je ▼ tej udeležbi podan dokaz, da Ljubljana pravilno pojmuje potrebe organiziranega protituberkuloznega 6krbstva. Manjkati zlasti tudi ne sme akademska. mladina. Radijski prenos te otvoritve bo jutri, v nedeljo, ob 10. uri Protituberkulozna zveza, Ljubljana. n— Naša knjiga v srednji šoli. Proiesor-sko drušivo je s predavanjem prof. Šolarja v sredo zvečer zaključilo ciklus svojsh predavanj pod geslom >Šola in kultura«. Vsa predavanja so bila na lepi višini in so pokazala, da naše Profesorsko društvo no spi, ampak hoče sodelovati pri V6eh kui arrnh odločitvah. Tako ie tud; predavanje prof. šolarja Žito posegalo v problem naše srednje šole in ureditve šolskih učnih knjig. Pou.ni ko je dal zgodovinski pregled o naših učaih knjigah v sredn-j šol; in o boju za nic, naglasi' da tudi še danes nimamo tako jen^cra učn-gs načrta in tako spisanih učnih knjig, da bi bili lahko zadovoljni z njami. Pomanjkanje čutimo zlasti po slovarjih in etrokovn h knjigah. Obravnaval je zlasti načelo o ločitvi učnih ur za slovenščino in srbohrvaščino v višjih razredih ter se dotaknil vprašanja, ali na; obvelja monopol nad šolskim; knjigami al; tekma knjigotrških podjetij. Predlagal je, naj bi se osnovala komisija strokovnjakov, ki naj bi knjige vsaka štiri leta pregledala in ocenila kaj, ti nujno ie, da dobimo po dolgem času vendar že: dobre in poceni učne knjige za naše šole. V razgovor je posegel prosvetni inšpektor g. Dolenc, ki je naglasju, da moramo pač toliko časa resignirati na dobre učne in cenene kn jige, dokler ne bodimo novega učneea načrta. S tem ie l>il razgovor o naših šolskih knjigah tudi za dogledea čas rešen. Značilno pa ie, da se od številnih profesorjev ni k temu razgovoru nihče priglasil. n— Železniški strokovni filmi. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in bro darjev. oblastni odbor v Ljubljani, predvaja železniške strokovne filme v kinu >Slogi« ▼ Ljubljani 2. in 6. t. m. vsakokrat ob 10. dopoldne. Program filmov je za vsak dan drugačen. Obravnavajo tehnično strokovno delo iz železniške stroke; snov, kj smo jo v letakih objavili v službenih edinicah. Dostop ■maio vsi železničarju Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. —u 0 flotaciji v teoriji in praksj bo predaval univ. prof. jnž. Viktor Gost-iša v Pri-rodoslovnem društvu v torek 4. t m. Naš priznani strokovnjak za rudarska vprašanja in dolgoletni sodelavec v rudarskem ministrstvu nam bo pokazal one metode pridobivanja, ločenja in čiščenja rud z izpiranjem, ki jih združujemo pod skupnim imenom flotacija. Predavanje bo ob 18. v predavat nic; mineraloškega instituta na univerzi. n— Borba protj tuberkulozi je naslo»» skiorptičnega predavanja, kj ga priredj Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani. Predavanje bo jptrj t nedeljo, v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20. Predaval bo g. dr. Prodan, vodja ljuhljanskega protituberkuloznega dispanzerja. Javna razstava o delu proti tuberkulozi bo v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20 v času od 2. do 4. maja. Odprta bo vsak dan od 8. do 18. nre. Vstop k predavanju in na razstavo je svoboden. n— Svetovni sloves ei je pridobil tekom svojega umetniškega udejstvovanja slavni baletni mojster g Maks Froman, ki je otvo-ril v Ljubljani baletno šolo, kjer poučuje klasične in solistične pJese. ritmiko, plastiko itd. Prijave vsak dan od 18. do 19. ure ▼ levi mali dvorani Narodnega doma, vhod i« Bleiweisove ceste. Isto tam se dobe tudi vse informacije. u— Društvo »Soča« naznanja tužno vest, da v Leonišču preminul rojak g. Danilo Kuzmin, doma iz Savodenj pri Gorici, nečak člana direktorija zveze Zeljka Vižintina. Rojaki udeležite se pogreba, Id ho danes ob 16, iz Lesnišča k Sv. Križu, jtfUTRO« it W Solmta. I B0B. HmbQ8 Vldalova bo v nedeljo debatirala v ljubljanski ^__operi v »Boheme« »LUMBAGO-BOLEČINE V KRIŽU" jUto trpite na usedu (Hexenschuss) bolečinah v križu, poskusite KRUšEN-sol. Po krajši uporabi bolečine ponehajo. Zdravljenje s Krušen-soljo prinaša olajšanje od useda. Priporočano od zdravnikov. Oglas reg S. br. 16.123/36 u— Predavanje Franceta Marolta, ki je Irtlo javljeno za drevi, je preloženo. n— V našem koncertnem življenju so gostovanja tujih umetnikov jm virtuozov redka ju zaželena prilika, da ee eeznanimo s stanjem reproduktivne umetnosti inozemstva. Tak izreden dogodek je tudi nastop slavne ca francoskega violinista Roberta Soetensa, fcj koncertira v Ljubljani v torek 4. t. m. ir veliki fllbarmonični dvorani. Že pri svojem lanfkem nastopu ie bil deležen izredne-pa priznanja vse ljubljanske glasbene publike in kritike, za letošnji koncert pa sj je izbral 2 violinska koncerta, ki ju bo rzvajal 6 spremljavo godalnega orkestra ju nekaj solističnih točk. Opozarjamo naše glasbeno občinstvo na ta koncert. Vstopnice po izredno znižanih cenah ee že dobe v knjigarni Glasbene Matice. Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FKANJO KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana u— Kdor se rad smeje, naj ne zamudi prilike ogledati si v šentjakobskem gledališču Bučarjevo igro z godbo in petjem j>Na Trški gori«. Vedno razprodane dvorane so najboljši dokaz, da je to delo vsem res ugajalo. Nepreklicno zadnjič se uprizori igra danes, jutri in v četrtek 6. t. m. ob 20.15. Dnevna blagajna bo poslovala na dan predstav od 10.—12. in od 15.—17. ure. ! Vaš fotoaparat najkulantneje zamenjamo za LEICO, CONTAX ali ROLLEIFLEX! vedno na zalogi fotoaparati F ©to Tourist Lojze Smuč ALEKSANDROVA CESTA 8. u— Majniški večer Jadranske straže. Kakor smo zvedeli od strani Krajevnega odbora JS, so vse priprave za nocojšnjo prireditev v dvorani hotela Metropol končane. Dvorana je okrašena, pojačevalci 60 montirani in poveljniški most je že postavljen. Iz poročil, ki smo jih prejeli od meteorološkega zavoda v Splitu, izgleda, da bo morje mirno. Ni pričakovati posebnih sprememb, ker so vetrovi pojenjali. More se edino zgoditi, da zaveie okrog polnoči nalahko južnjak, ki bo povzročil lahko gibanje parnika. Nič se ni treba bati, kapitan ladje bo skrbel, da se ladja ne bo preveč nihala. Za vsak primer bo imel buffet vsa potrebna zdravila proti morski bolezni. Potovanje se bo pričelo ob 20. uri. Prireditvesni odbor se je potrudil za vzorno godbo, ki bo zabavala potnike v parnika. Potniki se opozarjajo, da »i pravočasno priskrbe vozovnice. Potovali bomo do Kotora. O našem prihodu so obveščene Vse podružnice Jadranske straže ob naši obali, in povsod pričakujemo prisrčen sprejem. V vsakem pristanišču nas bodo pozdravili posebni zastopniki, ki nam bodo nudili nekaj glasbenih užitkov z nastopi solistov, godbenikov, kupletistov itd. Poročajo, da niso pozabili na harmoniko, ker vedo, da je harmonika, naš domači instrument in nas v tem ne marajo prikrajšati. Slišali smo, da sta odpotovala na Jadran Ježek in Jožek. Mogoče ju bomo srečali kje na obali. Veselilo nas bo, če nam bosta nudila nekaj točk iz svojega programa. Vse kaže, da nas bo prireditev Jadranske straže presenetila z izredno zabavnim večerom. Vstopnina je 10 din po osebi. Prodaja vstopnic je v pisarni Jadranske straže, Tvrševa c. 1. Ob tej priliki se lahko rezervirajo mize. «—--—-- Modni salon Rozman DVORNI TRG 3 (poleg univerze) Izdeluje DAMSKE KBOJE PO MERI Iz; najnovejših žurnalov. Poučujem tudi KROJNO RISANJE. u— V evangeljski cerkvj bo drevi ob 20. predava] g. škofovski župnik Mihael Becker iz Zagreba o slavnih reformatorskih spisih dr Martina Luthra. Pristop ie vsakemu dovoljen. Jutri v nedeljo ob 10 bo imel g. škofovski župnik Becker tudi bogoslužje v ljubljanski evansreljski cerkvi. u— Bufet »Rio« v šelenburgovi ulici vam postreže z najboljšim, naravnim malinov-cem iz gorenjskih malin. Garantirano domač izdelek, brez sirupa. u— Računske stroje in blagajne Boris Simandl. Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, telefon 24-37. v Oeogiafstco flruitvo na uiilftid T Ljubljani ima v petek 7. maja v prostorih Geografskega instituta na univerzi ob 18. svoj redni letni občni zbor s običajnim dnevnim redom. u— Pod okriljem Društva slušatelje* jn-ridične fakultete bo danes predaval na univerzi g. dr. Alujevič Branko o juristu v socialni službi. To je četrto predavanje ciklusa o juristu v raznih pravnih panogah. Predavanje bo ob 18. v 6obi št. 90. n— Zaradi tehničnih zaprek ee napovedani Plesni večer slušateljev abiturienteke-ga tečaja preloži na poznejši termin. Najboljša maža sa pomladansko smuko: TSCHAM-BA-PII. Drogeri j aGrego-rič, dr.zo. z., Ljubljana, Prešernova ul. 5. ti— Novo cesto delajo Iz blata, prejeli smo: O tem se lahko vsak prepriča, kdor napravi sprehod po Kodeljevem skozi Slomškovo ulico preko povšetove ulice. Od tam naprej je vrsta novih hiš, ob katerih dela mestna občina novo cesto na ta način, da na blatno podlago navaža blato namesto kamenja. Ali je potem čudno, da imajo take ceste kotanje? Stanovalci vseh hiš ob tej cesti gazijo blato po tej cesti, da se Bogu smilijo, mestni občini pa ne. Ta cesta naj gre potem naprej preko Gruberjevega kanala v štepanjo vas. Menda bodo vso cesto napravili iz blata, da bo bolj mehka! 9— OpoiorO* Ddrnieoje poftnfh' tehsf. telegrafskih zvaničnikov hi alužiteljev v Ljubljani opozarja vso slovensko javtnoet, da f priredi tudi letos svojo dobrodelno tombolo, dne 9. t. m. na Kongresnem trgu ob 16. Ker ie čisti dobiček namenjen za podpiranje naših bolnih članov, prosimo vse ljubljansko prebivalstvo, kakor tudi okolico, da s »vu-jo dobrovoljnoetjo pripomore k čiim lepie-mu uspehu te tombole. Dobitki za to tombolo so leto6 izredno lepi in dragoceni. Glav ni dobitek ie motorno kolo, lep salonski šivalni stroj, kuhinjska oprema in še mnogo drugih lepih dobitkov. Ogledali ee jih boste lahko prihodnji teden v izložbah. Torei le pridno segajte po tombolskjh tablicah, da tudi Vas dohiti sreča! ^wtwiH>HMit>iinitmnwwwiirtiiiiiiiiim e f I n Mik tap la ii vsak Tovarna: „ ... Ljubljana Zagreb Beograd P a r a Č i n Prodajalne: GrartiSCe 4 JurlSičeva 4 Knez Mlhajlova m • Osijek Kapucinska H Novi Sad Trg Oslobodenja S Sarajevo Strot«mayerova in v vseh večjih mestih v državi obdržati. Saj so Klemenčičevi še vedno pri nama. S to družino sva toliko znana kakor z drugimi strankami, ki so bile in so še v koloniji. Tudi ni res, da bi bil deložiran, zakaj sam sem se izselil brez prisotnosti kakega izvršilnega organa in za mestno vpreg« sem plačal 55 Din. Res je, da je imel dotični obrtnik napovedano deloža-cijo, vendar ga niso postavili na cesto, ker je imel samo enega otroka, žrtvovati se je morala družina s štirimi otroki. Opravljati dela usmiljenja ni moja dolžnost, pač pa je to dolžnost onih, ki so za to poklicani. G. načelnik Stoje naj se o vsem bolj natančno informira. Kot zasebnika me lahko pokličejo na odgovor vpričo vseh strank v koloniji. Za izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 23. t. m. sprejemata prijave trgevini Ti čar, gelenburgova, in Goreč Tyrševa cesta. f" KINO IDEAL mmnm I WARNER OLAND 1 I v pustolovnem detektivnem filmu I I Charlie Chan i I v šanghaju I ■ Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri 6 ■ v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.15 uri I Skrivnost zločina na Janoru Slike, ki jih danes prlobčnjemo, m pojasnjene v pričujočem poročil® Ljubljana, 30. tprOft. Odkar smo v torek v izčrpnsm poročila skušali zagonetko bestialnega umora v župniškem hlevu na Javoru obsvetliti od vseh strani, je naše uredništvo prejelo celo vrsto dopisov, ki pričajo, kako živ odmev je dogodek vzbudil v vsej javnosti. Od neke strani nam očitajo, da skušamo umetno ustvarjati nekakšno senzacijo. A prav ta pisma so dovolj zgovoren dokaz, kako s tragično resnobo se je umor Jožefe Mar-tinčičeve dojmil slehernega našega čital-ca_ Pišejo nam preprosti ljudje, intelektualci in pravniki, vsak skuša s svojim nasvetom pomagati do čim prejšne razjasnitve zagonetke, obenem pa je v teh pismih tudi mnogo obžalovanja, da je bilo doslej že toliko dragocenih prilik zamujenih. Neki ugledni pravnik, ki je zavzemal svoj čas eno najvišjih mest v policijski službi — njegova dolgoletna praksa je njegova najboljša legitimacija, njegovo zanimanje pa je tudi »Jutru« najlepše priznanje — je zastavil vprašanje, kakšen rezultat so dali daktiloskopski posnetki, že zrdnjič smo poročali, da so bili po nerodnosti domačinov prstni odtisi na morilski rovnici takoj po dejanju zabrisani, vendar pa ni dvoma, da bi bilo mogoče na kraju zločina najti še nekaj sledi, če bi bil daktiloskop nemudoma klican na pomoč. Prav tako je obžalovanja vredno, da ni takoj po krvavem odkritju stopil v akcijo policijski pes. Mnogo je v vsej javnosti zanimanja za skrivnostni zapah na vežnih vratih javor-skega župnišča, ki je pri vsem žalostnem dogodku igral svojo vlogo. Ljudje so se čudili onemu delu izjave župnika Jerneja Klinca, kjer pravi, da je ob pol 9., ko je šel kuhariČo iskat, odprl skrivni zapah in stopil na plan, češ, kako je mogel biti ta zapah zaprt, če je vendar kuharica šla prej iz hiše v hlev. Naj v kratkem pojasnimo ta nesporazum: Zapah na župniških vratih je precej preprosta naprava, ki si jo je župnik omislil zato, da ne bi bilo treba njemu ali kuharici zmerom jemati ključa s seboj, kadar odhajata z doma. Napravljen je tako, da se da odpreti znotraj in zunaj, skriven pa je samo zato, ker ga tuj človek ------f^Oft od zunanje strani ne oppzi, še manj pa lahko razume njegov mehanizem. Od mnogih strani nam je bila izražena želja, da bi prinesli nazorno situacijsko sliko pozorišča, da bi čitatelji imeli jasnejšo predstavo o prostoru, v katerem je bil zločin storjen, ter o dohodih in izhodih, ki so bili morilcu na razpolago. K načrtu, ki ga objavljamo, pripominjamo samo, da sta cerkev in župnišče narisana v manjšem razmerju nasproti gospodarskemu poslopju, v katerem se je tragedija odigrala. Od zadnje strani, ki je zaradi drevja po bregu pod hlevom manj ekspo-nirana nasproti vasi, je vstop mogoč od gnojišča (št. 3) skozi nizko lino na hodnik pred svinjakom, odtod pa skozi drugo lino i (št. 4) na kraj umora. št. 5. označuje kot ob trahtarju (*), kjer je neznanec po vsej verjetnosti Martinčičevo pričakal in pobil. Obe lini, ki prihajata za ta prehod v poštev, pa sta trajno od notranje strani zapahnjeni in bi ju moral morilec s silo vdreti, predvsem pa je moral biti morilec poučen, da ta dohod sploh eksistira. Spričo vseh težav, s katerimi je bila združena ta pot, in še spričo dejstva, da bi bil na tej poti morilec prav tako lahko opažen, kakor če bi si bil izbral komodnejšo pot skozi glavna hlevska vrata, se nam zdi vstop preko teh dveh lin povsem neverjeten, zlasti še, ker sts ostala oba zapaha nepoškodovana, Drugi dkshod bi bil mogoč Se pri vratih označenih s »L i, Id pred glavnim hlevskim vhodom hi nizka vratca št. 6 na hodnik ob »vinjaku in odtod v hlev. Pot v tej »meri pa je nerealna, ker predstavlja samo težavnejSo hi daljšo varianto, ko je z istega mesta samo korak do hlevskega praga. Vrata St 6 ao vedno zaklenjena in ni na njih nobenega znaka nasilja. Po mnenju g. župnika Je verjetno, te J» neznani morilec prišel na kraj Zločina po poti, ki jo oaiačuje št. & S cestne strani je bil do dneva zločina vstop r stelnjak povsem odprt. Odtod naj bi se bil zagonetni neznanec splaril pred glavna hlevska vrata, ali pa je mimogrede Sel počivat v seno na svislh nad hlevom (St. 1), da Je počakal najugodnejše prilike. Ta dostop ae nam zdi malo verjeten zavoljo tega, ker bi lahko bil nemanec, preden se Je »vihtel čez odprtino nad stelnjakom, opažen ls obehi i smeri ceste, nazadnje pa bi moral vendarle na dvoriSče (št. 7), kjer bi ga lahko videli tudi iz župnišča. Na vse to nam preostane kot najbolj verjetna pot ki vodi s ceste mimo župnišča do hleva. Po opravljenem dejanju je imel morilec na izbiro dva izhoda za beg. Pot skozi prehoda St. 4 in St 5 mu je bila na razpolago, ker bi bil brez zadržka lahko odrinil oba zapaha. Vendar bi bil to not lahko uporabil samo nekdo, k4 je vso zgradbo do > podrobnosti ncsoaL A že prej smo rili o nevarnosti, da bi bil pri gnojišču in na nadaljnji poti gotovo opažen m zato po tej možnosti po vsej verjetnosti ni segel. Se manj verjetno bi bilo, da se je vračal čez prehoda St. 6 in 9, ker bi bil tod napravil samo dolg, neekonomičen ovinek m bi nazadnje priSel samo tik pred hlevski prag. Tako preostane kot edina hipoteza, ki smo jo bili že zadnjič postavili, da se Je morilec vračal skozi glavna vrata čez dvoriSče. Rame okoliščine, ki smo jih že zadnjič navedli, so pokazale, da se je storilec po umoru Se nekaj časa pomudil pri žrtvi. Kakor za njegov prihoa, tako sta tudi za njegov odhod z morišča igrala ključ in ključavnica hlevskih vrat važno vlogo. Ob svojem prihodu v hlev je ključ snel iz vrat najbrž za to, da je skozi luknjico v ključavnici opazoval, kdaj kuharica pride la vasi in nato iz župnišča v hlev. Ko je krvavo delo končal, pa je potreboval razgled skozi ključavnico zato, da je videl, kdaj bo »srak čist«. Tmwd fotografskih posnetkov, ki jih prinašamo, nam prvi nazorno prikazuje, kako nerealna je bila prvotna podmena, da bi Ul neznani razbojnik pričakal svojo trte* aa hlevskimi vrati. Vrata so dvokril-na, aa desnim krilom naj bi se bil skrival neznanec. Rekonstrukcija tega srečanja je pokaral bi, da kuharica ne bi bila mogla ■topiti t hlev, ne da bi bila že na pragu občutila zasedo. K sliki je treba pripomniti, da Je odprto krilo nasajeno tik ob ogradi, T kateri so bile spravljene rovnice in drugo poljsko orodje, in med krilom in ogrado Je tako tesen kot, da se zločinec ne bi bil mogel postaviti globlje za vrata, da ga kuharica pri vstopu ne bi čutila. Draga slika nam kaže kot, v katerem je bil morilec pokojno Jožefo Martinčičevo po vsej verjetnosti pričakal, z obema linama v steni. Skozi spodnjo (glej na risbi •L S, 4 tn 5) je mogoč dohod in odhod, Irafcnr smo te navajali. Zgornja odprtina predstavlja samo vratca v kokošnjak in je sa problematiko zločina brez pomena. ▼sak turist, ki ga pot zanese te dni na Javor, bo mimogrede skorajda hotel obiskati tadi poslednji dom, ki ga je Jožefa Martinčideva našla pod svežo gomilo na vaškem pokopališču, dom, , ki je Se toHko bolj vreden razmisleka, ker je bedna ženica vse svoje življenje toliko razmišljala o tem, da si bo s prihranki (kam je dala te prihranke Se vedno ni ugotovljeno) za svojo sivo starost omislila skromno hišico, da si v tihem kotičku oddahne od truda hi trpljenja vseh svojih dni. Že pred 25 leti se Je ukvarjala z mislijo, da si kupi majhen domek, a komaj tri dni po svojem 66. rojstnem dneva — prav 8. aprila je dopolnila 66 let — Je padla kot žrtev enega najgrMh Sločtapv, kar jih pomnimo Iz zadnjih let. n— Obfni «bor Slan (sečnega društva bo 8. t m. ob 18. v prostorih Slovenske Malice. Opozarjamo člane, da se ga po možnosti vsi udeleže, ker bo občni zbor sklepal tudi o društvenem časopisu. Iz Celja e— Velik glasbeni dogodek se nam obeta, v petek 7. maja, ko obišče naše mesto slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki bo koncertriral v vel. unionski dvorani. Zaigral bo 2 violinska koncerta skladatelja Bacha in Vivaldija s spremljavo komornega orkestra Orkestralnega društva Glesbene Matice pod vodstvom prof. L. M. škerjanca. Ostale točke bo spremljala na klavirju francoska pianistka Suzana Roche, s katero je pianist ravnokar dokončal veliko koncertno turnejo po Češkoslovaški. Z ozirom na izreden glasbeni dogodek vabimo naše koncertno občinstvo, da polnoštevilno zasede dvorano. e— Profesorski izpit je napravil na ljubljanski univerzi z odličnim uspehom g. Janko LiŠka, profesor na realni gimnaziji v Murski Soboti. Gosp. prof. LiSka je služboval nekaj časa tudi v Celju in je bil med mladino zelo priljubljen. Prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo! e— Načelništvo Sokolskega društva v Celju obvešča vse telovadeče članstvo, naraščaj in deco, ki neredno poseča telovadbo iz kateregakoli vzroka, da se do 5. maja zopet povrne v telovadnice zaradi bližnjega nastopa v izogib črtanju ali odklonitvi. Prosimo starše mladine, da do tega roka zanesljivo pošljejo mladino k telovadbi. Posebni opomini se ne bodo pošiljali. e— Materinski dan bo obhajalo Kolo jugosl. sester v Celju jutrišnjo nedeljo. V ta namen bo društvo prodajalo cvetke in bo s čistim dobičkom obdarovalo nekaj najrevnejših mater. e— Otvoritev lovske razstave bo jutri ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Razstavljenih bo nebroj trofej iz naših krajev, pa tudi iz inozemstva, celo iz Afrike in Indije. Razstava bo odprta do 8. t m. vsak dan od 8. do 18. Lovci in prijatelji prirode, obiščite to lepo in zanimivo razstavo! e— Proslava sv. Florijana. Gasilske čete iz Celja in okolice se bodo zbrale jutri pred 8. na dvorišču mestnega poglavarstva in odkorakale ob 8. k maši v opatijsko cerkev. Po maši bo v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva gasilsko zborovanje. NIKOLIC RAJKO je otvoril v CELJU tapetniško delavnico pri Zelenem travniku in se za cenjena naročila najvljudneje priporoča! e— Gradnja železobetonskega mostu v Skofji vasi. V ponedeljek 10. t m. ob 11. bo v prostorih tehničnega razdelka sre-skega načelstva v Celju prva javna pismena ponudbena licitacija za gradnjo železobetonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi pri Celju. Proračun znaša 478.949 Din. e— Gostovanje ljubljanske operete in opere na praznik 6. maja. Narodno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo na praznik 6. t. m. ob 15.30 v Mestnem gledališču v Celju znano Beneševo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, ob 20. pa Mascagnijevo opero »Cavalleria rusticana« in Leoncavallovo opero »Glumači«. Obe predstavi sta izven abonmaja. Na popoldansko opereto opozarjamo predvsem okoličane, oa večerno operno predstavo pa Celjane. /stopnice so v prodaji v knjigami S!omšLd>ve tiskovne zadruge Obe operi bosta uprizorjeni samo. če se bo do pone deljka 4. maja javilo dovolj obiskovalcev e— Mestnemu ubožnemu skladu so poklonili: tvrdka P. Majdič v Celju 200 Din namesto venca na grob g. računskega svetnika Franja Kalana, lesni trgovec g. Štefan Borlak 100 Din na \ ssto venca na grob odvetnika g. dr. Karola Laznika im rodbina F Rebeuschegg 100 Din namesto vei?ca na grob g. Josipa Sucherja. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »ZLATO IZ SINGAPOORA«. Ob 18.15 »S KONJA NA OSLA« (Ameriška komika Stanlio in Olio). Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZLATO IZ SINGAPOORA«. Ob 10. in 14. »S KONJA NA OSLA«. V ponedeljek ob 16.15 in 20.30 »ZLATO IZ SIGAPOORA«. Ob 18.15 »S KONJA NA OSLA«. e— Protituberkulozni teden. Pri izvedbi protituberkuloznega tedna sodelujejo celjske dame in samarijanke. Prispevke se bo pobiralo po stanovih in javnih uradih. Dame in samarijanke nabirajo z nabiralnimi polarni in s puncami pred kolodvorom, po ulicah in pri koncertih ter pri kino blagajnah. Zelezničarska godba priredi pro-menadni koncert v mestnem parku jutri ob 11. dopoldne. Celjsko pevsko društvo priredi koncert v sredo 5. t. m. ob 20. zvečer pred magistratom. Športni klubi SK Celje. Jugoslavija in Atletiki priredijo br-zoturnir na Glaziji v četrtek 6. t. m. ob 16. Šolski otroci pobirajo prispevke z nabiralnimi listki. Prosimo ne odklanjajte nabiralcev. Celje—Celju! je geslo protituberkuloznega tedna. Prispevaj za pomoč naj-bednejšim med bednimi. Tako boš storil svojo narodno dolžnost! e— Iz Kalobja pri Št. Juriju ob juž. žel. nam pišejo: Večkrat smo že poročali o brezupnem stanju, v katerem je cesta, ki pelje od Št. Jurija proti Sv. Jakobu pod Kalobjem. Banska uprava je začela pred nekaj leti graditi novo cesto v označeni smeri. Delo je redno napredovalo, revni 1 i udje so nekaj zaslužili. Sedaj pa se že dolgo nič več ne dela. četudi smo imeli pred občinskimi volitvami na obisku sre-skega načelnika in načelnika cestnega odbora iz Celja. Izvolili smo si občinsko V vlaku je umrl r Krško, 30. aprila. Potniki, Id so se včeraj vozili s potniškim vlakom Iz Zagreba proti Ljubljani, so bili priče žalostnega dogodka v vlaku. Nemškemu državljanu Hermanu R°sen-bergu je v njegovem kupeju blizu brežiške postaje postalo slabo. Lz Brežic so te. lefonično pozvali videmskega zdravnika, dr. Bogataja na postajo Vidam-Krško. Ko je vlak prispel tja, je dr. Bogataj Rosen, berga tudi pregledal. Ugotovil pa je, da ga je med tem že zadela srčna kap, ki ji je podlegel. Rosenberga so nato prenesli iz vagona v postajno čakalnico ln po ko. misijskem ogledu je bilo njegovo truplo prepeljano v videmsko mrtvašnico. Ugotovilo se je. da je nameraval naj. prej potovati v Meran k nekemu svojemu prijatelji ,nato pa v Argentino. Sodeč že po zdravilih, ki so jih našli pri njem. je pokojnik dolgo bolehal za *rčno nervo-zo. Oblasti so obvestile nemški konzulat V Zagreba. upravo, ki je vladajoči stranki po volji, pa sedaj upravičeno pričakujemo, da se bo občinska uprava tudi pobrigala za cesto, da se bo vsaj v treh letih toliko napravilo, kakor se je prej v enem letu kljub nesreči, ki jo je povzročilo plazovje. e— Zopet nekaj novega v Celju! Volneno ibiago v dvajsetih barvah prodaja »Stermeoki« po 11 Din. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju 1 e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 in jutri ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Kakor želite!« z Elizabeto Bergnerjevo Ln tednik. Danes ob 18.30 in jutri ob 10. in 14. matineja. V ponedeljek ob 16.15 in 20.30 velefilm »Črni angelj« s Fredricom Marchem in tednik, ob 18.30 matineja. Iz Maribora a— Slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki je pred kratkim nastopil z dunajskimi Filharmoniki in žel ogromne uspehe na Dunaju, nastopi v Mariboru v sredo 5. maja v kazinski dvorani. Spremljata ga francoska pianistka Suzana Roche s katero je pravkar absolviral koncertno turnejo v češkoslovaški in komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. škerjanca. Na ta izredni koncertni dogodek opozarjamo našo publiko. a— Cercle francais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva na čajanko, ki jo bo priredil jutri 2. t. m. ob 20. v »Vesni«. Na sporedu so tri glasbene točke, špahski ples in šaloigra. Po sporedu čaj in prosta zabava. Vstopnine ni. a— Rotarijska vest. Včeraj je službeno posetil tukajšnji klub rotarijcev guverner jugoslov. rotarijcev dr. Vladimir Belajčič. Mariborski rotarijci so mu priredili slovesen sprejem. Iz Maribora je odpotoval v Ljubljano k službenemu posetu ljubljanskih rotarijcev. a— Gostovanje ljubljanske opere. V prihodnjih dneh bo drugo gostovanje ljub. ljanske opere z »Butterf]y« v zasedbi, ka kor ob prvem gostovanju. a— Klubska turneja Avtomobilskega kluba na svetovno razstavo y Pariš. V mesecu juniju se udeležijo naši avtomobilisti velikega avtomobilskega Rally-a na mednarodno razstavo v Pariš katerega aranžira francoski avtomobilski klub za avtomobil iste vsega sveta. Ker je za tako veliko turnejo potovanje v koloni nemogoče^ se je sklenilo, da bodo potovali udeleženci na tem Rally-u individualno in posamezno tako, da morajo biti v Parizu 21. junija zjutraj in se tam javiti ob 9. predpoldne Pri predsedni-štvu našega kluba — na 6edišču, francoskega avtokluba — Plače de la Concorde 6—8. Vs; udeleženci dobivajo brezplačen karnet, medn. uverenje za šoferja in medn. dozvo-lo za avtomobil. Vpisnina za udeležbo znaša 50 francoskih frankov (približno 115 din). Francosko ministrstvo financ je dovolilo, da dobijo v Franciji vsi avtomobilisti popust pri cenj bencina in sicer pri litru 0.60 frankov za največ 600 litrov. Druge olajšave za hotele, garaže, restavracije, gledališča itd. se bodo dobile ob tomboli, ki je zvezana z udeležbo na Rally-u. — Člani mariborske sekcije A. K. K. J 6e naprošajo, da prijavijo svojo udeležbo za to turnejo najkasneje do 8. t. m. pri tajništvu, Trg svobode 3. Av-tokilub sekciin Maribor. a— »Svetilnik« je oživel. Kakor smo svojčas poročali, je banska uprava razpustila društvo »Svtetilnak«, združenje raziskovalcev sv. pisma za kraljevino Jugoslavijo s sedežem v Mariboru in sicer z motivacijo, da so je v številnih po navedenem društvu razširjenih knjigah sistematično hujskalo proti veroizpovedim, ki so po zakonu v naši državi priznane, ter da se izpostavljajo posmehu predstavniki cerkvenih oblastev in veroizpovedi. Držvani svet pa je sedaj razveljavil razpust društva »Svetilnika« z utemeljitvijo, da po stanju stvari niso bili dani pogoji za razpust. a_ v ponedeljek 3. t. m. bo predaval v mal; dvorani Narodnega doma v okvru društva »Nlan^«* puH! vi«t er. dr. Branko Vrčon iz Ljubljane o zanimivi zunanjeipo-liiic-ni temi: »Problemi malih v igri velikih«. Vst/vD svoboden. a— Tržni red v nedeljo. Zaradi maše, ki jo bo imela PTL v nedeljo 2. t. m. na Glavnem trgu, se glavni tržni prostor preseli na novi trg, medtem so se mesarske stojnice pomaknejo na Korcško cesto. • "i'! a— podružnica Borze dela išče več av. togeničnih varilcev. * ' a —Knjiga Lj. Pivkove: »Kriminal« se dobi pri Sokolu I. Maribor v prid Pivko-vemu skladu. a— Klub dobrovoljcev v Mariboru na-znanja, da so znižane cene vojnim srpomi-ncm pokojnega di Ljudevita Pivka. (Carzano—Rame Ob ramenu). Citajte jih! a— Hotel »Orel«. Od danes nov priznan kabaretni program. Ob nedeljah Five"o clock. Buidjevačko pivo in izboma ljutomerska kapljica. Z Jesenic s— Jubilej javnega delavca. Danes poteka 351et, odkar je stopil v službo Kranjske industrijske družbe uradnik g. Matija Sušnik. Rodil se je 1. 1888. na Plavžu kot sin številne delavske družine in je že kot 141etni fant moral prijeti za težko tovarniško delo. Z Jesenic je odšel v Donavvitz, Kapfenberg, Wartberg, pa v Kladno in Chomotov, kjer se je v tamkajšnjih velikih železarskih obratih mnogo naučil. Bister po duhu in spretnega peresa se je mladi Sušnik kmalu uveljavljal tudi v javnem delu. V sokolstvu je odličen prosvetar, sodeluje v revijah in listih, je požrtvovalno zaposlen v raznih socialnih in narodnih organizacijah Sam se je izobraževal in si ustvaril" podlago za lepo napredovanje v svoji službi. Pri KIDK zavzema danes ugledno uradniško mesto in uživa splošne simpatije ne le med svojimi ožjimi tovariši, temveč tudi v širokih krogih jeseniškega delavstva ter narodne javnosti sploh, še na mnogaja leta! s— Zvočni kino predvaja danes ln jutri ob pol 9. zvečer (v nedeljo tudi ob S. uri pop.) velefilm >Port Arthur«. Med dodatki domač zvočni kulturni film in Para-mountov zvočni tednik. Za praznik sledi »Prater«. Opozarjamo vse cenj. obiskoval-ce, da so večerne predstave odslej v poletnem času ob pol 21. Iz Kranja r— Kranjsko meščanstvo opozarjamo na izredno zanimiv koncert, ki bo 2. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 9. zvečer. Orkester ljubljanske Glasbene Matice bo zaigral uverturo prvega slo-venskega instrumentalnega skladatelja Jurija Mihevca. Kot solist pa bo sodeloval eden najznamenitejših violinskih vir. tuozov Robert Soetens iz Pariza, ki je na svojih koncertnih turnejah po Avstriji in Češkoslovaški žel povspd ogromne uspehe in ga lahko štejemo med enega največjih mladih violinistov. r— Kino Narodni dom predvaja danes ob pol 21. in jutri samo ob pol 19. in pol 21. planinski, dramski velefilim »Beli pekel«. Iz Tr2iča č— Kino predvaja danes in jutri Izredno lep film »Viktorija«. Iz Litife |— Koroški večer ▼ spomin borca >a Koroško Malgaja bo 5. maja ob 20. v prosvetni dvorani v Mladiki. Komemorativni govor bo imel g. dr. Ervin Mejak iz Gornjega grada, predavanje o položaju Slovencev na Koroškem pa namesdnik državnega tožilca g. dr. Juri; Fellacner, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Pevski zbor ptujskih železničarjev bo zapel neka i koroških pesmi, med n]iini Malgaju posvečeno pesem. Vse narodno prebivalstvo se vabi, da se tega večera polnoštevilno udeleži. Za članstvo »Gorice« udeležba obvezna. Iz Zagorja z— Sokoisko društvo Zagorje bo priredilo 6. t. m. ob 15. na letnem telovadšču veliko tombolo, na kateri lahko zadenete 3 fina kolesa, moko, slanino, sladkor, živež, koštruna itd. Dobitkov bo nad 800 ter so vsi prav lepi in praktični. Segajte pridno po tombolskih tablicah, ki so po 2 din, in jih je na zalogi le omejeno Ste. vilo. z— Na občnem zboru električne zadruge so navedla poročila, kako je padla poraba električnega toka. Pred leti krize smo v Zagorju porabili nad 69.000 kw, lani pa komaj pod 30.000, čeprav je bil lani napel jam vod tudi v Selo. Zatorej se je cena toku zvišala cd 3 na 3.25 za kw. Tako preživlja poleg brezposelnih tudi zadrugarstvo v Zagorski dolini krizo. Soglasno je bil iiavoljen v glavnem dosedanji odbor. Iz Novega mesta n— ^Korogki pevci. Danea ob 16.42 prispejo na postajo v Novem mestu pevci društva »Dobrač« z Brnce pri Beljaku. Na postaji bo sprejem, nato pa ki ene jo dragi gostje v sprevodu na Glavni trg, kjer jih bo pozdravil izpred mestne h;še predsednik mestne občine g. dr. Polen. šek. Opozarjamo, da se bo koncert v šolski dvorani začel točno ob napovedanem času. Jutri v nedeljo bodo pevci peli pri maši ob 9. v kapiteljski cerkvi. Po maši pa se bodo poklonili ua grobu skladatelja Ignacija Hladniika in pisatelja Janeza Trdine. Od bratov Korošcev se poslovimo jutri v nedeljo ob 12.30 ,ko krenejo z vlakom v Trebnje. Vstopnice za današnji koncert se dobe v Krajčevi trgovini. Se-zite pridno po njih! n— Bolgarski večer je nedavno priredilo naše Sokoisko društvo v svojem domu. Predaval ie tajnik Jugoslovenske bolgarske lige g. Bučar Predavanje so ponazorovale skioptične slike, na sporedu pa so bile tudi recitacije. Prireditev je bila lepa manifestacija slovanske vzajemnosti. Poset je bil zadovoljiv, vendar smo tudi tokrat pogrešali obilnejši odziv novomeške inteligence. — Sokoisko društvo so nedavno zapustili trije zvesti člani: Zraec Franc, Kostrevec Ivan in Zibert Franc, nameščenci kmetijske šole n« Grmu, kj so bili premeščeni v razne kraje. Vsi trije so bilj vrli člani in telovadci in jih bo društvo težko pogrešalo. Na novem službenem mestu jim želimo vso srečo. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 in - jutri ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Hannerl in njeni ljubimci«. Predigri Paramountov zvcčni tednik in kulturni film. Iz Hrastnika h— Predavanja v okvirju. Protituberkuloznega tedna bodo v naslednjih dneh: v ponedeljek S. t_ m. ob 18. v Delavskem domu, predava g. dr. Jože Dolenc; v sredo 5. t. m. ob 17. v društveni sobi pri kemični tovarni, predava g. dr. Roman Vidmar, na praznih 6. t. m. ob 18. v Sokolskem doma, predava g. dr. Andrej Arnšek. V Sokolskem domu se bo tudi predvajal film »Jetika«. h— Dramatičen odsek Sokolskega društva pripravlja priljubljeno ljudsko igro s petjem »Divji lovec«. h— Naši gasilci imajo letos običajno Florjanovo mašo na praznik 6. t. m. na Dragi. Pred mašo bodo počastili pokojne svoje tovariše, pokopane na Dragi, kakor Roša, S&rčana, Saklna, Pintarja, Meketa itd. h— Borba proti jetfld. V okviru letošnjega protituberkuloznega tedna bo priredila naša PT lira več predavanj, od katerih bo eno v* Delavskem domu, eno v okolišu kemične tovarne ln eno v Sokolskem domu. To predavanje bodo spremljale skioptične slike, ali pa se bo predvajal celo film. Poleg prodaje enodinarskih blokov se bo izvedla tudi Se posebna nabiralna akcija s polarni. V šolskih počitnicah pa bo naša liga zopet poslala okrepitve potrebne otroke v počitniško kolonijo. Podpirajte ligo po najboljših močeh! h— Zvočni kino Sokol predvaja danes in jutrj v nedeljo najboljšo komično opereto »Zemlja smeha«. Iz Krškega kr— Delovanje podružnice Sadjarskega In vrtnarskega društva je s prihodom bivšega sreskega šolskega nadzornika in seda^ njega čolskega upravitelja v Krškem g. Hrovata oživelo. Delovanje pa ni omejeno le na podružnično okrožje, marveč se je raztegnilo po vsem srezu. Predavatelj in praktični sadjar g. Hrovat prireja vsako nedeljo strokovno predavanje io z vso požrtvovalnostjo pomaga posameznim gospodarjem in sadjarjem pri urejevanju in zboljšanju njihov;h sadovnjakov. Ce se bo delo v tej smeri nadaljevalo, bo naše sadjarstvo zelo napredovalo in ljudstvo bo hvaležno onim. ki mu bodo pomogli do lepega vira dohodkov. Iz SoStanja S— Koncert Adamičevih pesmi. Odkar Je pred leti ustanovil g. Vreže mladinski zbor »Zvonček«, doživlja šoštanjsko glasbeno življenje pogosto koncertne prireditve z bogatimi programi in močnimi vokalnimi produkcijami. »Zvonček« se od nastopa do nastopa bolj izpopolnjuje in raste v svojem umetniškem ustvarjanju. Ocene, ki so jih o zboru dali priznani glasbeniki, to tudi potrjujejo. V nedeljo zvečer nas je zbor spet presenetil. S sodelovanjem pomnože« nega učiteljskega okteta je priredil koncert Adamičevih pe?mi. Besedo o pokojnikovem življenju in delovanju je govoril g. Kramar iz Velenja, oktet je zapel 6, Zvonček pa 14 pesmi. Dokaj težke kompozicije sta zbora izvedla sigurno, občuteno. Občinstvo je bilo posebno navdušeno ob Završkih fantih, Vasovalcu, Jurjevanju, Pomladi in Drezni-ci. Večer je bil lep in dostojen Adamičevega spomina. Iz Ptafa j_ Otrok se fe raletel v avto. V Stojncih se je pripetila huda nezgoda. V osebni avto, kj je počasi vozil skozi vas, se je iz neke hiše, kjer so se otroci igrali na dvorišču, zaletel šestletni sinko pocestnice Rožmarin Mirko Vozač avtomob;la je sicer takoj potešil zavore, vendar s je obrok pri padcu zlomil levo nogo. Vozač :e laffta takoj prepeljal v bolnišnico. Erugih poškodb deček k srečj ni dobil. Iz Murske Sobote m— Prosvetnojgospodarski tečaj za prekmurske fante in dekleta smo ianeli nedavno. Tečaj so priredila prekmurska mladinska društva skupno z Zvezo kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Predsednik Zveze Kronovšek. predsednik ptujskega pod od* bora Jožko Tomažič. profesor Janko Siska m drugi, so razpravljali o raznih svetovnih nazorih, o mladinskih organizacijah, o kmetskem gibanju, o igrah na kmetskem odru. Tečaja se je udeležilo precejšnje število fantov in deklet iz bližnjih in daljnih vasi, nekaj jrih ie prišlo celo z one strani Mure. Mladi ljudje vedno bolj čutijo potrebo po skuonostj in ta tečaj ie brez dvoma učvrstil njhovo kmečko zavest. m— Ustanovni občni zbor Ženskega izobraževalnega društva v Murski Soboti je bij v nedeljo v Meščanskem domu. Dasi ob- Pata k novemu jezeru pri Krškem JtoJca. Kriško, 30. aprila. Zanimanje, ki ga je »Jutrovo« poročilo dvignilo za novo nastalo jezero, je že tolikšno, da 6e ljudje z vseh stranj obračajo na poročevalca za pojasnilo, kako bj najhitreje prišli po bližnjici do jezera samega. Zato prinašamo situacijsko ekico, po kateri je možno razbrati, da leži jezero med vrhoma 272 in 269 v bližini vasi Senuše. Če hočeš priti k njemu, imaš dve poti Prva vodi skozi Leskovec po občinski poti skozi vas Brezje i>n Senuše in odtod po ko lovozu še približno pol ure Navedena «m"r je sicer za 2 km krajša od smeri preko Velike vasi. ima pa to neugodnost, da ie v zadnjem delu precej blatna in zato za vozila (kolesa^ manj priporočljiva Dobro bano vinsko reeto preko Vel;ke vas; do klanca pod Rako predvsem uporabljajo obiskovalci, ki prihajajo s kolesi in se navadno ustavijo na prvem ovinku vzpetine klanca, ki vodi na Rako, odkoder je v severni smerj ze dobro viden kamnolom, mimo katerega vodi pešpot do iezera Je sicer še občinska cesta čez Straškj vrh, ki pa je zaenkrat potrebna popravila. Ce bo jezero ostalo stalno, o čemer domačini ne dvomijo, bo po tej cesti mogoč tudi dovoz z avtomobili, kj bodo lahko tako dospeli prav blizu jezera samega. Goiovo se bo takrat našlo 6redstvo za nalomlienje kamenja iz občinskega kamnoloma. Za to nedeljo naiavljajo precejšen obisk od blizu in daleč. Mlaišj krški šport-n;ki nameravajo pohiteti na jezero 6 svojimi savskim; čolnički. Gladina jezera se je danes zvišala za 2 m, površina je spet znatno narastla Voda je dosegla višino, ki jo ima najnižji del nasipa Danes so domačini nakupili že nekaj čolnov. flrtojajo v Murski Soboti ie tri ženska dra» Stva, se ustanavlja še eno, ki se od prvih razlikuje v tem. da ne bo dobrodelno, temveč v prvi vreti izobraževalno, namenjeno ženam in dekletom vseh slojev, posebno pa tistim, ki so izobrazbe in pouka najbolj potrebne. Društvo bo prirejalo poučne tečaje, predavanja o vsem, kar more koristiti materi, gospodinji in delovni ženi. Pokazati hoče članicam pravo sliko žene v sedanji družbi in jih vzpodbujati v borbi za njihove pravice. Prisotnih je bilo okrog 50 žen in deklet Prva seja bo v sredo zves čer, prvi jzlet pa v nedeljo in tu se bodo članice lahko pobldže seznanile. Vsi, ki vemo, kako zelo je potreben pouk našim ženam in dekletom, z največjim veseljem pozdravljamo ustanovitev društva! Iz Gornje Radgone gr— Družina se je komaj rešila iz plamenov. V noči na soboto 17. t- m. je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje Ivana Fekonje, poštnega uslužbenca v črešnjev-cih. Poslopja so bila pod eno streho, krita s slamo. Lastnik je bil že v službi, doma je bila lč žena Marija s številno deco in starim očetom. Vsi so trdo spali, šele na jok malega otroka se je prebudila žena ter na grozno presenečenje opazila neobičajno svetlobo, zublji so že objemali hišo. Do smrti prestrašena je mati komaj reševala otroke. V sobi, kjer je spal stari oče, je strop že pregorel in se zrušil nanj, da je starček dobil silne opekline. Zdravniško pomoč mu je nudil dr. Breznik, ki ga je tudi prepeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Ker leži hiša na samoti med bregovi, so sosedje zapazili požar šele, ko je bilo že prepozno. Rešiti ni bilo mogoče niti živine, ki je zgorela v zaprtem hlevu. Družina je ostala tudi brez obleke, ker so se oteli v zadnjem trenutku, škoma je tem občutnejša, ker je bil lastnik zelo nizko zavarovan. gr— Demonstracije brezposelnih- Sedanja uprava združene občine Gornje Radgone je letos ustavila obrat na črešnjevski opekarni pri Gornji Radgoni in pričela obratovati na svoji drugi, že nekaj let počivajoči opekarni v Borecih pri Ljutomeru. Več delavcev-domačinov v Crešnjevcih je bilo odpuščenih. V četrtek popoldne se je zbrala pri črešnjevski opekarni skupina odpuščenih delavcev, da se odpravijo v trg, pred hišo načelnika opekarniškega odseka Joža Hrastelja. Tu so proti ustavitvi obratovanja na črešnjevski opekarni protestirali in zahtevali, da se jim z nadaljnim obratovanjem omogoči Se v naprej borni zaslužek 6 din, ki jim je za preživljanje skrajno potreben. Ker je bil Hrastelj na pohod demonstrantov opozorjen, je zaradi varnosti zaprosil za orožniško varstvo, ki je izgrede preprečilo. ANEKDOTE Goetheievo zdravje ni bflo po njegovih željah. Zdelo se mu je, da mu obisk; niso v redu. Nekega dne ie vzkliknil; »O, da bi mi hotel ljubi Bog darovati zdrave ruske obisti, ki so padle prj Slavko bilo potrebno. DOLENJSKE TOPLICE prav tako pričakujejo v letošnjem letu bolišo sezono, kakor v dosedanjih. Čeprav je Dolenjska še zmerom prev«£ zapostavljena. Za letošnjo sezono je kopališka uprava obnovila notranjost zdravilišča in povišala število toliko čudnih stvari je videla, cula in seveda vse meni sporočila. Kako je Bobi zdrav, srokan, inteligenten in živ in kako je hčerka dobro izgledala. Komaj pa je žena prišla domov, že se je veselila na nova kurja očesa in na nov sestanek, kajti je Bobi tak, da mu ga ni para in le kje se je vzel, ko v naši fa-miliji vendar ni nihče posebno živ. Take očitke sem mirno prenašal mesec za mesecem; zadnjič pa se je pokvaril ta ženin servitut. Nekaj sem se bil prehladil in pri mojih letih so kolena pač kolena. Pa sem moral v posteljo, greli smo in ovijali in dnevi so potekali. Toda ista usoda je preganjala kurja očesa na našem domu, a želja po šivilji na totem hčerkinem domu. Kolena pa se niso nikamor premaknila. In je pisala hčerka: >dolgo ne bom mogla odlašati« in je godrnjala žena: »saj skoro ne morem več iz sobe zaradi kurjih očes!« Tolažil sem in branil svoje stališče: kaj so kurja očesa v primeri s koleni: ne po položaju in po obliki ne morejo konkurirati! Toda je bila na drugi strani šivilja na tehtnici, v takem slučaju pa so kolena za tekmo preslaba. Žuril sem z ozdravljenjem. Hčerka pa je nestrpnejša od žene in pride pismo: prihodnji teden moram v Ljubljano! V torek popoldne žena ni več strpela. Čuj, oddala bom telegram, zdaj si že čisto dober: v četrtek se do-dobimo v Ljubljani. Vdal sem se. Telegram je oddala. Čez eno uro pa je prinesel pismonoša telegram moji ženi. Brzojavila je hčerka: V sredo pridem v Ljubljano, ne morem več odlašati, pridi gotovo! Obšla me je zona. To se zgodi vselej, kadar slutim nesrečo. Toda dolgoletna zakonska skušnja me je naučila spoštovati pregovore kakor: »molk je zlato.« Navzlic moji absolutni nevtralnosti, ki bi jo velesile lahko vzele za vzgled v španskem vprašanju, pravi žena čez nekaj časa: »Stvar pa le ni jasna, kaj bo sedaj prav, ali kar ona brzojavi, ali kar jaz?« Z moje strani ne sluha ne duha. »Sploh pa sta se telegrama srečala, odnosno zgrešila!« Jaz: kakor da me ni. >1 tak vendar svetuj nekaj, dedec nemarni, saj gre vendar za tvojega otroka!-s >Kaj naj svetujem? Boš že naredila, da bo prav!« »Kaj bom naredila — kako bom naredila — kaj mora biti prav, ko si pa ti vse zmešal?« »Jaz? Zmešal?« »Kdo pa drugi, ti in pa tista tvoja nesrečna kolena.« Argument je bil hud, pa sem se zopet umaknil v rezervo. Nemir je naraščal z vsako minuto. »Čez eno uro bo pošta zaprta, tak povej no, kaj naj storim!?« »I — jaz bi brzo javil, da naj bo tako, kakor želi hčerka, pa pojdi jutri! Rečeno — storjeno. Toda čez pol ure dostavi sluga nov telegram: »Pa naj ostane pri četrtku, kakor ti želiš!« Telegrama sta se zopet srečala. Kako je bilo pri tem srečanju na žica, ne vem aH vem, kako je bila pri nas, ko so se nekaj minut na to zaprla vrata poštnega urada. * Noč je bdila dolga. Izgledalo je, da ne bo nikoli več belega dne. Pred zoro pa je ob mojem pritrjevanju izdala žena sledeči službepi komunike: »Danes grem jaz v Ljubljano, da opravim pri pedikerju in kar še treba, če bi pa hčerka ne prišla — kdo se bo dandanašnji zanesel na pošto in telegrame! — potem pojdeš jutri ti, kajti kar tako je vendar ne moremo pustiti in Bobi se te gotovo že tudi jako veseli.« Zvečer je prišla domov — res brez kurjih očes — toda kakor osa raadra- tujskih sob. V celoti je pogozdila park na levem bregu Sušice in preuredila pota v okolici zdravilišča. Načrti za bodočnost: kopališče na prostem in razna športna igrišča. Uprava vrši propagando v vseh sosednjih državah, posebno še v Avstriji in Italiji, od koder prihaja čedalje več gostov. Dolenjske Toplice razpolagajo s slovenskim, hrvatskim in nemškim propagandnim gradivom. Spet pritožbe: organizacija ni enotna, ker ne obstoja nobeno združenje, kakor določa § 357 obrtnega zakona. Nekatera zdravilišča so sedaj včlanjena v zvezi kopališč, druga v turističnih zvezah. To vprašanje zahteva nujno rešitev, prav tako je potrebno urediti vprašanje razmerja zdraviliških komisij do zdraviliških uprav, ki imajo svoje lastne interese, časih popolnoma nasprotne interesom zdraviliških komisij. Huda pritožba velja tudi za ceste, avtobusne zveze in posebno za poštne razmere. Poleg vsega tega je treba očitati Putniku, da posveča Dolenjski premalo pozornosti. KAMNIK toži zmerom o svoji stari rani, o §-u 11 železniške tarife, ki se mu nikakor noče nasmejati, vendar pa je kljub vsemu optimist in pričakuje izboljšanje turističnih razmer. Do sezone bodo vse važnejše točke (Mali grad Zale. Kalvarija) preurejene dalje je potrebno urediti park ob novem kopališču. Kamniške potrebe moderen hotel, biljetarnicrf Putnika (?). izpopolnitev športnega igrišča. Kamnik vrši propagando s prospekti v domačem in nemškem jeziku, kar za sedaj zadošča. Kamni- žena: ni bilo ne hčerke ne Bobija. To pa znači poflovico manj užitka, kakor jih ženi sicer .vsdej mrfijo dobro gojena kurja očesa. Drugi dan sem šel jez in se zvečer vrnil pobit in utrujen: prišla sta bila hčerka in Bobi. Oh! »I tak govori no — povej no! Kako je bilo?« me je sprejela z lučjo zvečer že na stopnicah. *Ali je zdrava? Kako izgleda? Kakšen je Bobi?« Jaz sem vihral, da bi potolažil žejo radovednosti, toda od utrujenosti sem bil le po madem kos pričakovani nalogi. »Zdravo, vse zdravo. Najpoprej me je ozmerjala ,zakaj sem prišel jaz in ne ti Da ni telegrafa na tem svetu, lepo bi se zavelo. Kje imam sadike od paradižnikov in paprike, pa seme od slaka in počepinčka in ne vem kaj še vse sem pozabil. Da drugič ni treba, da bi kolena bolela tak čas, ko mami ne more v Ljubljano, ko nima drugega na tem božjem svetu, ko tisto malo kurjih očes in še to se ji tako brezsrčno kvari.« »Kaj pa Bobi?« ženi so gorele oči. »Hm, Bobi je zdrav, morda de preveč aJrav. Najprej jo zamašil rifondteo steklenico b štirimi zobotrebci, potem je poskušal, kako bo gnaflo in naravnost v sosednjega gosta! Ko ga je ona nato po krempljih--« >Gotovo si jo ti šuotal!« >Nič nisem, še gledati si nisem upal. Iz jeze je nato prevrnil čašo črnega vina po prtu in obleki. Potem je splezal meni na kolena in med pogovorom, sam ne vem kdaj, mi je odtrgal medaljo n od verižice, ga neopažena stlačil v peč in mi je dejal, naj ga najdena, če morem. Ko ga je ona spet po rokah z opravičilom, da je ves neumen, da le kakšnega domačega človeka vidi, da je zadnjič strica Toneta v kavarni s čevlji osuvail, polil s kavo, cigarete pa mu je skril za omaro, da vse. to tako rekoč dela od same sreče, je Bobi izpulil iz mojega gornjega žepa nalivno pero«-- »Zdrav je, živ je, iz gnoja pa tako ni človeka, hvaila bogu. »In v preveliki sreči so se ženi lesketale oči. » — splezal za stol, ga razdrl in vso tekočino izpraznil v moj desni žep, da še sedaj curlja črnilo iz njega. Oh, moja lepa siva obleka!« Končal sem utrujen, žena pa ni mogla od sreče nazaj na zemljo, ni všde2a ne mene, ne moje obleke. »Hvala bogu, samo da je zdrav!« France Feržou. Že Valvasor pf&e e njej: »Manjfo* cerkev v Oragrobu je najbolj odlična to zna. menita, zato pa se vršijo tamkaj vsako leto da, skoro vsak dan velika romanja. \ tej cerkvi visi Pri oltarju sv. Martina velika kost, rebro, katero srpioSno smatrajo za rebro ajdovske deklice. Drug, vidijo v njem rebro orjaka, ker je tako veliko in močno. Vendar mislim, da izvira ta kost od laita ali kake druge morske pošasti.« Erasmus Franca pripominja k [emu^ da višjo v Nemčiji v rajnih cerkvah podCk>-ne orjaške kost,i, ki jih pripisujejo kitom. Take konti so imele v prejšnjih, davno minulih čas;h poseben pomen, kar dokazuje, da jih je prevzelo krščanstvo po svoji zmagi nad poganstvom jn j h dovoljevalo tudi v krščanskih cerkvah. Ta kult iz^ra pač iz zelo stare dobe m je nastal v času. ko mrličev Še niso 6ežigala temveč so jih hoteli s pokopava njem kolikor mogoče dolgo očuvati. Če je kako pleme nomadov zapustilo svoja začasna bivališča, je kosti spet izkopalo in vzelo s seboj. To se je ponavljalo. kolikorkrat se je bivališče spreminjalo. Če ®e je ipa na ta način veokia kosti, ki so jih vlačili po svetu, tekom časa po-zgubila. je zadostovala kot spomin lobanja aH poedina kost. pokojnega in potovala naprej. Tak kult do pokojnih je bil svet tudi najbolj divjjm in sirovim narodom. GoirU so ga Indijanci, Azteki ter divji avstralski, afriški in ostali narodi, ljudožrei. ki ko meso uživali, lobanje in druge kost; pa Jemali s seboj na svoje pohode jn potovanja. Tudi v nemških in evropskih vojnah sploh je bila obča navada, da so trupla padlih jn mmrlfh odličnih vojskovodij in plemjčev kuhali ter meso od kosti odločili. Ker je bila ta navada splošno razširjena, je papež Bonifacij VIII (1294-1303,i za-grozH. da bo izobčil vsakogar ki bi trupla, razsekal in kuhal, v namen, da bi laže vzel kosti s seboj v domovjno. Toda kljub cerkvenim prepovedim in grožnjam bo se ljudje vedno znova vračali k svojim efcaram navadami. Kosti pokojnih, katere so ra^na plemena in narodi hranfli. čuval; in častili, niso pustili odnašati, ker so jih smatrali za narodno svetinjo. Če so jih poglavarji, knezi, kralji itd. oddajali drugam, je pogosto prišlo do javnih uporov. Za prenašanja kestr. zlasti onih otlličnikov in pleme-skih poglavarjev, se je razvila vera. da je njihova posest za narod koristna in znia-gonrena da. ljudje so verovali- da take kosti celo pomagajo življenju in zdravju. Švedi so verovali, da so trupla njihovih poglavarjev v korist plodn^fri in m'runfi-liove dežele. Zato jih pozneje niso sežsrali. kakor ostalih svojih pokojnikov, temveč eo jih nedotaknjene pokopavali v gomile. Drugod so j;h pokopavali na štirih krajah, da bi deželi prinašali štirikratno plodovi. toKt. Če je bil prvotni prednik kakeca plemena po ustnem izročilu orjak, al; če častili v poganskem kultu, kakor je to bila splošna navada, kaj orjaškega, je slučajna najdba, kosti kake predpotopne živali tako vero le podpirala, seveda je koristila tudi ugJedu plemena. Da je tak blagoslnv _do-naišajoče pojmovanje »prešlo tudi v krščanstvo, o tem nam priča, legenda, o sv. Krištofu. kj sli je sprosil od Boga. da naj bi hi »kraj. kjer bo ležalo njegovo trupJo, obvarovan tako od toče kakor od ognja, kuge in lakote«. Toda vrnimo se r Oni grob in si oglejmo še zvonik, edem najvišjih cerkvenih zvonikov v Sloveniji! Visok je nad 60 m «i torej dosega viPno ljubljanskega Gradu. Nad sto stormic voli do zgornjih lin. odkoder se ta odpre čudovito lep razgled po Gorenjski in tja delti proti Ljubljani. Zunanje zvonikov e stene merijo t »o širin5 deset in po' metra in je to najširž; zvonik v ljubljanski škofiji. V cerkvenem stoljwi visijo zgodovinsko znameniti zvonovi. ki jrm je prizanesla celo strašna in brezobzirna vihra- svetovne vojne. Zanimiv je nap'* na velikem zvonu v slovenskem jezfiku: -Karier sem bra "Pervjzh »slit smo prejeli lubera mvru dar 1763. O Bog da.i ker sitn sdei prelit de bi t>adi ga ushvaia ussaka stvar 1807«. Velita" zvon mogočno d on1' daleč naokrog t>o Sorskem polju, tja do Kranja in Škofje Loke. Pri cerkvi v < m.>talni je stala do srede preteklega stoletja staro romarsko prenočišče in še posebna duhovska hiša, kar dokazuje velikanski obisk in naval romarjev v minuljh čaBih. Ker pa so poslopja že močno razpadala, so jih porušili. Največje romanje je bilo o bijikoštib. udeležilo se g& je do trideset • procesi j iz raznih žup®j. od katerjh 60 bile ipoedine zelo oddaljene, n. pr. polbovgrajska, idrijski, šentpeterska iz Ljubljane itd. Se dandanes sta največje romanje in največi: praznik v Crngrobu na h^boštro ponedeljek. Po ljudski veri »e utrne od rebra ajdovske deklice v Crngrobu vsako leto po ena kaplja Ko se bo utrnila od kosti zadnja kaplja, liosta prišla konec sveta in poslednja sodba, Nu. pa. smo glede tega lahko nujmi in potolaženi. zakaj »rebro ajdovske deklice« še vedno meri bliau tir metre in je do konca sveta torej še precej daleč... Rudolf Dostat. novih kabin, postavila novo teraso • paviljonom za godbo ter uredila nasade in parke. Pritožb in želja Rimske toplice nimajo dosti: vsi brzovlaki naj bi se ustavljali v Rimskih toplicah in železniška direkcija naj bi tudi temu našemu zdravilišču posvetila malo več pozornosti in svoje uvidevnosti ROGAŠKA SLATINA za letos samo upa. da bo dobra sezona, noče pa biti prerok. Priprave za letošnjo sezono: na novo je bila asfaltirana cesta, ki vodi skozi zdravilišče, popolnoma renoviran je bil hotel »Aleksandrov dom«, »Ljubljanski dom« je dobil novo pohištvo in dvigalo, naposled pa bo dograjeno tudi plavalno kopališče, ki bo med najlepšimi v državi. Želje: čedalje boljše sezone zahtevajo nov in popolnoma moderen hotel, ki ga bodo še letos začeli zidati. Propaganda: največ v Jugoslaviji, Avstriji, na Madžarskem m v Grčiji, precej zanimanja za Rogaško Slatino pa se kaže tudi v Levantu in v Angliji. V propagandnem pogledu si Rogaška Slatina želi še več tako vzornih turističnih ustanov, kakor je mariborska Tujsko prometna zveza. Pritožbe: zimski vozni red je naravnost nemogoč. Z Zagrebom Rogaška Slatina pozimi sploh nima nobene zveze, v glavni sezoni pa obratujejo na lokalnih progah do Rogaške Slatine samo stari, že zdavnaj dosluženi vagoni. Najnujnejše potrebna bi bila direktna zveza s Celjem brez vsakega prestopanja. Naposled še važna misel Rogaške Slatine: turistične razmere v naši državi so tako različne. da razni ukrepi, ki enim krajem koristijo, drugim lahko škodujejo. Turizma tedaj ne smemo šabkmizirati, temveč ga z« vsak kraj razumeti in skrbeti zanj čisto individualno. Kakšna bo sezona? Naša letovišča in zdravilišča se nadejajo dobrega Sprehodi okrog domačije Rebro ajdovske deklice V Crngrobu vlad kost predpotiopne živali Če Se voziš od Ljubljane profcj Skofji Loki, odnosno še naprej čez Sorsko polje proti Kranju, jimaš čudovit razgled na obe strani. Na levi te pozdravljajo turistom priljubljeni vrhovi-, Osolnik Sv. Ožboit iu Lubnfk. Od časa do časa se prikaže starodavni škofjeloški grad. v davni preteklo, s tj sedež hriiinskfh škofov in nekdanjih loških vlaetelinov, dane« ipa uršulineki samostan z dekliškimi šolami in zavodi. Se nadalje so Sv. Urh na Križni gorj. Sv. Gabrijel na Planici; pa Sv. Jošt in Smarjetna gora. Na desni stoje veličastne kulise Kamniških planin in Karavank. V ozadju kipijo kvišku nebotični sneiniki, spodaj v ravnini pa se raztezajo plodna polja, med njimi gozdovi, bele vasice in cerkvice. Pač ena izmed najlepših stik in pokrajin na naši slovensk; zemlji! Tam pod Sv. Joštom stoj; na griču znamenita. starodavna cerkev v Crngrobu. ki te že od daleč opozarja nase s svojim velikanskim stolpom. Crngrob je dokaj nenavadno ime. Tolmačili so ga iz nemškega.: zn Ehrengruben (Mam zu Ebren in Grn-ben). Novejštf efcianologi ?n domačr ijgodovi-narji, med njimi niagr. Steska pa imajo proti takemu tolmačenju 6voje pomisleke, češ, da orngrobe/ka cerkev, čeravno večkrat prezidana. njkdaa- nj stala v jami. Tja v Crngrob smo namenjeni, tja gre naša pot. Če gremo s škofjeloške postaje, s Trate, na desno, pridemo skoz; Vir maše v vas Sv. Duh. ob cesti rt Škofje Loke v Kranj. Severno odtod stoii slikoviti A j m a n o v grad. nekdanji Ehrennan. Grad je dobil ime po zdravniku dr. Hejmannu, ki j« tukaj prebival v dobi francoske okrmaetie. Takra-t je bflo v gradu sodišče fn ječe. Se poprej, v srednjem veku so gospodovali tudi tukaj brižrnskj Škofje. Lastnik,- so se v novejši dobi menjavali in . je bjl gospodar Ajmanovega gradu dalje časa eden zadtnlh kranjskih deželnih glavarjev. Oton ipl. Detela. Zdaj pa je graščina last prfma-rija dr. Jerneja Demšarja. V bljžrii stoji rojstna hiša slovenskega pisatelja Fr. Ce_ gnarja. Po kolovozih, pešpotih ter skoesi globeli in redke šume. ki pa nudijo v poletni vročini prijetno senco, dospemo kma^ lu v Crngrob. Semkaj pridemo tudi fz mesta škofje Loke, od kapucinske cerkve naprej skozi Staro Loko. Na desni ostaneta širok, oblast grič Kamnitnik. kjer je v srednjem veku še rastla vinska trto. in nizka vzpetina Gavžnik kjer so nekdaj stale loške vislice. Med plodnimi njivami in zelenimi travniki gremo mimo na levi skrite vasice Pevna ter dospemo do starinske. e freskami poslikane kajpel©, ki ji ljudje pravijo Rdeče znamenje. To tako imenovano kužno znamenje, je bio zidano na živo skalo okrog leta 1510. Kapela ima zelo stare, a še prav dobro ohranjene gotske treske ter v stene vrezane podpise romarjev iz 16. in 17. stoletja, najstarejši podpis ima letnico 1526. Še nekoliko minut skozi smrekov goidič in malo po bregu navkreber in že stojimo pred veličastno cmgrobeko cerkvijo. Got- ske želje: usmiljenje s strani §-a 11 železniške tarife, ceste, ceste, ceste, pravočasno sklepanje turističnih pogodb z inozemstvom, znižanje cen bencina, nov vlak, ki bi odhajal iz Ljubljane okoli 10. zvečer, nedeljski izletniški vlak pa naj bi iz Kamnika v Ljubljano odhajal eno uro pozneje... in naposled še enkrat: § 11 LAŠKO je tudi optimistično in pričakuje dobro sezono, za katero je vsaj v surovi osnovi uredilo park ob Savinji, ki bo dokončno urejen, ko bo rešeno še zmerom aktualno vprašanje regulacije Savinje. Potrebe: moderna kavarna, plavalni bazen s termalno vodo na prostem, privatni pen-sioni, glasbeni paviljon, športna ignšS*. Laško vrši za sedaj propagando samo v naši državi, ker za inozemetvo nima na razpolago zadosti sredstev. Vsekako pa lahko pričakujemo, da se bo tudi to nase lepo zdravilišče še bolj razvilo in zavzelo med našimi zdravilišči mesto, ki ga po .kakovosti zdravilne vode in po lepoti vsekako zasluži. RADENCI smo mnenja, da izgledi za letošnjo sezono ni9o ravno najboljši, — kriv naj bi bil Pariz, ki nam bo odvzel veliko število zlasti naših domačih gostov. Poleg Pariza je za slabo prognozo kriv tudi turistični dinar, ki naj bi ne ostal samo pobožna želja naših turističnih krajev. Za letošnjo sezono so se v Radencih pripravili, kakor v nobenem drugem našem turističnem kraju. Naj naštejemo: nova ve-•lika in moderna kavarna z drugimi zabavišči in pokritimi terasami, nov zvočni kino. nova zgradba z dietetično kuhinjo, okoli 50 novih tujskih sob, nov. 20.000 m« velik cvetlični park, nova medicinska dvorana, 12 novih kabin ca ogljikove kopeli, premestitev prav nič dekorativne kotlarne ska cerkev v Crngrobu spada k starološki župniji in izvira jz 14. stoletja, prvotna cerkev pa je bila zidana okrog leta 1250. Umetnostni zgodovinarji smatrajo to cerkev kot eden izmed najbolj znamenitih in najstarejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji. Zlasti še. odkar so bile leta 1935. ijjpod ometa odkrite starodavne freske, deloma v celoti, deloma na zunanjih stenah. ki nam zanimivo kažejo, poleg svet. oiSoih in »vetih prizorov, življenj« v 15. stoletju, tako tudi pijančevanje jo nečisto-vanje. K pročelju prj glavnem vhodu je prisionjena cerkvena lopa. prhadana v poznejši dobi. Stebrišče s križnimi lok-j jo spreminja v lepo gotsko dvorano. Na zu-nan>- cerkveni steni nas predvsem privlači sv. Krištof e čudovito lepjm božjim detetom v naročju. Najlepši na njem je nežen, prekrasen obraz. V desni drži zemaljsko oblo. z levjco pa li&evito drži sv. Kitštofa za lase. v strahu, da ne bi padel doli. Slika. ki ima letnico 1464.. sega čez vso steno od K treh e do tal in je vidna daleč tia čez polje proti Loki. V oni dobi so slikali svete Krištofe zato tako velike, ker so MU ljudje takrat prepričani, da oni. ki tisti dan vidijo sliko, ne bodo umrli, vsaj ne nesrečno. Pa stopimo v cerkev! Arhitektonsko zelo zanimiv in starinsko znamenit je gotski prezbiterij, ki sr» imajo naš; strokovnjaki za redko posebnost, v na.^ domovin1. Na stropu je vlastelinsko znamenje nekdanjih loških gospodarjev. !«rižinskjb škofov, gib z zamorcem in levom. Prekrasen je zlasti baročni veliki oltar, ki je eden izmed največjih zlatih oltar jev na Slovenskem. V cerkvi je še več oltarjev. Poleg oltarja sv. Martina visi »rebro ajdovske deklice«. O tem je ohranjena narodna pravljica, ki nam priipovednje nastopno: Bila je v davnih časih orjaška deklica, neki tolikšna da je stala z eno nogo na Šmams gori, z drugo pa na Šmarje tai gori prj Kranju ter prala plenice v Savi. Pomagala je tudi prj zidavi prvotne crngrobske cerkve ter nosila iz Save pesek in skale v prodpasniku in podajala zidarjem, ki so zidali cerkev. Ajdovska deklica se je prt delu tako gnala, da se je ubožica močno prehladila in umrla. V spomin nanjo in iz hvaležnosti so ljudje obesili njeno rebro v cerkev. Toliko o tem pravi J ca. Legendarne kosti, ki so v zvezj z narodnimi pravljicami ee naha_ jajo le v starodavnih cerkvah. In v Crngrobu je pač ena izmed najstarejših kranjskih cerkva. V starih časih je bila navada, da so ljudje izredne stvari, ki s{ jih niso znali tolmačiti, odnosno a- jih je ljudski domišljija razlagala po svoje, obesili kar v cerkev kakor v nekakšen muzej. Mogoče je. da so prinesli to »rebro« s 6eboj bri-ž-riiski naseljenci, ko so prišli v naše kraje. Podobne kosti imajo tudi v nemških deželah in krajih, tako n. pr. v Innicbenu v bistriški dolini (Pustertal) ki je epadal pod Brižmj (Trejs^ng') in še drugod. Vsekakor vsi ta kost v Crngrobu že izza srede 16. stoletja. in naposled: položeni so bili prvi temelji za obrambo proti komarjem, najbolj neprijetnim številnim gostom naših Raden-cev. V propagandnem pogledu so Radenci prehiteli skoraj vsa druga naša zdravilišča. Uprava je namreč dala izdelati 400 m dolg propagandni film, ki je zelo uspel in ki predstavlja danes najmodernejšo turistično propagando. Nekaj pritožb in želja: Zaradi marsikdaj neurejenih razmer v našem turizmu so se Radenci popolnoma osamosvojili in hodijo čisto svojo pot. Velik vzrok za tako odločitev tiči v dejstvu, da država s svojimi subvencijami v prvi vrsti favorizira srbska kopališča in naito Jadran, Slovenijo pa dosledno zapostavlja. Enak način dela vidimo tudi pri Putniku, ki 90"/« svojega dela posveča samo Jadranu in Srbiji. Zdravo je stališče Ra-dencev, da kolektivna reklama v sedanji obliki za nas ni primerna. Bilo bi potrebno v čim večjem številu angažirati jugoslo-venske novinarje in naše časopise, v drugi vrsti seveda tudi tuje, da bi načrtno in čim bolj pogosto opozarjali na lepoto in vrednost naših zdravilišč. Šele poleg takih člankov bi kolektivna reklama prišla do izraza in pomena. Naposled naj omenimo še eno, kar je »Jutro« že večkrat poudarjalo: dolžnost banske uprave je, da nadzira občinske uprave, kako in za kaj porabljajo dohodke od lokalnega tujskega prometa. Radenska obči Da in šc nešteto drugih v Sloveniji namreč dosledno uporabljajo dohodke od turizma za kritje rednih proračunskih izdatkov, banska uprava pa se doslej kljub našemu opozarjanju za te nepravilnosti še ni zmenila. RIMSKE TOPLICE pričakujejo letos dobro sezono, z« katero je uprava uredila 20 sob s tekočo toplo in hladno vodo, zgradila pri kopališču na prostem nekaj »JUTRO« R m Soko-ta. 1. V. 1937. Kraljestvo mode Otroci In moda Zares, od rojstva do smrti zasleduje moda človeka, za vsako priliko, za vsako starost mu ustvarja oblačila, ki so modi podvržena in z njo stalni izpremembL Tako se niti otroci ne izognejo tej svetovni velesili, ki pa je — hvala bogu, še tolikanj uvidevna, da gre naprej vzporedno z načinom sodobnega življenja in je torej vse, kar ustvari za otroke, praktično, higienič-no in v svoji preprostosti lepo. Kajti otroku je treba zraka, svetlobe in prostosti v gibanju in vse to je moda tudi upoštevala. Pa ne samo to, da morajo biti otroške obleke lahke, zračne, dovolj sirot« ui . volj kratke — prenesti morajo tudi stali čiščenje, ki mu bodo zlasti ob tomlpm •»-menu podvržene, ko so na dnevnem redu Igre na prostem. Biti morajo torej gladke, enostavne, da jih hitro operemo in poli-kamo ter iz dobrega tvoriva, da vse to stalno čiščenje tudi zdržijo Proč torej z volančki, čipkami, nabranimi deli in podobno navlako, ki so nam pri tem le v napoto! Primerno okrasje so n. pr. gube, ki obleko praktično razširijo in ki jih moremo hitro polikati ali mali žepi, ki so otroku obenem potrebni ali bel ali pikčast ovratniček. ki prijazno poživi obleko in ki Prešiti robci ga lahko izmenjamo, če se umaže. Vsako drugo okrasje je nepotrebno, ker ovira otroka ali pa — kar je še slabše - zbuja Letos, ko se moda tolikanj briga za skrbno in premišljeno izdelavo oblek, so se med drugimi podrobnostmi pojavili zopet znani, prešiti robčki, ki tako ljubko in preprosto učinkujejo. Lahkim oblekam in novim bluzam daje to okrasje eleganten, a vendar skromen videz. Nekaj zanimivih načinov, kako okrasiti obleke in bluze z robčki, da bodo odgovarjale zadnji modi, najdete na naši skici. Georg Neville: Novi čevlji Potem ko je dama odklonila že petdeset parov predloženih čevljev češ, da ji ne sedijo, je prišel na vrsto eden in petdeseti par. Prodajalka: »Ti čevlji napravijo majhno nogo in so najnovejši izdelek, s katerim morem postreči milostivi!« Dama: »Čakajte, ali niso malce preohlapni? Saj se zdi, da mi pri vsaki stopinji peta. zleze iz čevlja!« Prodajalka: »Milostiva, poleti vsaka noga nekoliko nabrekne. Vendar pa, če želite pomeriti čevelj, ki je še eno število manjši, prosim. . .« Dama: »Da, pokažite mi tisti par. . .c Prodajalka: »Ti tukaj so številka šest in todeset, prosim- Ali smem pomagati z raztezalom?« Dama: »Katera številka so že, gospodična? Potem je bil tisti par, ki sem ga prej pomerila, številka sedem in trideset?« Prodajalka: »Da, milostiva!« Dama: »Ampak dejala sem že, da imam nogo ustvarjeno za številko pet in trideset. Po tem takem mi bodo tudi ti, ki ste jih zdaj prinesli, za eno številko preveliki.« Prodajalka: »Milostiva, dovolite da vam povem, da je pri kakšni številki časih lahko pomota. Prosim ,izvolite poskusiti ta Čevelj . . Ali ne bi hoteli stopiti na noge?« Dama: »Ah, iz te nesrečne številke Sest in trideset mi bo zopet ušla peta, se bojim!« Prodajalka: »Mislim, da ae bo tako fen-SO, milostim« ■ ■ Saj NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE S MAMUFAKTURA cmvtvtv v njem vtis, da je v svoji načičkanosti boljši od preprostejše oblečenih tovarišev in tovarišic. Zadnje čase je za deklice jako priljubljena obleka z naramnicami., ki je nekakšen kompromis med celo obleko in krilom. Več pralnih bluz in pa takšna obleka nado-mestujejo potem celo garderobo za šolo igro in izlete. Večinoma imajo te obleke nagubana krila, kakor n. pr. obleka na naši skici, ki ima vrhu tega še naguban prednji del života. Deklica 1o nosi v zvezi Kdj&P HIHJ&0& A&C& trpi večkrat radi neredne stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo je DarmoL le dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o I. -Fh f1 s preprosto, pralno bluzico pastelne barve (1. skica.) Iz surovega platna ali iz podobnega, trpežnega in pralnega tvoriva so kratke hlače, ki jih nosi deček pomladi za v šolo. Sem spada srajca iz temnejšega pralnega tvoriva, ki se manj maže, kakor bela in ki v zvezi s svetlejšimi hlačkami posebno čedno učinkuje. Opremimo pa jo z belim ovratnikom, z belo progo ob vratnem izrezu in z enakimi manšetami (2. skica.) Lahka vsakdanja oblekca za večje deklice je lahko iz pralnega, volnenega platna ali iz platna v lepi pastelni barvi. Ob vsaki strani života ima po dva prešita robova, ki se na krilu razpuščata v gube. Tudi rokavčki imajo ob zunanji strani dvojno prešito progo. Obleka je ljubko okrašena z garnituro iz belega, pikčastega tvoriva (3. skica.) Mala »dečva« je iz enobarvnega platna živomodre barve. Pridna mamica lahko po-šije nabrano krilce z vencem preprosto izvezenih cvetlic. V ta namen je seveda treba uporabljati prejico. ki pri pranju ne izgubi barve. Tudi pičice na životu in krilcih. ki obrobljajo ramena, so izvezene ? večbarvno prejico. Sem spada še bela, na brana bluzica (4. skica.) Tudi obleka deklice, ki komaj hodi, je opremljena s stranskimi gubami. Gube so pač letos moda za velike in male! Oblekca ima prekrižan bel ovratniček in je zapeta s štirimi gumbki (5. skica.) Za slavnostne priložnosti nosi naša najmanjša obleko iz organdija, posutega z drobnimi cvetlicami. Kratko krilo je bogato nabrano in toli lahkotno, da je deklica v niem kakor: pisan metuljček. Male pentlje r barv« evsttta raMjo za okna i«. sldca.) Praznična obleka aa dečka sestoji te temnih hlnfk — v črni ali temnomodri barvi — in bele bhizlce lz pralne srfle. Hlačke so z belimi gumbi pripete na bluzico, ki ima b plisirano progo obrobljen ovratnik in manSetke (7. skica.) Obleka večje deklice se že bolj optea na modo odraslim. Ima ob straneh života dve Koničasto vstavljeni, drobno nagubani progi, ki se na krilu razpuščata v širše gube. Plisirani so tudi rokavčki in pa mali ovratniček (zadnja skica) • Zdravniška posvetovalnica R. S.: Najboljši znak, da je opisana bolezen ozdravljiva, je ta, da se lahko ljudje ponovno inficirajo, kar ne bi bilo mogoče, ako bi še imeli kal bolezni v sebi. Vaše zdravljenje je zadostno, v čemer me posebno potrjuje število kur in pa negativni izvid vseh preiskav. Od te strani ne bi bilo nikake ovire za poroka Da se pa popolnoma pomirite, vam svetujem, da si daste leto dni po zadnji preiskavi ponovno pregledati v istem pravcu, kot doslej. Za svojo osebo sem itak mnenja, da bto zopet vse negativno. Svetujem vam pa to samo radi vas. V tem sedanjem Stadiju ne morete seveda nikogar okužiti A. V. P.: Ker mi ne sporočate, da čutite kake bolečine pri uriniranju, sem mnenja, kolikor je sploh mogoče na daljavo reči, da je voda taka zaradi primesi raznih soli, odnosno peska. Ako pa hočete biti v tem pogledu popolnoma na jasnem, bi bilo najbolje, da odnesete urin k vašemu zdravniku, da ga pregleda. Na podlagi pregleda vam bo pojasnil, kaj Je temu pojavu vzrok in vam bo tudi predpisal odgovarjajočo dijeto, odnosno zdravila. l. m. Kranj: Obrnili ste se na napačen naslov. V tem pogledu bo imel pač prvo ln zadnjo besedo profesor odnosno učitelj petja. Iv. S. Lrž: Dasi ne krvavite, imate kljub temu hemoroide. Priporočal bi vam odvajalna sredstva in eventuelno hladne obkladke. Mogoče je pa tudi, da imate kak kožni lišaj, ali pa črevesne zajedalce. Eno kot drugo bolezen je težko odnosno več ali manj nemogoče zdraviti s domačimi zdravili in bo treba končno le k zdravniku. E. D. Jesenice: V vašem slučaju mislim, da bi bila zdravniška preiskava nujno potrebna. Vzrok krvavenja Je lahko vnetje, ali pa kaka tvorba na maternici. Naj bo vzrok ta ali pa oni, že z o žirom na slabokrvnost, ki se mora po takem Obilnem krvavenju pojaviti, ne smete odlaSati ln ooidite takoj k zdravniku. R. L. J.: Tudi jaz sem mnenja, da imate lišaj na prsih. Ne smete pa biti nestrpna in morate potrpeti, kajti zdravljenje te bolezni je včasih zelo dolgotrajno in mučno. Najbolje bo, ako greste ponovno k vašemu zdravniku, ki Vam bo predpisal še kaka druga zdravila. V naravi bolezni je, da včasih šele kombinacija raaiih zdravil vodi do uspeha. H. J. J.: Ako nimate prhljaja, pridejo kot vzrok razne druge bolezni, n. pr. posebne vrste golša tkiv. Basedovova bolezen, pa tudi druge. Ker ne vsebuje vaše pismo nikakih tozadevnih podatkov, iz katerih bi mogel sklepati na kako tako bolezen, vam tudi ne morem nič določnega odgovoriti. Vsakemu ni mogoče iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ah ste poročeni?« ie vprašal ravnatelj moža. ki se je potegoval za službo bla gajnika. »Doslej še ne,a je odvrnil ta. »Potem mi je žal, ne morem vas sprejeti- ker hočem nastaviti samo poročenega moža.« Popoldne se je kandidat zglasil v ravna-teljevem zasebnem stanovanju: »Ali vas smem prositi za roko vaše hčere?« gati z raztezalom, da je noga smuknila v čevelj . . .« Dama: »Nu, potem se pravi, da mi je ta čevelj nekoliko tesen. . .« Prodajalka: »Milostiva, znano je, da se vsak čevelj, ko ga nekaj časa nosimo, uda. Tega ne smemo pozabiti posebno pri tem finem usnju, ki ga imate zdaj na nogi .« Dama: »Torej prosila bi vas za čevelj številka pet in trideset.« Prodajalka: »Prosim milostiva ... To je čevelj številka pet ir. trideset . . Ali se vam boljše prilega od prejšnjega?« Dama: »Mnogo boljše! Ampak, povejte mi ali se ne bo preveč razširil, ko ga bom nekoliko časa nosila?« Prodajalka. »Milostiva, čevelj iz dobrega usnja se nikoli ne razširi, širijo se samo čevlji navadne kakovosti. . . Dober čevelj mora trdno sedeti na nogi, da se lahno upre vanj, sicer se človek čuti nesigurnega v hoji. . .« Dama: »Nu, če imam ta čevelj del j časa na nogi, se mi zdi, da mi je za eno samo malenkost, recimo za en atom, premajhen ... A številka šest in trideset mi je zopet prevelika. . . Kaj naj storim ? Ali se ne bi dali čevlji številka pet in trideset malce razširiti?« Prodajalka: »Kadar ga boste nekaj časa nosili, se bo že malo udal. . . Ampak milostiva ima priliko vsak čas zamenjati čevlje, če ji ne prijajo. To pri nas vedno radi storimo, da postrežemo našim kupcem . . .« Dama: »Ah, .veste, kadar enkrat nekaj kupim, ne zamenjam rada nikoli več! Ce se za nekaj odločim, najrajša ostanem pri tem. , . Prosim vas, zavijte mi te čevlje Imam namreč vtis, da ml izvrstne pri-ja^a« <■>«£ „ Prodajalka: »Ali smem milostivo prositi, da stopi k blagajni? Tukaj je blok za blagajničarko«. Dama: »Moji stari čevlji se mi zdijo kar za dve številki preveliki. . . Bojim se, da jih bom medpotoma izgubila z nog. . .« Prodajalka: »Potem si dovoljujem dami ponuditi te vložke tukaj. Napravijo namreč noge precej manjše, vrhu tega pa čuvajo tudi svilene nogavice. . . Ali smem dodati morda tudi par raztezal?« Dama: »Hvala lepa, ne bo treba, ne bi namreč rada novih čevljev že takoj v začetku tako raztegnila, da bi mi potem padali z nog. Veste, imam smolo, da mi postane kmalu vsak čevelj prevelik. . .« Prodajalka: »To rada verjamem, milostiva! Saj tako drobcene, majcene noži-ce. . . Skoro bi dejala, da nisem Se nikoli videla manjSih. . .« Dama (vzdihne tiho zase): »Pač . . . Manjši od mojih nog so vedno. . . moji čevlji. . .« M. Zoščenko: Treba si Je znati pomagati V občinski hiši je živela Maruš« Korab-lova, zelo koketna ženska. In zelo mlada Približno osemnajst let stara. Tudi precej afektirana je bila — in za meščansko ugodje dokaj sprejemljiva Učila se je slabo A tega ji tudi ni bilo treba zakaj njen 'dea! je bil: ugajati moškim. Barvala si je obnr in si pudrala kožo, parfumirala pa se Je naravnost neznosno Ce je dobila v roke kolinsko vodo ali kakšno drugo dišavo — oblivala se je a tekočino kakor nora. Ho glada m skromno ča> $ A H Pretekli teden se je vršila v Zagrebu važna seja Širšega odbora Jug. šah. ssveza pod predsedstvom g. predsednika Nar. skupščine dr. St Oiriča. Za slovenske klube sta seji prisostvovala 1. podpredsednik saveza gg. univ prof. dr. M. Kasal in prof. Sik. Na seji je bilo načelno sklenjeno, da savez sprejme Slov. šah. zvezo kot svojo podzvezo, za tehnično ureditev tega vprašanja pa je bil določen krajši rok. — Za naš nacionalni mojstrski turnir je bila sprejeta ponudba Rogaške Slatine da turnir izvede Turnir se bo začel najbrž sredi junija ter bo imel okoli 16 udeležencev, med njimi tudi goste iz inozemstva, predvsem iz Cehoslovaake. Ugotovljeno je bilo tudi razveseljivo deistvo. da so že na razpolago denarna sredstva za našo reprezentanco za šah. olimpiado v avgustu v Stockholmu. S tem je udeležba naše reprezentance zasigurana Za sestavo našega moštva bo služil kot osnova predvsem turnir v Rogaški Slatini. S turnirja v Ostendu poročajo listi še zanimive podrobnosti, kako je uspelo Grobu doseči delitev prvega mesta. Kar tri partije je dobil s tem da so njegovi nasprotniki prekoračili v dobrih pozicijah čas .Med temi nesrečneži je bil tudi Ke-res. ki je radi neke pomote mislil, da ima še dovolj časa na razpolago Naš najboljši šahovsk* klub. Ljubljanski š. k., je po trimesečnem trajanju zaključil svoj interni prvenstveni turnir. Zmagal |e sigurno Furlani. ki je ves čas vodil teT dosegel brez poraza 12 točk iz 14 možnih Slede: II Marek II, III Siko-šek 10. JV Preinfalk 9V, V inž Weiss 8»/t. VI Muzlovič 8. VII Maicenovič 7; Cibic 6V», Kumelj. Peterman, Samec 6, Mlinar 5Vt, Samobor 4»/«. prof. Čop 3V», dr Sever 1 Na turnirju v Pragi je dalo žrebanje sledečo razvrstitev: 1. Prokop. 2 Foltvs, 3. Keres 4 Hromadka. 5 dr Trifunovič. 6. Eliskases. 7., Opočenskv. 8 Pelikan. 9 gdč. Grafova 10 Zinner. 11 Dobiaš (pseudo-nim Boleslav) 12 Gilg. Po 2. kolu vodi Keres z 2 točkama, sledita EMskases in dr. Trifunovič z V/t. Dr Trifunovič je v 1. kolu pokvaril dobljeno pozicijo s Pelikanom na remis. v drugem je porazil gdč. Grafovo S turnirja v Margate-u je še naslednja partija. Sicilijanska obramba. Beli: Dr Aljehin Črni. Foltys 1) e2 — e4 c7 — c5 2) Sgl - f3 Sb8 — c6 3) d2 — d4 c5 : d4 4) Sf3 : d4 Sg8 — f6 5) Sbl — c3 d7 — d6 6) Lcl — g5 Sedaj je to »modna varianta« v »iciJi-janki Eno prednost ima sigurno: da prepreči »zmajevo« varianto« (g6 ter Lg7), ti je včasih lahko belemu neprijetna 6) ... e7 — e6 7) Lfl — b5 Dr Aljehin sam je svojčas uvedel tu z uspehom potezo 7) Sb3. nakar pa so pozneje le našli za črnega močen odgovor v a6 ter nato Le7 Novost ki jo z Lb5 dr. Aljehin poskusi, vodi ob pravilni obrambi pač samo do enake tigre, ima pa prednost, da stavlja nasprotnika pred §e neznane probleme. 7) ..........Lc8 — d7 8) 0 — 0 h7 — h6 9) Lg5 — h4 a7 — «6 10) Lb5 — e2 Lf8 — e7 11) Sd4 — b3 Dd8 — c7 Črni je z enostavnimi potezami dosegel enako pozicijo. 12) f2 — f4 g5 : f4 Seveda kna pozicija ie trojo ostrino: eventualno bo poskusi beli napad aa kraljevo krilo, kjer že sedaj atoji agresivno; ali pa se bo spravi nad slabega kmeta d6, ki se ga črni ne bo mogel dobro (znebiti. ker beli preprečuje osvobodilno potezo d5. Vseh teh nevarnosti pa se je bilo s hladnokrvno igro (0 — 0, Tfd8 ter Se8 ali Sa5 — c4 najbrž mogoče ubraniti. 12) ..........g7 — g5? Črni pa mesto tega nervozno poskusi s napadom. 13) Lh4 — g3! Res ni šlo 13) fg5 : bg5:. 14) Lg5 : d5! ter na 15) g3 potem Se4 : , na 15) Lf4 pa Db6 + z boljšo pozicijo. Kombiniral je torej črni pravilno. Beli pa se njegovi kombinaciji enostavno izogne in obdrži boljšo pozicijo. 13) • • • • • • 14) Tfl : f4. Beli hoče hitro izrabiti odprto Itaftjo. 14)............Sc6 — e5 Črni je res dobil lepo polje za skakača- 15) Ddl — fl Sf6 — W 16) Tf4 — f2 0 — 0 Grozilo je 17) Lh5, kair je bilo treba preprečiti. Da pa je črni prisiljen rokirati ▼ zelo oslabljeno pozicijo na kraljevem krilu. dokazuje, da je bila njegova 12. pote-za pozicijsko zgrešena. 17) Le2 — h5 f7 — f6 Središče črnega ogleda sedaj nekoKke čudno, omogoča pa se dokaj žilav pasiven odpor Seveda beli kmet e4 drži vse tri nasprotne kmete. 18) Lg3 — f4 Kg8 — g7 19) Tal — el Dc7 — c4 20) Tel — e2 Beli seveda noče menjati dam. Njegova dama hoče predvsem pomagati pri napadu na točko h6. 20)............Ld7 — e8 21) Lh5 : c8 TaS : e8 22) Dfl — cl Sh7 — g5 23) h2 — h3 Kg7 — h7 24) Kgl — hI Tf8 — g8 25) Del — e3 Tg8 — g7 26) Sb3 — d4 Td8 — g8 27) b2 — b3 Dc4 — c8 28) Sc3 — a4 Le7 — d8 Ni šlo b5, 29) Sb6, Dc7. 30) Lg5 : ter Se6 : Obenem pa je sploh grozilo 29) Sb6. 29) c2 — c4 Beli vedno bolj ojačuje svojo pozicijo, med tem ko črni ne more več ojačiti moje obrambe. Sedaj grozi beli Tc2 ter nato c4 — c5. 29)............Dc8 — d7? Napaka v slabši poziciji, ki omogoči belemu, da razbije sovražno središče ter hitro odloči partijo. 30) c4 — c5! d6 — d5 Seveda ne dc5 :, 31) Sc5: ter Lg 5 : ta Se6 :. Beli pa je tudi grozil cd6 : ter Sb2 in Sc4. 31) Lf4 : g5 Tg7 : g5 32) c5 — c6! b7 : c6 Tudi na Sc6 : bi priSo 33) Sc5. 33) Sa4 — c5 Dd7 — d6 34) Sc5 : e6 S kmetom e6 je padla opora črne pozicije, Kmetje f6, c6 in d5 so postali slabi, obenem se je belemu odprlo važno polje f5. 34)............Tg5 — g3 Omogoči še eno elegantno kombinacija Pa tudi po T5g6, 35) ed5:. cd5 36) Sf4, Tg3, 37) Dd2, s grožnjo Sf5 je bil črni izgubljen. 35) De3 : h6+l Kh7 : b6 36) Sd4 — f5+ Kh6 — h7 37) S£5 : d6 Se5 — d3 38) Tf2 — fl d5 : e4 39) Sd6 : e4 Tg3 — g6 40) Se6 : d8 Srni se vda. Po Td8 : , 41) Tf6 : nima seveda z dvema kmetoma manj nikakih izgledov na rešitev. Vasja Pire. Tiger proti človeku Razburljiva drama v pariškem cirkusa V paridkem Zimskem cirkusu se je odigrala te dni razburljiva drama, katere junak, krotilec Trubka, si je le na skoraj čudežen način rešil življenje. Trubka je nastopil Ob napeti tišini ti-sočglave množice gledalcev B sedmimi kra nimi tigri Nekoliko minut se je ta točka razvijala po programu, živali so v veliki, okrogli kletki prikazovale vse umetnije, ki so se jih naučile od svojega mojstra. Krotilec jih je ravnal s suverenim mirom. Vsaj gledalci niso opazili, da se mož od časa do časa s pogledom polnim skrbi obrača proti lepi tigri, ki je morala biti zelo razburjena, čeprav je to razburjenje na zunaj izdajal le nje togi pogled, le kakšna na videz lena kretnja in nemirno udar Jamje z repom. Krotilec pa je bil z vaje. hodke je kupovala parfume v ogromnih količinah. Poleg njene postelje je stala nočna omarica, na omarici pa razpršilnik. Seveda tudi zrcalo in vsakovrstni drugi modni pripomočki. Nekega dne pa je Maruša opazila, da ji nekdo krade parfum. Začela je spravljati razpršilnik v predal. A tudi v predalu je parfuma zmanjkovalo. Začela je torej razpršilnik skrivati pod blazino. Zaman. Nevidna roka je dalje kradla — vzela je vedno to. kar ji je prišlo pod prste. In tako se je morala Maruša zateči k zasilni laži Narisala je na listič papirja mrtvaško glavo in napisala pod njo strašno besedo: »Strup!« To je zaleglo. Tat (ali tatica) se je prestrašil (a) Razpršilnik je ostal posihmal nedotaknjen. Zgodilo pa se je v tem času nekaj popolnoma nepričakovanega Neka histerična ženska je segla po stekleničici — in jo izpraznila na dušek Skregala se je namreč z dobrim prijateljem in te hotela izvršiti samomor Kakšno razočaranje, ko je videla, da ie ostal njen podvig brez učinka! Ce se ne b« bilo to zgodilo, bi bila Ma-rušina iznajdba resnično genialna. Da, lahko bi jo celo dali patentirati — tako modro je bila izmišljena Samo ima tudi ta iznajdba svojo napako. Prav za prav se •klada g meščanskimi koristmi--prizadeva si namreč ohraniti zasebno premoženje. Zato je Maruša po neuspešnem poskusu samomora histerične ženske menjala svojo taktiko Položila je svoj razpršilnik v ročno torbico in zdaj ga nosi vedno s seboj. Res je to nerodno, ampak pomaga vendarle. Ta zgodba je napisana v svarilo vsem koketnim ženskam. Vendar pa nhna namena, da bi jins pripravljala pm^i položa-jaift * rrfrm pogledam takoj spoznal nevarno^. V takšnih primerih ne sme krotilec pokaza-ti nobenega strahu. Nesreča pa je hotela, da je v nekem trenutku, ko je tigri obra. čal hrbet, zdrsnil in padel na tla. V naslednjem trenutitou se je zver kakor httak vrgla nanj in mu zasadila svoje ostre kremplje v rajno. Ta napad je bil tudi za druge tigre znak, da so se vrgli na človeka. Vsa maneža je brila kaftor en sam kup zveri, ki so se gnetle, metale in besno sople. Med gledalci je nastala panika, vse je besnelo od strahu in razburjenja, ženske so padale v omedlevico, otroci so vpiti na pomoč. Med tem ee Je krotilec TruMka pod kremplji podivjanih zveri obupno bori! za svoje žvljenje. Krvavel je iz mnogih rsa, bil pa je pri P°tai »vesti- Njegova sreča je bila, da so se zveri trgale zanj to pri tem ovirale druga drugo. V prvem trenutku je mislil, da je že izgubljen, potem pa je izrabil položaj. S tihim, toda mirnim in trdnim glasom je poklical tigra za tigrom po imenu. Bodisi da so bile živali tako presenečene aH pa da je imel ta glas nanje sugestivesn vpiiv — zgodilo se je res, da so ga izpustile. 2e je mistil, da je utekel najhujši nevarnosti, ko je mlad bengalski tiger hlastnil po njegovem grlu čeprav je ha krotilec izgubil že mnogo krvi in je bil na tem. da ae onesvesti, je zveri z zadnjo močjo prisolil krepko zaušnico. Žival je zarenčala in ae limknt-Ja. V tem trenutku je Trubka izgubil zavest. Ko se je spet zavedel, je ležal v beli postelji bolnišnice V zadnjem tre-nutftu so mu tovariši od zunaj utegnSi priskočiti na pomoč, zapodili so zveri ta maneže v njih kletke in spravili nezavest nega krotilca na prosto. Tudi gledalci ao ae počasi pomirili ki program se Je nadaljeval. Trubka bo seveda rabfl ^precej se popravi Niti za trenutek pa nI miStt na to, da bj zavoljo tega dogodka Obeafl svoj koBc na klin. »Vsaft poklic kna svoje nevarnosti«, je dejal. »Jaz zase bi se le težko odločil za to. da bi prevzel poklic pleskarja na newyorgkQi nebotifini-kih Rajši se bom tepel z levi ta tigri še naprej«. Postani la ostani član Vodnikovodroibe! »JUTRO« H. EEE So6o6fc T. I^i BSf. ugrabila človeka jaj v sumatranski džungli - Opasno srečanje a »gozdnim človekom« Emil K. vodi že dolga leta podružnico neke velike holandske izvoz- i a Sumatri. Vsako leto obišče svoje rodno mesto in tako je storil tu- Dunajčan ne tvrdke na ---------------- ----------- , - di pred kratkim. Ob tej priliki je pripovedoval svojim znancem nenavadno zgodbo. ki ga je doletela v sumatranski džungli. V poletju lanskega leta je napravil inšpekcijsko potovanje na eno izmed velikih plantaž svoje tvrdke v notranjosti dežele. Bil je s svojimi spremljevalci kakšnih sto kilometrov od te plantaže, ko mu je pridirial na konrh naproti trop malajskih poljskih delavcev, ki so b'li o njegovem prihodu obveščeni. 2e od daleč je mogel iz njihovih razburjenih kretenj spoznati, da se je bilo zgodilo nekaj nekaj nenavadnega. In res, ko so se srečali, so mu začeli delavci vsi zasopljeni pripovedovati zgodbo, kakršne ni bil pričakoval. Dva dni prej so štirje delavci z vozom potovali skozi pragozd, da bi pripeljali živež iz sosedne naselbine. Samo trije so se vrnili. Skupina se je vračala po stezi, ki so jo bile napravile črede slonov skozi pragozd Imeli so večji del poti že za sabo, ko so se konji zdrznili in obstali V naslednjem trenutku so delavci v neposredni bližini opazili mogočnega orangutana, ki jih je z napol zaprtimi očmi opazoval pol radovedno. pol boječe. Pripravili so puške, toda streljati niso hoteli. ker so menili, da jim »gozdni človek« ne bo storil nič hudega in ga niso hoteli raz-dražiti, če bi ga ne zadeli. Nenadno pa je segel orangutan po vozniku Togu. ga strgal z voza in spleza! z njim na najbližje drevo. Še preden so premagali svojo grozo. je kosmata, riasta živa! izginila v šumi m slišali so še samo od daleč obupne To-gove krike na pomoč K. je takoj sklenil, da bodo nesrečneža poiskali. Ze naslednje jutro je dal pripraviti čolne za daljše potovanje po mogočni reki. ki je rezala pragozd Odveslali so nato proti nekemu delu pragozda, kjer so vedeli, da je dosti orangutanov. Štirinajst dni so veslali skozi šumo, se tu in tam ustavljali ter iskali. Opic so videli mnogo, toda nič ni kazalo, da je v bližini tisti orangutan, ki je bil ugrabil človeka. Na dan, ko so bili že na svojo žalost sklenili, da končajo to iskanje, pa je pritekel h K. eden izmed njegovih malajskih spremljevalcev. ki so bili še enkrat odšli na oglede v pragozd ter mu ves prepoten povedal. da je odkril Toga. Čim so se vsi zbrali, so odšli pod vodstvom tega Malajca z vso previdnostjo proti ne preveč'oddaljeni iasi. kjer bi naj bil ugrabljeni mož. Res so zagledali sredi jase ogromno drevo, v katerega krošnji je bil orangutan spletel svoje gnezdo. Ob gnezdu je čepela mogočna opica, poleg nje pa temna postava, ki so jo spoznali za Toga. Iz gozda pa niso hoteli stopiti na jaso, da bi jih zver ne zagledala prezgodaj. Odločili so se za čakanje. Deset ur so tako prežali. preden je opica splezala z drevesa, očitno z namenom, da bi odšla po hrano zase in svojega ugrab-Ijenca. Čim se je žival zadosti približala, so počili streli. Opica se je zgrudila, takoj nato se je dvignila in se opotekla z divjim rjovenjem proti rešiteljem. Ni pa prišla do njih, kajti prej se je zopet zrušila in obležala mrtva, a ugasle oči so ji bile uprte v gnezdo. Rešitelji so našli Toga živega, toda skoraj zmešanega. Mršav je bil kakor okostnjak. Počasi se je zbral, a ni mogel podati jasnega poročila o tem, kar je bil v vseh teh dneh doživel. Orang je bil 9krbel zanj, kolikor je vedel in znal. Prinašal mu je sadeže in mehke korenine, enkrat na dan ga je nesel tudi do bližnje reke. da se ie napil Zdravnik, ki je Toga preiskal. pa je ugotovil, da je imel nesrečnež tri rebra zlomljena. Nežneje pač zver s svojimi mogočnimi šapami ni znala ravnati s svojo živo igračo. PeitettiJ, fti ofcrvladofejo Ocean V njujorškem pristanišču so nedavno fotografi napravili redek posnetek, sliko petih največjih ladij, ki oskrbujejo potniški promet med Evropo in Ameriko. Te ladje so: Berengaria (52.000 ton), Georgic (28.000 ton), Normandie (82.000 ton), Rex (51.000 ton) in Europa (50.000 ton). Manjka torej samo še »Queen Mary«, ki je tedaj ni bilo V Ameriki SI mož aH cunja? Klasificiraj se sam! — Nova angleška družabna igra © z letošnjim poletjem Po sončnih pegah sodeč, se nam obeta hladno in deževno poletje Trajni pritok toplega zraka je dajal zadnji zimi v Srednji Evropi poseben značaj. V normalnih letih je Barentsovo morje, posebno v svojem vzhodnem in severnem delu, pokrito z ledom. Tu je izhodišče za valove mrzlega zraka, ki potujejo pozimi preko severozapadne Rusije in Finske ali Skandinavije proti Srednji Evropi. V letošnji zimi pa je topli zrak, ki se je cele mesece neprestano pretakal z Atlantskega oceana preko Zapadne in Srednje Evrope, skozi Skandinavsko in Finsko proti Ledenemu morju, odrival hladni zrak v evropskem predelu polarnega morja proti zapad-ni Arktidi. od koder je mraz prehajal v Severno Ameriko. Tako je prišlo do nenormalne toplote, ki je vladala od začetka februarja v evropskem predelu Ledenega morja in je dosegla v januarju svoj višek. Zavoljo te toplote je bil ta predel tečajnega morja do razdalje 500 do 600 km od tečaia večinoma brez leda. V februarju je postajala tu temperatura spet normalno zimska, ki se je pa' izobličila na daljnem severu šele v marcu. Spričo nenormalnih razmer letošnje zime nastaja vprašanje, kakšno bo letošnje poletje. K temu bi bilo pripomniti, da je iz poteka prejšnje letne dobe vedno težko sklepati o značaju letne dobe. ki sledi. Vreme tople letne dobe zavisi od popolnoma drugih faktorjev nego v mrzlem letnem času, v prvi vrsti pa od lege in akcijske sile azorskega maksima ter od položaja v vzhodnem grenlandskem morju. Če je azor-ski maksimum zelo močan, tedaj so poletja suha in vroča, če pa ima premoč polarni mrzli zrak ob vzhodni Grenlandski, tedaj prinašajo atlantske depresije hladna, deževna poletja. Za sedaj je še prezgodaj, da bi mogli reči, kateri izmed obeh elementov, ki dajeta poletjem svoj značaj, bo prevladoval. Pomlad je prehoden'čas. ki je vsaj v svojem začetku še preveč neuravnovešen, da bi mogli po njem z gotovostjo sklepati, kam bo obrnil jeziček vremenske tehtnice. Pomlad je potekala doslej sicer prilično normalno, vendar je značilna po nespremenljivo živahnem delovanju atlantskih ci-klonskih tvorb, ki drugače baš v tem letnem času zelo popuste. To neprekinjeno nastajanje cikionskih tvorb je bržkone v zvezi z ojačenim delovanjem sončnih peg. Kakor znano se bližamo maksimalnemu nastajanju sončnih peg, ki ga je pričakovati za 1938/39. Raziskovanja mnogih učenjakov, posebno Rusov Šostakoviča in Rosen-bauma, so dognala, da prinašajo leta pred viškom sončnih peg pretežno hladna, deževna poletja. Zadnja viška sta bila L 1928. in 1917. in pred vsakim teh viškov smo imeli po pet bolj ali manj hladnih in mokrih poletij, to ie v letih 1912. do 1916. ter 1923. do 1927. Seveda pa so se ta poletja za različne dele Srednje Evrope še vedno dovolj razlikovala med seboj. Vsekako pa bi bilo sklepati, da smo ta čas v sredini skupine hladnih in deževnih poletij, kakršno bo tudi letos. Bržkone bo pomlad v svoji zadnji tretjini kolikor toliko normalna in bo prinesla morda že zgodaj v maju periodo poletne vročine, toda poletje se bo potem zopet skazilo. Takšna poletja potekajo le redko brez hudih neurij in poplav in lahko se bo zgodilo, da bo letošnje poletje v tem pogledu sličilo poletju 1. 1927. Umetne stanice Ze mnogo učenjakov je skušalo ustvariti umetne stanice. da bi na njih proučevali življenje v njegovi praobliki V marsičem je tudi uspelo posneti značilna dogajanja v živih stanicah. Odkrili so mešanice neživih snovi, v katerih so opazovali tste pojave kakor v živih stanicah. Takšne umetne stanice se lahko gibljejo, množijo z delitvijo in celo rasejo. Nekatere izmed teh tvorb sprejemajo kisik in oddajajo ogljikovo kislino, lahko bi rekli, da dihajo. To. kar manjka umetnim stanicam, pa je stanično opno, ki izbirčno propušča v stanico potrebne snovi, nezaželjene pa odklanja, ki pri tem razpada, a se tudi neprestano obnavlja. Ta lastnost staničnega opna je tako skrivnostna, da se bavi posebna stroka fiziologije z njenim proučevanjem. Slepar z 88 zaročenkami Eno je celo pripravil do tega, da je bila voljna sodelovati pri njegovih zločinskih podvigih 291etni Dunajčan Kari Gallinger, ki se izdaja za trgovca, a je v resnioj eden najbolj nevarnih sleparjev, je doslej izvabil iz 88 žensk in deklet mnogo denarja, obljubljajoč jim zakon. Lanskega marca je ociga-nil neko služkinjo Leopoldino L. za vse njene prihranke v znesku kakšnih 50.000 Din. češ. da bo 6 tem denarjem zgradil zanjo m zase udoben dom. Kmalu nato so sa zavoljo podobnih primerov iz prejšnjega časa prijeli. Njegova zadnja žrtev Leopoldina je ob istem času izginila hrez sledu. Gallingerja so osumili, da jo je umoril. Toda med sodno razpravo se je Leopoldina sama javila in je skušala 6lepa/rja s svojimi izpovedmi celo čim bolj razbremeniti. Obsodili so ga na 18 mesecev, pa je pobegnil še pred nastopom kazni in je živel od lahkovernosti žensk, ki bi se rade poročile. Večinoma ie stanoval pri Leopoldini, ki ga n; mogla zapustiti, čeprav je dobro poznala vse njegove zločinske podvige. Pred nedavnim se je odpeljal v Grade«, kjer je \i neke služkinje, ki ee je isto tako imenovala Leopoldjma. na isti način izvabil denar. Med tem ko je dekle v nevestini opravi s svati čakalo nanj je mož ušel na Dunaj. Tu so ga končno prijeli in mu prisodil- še 15 mesecev. Preden so ga oddali v ječo, je simuliral težko bolezen in mu je ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLAŠČ ! Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka• DRAGO S C H W A B LJUBLJANA, Aleksandrova o. št. 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo tzgotove tudi po men Kolonizatorsko delo v Afriki Italija je začela urejevati v okupirani Afoesfariji v področju velikih jezer moderne ceste. Sa a«w vidimo TOljar nr uspelo pobegniti. Našel je novo žrtev, zelo lepo, komaj 191etno dekle iz dobre hiše. Na to dekle je imel takšen vpliv, da je bila pripravljena — pomagati mu pri njegovih zločinskjh poslih, tako da je mogel oplenifci več služkinj. Z denarjem ki jfm ga je izvabil., je živel s svojo »zaročenko« zelo dobro. Sedaj so ga prijel, v njeni družbi med neko kroka-rijo v predmestju in kazen, ki ga čaka. bo tolikšna, da ne bo imel več doet, prilike za nove goljufije. Seveda, če jim ne bo spet ušel. Tu vam predlagamo spet eno izmed družabnih iger, kakršne imajo radi posebno na Angleškem. Možem dajemo priliko, da ugo-tove, ali so sploh možje aii pa — cunje. Zamislite se odkritosrčno nad naslednjimi dvajsetimi vprašanji. Ko ste to storili, klasificirajte sami sebe. Dajte si na vsako vprašanje primerno število točk, od 0 do 4. Cim bolj ste možati v kakšnem pogledu, tem manj si dajte točk. Če dosežete potem skupaj nad 65 točk, ste cunja, kompletna cunja. Pri 50 točkah ste še precejšnja cunja. 35 točk je že precej možato, 16 tečk je sijajno, če pa ne sešcejete niti 16 točk, potem ste bodisi mož, kakršnih je le malo na svetu, ali pa navaden lažnivec... Ki laže zavestno celo samemu sebi. . . 1. V kolikšni meri se tresete, če vidite kri? 2. V kolikšni meri postanete nervozni ob misli, da vam bodo izdrli zob? 3. V koliko se bojite tega, da bi v temi ali ponoči ostali sami doma? 4. V kolike se dajete vznemirjati po miših, stenicah ali kačah? 5. V koliko ste plahi, če se seznanite z neznanim človekom? 6. V kolikšni meri vpliva na vas, če vas kdo ne mara in to reče ali pa vam da spoznati s svojimi dejanji? 7. V kolikšni meri se dajete vplivati, da bi začeli v filmu ali gledališču jokati? 8. Kako prenašate bolezen? 9. V kolikšni meri se uprete agresivni osebi, ki bi vas hotela pripraviti do dejanja, katerega sploh ne bi hoteli izvršiti? 10. S kolikšno lahkoto se daste pregovoriti, da bi komu posodili denar? 11. V kolikšni meri popustite samemu sebi, če bi morali storiti neko delo, pa nimate zanj nobene volje? 12. V kolikšni meri popustite, če vas hoče nekdo, ki ga ljubite, pripraviti na svoj način do tega, da bi nekaj storili, česar ne bi smeli storiti? 13. V kolikšni meri izgubite pogum, fte vam neka stvar takoj ne uspe? 14. V kolikšni meri mislite, da je življenje težko, nepravično ali grozovito? 15. V kolikšni meri dopuščate, da bi bili drugi ljudje do vas nepravični, da bi vas goljufali ali da bi se vedli sebično do vas? 16. V kolikšni meri se dajete vplivati po mnenju, domislekih, teorijah ali muhah drugih ljudi? 17. V kolikšni meri zahtevate — celo na deželi ali na počitnicah — ves moderni komf ort ? 18. Kako bi prenesli, če bi vas neka ženska, ki jo ljubite, zapustila zavoljo drugega? 19. V kolikšni meri se bojite groma in bliska? 20. V kolikšni meri ste boječi, če bi morali govoriti pred skupino ljudi? Rekordni požeruh Posledice poljubnega obeda za 50 centov • •. V Chicagu je neki možakar, kar se tiče teka in množine pospravljenih jedi, postavil vae dosedanje rekorde v senco. To je 211etni William Gusan. Mladi mož je v izložbi nekega podjetnika, toda po vsej kriliki malo neprevid-t - v>• i ij r r .-Vti it A-centov \sak wJko pojedo, kolikor na svojem sedežu prenese. To si ni dal dvakrat reči. Plačal je svojih 50 centov in je v nekoliko urah snedel dva krožnika krompirjeve juhe, štirinajst porcij svinjske pečenke s solato in drugimi prilogami, štiri porcije jajčne jedi s špageti, pet celih tort, tri krožnike mešane solate, tri češpljeve pudinge, 4 štruce mlečnega kruha, dve porciji hladetine, pet steklenic paradižne-ga soka, kozarec posušenih sliv, porcijo sladoleda, pet skodel kave in dve skodeli čaja. Gusan bi bil jedel še naprej, toda tedaj je začel natakar stavkata, češ, da je že na ionrt utrujen. Gusan se je oddaljil nato z nezadovcljom obrazom. Menil je, da so ga osleparili, kajti za 50 centov bi bil lahko pojedel še veliko več. Prvi lahkoživec ¥ Zasnovani atentat na Stalina in Vorošllova - Poneverbe iz državne blagajne - Zasliševanje v Lubjanki - Drageceni kožuhi prijateljic rdečega rablja V kratkem se bo začela obravnava proti bivšemu šefu GPU Henriku Jagodi. Višji državni pravdnik sovjetske unije je že sestavil obtožnico proti njemu in moskovski listi jo priobčujejo. Obtožnica je seznam Jagodovih grehov združila v šest točk. Pred vsem mu očita, da je pripravljal zaroto in ko ta ni usipela, je začel pripravljati načrt za atentat na Stalina. Ta atentat naj bi se izvršil s peklenskimi stroji. Z osmimi generali, ki so že aretirani, je izdelal načrt za vojaški upor. Med drugimi osebnostmi naj bi umoril tudi maršala Voro-šilova, Jagoda pa naj bi postal vrhovni poveljnik rdeče vojske. Mož je nadalje po obtožnic^ poneveril za poldrug milijon rubljev državnega denarja. Ker je vedel, da so njegovi dnevi kot poverjenik za pošto in brzojav šteti-je spravil v inozemstvo velike vsote denarja in mnogo lišpa. Vse to je spravljeno sedaj v nekih velikih filadelfijskih bankah. Jagoda je hotel doseči, da bi ga poslali na vojaško inšpekcijsko potovanje na Daljni Vzhod, odkoder bi skozi Mandžursko in Japonsko pobegnil v Ameriko. Ko so ga aretirali, so ga zasliševali v isti sobi v Lubjanki, glavnem stanu politične tajne policije, kjer je prej sam z vsemi pripomočki izsiljeval iz svojih žrtev priznanja. Nekatere podrobnosti, ki so že sedaj znane, kažejo, kako velika odkritja o dedovanju GPU utegne prinesti razprava proti bivšemu šefu te organizacije. Ta mož je med drugim dal aretirati in usmrtiti 34 »kontrarevolucionarjev«, ki so bili v resnici prepričani komunisti, a so bili na glas pripovedovali, da vodi Jagoda zapravljivo in razkošno življenj«, da prireja oegije in •porablja državni de- nar za svoje osebne namene. Njegova ofi-cialna plača je znašala mesečno 2400 rubljev, toda na razpolago je imel ogromne vsote za podkupnine in druge namene, glede katerih ni bil pod nobeno kontrolo. Samo enkrat ga je hotel neki sodnik pozvati na odgovor. Kovinar Džervolski se je bil v kantini Putilovih delavnic, kjer je bil Jagoda nekoč sam nameščen, pritoževal, da nosijo Jagodove prijateljice dragocene kožuhe in zaplenjene dragocenosti aristo-kratov, da prireja Jagoda vesele noči s šampanjcem, med tem ko rusko ljudstvo strada. Vanjo Džervolskega so aretirali, priti bi moralo do javne razprave, da bi' z »obrekovalcem stebrov komunizma« statuirali eksempel-Prciskovalni sodnik Akselovič je zaslišal veliko število prič in je nabral veliko ob-težilnega gradiva proti — Jagodi. Preden pa je prišlo do razprave, je Akselovič nenadno umrl in sodni akti so izginili. Džervolskega so našli v njegovi celici obešenega. Njegova žena Jelena, članica komunistične stranke in pisateljica več šolskih knjig, je ob njegovem pogrebu napravila škandal: povedala je javno na ves glas, da so njenega moža umorili, da bi zakrili Jagodove grehe. Prijeli so tudi njo in jo zaprli v blaz-nico. Čez leto dni je tam baje zares znorela in izvršila samomor. Jagoda je med tem nadaljeval s svojimi terorističnimi akti. Kradel je državni denar, prirejal orgije in se je ponašal s tem, da je »prvi lahkoživec« v proletarski državi. Njegova žena je šele po njegovi aretaciji zvedela, da je imel nič manj ne- go štiri prijateljice istočasno. ki so trenutno tudi zaprte. O J »godovi že-it! pa je tudi znano, da je izvEšila mor in da je ostavila pismo, ki očita Stae linu, da je Jagoda samo njegova žrtev. Kakor je videti, se kopiči gniloba v komunistični državi na vseh straneh do neba. Itukeztus milo, ■zet domače, ${ox>ew$ko milo! ANEKDOTA Nekega praškega kritika eo vprašali kaj misij o igralkj K. »0, s to pa sva že skupaj spala.« je odvrnil. Vse je bilo ogorčeno. »Namreč ona nedavno tega pri liričnem prizoru v Claudelovem delu na- odru. jaz pa spodaj v parketu.« je pripomnil kritik. VSAK DAN ENA »Gospod doktor, moja žena trpi na haste-niji. hipohondriji. nevralgiji. neurozi m ne-vrasteniji.« »Za božjo voljo, odkod pa ima vse te bolezni?« leksikona, v katerem je Štafeto vsaki Mourf Ne boš več kadil, prijatelj Takojšnja abstinenca Je koristnejša kakor počasno odvajanje 9 C Odvadil se boš kajenja, prijatelj? Prav. Likerji, črna kava, slaščice — nu, ne rečem, človek se z njimi ne zastrupi, toda vsa ta reč je zdravemu človeku nepotrebna. A kakor črv, ki uničuje zdravo drevo, je nikotin. Ne samo zdravje, tudi žep strahovito razjeda. Sleherni dan izprazni mošnjiček za 5 do 20 dinarjev, prav pogosto do zadnje pare. Kolikokrat skeli po njem buča, kolikokrat se nam ustavi najboljša jed! Zakajena so — zlasti pozimi — stanovanja in pisarne. Mar je družinskemu očetu, če krevhajo otroci, ker jim spečim puha pod nos in jim draži rahla pljuča! Mar je prijatelju, če tiho preklinjaš in se hodiš na hodnik zračit, ker ne moreš izdržati v zakajeni pisarni! Reci le besedo, takoj bo užaljen in bo konec prijateljstva vsaj za teden dni. Če si sam kadilec, bodi pripravljen, da bo sleherni dan seglo pet, deset rok v tvojo dozo. A kadar boš sam pri kraju z zalogo, boš moral zbrati vso svojo ponižnost, da poprosiš prijatelja za čik, — in ga seveda ne boš dobil, kajti vedeti moraš, da je tvoj prijatelj vselej večji siromak od tebe. Torej — kaditi se boš odvadil. Prav. In lepo. Zadnje dni jih pokadiš že komaj po deset na dan, prihodnji teden si iih boš odmeril samo še po pet dnevno — in potem... O da, potem se boš nekoč spet zakrokal, se temeljito napil in napuhal in bo ostalo vse pri starem. Ce hočeš pameten nasvet, če hočeš biti mož, se ravnaj po svetem pismu: »Kar misliš, stori brž!« Odvajanje od nikotina je zadnje čase močno v navadi. Seveda se obravnava tudi znanstveno. Zdravniki pišejo razprave in celo knjige o učinku in posledicah ločitve od nikotina. Posebno zanimivo napisano knjigo je nedavno izdal dr. Fritz L i c ki n t v Draždanih pod naslovom »Tobak in zdravje«. Ko si je s to knjigo pridobil sloves strokovnjaka v proučevanju posledic pri odvajanju od nikotina, je v nedavni številki monakovske revije »Leib und Leben« napisal še kratko, zelo stvarno in poučno razpravico o tem. Iz nje si dovoljujemo posneti — našim kadilcem in »odvajalcem« v pouk — nekatere odstavke. Če si hočemo biti na jasnem, kakšnih posledic se moramo bati, ako opustimo kajenje, tedaj moramo predvsem vedeti, da se kadilci (vključno čikarje in njuhalce) delijo v dve skupini. Prvi so taki, ki sicer redno uživajo tobak, a vendar lahko sleherni dan opustijo svoj obrok. Drugi pa so strastniki, ki ne morejo opustiti niti najmanjše dnevne množine. Prva sorta uživalcev tobaka je skupina priložnostnikov, drugi pa so nikotinisti, ljudje enake vrste kakor alkoholiki in morfinisti. Samo pri niko-tinistih lahko govorimo o posledicah, ako se začnejo odvajati tobaka. Nikoti-nizem in pojavi abstinence — to sta dva pojma, ki spadata ozko skupaj. Prvo je vprašanje, kakšen je notranji proces, o katerem sodimo, da ga povzročajo posledice abstinence. Gotovega žal o tem ne vemo nič. Sodimo lahko samo, da se je organizem ljudi, ki nagibajo k boleznim in bolečinam, tako navadil na gotovo nasičanje z nikotinom, da kmalu potem, ko ni več rednega dotoka tega strupa, tudi ni več kemičnega ravnovesja v živčnem ustroju. To so abstinenčni pojavi nasproti dejanskemu učinku nikotina. Pri priložnostnih kadilcih ni govora o kakršnem koli kole-banju ravnovesja v organizmu. Nadaljnje vprašanje je, kakšni so posamezni pojavi abstinence. Italijan Bu-celli je nekoč pravilno govoril o tem, da predstavljajo abstinenčni pojavi nekakšen »negativ« že prestanih zastrupljen j z nikotinom. Tako je mogoče razumeti, da ta ali oni nikotinist po opustitvi tobaka težko prebavlja in odvaja, kajti prej je zastrupljanje z nikotinom vedno močno dražilo črevesne živce in črevesne mišice. Kdo drugi začuti po opustitvi kajenja neprijeten nemir in je naenkrat precej razburjen. Prej je pač nikotin, kakor narkoza ali mamilo, krotil in pomirjal razdražene živce, zdaj so pa naenkrat sproščeni. Ni mogoče, da bi tu obravnavali različne pojave in majhne posledice. Zadostuje, če povdarimo, da so praktično lahko pri tem udeleženi vsi organski sistemi: utripanje srca je lahko počasnejše ali nepravilno, krvni pritisk postane močnejši, tek je lahko izdatnejši, ali pa sploh nekaj časa ne poželite hrane, zmanjša se količina sluzi, večkrat vas dere zgaga, ali pa se čutite prenasičeni, nastopi lahko potrtost, neprijeten nemir in še kaj sličnega. A kakorkoli so lahko pojavi različni, prav tako je treba na drugi strani po-vdariti, odločno povdariti, da se nikomur ni treba bati resnejšega stanja, še celo ne takega, ki bi ogražalo življenje! Ali hočete velikih dokazov? Prosim, poglejte samo v kaznilnice. Dunajski zdravnik dr. Hofstatter je nedavno objavil, kako so mu vsi kaznilniški zdravniki izrecno zatrdili, da še prav nikoli niso pri kaznjencih, ki so pač večjidel nikotinisti, opazili kakšnih resnih posledic, čeprav je bila popolna abstinenca takoj z nastopom kazni izsiljena. In to nas vodi k poslednjemu, najvažnejšemu vprašanju: Kaj je koristnejše, ali nenadna prekinitev kajenja, ali pa počasno odvajanje? Ni mogoče dovolj podčrtati, da je nenadna prekinitev neprimerno koristnejša, kakor vse odvajalne metode, pa naj so še tako pametno in dobrohotno premišljene. Se vedno se je pokazalo, da se odvajanje pri vsakdanjem zmanjševanju količine tobaka mnogo lažje izmaliči, kakor pri nenadni, odločno prekinitvi. Volja, odločitev, da ne boš več kadil, se lahko zlomi, ako zavlečeš odvajanje na več dni ali celo na več tednov. Vedno se ponavljajoči, četudi zmanjšani užitek nikotina pač prelahko spet vodi k slabosti in popuščanju. Pri tem pa tudi nikar ni treba misliti, da se morebitne posledice abstinence pokažejo v milejši obliki. Nasprotno, — čim dalje zavlačuješ končni obračun, čimdalje šteješ gumbe in se v domišljavi pozi žalostnega Hamleta izprašuješ: kaditi ali ne kaditi, čim dalje se sam mrcvariš, tem slabše se počutiš, tembolj si zagrenjen. Da, marsikateri nikotinist občuti takšno počasno odvajanje kot neprijetno mu-čeništvo. Kakšna je torej naša končna sodba? Prvič, če se hočeš odvaditi kajfcnja, potem se odloči za to v enem dnevu. Drugič, ni mogoče tajiti posledic, ki nastopijo z abstinenco. Toda — tretjič — po vseh dosedanjih opažanjih niso vse te posledice prav nič hude in nikakor ne ogražajo življenja. Treba je torej le želeti, da se v prid ljudskemu zdravju in v prid zdravemu pokolenju odločijo vsi trezni možje — še bolj pa seveda ženske — h končnemu obračunu z nikotinom. Nikar ne pozabite, da je nikotin v svoji strupenosti popolnoma enakovreden bratec pruske kisline. Po takem moramo pač uvideti, da je čudno, če ljudje, ki se sicer toliko brigajo za dobro prehrano, spet uničujejo vse pridobljene koristi z uživanjem tako škodljivega strupa. Kako se okužimo s tuberkulozo Kochovi bacili pridejo v človeka z vdihavanjem okuženega zraka ali pa z različnimi okuženimi predmeti. Neposredno ali primarno se naselijo: v ustih, v nosu, v pljučih ali v želodcu. V ustih se vsidrajo v sluznici, pridejo v mezgovnice in po teh nadaljujejo svojo pot v žleze. Te zatečejo in skušajo obdržati sovražnika ter ga uničiti. Zato vidimo toliko otrok s povečanimi in trdimi žlezami pod sipodnjo čeljustjo in ob strani na vratu. Če se ne posreči krvnim telescem uničiti prodirajoče bacile, se žleze sčasoma zgnojijo in gnoj išče izhoda skozi kožo, kar imenujemo skrofulozo. Ker pa posredujejo to jetiko žleze, se imenuje p o-sredna ali sekundarna. Ti otroci so se okužili z bacili v dlesnu (zobno meso gnilih zob); tam so našli bacili ugodna tla za pomnoženje in prodiranje. Organizem jih je ustavil v podčelju-stnih žlezah in začel izdelovati protistrup Če so se pa naselili v nosni sluznici, tedaj se razširjajo v podobi metulja po koži, najprvo navadno na nosu in čez obe lici in to tuberkulozno obolenje imenujemo kožno tuberkulozo ali lupus. Navadno in najpogosteje pa vdihavamo bacile jetike v okuženi bolnikovi sobi v pljuča in se tam najprvo naselijo v žlezah, ki se nahajajo ob vstopu bronhov (zračnih pljučnih cevi) v pljuča. Tudi tam zatečejo žleze in rentgenološko se vidi na tem mestu senca, ki jo te povečane žleze povzročajo. To imenujemo povečan h i- 1 u s. Od tod najprej prodirajo bacili po mezgovnicah ob bronhih v dotični krpi osobito proti vršičku pljuč. Tam se navadno zaradi neugodnih anatomičnih razmer začnejo razvijati in ugonabljati pljuča. Istotako pa lahko pljučni vršiček oboli posredno od vratnih žlez, katerih pot se otipa kot rožni venec na zunanji strani vratu do ključnice m pelje dalje pod njo. prodre do pljučne mrene, ki se vname (vnetje pljučne mrene vršička) in nato preide obolenje v pljučni vršiček sam. V neugodndh življenjskih razmerah se specifičen katar pljučnega vnšioka hitro razvija, prepoji celo tkanino gornje krpe, preide nato v srednjo krpo desnih pljuč in tudi na vršiček levih pljuč. Med tem je že tuberkuloza navadno uničila in raz-jedla tkanino v desnem vršičku, ki je najprvo obolel in napravila se je v njem votlina (kaverna). Značilno za tuberkulozo pljuč je dejstvo, da oboli skoraj 80% vseh jetičnih bolnikov najprvo na desnem vršičku in le majhen del na levem vrtičku. Vzrokov in domnev navajajo veliko, najbrž bo pa pravi vzrok ta, da so tudi desna pljuča močnejše razvita kakor leva, kakor so tudi drugi organi (roka, noga) močnejši. Ta lastnost človeka je delno prirojena od staršev, ki so bili desničarji, delno pa pridobljena v življenju, ko je moral bolnik že kot otrok opravljati vsa dela i desnico. Zaradi tega morajo desna pljuča oprav- Mladina v naši nacionalni revoluciji Pred 25 leti je mladina vodila borbo proti nasilju tujcev, tvegajoč pri tem tudi svoja življenja Ko so se v letih pred svetovno vojno v Sloveniji oklepali jugoslovenske nacional-no-revolucionarne ideje samo posamezniki, ki so pozneje po večini stopili v skupine vojnih dobrovoljcev, je dala mladina Hrvatske in Bosne večkrat duška svoji odpornosti in mržnji proti tujemu nasilju tudi kot masa. Pred 25 leti se je posebno videlo, kako važno vlogo je igrala mladina v naši nacionalni revoluciji. Ko je »apostolski« cesar in kralj Franc Jožef razpustil pred 25 leti hrvatski deželni zbor in postavil dotedanjega bana Čuvaja za komisarja, so bili dijaki začetniki in tudi organizatorji burnih protestov, ki so oblastnikom povzročili mnogo skrbi in škode, ker so odmevali daleč po svetu. Ko se je Čuvajev teror razbesnel po Zagrebu, so bili v Sarajevu srednješolci na čelu burnih demonstracij. Avstrijski oblastniki v Bosni in Hercegovini so bili sveto prepričani o uspehih svoje taktike — netenja nezaupanja in mržnje med Srbi, Hrvati in muslimani. Burne demonstracije so jih hudo razočarale, zakaj proti tujim oblastnikom so složno manifestirali srbski, hrvatski in muslimanski študentje. Vojaki in policisti so prelivali nedolžno kri in to krvavo nasilje je v največji meri okrepilo narodno slogo. Zagrebški visokošolci v Beogradu Prepričevalne dokaze nacionalne revolucionarnosti mladine je nudil v burnih «asih pred 25 leti obisk hrvatskih visoko- šolcev v Beogradu. Avstrijski diplomati so o tem obisku mnogo pisali. Visokošolci iz Zagreba so prispeli v Beograd 19. aprila 1912. Beograjčani so jih slovesno in prisrčno sprejeli. Na kolodvoru je svirala vojaška godba. Visokošolce sta spremljala rektor zagrebškega vseučilišča in prof. dr. Miler. Ko so šli visokošolci v sprevodu mimo dvora, se je pojavil na balkonu kralj Peter I. Vodja visokošolcev, tedanji predsednik visokošolskega združenja v Zagrebu, Janko Baričevič je dijaški sprevod, ki je navdušeno pozdravljal srbskega kralja, ustavil ter med vzkliki: živela Hrvatska! Doli Madžarska! Doli Avstrija! živel jugoslovenski kralj! — poljubil srbsko zastavo. O vsem tem je avstrijski poslanik v Beogradu baron Ugron takoj obvestil grofa Bertholda, ki mu je še isti dan naročil, naj intervenira pri predsedniku srbske vlade Milovanoviču. Pozneje je poslanik grofu Bertholdu sporočil, da mu je predsednik srbske vlade obljubil preprečiti demonstracije v Beogradu in po drugih krajih, katere,bodo obiskali zagrebški visokošolci. Ko so se hrvatski visokošolci vrnili iz Srbije, je postalo zagrebSko vseučilišče Se v večji meri žarišče nacionalnih in socialnih idej. Zaradi policijskega in vojaškega nasilja nad srednješolsko mladino v Sarajevu je bila na zagrebškem vseučilišču proglašena tridnevna stavka. Režim je na ta protest odgovoril s poostreno cenzuro «*n s prepovedjo vseh zborovanj. Zagrebški visokošolci pa so organizirali koncert srednješolske mladine v prostorih Hrvatskega Sokola. Na sporedu tega koncerta je bila tudi pesem »Zlotvor«, ki je bila panflet na vsemogočnega komisarja Čuvaja. Koncertne točke je vodil sedanji direktor zagrebške opere Krešimir Bara-novič, iniciator in pravi vodja prireditve pa je bil visokošolec Luka Jukič. Pravi namen na videz nedolžne koncertne prireditve je bil priprava najučinkovitejšega protesta proti režimu in proti Čuvaju. Na prireditvi so se zbrali vsi oni dijaki, ki so zasnovali atentat na Čuvaja. Luka Jukič, poznejši atentator, je recitiral pesem »Zlotvor«. Atentat na Čuvaja Luka Jukič je bil velik idealist, mehka pesniška narava in vse njegove lastnosti dokazujejo, da so morale biti razmere neznosne. Tako strašne so bile, da so največji idealisti segali po morilnem orožju. Po koncertni prireditvi so Jukič in tovariši ustanovili dve skupini za izvedbo atentata. Prva skupina naj bi atentat izvršila, druga pa naj bi poizkusila vse za rešitev atentatorjev. Jukič se je sam ponudil, da bo streljal na Čuvaja. Napad je bil določen za Telovo. Vse je bilo natančno pripravljeno. Jukič je stal na določenem mestu, ostali zarotniki pa so se zbrali v Bakačevi ulici, da bi takoj, ko bodo za-grmeli streli iz Jukičevega revolverja, napravili zmedo ter tako omogočili atentatorju beg ln rešitev. Jukič pa ni streljal, ker se je bal, da bi z revolverjem ali pa z bombo ranil kakega otroka v telovski procesiji. Oba zarotniška odbora nista opustila svojega namena. Sklenjeno je bilo, na1 se atentat izvrši 8. junija, ko bo Čuvaj obiskal učiteljišče. Za ta atentat je bila pripravljena bomba. Nihče od zarot- v boju proti jetiki! IJatl jo nalogo tudi »o zaradi srca stisnjena. . . . m m_m_ _ .«___ Na želodčni m feevanri MbcMoci paNBl M DO VBSffltRa lOKflffl, IZIOZM, S?*?***!'t ±wtwnoMla itd., Id ne bi prispeval vsebuje mleko akutno bolne mate«* bacile jetike. V takem mleku se nahajajo seveda živi in življenja zmožni (viraient-ni) tuberkelbacili. Ti se naselijo v želodčni sluznici, se množe in prodirajo po mezgovnicah želodca, črev m tr«b«Sne mrene. Na črevih »e pokažejo podoljasti in povprečni Čiri; s prostim očesom vidimo na teh mestih zelenkasto rjavo umazano razjedeno in rssksvo sluznico. Normalna sluznica je temno rdeče barve in gladka. V začetku je tuberkulozno vnetje suhega značaja, pozneje pa »e začne v trebušni votlini nabirati voda, trebuh zateče in popek je izbočen. Na tubericuloji se oboli najprvo neposredno (primarna infekcija) na tistih delih, v katere se lahko vseli bacil jetike naravnost od zunaj. To so: pljuča, želodec, poa in koža. Od tod posredujejo razširjenje tuberkuloze v skoro vse organe človeškega tele&ij mezgovnico (limfa-tična pota) ali pa, iti sicer redko, krvne žile. Okuženje drugih prganov Imenujemo posredno (sekundi J" na infekcija). Te mezgovnice (limfaticttS pota) ki krvne žile lahko vpeljejo bacile jetike iz obolelega organa ne samo v sosediji organ* ampak tudi v oddaljenejše organe. Sodelovanje bolnika Pri vseh obolenjih, posebno pa pri onih, ki so dolgotrajna, ni le potrebna stalna zdravniška kontrola, ampak tudi resnično ^ 8 zdravja" \n zo£etno uspe^ta^ PROTITU BE R K U LOZ It ft ZVEZA tev delaz.možnosti. K tem dolgotrajnim bo- leznim moramo upoštevati tudi jetiko iz y LiUuijSni dveh vzrokov. ^ * Prvič je za bolnika samega važen značaj bolezni, ki traja lahko leta in leta, in je vedna nevarnost, da se poslabša pri najmanjši napaki bolnikovi proti zdravnikovim navodilom. Drugi vzrok je pa zelo važen za bolnikovo okolico, nalezljivost jetike na brate, sestre in druge sostanovalce. Prav zaradi drugega vzroka mora sodelovati vsa bolnikova okolica, da prepreči še večje zlo, okužbo sorodnikov. Če je le mogoče, naj se bolnik izolira v bolnišnici odnosno v zdravilišču, kjer je pod stalnim nadzorstvom zdravnikov in strežnikov. Tam se bolnik navadi na hišni red in nauči se higiensko življenje, da prepreči okužitev okolice in ponovne okužitve samega sebe. In če se bo zdravil nekaj mesecev v zdravilišču, mu bodo tamošnji predpisi prešli tako v navado, da ne bo več nevaren okolici, ko bo zapustil zdravilišče. Že iz tsga razloga bi bilo dobro za vsakega bolnika na pljučih, da preživi nekaj časa pod strogo sanatorijsko kontrolo. Poučen bo o potrebi ležalne kure, o zdravilni moči čistega zraka, s seboj bo odnesel navodila glede sobičenja, vodne kure in pravilne prehrane. Znal se bo ravnati pri kašlju, pri razkuževanju izmečka, rok. obleke in sobe. Na ta način bo preprečil ali vsaj zmanjšal možnost okužbe svojcev. Dr. Tone Jamar Vsi složno v boj zoper jetiko! Najdražje, kar imamo je zdravje. Tudi največjo bogastvo nas ne more osrečiti, ako zdravja nimamo. Zato pa je naša dolžnost, da vse storimo, da si ohranimo zdravje in da se obvarujemo bolezni. Prihodnji teden je posvečen borbi z& zdravje, borbi zoper eno najnevarnejših bolezni — jetiko. Jetika je tako resna in tež-žka ljudska bolezen, ki povzroča narodu tako ogromno gospodarsko in socijalno škodo, da mora v borbi zoper njo nastopiti složno ves narod. Potrudimo se torej vsi, da bomo v teh dneh vsak po svojih močeh storili čim več, da se jetika med našim narodom za tre ali da se njene žrtve čimbolj omeje! Potrudimo se, da bo ves narod pravilno poučen o nevarnosti jetike in o tem, kako se je more ubraniti! Odprimo v teh dneh svoja srca sočutju do nesrečnih žrtev jetike, odprimo v teh dneh darežljivo tudi svoje roke in pomagajmo vsak po svojih močeh, da bo naša borba zoper jetiko ši-rokogrudna in uspešna. Ban dr. Marko Natlačen. Boj morilki naroda! Boj proti morilki naroda, tuberkulozi, bo tedaj uspešen, če se posreči zamašiti vire te bolezni. Na prvem mestu teh virov stoji siromaštvo obširne plasti našega ljudstva. Ce niti za otroke niti za odrasle ni zadostne hrane, se mora oslabljenega in pomanjkljivo razvitega organizma polastiti tuberkuloza. S siromaštvom v zvezi sta dva druga vira: alkoholizem in zdravstveni neti os ta tki stanovanja in obleke. Te vire more zamašiti dosledno tn pravilno usmerjeno socialno skrbstvo, katero spada med dolžnosti javne uprave. Njej v pomoč so zasebne institucije in organizacije, pred vsemi protituberkulozna zveza, ki naj javno in zasebno vest drami za borbo proti tuberkulozi. Dela je torej dovolj za vsakogar, ki se svoje socialne in člove-čanske dolžnosti zaveda. + Dr. Gregorij Rožman, škaf. Za borbo zoper jetiko! 2e nekaj let sem je eden teden meseca majnika posvečen propagandi borbe zoper jetiko. V resnici je hvalevredno vse, kar se zgodi, da se omejuje in zatira ta nevarna bolezen. Zlasti je treba pohvaliti delo Pro-tituberkulozne zveze, ki ustanavlja v vseh večjih krajih protituberkulozne dispanzerje in druge zavode za zatiranje in zdravljenje sušice, in ki širi razumevanje tega problema med vse sloje naroda. Pri tej borbi zoper jetiko naj bi vsi sodelovali, zlasti inteligenca. Radi tega sem to sodelovanje že ponovno priporočal in še priporočam svoji duhovščini. Bog naj blagoslovi vse, ki delujejo za fizično in moralno zdravje našega naroda! Maribor, dne 27. aprila 1937. 4- Ivan Jožef s. r. škof lavantinski ANEKDOTA Avstrijska oesarioa Marija Terezija je vprašala nekega diplomata, če tudj on misli. da je kneeinja M. najlepša ženska na dunajskem dvoru. Poslanik je odvrnil; »še pred dvema minutama sem bij fceiia mnenja, zdaj u>a sodim drueače«. Leon xm. je nelkoč vprašal mladega moža, ki je Obiskal Vatikan v skupini romar, jerv ter mu je poljubil roko: »Vi ste pač Francoz?« »Sem, sveti oče«, je odvrnil nagovorje-nec. Nato pespeA: »Obdržite to zase, da ne bodo dn^ji užaljeni, ker niso vam enakega poikolenja<. ★ V Cambridgeu si pripovedujejo zgodbi-oo o nekem docentu, ki se je rad pritoževal in hudovai. Bil je velik zbiralec knjig in nekega dne je tožil, da je njegova knjižnica že kar prevelika: »Ne vem že več, kaj naj s knjigarni storim!« je vzdihnil. »Morda bi jih prebrali!« je menil neki študent. Znan angleški parlamentarec je v crvi-lu živinozdravnik. Po srditi debati ga je hotel neki nasprotnik nekoč užaliti in je dejal: »Povejte mi, ali niste živinozdrav-nik?« — »Čemu me vprašate, ali ste mor-{ da bolni?« ga je položil živmozdravnik. mam nikov ni hotel imeti bombe pri sebi doma, skrivali so jo v Maksimiru in neprestano je potovala po vseh delih mesta. Zarotniki so svoji bombi dali ime »beba«. Po dogovoru je 8. junija L 1912 Jukič sedel v gostilni »Kovačič« ter čakal na Čuvaja. Znano je bilo, da se bo Čuvaj pripeljal mimo z avtomobilom. Jukič je računal, da bo Čuvaj sedel na desni strani in je zato tudi streljal v to smer. Čuvaj pa je prej slučajno zamenjal svoje mesto z banskim svetnikom Hreljanovi-čem. Tako je naključje Čuvaju rešilo življenje, svetnik Hreljanovič pa je po nedolžnem postal žrtev atentata. Po atentatu Je Jukič bežal proti Griču. V tem času na ulici ni bilo ljudi. Begunca je opazil neki stražnik ter stekel za njim. Zarotniški tovariši so pridrveli na ulico, da bi ustavili stražnika. Slišali so, kako je Jukič stražniku zaklical: — Stoj, brate, drugače moram streljati! Stražnik se za svarilo ni zmenil, tekel je še nekaj korakov, potem pa je padel, zadet od Jukičevega strela. Ko Je Jukič pritekel do gledališča, še ljudje na ulici niso vedeli, kaj se je zgodilo, in ko so detektivi in stražniki vpili: »Primite lopova!« — so vsi ljudje na ulici mislili, da je Jukič tat, in udrli so za njim. Začela se je divja gonja. Jukič je bil že ves izčrpan. Obstrelil je še nekega detektiva in nekega policijskega pisarja. Potem pa ga je zgrabil neki učitelj Medved, ki je mislil, da je ujel kakega razbojnika. Hudo žal mu je bilo pozneje, ko je zvedel, koga je pomagal ujeti. Vsi znanci so učitelja Medveda proglasili za izdajalca. Luka Jukič je bil obsojen na smrt in odločitev o njegovi usodi je bila v rokah cesarja in kralja Franca Jožefa. Mnogo Jukičevih tovarišev 00 zaprli, ostali pa ni- so mirovali. Neki Planin šak je na Markovem trgu med prvo balkansko vojno streljal na Čuvaja, a ga ni zadel. Atentatorja so ubili na trgu policisti, pozneje pa so listi pisali, da si je na Markovem trgu vzel življenje neki blaznež. Zaradi mednarodne situacije in tudi zaradi tega, da bi se zarotništvo pomirilo, je bil Jukič pomiloščen na dosmrtno ječo. Polagoma so vse njegove tovariše izpustili in ko je bil odstavljen Čuvaj, so se duhovi nekoliko pomirili. V primer, kako osovražen je bil režim in njegov predstavnik Čuvaj in kako močno so se razširile nacionalno-revolucionarne ideje, služi poskus atentata na Cuvajevega naslednika škrleca. Do tega dogodka je prišlo slučajno. Nekega hrvatskega rojaka, ki je že dolga leta živel v Ameriki, so tako razburila časopisna poročila o dogodkih v domovini, da je sklenil odpotovati v Zagreb in tam za vsako ceno ubiti osovraženega Čuvaja. Ko je prispel v Zagreb, Čuvaja že ni bilo več. Rojak iz Amerike morda tega ni niti vedel in je v cerkvi sv. Marka streljal na bana škrleca. Streli niso povzročili nobene nesreče, moža pa so dolg* vlačili po ječah in umobolnicah. Balkanske vojne so mlade jugoslovenske nacionalne revolucionarje v Avstriji prepričale, da se je treba za svobodo in pravico boriti, da je treba porušiti Avstrijo na vsak način, za vsako ceno. V tem prepričanju so demonstracije v masah izgubljale svoj pomen in mladi zarotniki proti Avstriji so se lotili dejanj, ki jih ni mogoče zaupati ulici. Nekateri so hiteli na jug, da se na bojišču pridružijo srt-skim bratom, večina pa se je med svetovno vojno znašla v pokretu tugosloven-skfh vojnih dobrovoljcev. 1 tg> Kulturni pregled Lujo Drenovec Ob 25 letnftci odrskega delovanja V soboto, 1. maja slavi v ljubljanski operi 25-letnico umetniškega udejstvovanja najmlajši izmed najstarejših članov našega gledališča g. Lujo Drenovec. Njegovo ime je tesno zvezano z umetniškim življenjem naše Talije, z glasbeno vzgojo pevskega društva »Ljubljanski zvon« in z organizacijskim delom »Zveze gledaliških igralcev«. Rodil je 24. oktobra 1. 1891. v Ljubljani. že v zgodnji mladosti je vstopil v dile^antsko gledališko društvo; tako je bi-J/3. že v naprej začrtana njegova življenjska pot. Prvi učitelj odrske umetnosti mu je bil pok. Molek, krstni in njegovi večji vlogi pa sta bili Horonarij v »Tajfunu« in Pešek v »Noči na Karlštejnu», odigrani na odru sedanje ljubljanske opere pod vodstvom H. Nučiča, ki mu je mnogo pripomogel do odrske kariere. Nastopal je tudi v naslovni vlogi Finžgarjeve ljudske igre *Divji lovec«, kar mu je naposled določilo poklic. Tedanji upravnik Deželnega gledališča Fr. Govekar, ki je prisostvoval premieri, je namreč poiskal Drenovca po predstavi na odru, mu toplo čestital k uspehu in ga vpisal v Dramatično šolo Deželnega gledališča. Po končanih študijah je kreiral naslovno vlogo »Brata Sokola«, ob tej priliki pa ga je kot odličnega igralca angažiralo tudi gledališče. Vvzišenega igralskega poklica pa se ni veselil dolgo. Poklicali so ga v vojake, kjer bi moral odslužiti triletni vojaški rok. Na intervencijo upravnika Fr. Kobala, pa so ga že po enoletnem službovanju odpustili, in tako se je vrnil 1. 1913. spet v Ljubljano. Sprejel je ponovno angaž-man in se neumorno udejstvoval pod vodstvom največjega slovenskega dramskega umetnika Ignacija Borštnika. Po izbruhu vojne je Drenovec ponovno oblekel vojaško suknjo in odšel med trdnjavske zidove v Pulj. V Pulju, kjer je služil ves čas svetovne vojne kot telegrafist, je ustanovil s Pavlom Debevcem. Grčarjem in Matom slovenski vokalni kvartet. Po svetovni vihri srečamo Drenovca v prenovljenem slovenskem gledališču, kamor ga je pritegnil intendant Fr. Govekar. Po enoletnem službovanju v Ljubljani ga je privedla življenska pot v Osijek, nato v Zagreb, v začetku sezone 1. 1921. pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do danes. Kot človek prikupne zunanjosti, ljubeznivega nastopa in toplega čustva si je pridobil v Ljubljani mnogo prijateljev in znancev, kot umetnik idealne odrske pojave pa gledališko občinstvo. Poleg svoje glavne domene, vloge ljubimca, je igral tudi ka-rakterne vloge in pokazal v njih mnogo-stranost svojega talenta. Ob tej priliki naj se spomnimo njegovega Janeza (Divji lovec), Kvasa in Marjana (Deseti brat), Erazma (Za pravdo in srce), Tončka (Mogočni prstan), Orsina (Kar hočete), Kristjana (Cyrano), Francka (Obrt gospe Warenove), Vronskega (Ana Karenina), Clementa (Skopuh), Lingstr.mda (Gospa z morja), Alarika (Pegica), Tita (Postr-žek) itd. Zanimivo je, da je skoro v vseh Nušičevih igrah »Navaden človek«, »Narodni poslanec«, »Sumljiva oseba« in »Dr« igral naslovne vloge. — Delo v drami ni moglo povsem zadovoljiti našega Drenovca. Morda si je želel spremembe, ali hotel spremeniti vzdušje, da bi prišel do polnega razmaha svojih odrskih hotenj. In naj je bilo to ali ono, srečamo jubilanta 1. 1926. v opereti, kier lahko beležimo njegove najlepše uspehe, Drenovec je kot izrazito dramski igralec visoko dvignil povprečno operetno igro, k čemur mu je mnogo pripomoglo njegovo resno pojmovanje vloge ter lahkotna igra. Omenimo naj samo njegovega Tassila v »Grofici Marici«, ki ga je pel 65 krat, dalje nam bo v spominu njegov Radjami v »Bajaderi«, Bolo v »Poljski krvi«, Aleksander v »Orlovu«. Schober »Pri treh mladenkah«, grof Luksemburški. Adam v »Tičarju«, Hans v »Dolarski princesi« itd.. Preveč bi bilo vlog, če bi jih našteval vse. Povdariti hočem le, da je s prvimi zgoraj omenjenimi operetnimi partijami dosegel višek svoje igralske umetnosti. Iz operete je današnji slavijenec prešel 1. 1931. spet v dramo, kjer se je znova z vso pridnostjo lotil svojih vhog. Slovensko gledališče je preživljalo pod Črno-žolto vlado težke čase Boriti se ie bilo treba za obstoj, za nacionalni izraz našesra gledališča proti politiki, ki je želela Slovencem le slabo od najslabšega. Vse te borbe je preživel tudi Drenovec. ki se je z vnemo lotil organizacijskega dela igralcev. V osvobojeni domovini so dosegli po-državljenie in si s tem zagotovli eksistenco. Vsem starejšim članom naše Talije bo še v spominu mučni položai slovenskega igralca pod avstrijskim režimom, ko so člani našega gledališča prejemali plačo le za 7 mesecev, ostalih pet pa se je moral vsak sam preživljati z gostovanji v Trstu, Gorici, Kanalu. Ajdovščini. Tolminu in drugod, kamor jih je vodil sedanji režiser zagrebškega gledališča H. Nučič. Prav ta doba se je močno dojmila mladega igralca Drenovca ki je po naravi borben in ima čut za vsa socialna vprašanja. V borbi za svoj stan in prežet s prepričanjem o vzvišenosti igralskega poklica, je Drenovec spoznal, da je za napredek gledališke umetnosti treba predvsem igralca socialno dvigniti, mu tako zagotoviti živlienj-ski obstoj in ga uvrstiti v vrste »solidnih« poklicev. Njegove zasluge na tem polju so neminljive. Vedno je bil in je v prvih vrstah borbe za svoje tovariše in niihov so-aUlni položaj. Predsedstvo organizacije Je prevzel 1. 1921., izključil iz nje osebne spore, vzpostavil disciplino in razvil izredno delavnost. Da bi popravil finančno stanje organizacije, je priredil koncert in tako popolnoma saniral blagajno. Ko je tedanja uprava prenehala izdajati »Gledališki list«, ga je Drenovčev odbor obnovil in si tako pridobil novih sredstev. Dalje je marljivi organizator ustanovil sklad za onemogle, obenem pa je s svojo odločnostjo dosegel, da so se službene pogodbe popravile in zboljšali delovni pogoji. Z vso iniciativnostjo se je zavzemal tudi za takratno stanovsko glasilo »Gluma«, ustanovil pa tudi »Borštnik-Verovškov fond« za postavitev nagrobnih spomenikov. Ko je Glasbena Matica opustila Dramatično šolo, jo je Drenovec na novo ustanovil pod okriljem »Združenja gledaliških igralcev«. Pridobil je za predavatelje sedanjega upravnika Otona Župančiča, prof. Koblarja, docenta dr. Robido, prof. šesta, Lipaha, že-leznika in druge Da bi obudil smisel za dramatiko med širšimi sloji, je v našem največjem delavskem okrožju v Trbovljah ustanovil dramatično šolo. Izposloval ji je redno podporo pri Bolniškem fondu ter tako postavil šolo na trdne temelje. Pri vsem svojem delovanju pa ni pozabil brezposelnih kolegov. Ustanovil je skupno z dramatičnim društvom v Celju stalno gledališče, ki je zaposljevalo poklicne igralce, ljubljanskemu ansamblu pa nudilo stalen vir dohodkov. Pod njegovo upravo je to gledališče prav lepo uspevalo. Leta 1923. se je na jesenskem občnem zboru umaknil iz odbora in tri leta ni prevzel nikake funkcije. Vendar pa je bil tudi med tem časom delegat dramskega osobja in njihov zaupnik na kongresih in skupščinah. Leta 1926. je ponovno stopil v odbor, ki je neobhodno potreboval njegove osebnosti. Naslednje leto je prineslo veliko znižanje plač in osobja. Duša vsega pokreta, ki se je tedaj organiziral za neokrnjeni obstoj gledališča, je bil Drenovec. Vedno in v stalni borbi z upravami, neizprosen do samega sebe, se ne plaši potov, noben napor mu ni pre-težak, kadar gre za dobro stvar. Leta 1929. je sprejel v soglasju z »Združenjem« mesto opernega tajnika. Na tem položaju je ostal dve leti, nakar ga je hvaležno članstvo, ki zna ceniti slavljenčeve zasluge, izvolilo za predsednika ljubljanske sekcije, kar je še danes in organizacija je še bolj zaživela pod njegovim predsedstvom. Razume se. da si je s svojim nesebičnim delovanjem pridobil ugled in spoštovanje pri vseh drugih stanovskih organizacijah in posameznikih, ki poznajo svojega kolego »Luja« kot najodločnejšega pobornika za pravice in ugled igralskega stanu. Izven dela v Narodnem gledališču je posvečal zadnja leta g. Lujo Drenovec mnogo pažnje dramatičnemu odseku sokolske-ga društva na Viču, kjer je v prvi vrsti postavljal na oder domača dela. Požrtvovalni sokolski edinici je zrežiral Finžgarjevega »Divjega lovca« in prav tako njegovo igro »Verigo«, dalje Medvedovo »Za pravdo in srce«, Vombergarjevo »Vrnitev«. Meško-vega »Na smrt obsojeni« in še druge gledališke komade, ki so bili z največjim ns-ne-hom uprizorjeni na odru viškega Sokolske-ga doma. Med svoje prve člane ga šteje tudi pevsko društvo »Ljubljanski zvon«, h kateremu je pristopil že 1. 1908. Kot odličen organizator je bil izvoljen v letu 1923 za predsednika. Pod njegovim organizacijskim vodstvom je društvo koncertiralo 1. 1924. v naši prestolnici, naslednja leta pa v Mariboru. Celju. Kranju, Litiji, Trbovljah, Rogaški Slatini. Kamniku, Hrastniku, škofji Loki, skratka skoro po vseh slovenskih mestih in trgih. G. Drenovec je še danes predsednik priznanega ljubljanskega zbora, ki se je prav pod njegovim vodstvom povzdignil na dostojno umetniško višino. Odlifnemu umetniku in vztrafnerrm or-r?. nizatoriu želimo tudi mi mnogo usnehov v njegovem poklicu, v društvenem in zasebnem življenju! _jg7_ 4. številka „Misli in dela" prinaša na uvodnem mestu članek »Mednarodne pogodbe«, ki razpravlja o aktualnem vprašanju, katere mednarodne pogodbe 5o najtrdnejše in zato tudi najučinkovitejše".' Nedvomno Sjste, ki jih zagotavljajo »enaki ali vsaj sorodni državni in politični nazo-rj obeh narodov, k; pogodbo sklepata«. >Za-to so v dobi zatona humanitarnih ideaiov posebno važne tiste mednarodne zveze, ki temeljijo na realnih osnovah. Vezi narodne sorodnosti, skupnih neskaljenih kulturn.h in pol-tičnih idealov ter iz njih izvirajočih mednarodnih odmevov 6o najtrdnejša opora, na katero je mogoče zasnovati mednarodno sodelovanje«. Iz izvajanj logično sledi sklep da je naša zveza s Češkoslovaško tisio dragoceno prijateljstvo, ki ga je treba ohraniti Češkoslovaška je naši državi nenadomestljiva duhovna jin politična opora, saj je ta bratska država res središče slovaiiustva v Srednji Evropi, ognjišče slovanske kulture, prave humanitete ter politične in družabne demokracije v težkih časih nekulture, brezpravnosti in brezobzirnih egoizmov. Ing. Janko Mačkovšek je prispeval članek »0 raznih nemških mejah med Gospo Sveto in morjem«, ki se bavi predvsem z izvajanji nemškega geografa Peneka o nemških kulturnih tleh in nemškj kulturni meji in z najnovejšimi spis,- njegovih epigonov, ki na tej podlagi reklamirajo za Nemce velik del slovenskega ozemlja. Geografska skica na 'posebni pnJogj nazorno pojasnjuje, kako daleč segajo nemške skomine po slovenski zemlji Članek b;' moral prečitatj vsak naš javni in kulturni delavec. Dr. Branko Vrčon razpravlja v članku »Statika i« dinam.ka Podouavja« o geograf" skih in geopolitičnih osnovah srednjeevropske politike ter prikazuje iz teh faktorjev izhajajočo strateško povezanost srednjeevropskih držav, zlastj že Male antante. Članek je spisan s prodornj.ni pogledom k samemu jedru našega mednarodnega položaja in postavlja nasproti iluzionizmu prehodnih političnih sporazumov hladno resnico o geopolitično danih, v borbah preteklosti trdno preizkušenih zvezah, kakor jp Mala antanta ta velika ovira eksoanzijskjh pritiskov na stari evrazijski osi BerlinBagdad B. Borko razglablja v Članku »Drama humanitete« nekatere idejno-politične proble me v najnovejši drami Karla Čapka »Bela bolezen«. Igra vodilnega češkega dramatika in pisatelja prikazuje tragično zapletenost današnjega položaj«, ki ga karaktjzira usodni konflikt demokracije in diktature. 1 V Obzorniku j« fežel dsi]8| Hanek o pokojnem Tomi Zupanu. Prof. Ivan Kolar je jasno in mikavno, kakor še noben drug pisec orisal osebnost in delo tega originalnega moža, kj je v sebi združil skoraj stoletno zgodovino našega naroda. Posebno zanimive so razne Zupanove ustmene izjave, kj so tu prvič objavljene. — Daljši pregled najnovejših mednarodnih političnih dogodkov in pojavov je dr. Branko Vrčon strnil v članek »Problem malih v igri velikih«. Iz študije zunanjega ministra dr. Kamila Krof-te je objavljen izvleček o BeneSevih načelih in metodah. Notranjepolitični pregled in prispevek S. B »Bolgarsko delovno pravo« zaključujeta Obzornik. Med poročil, je izšel daljši referat o velikonočni anketi»Prager Preese« z naslovom »Knjiga in duhovna kriza«, dalje oceno knji ge L. Aldovrande Marescottija »Guerra di-plomatira« (L. Č.). številko zaključuje stran priljubljenih »drobtin«. Kakor kaže pregled vsebine, je ta zvezek »Misli in dela« v glavnem iposvečen nekaterim problemom srednjeevropskega kompleksa, saj članka inž. Mačkovška jn dr. B. Vrčona obravnavata vsak s svoje etramj dinamiko nemštva, B. Borko pa prikazuje na Čatpkovs drami idejni konflikt demokracije in diktature, malega naroda in imperializma — vprašanja, ki so prav v Srednji Evropi zelo žgoča. Pogledano z druge strani, pa stoji v ospredju glavnih razglabljanj Češkoslovaška kot najpozitivnejša točka tega kompleksa. Vsekako zanimiva m tehtna številka! Zapiski Pirnatov Puškin na razstavi ▼ Jakopičevem paviljonu. Novo plastično delo Nikolaja Pirnala, kip pesnika A. S. Puškina, ki smo o njem poročali pred tedni na tem mestu, je razstavljeno na umetnostni razstavi v Jakopičevem pavilljonu. Nanj posebej opozarjamo ljubitelje Puškina. Poljško-argentinski koncert. Glasbena Matica ljubljanska ie priredila v ponedeljek v mali filharmoničnj dvorani že dolgo napovedani in zaradi raznih ovir dvakrat preloženi koncert moderne glasbe, pri katerem so bila na sporedu dela poljskih in argentinskih skladateljev. Prevladovali »o Poljaki, kj so bili zastopani s skladatelji Koffler, Perkowski, Szymanowski in Marek, medtem ko je bil Argentinec edini Gianneo. Prj večeru so sodelovali: sopranistinja Milena Štrukelj-Verbičeva ter pianista prof. Pavel Šivjc jn ga Marta Osterc. Prireditev je pokazala prerez skozi sodobno ustvarjanje mladih poljskih skladateljev Kofflerja in Perkowskega, katerima se je pridružil na tem sporedu, dasi ne načelno pred kratkim umrli Karol Szymanowski, ki že dolgo velja za enega najbolj markantnih skladateljev sedanjega časa sploh. Živahnemu romanskemu temperamentu je odgovarjala 6kladba Giannea, »Suita«, ki bj jo lahko šteli med zmerno moderne. V celoti seveda vtjsk večera ni mogel bitj izčrpen, ker je bjl podan le ozek izsek iz sodobnega ustvarjanja. Vsi nastopajoči so se kar moči potrudili, da bi ponekod težko dojemljive in krhke skladbe iprivedlj do pravega učinka, kar je bilo še najilaže doseči pevki. Pianist prof. Šivic je umerjeno in s posebno točno natančnostjo podal s težkočamj natrpane skladbe svojega sporeda, medtem ko se je pianistka ga. Oster čeva z vnemo in temperamentom posvetila interpretaciji. Ker je bil koncert prav pičlo obiskan, tudi na zunaj ni mogel tako ogreti kakor nekatere druge prireditve letošnje bogate koncertne sezije. (S. K.) Gostovanje Alberta Bassermanna. V sredo je bilo naše gledališko občinstvo deležno izredno lepega umetniškega dogodka. Na svoji turneji po Jugoslaviji se je v Ljubljani ustavila družina, ki jo je zbral okrog sebe veliki gledališki in filmski igralec Albert Bassermann, in nastopila v opernem gledališču z vprizoritvijo Lessingove-ga »Modrega Natana« v predelavi Ern-sta Lotharja. Hiša je bila polna do zadnje- nuftčna vsa povrtnina in poljščina, tako je tudi blitva več aort s zelenim, rumen mi in belim listnim peci jem, z gladkim in nagubanim listjem. V Dalmaciji gojijo na splošno v vsakem vrtu že od davnih časov blitvo z zelenimi peclji. Drže jo kot najboljšo povrtnino. ki jim kljub tamošnji redni vsakoletni suši daje obilo listja za prehrano. Drugod pa je najbolj razširjena sorta z belimi peclji, imenovana »rebrna blitva, ki ima večje in širše peclje. Blitvo sejemo aprila na stalno mesto v razdalji 40 do 50 cm, ali pa gosteje na poseben prostor za presajanje. Seme polagamo plitvo, do 2 cm globoko v zemljo, kakor pesino. Globokeje sejana ne kali. V redki setvi, ali redko presajena zraste z mnogimi do pol m dolgimi in do 20 cm širokimi listi. Po potTebi porabe trgamo, (ne režemo), pri posameznih rastlinah po nekaj zunanjih listov, ko nekoliko odraste in nadalje do zime. V južnih krajžh sejejo blitvo v glavnem za porabo v kuhinji po 5 do 10 cm narazen. V taki go6tobi naravno ne morejo z rasti tako veliki listi, kakor pri redki setvi ali pri redkem nasadu, zato pa tam žanjejo blitvo sproti, kakor odrašča. Tako namreč zahtevajo tamošnje gospodinje za porabo v kuhinji. Za lego ni blitva izbirčna. Uspeva tudi ▼ vsaki zemlji, da le ni preveč mršava. Ker rastejo korenine v globočino, je tudi proti suši dokaj odporna, kar je zlasti za suhe lege in kraje velike važnosti. Od nje dobivamo pridelek za prehrano ali za krmo, ko druge v to srvrho gojene rastline odpovedujejo. V vinorodnih krajih prezimi blitva na stalnem mestu dokaj dobro in celo v Ljubljani, ako ni ostre zime. Prezimljena na prostem odganja že rano pomladi novo listje, ki »e ga lahko nabira do časa, ko doraste že nova setev. Kesneje pa odžene v semensko steblo. Ker zarodi posamezna rastlina obilo semena, zadoščate ena ali dve v ta namen, druge pa izkopljemo in osnažimo za knmo. V kuhinji pripravljajo blitvo za prikuho. kakor spinačo. Južnjaki pa jo vživajo kuhano in zabeljeno z oljem in oetom ali še boljše z oljem in limonovim sokom. To je njim vsakdanja hrana. Debele peclje, zlasti od srebrne blitve, ki je po okusu najboljša, pripravljajo gospodinje kot špar-gelj. Priporočam gospodinjam, naj poizkusijo gojiti to rastlino v razdalji 40 do 50 cm za krmo, ko druge zelenjave poleti ob suši primanjkuje, zlasti za prešiče. Tudi gospodinjam se bo priljubila, pa naj jo na katerikoli način pripravijo. Že en din semena zadošča za precej velik nasad. Josip Štrekelj. Nase ga kotička, a med gledalci je bil številno zastopan predvsem tisti del naše nemške, pa tudi slovenske družbe, ki do manifestacij domače umetnosti in kulture po navadi ne kaže živega odnosa. Uprizoritev, ki jo je vodil režiser dr. J. Reich, je dosegla velik umetniški in stvaren uspeh, hrupni aplavz pa je veljal, razume se, predvsem Bassermannu, v katerem smo od blizu spoznali genialnega mojstra geste in besede. Njegov lik Natana ni bil več igra, bil je življenje, kakor se snuje samo iz sebe, človekova veličina in bolečina obenem. Bassermannova umetnost izhaja iz čiste naturnosti, si ne nadeva nobenega naličja in učinkuje samo z zvokom m tišino, samo z gibom in mirom, zato pa tudi tako neposredno prehaja z odra na gledalca in vsega osvoji. Tudi v njegovi družini — ga. Elza Bassermannova zaradi nenadne obolelosti ni nastopila — je nekaj resničnih, uvaževanja vrednih talentov, da opozorimo samo na kreacije L. Skalle (Sita), T. Gotza (jeruzalemski patriarh) in A. Mainzerja (samostanski brat), v ostalem pa izvedba ni dosegla nivoja našega ansambla. V veliki meri je igra žela uspeh pri občinstvu tudi zavoljo miselne vsebine dela: zavoljo starega, dobrega duha humanitete pa resne in verske strpnosti, ki ga v današnjih dneh tako bridko pogrešamo na vseh koncih in krajih. L. M. DRAMA Začetek ob 20. uri. Sotoba, 1. maja: Zaprto Nedelja, 2.: Rjvala. Izven. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4 : Matura. C. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 1 maja: Veseli studenček. Opereta. Premiera. Proslava 25 letnice gledališkega udejstvovanja gosp. Lojzeta Drenovca. Nedelja. 2.: ob 11. Otrok jn ples. Izven. Pris redi plesalka Katja Delakova z njenimi gojenkami. Cene od 30 Din navzdol Ob 15.: Vesela vdova Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20.: La Boheme. Izven Debut gdčne. Ksenije Vidalove. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Efektno operetno premiero bomo imeli 1. maja. V Jankovlčevem »Veselem studenčku« bo proslavi} naš član g. Lojze Drenovec 25 letnj jubilej Občinstvo bo imelo na ta način priliko videti simpatičnega igralca zopet v opereti, v kateri žel svojca s velike uspeh". Glavno vlogo Lojzke po pela ga. Marica« Brumen Lubejeva, poleg nje nastopijo še Japljeva, Gnusova, Skeletov a jn Škrjančeva ter gg. Gorski, Peček, Zupan in seveda predvsem naš jubilant g Drenovec. Otroška plesna skupina Katje Delakove nastopi v nedeljo ob pol 11. dopoldne v opernem gledališču z izbranim pestrim sporedom. V prvem delu pokaže plesalka iz« razne možnosti telesa, uvod v ples. reakcijo na besedo, na zvok gonga, na ritmični udarec na les in reakcijo na glasbo. V drugem delu bomo videli obraze iz pravljic, tako »Glasnika«, »Tri vesele čarovnice« »VŠinsko dete 6e z vetrom igra« »Zgodbo o zlobnem čarovniku in modrem palčku, »Podganarja« in kot zaključno točko »Veselje pa mora bite. Sodeluje 22 otrok od 3 do 14 leta. Cene od 30 Din navzdol. Debut sopranistke gdčne. Ksenij« Vidalove v »Bohemi« bo v nedeljo v partiji Mirni. Mlada zelo nadarjena pevka je Slovenka, doma iz Skednja prj Trstu ter je studi« rala solopetje pri prof. Justu Partijo Rudolfa bo pel g. Goetič. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 2.: Na Trški gori. Četrtek, 6.: Na Trškj gori. Zadnjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 1. maja: Na ledeni plošči. B Nedeija, 2.: ob 15. Dolarska princesa. Ob 20. Sveta Ivana. Znižane cene. Zadnjič. Blitva Kljub vsestranski porabi v kuhinji in za krmo domačim živalim, zlasti prašičem in perutnini se ta rastlina pri nas ne upošteva. kakor zasluži, ne v vrtnarstvu, ne v poljedeljstvu. V cenikih naših trgovcev s semeni je navedena z nemškim imenom mangold, v Trstu ji pravijo bledes, v Dalmaciji pa blitva. Botanično ime je Beta vulgaris Cicla L. Blitva je dvoletna, pesi sorodna rastlina, ki pa ne naredi korena, temveč ima korenino, ki ni debelejša od stebla. Kakor j« Radio Sobota 1. maja Ljubljana 12: Plošče. — 12.46: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; M-eeečni kulturni pregled. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za veliki tgaven ali mesec maj. Besedilo oskrbel in večer vodi Niko Kure t, sodelujejo člani rad. igr. družine, vmes nekaj plošč. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vesel konec igra radijski orkester. Beograd 17.15: Koncert orkestra. — 19.50: Zborovsko petje. — 20.50: Večer velikonočne glasbe. — 24: Večernice. — Zagreb 17-15: Lahka godba. — 20: Klavirske skladbe — 20.30: Lahka glasba. — 21.30: Orkester mandolin. — 22.20: Ples. — Prftga 19.20: Zabaven program. — 32.25: Plesna muzika. — 23.30: Ruski zbor poje vetikonočnice. — Vartava 20.05: Violinske skladbe. — 21: Odlomki is oper. — 22.30: Ples. — Dunaj 11.46: Simfoničen , koncert. — 12.56: Skladbe po željah. — j 15.35: Beethoven: Godalni kvartet v A-molu. — 16.40: Plošče. — 1930: Orkestralen koncert. — 20: Koncert orkestra, godalnega kvarteta in solistov. — 20-30: Dunajske melodije. — 21.35: Plošče. — 22.30: Ura dunajske glasbe. — Berlin in vse druge nemške postaje: proslava narodnega praznika. — 18: Bdttcher: Ora-terij dela (moški, ženski, otroški in mešani Zbor, bariton, sopran in orkester). — 19: Sim. orkester. — 20: Poskočne melodije. — 23: Plesna muzika. — 24: Nemška lahka in narodna glasba. • Nedelja 2. maja Ljubljana 8: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 8.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Balalajke (plošče). — 9.30: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 10: Otvoritev protituberkuloznega tedna. Zakaj se borimo proti jetiki (dr. Fr. Debevec). — 10.30: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 11: Pisan drobiž (plošče). — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Man ca Romanova). — 12: Saksofon (plošče). — 12.15: Operni apevi. Sodelujejo: Štefka Ko-renčova, g. Marčec in radijski orkester. — 13: Cas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Operni spevi (nadaljevanje). — 16: Plošče po željah. — 17: Kmetijska ura: Najnevarnejše bolezni krompirja (inž. F. Mikuš). — 17.30: Originalna švicarska godba (trije bratje Malenšek), vmes vesele zgodbe. — 18.45: Plošče. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. —19.30. Nac ura. — 19.50: Prenos šmarnic. — 20.15: Slovenska Marijina božja pot. — 20.45: Koncert pevskega seksteta, vmes plošče — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba (radij, orkester). Beograd 16: Vojaška godba. — 17.15: Narodne pesmi. — 20: Pester glasbeni program. — 22.20: Ples. — Zagreb 20: Klavirske sladbe. — 20.45: Lahka godba orkestra. — 22.20: Plesna muzika. — Pr^-ga 19.25: Koncert orkestra — 20.15: Zvočna igra. — 21.05: Orkestralen koncert. — 22.35: Plošče. — Var&ava 19.20; Plošče. — 21: Majska revija. — 21.30: Lisztove klavirske skladbe. — 22.06: Lahka godba. — Dunaj 11.50: Orkestralen koncert. — 15.40: Komorna glasba. — 16.50: Lahka godba b plošč. — 18: Orkestralen in pevski koncert. — 19.35: Operne arije. — 20.15: Veseloigra. — 22.30: Plesna muzika. — Berlin 18: Zvočna igra. — 19: Mali koncert. — 20: Veliki operni koncert. — 22.30: »Pcziv na ples«. — Munchen 18: V kraljestvu čebelice«. — 20: Zabaven program. — 21.20: Pesmi in balade. — 22.30: Prenos iz Berlina — Stuttgart 19: Vedra glasba. — 20: Prenos iz Berlina. 24: Nočni konceTt s plošč. - Ponedeljek S. maja Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (»plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Debussyjeva simfonična pesnitev Morje (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura (dr. Ivan Matko). — 18.20: Donski kozaki po-jo (plošče). — 18.30: Slovenska narodr*a pesem (g. Fr. Marolt). — 19: Cas, vreme, porečila, spored .obvestila .— 19.30: Nac. ura. — 19.50: Predavanje Protituib. lige: Resničen dogodek iz zdravn. dela v dispanzerju (dr. Tomaž Furlan). — 20: Rezerviramo za prenos. — 22: čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Operetna glasba radijski orkester). Beograd 18: Zborovsko petje. — 20: Koncert poljske glasbe. — 21.05: Orkester. — 22.20: Narodne melodije. — 23: Plesna muzika. — Zagreb 17-15: Pevski in violinski koncert. — 20. Prenos iz Beograda. — Praga 19.55: Operetni večer. — 21.35: Koncert godalnega kvaiteta. — 22.20: Plošče. — 23: Bache ve orgelske skladbe. — Varšava 19.30: Koncert poljske glasbe. — 21.30: Lahka glasba orkestra in solistov. — 22.15: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov. — 17: Mojstri na orglah. — 17.20: Koncertna akademija. — 19.25: Odlomki iz romantičnih oper. — 20.40: šansoni in pesmi za ples. — 21.25: »Zabavni dialog. — 21.40: Brabmsove klavirske skladbe. — 22.20: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18: Plošče za kratek čas. — 19.30: Uverture. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22.35: Nočni koncert iiz Kolna. — Mtinchen 18: Lahka glasba. — 19.30: Regerjev spominski koncert. — 20.10: Večer koračnic. — 22.50: Pomladni zvoki — 23.05: Nočni koncert. — Stuttgart 18: Orkester, sopran in tenor. — 19.30: Nadaljevanje koncerta. — 20.10: Almanah za prijatelje narave —• 21.15: Plesna muzika s plošč. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert (filharmonični orkester in plošče). Torek 4. maja Ljubljana 11: šolska ura: Z našimi spla-varji do Beograda (g. Oskar Hudales). — 12: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Ci-traški tercet »Vesna«. — 18.40: Porečje Sore (prof. Franc Planina). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 19.30: Nac. ura. — 20: Konceort. Sodelujeta: ga. Zlata Gjun-gjenac (samospevi) in prof. Pavel Ranči-gaj (orgle). — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 2216: Iz Gffembachovih del (radijski orkester). Beograd 17: Zborovsko petje. — 18.20: Klavirske skladbe. — 19.50: Narodne pesmi. — 20.30: Humor. — 21.30: Plesna muzika s plošč. — 22.20: Orkestralna glasba. — Zagreb 17-15: Koncert orkestra. — 20: Violinske skladbe. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.45: Plošče. — 22.20: Ples. — Praga 19.55: Odlomki iz oper. — 20.45: Orkestralen koncert — 22.20: Plošče. — Varšava 19.20: Faurejev koncert. — 21: Komorna glasba in petje. — 22: Lahka godba orkestra in plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — šlagerske melodije. — 17.10: Pesmi. — 17.30: Celo in čembalo. — 19.30: Ghiokova opera »Majska kraljica«. — 20.40: Zvočna igra o strahovih. — 22.20: Vesela muzika. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Koncert velikega orkestra iz Koningsberga. — 20.10: Iz operet in zvočnih filmov. — 20.50: Spevoigra. — 22.30: Zabava in ples iz Hamburga. — Mttndhen 18: Zabaven program. — 19.15: Plošče. — 20.10: Eichendorffovei romantična kan tata o nemški duši. _23: Kakor Berlin. — Stuttgart 18.30: Lahka glaefoa. — 19: Delavski koncert. — 30: Znameniti orkestri igrajo na plaMah. _ 21.16: Zvočne slike o pomladi. _ 2340: Lahka In plesna muzika. — 24: Nočni koal ŠPORT Dve važni kolesarski dirki Jutri bosta na progi Ljubljana—Žalec odo. Maribor—Žalec in nazaj Izbiral dirki obeh slovenskih kolesarskih podzvez za sestavo naše reprezentance za dirko Beograd—Sofija Kakor je bilo že objavljeno, bodo jutri v nedeljo izbirne dirke podzveze Ljubljana na progi Ljubljana—Žalec jn obratno km 137. s startom in ciljem pred gostilno »Kači Tyrševa cesta. Start so točno ob 6. zjutraj, na cilj pa bodo prišli dirkač; okoli po* 11 Za izbirno tekmovanje vlada veliko zanimanje v javnosti kakor tudj med posameznimi dirkači, ker gre za to, kdo bo zastopal slovenske barve na veliki mednarodni etapni dirki Beograd-Sofija. Do sedaj sta 6e prijavila za tekmovanje olimpijca Gartner in Valant ter dirkači Kačje, Močnik, Oblak, Stirn ntd. Pričakovati j« veliki medsebojni boj, kajti, kakor fe mar no, so vsi v najboljši formi in je težko že w naprej napovedati plasman najboljšega. Prav tako jutri priredi tudi podzveza Maribor izbirne dirke na progi Maribor—Žalec in obratno km 135.2, Za obe podzveza je obrat v Žalcu, katerega aranžira klub slovenskih kolesarjev v Celju pod nadzorstvom predsednika g. Fajsa. Ponovno se opozarjajo vozacj na} se strogo ravnajo po policijskih cestnih predpisih I jn se v času vožnje ne poslužujejo tuje pomoči, ker bodo sicer brezpogojno diskvalificirani.. Prijava za posameznika znaša Din 10. ŽSK Hermesa Table-teniški turnir Danes in jutri v kolodvorski restavraciji Kakor vsako leto, priredi agilna table-teniška sekcija ŽSK Hermesa tudi letos, in sicer je petič veliki propagandni table teniški turnir v salonu kolodvorske res ta. vracije v Ljubljani. Te prireditve so bile vedno zelo privlačne, že radi propagandnega značaja. Tudi letos bo, vkljub pozne, mu termniu, izredno dobra zasedba. Tako pridejo: SK Celje in Jugoslavija iz Celja, I. SSK Maribor, Gradjanski iz Karlovca, Makabi, Mladost, TTTK, ZKDKM in YMCA iz Zagreba, TTK iz Bjelovara, CTTK in YMCA iz Beograda, in drugi klubi iz Pančeva, Osjeka, Sarajeva itd. Posebno privlačnost so dragoceni po. kali za prvake posameznih disciplin. Glavna lovorika tega turnirja je sigurno pokal dr. Draga Maružiča, ki ga prejme vsakokratni prvak v tekmovanju moštev. Zanimivo je, kako je ta pokal, ki je prehoden in preide v trajno last tistega tek. movalca, ki si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih, prešel v zadnjih petih letih v roke Slovencev, ki imajo sedaj siguren primat v tem športu. Tako so si ga osvojili po vrsti: 1. 1933 Makabi (Z), L 1934 Makabi (Z), 1. 1935 ZKD »Kraljice Marije« (Z) in 1. 1936 Ilirija (Ljubljana). Za letos je precej siguren favorit ŽSK Hermes in bo tako mogoče prvič prešel v roke prireditelja. Tudi za pokal tvrdke Spectruma, za zmagovalca v tekmovanju posameznikov, je bila vsa leta ogorčena borba. Osvojili so si ga: 1. 1933 Weiller (Makabi Zagreb). 1. 1934. Hexner (Makabi), 1. 1935 Hexner, 1. 1936 Marinko (Hermes). Po. knl za damsko prvakinjo ima naslednjo zgodovino: 1. 1933 Dečman Pavla (Ilirija), 1. 1934 Gerzinič Nada (Ilirija), 1. 1935 Kononenko (Hermes), 1. 1937 Florian (ZKDKM, Zagreb). Tekmovanje moštev je še posebno zanimivo zaradi tega, ker se igra po znanem Davis-cup sistemu, po katerem se vrže vsako leto tekmovanja za svetovno prv«ist*t> anitev v tenisu; Opozarjamo vse ljobi&tlje tega lepega rporta, da ne zaemde ugodne prilike, in ti ogledajo to zadnjo sezonsko prireditev, ki je v propagandne svrhe vstopnine prosta. Caa igranja: danes od 15 dalje tekmovanje moštev do finala, v nedeljo od 8. odnosno 14. dalje. O plavalni šoli SK Ilirije in še kaj Že v eni prejšnjih številk smo objavil] spored plavalne sekcije SK Ilirije. Bjl pa je to 6amo spored tekem, fe; je zanimaj predvsem tekmovalce. Odbor plavalne sekcije pa je sprožil novo akcijo, po vzorcu planjške smučarske šole — plavalno šolo. Ta se bo začela nekako v prjčetku julija, poučevali bodo _ tukajšnji jn tuji strokovnjaki jn bo trajala prjhljžno do konca avgusta. Ker je veliko število mladih fantov in deklet. k; bi radi že 6edaj pričel,; s treningom, je odbor ustregel tudi tem, jn sicer tako, da je poklical na delo trenerja Bela Hohla, ki je letos treniral srednješolske reprezentance Budimpešte ter je obenem član prve mednarodne madžarske garniture. Hohl bo pričel z delom že v ponedeljek. Kakor je bilo tudj že omenjeno, se prične jutri v nedeljo 2. t. m. propaganda; teden ekakačev. ,jn sicer ob 10. dopoldne nadaljnje dneve pa ob 4. popoldne. Vstopnine in prijavni ne ni. Po vzgledu Beograda je sklenil odbor plavalne sekcije prirejati tudi »ustne športne novostj«, in sicer samo v internem krogu. V ponedeljek dne 3. t. m. bo prvi takšen poizkus v Iclubovem lokalu. Za članstvo je udeležba obvezna, prijatelji pa so vabljenj. Na sporedu so trj predavanja o značaju športa, v glavnem plavanja. Zadnji rezultat; iz zimskega bazena so naravnost odlični. Ziherl 100 m prosto 1:03.2. Slabši je Fritsch s časom 1-04.8, Schell 100 m brhet 1:16. dočjm je Pestev-šek kot eden najmlajših hrbtašev potreboval za isto progo 1:25! Omembe vreden je tudi Čas mladega Bohinjca, k; kaže izredne sposobnosti, po komaj nekaj tedenskih treningih je preplavaj 50 m prosto v 33 sek. Naš; prvj gostje \i Ha.nnovra bodo odpotoval} na turnejo iže v nekaj dnevjh. Startali bodo proti najmočnejšim klubom, kot n. pr. reprezentanci Dunaja, dalje proti UTE v Budimpešt; (neoficjjelnemu svetovnemu prvaku), reprezentanci Brna, Berlina. Milana. Genove. Injisbrueka i. dr.' Pred kratkim so imelj v gostih jurt-joreko reprezentanco Madžarske. V plavanju niso nobeni pokazali posebnih rezultatov, dočim so water-polo končali neodločeno (4:4). Uspeh Hannovra je kljub temu zelo lep. ker se moramo zavedati, da je juniorska reprezentanca, Madžarske samo nekaj slabša od prvega moštva. Sekcija poziva §e enkrat vse, fc se hočejo priglasiti v njeno plavalno ali pa skakalno šolo, naj to store do nedelje odn. ponedeljka v zimskem kopališču SK Ilirije. Občni zbor I SSK Maribora Maribor, aprila. V lovski sobi pri »Orlu« se je te dni vršil 18. redni letni občni zbor ISSK Maribora, ki ga je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik g. dr. F. Stamol. Uvodoma' se je spomnil tragične smrti enega najzvestejših članov, pokojnega Sava Domiclja, čigar spomin so navzoči počastili s klicem »Slava«. Nato je dr. Sta- mol v kratkih obrisih poročal o delovanju kluba v preteklem poslovnem letu ter poudaril, da je moral klub lani opustiti tri odseke, in sicer lahkoatletskega, plavalnega in tableteniškega. Tudi nogometni odsek je tik pred likvidacijo, in sicer iz razloga, ker nima klub lastnega igrišča. Predsednik se je v svojem poročilu izčrpno bavil s skritim profesionalizmom ter pomanjkanjem pravega idealizma med mladino. Zatem je poročal agilni tajnik g. J. Ko-nič, ki se je v svojem poročilu predvsem bavil z vprašanjem nogometnega igrišča. Poskusi upravnega odbora, da bi se našel športni prostor v mestu ali vsaj v neposredni bližini mesta, so ostali brezuspešni, ker so stroški za izvedbo takega načrta mnogo previsoki. Doslej je nogometni odsek uporabljal igrišče SK Rapida, to uporabo pa je sedaj Rapid odpovedal. Zimskosportni odsek radi neugodne zime in finančnih neprilik ni mogel razviti svojega bogatega sporeda. Edino teniški odsek je ostal kakor doslej eden najmar-Ijivejših ter je zlasti s pritegnitvijo juni-orjev zasigural bodočnost slovenskemu tenisu v Mariboru. Iz blagajniškega poročila, ki ga je namesto odsotnega blagajnika g. Loosa podal g. Pfeifer, je razvidno, da se je preteklo poslovno leto zaključilo s prebitkom din 3.340.40. Zatem so poročali še načelniki posameznih odsekov, in sicer za nogometni ga. Pavla Koničeva, za teniški prof. Sevnik, za zimskosportni g. Golu-bovič in za lahkoatletski g. Koštomaj. Po kratkem odmoru so sledile volitve ln je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. F. Stamol, odborniki: ravnatelj F .Rodošek, Julij Guštin, J. Konič, ravn. J. Loos, inž. Baran, dr. Z. Ravnikova, S. Koštomaj, dr. S. Lutman, ravn. Miloš Rybaf, prof. Sevnik, L. Si-mončič, dr. Vauhnik, Srečko Voglar. Načelniki sekcij: nogometne A. Desnica, teniške ravnatelj F. Babič, zimskosportne V. Golubovič. Namestniki odbornikov: inž. Brodar, J. Hutter, M. Kane, ravn. A. Krej-či, dr. Marinič, Ivan Preac, F. šerec in F. Zupane. Nadzorni odbor: Aleksander Borič; B. Pogačnik fat F. Mastek. častno razsodišče: dr. Ravnik, drirštor in dr. To-minšek. Pri slučajnostih so se obravnavala vsa pereča športna vprašanja, spregovoril je med drugim tudi dr. Tominšek, ki je naslovil na zborovalce nekaj bodrilnih besed, nakar je predsednik zaključil uspelo zborovanje. V nekaj vrstah Debrecinski Bocskay, ki si ga je savezni kapetan izbral za zadnjo žrtev pred nastopom naše državne reprezentance v Budimpešti in je moral plačati obisk v Beogradu s katastrofalnim porazom 1:9, je naslednji dan nastopil še proti enajstorici Jedin-stva, ki je obračunala z njim s 5:0. Zanimanja za tekmo ni bilo nobenega in zdi se, da so gledalci že v prvi igri spoznali, da ta Bocskay baš ni bil pravi nasprotnik za našo elitno enajstorico. Savez je zdaj dokončno določi! sestavo naše prve enajstorice proti Madžarski, ki bo nastopila takole: Urch, Hiigl, Matošič, Lechner, Jazbec, Kokotovič, Tirnanič, Mo-ša, Lešnik, Vujadinovič, Pleše. Za rezervo je določen vratar Glaser. Značilno je, da se savezni kapetan pri tej sestavi ni mnogo oziral na nasvete zagrebških strokovnjakov, češ da bi to nalogo najbolj častno rešil kar kompletni Gradjanski. Druga naša elitna garnitura, ki bo prav tako v nedeljo 9. t. m. igrala proti Madžarom v Beogradu, pa bo nastopila v naslednji postavi: Mrkušič, Beloševič, Andjelkovič, Do-moracki, Lojančič, Jazfoinšek, Medarič, An-tolkovič, Sekulič, Božovič, Zečevič. O našem Lahu med temi enajstimi seveda ni •nobenega sledu več. Novi državni prvak zagrebški Gradjanski bo izkazal čast prvega nastopa izven Zagreba Bjelovaru, kjer bo odigral dve tekmi s tamkajšnjim soimenjakom za pravoslavne velikonočne praznike. V ostalem pa pripravlja doma velik mednarodni spored, čim bo uspešno ali neuspešno odigral svojo vlogo v tekmah za srednje-evropski pokal. Tako ima med drugim na sporedu gostovanje angleškega profesionalnega moštva Chelsee, pozneje pa dvojico najboljših italijanskih in pa Ferenczvaroša iz Budimpešte ter Sparte iz Prage. Zagrebško nogometno občinstvo se torej ni zaman veselilo, ko je Gradjanski prinesel najdragocenejšo lovoriko iz Beograda. V Beogradu bodo imeli oba velikonočna praznika dvojni spored z dvema gostoma iz tujine, in sicer bosta izmenoma igrala Jugoslavija in BSK z dunajsko Admi-to in Ferenczvarošem. To pot sta se tudi zedinila za skupen aranžman, kar je deloma morda že posledica posebno »prisrčnih« odnošajev, ki so se razvili med Zagrebom in Beogradom od pretekle nedelje. V Mariboru je jutri na sporedu medmestna tekma Maribor—Ljubljana, v Celju se bosta srečali najboljši enajstorici Celja in Trbovelj, v Ljubljani pa bodo igrali na treh igriščih, v Koleziji, za Kolinsko tovarno in v Mostah. Vse v popoldanskih urah. Vsem motociklistom! Beograjski tovariši — motociklisti pridejo v Ljubljano na krožni vožnji po naši Gorenjski (Kranj—Tržič —Ankete—Bled—Ljubljana.) Ne glede na klub in vreme — vsi sigurno in točno ob 8. pred Nebotičnikom. Motociklisti. Zbor lahkoatletgkih sodnikov. Na lahkoatletski mjiting S. K. Rorotaoa, k; bo jutrj v nedeljo na igrišča ASK Piisoorja se od- reja tale todnAf *bon wfcovni sodnik Jb starte t: Sancin Danilo, voditelj tekmovanja: Wjndisch, sodniki m časomerilci: Gorjano, dr. Kuhelj, Gnidovec, Potokar, Vidic, Premrl, Cuderman — Seja odbora bo v ponedeljek 3. t m. ob 20. v kavarni Prešern. ASK , Primorje (Lahkoetletska sekcija). Za nastop na lahkoatletskem mitingu SK Korotana, ki (bo na naSean igrišču jutri v nedeljo ob 10. naj bodo vsi določeni atleti v slačilnid najpozneje ob 9.30. Atleti, ki niso bili določeni, pa bi kljub temu želeli nastopiti, naj se tudi takrat javijo v slačilnici. Načelstvo. SK Ljubljana. Postava rezervnega M 1gra. Jabrt, ]t raarvfcfaa. trn okna lokala ▼ Beethovnovi ulici. STK Moste. Zaradi tekme s Mladiko naj bodo Jutri Igralci L skupine ob 14.30 na našem igrišču. Zadržke je treba danes sporočiti načelniku. SK Mars. Drevi ob 20. sestanek L moštva na običajnem mestu. Zaradi nedeljski tekme ln drugih važnih dogovorov, udeležba obvezna. Točno in vb!! »Lov na lisico« motoclkllstov bo 9. maja. Prijavite se čimprej! Razpise te Imajo klubi — MK Ilirija. Letalska dneva v Ljubljani Razstava motornega in brezmotornega letala v mesta Letalska prireditev na letališča Civilno letalo, privatna last g. Hribarja LJubljana, 30. aprila Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani je pripravil celo vrsto letalskih propagandnih prireditev za tekoče leto. Prva bo letalska razstava motornega in brezmotornega letala na prostem. Namen razstave je vzbuditi med občinstvom še večje zanimanje za letalstvo. Ljudje bodo lahko videli motorno in brezmotorno letalo od blizu. V Zvezdi bo jutri razstavljeno športno letalo tipe »Comper-Swift« s Pobjoy motorjem 75 HP in brezmotorno letalo tipe »Grunau-Baby«. To sta dva predstavnika športnega letalstva in gotovo bosta vzbudila med občinstvom veliko zanimanje, saj bo pretežna večina prvič v življenju Imela priliko ogledati si letalo od blizu. V Zvezdi so bodo jutri prodajale vstopnice za razstavo in letalski miting za odrasle po 2, za otroke po 1 din, za potniške polete pa po 20 din. Z zelo nizko vstopnino hoče Aeroklub omogočiti vsem ogled letal obenem pa poset prireditve na letališču. Vstopnice bodo namreč veljale za obe prireditvi. Kdor bo kupil listek za polet, bo lahko letel tudi v primeru, če bi v nedeljo ne mogel, če bi bil kakorkoli zadržan, kajti z listki, kupljenimi jishm ali v nedeljo, se bodo lahko ljudje vsak čas dvignili v zračne višave. Treba se jim bo samo potruditi na letališče in pokazati listke. V septembru priredi Aeroklub vfeliko tombolo. Srečke za to tombolo bodo na prodaj na razstavišču in sicer po 10 din. Izmed prodanih srečk bodo izžrebane tri in tisti, ki jih dobe, bodo imeli pravico do brezplačnega poleta nad Ljubljano. V nedeljo od 8. do 12. bosta obe letali razstavljeni pred Narodnim domom, da bodo lahko Ljubljančani združili sprehod v Tivoli ali na Rožnik z ogledom letaL V nedeljo popoldne bo pa na letališču letalska prireditev, kjer bodo sodelovala klubova, zasebna in vojaška letala. Prireditev otvorijo motorna letala v skupini, sledil bo start jadralnega letala, ki ga potegne motorno letalo 1200 m visoko, tam pa izpusti. Ce bo vreme ugodno, bo poskusil pilot brezmotornega letala jadrati del j časa nad Ljubljano in pokazati občinstvu, kaj vse se da napraviti v zračnih višavah tudi z brezmotornim letalom. Ta čas, ko bo vleklo motorno letalo jadralno kvišku, bo odredil klub enega svojih najmlajših učencev v pilotaži, da nam bo pokazal svoj prvi samostojen polet. Tudi to bo zelo zanimivo. čim se bo jadralno letalo spustilo na tla, se bo dvignilo dvokrilno letalo, privatna last predsednika Aerokluba g. Rada Hribarja, ki nam pokaže nekaj drznih akrobacij. Ta čas se pa dvigne 1.200 m visoko letalo »Comper-Swift«, ki ga bomo videli na razstavi v mestu in pilot bo pokazal občinstvu zanimivo letanje s pomočjo delujočega in ustavljenega motorja. Letalo je rdeče barve in pilotiral ga bo šef ljubljanskega centra Aeroputa in šef letanja našega Aerokluba dr. Stane Rape. Pokazal nam bo padec letala v desnem in levem vijaku, looping z delujočim in ustavljenim motorjem, prečno za 360", prevračanje letala preko hrbta za 180°, navpično spuščanje na zemljo s takoj nato sledečim vzpenjanjem in končno povratek na zemljo. Takoj potem se prično poleti občinstva. Za 20 din se boste lahko dvignili nad Ljubljano. Poleti bodo sledili v vrstnem redu kakor bodo kupljeni listki. Klub bo poskrbel, da bo občinstvo o vseh podrobnostih prireditve sproti obveščeno in informirano potom zvočnikov. Iz življenja na deželi BOROVEC NA KOČEVSKEM. Gospod urednik! Mnogo je že poteklo časa, dežja snega smo imeli v izobilju, ko sem se zadnjič oglasil v »Jutru«. Z odlokom ministrstva prosvete je bil v marcu ukinjen nemški oddelek na tukajšnji šoli, ki je odslej spet slovenska, kakor je že bila v letih 1924 — 1928. Tudi drugače so se Slovenci tu znatno dvignili iz dosedanjega mrtvila. S pomočjo Narodne čitalnice v Kočevju in podružnice CMD v Kočevski Reki je ustanovljena ljudska knjižnica, ki jo prav pridno obiskujejo tukajšnji Slovenci. Z zanimanjem pa čitajo tudi naš dnevni tisk, ki gre iz rok v roke. Končno naj pripomnim tudi zgraditev občinske ceste Borovec — Inlauf, ki jo je pričela banovina 1. 1935 in jo je leto v aprilu dokončala. Pod vodstvom sres. cestnega režiserja g. inž. 2ivca sta nadzorovala delo tehnik Knafelj Tone in nadz. pripravnik g. Gliha Slavko. Cesta je dana prometu in želimo, da bi se čimprej nadaljevalo delo proti Brigi na Banjo Loko, na glavno cesto. Bliža se poletje in z njim tujska sezona, ki je zaradi Jepih izletov na I^rempo in Krokarja ter h Kolpi vsako leto tu zelo bogata. V maju zacveto na Krempi narcise in takrat nas bodo obiskali prvi izletniki. Pridite tudi vi in obiščite te naše, Slovencem tanko malo poznane kraje. Spoznalo boste, da je naša slovenska kočevska druga Švica. Do svidjenja! Zdra- vo! —ar. MEŽICA. V nedeljo 11. i m. je bil v šolski telovadnici v Mežici ob lepi ude-"ežbi članov in drugega občinstva prvi občni zbor lani ustanovljene Protituberku-ozne lige za gornjo Mežiško dolino. Iz poročil funkcionarjev so posebno pomembni >odatki, ki jih je navedel g. dr. Ramšak o delovanju protituberkuloznega dispanzerja v črni, ki deluje pod okriljem te lige. V dobi od 1. septembra lani do 31. marca je )ilo izvršenih 776 rentgenoloskih preiskav in to na 602 osebah. Krvnih preiskav je bilo 208, preiskav pljunkov 91; pneumothora.vov je bilo izvršenih 30, tuberkulinskih injekcij pa 177. Dosedanji rezultati preiskav potrjujejo dejstvo, da je bil že skrajni čas, da se je tudi v Mežiški dolini pričela ener-jična in organizirana protituberkulozna jorba. Področje tukajšnje lige obsega občine: Črna, Mežica, Prevalje in Guštanj. Za prebivalstvo teh občin so preiskave v dispanzerju brezizjemno brezplačne, zato Jač sme liga pričakovati od občanov vsestranske moralne in gmotne podpore, kar se naj posebej pokaže v protituberkuloz-nem tednu v dneh od 2. do 8. maja. Preiskave v dispanzerju bo tudi v bodoče vršil vsak četrtek poleg domačih zdravnikov specialist' za tuberkulozo g. dr Radšel iz Slovenjgradca. Liga odnosno dispanzer sta T kratki dobi svojega obstoja izvršila že veliko delo. Zasluga za to gre požrtvovalnosti gg. zdravnikov in pa tukajšnji bra-tovski skladnici, ki je v svoji bolnišnici v Črni dala dispanzerju na razpolago potrebne nrostore, instrumentarij in rentgen. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor; nov član odbora je g. Eisin-ger Vinko iz Žerjava. Ob zaključku se je predsednik lige g. inž. Gogala toplo zahvalil zdravnikom, bratovski skladnici, rudniškemu podjetju, občinskim upravam in vsem drugim, ki so na kakršni koli način doslej pomagali. Sledilo je predavanje g. dr. Kadšla iz Slovenjgradca o posledicah jetike na gospodarsko in socialno življenje naroda. Strahotni statistični podatki, ki jih je predavatelj navajal, so poslušalce še bolj potrdili v prepričanju, da se mora za borbo nroti jetiki organizirati ves narod, da bo najhujši morilki človeštva zastavljena pot v naša mesta, vasi in družine. MENGEŠ. V nedeljo popoldne so nam pripravili prav lep pevski užitek pevci pevskega društva >Krakovo-Trnovo«, ki so v dvorani Sokolskega doma ponovili pod vodstvom pevovodje Simonitija koncertni spored, kakršnega so izvajali na svojem letnem koncertu v Ljubljani. Obisk je bil zadovoljiv. Poleg priljubljenih Prelovčevih pesmi so posebno vžgale narodne pesmi v priredbi raznih skladateljev. Narodna pesem je le narodna pesem in vžiga veselje v domačih ljudeh! Takšna je bila sodba vseh navzočih, ki so z burnim ploskom nagradili vnete pevce. RADEČE. Na poziv sokolskega društva so se prebivalci Radeč zbralj v rsoboto zvečer v sokolski dvorani, da poslušajo predavanje kapetana vojnega okrožja g. Toša. Predavatelj je na prav poljuden in razumljiv način prikazal učinek in posledice strupenih plinov. V uvodu je omenil svetovno vojno, vzroke in čas, ko so na francosko-nenuški fronti Nemci prvič uporabljali strupene pline. Učinek je bil takrat strašen, ker niso napadeni bili na to pripravljen} in ne zavas rovani. Kljub vsem mednarodnim dogovorom so se v vojni vsi posluževali najhujše* ga in nečloveškega orožja. Napadeni so seveda hitro poiskali sredstva za obrambo in tako 6e ;e vse izpopolnjevalo^ Po vojni so sjcer narodi uvedeli, da je bojevanje z vojnimi plini nečloveško, in so nastale ženev* ske konvencije, ki jih pa vendar niso sprejele vse države. Iz tega sledi, da se bodo v bodočih vojnah uporabljali strupeni plini, pa ne samo na frontah, ampak tudi v za» ledju, kjer bo 6kušal sovražnik povzročiti zmedo in paniko. Prebivalci krajev, ki so v bližini kakih prometnih križišč morajo biti dobro poučeni in pripravljeni na obrambo. Gosp. predavatelj nam je opisal posamezne strupe jn njih učinek. V drugem delu je navedel obrambna sredstva: maske, izolacij* itf jn dThafae aparate, hOsa in sfciifB vetiŠČa, kako morajo biti pripravljena kako naf se ravna posameznik, če ga zaloti napad na eesti, v dolini, na polju. Najvaž* nejše pa je, da bo vsak prebivalce v vsem poučen in da bo v primeru napada ostal hladnokrven, preprečeval zmešnjave in se strogo pokoril navodilom ki jih bodo »dajali za to določeni organi. Navzočih je bilo preko 80 ljudi, kj ao z vso pozornostjo sledili simpatičnemu izvajanju g. kapetana in ga na koncu nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. V jmenu Sokola se je zahvalil prosve-tar br. Vidmar. Zal, da Se je pri nekaterih spet pokazala neinteresirasiost in se predavanja niso udeležili. Zavedajo naj se: le nas 6edaj razdvajajo nazori, barno pri na« padjh vsj enako izpostavljeni nevarnostim in takrat bo potrebna vzajemnost, na katero bi se morali vsj pripraviti že sedai. BADOMUE. Ker se je v zadnjem času zlonamerno ra^irila vest, da se je tajnik tukajšnje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega dru&tva g. šare iz Hudega za. strupi! ob priliki Škropljenja sadnega drevja z arborinam, se čutim kot predsednik Ite podružnice dolžnega ugotoviti tole; Vse govorjenje o zastrupljanju je čista laž, ki ima verjetno samo namen, ovfcati uspešno delovanje podružnice. Da ne bo kakšen sadjar zaradi teh laži opustil tako potrebnega škropljenja, je treba povedati, da je ob pravilnem ravnanja vsako zastrupljenje tudi z arzenik vsebu-jočimj preparati izključeno, z arborinom pa sploh nemogoče. V interesu vsakogar je, da tem izmišljotinam ne verjame in jih. ne razširja, da ne bo treba iskati odpo-moči pred sodniki. Za podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva v Radom-lju predsednik Ocepefc Ivan. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 30. in jutri ob 15.15 in 20. zvočni film »Vroča kri« (Ljubavna dražba). Za dodatek Paramountov zvočn; tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja dane« in jutri film >Na 6traži velemesta« in običajne dodatke t , . ,. ŠMARTNO PRI LITIJI. Šmoreka dol,Tia je znana po dobrih pevcih. V nedeljo je priredil »Zvon« pomladni koncert ter je proslavil lOletni-eo odkar mu je pevovodja g. nadučitelj Makso Kovačič. Sokolska dvorana je bjia nabito polna, čeprav so imeli v »Prosvetnem domu« istočasno materinsko proslavo. Dobro poznani nasprotmiki pa so cdo potrgali »Zvonove« lepake, ker so vabili v Sokolski dom. »Zvon« je nastopil r ojačeni postavi: 50 članov, česac naša dni-š t vena kronika še ne pomni. Za uvod so zapeli Adamičevo najljubšo »V snegu«. Mešanj zbor je dovršeno zapel najnovejšo skladbo svojega pevovodje: »Poletje« na besedilo Gustava Strniše. Nadaljnji program je ol«egal Jobetove, Pregijeve. Švikaršjče-ve, Foersterjeve. Jerebove in druge skladbe. Seveda niso pozabili na kompozicije svojega ustanovitelja Ivana Bartla Razen zborovskih skladb so sodeloval; tudi solisti: Gilo Hauptiman je zapel Prelovčevo »Mrze-ča je zunaj trda noč«, ga. Novakova Foer-sterjevo »Našo zvezdo«, g. Remec Pa Švi-ka/ršičevo »Kadar Žila noj Drava«. Prejšnji pevovodja g. Mirko Premelč, k; ob vsaki priliki- rad iprihjtj v Šmartno, je briljira! z Miklovo skladbo »Človeka nikar«. Vse soliste je spremljal g. Kovačič na klavirju, ki si ga je društvo nabavilo pred dnevi nalašč za ta koncert. Pred zaključkom koncerta je vsa dvorana prisrčno počastila požrtvovalnega pevo vodjo za desetletno dedovanje. V imenu Hubadove župe mu je čestital g. Premelč. predsednik »Zvona« gosp. Ferdo Tomažm pa je očrtal njegove zasJu-ge. Ob splošnem gin jen ju sta se predsednik, in pevovodja poljubila pevke pa 60 priljubljenega go«poda Makseljna obdarovaile. Prisrčna pevska manifestacija je bila zaključena s staro šmansko narodno popevko »Oj. preljuba šmareka vas«. Prireditev je žela lep moralen in tudi denaren uspeh. H koncertu čestjtamo pevcem, pevkam in zgledno marljivemu g. Kovačiču. Simpatije publike naj jih bodrijo k nadaljnemu delu! ŠT. PAVEL pri PREBOLDU. V nedeljo 11. t. m. je imelo redni letni občni zbor Društvo kmetskih fantov in deklet. Na zboru, ki se je vršil v društvenem prostoru v Vedenikovi gostilni, je bilo lepo število članov in članic, ki so pazljivo sledili poročilom in o njih tudi stvarno debatirali. Ugotovil se je splošni društveni napredek v tekočem in minilem poslovnem letu. Tako se je število članstva znatno dvignilo, društvena knjižnica, ki je naročena na šest raznih listov in revij, je obogatela za preko sto novih knjig. Tudi zabavne prireditve, ki dajejo društvu sredstva, so v preteklem letu dosegle nepričakovane uspehe tako v gmotnem kot moralnem pogledu. Društveni odbor, kateremu je predsednik g. Aleksander Turnšek, je ostal še v nadalje neizpremenjen. Mlado in delavno društvo, ki vrši pod geslom »V slogi in delu vstajamo« med kmetsko mladino važno prosvetno delo, si bo ▼ poletju ob tekmi iz kmečkega dela razvilo tudi društveni prapor. TREBNJE. Jutri v nedeljo prispejo iz Novega mesta pevci koroškega rfovenskega prosvetnega društva >Dobračc na Brnoj pri Beljaku. Drage brate bomo sprejeli ob 13.13 na postaji, odkoder krenemo v Prosvetni dom. Koncert bo ob 14.30. Po koncertu se bodo pevej poklonili pred spomenikom junakov, padlih v vojni. — Vstopnice za jutrišnji koncert se dobe že zdaj pri g. Čufarju in v zadrugi. Vremensko poročilo V zadnjih dnevih je zapadlo v planinah dokaj suhega snega. Zaradi tega Je na izpostavljenih in ptaaovitih mestih, zlasti v opoldanskih urah, nevarnost plazov. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 29. aprila Ljubi iana 7. 763.2, 7.0. 91, O, 8, dež, 19.0; Maribor 7. 762.6, 10.0, 70, NW3, 6, dež, 9.0; Zagreb 7. 761.9. 11.0, 60, N5, 10. dež, 6.0; Beograd 7. 7587, 9.0, 80, O, 10. —, —; Skoplje 7. 757.5, 13.0, 70. NW1, 10, dež, 0.3; Kumbor 7. 758.4, 11.0, 60, O. 7, dež, 6.0; Split 7. 759.4, 11.0, 70, NE2, 4. —, —; Rab 7. 760.5. 10.0, 60. NE6, 10, —, —. Temperature: Ljubljana 9.2, 3.0; Maribor 8.0, 6.0; Zagreb 100. 8.0; Beograd 11.0, 7.0: Skopi i e 12.0, 10.0: Kumbor —, 10.0; Split —, 9.0; Rab —, 6 0. 30. aprila Ljubljana 7. 766.2, 5.0. 84, O, 2, —, —; Maribor 7. 764.3, 7.0, 80, NW1, 4, —, —; Zagreb 7 765.1, 9.0, 80, WSW2, 8, —, —; Beograd 7. 763.5. 8.0. 80, W2, 7. —, —; Sarajevo 7. 765.8 8.0, 95, O, 10, —, —; Skopl je 7. 762.9, 11.0, 70. SE1, 6, —, —; Kumbor 7. 761.0, 13.0, 60, N3, 5, —, —; Split 7 763.0. 13.0, 40, SE5. 3, —, —; Rab 7. 764.7, 12.0. 40, ENE2, 4. —, —. Temperature: Ljubljana 15.0, 3.4; Maribor 14.0, 4.0; Zagreb 160, 8.0; Beograd 14.0, 6.0; Sarajevo —, 6.0; Skopje lfcO, «0; CENE MALIM OGLASOM Po SO par a» btwdo, Din &— davka n vsak oglas in enkratno pil« ctojbino Ddn JL— ca Hfto ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tnžb. NajmanjS znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ia tenitve se zončonajo po Din %>— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20—-% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din S.— davka n vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje NsJmanJB snesek m enkratno objave oglasa Dia pristojbina na jih je \ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, te zahtevate od (glasnega oddelka »Jutra« n««t 9 . _ odgovor, priložit« VUl 3» * Je plačati pri predaji naročila, Miroma jiii je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana Stev. 11.842, sicer M zaračuna k Zgoraj navedenim pristojbinam ie manipulacijska pristojbina Din 5.—• Vsa naročila in vprašanja, tičoča we malih oglasov, je naslavljati na t Oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana. Letovišča Beseda 1 utn, davek 8 Din. m šifro tli dajanj« naslova 6 Dia. Najman>žl 17 Dis. Dekliški počitniški dom ob Jezeru Solnograško Salzkammergut Unter&ch fkm Attersee, lasten dom ekonomijo, vsake vrtite šport, počitniški Je silkovnl tečaji, — poset Halzburger Festsplele. — Dom najbolj priporoča nega dunajskega pensijo nata C. v. Kastaly v cen t.ru. Langegasse 65, tele ion A—27—4—22. Vsd Sol tiki tipi. «816-38 Za svojega 151etnega sina iščem za 6 tednov bivališče pri prvovrstni rodbini, v zdravem gorskem kraju, ie možno pri enakostarem jinu, seveda pod nadzorstvom. Ponudbe na pošt. pretinac 36, Subotica. 10950-38 Kam pa,kam ? Beseda 1 Din. davek 8 Dta. m Šifra ali dajanj« naslov* J! Din. N^jmaoja tnesek 12 Din. Potniki splavarji! Kad«! obstanete v mesta Krškem, zagotovo obiščite prenovljeno gostilno Roi-rian it. 64. blizu farne cierkve, tam boete vedno itajbolj« najceneje postre-ž eni s čisto, okusno brano, — izbrano vino lastnega pridelka, čiste sobe vedno Da razpolago. Vljudno s« priporoča Rozman, Korbar. I^epričajte sel 6996-36 HALO Kam pa dames, vsi v gostilno na Aerodrom, kjer se dobi Jagnje na r&žnju pečeno. Točna postrežba — cena zmerna. — Se priporoča Zofija in Ivan Flerin 10899-18 1. maja in v nedeljo v gostilno k vPANJO«, Ve g-ova ul. 10. kjer se boste imenitno zabavali. Toči se priznano iz. borni dolenjski cviček in fina štajerska vina. ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila, vrt, ba.Iin'i'šče, biljard, vsak večer igranje klavirja, petje to druge domače zabave. Zato pa, kdor se hoče dobro in poceni zabadati naj vedno zahaja le v Vegova ul. 10. Vas vljudno vabi in se priporoča Tone Huč, gostilničar. 10372-10 Halo v Trnovo K SLOVŠATU Pristna vina, dobra jeda?&, !o balinišč«. Se priporoča Slovša. 108&1-28 Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril na novo preurejena gostilno pod novim vodstvom. Nadalje naznanjam, da točim najboljša štajerska in dal matinska vina in imam prvovrstno domaČo kuhinjo. Priporoča e« Gostilna sa Pegleznom. Kapiteljska S. 10883-16 Kam pa Ti? Jas na Sv Petra cesto štev. 55 bivša gostilna Pua, sedaj lastnica Mal čl Tomaž in. tam Je dobro vtno iz zidanice ln pristna domača kuhinja na veselo svidenje prijatelji 10850-18 Beseda 1 Dta, lave* t Dm. a tih« aH dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Starostna oskrba V popolno oskrbo prevzamem starejšega gospoda ali gospo proti primerni enkratni odškodnini ali posojilu dostojna družina v ljubljanski okolici. V hiši je gostilna ln mesarija v okolici krasni sprehodi. Naslov v.vseh poslovalnicah Jutra. 10851-14 Dojenčka samo boljših staršev, vzamem na rejo. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Jesenice pod »Dobra vzgoja«. 10949-14 Službo dobi Beseda t Dta fevek t Dta m lih* aH dajanj« naslova 1 Dta. NajmanjS tnesek a Dta Dekle pridno to pošteno, Iščem za gostilno, staro 90—35 let, vajeno vseh gospodinjskih del in kuhanja. Prednost imajo dekleta is gostiln. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delavna in zanesljiva«, 1091S-1 Gospodična U sna nemščino in pisati dobro oa pisalni stroj dobi stalno slnžbo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Solidna gospodična«. 10739-1 Strugarski pomočnik za les dobi takoj delo. Babtč strugaj. Rečica Laško 10712-1 Službo hišnika stalno^ oziroma portirja, — dobi inteligenten moški, — star 27 do 40 let. V požtev pride elektromonter ali mehanik, trezen, neoženjen. Predpogoj: Poštenost in zanesljivost. Kavcija potrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektromonter«. 10&3S-1 Dekle k otroku Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 99«. 10863-1 Lesnega manipu- lanta-praktikanta Iščem, prednost Imajo oni s šoferskim izpitom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šoferski Izpit«. 108601 Inžinir strojne, električne in tekstilno,strojne stroke, brezhibnega karakterja ln sigurnega nastopa za pisarno in potovanje, se išče. Zeljena Je izčrpna ponudba z navedbo starosti, vere, prakse in sedanje službe. Ponudbe pod »Znanje Jezikov« na upravo Jutra v Mariboru. 10775-1 Perfektno kuharico mlajšo, pridno, ki zna popolnoma vse kuhati, iščem. Pismene ponudbe pod šifro »Dobra kuha rlca« na ogl. odd. Jutra 10743-1 Pisarniško moč sprejmem v manjšem industrijskem podjetju, samostojna v srbohrva ščini m nemščini Javijo naj se le skromne "sebe z željo po last-nera domu. Ponudbe s sliko na upr. Jutra v Mariboru pod »Bodočnost«. 10772-1 Korespondenta, stenografa po možnosti lesne stroke, perfektnega v nemški, italijanski in po možnosti francoski korepondenci, sprej me lesna industrija za takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Tutna pod »Korespondent«. 10877-1 Služkinjo mlaJSo iz dobre hiše sprejme takoj slovenska družina v Beogradu. Predstaviti se j« Ljubljana. Pleteršnikova 9. »Viila Ruda« 1089I2-1 Hotelska kuharica perfektna, dobi takoj stal no službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna in poštena«. 106S77-1 Kuharica samostojna gospodinja, z večletno praks« starejša poštena in murna, dobi službo v večji trgovski biži. Pleča po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gospodinja 777«. 1065&4 Kavarniško blagajničarko sprejmem. Ponudbe pod »Stalno nameščen je« na ogl. odd. Jutra. 10821-1 G. Th. Rotman: Profesor BIzgec gre na potovanje okoli sveta ■i v Z- - sitr • sssajv ■■■■'■■ -i'.*:::,-: Xv". 91 V notranjščini »Pulexa« so pa svetovni potniki plašno in zbegano gledali drug drugega. Ali jim je bila udarila zadnja ura? Oh. res so se bali, da je tako. Zakaj vedeli so. da pride kmalu trenutek, ko bo zmagala privlačnost zemlje... 92 Se nekaj sekund, in brzina letala je jela pojemati, dokler se ni nazadnje prekucnilo in obrnilo no»u proti tlom... Hitreje, čedalje hitreje je padal »Pu-bsx€ y globino,^ Manekene visoke in vitke postave — iščemo. ZglasM se v torek 4. maja: Gradišče 14, med 3. in 4. uro. 10901-1 Uradnico event. začetnico, z znanjem strojepisja in srbohrvaščine, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna. maj«. 10895^1 1 elektrotehnika z Izpitom, ki se tudi razume na radio in kino, pomožnosti z operater skim Izpitom ln 1 sirojnega ključavničarja s strojniškim in pomožnosti s šoferskim izpitom. ki se razume tudi na instalacije, rabim za takojšen nastop. Plača mesečna, nastavitev stalna. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl odd. Jutra pod »Nad zorstvo — reparatura«. 10785-1 Kuharico srednjih let išče penzi-jon ob morju (30 oseb). oPnudbe na Vila Mira. pošta Baška voda — Bre-la, vta Split. 10813-1 Izurjene pletilje sprejme takoj tovarna »Ika« v Kranju. 10713-1 čedno natakarico mlado, takoj sprejmem, obenem plačilno, dobro servirko, z znanjem srbohrvaščine ln nemščine. Kavcija potrebna. — Slika zaželjena Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel v letovišču«. 10936-1 Trgovski sotrudnik z znanjem nemščine — dobi mesto. Informacije M. Weilgonl, Celovška 49. 10918-1 Krojaškega pomočnika za velika boljša dela sprejmem na stalno takoj: Reme Vogelna u. 5. 108734 Tkalski mojster dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avtomatski stroji«. 10S44-1 Dva mlajša ključavničarja sprejme tovarna. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Takojšnji nastop 999«. 10845-1 Natakarico za sezijo rabim takoj. Z glasiti se osebno pri: Ivan Kernc, Kalanova ul. 16. Bežigrad. 10843-1 Natakarico poštena, zmožna, išče mesto kjerkoli. Ponudbe na podruž Jutra Maribor pod »Delavna«. 10825-2 Poštena prodajalka 201etna. prikupljiva, želi službe v katerikoli prodajalni v LJubljani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prodajalka 500 Din«. 10852-2 Korespondent perfekten in samostojen vešč slovenskega, srbo-hrvatskega (cirilico) ln nemškega Jezika, nemške stenografije m strojepisja išče službo. Ver-ziran v knjigovodstvu. Pripravljen sem položiti kavcijo 10 do 15.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv ln točen«. 10817-2 Mlad železničar prvovrstna moč, gre tudi kot praktlkant v drugo stroko. Naslov v vseh pošlo. Jutra. 10835-2 Iščem mesta kjer bi se priučila popolne kuhe. Pomagala bi pri vseh hišnih delih. Ponudbe na Mešič, Trbovlje 2 10834-2 Gospodinja samostojna, mlajša bi menjala mesto s 15. majem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10336-2 Zobozdravniška asistentka lnstrumentarka, dobro izvežbana z večletno prak so, išče mesta. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana moč« 10811-2 181etno dekle išče mesta v hotelu, restavraciji ali gostilni.— Grem v katerikoli kraj. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Začetnica« 10687-2 Izobražena gospodična išče mesta k samostojni dami oz. gospodu kot gospodinja, event. tudi vzgojiteljica. Govori srbo hrvaško, nemško ln slovensko. ' Zelja Izve« Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družinskih zadev«. 10700-2 Dekle vajeno kuhati, prati, šivati. išče službe. Ponudbe pod »Pridna na podruž. Jutra. TrbovU®. 10791-2 Natakarica poštena v vseh pogledih, srednje starosti, želi službe v Ljubljani, bližini Ljub-!;aa« ali Celia. — Marija ITrašek, Velenje, Konovo 1. 10994-3 Šiviljska pomočnica ki bi opravljala gospodinjstvo, prosi mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10945-2 (vP Pouk Beaeda i Din, tevek S Dta, ca šifro ali dajanj« oaalova i Din. Najmanj ii taeaek 17 Dia, Strojepisni pouk po deaotprsuiem liateanu). "ečerai tečaj (1 do 8 me •ee«) za začetnike in tevei bance. Poaeoai tečaj ta starejše dame Ia gospod t. Vpisovanj« dnevno od S, do pol & rrečer. — Pr.čeCek pouka 4. maj*. Najnižja šolnina: ačna ara aamo 3 Din. — Christotov ačni zavod. Domobranska e. 16. 10690-4 Mlad inozemec želi pouka v slovenskem jeziku pri mlajšem, do brem učitelju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovensko«. 10853-4 Harmonike klavirske, kromati&ne ln dlatonlčne, poučujem.— Dobe se tudi note. Jože Koželj prt Pavllču. Rožna dolina c. XVH-10 10746-4 Francoščina ure ln konverzacijo, tudi v večernih urah. dajem po 15 Din za uro. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra. 10739-4 RHBim DENHR zato bom prodala približno 2000 parov prvovrstnih ČEULJEU deloma izpod nabavne cene. TRGOUIIM ČEULJEU FRHIIJH SI10J Prelcrnooa allca 32 Športne vozičke po lartoi cena radi selitve proda Adamič et Co., — Ljubljana, Igriška nI. a 1090M INSERIRAJ V „ JUTRU"! "T"-.'' Ne bodite kakor ribič ki vrže trnek samo za eno ribo in Se za to največkrat zaman. Trnek in vaba Vam bodi oglas v »Jutru«, ki Vam more privesti iz svojih Citateljskih množic številnih novih odjemalcev. Za olepšavo Vaših vrtov Vrtnice, visoke, raznih vrst in barv, kom. 15.—, nagsajni, šabo, veliko-cvetni, 50 kom. 20.—, nageljni, italijanski, orjaški, 10 sadik 10.—, vrtne hortenzlje. 1 sadika 5.—, plezajoči am-pelopsis, večji, sadika 10.—, karue, rdeče ln oranžne, sadika 3 —, špargeljnove sadike, 2-letne, 100 sadik 50.—, Jagode. mesečarke, 100 sadik 40.—, Jagode, orjaške, 100 sadik 30.—. Novost, nizki fižol brez niti, rmen, do 100 strokov, porclja 10.— Din. Dalje: ciprese, mahoni-Ja, dracene, lavorje, palme, pelargonlje, begonl-Je, fuksije, planike, ve-llkocvetne križan teme -bele, kakor tudi razne cvetlične ln zelenjadne sadike, nizke vrtnice in abe^lnski fižol razprodam. — Naročila, kakor pojasnila sprejema vrtnarstvo IVAN JEMEC — Maribor. 10647-6 Beseda i Dta. davek 8 Din. za Šifro aH dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. 200 vezanih slov. nemšk. knjig v«e letnike Slovana, salonsko ogledalo 75X:I30, fino salonsko obleko, gosii prodam. Medvedova 7/L 10682-8 Oblačila Beseda I Din. davek S Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Moške obleke in površnik za »redmjo postavo prodam. Istotam prodam damsAri površnik. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 10885416 Glasbila Beaeaa i Dia, aavok t Din. ta šifre ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanj« nesek a - n Beseda 1 Din, davek 8 Din, xa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaeic a Din. ncijmadg TrenSkotl, veternl suknjiči Novosti, lepe vzorce za pnmparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Bazna starinska - oprava (sekreterja) zrcaia Itd se poceni proda v Kolodvor skl 35-1. desno. 10735-6 Ugodna prilika! Precizne Sprltz pištole s pumjp9 na nožni pogon najugodnejše kupite pri Ivan Megllč, Karlovška c. št. 22, Ljubljana. 10415-6 Paviljon na velesejmu veseliftni prostor, dobro vpeljan prodam. Naslov v voeii poslov. Jutra 10938-6 Natakarico sprejmem. Potrebno nekoliko kavcije. Naslov v vseh poslov. Jutra 10829-1 Mlinar mlad, sposoben — dobi službo v valjčnem mlinu. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Delaven mlinar«. 10831-1 Mlinarja zmožen opravljati boljši kmetski mlin, samski, trezen, sprejmem. — Ponudbe na podruž. Jutra Nove mesto pod :>Na-stop po dogovoru«. 10826-1 Ključavničar s šoferskim izpitom vojaščine prost dobi službo. Bud. Knez, ključ in autoprevoz. Radeče. Zidani most. 10809-5 Mladega fanta poštenega, takoj sprejmem. Služba stalna po dogovoru. Krmec, Polje, štev. 51. 10734-1 Samostojno damo simpatične in prijetne zunanjosti, do 32 let staro, veščo vodstva gospodinjstva. fine in navadne kuhe. sprejme za pension simpatičen ločenec. Ponudbe s sliko pod »Harmonija« na ogl odd. Jutra. 10674-1 Več ključavničarjev za izdelavo preciznega orodja ln popravil avtomatov sprejmem. Le dobri delavci z več letno orakso na1 pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest pod »Orodničar« na ogl. odd. Jutra. 10717 1 Prikrojevalko(ca) za vse vrste moškega perila, boljšo moč t večletno prakso, sprejme takoj tovarna perila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »d »Ce-S&**. Samostojno kuharico ki opravlja tudi vsa hišna dela iščem k dvema osebama za takoj aH 15. maj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10842-1 Frizerko veščo v trajni, vodni in železni ondulaciji sprejmem takoj. Služba stalna Kunstelj Stanko, — frizer, Kranj. 10933-1 Prodajalko m. samostojno vodstvo podružnice v Zagrebu, išče tukajšnje večje podjetje. — Ponudbe z navedbo višine razpoložljivega kapitala na o Dm Najmanjtt tnesek ti Din. Pozor frizerji! Razprodajam več aparatov ta trajno ondulacijo, po zelo nizlu cenu — Viktor Straus, Kranj, Blejska e. 17. 10^99-6 Izredna prilika! Umertno tušem parkeS, odpadki, počen pri F. Ver-tačnik, Masarjrkova 33. iosae-6 Avtogume SO kom. rabljene, 1000 kg rabljenega avtoolja prod«m najboljšemu ponudnika. Kovač, Triič. 10663-6 Trboveljski cement ter vse stavbene potrebščine priporoča železni-na KOUTNT, Medvedova 28 (tel. 35-60). 10932-6 Dame pozor! čemu sive les«?? ko si lahko ta Din 28.— pobarvate sami v vseh niansah lase z najnovejšo Berlinsko Henna Shampoo barvo Dobo se t navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Ileršič, Rimska 18, lokal. 10896-6 Podpeški kamen strokovno ooeojen kot pr vovrsten, ki i> kuni ia obdeluje T T«eh oblikah m vseh dimentijan, dobavlja v vsaki množim H lastnega kamnoloma — stavbenik Manrič, ry-*»va K. Telef. štev. as-se. D064S-6 BOTRCE, BOTRI pridite za sv. birmo po slaščice t Ljubljano k Dolencu, Wolfova ul 10 165-6 Gomolje or j aškocvetnih dali J dobite na vrtu učiteljske šole v Ljubljani. Reslje va 10 10857-6 Skripta aa I. državni pravni izpit. prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 10741 Otroški voziček športni, tapeciran, dobro ohranjen, naprodaj. Informirati: A. K., Večna pot 7. pri F&torju. 10910-6 Prodam več dobro ohranjenih voz po ugodni ceni. — Dragotin Korbar. rudn. rastanacU* Okna vrata roloje izdeluje solidno, najceneje mizarstvo Senica, LJubljana Bežigrad 6.— Roloji ms Din 150, prodam elefctro motor 11 HP, stroj za ladijska tla oz. paritete ln orehovo spalnico. ^^^ 10841-6 Tri fotelje nove. moderne, za polovično ceno prodam. — Ogled pri »Oprava« Celovška cesta 50. 10648-6 2 dire na peresa zelo močne, narodno prodam. Slomškova 27. 10903-6 Vinski paviljon na ljubljanskem velesejmu prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10995-6 Kdor je prizadet! Nudi se v Florjanskl ul. št. 15, najceneje birmanska darila —Državnim nameščencem tudi na mesečno odplačilo. Štefan Ferant, urar, — Florjanska ul. 15, Ljubljana. 11002-6 Lesno volno prodam po najniiji ©eni za Ljubljano, t prometnim avtom k hiši postavljeno. — Oferte na: Izdelovanje lesne volne. Sv. Peter, Savinjska dolina. 10987-6 Meso cenejše! Cenj. občinstvu vi j. sporočam, da prodajam od danes naprej sveže, mlado kozličkovo meso od 14 do 1« Din kg. Jakob Petrič. Klavir kratek, črn, brez napak, krasen glas prodam zaradi odpotovanJa. Cena Din 7-500. Dobrajc. Tat-tenbachova 21. Maribor. 10819-26 Kromatično klavirharmoniko najmodernejšo, 120 basov z registrom, zamenjam za motorno kolo 250 ocm naprej. Razliko doplačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »250 ccm«. 10865-26 V vili oddam za takoj ali kasneje popolnoma renovirano stanovanje 4 do 5 sobf z vsemi ostalimi priti-klinami. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. Kromatična harmonika 4 vrstna, 4 krat uglašena. 80 basov, malo rabljena, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni nakup« 10802-26 Prilika! Kromatično harmoniko, polna 3vrstna, 80 basov, kontra bas %, 1 kitaro, 1 violino, 1 tolkalo; vse v najboljšem srt&nju — prodam skupno aH posamezno. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10732-26 Pohištvo Beseda 1 Din. fev«k 8 Din. za Šifro ali lajanj« aaalova S Din. Najmanjši tnesek 17 Dta. Zastonj ne. ampak «s oajniljo brezkookoreočno ceno dobit« kvaliteto« pohištvo le ia najboljše opremljenega mizarstva - MALENSEK. DravlJ«. tik pri tramvajski postaji »Slepi Jaoet«. Naj novejši in najlepši aod*t os ogled v lastni razstavi Uradnikom oa odplačevanja 166-15 Pohištvo moderno in kvalitetno, vse zajamčeno, nudi že od 1.700 šperane spalni««, 675.— kompletne kuhinjske oprave 875.— kuhinjske gred-ence, 400,— omare, 100.— poeto-lj« itd. oglejte si veliko izbiro pohištva pri »Oprava« taloga poteštva Ljubljana, Celovška eesta 50. 10&CT-18 KOLESA za vsakogar! Najugodneje kupite 1« Pri »Tehnik« J. Banjai, Ljubljana Miklošičeva c. 20. iTEt.a 2 951 Brttp/oien pouk * igronjut Novo pohištvo moderno, kompletno, dvosobno s kuhinjo in predsobo, zaradi odhoda ugodno naprodaj. Poizve se v soboto aH nedeljo od 9.—<11. ure. Medvedova 1, n. stopnišče, pritličje levo. loeiii -ne Klubska garnitura masivna, zofa !n dva naslanjača, radi selitve naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10975-1® Gosposka soba (Herrenzimer) iz kavkaSke orehovine, pisalna miza, o-mare za knjige, kavč, mizica in trije stoli, radi *e-litve naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10973-12 Dražbe Javna dražba pohištva JatfiftiJrte opra va. bo 3. maj« ob pat 9. MARIBOR* Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco), — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Dravska ul 15. Med mestom in deželo posreduje »Jntrov« tnaB oglasnih »JUTRO« št 101 19 Sobota, L V. 1957,, FRANC, KRANJ DRUŽBA Z O. Z. USTANOVLJENA L. 188$. Veletrgovina manaSaktnre, industrija perila in splošna konfekcija S Trgovci, ki ie niste v zvezi, zahtevajte cenik ali potnika S Beg Br. 2007/32 Baaean i lXO- lave* S 1>B M «il lajanj« aaatova 8 DilL Najmanji- tneeek 17 Om Nemško dogo paa, irnega, odlično oce-»janeg;a, dobrega varuha sore-HLjevalca, prod* Jikil, SisTOKA. 10610-27 Ruski hrt ■ rodovnikom, izredno leoe pasme, ponovno na razstavah odlikovan. — agodrio naprodaj.. Nasl ▼ vseh poslov. Jutra. 10600-27 Nemške ovčarje mladiče. prvovrstne z rodo\Tiikcm, prodam. — Psarna Rožnik. T. Dre-nlg, Ljubljana I. Cesta v Rožno dolino 36 tel. 23 55. 10303-27 Novofundlandec 9 mesecev star, čiste pasme a rodovnikom, lepo razvit, izvrsten čuvaj, naprodaj. — Ponudbe na podružnico -lu-tra Celje pod »Bodo 9^7«. U»36-37 Španjela Jorebič-arja. krasen ekscm pi.ir. eno leto starega — prodam. Naslov v vseh po-al/rva!nicah Jutra. 10957-27 Psa ruskfiga iria. mladega, kup! Franc Goriup. Celje Miklavžev hrib. 10989-27 Motorni čoln mali. športna izvedba, novi — »Indian« motocikel. prenovljen, hiter, močan — klavirske harmonike, naprodaj. Proti takojšnjemu plačilu cene tanežno nizke. Ostrožnik, trgovina, Pa-saža-Nebotičnik. aoooo-io Motocikel rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Do 500 ccm«. 10913-!J0 Res dober avto 4-sedežni kabriolet, zelo ugodno naprodaj. Ogled Dvorakova 8/1. 1096ČJ-10 Motorno kolo B-SA specijal-sport 500 ocm, O0V. zadnji mode) ugodno naprodaj. POLAK, Celovška cesta 28a. 10056410 4-sedežni avto mali, Peugeot. poceni naprodaj. Blaž. Rimska 5. 10970-10 Avto Ford ne s+arejši od 5 let. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ford«. 1093--10 B•»<*)• i Dtn torek 8 Oin u iifre Ui lajanje nulort 3 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Vsakovrstne odpadke žeiezo, kovine, Utrne in vsakovrstne stroje, kupujem. Piačujem po naj višjih dnevnih cenah. — Justin Gustinčič, Man bor Tattenbachova 14. 5972 7 300 m tračnic 4—<5 kg po metru teSme in eden polnojarmenik 90 do 100 cm Si-rine v brezhibnem stanju kupim. J. Pogačnik, d. a o. s., Podstenica Toplic« pri Novem mesta. 10714-7 Opekarsko prešo rabljeno, kupimo. Ponudbe z navedbo tehničnih podatkov, težine in cene na ogl. odd. Jutra pod »Uporabna«. 10656-7 Aluminium, baker m medenino kupujem. G rudnik. LJubljana — Dravlje. 120-7 Vinski kamen In sušene (tro ie knpnje A Resroan S. DS Zagreb. tlica 223- 126 7 Starinske predmete In drug« predmete ki J lir nameravate prodati, ku plm ali vzamem v ko misijsko prodajo. Ime prodajalca 06tane strogo tajno. »Pri Makedoncu«. Ljubljana, Kolodvorska ulica 10862-7 Mlinarji Kupim 2 50 do 3.50 dolg »cilinder« ln »trijer« za čiščenje žita. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cilinder«. 10784 7 Otroški voziček zložljiv, posteljo in šivalni stroj, kupim. Ponudbe pod »Plačam« na ogl. odd. Jutra. 10005-7 7 Be«wLa . JXo, larek 9 Din aa aifr« au lajanje naslova S Di.n Najmanjš< me-^-ek 17 Din »Singer«, »Pfaff« skoraj novi šivalni stroji po ci Dm Kupim motor labijtu. lobro ohranjen, na plinski pogon (Sauggas) — 16—U) K S. Kurjava generatorja z ogljem ali drvmi. Ponudbe ne. ogl. odd. Jutra pod »Motor 777«. 106>-&,t< Hee^la £>n lave« 8 Din 44 šifro ali lajanje naslova 5 Din Naimanjžt znesek 17 Din Kolesa raznih nemških znamk v naivečii izberi n2proda| po ncverietno nizkih cenah. — Nova trgovina. Tvrševa }6. 10516-11 Kolesa najcenejša L a&jooijša samo pn REMbt OSKAR, Ljubljana Dolenjska c. 5. 141-11 KOLESA DOBRA CENE UGODNE IZBIRA VELIKA S. Rebolj & drug, Gosposvetska 13. 145-11 Kolesa skoraj no ra. prvovrstnih znamk, po Izredno nizkih c-enah, naprodaj pni »PROMET« (nasnroti križanske cerkve). 1O0O6-M Moško kolo skoraj novo, po nizki ceni prodam. Miklošičeva c. 2£a vrata. 31. 10670-11 Kolo skoraj novo. prodam. — FlorJanska 15-1 10839-11 Kolo p rim a nemške znamke — poceni naprodaj. Priiožno-ften nakup. Vprašati Frančiškanska ul. 10, dvorišče. umo-ii Odprt avto 4-aedežni, marke Peugeot tip i)0tt, rada smrtnega slučaja naprodaj za 8.0C« Din. Nujno. Pokupec, trafika, Zagreb. Gjordjičeva ul. 6. 10706-10 B. S. A. motocikel s prikolico — 500 ccm, v dobrem sta-nju prodam za 2.800.— Din.. Vzamem tudi knjižico Kmetske posojilnice v LJubljani. Naslov V viieh poslov. Jutra 10822-10 Tovorni avto B x tono nosilnosti, proti-m Več se poizve pri Gregorc & Co, Ljubi lana. 10767-10 D.K.W. 350 ccm motorno kolo 7, električno loč jo v brezhibnem stanju prodam po nizki ceni. Va-lant Janko, Sp. GoTje 8. p. Gorje. lmvio Motor sistem Sachs Viktorla. skoraj nov. prodam. — Ogled Stari trg 11 T. 10787-10 Puch 250 ccm skoraj nov. prodam. Koio-drvojska 86, dvori??«. 10380-10 Beseda 1 Din lavefc S t>n ia šifro alt dajanje aastova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Ošn. Bukov in hrastov okrogel les raznih l-imena tt »eoanje sečnje, samo vigonske po šiljke. Supun uroo wkoj šnjemn plafrln pri prevze mu Alojzij P austwn&r St-novo. p. 8U.jbenburg lt«U6 15 Obtesan les za manjšo hišo. prodam za Din 1.200,— Tušek Jurčkova pot 55. 10854-15 Hrastove prage kupujemo franko vagon nakladaJnih postaj. Za večje dobave damo denar naprej brezobrestno proti varnosti. Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12. tel. 38-10 10931-15 Centrifugo na električno ali parno gretje kupimo. Ponudbe s popisom ln ceno po Blati na ogl odd. Ju tra pod šifro »Centrifuga«. 107187 Ureditev dolgov potom sodnih ln lsven sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh a% devah ln veeh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije sestava ln aprobacnja bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje i&th-V« posl- kmečke zaščit«. Edina Konceslonirana ko-mercionama pisarna LOJZE Z AJ C Ljubljana. Gledališka f Telefon 38 18 33-10 AL. PLANINSEK Ljubljana Beethovnova oi 14/1 Telefoe JS-H tspoelvje nskap 1b prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Lnlonnadje daje breepU&ae 80-10 Posojila dob« državni ld samo upravni uslužbence v Ljubljani v goto vin- m blagovnih bonih. »Her mes« Informacije Ta v •arjeva X 87 16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih — Naložbe kapitala. Poravnave Uprava nepremičnin. — Davčne napovedi. — In-formacije. — Ureditve, revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle izvede »Svetovalec« koncesionirana TRGOVSKO GOSPODAR SKA POSLOVALNICA LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7. 10152-16 Ajax listssti norec (Federhammer) rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cen pošlji te na Interreklam d. d . Zagreb. Masarvkova 28, pod šifro »Ajax 486-11« 10725-7 Tricikelj malo rabljen ugodno naprodaj. Ljubljana, — Prešernova ulica 54. 10 728-7 40—50 vrtnih stolov lz »U< železa sistem »Lojk« kunlm Ponudbe hotel Kajfež. Ljubliana. 10300 7 Vsakovrstno zlate kur>ui» o* najvišjih senat, CERNE - javelir Linbljar.a VVolfova ulica ) !2-3? Posojilo Din 240.000,— proti dobrim obrestim ln vknjižbi na prvo mesto, išče doblčkanosno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. pod »P060JH0 240«. 10864-16 himed* Din lav».fc $ Dis za šifr* ti' lajanje naslova ' Din Najmanjš' in<*ei 17 Din Hranilne knjižice kupite ali yroilantt potom moje pisarne najboljše RUDOLr ZORE. Ljubljana, Gledališka 12 Teleton 3^-10 10635-M Hranilne knjižice Zadružne zveze in Za <2ružne gospodarske ban te kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Denar«. 10538 lf, Za hranilne knjižice v velikih zneskih Kmetske posoiilmce liob-liansice, Hranilnice kmečkih občin v Ltubliani, Mestne hranilnice in Obrtne banke v Liubliam. kakor tudi Zadružne gospodarske banke, Liublianske kreditne banke, članic Zadružne zveze, celiskih in mariborskih denarnih zavodov se obrnite na tvrdko Aloizn Planinšek. Liublja-na, Beethovnova ulica 14/1 telefon JV10 10494-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice ljublj. v večjih zneskih kupi pisarna AL. PLANINSEK, Ljubljana, Beethovnova ul. 14, telefon 35-10. 10964-16 HRANILNE KNJIŽICE ljubljanskih, celjskih in mariborskih hranilnic, Zadružne gospodarske, Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv. Stedionice, Zadružne zveze itd. kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Blagajna«. Manjšo vlogo Kreditnega ali tudi kakega drugega zavoda, — kupim zelo ugodno. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 9 a. 10861 16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksaudrova al 40. Vam izvrši prodaja ili naknp hranilnih knjižic rseh leiiarnh tavotov najboljše a> najvestn>"jše Samo pišite aa w naslov :o ar Vira peljem« goto vino po pošt* naprej. Za odgovor priložiti Din 8 inaiuk- 181-16 TVROKA A & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja ja ;emlje Jo ureklica v tačan tapet HRANILNE K.NJI2ICH Mestne hranilnice m Ljudske posojilnice 31 :« Gospodični ali gospej nudim bre"plačno hrano ln stanovanje, ki bi mi posodila za mojo obrt do novega leta Din 5000. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Sigurna vrnitev«. 10/88-16 Družabnika z 200.000 za prevzem prvovrstne tovarniške zaloge za vso državo — Iščem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Sodelujoč«. 10837-16 Proizvajalec konces. velikega artikla, neutrudiv, neprispodobiv. organizator, prodajalec, išče financerja. Velik promet, zaslužek! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velepod-jeten«. '»0954-16 Knjižice Hranilnice ln posojllnl-o3 Kranj ln Hranilnice in posojilnice Kamnik, večje zneske kupim za takojšnjo gotovino. Navedite znesek in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Usnjarna«. 10930-16 Posojilo državnih vrednostnih papirjev Vojne škode 40—oO komadov, — notrebiiiem za dobo 1 leta. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod značko »Varno naloženo«. 10081-16 Dama Išče nujno posojilo 3500 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležnost«. 10915-16 Vložne knjižice Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici, kupim pro ti takojšnji gotovini — Ponudbe na Kristal d. d., Maribor. 10818-16 IFinancierja » 100 do IflO tisoč, išče za povečavo obrata manjša, brezkonkurenčaa industrija katera ima organi®'ran o prodajo po vsej državi. — Vložen denar bo donašal letno 90»/. Aktivna soudeležba mogoča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ►Varno in rentabilno«. 10074-16 {iT, t» lifre «U lajanj« oaalova Beeeda 1 Dtn. lavek I Din. S Din. Najmanj« cneeek t? Din. Milostljiva! Vaj krznen* plaič ftre» poletje naj«krbneje konzervira obenem z vri potrebna popravila ca polovično ceno, katero plačat« šele ob prevzemu tvrdka ROT, kruaretvo Mestni trg 5. 180-37 Trajno ondulacijo ter barvanje lat fevršuje točno n solidno. Damaki čeftalni salon »OLGA«, Ljub Ijeoa Beethovnova 14. 10753-80 Gumbi - plise -»nt«L »tur pred tisi met* l?r* me. Utre ftvrši tiatek & Mikel Ljubljana, polne hotela Strokali. 85-80 Livarna železa in kovin naprodaj v večjem sre-Bkem mestu Dunavske banovine. Možnost ustva rjanja eksistence za dobrega strokovnjaka z manjšim kapitalom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »150«. 10767 30 »Slava Gril« Zagreb. JuriJičeva 3'/I, — im« še v za.lo®i svojo nočno kTemo. Informacije v Ljubljani: Pia Kovačni, Bičev-je 21/1. 1060&-30 Za šivilje in krojače! Izd-elu.lem gumbe lz vsakovrstnega blaga, po najnižjih cenah. — »Mela«. Tyrševa 20. 10828-30 Odkupim trafiko na prometnem kraju — plačam dobro. Cenjen« ponudbe na ogl. oddal Jutra pod »Odkupim«. 10748-18 Prostori za večji obrat primerni Uf tekstilno ali drugo podjetje, 3 dvorani a 380 m>, 8 a fij m' 1 » 30 m> in 1 390 m« razdeljeno v pet ;iroetoroT (pisani) 1 pritlično skladišče obokano in več pomožnih prostorov se takoj odda v najem. Svetlo, suho, voda, elektrika. Infor maoije Kenda, Poljanski nasip 40, Onkrarna v Ljubljani. Lokal za seteao blago Učen V ob glavni cesti. Plačamo dobro. Ponudbe aa ogl. oddel. Jutra pod »Novo«. 10888-1» Dobroidoča gostilna na periferiji Maribora poceni naprodaj. Pori ud be na podružnico Jutra Maribor pod »170«. 10994-19 HiSa S gostilno, trgovino ln trafiko v Savinjski dolini na prometnem kraju, naproda.. Naslov v vseh p<.sU7val. Jutra 1077130 Enonadstropno hišo B rj^ tio pekarno v Ptuju taito> prodam. Cena 240.000 D trt prevzem doi ga 40 000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. P0"1 »Kapital 200.000«. 10797-20 Krasno parcelo eea 500 kv. m v St. Vido, ngodno prodam. Naslov v vseh posfov&lKcafc Jutra. 10912-9" Lokal manjši, primeren w trafiko iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«. 11001-19 Brivsko-frizerski salon v Ljubljani naprodaj. Pcntidbe na ogl. odd. Jutra pod matjaž*va ul. 46. 10900-17 Gostilna v industrijskem kraju, se odda takoj v najem. Potreben kapital lO.ft^i Din, strokovna usrtosoMienost. primerno za zakonsk? par. Josip Unverdorben, Zreče. 10992-17 Lokali B-wi> : Da lavek 8 Din. za šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši metek 17 Din Lokal za trgovino z mešanim blagom v Žalcu oddam takoj v najem. Ponud. be na F. Sirca. Žalec. 10258-19 Za poslovne prostore iščem primerno stanovanje dveb lo it rib sob alt pa lokal • stranskim prostori v či-mi gospodarskimi poslopji — ležeče tik ob potoku — ugodno na|>rodaj. Zelo primerno za tekstilno ali lesno industrijo. Informacije daje Občinska hranilnica na Vrhniki. 10383-30 Stanovanjska hiša enonadetropna, x gospodarskim poetopjem in zraven ležečim 7«mljiščem, s površino 1.4915 ha, vrt, nj'ive in travniki, je naprodaj v občini Unc pri Rekekn. Ponudbe na Upravo kneza Windr'sch-Graetza v Postu-nria Grotte. * 10303-31 Hotel v Zagrebu t 18 sobama, kegljiščem, lahko je todi pekarna, naprodaj. Svratašte »Jelen«, Zagreb, Uičks Mitnica. 106:6-90 Travnik v Črni vasi. 16.100 kv. m, goveja mrv* ugodno prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 10210-30 D vost ?.no van jska hiša z gospodarskim poslopjem, vodovodom, električno razsvetljavo, 2.0-TO kv. m zemlje, na prometnem kraje, poleg državne ceste, naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem meetu jod »Redka prilika«. losee-ao Večje število parcel Kompleksov posestev goa tov trgovskih is »ta no vanjskib h'S t*r vit ima naprodaj gradbeni strokov m izobražen' posredovalec Kunsver Ludvik Cest* S. okt št 6. TeMoo 37 33. Pooblaščeni eradtelj ta sodni eea:teij ta oasvete bretplačno as raapclaco. 69 80 Stavbno parcelo v strogam centru Ljubljane proda realltetna pisarna ADAMIČ, Go-spoeveiska 8-IL 10894-20 Štiristanovanjsko vilo novozidano. lepa lega, vrt. Potrebno 160.000 gotovine, ostalo hipoteka. Proda realltetna pisarna ADAMIČ, Gosposvet-ska 8-II. 10896 20 Gostilniško hišo enonadstropno visoko-prltlično. z lepim gostilniškim vrtom v večjem mestu Štajerske, brez posredovanja prodam. — Hiša Je v najboljšem stanju blizu glavmega kolodvora. Ponudbe pod »Potrebno Din 180.000 gotovine« na podruž Jutra Celje 10620-20 Hišo z dobro ldočo gostilno ln vsem Inventarjem, go spodarsklm ln stanovanj aklm poslopjem. 2 balinišči. senožet. prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10742-20 Ugodno se proda arondlrano posestvo z vinogradom. skupaj 14 jo-ho7 z vilo ln gospodarskim poslopjem v bfižl-nl mesta Celta. Cenjeno ponudbe na podruž. Jirtr« v C«!Ju pod ?red-*a prUlka«. 1077020 Oddam zidavo 2 stanovanjskih hi? v Ljubljani, stavbenika ki prevza-r~r v rla/":lo hratvlne knji-iiee raznih zavodov. Po-tra pod »Stanovamske bije«. 10965-20 Krasna nova hiša več stanovanjska z lepim o- frtjenim vrtom, na lepi toč-i Ljubljane, poceni naprodaj za 130.000 D B. — Poizve se Kodeljevo, Klu nova ul. 11, Duhani?. 1095J-20 Edinstveno priliko Vam nudi IZREDIM PR0DHJH približno 3000 parov prvovrstnih Čeolieo JflRH po silno znlZanlh cenah vnnn rryi fl Lh^fSana, So.Pefra 20 JglKIl IfciMI Zagreb, lllca br. 61 PRODAM Na Mirju } stanov, vilo za Di 540.000.—, hipoteka Din 70-000.— } stanov, vilo z« Din J50 000,— hipoteka Din 145.000.— Na Glinah. Viču, Rožni dolini 2 stanovanjska vila za Din 250.000.—, hopoteka Din 115.000,— 6 stanovanjska vila za Din 155.000.—, hipoteka Din 60.000.— 4 stanovanjska vila za Din 280 000.—, hipoteka Din 80.000.— J stanovanjska vila za Din 1J5.000.—, hipoteka Din 65.000,— 6 stanovanjska hiia za Din 400.000.—, hipoteka Din 60 000.— V Sp. in Zg. SiSki J stanovanjska vila za Din 250.000.—, hipoteka Dm 40.000,— 4 sanovanjska vila za Din 110.000.—, hipoteka Din 60.000,— 2 stanovanjska vila za Din 140.000.—, hipoteka Din 60.000.— J stanovanjska vila za Din 250.000.—, hipoteka Din 60.000.— i stanovanjska vila za Din 340.000.—. se le gradi. Za Bežigradom, Tvrševa cesta, jv. Kriški okraj: 4 stanovanjska vila za Din 220.000.—, hipoteka Din 80.000.— 3 stanovanjska vila za Din 240.000.—, hipoteka Din 55.000,— 4 stanovanjska vila za Din 310.000.—, hipoteki Din 82.000.— 5 stanovanjska vila za Din 480.000.—, hipoteka Din 125.000.— 3 stanovanjska vila za D'n 250.000.— hipoteka Din 80.000.— 1 stanovaniska luksuzna vila za Din 900.000.— Trgovska hi!a ob Julni žel. za Din 90.000.— vse hipoteka. Gostilna na Notranjskem, Din 300.000.— Letna hiSica v planinah nt Goreniskem za Din 26.000.— Naprodaj parcele za str-nien in odprt stavbni sistem. Naprodaj hiše in posestva na deželi. REALITETNA PISARNA KUNAVER LUDVIK Ljubliana. cesta 29. oktobra št. 6, tel. 37-33. 69-20 Posestvo 13 ha velik sadonosnik. vinograd, njive, hoste. travniki prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10948-20 Zamenjam ali prodam v Julijski krajini - zasedenem ozemlju nahajajoče se večje arondlrano, z vsemi gospodarskimi poslopji obstoječe posestvo za enako v Sloveniji Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod s Arondlrano posestvo <. 10824-20 Dvostanovanjska hiša s velikim vrtom, takoj naprodaj Naslov v vssh poslov. Jutra. 10812-21 Malo hišo al^ jutra zemJ>e. sadje, električna luč, po želji 06tane pohištvo ln drugo orodje. 20 minut lz trga Sevnica, prodam Primerno za upokojenca Ponudbe na ogl. odd. pod »25.000«. 10798-20 Travnik v Cml vasi, 16.000 kv. m. goveja mrva, ugodno prodem Naslov v vseh poslov Jutra. 10210-20 Parcele tik kolodvora ln državne oeste v St. Vidu 28. prodam. 10.664 20 Kupim parcelo v Ljubljani z navedbo najnižje cene, veJlkostl ln kmja. Pmudbe na ogl. od. Jutra pod »Plačam takoj«. 10037 20 Kdor premore 160.000 Din. naj kupi takoj pooenl dvostano vanjsko vilo. okrevali Siie Pod hribom 242 (Šiška). 10917-20 Lepo posestvo pri eeeti, 91 omalov zemlje, lepa hiša, gospodarsko poslopje, več sadonosnikov in reUk vinograd, v»e v naj-boljšea stanja, ugodi>o naprodaj ta Din 75JVKV. Naslov v vseh poslovaJ. Jntra. ..POSEK" REALITETNA PISARNA Ljubliana Miklošičeva cesta 4-H. proda: VILO, dvodružlnufco, i sob kopalnica. 1000 m vrta, Podrožaik, Din 230.000.—, hipoteka 80 VILO, štiristanovanjsko, kopalnica, 750 ms vrta, Mlrje, Din 480.000, hipoteka 40.000.— VILO, enodružinsko, vrta 4000 mi, LJubljana, Din 275.000.—, hipoteka 125 000.— VILO .enodružinsko, 740 nu vrta severni del, Din 150.600,— HIŠO, novozidano, štiristanovanjsko, vrt Bežigrad, Din 220.000.— VILO. novozidano, trl-stanovanjsko, 1200 mi vrta, Bežigrad, Dtn 325.000.—, hipoteka 160.000.— HIŠO, enodružinsko, novozidano, 1000 ma vrta Slška, Din 110 000, hipoteka 26.000.— HIŠO triatanovanjako. 537' m! vrta, Sp. Šiška, Din 250.000-—, hipoteka 140.000.— HI SO. trlstanovanjsko. 465 m» vrta, Podroe-nik. Din 165.000 — HISO, petstanovanjsko, Slška. 752 jna vrta, — Din 160.000,—, hipoteka 20.000.— HISO. dvodružlneko, vrta 2200 ms. Trnovo, Din 155.000,— HISO novozidano. stanovanjsfco, 736 ms vrta, Kodeljevo. Din 210.000—, hipoteka 80 tisoč _ HISO. novozidano, trl-stanovanjsko. 562 ms vrta. Din 135.000. Rožna dolina. HISO. novozidano. dvo-družlnsko. 800 m« vrta. Rožna dolina. Din 160.000. hipoteka 3000C HISO, trlstanovan J stko 500 ms vrta. Roitaa dolina. Din 95.000.—, hipoteka 80.000 — HISO. dvodružindko. vrta 879 ms, Vič. Din 75.000.—, hipoteka 63 tisoč. HISO. novozidano. trl-stanovanjsko. vrt. Kodeljevo. Din 96.000.—, hipoteka 44 000.— KMEČKO POSESTVO 10 oralov, hiša. gospo darska poslopja, blizu mesta. Din 150.000.—, hipoteka 30.000.— PARCELO 460 nis Sp. SlSka po Din 136,— TRAVNIK 15 000 ms, Vič po Din 18 — PARCfBLO 450 ms prt Sv. »Jožefu po Din 200.—. 10939-20 Nova palača najstrožjem centru, davka prosta, t loka 13 hi modernimi stanovanji, vsa t atažno kuTjavo in razkošnima prtiklinami, s vsemi higijenskimi instalacijami. Zgradba je ena najbolj masivnih in razkošnih v prestolnici. Doneča preko d» 900.000.—, taradi eajoe prodaje cena vseffa din flJ501.000 in telo majhno hipoteko, tako da je dohodek preko 10%, kar se lahko osebno doka i«. V prodaji imamo tm objekte, ki M v prestolom resno naprodaj. Upnsvo ln nadzorstvo sprejemamo proti imernl nagradi, kar ie ve« let objavljamo te poale in Imamo potrebno orgaofaaeijo is Izkušnje, kar j« ta to neobhodno potrebno. V to-teren vsakega hišnega pa sestočka je. da preda posle uprave in nadzorstva imetja nam brea otira, dali tiv< v preetolniei ali laven t je. »IMOBILI JA« Knet Uihajkrva 17 me«, telet. 36—J67 in »-8» TMI Dve krasili parceli i eea 8000 m1 v Kranj« ae proda. Naslov v v»eh po-sievataieah Jvtia. lflg7S>-30 Enodružinska hiša SD miaat od Celja, % vrtom in njivo, pripravna ta vpo-kojenea, naprodaj. Karlov v vaeh poslovalnicah Jutra. 10985-20 Nova hiša S gostilo« in trgovino, je takoj naprodaj. — Marije Bračko, Studenci pri Maribora, Kralj Mat ježeva al. štev. 46. 10894-30 Dve parceli v zelo lepi legi ob Strmi poti ln Strellškl ulici prodam Natančnejše podatke se Izve v elek-tro trgovini ▼ pasaži Viktorije. 10997 20 Kupim hišo samo za gotovino ali vknjižbo, najrajši Bežigrad ali Šiška. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moj dom«. 10959-20 Hiše, posestva, trgovine, gostilne prodaja najkuiaotoeje znana posredovalnica »SAPI D«, Maribor, Gosposka 38. 1O79M0 Velika rentab«!na hiša v Ljubljani, v popolnoma dobrem Eta-njn i »odoe močjo se proda. !faslRa-dovoljno«. 10748-19 pošljite s sliko na ogl odd. Jutra pod »Večera«. 10673-25 Vdova e doto 350.000 Din, 35 let, vdova, 33 let. z doto 50.000 Din. vdova, 36 let. z doto 80.000 Din, gospodična, 26 let. dota 120 000 Din, gospodična 32 let dota 150.000 Din, gospodična 23 let, dota L 00.000 Din. Velika Izbira gospodinj, vdov m ločenk. Pojasnila pošUJa-*"o proti 10 Din v znam-kah. Diskretno »FIDES« Zagreb, Tkalčičeva 4. 10715-25 Ločenka stara 33 let. z doto v <*ot: Dober pek«. 10799-25 Nov letni železniški vozni red stopi v veljavo 22. maja Sobo z dvema posteljama ln posebnim vhodom oddam solidnim osebam za ceno 200 Din. Streliška ul. 24. 10702-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom za eno ali dve osebi oddam. Nebotičnik V nad strop je. Sprejmem tudi nekaj abonantov na do bro domačo hrano. 10667-23 Prazno sobo separatni vhod. solnčna lega, elektrika, 1. Junija oddam. Drenlkova ul. 28. 10914-23 Sostanovalca sprejmem v lepo. zračno 4 0 letno nepretrgano izhajanje žepnega železni-I i) škega voznega reda »PUTOVODA« je najboljši dokaz njegove vrednosti. Nova letošnja izdaja izide iz tiska okoli 15. maja in se lahko dobi v vseh knjigarnah in prodajalnah časopisov za ceno Din 6.—. Zahtevajte povsod »Triglav« družabne igre po 2.— do 6 Din komad. Ilustrirani katalog pošljemo na zahtevo brezplačno. — Izdaja: »Triglav« tiskarski zavod Sava Jankovič, Indjija. IZLOŽBENI ARANŽER popolnoma samostojen, strokovno izobražen, dobi takoj nameščenje. Ponudbe pod »717« na Propaganda a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409. CIVILNO-IN2ENJERSKA PISARNA Ing. ANT. ŠTEBI Ljubljana — Aleksandrova c. 4 ""izvršuje projekte in proračune za strojne in električne „ naprave in električne centrale, ocene za obstoječe Jjv* naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. Stavbeni materija! izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri Material" LJUBLJANA, TyrSeva c. S6a PERJE Kokošje, pa rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiSčeno In čobano. Vzorci se poAiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini C« Vajda, Cakovec Telefon štev. 50, 60, S. i CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK EN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Banski inšpektor star 40 let, kontrolor po Me, 39 let, potoni upravnik, 41 let. podpolkovnik. 56 let. samec, te-dičan, mesečnih dohodkov 10 000, sreskl zdravnik. 33 lert, dva učitelja 28 ta 29 let, mestni ta-ženjer, 50 let, mornariški narednik, 38 let. Velika Izbira gospodov, državnih uradnikov. Za po Jasnila po&ljlte 10 Din. v znamkah. Diskretno, »FTDES«, Zagreb, Tkalčičeva 4. 10716-25 Orožnik Vep, visoke postave, mir ne nravi, imam v gotovini 85.000 Din, iščem zdravo ln dobro vzgojeno dekle. PojasnUa daje NADA, Zagreb. Jelačlčev trg .10. Za " pojasnila po&ljlte 10 Din. 10722-25 Amerikanec M let «Ur, j a ko bogat, naš državljan, mesečni dohodek 8.000 dolarjev, bi oienil Slovenko, katera mora takoj potovati v Ameriko. — Informacije daje proti nakazilu Din 10 v znamkah Jugotok, Zagreb, IBea 31. 10034-05 Kmečko dekle krasna brin rta n okraja Brežice, 28 let stara, b pojest ^rom, vinogradom, vrednost Din 300.000 se želi omožiti. Informacije daje proti nakazilu Din 10 ▼ znamkah Jagotok, Zagreb, Ili ca 31. ««01-05 Gospa srednjih let. samostojna vdova, brez otrok, osamljena želi poročiti boljšega starejšega gospoda držav, uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro se Ti bo godilo«. 10727-25 Kuharica celjsko dekle, jato prijetna. 3(5 let stana, z doto Din 40.000 gotovine, se želi omožiti. Informacije daje proti nafca/zihi Din 10 v znamkah Jtigotok, Zagreb Iti ca 31. 1093J-3S Inžiner ičče sa svojega brata in?i-njerja t stalno sloibo primerno gospodično staro približno do 23 let, ki bi posedovala nekaj premoženja v »vrh.j ienitve. Slike z referencami, ki s« častno vrnejo posiatr na ogl. oddel. Jutra pod nPotteno mMiin« 2088046 Hotel - sestavracija kraani prostori, v sreskem mestu, prometna točka, u sposobne mlade ljudi wlika bodočnost, brez inventarja in odstopnine, se odda v najem. Informacije daje proti naka-rihi Dm M) v znamkah Jug/tok, Zagreto, Ili ca 31. Gostilničar jeva hčerka 88 let stara, z doto v gotovini Din 310.000. s hotelom in restavracijo v lastni h iS. se želi omožiti. Informacije daje proti naka-rilu Din 10 v znamkah — Jugotok, Zagreb. Ili ca 31. 10033« ■IfBHttMlllIMIHH^tnillfHiiillHUUfMKHUHHHIHKUlMH ŽENSKO KOLO z zunanjim lotanjem in mufnami, prvovrstna izdelava din 750.- A. GUTTMANN, Zagreb, Martičeva 4 Strokovna trgovina dvokoles ln Šivalnih strojev. HinnimnfniMmiHiiuauHiHuiHiiBiimftnuflifiRmHMCtiii Trajne kodre! z garancijo, cene konkurenčne. Cenjenim damam se priporoča HOLY JOSIP dipl. lasni čar in frizer za dame BRE2ICE ROGAŠKA SLATINA Narodni dom Zagrebški dom. Lepe gradi.•• 40 letne izkušnje znamenitih specialitet Schroder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe. Razvijanje grudi — Okrepljenje gradi — Intimna hi gl je na žene — Zaščitna sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE ! Parfumerija in kozmetika »OMNIAc oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat napoona "Tiskarna lu 1 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE LJUBLJANA KNAPUCVA S 1 ali 2 livarja samostojna delavca, za ročno in šablonsko delo. — Nastop takoj: VOJVODJANSKA LIVNICA D. D. NOVI SAD KRAPfnSHE TOPLICE Izredni uspehi zdravljenja revme, pro-tina, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in po-sezone, pavšalne kure. železniška postaja Zabok—Kraplnske Toplice, odkoder zveza z avtobusom, brezplačen železniški povratek itd. — Zahtevajte prospekte! IŠČemO za takojšen nastop daktilografinjo s perfektnim znanjem sr bo hrvatskega in nemškega jezika ln obeh steno-grafij ter brzopisja na stroju- — Ponudbe z opisom dosedanjega za-poslenja naj se naslovijo na SABHD Smederevo. Vseh vrst kovčeke, potovalne torbice Krasne toaletne torbice, aktovke, neceserie (po lastnih sestav.) mani-kire, listnice (svojih osnutkov), vse brivske in toaletne potrebščine, garniture, denarnice, pasove itd. ROKAVICE — kupite v najbolj sortirani usnjarski trgovini D. OSTROŽNIK, Pa s a ž a — Nebotičnik. Naše cene SO bile, SO ln BODO visoko konkurenčne. — Oglejte si izložbo in zalogoi. Oglas. V upravi Dravske vojne bolnice, ob 11. ori dne 7. maja 1937, se bo vršila ustmena pogodba za nabavo telečjega mesa, kravjega sladkega mleka, kislega mleka in jogurta« Dobava od dneva odobrenja nadležne komande do 31. avgusta 1937 leta. Količina po dnevni potrebi. Pogoji so na vpogled pri komisarju bolnice. Kavcijo Din 1000 je položiti pri blagajni Poštne hranilnice do 10. ure na dan pogodben Iz uprave Dravske bolnice št. 2538, od 20. aprila 1937. GLASBILI) Sšhnadjzn znonfl c£o od«; __ _JH2fruKb\> „ ; NAJPOPOLNEJŠA in KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ JVEČJA DOMAČA RAZPOŠ1L3ALNA TVRC F. SCHNEIDEL IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENIM PRIT&KUNJ ZAGREB .TiikcliccvauLlO.^ Violine.^, od Din TlrncuzgorI Havgste Mani ~■ kromatične ! harmonike, trubej saksofoni tntd.4 najceneje. [itare__-14&.- Mandoline..- • 98.-Harmonike • • ?5.- ŽBHTEVMTE nga&r CEN« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je moj isknenoljubljeni soprog, svak in stric, gospod JERNEJ LENARČIČ M. premik, nadziratelj v pokoju v petek 30. aprila ob 10. nri po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. maja ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežko pokopališče, Maribor, Begunje, SO. aprila 1937. žalujoča soproga MARIJA hi ostalo mudatea. »JUTRO« St 201 21 SoBofe. L V. 1937. H. POLTZER: IS cKaminski napušč Prigode Patricije Holmove ^ ^ Sir William ge je zdaj obrnil k nacfeoTnžfou Whin-stanu, ki je molče poslušal izvajanja starejšega tovariša. »Nu, WMnstcoe, afli ste tod vi takih misli kakor višji nadzornik?...« »Na žalost se v celoti ne morem pridružiti višjemu nadzorniku Duffyju...« je počasi rekel Wh.instone. »Višji nadzornik Duffy utegne imeti v podrobnostih prav,« je nadaljeval, »a moti se v tem, ko združuje vse dogodke v lordovi hiši v en sam slučaj.« »Govorite določneje, nadzornik!« »Prosim, sir William! Rekonstruirati slučaja za zdaj še ne morem, kakor ga je višji nadzornik Duffy, a sklepov, ki sem prišel do njih, vam ne bol prikrival. Najprej sem prepričan, da nima MeliLer-Ortega z lordovim izginjenjem nobenega opravka!« »•Odkod jemljete to modrost? je pikro vprašaj višji nadzornik. - »Več razlogov linam zanjo,« je TObinstone mir. no odvrnil. »Dokazati vam je ta mah ne morem, vendar se vas upam prepričati, da mož, ki se je med navzočnostjo gospodične Holmove skrival v hffii njenega deda, ni bdi Ortega. Smotlka v pepel-niku to dokazuje! Vsa lordovi uslužbenci so mi potrdili, da je bil tajtaik nekadilec; loati sam je pa kadi! samo cigarete!« »Tedaj pač ni bil Ortega sam, ampak kak pajdaš, je rekel višji nadzornik. >A kako naj bi bdj ta spoznal gospodično HoL movo?!« je vrfdiknil nadteornlk. »In če Ortega sam ni v zvezi z tordcrvim izginjenjem, zakaj je potem pobegnil?« je oiporekel sir Wil3iam. »Tega še ne vem,« je priznal Whinstone. »Poznam pa nagib, ki je pripravili lorda KingsJeya do tega, da je dal tisti večer svoji služinčadi dopust!« Neznana ženska stopi na oder Višji nadzornik Duffy je poskočil s svojega stola, vendar je to pot takoj sedel nazaj. Sir Wiliam se je očitajoče oglasil: »Mislil sem, gospoda, da sem o vem poučen, zdaj pa vidim, da imata vsak svoje skrivnosti!« »Ali je kdo izmed lordovih služabnikov kaj izdal?« je vprašal nato s prijaznejšim glasom. »Ne, tega ne, a nekaj me je v lordovi delovni sobi zbodlo v oči! Tisto noč, ko je lord izginil, je gorel v kaminu ogenj! To ni samo po sefoi nič čudnega, posebno še v mrzli, megleni novemberski noči. A v hiši na BerkedeySkem skv^ru je povsod napeljana centralna kurjava! Kaminov niso nikoli uporabljali, tem manj, ker je prenašal nadušljivi lord samo razmeroma nizko sobno temperaturo. Služabniki so mi pozneje povedali, da ni nihče izmed njih zakuril ognja v kaminu. Torej je bil storil to lord sam. In podoba je, da ni maral imeti prič. Očividno je hotel lord Kingsley nekaj sežgati! Samo karj? Najjprej sem mislil na kake listine, a zaradi tega miu ne bi bilo treba odstranjevati služinčadi iz hiše. Tudi je bil ogenj v kaminu mnogo prevelik za takšen avtodafe. Predmet, ki ga je ho. tel lord brez prič uničiti, je moral biti dokaj obsežen! Na žalost je bil ob času mojega odkritja že upepeljen. Dvornika sem vprašali, ali je kaj izginilo iz stanovanja. Rekel je, da ne. Vkljub temu vem, kaj je lord v noči svojega izginjenja tako skrivnostno sežgal!« Nadzornik Whinstone je oallašč nekoliko po. molčal V tem je višji nadzornik Duffy porogljivo zaklical: »Ne devajte naju na natezalnico! Kaj je bflc po vašem mnenju tisto, kar je k>nd Kingsley v noči svojega izginjenja sežgal v kaminu delovne sobe?!« Whinstone, presenečen od poudarka teh besed, je višjega nadzornika mimo pogledal, nato pa odvrnil: »Bojim se, da bosta razočarana, gospoda! Predmet, M ga je lord Kinsley tisto noč z ognjem uničil, je bdi samo lesen kip! Pogrešil sem ga, valic dvorniki trditvi, da ni nič izginilo. Za svoje odkrtttfe sem (Mžalk temu, da so radi lordov« prepovedi v njegovi hiši samo po enkrat na teden brisali prah. Najbrže se je bal, da mu ne bi ob pogostejšem snaženju tem bolj gotovo poškodovali kake dragocene reči. Tako je ležala na vseh predmetih rahla plast prahu, in ko sem na nizkem stojalu opazil okroglo ploskev, ki je bfla popolnoma nezaprašena, sem precej vedel, da je tu nedavno še nekaj stalo. Izprva sem mislil, da bi bil utegnil skrivni prišlec vzeti manjkajoči predmet s seboj. Tedaj se je dvornikni vendarle razvezal jezik, in povedal nru je, da je stal tam precej velik lesen kip. V kaminu sem našej njegove zoglenele ostanke; ti so mi dokaz, da je bil kip sežgan. Vprašal sem dvorni ka, kakšen je bil kip. Menil je, da je bfla postava s plamenico v roki. Slutnja mi je takoj rekla, da mora igrati ta kip v vsej stvari veliko vlogo. Po daljšem iskanju sem pri enem svojih naslednjih obiskov v hiši na Berkeleyskem skv&ni našel spisek inventarja. O sežganem kipu je bilo kratko zapisaoo: »Lesena figura, predstavlja Thaaatosa.« To je bilo malo. Sicer sem pa ukazal naredniku Forestu, naj vpraša pri starinar-jih, ali je o tem kipu komu kaj znanega.« »Pravite, da je bila lesena podoba Thanatosa, grBkega boga smrti?« je vprašal višji nadzornik Duffy. »Da. In tn so moja opazovanja tn poizvedbe pri kraju,« je rekel Whflnstone, čeprav ni bilo popolnoma res. Tudi za pomlad kupite pri „PAULIIiU" trgaš KER VAM OB NAJNIŽJI CENI NUDI PRVOVRSTNO DELO IN BLAGO, PRAVILNO MODNO LINIJO IN ELEGANTEN IZGLED V PLAŠČIH, KOSTUMIH IN PALETOJIH Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da bom v ponedeljek 3. maja 1937, odprl *OVO TRGOVINO ČEVLJI Šelenburgovi nI. (nasproti kavarne »ZVEZD A«). Vsem cenj. odjemalcem zagotavljam, da bom tudi v svoji novi trgovini postregel vedno samo s prvovrstnim blagom po solidnih cenah. Za cenj. obisk se najtopleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem ANTON ŠINKOVEC TRGOVINA S ČEVLJI LJUBLJANA Šelenburgova ul. in Pod trančo 1. Prodamo: Compacmd parni Stroj izdelek L. Langen, Budimpešta, iz leta 1899 v ležeči izvedbi s kondenzatorjem in ventilnim razvodnikom Cilinder visokega tlaka 450 Cilinder nizkega tlaka 750 Dvig 900, 10 atm., 95 obratov, 400 ks indicirano, 355 ks efektivno, poraba pare od 250°, 5.7 kg (HP) z batom 450 m/m premera v izvedbi za prenos pogona z 10 vrvmi in parni Stroj 20 hp na izpuh z 'ležečim cilindrom, izdelek Langen 1902, 10 atm., 265 obratov s čvrsto in prosto jermenico. Oba stroja brezhibna. — Ponudbe nasloviti na D. d. domače tvornice predenja i tkanja pamuka, Dugaresa. Zahvala Vsi, ki ste z nami sočustvovali ob prerani smrti našega dragega sina, brata to svaka BORISA bodite iskreno zahval j eni. Posebno zahvalo smo dolžni izreči g. komandantu Pomorske odbrane Aleksandru Andriču, č. g. župniku Andriji Rački na Trsatu, g. zdravniku iz Selc in vsem njegovim tovarišem, ki so ga v tako lepem številu spremili do njegovega preranega groba. LAŠKO, dne 29. aprila 1937. Žalujoče rodbine: DERGAN, SIMONIC, BERGER. TOPLICE ATfTČICF! poŠt* Brežice, želez, postaja Brežice in %,rm * **Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred to posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t. d. Naznanilo preselitve o Preselili smo svojo pisarno od Bleiweisove ceste št. 18, k svojemu skladišču pod Rožnikom, Cesta I, St. 15 (pred Kollmanovim gradom, poleg vile Urbančič) Ljubljanska komercijalna družba z o. z. LJUBLJANA. JUGOSLOVANSKI FENIKS proda 2 avtomobila znamke »Chevrolet« in »Puch«. Interesenti naj si ju ogledajo v garaži g. Ivana Kopača, Ljubljana VH, Frankopanska ulica 21. med 8—12 to 13.30—19 uro. — Cenjene ponudbe v zaprtih kuvertah sprejema g, Ivo LAH, OUZD, Ljubljana* od 9—12 ure do 8. maja 1937. i . t Ta varstvena znamka na steklenici DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEM KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol ZAHVALA Vsem, ki so nas ob nenadni bridki izgubi našega očeta, tasta in starega očeta žel. Inšpektorja v pokoju, tolažili in vsem darovalcem vencev in prekrasnih šopkov ter vsem, ki so blagega pokojnika vkljub najslabšemu vremenu spremili k večnemu počitku, naša najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo pa dolgujemo zastopniku župana mesta Ljubljane g. ravnatelju Westerju, zastopniku Zveze jugoslov. planinskih društev g. dr. Tominšku, predsedniku S. P. D. g. dr. Pretnerju, zastopniku triglavske podružnice S. P. D. v Mojstrani g. Gregorju Lahu in Prometnemu društvu Medno-Tacen, da so mu na tako ganljiv način izkazali posiednjo čast. Prosimo, da blagopokojnika ohranite posebno na planinah v dobrem spominu. Maša zadušnica se bo darovala dne 4. maja 1937 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. LJUBLJANA, 30. aprila 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIRA pazite nia varstveno znamko i Parketne dettice, trstie za strope, asfaltno stredio lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, streSni tak, katran m razna icoiačna sredstva proti vlagi dobite najcensj* pri -------- --------GradaSka ulica 22 Telefon Het. 25-13 JOS. PUH, Ljubljana Otroib rodetl aaj novejših m odeto* Ul motorji trldkljl STrmtnl potltriJM Po zek> nizki ceni! Ceniki franke! »TRIBUNA« p. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovika oeeta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 20. Motorji SACHS Najnovejši modeli In prestave, najlepša oprema« Kolesa športna in Turing so nemška »Miele« najboljša. — Velika izbira, cene nizke. Kolesa tudi na ugodna mesečna odplačila. Remec Oskar LJUBLJANA — Dolenjska c. 5. %-ki-rikiiii BOL7ŠEGA OD HROVATovega FIRNEŽ* SS »PRESTOLONASLEDNIK PET AR« jadranska plovidba d. d. - sušak Dnevna brzopiroplovoi «1 uibi s SuUk* ▼ Dilnucijo ln obratno. Odhod a Suš&ka ob 18. uri. Dnevna večkratna zveza s kopališči ln letovišči Jugoslovanske obale. Prijetna trurlstovska potovanja s SuSaka v Dalmacijo ln na Grfeko po n likih pavšalnih cenah. Ekspresne turiatovske proge lz Benetk ▼ Dalmacijo. Prvovrstni parobrodl — lz borna kuhinja Prospekte ln navodila daje Direkcija na SuSafcu, vse njene agencije ln ln družbe »Wagoa-Llts/Cookc. uradi »Potnika« Od 5.-9. ma\a 1937« Nemška ponudba obsega r Poljedelske stroje in orodja — poljedelske obratne naprave — gnojila — splošno strojezgradbo — ailo-tvorne naprave — orodje in stroje za izdelavo orodja — transportna sredstva — osebna in tovorna vozila — sanitarne naprave in obrambne proti ognju — elektrotehniko — stavbarstvo in stavbne tvarine — tehnične potrebe — hišno in kuhinjsko orodje — pisarniške potrebščine. ■ Kmetska razstava, veliki sejm plemenske živina in konj. Jugovzhodno evropske države tn Poljska razstavljajo na velesejmu • surovine in agrarne pridelke. Pojasnila glede popusta na vozovnicah pri vseh potniških uradih, glede kupčijskih možnosti pa neposredno pri Breslauer Messe- und Ausstellungsgesellschaft, Breslau 16, Messegelande. BRESLAVSKI SEJEM združen z razstavo poljedelskih strojev Proti listnim ušem in gosenicam na sadnem dnevju, rožah in okrasnem grmičevju SHELL BILJOBRAN POLETNI deluje naglo in Izredna niti najmanj ne škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline. Obširna navodila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca JUGOSLA VENSKO SHELL D. D. — Zagreb, Gajeva ul. ZAHVALA Za neštevilne izraze Iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega srčnoljubljenega soproga, očeta, strica, svaka itd., gospoda Franca Kukeca izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, banovinskemu zdravniku g. dr. Karlu Matku, primariju celjske bolnišnice g. dr. Stetn-felserju za požrtvovalno pomoč v težki bolezni, zastopnikom uradov, mestne občine in mestnega odbora Radeče, Sokolskemu društvu, gasilski četi, železničarski godbi 1z Zidanega mosta, pevcem m ganljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala! RADEČE, dne 29. aprila 1937. ; Soproga, (rim ki mrmjrM. mi 22 5= 5oEofa. T. V. 1937. g=ss ssss^sszssss Naš ponos Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših Izdelujemo tako obutev, da moremo, bodisi v kvaliteti ali v izdelavi tekmovati z ameri-kanskimi proizvodi. Naše trgovine so založene z novo vrsto moških polčevl jev — original GOODYEAR, h katerim je priloženo kopito, nova LORD krema, flanelasta krpa za čiščenje in vezalke. To vse dobite za ceno DIN 199- Obiščite našo prodajalno in pomerite si naše zadnje modele! Neutradljivo delamo na tem, da izpopolnjujemo našo proizvodnjo in tako moremo zadovoljiti najboljšega gospoda z najfinejšim okusom. IŠČE SE 2 ali več družabnikov (kompanjonov) 2» večje rentabilno industrijsko podjetje. Ponudbe nasloviti na ogl. odd. »JUTRA« pod »Industrija. Hotel »VILA LUCIJA« ALEKSANDROVO,otokKrk. Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU in pri direkciji hotela. LE OGLASI V »JUTRU" IMAJO NAJVEČJI USPEH! Vsakdo ve, da je THONETOV STOL najboljši! Izdelujemo stole, naslanjače, mize in drugo opremo za kavarne, restavracije, hotele in privatna stanovanja; nadalje izdelujemo vrtne stole in kino-naslanjače, vse Iz parjene, upognjene bukovine izbrane kakovosti. Zahtevajte prospekte in ponudbe! »THONET - MUNDUS« jugoslavenska tvornica nam ješ taja iz savijenog drveta