Let Not The Light \~ Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American-Slovenians - f fv AMERir •AMKRIfl SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vol. 102, No. 11 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 iSSN Number 016'1-68X 60C Four Generations of Slovenian Women Way back in the mid-1930s, after graduating from law school. Professor William J. Kennick (deceased since 1983) took a trip to Slovenia and brought back not only souvenirs, but also a wife, Antoinette Misjak Kennick, pictured above. The Kennicks raised three children in the Sf Vitus Parish neighborhood, and Antoinette, after living in Cleveland for 60 years, recently moved to Chevy Chase, Maryland to live near daughter Dr. Victoria Urubshurow, a Professor °f Religion, and William Kennick, Jr., an attorney, after injuries to her leg made it diffi-Cuft to live alone anymore. Antoinette Kennick Vv'll celebrate her 90th birthday in June. Pictured next to Antoinette is her daugh-ter, Dr. Virginia Olga (Kennick) Emery of Row, NH, who has spent the last 25 years doing research and publishing on Alzheimer syndroine and other dementing illnesses. Virginia is married to Dr. Paul Emery, a psychiatrist. Pictured next to Virginia is her daughter, Tamsan Tharin of Martha’s Vineyard, MA. Tamsan is both a young entrepreneur (she owns Essense of Martha’s Vineyard - a perfume boutique) and an artist whose work has been part of museum show collections. Tamsan is married to James Tharin, a CEO for e-Commerce. And the fourth generation pictured in the baby seat, is Thora Antoinette Tharin, with her middle name honoring her great-grandmother, Antoinette Kennick. Although we four generations of Slovenian women are dispersed across the United States, we have strength derived from our Slovenian roots and are happy to be part of the Slovenian-American community. Slovenia: Hidden Gem of Europe By Donald G. McNeil Jr. New York Times LJUBLJANA, Slovenia -To Eastern Europe experts who never confuse this country with Slovakia or Slavonia, it is, in their words, “a jewel,” “a chocolate box,” “eastern Europe’s best-kept secret,” or even -wait for it - “the Switzerland of the former Yugoslavia”. President Clinton, who stopped here overnight last June to thank Slovenia for letting NATO jets fly over on their way to bomb Kosovo and other parts of Yugoslavia, said at the time that he foresaw “a Europe undivided, democratic and at peace for the first time in its l- ” kusiUiy. “And Slovenia can lead the way,” he said. But as devotees struggle for the words to praise without condescending to a country of 2 million people, economic statistics tell the story more plainly: on the lists of Eastern European countries ready to join the European Union, tiny Slovenia is in the first wave, sometimes ranked at No. 2, behind Hungary but ahead of the Czech Republic and Poland. Since it broke away from Yugoslavia in 1991, its gross domestic product per person has doubled to $10,000, outstripping that of Hungary and rivaling those of the poorest European Union members, Greece and Portugal. A thriving economy Alone among Eastern Europeans, Slovenes do not need tourist visas to visit the United States. The standard of living is so high and unemployment so low that it is assumed that they will return home. “It’s the highest form of compliment the U.S. pays,” a diplomat said. “You never heard of real poverty here,” he said. “There were people laid off when they did economic shock treatment, but the growing service industry absorbed them. There are retired people getting by on pensions, but it’s a living wage. There are subsistence farmers, but they’re in valleys where Heidi might have lived. Slovenias quickly rebuff comparisons with rivals like impoverished Romania or even the rest of the former Yugoslavia. They were at the core of the Austro-Hungarian Empire until it was broken up after World War I, they say, and genera-r tions of their artists and intellectuals went to the Vienna court, so they judge themselves by the standards of Austria and northern Italy. “Our misfortune was that we were divorced in 1918,” said Karl Lavencic, a Slovenian journalist working in Britain. “We joined Yugoslavia, and standards began to deteriorate under communism.” Nonetheless, under Tito’s (Continued on page 6) Lipizzaner Stallions Dance Despite Trade Dispute % Donald G. McNeil Jr. --— 'Vew York Times_______ UpICA, Slovenia - If ®ne-trick ponies dream, they ream of being Lipizzaners. Rut in the age of globali-ahon, even dreams of white 0rses need their fine print crutinteed by lawyers. Both e uropean Union and the °rld JTade Organization have been drawn into a dispute over what exactly makes a horse an official descendant of those first bred in this mountain hamlet in 1580. The barrel-chested stallions are the world’s most famous performing horses, but one must deeply love animals to understand their cult that has grown up around them in the last 420 years. What is it that makes grown men dedicate their lives to training their mounts to perfect a few moves: the courbette (hop three times), the capriol (jump up and kick) and the pirouette (once around without tripping)? The answer would help explain why there is a whole museum dedicated to Lipiz- zaners in Vienna, or why Gen. George Patton risked an armored brigade to save them in 1945. Everyone agrees that a Lipizzaner must have the classic white coat, arched neck, broad chest, short but strong legs and the rest of the look that makes the horse, in the words of the Lipizzaner Museum, “a Ba- roque work of art.” But does it, as the Austrians would like, have to strut its stuff at the celebrated Spanish Riding School in Vienna? Or can it just be a lazy, happy stud of the right bloodline in Croatia, which used to be in the Austro-Hungarian Empire? AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 Jim’s Journal By Jim Debevec Was reading with interest the article about the plight of the white Lipizzaner stallion horses and it reminded me of an old time radio program called “The Lone Ranger.” The Lone Ranger wore a mask to hide his identity, but every one of the listening audience knew he was a former Texas Ranger who rode a famous white stallion which he named “Silver.” At the turn of the century there was a large number of Slovenians who came to America to work in the copper, silver, lead, coal, and gold mines in the West, Midwest and Pennsylvania. It therefore comes into the realm of possibility that the Lone Ranger could have been of Slovenian origin (from Lipica) whose family came to America to earn a living. And his trusty and smart steed could have been one of the stallions the family brought with them from their hometown. A further building block to this conjecture is the old “Lone Ranger” TV shows. Remember at the beginning they filmed the Lone Ranger riding down a dusty trail, making a right turn and climbing up a small hill, then the horse did a “capriol” (jumP UP 'n the air and kick). His faithful companion Tonto’s horse “Paint” was never able to reach the heights that Silver did. That is a great feat which the trainers of the Lipizzaner stallions take up to 10 years to teach their noble Slovenian horses. The Lone Ranger’s famous theme song was the catchy tune “William Tell Overture.” The Lone Ranger’s nephew was Dan Reed. His grandson was publisher of a great newspaper who fought crime in the masked disguise of the “Green Hornet.” He did his good works to the tune of the “Flight of the Bumble Bees.” That newspaper publisher’s son, Jack, became famous for opposing the 1900s “bad guys” otherwise known as Communists. He did his good deeds to the accompaniment of the Award Winning “Jack on St. Clair Polka.” Was the Lone Ranger Slovenian? If you don’t believe it, turn in your secret decoder ring, turn off your TV, and turn on your radio; your brain needs an infusion of imagination. Hi ho, Silven, away. Comments to Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, fax (216) 361-4088, or e-mail at ah@buckeyeweb.com Note from San Francisco Editor, As we are renewing our subscription for Ameriška Domovina we are reminded of your visit to our Church of the Nativity in San Francisco last summer. It was great to meet you both and the generous grants you brought to our community were most helpful. Since then we have read your column “Jim’s Journal” with even more interest. Your topics are very interesting, varied and spiced with good humor. Our best regards, —Alex and Dora Šimenc Millbrae, CA Slovenians "R" Us Why do this? When you can do this ... o „ plus save money! Book Now! Sale ends March 31, 2000 Any Norwegian Cruise Line ship All ltineraries--AII Year Long 'Receive a two category upgrade. 'Second person half-off or better. NORWEGIAN C k U I $ l UNI A division of Euclid Travel 22078 Lakeshore Blvd, Euclid, Oh 44123 1 -216-261 -1050, cruise@cruisegiants com 10O WORDS MORE OR LESS by John Mercina SIGNS OF OLD AGE - AS OTHERS SEE YOU! You just hate to admit that you are getting old, hut those aroundyou know by observing your actions. Here is a sampling of what others see: - Your ears are hairier fhan your head. - You wear black socks with sandals and white socks with your dress shoes. - You have a dream about prunes and stand in the line forgetting to buy diem at the store. ■ You check the obituary column every day ~ unless you forged to bring the paper from die drive. - You watch old movies because “they were better then*. - You call in sick when in fact you needed a ’mental day*. ■ You sing along with the music created by your squeaky car. * Ycm consider coffee necessary for your '‘morning constitution’. You look at the new one~dollar gold coin and wonder if it is really gold. - You have hard time reading this column and complain to Jun that the font is too small. CD or IRA Maturing? How About 125% 1 Year Guaranteed Principal & Interest Guaranteed Call for more details 1-330-225-1474 NO OBLIGATION Kevin Ostfowski 1-800-940-8780 •Rates subject to change FISH FRY PLACE: THECLUBOOM 6409 St. Clair (Rear) WHEN: EVERY FRIDAY (During Lent) Lunch: 11:00a.m. to 2:00p.m. Dinner: 5:00p.m. to 8:00p.m. (Take Out Available) For More Information Call: (216) 361-5115 or (216) 361-5335 Passionate About My Vote By Rudy Flis A merican Home, March 9, page 2 -X JLmake sure you read the entire page. Story 1 and story 2 are great stories, and are related to one another. Next to these stories is an article by Pat Habat, which should make you think. Read it and see if you don’t agree. When finished with Pat’s article, move down the page and read Jennie Mramor’s article. Your thinking process should now be in high gear. Now, the last sentence on page 2 is most interesting, and it is by “Napoleon.” Perhaps page 2 hit home with me because of the primary elections held in Ohio last week. Many voted, not out of fear, but out of interest in candidates and issues. 1 am passionate about casting my vote, a gift from God. Will my candidate win? I hope so. Is he perfect? No! I hear the only perfect “one” hung on the cross two thousand years ago. On Election Day all I am able to do is cast my vote for my choice and then I pray. Most who subscribe to this paper are Slovenian emigrants or of Slovenian descent. Ever think about how lucky we are? Someone is our family line made a wise choice and so we benefit. That Tuesday when I stepped into the voting booth, I never gave a thought to those who died for our way of life, the good life. But I honor them when I use what they defended, my right to vote. This November maybe our voting booths will be swamped with Americans passionate about their country’s well being. I’ll be there. Will you? One other thing. Pray w® choose a great world leader to guide our nation. Fr. George Balasko ' Polka Mass - Our Lady Lourdes Shrine June 28 at 6 p.m. - Everyone invited-Will you be there Paul Yanchar? to YOUR HEALTH AND LOHGEVlty By Frederick E. Križman, (Continued) L.L.D. Nutrition for the Later Years As people age, body composition changes. Fewer calories are needed. As a supplement, older people need the same amount of vitamins and minerals as when they were younger, and possibly more calcium. Older people do not realize that poor nutrition in the elderly can cause medical problems. They need to cut back on such high-calorie foods as fat and sugar. The older people should realize they need Vitamin D, calcium, to keep their bones strong. Fiber, which helps to prevent constipation; iron and zinc to keep up the chemical and metabolic functions in the body. As people age, preparing and shopping for food be- comes more difficult. They are advised to join senior citizens centers. Nursing homes, and in some cases, assisted living and retirement centers are now being offered as an aid in order to maintain a nutritional and adequate diet. They should investigate if there is a community service that delivers hot meals to the homes of seniors. John Grill (right), extends his thanks to President John Kozlevchar and the assembled HAP members for the special festivities held in honor of his 100,h birthday. ©©©©© ©©©©© Member John Grill arrived at the Holmes Avenue Pensioners March meeting in grand style. Accompanied by his daughter Helen and son-in-law Ernie Kinkof, he stepped out of a stretch limo (compliments of Zele’s) and °n to a red carpet, rolled out especially for him. Button b°x musicians Joe Zgonc and Chuck Krivec provided a musical reception while President John Kozlevchar and V.P. Matt Zabukovec officially greeted him at the ontrance on behalf of all fellow HAP members. Together the entourage entered the Hall and John was welcomed with a standing ovation by the 162 members Present. He walked to his seat, hardly needing the cane he carried, looking astonished by the reception but P*easantly pleased with it. John, you see, was being onored on the occasion of is 100th birthday, in addition to official Proclamations of congratu-ations from Mike Polenšek anc* the Cleveland City Help Wanted Part or full Time. Pat’s Deli 5204 St. Clair Ave. _____216-391-5600 Part Time Workers Needed art time workers needed 2 hours to 4 hours every ^oekday evening for light an'torial work. Excellent Ja.y!!!! Call 216-383-3507 ___hor Mike or George. Council, Mayor Paul Oyaski and the Euclid City Council, the State of Ohio House of Representatives and the Holmes Avenue Pensioners, John received from HAP a special “Recycled Teenager” T-shirt, a re-supply of his favorite drink combination -honey and vinegar, a birthday cake and, of course, a rousing rendition of “Happy birthday,” sung by everyone. In typical John Grill fashion, he presented one of the last of many step-stools that he made over the years to the group and this one, like so many others before it, was raffled off at the end of the meeting. In a strong voice, belying his 100 years, John thanked everyone for the attention given to his special day and “... for having known you and having been a part of the Pensioners group for so long.” We, in turn, have been happy to know John Grill and to have been able to help celebrate a true milestone in the life of one of our very own members. Our love and sincere congratulations go On the first day of school, the kindergarten teacher said, “If anyone has to go to the bathroom, hold up two fingers.” A voice asked, “How will that help?” For Rent Clean 1 bedroom apt. Euclid General Hosp. area Call 216-383-1464 days, 216-486-6028 evenings. out to John along with the hope that he will continue to enjoy good health as he enters his second century of life. Regular business followed this celebration, including a bit of Tai Chi exercise provided by guest speaker Sister Elizabeth Troha. She explained that the additional benefits found in Tai Chi - meditation and relaxation - help provide a powerful means for both healing and energizing the mind and body. Sr. Elizabeth is herself, the best advertisement for the benefits of Tai-Chi since her obvious agility, erect posture and energy certainly contrast her admitted age of 72. We thank her most sincerely for spending time with us and giving us a new look at exercise and health. Fran Kajfez reminded those members who are taking part in the Mississippi trip that a cruise representative will be available at the April meeting to answer questions. Immediately after next month’s meeting, members are encouraged to join the caravan heading out to the Slovene Home for the Aged where, as is our custom, we’ll spread a little Slovenian Sunshine to the residents there. This is the perfect opportunity, during the Lenten season, to minister in a very up-beat way to our less fortunate Slovenian elders. Plan to spend an hour or so with the rest of us in this special visit. FLICKINGER TIRE & AUTO COMPLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES & MODELS INCLUDING 4X4’s, LIGHT TRUCKS & MOTOR HOMES_ COMPUTER ALIGNMENT & BALANCE • SHOCKS • STRUTS CV. JOINTS • RACK & PINION • BRAKES • EXHAUST **°<*'FH Taat-Apai ™ 731-7100 939 E. Ill St. GOODfVEAR Kudos to all those members who provided home-baked goods for our postmeeting enjoyment. Everything was delicious. A reminder that April 2n(J is the deadline for purchasing tickets for our April 9tb Spring Dinner/Dance. Contact any Board member for tickets. Cost is $15.00. A hearty welcome to new members Henry and Lillian Pugel. A moment of silence was observed in memory of A1 Strukel, a one-of-a-king individual, whose sense of humor, along with his music, brought a lot of laughter and enjoyment to many people. To his wife, Vida, his family and friends, we extend our deep sympathy and share in their loss. Mark your calendars early for this one. September 17th is the day when the Holmes Avenue Hall will honor Tony Petkovšek as “The Polka Man of the Year” with a special celebration. Quite a few musicians have already agreed to play for this occasion. Don’t miss it. So much for now. See you at the April meeting. Independent and Catered Living • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Call us today for a lunch andlbur 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 r PETER J. KUHAR I j ACCOUNTING SERVICES \ \ INCOME TAX PREPARATION j j IN-HOME CONSULTATION ! j PERSONALIZED AND CONVENIENT ! ; (440) 944-1468 ! 29439 Woodway Drive J 1 Wickliffe, Ohio 44092 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 4 Slovenian Lipizzaner Stallions Dance Despite Trade Dispute (Continued from page 1) Can it even be a performer from a refugee strain in America or South Africa, countries the Hapsburgs never ruled? Or, as the Slovenians argued, must it come from Lipica, just as sparkling wine that wants to dignify itself has to come from Champagne? To both Austria and Slovenia, it is not merely a matter of looks or genes. Attitude counts. Both countries’ national stud farms - Austria’s has been in Fiber since 1918 -train their best horses for nearly 10 years and give regular shows. Any stallion that proves too stupid or too mean to perform becomes, in effect, a non-Lipizzaner, trotted out of the stud books. “We might use it for tourist riding, or sell it, but it’s not useful for breeding,” said Milan Bozic, general manager of the Slovenian national farm. In the 18^ century, before trademark laws and European Union subsidies, these things were simpler. Archduke Karl of the House of Hapsburg could just pick a spot in his family’s vast empire where he would breed a new horse, a mix of the powerful local Karsters used by mounted knights with the fast, but skittish Arabians he purchased from Spain and Italy. Lipica - Lipizza in Italian, the town’s second official language - had the mountain air he liked for colts, and the rocky ground that would force them to step high and run far in search of grass, building muscle. For the next 217 years, the imperial stud farm produced the Hapsburgs’ cavalry chargers and carriage horses. And even before Vienna became famous for waltzing humans, the emperors were recruiting equerries from the courts of France to teach their nags to dance. Then, as things got tougher for the Hapsburgs, they got tougher for their horses. The herd escaped becoming Napoleonic War booty in 1787 by retreating to Hungary, but French troops looted Lipica three times. In 1918, when the empire lost World War I and was broken up, Lipica went to Italy. When Italy lost World War II, it went to Yugoslavia. In 1991, Slovenia broke with Yugoslavia, taking Lipica along. In 1918, the herd was broken up. Italy, Croatia, Bohemia, Austria and other remnants of the empire each got a few. No one might have noticed, except that the emperor’s private dancers in Vienna suddenly had to earn their own oats. “The Austrian people said, “Why should we have to pay for this if we don’t even know what it is?” said Barbara L. Wutte, spokeswoman for the Lipizzaner Museum. The Spanish Riding School, which is inside the Hofburg Palace, making Austria’s seat of government one of the few in the world with a distinctly horsy aroma, began giving public performances. They became one of Vienna’s chief tourist draws, and tickets now cost $17 to $80. In World War II, as the Third Reich was falling, the German officers in charge of the school risked execution to save the horses. Fearing that the advancing Americans would bomb the stables, or that Hitler would shoot them for spite or the advancing Russians would eat them, they secretly contacted General Patton. He sent the Second Calvary Brigade into enemy territory to round them up, and later posed for photographers astride a steed that Hitler had promised to (Japanese) Emperor Hirohito. (The story was retold in the 1962 Disney film, “The Miracle of the White Horses,” with the crucial roles filled by Lipica Lipiz-zaners.) Since then the breed has prospered. That is, until the shootout at the W.T.O. corral began in 1995. Just after joining the European Union, Austria asked to be named official keeper of the central stud book of origin of the 3,500 Lipizzaners in the world. “Each farm keeps its stud book but this is the holy bible,” said Bojan Pretnar, director of the Slovenian Intellectual Property Office. “It’s an extremely important right, because you de facto decide on further breeding.” Italy, which has also bred Lipizzaners in Monte Ro-tonda since 1945, initially objected, but settled. “Then Slovenia said, ‘Gentlemen, we are here and the Lipizzaner comes from us and we want to be part of this game,”’ Mr. Pretnar said. “The answer was polite, but Brussels replied, ‘You’re not yet an E.U. member, so you’re out.’ There was an uproar here, because these horses are symbols of national pride.” Then Mr. Pretnar had a brainstorm. He would trump the European Union by registering the Lipizzaner name with the World Trade Organization. European Union rules protecting regional trademarks on foods like Champagne and Roquefort cheese specifically exclude animals, like St. Bernard dogs or Jersey cows. But the rules on “geographical indication” in the Agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights, over which so many countries are battling before the World Trade Organization, do seem to allow them, although Slovenia admits this is a test case. In January 1999, Slovenia registered the name. Austria, furious, accused it of erecting barriers to trade, of trying to shut down the Spanish Riding School and of wanting the money the European Union offers to breeders of endangered species. “That was a faux pas," Mr. Pretnar said, since the trade group would have presumably seen Austria’s lunge for the master stud book as a bigger trade barrier. “We capitalized on that.” Late last year, both the European Union and the trade organization washed their hands of the dispute and asked Austria and Slovenia to settle it between them. “Now we’re discussing everything - the name, the breeding book, everything,” Mr. Pretnar said. “And that’s all we wanted.” The stallion, though highly intelligent, remain indifferent to these human machinations. For who would neigh-say such a career: one or two shows a week, a little school, Alpine vacations and a retirement to a paddock full of mares. “Maybe in my next life,” Ms. Watte said wistfully, “I will be a Lipizzaner.” Slovenians Are 60013 Fences - Ograje Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call JOKIC FENCE CO. 944-6777 Milan Božic, manager of Slovenia’s national stud farm in Lipica, checks pregnant Lipizzaners. A trademark battle is raging over the breed. Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brenda’s • * - HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 Drive in - or Walk In Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games «= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer te he 01 10 fi th th ‘h, ci P' la c< d, tj P rc 1 u it u, ifl It i! n 11 if r c is tl a s s b e s 5 ( Mike and Angie Visit us ANGELA’S Family Restaurant Open from 5 a.m. to 6 p.m. Breakfast, Lunch and Dinner served DELICIOUS HOME-COOKED MEALS 7121 St. Clair Avenue - Cleveland -881-2342 - - ADDITIONAL FREE PARKING - BiH and Marie Azman AZMAN MEATS 654 East 185 St., Cleveland, OH 44119 (216) 481-0826 Featuring Azman's Homemade Slovenian Smoked Sausages, - Fresh Garlic Sausages, -Rice & Blood Sausages, Želodec, -Cottage Hams, and Potica WE SHIP ANYWHERE Last day for Easter Shipping, April 12 PLEASE CALL FOR YOUR ORDER NOW Growing Up in CoMnwood The Homestead By Joe Glinšek With so little space allotted for a front yard, the houses on our street rather overwhelmed the narrow 'ots. With two stories and a full attic, ours stood tall on the front third of a scant plot that was our ‘city farm’ - our homestead. Considerably more spa-ci°us, the functionally important backyard with its ar8e vegetable garden compensated for a merely ecorative front. This was a typical lot for its time and P ace and some were nar-rower still. , J1Ihaving lived at 712 E. from the age of two Until 26,1 knew it well. Built n J920, the front-gabled Prairie design with a large r°nt P°rch, was nine years ity Senior. The kitchen was "tost important room and . "y of my memories are fnseParably connected with ^°d and eating. My happiest c 0"ients seem to have been 0llceived, created and conned in the kitchen, while ' e "ext meal was being ^‘ipaied. I. though spacious, the ‘tchen would be a dealer’s nightmare. It had !j’eVen doors, but no cup-°ards. A sink, that in defer- st l° 3 winc*ovv was in- a ed six inches too low nd Would never be raised, a I C||lr^ maple table and a few ,, a,rs; a tiny room called a |l r°om closet,” an ironing h»ehind a narrow door s 1 e wall, and a gas stove r°uting a tin exhaust stack. L.^6 "'ore the kitchen fa- arol6S t*lat were sPreacl LhiUnd a hare wooden floor erer|C 'VaS somet'mes cov' “C ^dh a nine-by-12 foot °n8oleum Rug,” an inex- pensive fake linoleum. The kitchen table brings back fond memories of good eating, but the floor reminds me of what came to be called a “Slovenian carpet.” Once a week the floor was scrubbed, dried, and covered with newspapers. Gathering spattered cooking fat, crumbs and dust, the papers looked rumpled and “tacky” by the third day. Discarding them revealed a clean floor which was swept daily until the week was up and it was time to scrub again. This insane practice was repeated week after week for all the years I lived in that house, even after I had tiled the floor with a neat yellow vinyl early in the 1950s. Crazy, or what? While there was no kitchen storage, the adjacent pantry was full of cupboards, drawers and counter space. An “ice box” and a tilt-out bin with 50 pounds of flour, completed the little room. (In Collinwood parlance, our early “Frigidaire” was an “ice box,” whether powered by ice or electricity.) All foodstuffs in cans, bottles, bags or boxes were kept in the pantry. Bread had a special drawer, as did the kitchen tools and appliances. Dishes, bowls, cups and glasses were in the upper cupboards and pots and pans were in a lower cupboard under the window. All the things found in today’s kitchen were stored in our pantry except for the everyday flatware which was kept in the kitchen table drawer and further complicated an already awkward method of ‘doing’ dishes. Everything was washed in the kitchen and carried to the pantry in large aluminum Yield 180 Days Annuities/IRA/ROTH Received January 1,2000 or Later Minimum Deposit $300 Per Year 7.25% for 1 Year 6.5% for 2 Years Call your local KSKJ representative or 1-800-940-8780 for more information Valid 1-1-2000 until further notice tubs for drying and storage, but the dried flatware had to be returned to the kitchen. This method added miles of extra steps every year and screamed for a simple solution, but the system never changed. (An absurdity reminiscent of the ‘Slovenian carpet.’) While I was growing up, dining rooms were seldom used for dining. The room was a quiet place to do sewing projects, play games of ‘Monopoly,’ checkers or ‘Pick-up-sticks,’ assemble a jigsaw puzzle, and yes, actually do my homework. Ours was the typical round oak table which could be extended with extra ‘leaves,’ and it was the workplace for all these activities. Dining on this table was reserved for Sundays, holidays and special occasions. A matching “buffet,” was it was called, resembled a bedroom dresser with a short mirror and more doors than drawers. Aside from an accumulation of odds and ends, it held the table linens and cheap silverware of two generations. The third piece of this dining “suite” was a tall china cabinet with sides and front of fragile curved glass, which defended itself from numerous threats of violence. It managed to survive unscathed in a house with three men and a boy. It was mom’s most precious piece of furniture and it displayed her “good” dishes and glasses. A mantle clock and two framed photographs graced the top, and an embroidered linen scarf draped over the sides. One corner of the room housed an unusual horizontal “Victrola” which masqueraded as a Sheraton-style piece in mock ebony veneer. Built into the other corner was a nice bookcase with a leaded glass door, and drawers below. Lending cozy appeal, an arrangement of “Morris” chair, ottoman, and a hideous Victorian floor lamp, converted this corner of the dining room into our “library:” Dad’s smoke-stand with pipes, humidor and ashtray, completed the vintage scene. The swinging door from the kitchen always stood open into the dining room, creating a perfect hiding place in the corner next to the buffet. This is where our “Hoover” slept. The other door from the dining room opened into a bright little room with a window facing the backyard. Living up to its name of “Sewing Room,” it housed an early “Singer” treadle machine, later replaced with an electric. Cloak hooks lined both walls adjoining the door and were used for seasonal outer garments. Protected with a dust cover like some sacred vestment, Mom’s good coat with the Persian lamb collar hung behind the door. Two unusual pieces occupied the rest of the space. The oak, slant-top desk was another Victorian piece overly-decorated with ornate wooden curlicues. With shelves for books below, a bevel-edged mirror was centered at the top and flanked by a pair of shelves. It was a grotesque design, but today it would be “campy” and fetch a good price. Another lost antique that went with the eventual sale of the house, was a “Conlon Mangle,” an odd name for its function. At first glance it looked like a cheap coffin on four legs, and more vivid imaginations might see a headless, metal cow. With a creamy porcelain-enamel finish. It stood on four caster legs with an electric motor hanging down like a cow’s udder. This was an early “high-tech” ironing machine, and when demonstrated by an experience salesman/operator, it made quick work of a week’s laundry. It did nothing for us, and was simply disused. This expensive storage shelf eventually found its way to the basement. It’s a shame that this appliance which was in “mint” condition, went with the sale of the house. A “science and technology” museum might have been the willing recipient of such an appliance. (To Be Continued) POTICA This is our old family recipe for potica, nut roll that we make for holidays (usually Christmas and Easter). It’s a big job, but makes 6-8 loaves. (This is a double recipe). Try it with a piece of ham, like Grandpa did. Ingredients: Dough: 8 C flour 6 T sugar 3 t salt 1 C butter 1 pint sour cream 2 large cakes of yeast Vz C warm water 2 t sugar 6 egg yolks, beaten (reserve whites for filling) Filling: 3 lbs. walnuts, ground 1 C butter 2 egg yolks, 8 egg whites 2 C scalded milk 2 C sugar ‘/i C honey (in scalded milk) 1 t cinnamon 1 egg yolk 2 t vanilla Lemon juice Directions: Place flour in large bowl and add salt, sugar, butter, beaten eggs and sour cream. Add yeast mixture and mix well. Knead until dough is pliant, about 10 minutes. Let dough rise in a warm place for Vz hour. Scald the milk and pour over the ground nuts. Add butter and let it melt in the hot mixture. Add honey, sugar, and mix together. Add honey, sugar, and mix together. Add lemon juice, vanilla and egg yolks. Mix again. Add 1 T sugar to egg whites and beat until stiff. Fold egg whites into nut mixture and set aside. Roll dough out on floured cloth to %-inch (or less) thickness. Spread the nut mixture over the dough. Sprinkle raisins, if desired. Sprinkle sugar over this dough mixture. Roll in jelly roll fashion. Place in greased pan. Prick loaves with toothpick, cover and let rise for 45 minutes in a warm place. Brush tops with egg yolk and bake at 350° for 30 minutes, then turn oven down to 325° and bake another 30 minutes. Let the loaves cool in the pan for 15 minutes, then cool on a rack. —Kim Ann Kaifesh ___________________ Our Family Recipes RETAIL/COMMERCIAL SPACE Up to 10,000 Square Feet — Can Be Divided St. Clair Ave. (Near East Side) Restoration of Historic Building in Progress _______________* Ample Parking » Call 216/321-5325 Pager 216/829-8515 Pager 216/625-1934 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 t Mlakar’s Walk Down Memory Lane ^ Sri SlOVCllijl! PrCCiOUS By Ray Mlakar "X'Y Tell, time out for \/V / some rib tick- ▼ V lers... are you ready? Three children were heard bragging about their fathers. An Investment Counselor’s son said, “My father makes $60 an hour just sitting at his desk.” A lawyer’s son replied, “My dad talks on the phone for 30 minutes and makes $75. The pastor’s son laughed, “That’s nothing. My father preaches for 15 minutes, and it takes four men to collect all the money.” Okay, one more. Three-year-old Nick was especially fond of his great grandfather. When he died, Nick’s mother explained to him the grandfather had gone to h«aven. “Mom, grandpa is wi&l God, right?” Nick asked. “Yes,” his mother '.replied. “Well, why don’t God fix him up and then send him back?” In some articles back, I wrote on how I was the “Appointed one” to always empty the pan under the old wooden ice box and it goes without saying that there were times 1 forgot and was sesMi om n>y knees mopping lop the over-flowed water. It goes without saying that I often prayed for another brother, younger of course, to whom such details could be pushed off. Well on 23 June 1940 God answered my prayers. No, I did not get a baby brother and I guess the Nuns were happy with that, too. Anyway, on the 23rd of June, 1940, Dad took us all out to the Firemen’s Picnic held out at the American Legion Post, Swiss Grove on Broadview road. We had a good time at the picnic; no amusement rides but they had races for us kids and there was plenty of pop and ice cream. Dad did buy one ticket for TEN CENTS for a special raffle they were conducting. We did not stay long enough to hear the outcome of the raffle, but three days later, Pa received a letter in the mail saying he was the winner of a New Electric 1940 Model Frigidaire and he should go to the store on W. 25^ Street and pick it up. Pa could not believe it but I could because I knew God had just answered my prayers. He didn’t send me a brother to take over the chore of emptying out the pan under the ice box, but he did send us a real refrigerator with no pan to empty and it even had a little tin compartment that housed ice cube trays. I thought I had died and gone to heaven for it meant no more trips to Thomas’ to pick up 25 lbs. of ice; no more pans to empty; and no more water to slop up. I was 11 and it was then that I knew that there was a God and he listens to our wishes. Guess what; that 1940 model Frigidaire is still running, just like a Timex. Back in the 1970s it did go “kaput,” and we called the Frigidaire people to repair it and all it needed was a new condenser of some sort. The repairman said he would like to buy it and offered us $100, but Ma said, “NO WAY; this will last us until we die and it is still there. “Hey, Pa; are you listen- ing?... don’t worry, I arranged with the undertaker that when I die, the 1940 Frigidaire goes with me and I will have some cold P.O.C. (beer) to drink while we are swirling in the clouds of heaven. - Lucifer - eat your heart out (there are no ice cubes to cool you off down below). Till the next time, have a drink of P.O.C. on me. May the Good Lord bless and watch over all of you and may your ice box pans never overflow. EDITOR’S NOTE: Ray Mlakar is famous for still having the last 3 bottles of P.O.C. beer which he purchased before the Cleveland brewery shut down some years ago. Down by the Riverside A preacher was completing a temperance sermon. With great expression he said, “If I had all the beer in the world, I’d take it and throw it into the river.” With even greater emphasis he said, “And if I had all the wine in the world. I’d take it and throw it into the river.” And then finally, he said, “And if I had all the whiskey in the world, I’d take it and throw it into the river.” He sat down. The song leader then stood very cautiously and announced with a smile, “For our closing song, let us sing hymn #365, “Shall We Gather at the River?” --Bill Edwards Phoenix Attention All Military Vets Your attention is called to the reprint of the article that appeared in the Perry News in March which perhaps you should keep with your insurance papers to be opened in the event of your death. It goes without saying that President Clinton went all out to offer this lasting tribute to those who served their country in the various branches of the military service. It is suggested you find a copy of your DD Form 214, which is one of the final documents issued to you upon your release from military duty. It is the necessary proof needed to show that you were in the military service. Perhaps it would be wise to make photo copies of this important military document and have the copies notarized. The funeral director will need a copy of this document to arrange for a military tribute as indicated in the article. This very document is needed to obtain a military grave marker and is needed to get buried in a military cemetery. Burial Honors Law A law providing more “appropriate” funeral honors for veterans funerals is now in effect. The National Defense Authorization Act for Fiscal year 2000 program contains guidelines for a new program called “Honoring Those Who Served.” According to the law, the Pentagon must provide: an honor detail of two uniformed members of the armed forces, with at least one member from the deceased veteran’s service branch; a presentation of the U.S. flag; and the playing of Taps by either a bugler or use of a “high-quality” compact disc. By 2008, veterans funerals are expected to reach 1,700 a day. The law is a result of work between the Pentagon, various veterans groups, such as VFW, and the Funeral Directors Association. Your loved ones should be made aware of and where your military documents are stored. European Gem (Continued from page 1) “self-management” brand of communism, Slovenia was allowed to lead the way in running industries that traded with the West. When the Eastern bloc fell apart, 80 percent of Slovenia’s export market disappeared, but it recovered and the country now does 66 percent of its trade with the European Union. It exports Renaults, parts for BMW and Ford, pharmaceuticals, furniture, clothing and tires. Beaches on the Adriatic, ski-runs in the Alps and lots of German Baroque spires in tidy villages make tourism a growth industry, and Ljubljana itself has a strange medieval exoticism. Dominated by a hilltop fortress, it must have more dragons per capita than any other city east of Beijing - as the city’s symbol, there are dragons guarding bridges, dragons climbing light poles, even dragons on the manhole covers. Unlike every other piece of the former Yugoslavia, the country has no ethnic tensions. The population is 90 percent Slovene, and the Italian and Hungarian minorities in border areas have their own seats in Parliament and the right to bilingual education and the use of their own languages in dealings with government. Slovenians joke that the shape of the country looks like a chicken fleeing east but they actually stood their ground and won a 10-day war for independence in 1991 against demoralized troops from the Yugoslav army. “They thought Slovenians would just raise their hands and give up,” said Miha Rott, a government spokesman. Slovenia declared its independence on June 25 that year, depriving the old Yugoslavia of what had been its borders with Austria and Italy, and the Yugoslav army attacked on June 27. Serbs back away But everyone who describes the war acknovl edges that Slobodan Milosevic, the Serbian leadtf had little interest in the figi1 because there were almo*1 no Serbs in Slovenia, and^ was saving resources for ^ plans to seize Serbia inhabited portions of Croati' and Bosnia. “The Serbs never rej garded Slovenia as a part o the world they would di; for,” Lavrenčič said. Since then Slovenia ^ aggressively pursued entf! to NATO and was aim0* included in the round of6,1 pansion that has alread! brought in Hungary, Polaa1 and the Czech Republic. O"1! reason Slovenia did 1,01 make that cut, say diplom81 from many NATO counts is that NATO was waryc embracing any fo*111 Yugoslav republic while"1 still raged farther south. Qualifying for the E1^ pean Union requires sive overhauls of the w system and economy, eS^ dally in a formerly com11111 nist country,—and Slov®^ still has changes to said Vincent Piket, couflS* lor of the organizati011 delegation here. The country’s bam and insurance are doniii18*! by government-owned c° panies that must be mefflj and sold. The telephone nopoly must be ended electricity privatized. trust laws need strength ing; laws favoring local ^ for government cent*8 need weakening. More than 1,000 la'vS q by-laws matching thos® > other European conn ] ftfl must still be passed ana islators taught their rne3l'|j(j Some sectors are res' Cv change; farmers fear petition and judges being given a new bow laws. J Still, “from the po" view of the European we’re not a problel11 f 1UI 11IC MV/W iVYw uwuiuuiu Ittiiwii-Jtj IV iivsiiiv*) iv. i Gabriel’s Green. The Senior Homes are located on Central nue, between East 57 and East 63 Streets in Cleveland. j Rents for the two bedroom, ranch style houses are $3' jtlj Applicants for the two bedroom elderly ranch style homes iv_m uiv iwvz uvuiwcnii viuvi ij icinvii iv , be 55 years of age or older. An income certification for all I1 J hold members prior to move in and annual thereafter is a ^ J ment of the program. You will be mailed an application it y° J (216) 221-0393 and leave your name, address, and phone there is a $35.00 application fee at the time you submit your cation. Equal Housing Opportunity de- otfl' Mi- idei fi^'i TlOS1 d tli rliii: )iaJ' jatii rc rt o' dt hai mtD TlOS 'tt ;ad! lan( Oni nc: nat' ries y(' rini .4 ANTHONY M. CVELBAR Anthony M. Cvelbar, a former machinist, union official, tavern owner and father of 11, died Saturday, March 18 at Euclid Hospital. The 75-year-old Euclid, Ohio resident was a machinist with the Addres-sograph-Multigraph Co. for 30 years before retiring in 1977. Toward the end of his career, he also was financial secretary for International Association of Machinists Local 1228. From 1977 to 1979 Mr. Cvelbar was a manager of lhe Slovenian Society Home •n Euclid. Then he went into usiness for himself. He owned Cebar’s Euclid Tav-on E. 185th Street from 79 until he retired a sec-0nd time in 1994. The Cleveland native graduated from East Techni-High School. During world War II, he served in e Coast Guard aboard a transport ship that took r°ops overseas for combat. Since returning from Wartime service, Mr. Cvel-ar was a resident of Euclid, ‘ . ^ ere he was a member of Christine Catholic ^Urch and an honorary SP ^ember of its Holy Name # Society t ^r- Cvelbar and his wife n of 49 years. Rose, raised line sons and two daughters. i0": “Our seventh child was j °rn on our llth anniver-k] Sa,T’” his wife said. “Their ?.^es are 28 to 48. It seemed /0,i 1 C every time I’d have a l ^ baby’ he’d rnake it eas-n jer f 0u 0r by taking the kids m taUt 0n a camp-out for the J Weekend.” bi| tj ,^r; Cvelbar enjoyed par-reC'Pating in his children’s i SDort°US uPbringing and A ^activities, e d He always took the chil-m Saj 0 (it0 church,” his wife ^ '. ^hen they were little, ^ gamtried to go to all their at n?8 ^ornefinies we’d be in hree different ball-fields n °ne day.” fn '^63, Mr. Cvelbar j /\thi e<^ tbe Christine i raiseetlC Booster Club to I Catt, .. ^Unds to support sp0rt° ’c Touth Organization ill s programs for young- Carst-nagy Memorials ls«25 Waterloo Rd. 4*1-2237 Sin ‘Serving the Community.* sters in the parish. He also volunteered as a track coach for the parish and as a baseball coach and manager for the Euclid Boys League. During the years their sons attended St. Joseph High School, the Cvelbars faithfully worked on fundraising projects. In 1989 they were inducted into the St. Joseph High School Hall of Fame in recognition of their long involvement with the school and its athletic programs. Mr. Cvelbar was a past Democratic precinct committeeman. He belonged to the Fraternal Order of Police Association in Euclid and the AMLA Slovenian lodge. He and several close acquaintances from the St. Clair neighborhood, where he grew up, maintained their friendships and formed a group called the Golden Gophers Social Club, which held summertime picnics and Christmas holiday dinners for members and their families. In addition to his wife, Mr. Cvelbar is survived by his sons, Joseph, Paul, Edward, Mark and Thomas, all of Euclid Anthony F. “Tony,” of South Euclid, James of Thompson Township, Frank of Leroy township and Martin of Alliance; daughters, Rosemary Tomba of Eastlake, and Barbara of Euclid; 23 grandchildren; and a brother. Services were held at 10:30 a.m. Wednesday, March 22, 2000 at St. Christine Catholic Church, 840 E. 222nd St., Euclid. Donations may be made to agencies that sponsor leukemia and breast cancer research or to the Villa An-gela-St. Joseph High School Endowment Fund, 18491 Lake Shore Blvd., Cleveland, OH 44119. Arrangements by Brick-man & Sons Funeral Home of Euclid. By Alana Baranick The Plain Dealer There is no end to everlasting life. - Stephen Majercik £ele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 family owned and operated since 1908 \ L 5v> tiJO A slovenska Sola PRi SV. VTDLl Sweats for Slovenia Trip St. Vitus Slovenian Language School is selling quality navy sweatshirts and navy sweat-pants with the beautifully stitched logo you see above in red and white stitching. The sweats are available in adult sizes for $20 and youth sizes for $18 per item. A gray, long-sleeved T-shirt with navy and red stitching is also available in adult sizes for $15. This is a fundraiser for the annual Slovenia trip of our graduates. Thank you to those who have already ordered. For anyone who is still interested. You can call me at 440-585-9224 with your order. Thank you. -Apolonia Žakelj T^e Best Things in Life 1. -- Falling in love. 2. - Laughing so hard your face hurts. 3. - A hot shower. 4. - No lines at the Super Walmart. 5. - A special glance. 6. - Getting mail. 7. - Taking a drive on a scenic road. 8. - Hearing your favorite song on the radio. 9. - Lying in bed listening to the rain outside. 10. - Finding the sweater you want is on sale for half price. 11. - Chocolate milkshake. 12. - A good conversation. 13. - Finding a $20 bill ii your raincoat from last fall. 14. - Friends. 15. - Waking up and re alizing you still have a few hours left to sleep. 16. - Eating potica. 17. - Watching the sunrise from Waikiki Beach. 18. - Getting out of bee every morning and thanking God for another day. 19. - Going to a baseball game. 20. - Reading a really good book. Thanks to: --Robin Verbose for these beautiful thoughts Donation Thanks to Mr. and Mrs. Frank Zalar of Richmond Heights, Ohio who renewed their subscription plus enclosed an additional $20 donation. In Memory Thanks to Mary Bradish of Peachtree City, Georgia who renewed her subscription plus enclosed an additional $10.00 in memory of her dear husband Edward who passed away on December 26, 1999 after heart surgery. Well Written Dear sirs, Enclosed is $50.00 for renewal of the American Home newspaper. The balance is for a well written paper that keeps us informed of Slovenian news. S.W.U. Branch #101 Bedford Hts., Ohio Florence Mirtel, Treasurer Thank You Thanks to Jerry Watson of Zionsville, Indiana who donated $20.00 to the Ameriška Domovina. In Memory Thanks to Mr. and Mrs. Stane Kuhar of Wickliffe, Ohio who donated $20.00 to the Ameriška Domovina in memory of Joseph Ambrosic. In Memory Thanks to Dr. and Mrs. Paul E. Emery, M.D., of Bow, New Hampshire who donated $25.00 to the American Home newspaper in memory of her father Prof. William J. Kennick. Thanks Thanks to Stanley Mersol, Ph.D., of Sun Valley, California who donated $30.00 to the Ameriška Domovina. Nifty Donation A big thank you to Eleanor H. Molley of Willoughby Hills, Ohio who renewed her subscription plus enclosed an additional $25.00 donation. Slovenian School Breakfast St. Mary’s Slovenian Language School (Holmes Ave. in Collinwood) is holding a breakfast on Sunday, April 2n£l, serving from 9 a.m. to 12 noon in the school auditorium. On the menu is eggs, homemade sausage, crepes, bread, juice, milk or coffee. Donation is $6 for adults and $3 for children. Everyone is invited. Enjoy hiking, the sea, foreign travel? St. Mary (Collinwood) pastor. Rev. John Kumse will be going to Slovenia for two weeks and invites invigorated friends to come along. They will be hiking through the mountains of Logar’s Valley to Višarje and to the top of Slovenia’s highest and most famous mountain, Triglav. Afterwards rest for a few days by the beautiful Adriatic Sea near Portorož. The excursion will leave Cleveland July 23 and return on Aug. 7tb. There is a possibility of a longer stay. The group is limited to one bus and it is already over half reserved. Call Fr. Kumse for more information at (216)761-7740. As every thread of gold is valuable, so is every moment of time.—J. Mason Mothers Day Program The St. Vitus Slovenian Language School is holding the annual program in honor of Mothers on Saturday, March 25 at 6:30 p.m. in the auditorium. Everyone is welcome. Camp Pristava is calling Parents, campers, counselors, and cooks - mark your calendars. Camp Pristava will begin on Monday, July 17 and conclude on Sunday, July 23. More information will be forthcoming through the Slovenian schools and this newspaper. ______ —Tony Lavrisha Knock, knock. Who’s there? Dishes. Dishes, who? Dishes a lousy joke. < *V1 . n --I i AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 2000 Got a little spare time? The U.S. Census Bureau has some of the best paying temporary part-time jobs in the country. We’ll train you to be part of Census 2000 and to help count everyone in your community. The job lasts approximately four to six weeks starting in the spring, the hours are flexible: evenings and weekends, when the people in your community are home. It’s perfect for seniors, retirees, or people who need extra income. Call us today at 216-937-0001. 1-888-325-7733 www.census.gov/jobs2000 TDD 1-800-341-1310 The Census Bureau is an Equal Opportunity Employer AN IMPORTANT JOB—THAT PAYS Visit Mac’s Place a New Deli in Euclid Drop in and check out Mac’s Place, a new deli located in Euclid, Ohio at 22580 Lakeshore Blvd., next to the Lake Theater. This quaint and brightly decorated store is owned and operated by Angelique Skorich. Angie is the daughter of Bill and Marie Azman. Angie is a 1993 graduate of St. Vitus School. In ’97 she received her diploma from Lake Catholic High School and went on to further her goals and education by earning her two-year degree in restaurant and hotel management. Miss Skorich always likes to cook because she likes to eat, she says. Incentive and motivation were always there. The family gatherings and holiday events always feature one of Angie’s delightful and tasty dishes, her pastry deserts. All relatives anxiously look forward to some of Angie’s scrumptious offerings. The decision to go into her own business was not hard to make. Angie named her business Macs Place after her daughter Mackenzie Marie. Mackenzie is an inspiring little 2'/2-year-old who is often at the deli to see what is going on. Angie does come by her business ability honestly, since both her parents are very well known business owners. Bill Azman, her dad, is the owner of Azman Meats on E. ISSth St., and her Mom, Marie Azman, who you will find helping at the butcher shop now and then, and has her own business - Bella Donna Creations, a hair salon on Lake-shore Blvd. off E. 185 St. We want to invite everyone to stop in and enjoy one of Angie’s great tasting^spe-cials of the day or a hot Corned Beef or Roast Beef sandwich. The variety is wonderful and the pastry is homemade. Hope to see you soon at Mac’s Place. Dr. Zenon A. Klos E. 185'" Area ^ 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) * DID YOU KNOW * * Slovenia ... Joseph Želle * Coming Events . **************** Dr Aleksander Bajt. a member of SAZU (Slovenian Academy of Arts and Science) died on February 24 a few days before he would have been 79. Dr. Bajt was a teacher for almost 50 years. As a scientist and economist, he believed that truth was more important than politics in economics. This attitude brought him into conflict with the Communist authorities. Dr Bajt’s latest book, Hermanov dosje (Berman’s Dossier), created quite a reaction, since it investigated economics and the influence of politics on it. RIP! Some Slovenians who fled from the Communist Revolution, after W.W.II. remember the concentration camp at Gonars in Italy. Recently for the first time, an official of the Italian Government visited the camp to place a wreath on the graves and in memory of those who died there. President Ciampi’s military adviser. Admiral Sergio Biraghi, made the presentation. RIP! It was just 90 years ago that Slovenian Edvard Rusjan Made the first airplane flight over Mali Rojc, a suburb of Gorica. The home-made craft was powered by a French engine. Anzani. The revised EDA-1 type was flown a distance of 200 feet and about 6 feet above ground It was the very first flight by air in that part of Europe back in 1910. Alarmed authorities at the danger involved, forbade any more flying Edward and his brother were forced to locate and chose Velike Rojc near Mirna The 23-year old pioneer pilot was killed in 1911 during a trial flight near Belgrade. Svobodna Slovenija Edvard Rusjan flying over Gorica 1910. Friendliness is the sister of genuine Christine love. —Bishop Slomšek In Loving Memory Of the 17th Anniversary Our Mother, Grandmother and Great-Grandmother Antoinette (Nettie) Kalish nee Grdina Born June 6, 1890 Died March 25, 1983 Sadly missed by: daughter Carmen and son-in-law Lloyd McBrayer Grandchildren: Connie Rae Schreiber Annette Tinter Robert McBrayer Janet McBrayer Kimberle Gold and 8 great-grandsons Kevin, David, Michael, Scott Tinter David, Bryan Schreiber Ryan & Keith McBrayer Friday, March 24 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland 7:30 -11:30 p.m., featuring Joey Tomsick. Saturday, March 25 St. Vitus Parish Women’s Day of Reflection (ages high school and up) at Notre Dame College 10 a.m. to 3:30 p.m. Call Sister Mary Avsec 361-7330. Saturday, March 25 St. Vitus Slovenian Language School annual program in honor of Mothers, 6:30 p.m. in auditorium. Everyone welcome. Friday, March 31 Fish Fry, Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80 St., Cleveland from 5:30 - 7 p.m. Cost $8. Music by Wayne Tomsic from 6:30 -9:30 p.m. Q. - What baseball players became dentists? A. - New York Yankers. People over 62 are Superior Citizens For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for Aged, off Neff Rd. - Phone: 216 531-5754 or 440-951-3087. (X) Geneva -Open House Well maintained 3 BR Ranch on beautiful landscaped double lot on cul-de-sac. Many updates. All appliances included. Pride of ownership. $129.9K. Open House Sunday 1-5 36 Elizabeth Drive Geneva, Ohio 1-330-837-4038 Saturday, April 1 St. Vitus Parish Men5' Day of Reflection (ages high| school and up) at Notre Dame College from 10 a.m to 3:30 p.m. Call Sister Mar) Avsec 361-7330. Sunday, April 2 Super Duper Button Box Bash XVIII at Slovenian Society Home (Euclid) f^0,,1 1 to 9 p.m. featuring 1“ button accordion groups. $ for adults. Food and refreshments available. Youtl1 Circle 2 Choir sings at 3' Proceeds for Youth Chora5 concert tour to Slovenia Saturday, April 8 American-SIovenian Prl' morski Club Annual Spring Banquet, Slovenian Nation* Home, St. Clair, 6 p.m. turing actress Sasa Pavc^ and singer Vlado Kreslin Tickets $20 at 216-692-10$ or 440-516-0121. Sunday, April 9 Holmes Avenue Pensioners Club Dinner Dance a1 Collinwood Slovenia" Home, 15810 Holmes Ave Dinner served 2 p.m. Mns'c by Dan Peters Orch. 3:30 ' 7:30 p.m. Donation $15.00' Call 1-440-943-3784. It’s nice to be important] but more important to b6 nice. —Sally Furli^ W. MAIER ^ DOORS ■ UNLIMITED J Garage door repair and | placement. Entrance an j storm doors. Door open®1* j and electrical repairs. | Call (Slovenian) Walter ! Majer at 216 - 732-7lO*1' | Emergency pager: 2l^' !506-8224. ^ PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster Macs Place Inc. 22580 Lakeshore Blvd., Euclid, Ohio 4412^ (216) 289-9529 Fax: (216) 289-9519 OPEN: Monday thru Friday 8:30 a.m. -5p.M- FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina Js AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, March 23, 2000 - Vesti iz Slovenije - Priprave na združitev SLS in SKD tečejo - Združitev napovedana za 15. april Včeraj je o pripravah na združitev SLS in SKD poročala v Delu Mateja Babič. Večji del članka sledi: “Tako kot sta prvaka SDS in SKD že večkrat ugotavljala, zdaj tudi Marjan Podobnik pravi, da se je politična opcija, ki je zadnja leta vodila Slovenijo, izčrpala. “To je razlog, da je nastopil čas za spremembe, združitev pa bo to le še spodbudila.” Marjan Podobnik je razblinil vsakršni dvom o uspešni združitvi z odločno izjavo: po 15. aprilu in po letoš-nJ>h volitvah bomo imeli eno levosredinsko (LDS) in močno desnosredinsko (združeno SLS in SKD) stranko, seveda še ob nekaterih drugih strankah, ki bodo prav tako ^rale pomembno vlogo. Po 15. aprilu oči javnosti in politike ne bodo uperjene samo v na novo nastalo stranko. Pred težko odločitvijo bo tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Kako bo zapolnil prazen prostor v vladni palači, ko bodo ministrske stolčke zapustili vsi ministri SLS? Odgovora na to vprašanje premier še vedno noče razodeti. Kot je denimo prepričan predsednik združene liste Borut Pahor, je pravzaprav Drnovškova dolžnost, da slovenski javnosti, državnemu zboru in predsedniku republike čim prej pojasni, kako namerava ravnati po omenjenem datumu. V liberalni demokraciji pravijo, da bo imenovanje novih ministrov vezal na svojo nezaupnico. Prvak socialdemokracije Janez Janša to ocenjuje kot pravilno. Vendar pra-v*> da manjšinska vlada ni mogoča, ker bi niorala dobiti zadostno podporo v parlamentu, kar pa o njegovem ni mogoče. Če bo Drnovšek kot zamenjavo za ministre SLS predlagal kandidate, ki bi prihajali iz 1'beralne demokracije, jih SDS prav gotovo ne bo podprla, pravi Janša. Za SDS je prejemljiva tehnična vlada, če ne bi bil PreJ sprejet večinski volilni sistem in bi po tem sistemu razpisali nove parlamentarne volitve. Kakšno tehnično vlado bi SDS Podprla? Tako, v katero premier ne bi Podlagal za ministre političnih imen. In na podlagi česa bodo v SDS to presodili? Janez Janša pomenljivo pravi: Slovenija je majhna. Peterle pa opozarja, da SKD ni dala Drnovšku nobenih obljub in da so pomembne le tri stvari: vlada naj po 15. aprilu dela to, kar je za vse pomembno, torej projekte, povezane z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo, naj ne izvaja nobenih “kadrovskih čistk” in naj ne sprejema nobenih “usodnih” finančnih odločitev. Tudi kar zadeva sprejetje sporazuma o koaliciji Slovenija, ki naj bi ga Janša na dan združitve ponovno podpisal z vodstvom združene SLS' in SKD (mimogrede, tudi to vodstvo je še neznanka), stvari še niso povsem dogovorjene. Prvaki teh treh strank namreč še niso dokončno uskladili besedila sporazuma. Med drugim ostaja odprto vprašanje, kako se bo pomladna koalicija imenovala: ali koalicija Slovenija, za kar se zavzemata SDS in SKD, ali koalicija za Slovenijo, kot je predlagal Marjan Podobnik oziroma ljudska stranka. Predstavniki koalicije Slovenija so včeraj (v torek) predstavili svoja osnovna izhodišča za vključevanje države v EU. Kot je uvodoma poudaril predsednik strokovnega sveta koalicije Slovenije dr. Andrej Bajuk, bo o celotnem pristopu k zunanji politiki še govora, tokrat pa so izbrali le ta segment, ker je “za našo domovino danes ključnega pomena”. Koalicija pojmuje slovensko vključevanje v evropske integracijske tokove kot vnovično uveljavitev bistvenih evropskih vrednot in sodobnih norm družbenega življenja na Slovenskem. “Pristop Slovenije k EU je treba videti kot veliko, enkratno zgodovinsko priložnost, ki je edina pot izpolnitve nacionalnega cilja Slovenije - obstati kot suverena država v osrčju evropske civilizacije,” menijo v koaliciji Slovenija.” Davorin Kračun veleposlanik v ZDA? Kot kaže, je slovenska vlada predlagala ZDA v odobritev Davorina Kračuna, bivšega zunanjega ministra, za novega veleposlanika Slovenije v ZDA. Kračun bo moral tudi dobiti pritrdilo slovenskega parlamenta. IzVRŠILNI ODBOR SKD O ZDRUŽEVANJU S SLS - Pretekli in ta teden se stvari v 2Vez« z združitvijo SLS s SKD potekajo s pospešeno hitrostjo. Fotografija zgoraj kaže nekatere člane izvršilnega odbora SKD, ki so se udeležili seje, na kateri so obravnavali Pr°ces združevanja s SLS in tudi o nekaterih drugih aktualnih političnih dogodkih. Iz Clevelanda in okolice Materinska proslava— Slovenska šola pri Sv. Vidu bo že to soboto, 25. marca, zv. ob 6.30, v farni dvorani priredila materinsko proslavo. Učenci in učiteljski zbor ter starši učencev vljudno vabijo na to vedno lepo prireditev. Pridite! Počastitev— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo počastilo svoje 50-letne člane to nedeljo, 26. marca, s slavnostnim banketom. Najprej se bodo zbrali v cerkvi Marije Vnebovzete k 12. maši, nato pa odšli v Slovenski dom na Holmes Ave. na slavnostno kosilo in kratek program. Priprava na spoved— Pastoralni svet fare Sv. Vida sporoča, da bo fara imela v nedeljo, 9. aprila, ob 7h zvečer skupno pripravo na spoved. Spovedovalo bo vsaj 7 duhovnikov, in to v slovenščini in angleščini. Farani so lepo vabljeni, da se te pobožnosti udeležijo v čim večjem številu. Vabljeni so še farani drugih slovenskih fara. Novi grobovi Anthony M. Cvelbar Dne 18. marca je v Euclid bolnišnici umrl 75 let stari Anthony M. Cvelbar iz Euclida, rojen v Clevelandu, mož Rose, rojena Uroic, oče Tonyja, Jamesa, Franka, Rosemary Tomba, Martina, Josepha, Paula, Edwarda, Marka, Barbare in Thomasa, 23-krat stari oče, brat Franka Garisek ter že pok. Josepha in Martina Garisek, veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot strojnik pri Addresso-graph-Multigraph 30 let, do svoje upokojitve 1. 1977, v letih 1977-1978 je bil oskrbnik SDD na Recherjevi ulici, od 1979 do 1994 pa je lastoval in vodil Cebar’s Euclid Tavern na E. 185 St., član dr. št. I- ADZ. Pogreb je bil 22. marca s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine, kjer je bil pokojni zelo aktiven faran, s pokopom na Sv. Pavla pokopališču. William J. Ivančič Dne 16. marca je v (dalje na str.'14) Primorski večer— Primorski klub lepo vabi na svoj letni “Primorski večer”, ki bo v soboto, 8. aprila, v SND na St. Clair Ave. Pričel se bo s kulturnim programom, po katerem bo večerja in nato ples. Za več informacij in rezervacijo vstopnic, pokličite 216-692-1069 ali pa 440-516-0121. Večer bosta pričela s kulturnim programom slovenska umetnika Saša Pavček in Vlado Kreslin. Popis državljanov— Ta čas poteka popis prebivalstva ZDA. Vsaka družina oz. naslov naj bi že dobila krajši obrazec, ki ga je treba izpolniti in vrniti. Z obrazcem je seveda tudi povratna kuverta. Vsaka šesta hiša bo dobila daljši obrazec, ki vzame več časa, a tudi dopušča, da odgovorite na vprašanje o svojem izvoru, da ste slovenskega oz. ameriško slovenskega porekla. Pred desetimi leti, ko je bil zadnji popis, je okrog 125 tisoč ljudi odgovorilo, da so vsaj delno slovenskega porekla. Pevski zbor Jadran— V soboto, 15. aprila, vabi pevski zbor Jadran na svoj koncert, ki bo združen z večerjo in plesom. Večerjo bodo delili od 5. do 6.30 zv., koncertni nastop bo ob 7h, sledil bo ples. Za rezervacije in več informacij, pokličite Betty Rotar na 216-481-3787. Spominski darovi— Gdč. Marie Oražem, Euclid, O., je darovala $50 v podporo AD, v spomin na Josepha M. Ambrosica. Ga. Virginia Olga B. Emery, Bow, NH, je darovala $25, v spomin na očeta Wm. J. Kennicka. Silvia Vining, San Mateo, Kalif., je darovala $10 v spomin na očeta Lee J. Vininga. John in Mary Obat, Cleveland, O., sta darovala $10 v spomin g. in ge. Johna Obat ter $10 v spomin g. in ge. Andy Maček. G. Vinko Kaplan, Cleveland, je daroval $10, v spomin sestre Mary Semen. Ga. Jennie Zakrajšek je darovala $10, v spomin 6. obletnice moža Franka. Vsem darovalcem se najlepše zahvalimo! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 11 Thursday, March 23, 2000 DRAGO OCVIRK KOMENTAR V ogledalu Spoštovanje vseh človekovih pravic je preskusni kamen politične oblasti in le njihovo vsestransko zagotavljanje daje političnim oblastem veljavo. Nihče ne more deliti teh pravic “svojim” in jemati drugim, kajti vsi smo enako ljudje. Tudi jih ni moč deliti na tiste, ki jih bomo spoštovali, in one, ki jih ne bomo. “Nobena človekova pravica ni namreč vama, če si ne prizadevamo varovati vseh. Kadar se ne odzovemo na kršenje ene izmed temeljnih človekovih pravic, postavljamo v nevarnost vse. Zato je potrebno človekove pravice obravnavati celovito in si resno prizadevati za njihovo obrambo. Šele ko bo kultura človekovih pravic - ob spoštovanju različnih izročil - postala sestavni del moralne dediščine človeštva, bomo lahko z mirnim zaupanjem gledali v prihodnost” (Janez Pavel II.). Iz Poročila ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v svetu za leto 1999 sledi, da smo še daleč od kulture človekovih pravic, h kateri poziva papež. To Poročilo, ki je pomembno, ker ga ZDA upoštevajo pri oblikovanju svojih odnosov z drugimi, so naši mediji le bežno omenili. Kako to: kaj je narobe z njim, mi je šinilo v glavo. Ko kdor koli v svetu pohvali “visoko stopnjo” naše demokracije ali naše “uspešno” gospodarstvo, nas mediji bombardirajo z vestjo o “odlični” oceni, komentatorji pa tekmujejo s pokloni tako “imenitni” oblasti in njenim “uspehom”. Toda ko sem prebral, kaj tam piše o človekovih pravicah pri nas, sem razumel medijski molk. Poročilo ugotavlja, da se mediji zaradi dolgega vladanja avtoritarnih komunistov še zdaj samocenzurirajo pri poročanju o notranji politiki in da so pod posrednimi političnimi pritiski. Kako res je to, razodeva že samo (ne)poročanje o tem Poročilu. Pozoren bralec ne bo prezrl, da diplomatska govorica o samocenzuri kaže na bolj ali manj prikrito avtoritarnost dela naše politike. Čemu neki bi mediji cenzurirali sami sebe, če ne zato, ker se nekoga bojijo, ker ima neki krog ljudi večjo moč kakor ustava in zakoni. Če novinarji, “varuhi demokracije”, trepetajo pred neko “sivo e-minenco”, potem smo še daleč od sproščene demokratične kulture in duhovne svobode. Ocena o samocenzuri kaže nadalje na še eno bolezen, ki zavira rast demokratične kulture. Ko se novinarji trudijo, da bi ugajali temu hudo prevladujočemu centru moči, govorijo vsi eno in isto, so neustvarjalni, tako da kljub obilici medijev ni medijskega pluralizma z res različnimi pogledi. Pri predstavljanju in analiziranju domačih družbeno-političnih razmer so mediji povsem predvidljivi: povzdigujejo kroge, ki so kakor koli povezani s totalitarnim režimom, in njihovo ideologijo, druge kot npr. politično alternativo ali Cerkev, pa dajejo v nič. Brez dejanske medijske pluralnosti pa demokracija ne more zaživeti. Drugo, kar je zmotilo naše medije, je to, da Poročilo jasno govori o zatiranju Cerkve pod komunizmom in o kraji njenega premoženja kakor tudi o tem, da je vračanje ukradenega zastalo po letu 1992, ko so oblast prevzele stare sile. Za ameriške analitike je tak odnos do Cerkve krivičen in ga imajo za kršenje zakonov in človekovih pravic. Slepemu je namreč jasen 17. člen Splošne deklaracije: “1. Vsakdo ima pravico do premoženja sam in tudi skupino z drugimi. 2. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.” Pri vsem tem je cerkveno premoženje kot tako za oblast stranskega pomena, pomembno pa postane v njeni širši strategiji oviranja samostojne civilne družbe. Sleherna nedemokratična oblast se namreč boji žive in kritične civilne družbe, ker ji gleda pod prste in zahteva čiste račune. Tudi druge težave v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic pri nas, na primer verski pouk v šolah, počasno delovanje sodišč, položaj žensk in tujcev, omenjene v Poročilu, so v veliki meri povezane s to oblastno blokado civilne družbe. Tujina nam je nastavila ogledalo in v njem vidimo, kako je v naši družbi še veliko patološkega - protičloveške-ga. A v ogledalu je več kakor to, da se določene oblastne skupine požvižgajo na človekove pravice, ko gre za njihove interese ali ideologijo. V njem bode v oči tudi to, da smo državljani pasivni, premalo zavzeti za skupno dobro in pravice slehernega. Zato dopuščamo, da nam neki oblastni krog jemlje ugled v svetu, doma pa pravice in dostojanstvo. Dobro bi bilo, da bi tisti, ki danes jejo iz Gospodarjeve roke in mu laskajo, pomislili na to, da jih bo ta roka že jutri tepla, dokler se ne bo posušila tudi sama. (Poduk zgodovine: Rogu sledi Goli otok!) Vsi izgubljamo, ko so teptane pravice nekaterih ali pa upoštevane le nekatere pravice; vsi dobivamo, ko so spoštovane in pospeševane vse pravice vseh. Bo to ogledalo prispevalo kaj k temu, da bomo lahko tudi vsi Slovenci “z mirnim zaupanjem gledali v prihodnost”? DRUŽINA 12. marca 2000 Pričevanja iz emigracije Dopisovanja med Zorkom Simčičem in Stankom Majcnom ter emigrantovi spomini Leva Detele V zbirki Pričevanja in v uredništvu Janeza Kajzerja sta pri Založbi Nova revija izšli novi knjigi, in sicer Srečanja z Majcnom Zorka Simčiča ter Emigrant Leva Detele. Gre za deli emigrantskih avtorjev, ki sta svojo usodo doživljala vsak na svojem koncu sveta. ♦ Zorko Simčič je bil dolgo časa zamolčana oseba oziroma, po besedah urednika, “neoseba”. Leta 1943 je prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane za roman Prebujenje. Nagrado bi mu moral izročiti takratni podban oziroma kulturni minister Stanko Majcen, vendar je moral Simčič nenadoma odpotovati. Tako Majcna ni nikdar srečal, vendar si je, ko je sredi 50. let prebral njegovo Kasijo, dolgo prizadeval z njim vzpostaviti stik. Rezultat je desetletno dopisovanje, ki je včasih ubiralo nenavadna pota, da so pisma prišla do obeh naslovnikov. Majcen je namreč živel v notranjem eksilu, “v času, ki ga je ubijal”, in knjiga Srečanja z Majcnom (Buenos Aires - Maribor, 1961-1970) je, po Simčičevih besedah, delo, ki si ga ne bi želel napisati. V njej je zbranih štirideset pisemskih enot. V dopisovanju je bil Majcen bolj redkobeseden. Simčič pa je v pismih natančno popisal razmere v slovenski emigrantski skupnosti v Argentini. Ob tem, da pisma spremljajo obširne opombe, ki v resnici predstavljajo jedro knjige, se delo bere tudi kot napet psihološki roman. Lev Detela je leta 1960 skupaj s svojo zaročenko, pesnico Mileno Merlak, emigriral v Avstrijo. Tam je bil izpostavljen hudim preizkušnjam, med drugim je bil tudi v avstrijskih zaporih, dokler se ni ustalil na Dunaju in začel objavljati prva literarna dela v avstrijskih oziroma nemških revijah. V tridesetih letih bivanja v tujem okolju ni nikoli prestopil meje, čeprav je živel v neposredni bližini domovine. Njegov opus zajema trideset knjig, napisanih oziroma izdanih v nemščini, dvojezično ali v slovenščini, pesmi, proze, esejev, dram in avtobiografskih spisov. Detela je na Dunaju odigral (in jo še vedno) tudi pomembno vlogo prevajalca oziroma posrednika slovenske literature v nemškem jezikovnem prostoru. Težavno bivanje v tujini mu je omogočilo vzpostaviti distanco tako do dogajanj v svoji stari kot tudi novi domovini. Emigrant, s podnaslovom Pregnanec med dvema svetovoma, 1960-1990, je po avtorjevih besedah nadaljevanje avtobiografske proze z naslovom Časomer, o svojem literarnem delu, ki ga označujejo kot avantgardno, nadrealistično in eksperimentalno, pa je še povedal, da je eksperiment posledica stika s tujim jezikom, ki ni mogel biti emocionalen, temveč racionalen. Knjigi sta opremljeni s fotografskim in dokumentarnim gradivom. B.L. DELO, 16. marca 2000 Tudi preko e-maila— V angleškem delu AD ponavlja lastnik e-mail naslov lista. Možno je pošiljati po tem naslovu tudi dopise in krajše vesti za slovenski del. Le v angleščini omenite, da je dopis za slovenski del. Naslov je: ah@buckeyeweb.com V SPOMIN ob prvi obletnici, odkar si odšel v večno življenje 24. marca 1999. MARKO SFILIGOJ V duhu smo združeni. Žalujoči: Žena: Heda Sinovi: Marko, Martin in Anton Snahe: Laura, Kathy in Jeannie Vnuk: Michael Vnukinje: Heidi, Kayla in Lia Sestra: Meta, in ostalo sorodstvo v Sloveniji. V čem je bila oblast dosledna? Povojni poboji v luči zaplemb premoženja O elektronski ekonomiji Ljubljana - V šesti letošnji številki Družine smo v zapisu Zaplenjena Slovenija (str. 23) predstavili nekatere ugotovitve iz knjige dr. Milka Mikole Za-plembe premoženja v Sloveniji 1943-1952. Med drugim smo pisali tudi o zaplembah na podlagi 28. člena zakona o zaplembi imovine, po katerem je bilo zaplenjeno premoženje ljudi, ki so bili (sodno ali izvensodno) likvidirani med vojno, in ubežnikov pred partizansko vojsko. Ob tem smo opozorili na svojevrstno “doslednost” povojnih revolucionarnih o-blasti: med razlaščenci po tem zakonskem določilu niso bili p0 vojni pobiti domobranci, saj oblast teh pobojev nikoli ni javno priznala, “zato se imena pobi-Hh niso mogla znajti na zaplembnih odločbah”. Imena pobitih na zaplembnih odločbah Pred kratkim nas je bralec iz Domžal opozoril, da je zapisana izjava neresnična. svojo trditev pa je podkrepil s kopijo zaplem-bne odločbe iz leta 1945, na katerem je bila izvršena delna zaplemba premoženja njegovega pokojnega očeta. je bil pri domobrancih ln se z njimi ob koncu v°jne umaknil na Koroško, 0d koder je bil vrnjen v Slovenijo. Tu je bil ubit, vendar domači ne vedo, kje. Po pripovedovanju domačina, ki ga je nazadnje videl v Šentvidu, je bil prepeljan v Kočevje. Kot toliko drugih. ... Kaj torej pravi zaplemba? “V zaplembni stvari proti /.../ je OLO - odsek za u-pravo narodne imovine v Škofji Loki /.../ v smislu čl. 28 zakona o zaplembi imovine in opravljanju zaplembe z dne 9. 6. 1945 (uradni list DFJ št. 359/40 ex. 1945) prijavil, da je bil imenovani pri be-ga in pred našo oblastjo pobegnil na Koroško in se ni vrnil. To uradno potrjuje tudi KLO v Logu z dne 21. 11. 1945. Z ozirom na to je bilo po prijavi OLO v Škofji Loki uvesti proti imenovanemu zaplembno postopanje po čl. 28 cit. zak.” Sledi popis in ocena imetja in popis ljudi, ki živijo na posestvu (devetčlanska družina). Odločba je odredila delno zaplembo popisanega premoženja. Cinizem oblasti Ta primer po pisanju bralca še zdaleč ni bil edini, saj jih je bilo v bližnji okolici kar nekaj. Niso pa oblasti zaplenile premoženja vsem po vojni pobitim. Ponekod so premoženje samo komisijsko popisali. Odločitev o zaplembi naj bi bila namreč v veliki meri odvi- sna od “pravovernosti” pristojnih komisij in funkcionarjev na krajevnih ljudskih odborih (KLO). Navedena odločba utemeljeno postavlja pod vprašaj izjavo, da se na za-plembnih odločbah niso pojavljala imena pobitih domobrancev. Dejansko so se. Natančnejše branje navedene odločbe pa razodeva še bolj surovo podobo povojnih oblasti, na kar opozarja že sam pisec pisma: “Oblast ni bila dosledna, pač pa sprenevedava in povrh vsega še cinična. Samo ugotovitev pobegni! na Koroško in se ni vrnil pove že preveč.” In res je tako. Imena pobitih so se očitno pojavljala na zaplembnih odločbah, toda pri tem je bistvenega pomena ugotovitev, da je bil pri tem neresničen zaplembni razlog. Navedena odločba namreč ne navaja dejanskega vzroka, kraja in časa smrti - torej povojno izvensodno usmrtitev na enem številnih množičnih morišč na Slovenskem -, ampak določa zaplembo na podlagi begunstva pred novo oblastjo. Pri tem pa gladko zamolči to, kaj se je po prenehanju tega begunstva (beri: po vrnitvi v Slovenijo) z begunci zgodilo. Doslednost pri zamolčevanju pobojev Da je bila pri izvajanju zaplemb po 28. členu zakona o zaplembi imovine v določeni zadregi celo povojna oblast sama, priča navedek iz omenjene knjige dr. Mikole: (dalje na str. 12) OBVESTILO za ameriške lastnike podržavljenega premoženja v Sloveniji Sedaj so možne pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice v Bruslju. Pritožijo naj se le tisti lastniki, ki so svojo vlogo že vložili na pristojnih uradih v Sloveniji in še niso prejeli odgovora oziroma je bil odgovor odklonilen. Za potrebne obrazce se obrnite na: Vladislav Bevc American Owners of Property in Slovenia P.O. Box 561 San Ramon, CA 94583 tel.: 925-837-7612 fax: 925-362-9719 JURU PAUK Vsak dan smo priče dogodkom, ki jih ne poznamo, a nam po televiziji in radiu vedno bolj govorijo o njih. Ena taki stvari je tudi t.i. e-economy, elektronska ekonomija ali gospodarstvo po svetovnem spletu, svetovni mreži internet. Pravijo, da trgovanje po internetu že pogojuje ves svet in vse naše življenje. Pred kratkim smo bili priča tudi “gospodarski poroki stoletja”, ko je ameriško podjetje, ki se ukvarja z internetom, AOL, kupilo in postalo glavni delničar skupnega podjetja s svetovnim koncernom zabavne industrije in medijsko največjo firmo na svetu Time Warner International, ki je lastnik največjega tednika na svetu Time in še česa, med drugim tudi slovite CNN televizije, da niti ne rečemo nobene o filmski hiši. Ob nastanku te multina-cionalne družbe, ki je tako velika, da si je težko predstavljati, ker gre njena vrednost v vrtoglave številke milijard dolarjev, so mnogi zapisali, da gre za prvo družbo, kakršne bodo počasi postale vse velike družbe; vse da bodo namreč povezane z internetom, ki je zares postal abeceda sodobnega življenja. Zadnje novice potrjujejo ta predvidevanja, saj se je tudi Fiat povezal s podjetjem General Motors, s katerim bosta delila tudi ta dva velikana avtomobilske industrije predvsem gospodarske zadeve na internetu. Preprosto povedano: vsa velika mednarodna podjetja se povezujejo v še večje koncerne, postajajo še večja podjetja, da bi združila sredstva in delovno silo in bila na tržišču še bolj uspešna. Pravijo, da se bo tržišče v nekaj letih popolnoma preusmerilo na internet in bomo čez leta kupovali skorajda vse po njem, in to zato, ker bo stalo veliko manj in ker bo tako veliko lažje. Ne povedo pa nam tega, da bo tudi manj ljudi vpletenih v trgovino in bo zato dobiček - proizvajalcev namreč - večji. Ne povedo nam niti tega, da bo vedno manj ljudi vpletenih v delitev dobička, da bo tako vedno manj ljudi služilo z neko stvaijo: če danes s preprodajo avtomobila služijo pomalem vsi, samo kupec - se pravi: mi ne -, bo jutri služil le ali skoraj le proizvajalec, ki bo prek interneta sklenil kupčijo kar s kupcem. Spet druga stvar so delniške družbe, ki se ukvarjajo z borznim posredovanjem in z bančnimi storitvami ter s preprodajo tega in onega po internetu. Te družbe, pravzaprav delnice teh družb, ki ne proizvajajo ničesar, vsak v klasičnem smislu ne, ker na internetu ni ničesar otipljivega, danes strašno rastejo. In zdi se, da je ves svet ponorel, saj delnice neke družbe, ki zaposluje deset ljudi in se ukvarja z internetom in elektronsko trgovino, veljajo več, kot pa veljajo delnice družb, kjer dela dvajset, trideset tisoč ljudi, ki hrani dvajset, trideset tisoč družin. In indeksi vseh borz nenehno rasejo in rasejo in vsi imajo polna usta elektronske ekonomije in najbrž nihče ne ve, kaj pravzaprav je, in nihče noče na glas povedati, da gre spet za eno tistih prevar, ki smo jim bili že priča pred leti, ko so nekateri na borzi ogromno zaslužili in je veliko ljudi postalo siromašnih. Še vedno namreč velja, da se za vsakim velikim bogastvom skriva velika revščina. A o teh stvareh pri internetu nihče noče ničesar povedati, samo elektronska ekonomija in e-commerce in e-commerce. Ta in ta, da toliko zasluži, on oni toliko. Kdo pa postaja iz dneva v dan večji revež? Eden namreč postaja revnejši, če drugi bogati; to še vedno drži kot pribito? Kakšna pravila sploh veljajo v elektronski ekonomiji? Bomo vsi tisti, ki ne bomo kupovali in poslovali prek svetovnega spleta, odrezani, prisiljeni na molk in na relikvije, kar knjige postajajo vse bolj iz dneva v dan? Še vrsto drugih stvari naj bi se v prihodnje z uporabo interneta naučili, recimo na virtualni supermarket, na veletrgovine na internetu: tam boš kupil vse, od solate, kruha, mesa in do knjige... Ti boš lepo natipkal naročilo ali kar govoril v računalnik in čez čas ti bo na vratih pozvonilo: “Dober dan, gospa Zupanc, prinesli smo vam vse, kar ste naročili, le na knjigo o (dalje na str. 13) Got a little spare time? The U.S. Census Bureau has some of the best paying temporary part-time jobs in the country. We’ll fain you to be part of Census 2000 and to help count everyone in your community. The job lasts approximately four to six weeks starting in the spring, the hours are flexible: evenings and weekends, when the people in your community are home. •t s perfect for seniors, retirees, or people who need extra income. Call us today at 216-937-0001. 1-888-325-7733 !»«us-gov^obs2000 an Equal AN IMPORTANT JOB—THAT PAYS BTOlM Slovensko olimpijsko odštevanje do Sydneyja Rekorder med atleti piše EVGEN BERGANT Stanko Lorger je po poklicu profesor matematike in fizike, a tega številčnega podatka (o sebi) bržčas nima. Celjan, rojen leta 1931 v Bučah, je slovenski olimpijec št. 9 med atleti, z njim pa se (to seveda ve) začenja obdobje, ko se števili olimpijcev in olimpijskih nastopov (v slovenski atletiki) razlikujeta. Sprinterska in zapekarska legenda celjskega Kladivar-je, ki je v atletski areni vztrajal od leta 1949 do 1962, se namreč ni zadovoljil le s svojo olimpijsko premiero v Helsinkih 1952., marveč je na olimpijskih igrah nastopil še dvakrat -leta 1956 v Melbournu in 1960. v Rimu. S tremi olimpijskimi nastopi je sloki celjski šampion še zdaj rekorder med slovenskimi atleti. Njegov dosežek bi lahko letos izenačili Brigita Bukovec ali Britta Bilač - torej prav tisti tekmovalki, ki sta tudi sicer izboljšali njegovi najboljši uvrstitvi kariere - 5. mesto na olimpijskih igrah (1956) in drugo na evropskem prvenstvu (1958), saj imata srebro z OI 1996 o-ziroma zlato z EP (1994). Tisti 23. julij 1952, ko je šel kot tekmovalec v areno olimpijskega štadiona v finskem glavnem mestu, v predteku za Američanom Davisom s časom 14,8 zasedel 2. mesto in se s tem uvrstil v olimpijski polfinale, je eden izmed mejnikov na njegovi bogati športni poti. “Zame je bil prvi olimpijski nastop izpolnitev življenjskega sna, saj sem igre v znamenju petih krogov vedno imel za nekaj posebnega, ne glede na to, da sem v atletiko pravzaprav prišel dokaj pozno, tik pred iztekom najstniške dobe. Toda zastopati domovino v olimpijski areni me je navdajalo z izjemnim ponosom, tak pa sem bil pravzaprav sploh ob vseh svojih nastopih,” Stanko Lorger poudarja še zdaj, ko se že bliža sedemdesetim, a je še vedno zagnan na področjih, ki se jim je zapisal - atletiki in “profesuri”, pač v novi vlogi. Stanko Lorger, ki je v Helsinkih le za malenkost zgrešil finale (bil je 4. v polfinalnem teku, tedaj pa je bilo v atletskih tekih le po 6 finalistov), je v kasnejših letih vse bolj napredoval in postal brez konkurence slovenski atlet št. 1, tudi v Jugoslaviji in na mednarodnem odru je bil pojem. Vse pravzaprav povedo podatki o njegovih dosežkih: 38-krat reprezentant Jugoslavije, s po tremi nastopi na OI in EP (svetovnih prvenstev tedaj še ni bilo), na OI dvakrat polfi- V čem je bila... (nadaljevale s str. 11) “Pri samem izvajanju zaplemb po členu 28 je prihajalo do zapletov, ker so se nekateri ubežniki vrnili. Za nekatere med njimi je medtem že bil podan predlog za zaplembo njihovega premoženja. Veliko so jih ob njihovi vrnitvi aretirali, nekatere pa tudi likvidirali. V zvezi s tem je KUNI (komisija za upravo narodne imovine) 26. februarja 1946 izdala posebna navodila, v katerih je okrožnim in okrajnim upravam narodne imovine naročala, da zaplemba po členu 28 v takšnih primerih ne pride v poštev. Seveda to ni veljalo za tiste osebe, ki so jih ob njihovi vrnitvi likvidirali (podčrtal B. Š.)”. V okviru zapisanega se torej trditev o doslednosti revolucionarne oblasti vendarle pokaže v prvotno mišljeni luči, namreč kot doslednost pri zamolčevanju povojnih pobojev. Pismo našega bralca - naj se mu na tem mestu zanj zahvalimo, saj je upravičeno opozorilo na pomensko nepopolnost našega prvega zapisa - pa dokazuje še dodatno sprevrženost oblastnikov: družini, v kateri so bili štirje otroci v starosti od enega do sedmih let, so zaplenili del premoženja z odločbo, na kateri je črno na belem pisalo, da je njihov oče “pobegnil na Koroško in se ni vrnil”, v resnici pa je bil v času izdaje odločbe že nekaj mesecev v Sloveniji - mrtev. Bogomir Štefanič ml. Družina, 12. marca 2000 V Nepozaben Spomin ob drugi obletnici, od kar nas je zapustil naš predragi mož, ata in stari ata Viktor Kmetič In odšel k Vsemogočnemu 22. marca 1998 Ljubil si dom in nas vse. Rad si pel in bil vesel. V dragocenih spominih vedno si med nami; in mi v mislih smo pri tebi. Ljubljeni mož, ata in stari ata počivaj v Božjem miru. Tvoji žalujoči: Žena: Minka Zet: Frank Hčerka: Metka Snahi: Ani, Michelle Sinova: Vic, Tomaž Vnuki: Franci, Viki, Tomaž Vnukinje: Viktorija, Monika, Jennifer, Kati V Sloveniji: Bratje: Ivan, Stanko, Ludvik z družinami Sestre: Micka, Pepca, Lojzka, Slavka z družinami ter ostalo sorodstvo. Richmond Heights, Ohio 23. marca 2000 nalist in enkrat finalist, na EP trikrat v finalu, 10-krat balkanski prvak in 16-krat prvak Jugoslavije, 3-krat svetovni študentski prvak, v Jugoslaviji na 110 m z ovirani nepremagan vse desetletje, 14 let nepogrešljiv v Kladivatjevem dresu itd. “Prvi štart na OI je nekakšna prva ljubezen,” pravi Stanko Lorger, “ki pač ostaja nepozabna. Sicer pa je bil moj olimpijski vrhunec seveda nastop v Melbournu leta 1956. Že pot na drugi konec sveta je bila nekaj posebnega, srečanja s tamkajšnjimi Slovenci pa dokaz, kako pomembne so za vsakega človeka njegove korenine. Tekmovalno sem tudi lahko bil povsem zadovoljen: uvrstitev v finale in v njem peto mesto za tremi Američani ter najboljšim Evropejcem, Nemcem Martinom Lauerjem - več sploh ni bilo mogoče. To nama je bila z nepozabnim trenerjem Fedorjem Gradišnikom tudi spodbuda za naprej: na EP v Stockholmu leta 1958 sem potem osvojil kolajno, le Lauer je bil spet hitrejši od mene,” je še dopolnil. Doslej še ni bilo slovenskega športnika, ki bi tako pogosto zmagoval na mednarodnih tekmovanjih kot prav Lorger. V vseh evropskih atletskih središčih je bil na stopničkah, največkrat najvišji, tudi zato, ker so bili tedaj, ob mnogih V blag spomin OB 51. OBLETNICE, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE IN STARI OČE Louis Cimperman Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. marca 1949. H grobu Vašem, dragi oče, v duhu danes spet hitimo; ni drugače nam mogoče, blag na Vas imamo spomin. Žalujoči: sin: Louis hčerka Rose snaha: Mary vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 23. marca 2000. mitingih, zelo številni tudi meddržavni dvoboji. Ker je bil tek na 110 m z ovirami praviloma uvodna disciplina, je Jugoslavija zaradi njegovih zmag vodila tako rekoč v vseh, tudi tistih z najmočnejšimi reprezentancami, ki jih je v nadaljevanju seveda še izgubila. Velika Lorgerjeva odlika je bila, da se je zares znal osredotočiti na tekmovanje. Tudi potovanja je dobro prenašal, morebiti tudi zaradi recepta, po katerem se je ravnal tako na vlakih in avtobusih kot tudi letalih: spal je. Osredotočenost na najpomembnejše mu je pomagala tudi v življenju nasploh - med študijem in kasneje v službi, zelo cenjen (in tako rekoč nenadomestljiv) pa je tudi v krogu atletskih sodnikov. Stanko Lorger je tako še kar naprej sredi dogodkov, kot častni meščan Celja, ki ga vabijo na najrazličnejše prireditve, ima tudi družbene obveznosti. Sicer pa sta z ženo Pinko ponosna na otroka - hčer in sina, fizioterapevtko in fizika, ter se ponašata tudi že s peterico vnučk in vnukov. “Sydney 2000 me seveda spominja na dni v" olimpijskem Melbournu pred 44 leti. Kaj že 44 let je odtlej? Oh, kako je minil čas,” skorajda ne more verjeti Stanko Lorger, ki bo olimpijska dogajanja seveda zavzeto spremljal in stiskal pesti za naše sedanje reprezentantke in reprezentante, ne le v atletiki. NEDELO 5. marca 2000 V BLAG SPOMIN 42. OBLETNICE, ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE August Kollander Preminul je dne 12. marca 1958. Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj svetil Žalujoči: MR. in MRS. AUGUST KOLLANDER Cleveland, Ohio, 23. marca 2000. = \ T( vr; kij Ste do ka mt ta\ ski ski sp< po ma ma dn Al, ml; 'Slo Pri nei liči grn ,se ce noi vse + To Ma ma- hu kra 1 Ijal dor dor voj, jate stri I def, •hoi Prij Pre, Okt dov Mv, *me Paš] lab( skci ob ših je V kod kii Pl K e|eu la ■— KANADSKA DOMOVINA Slovenija in njeno članstvo v Evropski zvezi Slovensko letovišče pozimi... ORONTO, Ont. - Če se v zimskem času znajdete pred vrati Slovenskega letovišča pri Boltonu, jih brez posebnega juča ne morete odprti. Onstran vrat pa vas vijugasta ce-fS,Ia va*3' na sprehod v zimsko naravo mimo Baragovega orna in kipa svetniškega misijonarja, mimo tihih hišic in aPelic, zamrznjenega bazena in spečega kegljišča v hrib, Ned bregove in spet na visoko ravnino, kjer se pogled us-tav' ob daljnih gričih Caledona. v visokih drevesnih kronah je razpeto nebo in ujeti so sk hJlh ZimSki Vetrovi' V sne§u so sledovi štirinožnih zim-1 obiskovalcev. V sončnem popoldnevu uho prisluhne skrivnostni simfoniji... $ cS1°Vensko letovišče, naš dragi kraj! Prišel bo maj in Pe‘ Se ^odo odprla široka železna vrata - čas srečanj in Počitka v božji naravi. ma re^°^0 tkanje in se je zima komaj končala (20. ma!-03 ^arrnarjem” je dolgčas. Na pustno soboto, 4. ^ v.' ’ se v newtorontski dvorani zbrala letoviščarska aTsIcT ^ Preživela PriJeten večer ob veseli glasbi orkestra imlad 8135 • pogledu na Polno zasedeno dvorano, na ,Sjov 6 letoviščarje, njih prijatelje in znance, na to zdravo !PričakSk° drUŽb°’ F zadovolino naše srce, polno upanja in a ovanja za srečno bodočnost naše torontske skupnosti. ^ a vala za uspeh letošnjega pustnega banketa gre celot-JliemU let°viškemu odboru, predsedniku Johnnyju Kuri, od-plrn kuharicam in dobri volji vseh 350 gostov. °nilad je tu. Na letovišču se bodo vrbova drevesa in ■novja pokrila z mačicami in nežno zeleno tančico, ptički ^ bodo ženili, potoček bo žuborel ob robu doline in son- novb0 SlCdnp dan pozneje zahajal° za hribom in se čudilo vemu življenju na zemlji. Do takrat pa pozdravljeni in dobro s, mcd seboj An.ca Risn.k tal don + Janez Mat J'ORONTO, Ont. -atašič je bil roje |.maJa 1924 na Krašnji fcr Metiik° ^ Kot mlad fant je tragedijo ljubi mačega kraja in st vS:brcem- °b Sirije od, f JC 11 °dsel v Nemčijo ^JeiniŠko taborišče ^ bl«u Nurnberg Ktcdaij ’ , Aml:, Vbra I“47m of“ slovPn , y45 so rus v , ke ujetnike n Clnske.vagone * čaranjPr0tl SIoveniii-tavo priiatelj* so se zmeci reŠlli z vlaka- v dašii n'b ^as*h so k( 'Ct V sketn • L‘enz na ob D ‘n. Pozneje v Sj ^e,.aV' na Korošken Šjh .Ja po domu in laueza že spo Poljala domov. lane2uedte- že umrla tada takrat umrla ti Za Polnih enajst in , Je Preživljal v k MaribonrkCrjl,h Liubljan etnent ’ kot Prodrlr naj > V juniju 1957 je srečno pobegnil iz ljubljanskih zaporov. Skrival se je pri svoji bodoči ženi Milki na Gorenjskem. Skupaj sta iskala poti v svobodo, se oktobra 1957 poročila v Žihpoljah na Koroškem in 1. 1958 odšla v Kanado. V Oshawi, pri General Motors podjetju, je dobil stalno zaposlitev. Leta 1968 je bil na obisku Slovenije ponovno brez razloga aretiran in za šest mesecev zaprt. 4.000 GM delavcev je podpisalo peticijo za takojšnjo izpustitev iz zapora. Izkazalo se je po pričah in vestnih odvetnikih, da je bil Janez vseh enajst let po nedolžnem zaprt, brez opravičila in vrnitve dobrega imena od strani pristojnih oblasti. Ta kruta življenjska borba je rahljala Janezove živce. Umaknil se je na deželo. V Brocklinu, blizu Whitbyja. je po upokojitvi obdeloval malo kmetijo in v miru užival svobodno kanadsko zemljo. Z ženo Milko sta posvojila hčerko in sina, ki sta njuna ponos in veselje. V zadnjih zemskih dneh je Bog obvaroval Janeza dolgega trpljenja. 29. janu- arja v novem letu 2000 je po kratki bolezni srečal Pravičnega Sodnika. Janez je bil zvest prijatelj. Svečan pogreb v Whit-byju je bil dokaz, da poleg žene Milke in domačih žaluje za njim vsa verna slovenska skupnost. V daljni kanadski zemlji počiva zdaj njegovo trudno srce. Na slovenskem nebu je zopet utrnila zvezda. Anica Resnik O elektronski ekonomiji (nadaljevaqje s str. 11) kitajski hrani boste počakali do jutri, ker je danes že pošla. Če pa hočete, si knjigo lahko snamete kar z interneta, velja? Le prej plačajte s kartico, seveda je ta usluga cenejša!” In gospa Zupanc se bo nasmehnila, srečna, ker bo lahko ostala kar ves dan -kaj ves dan?, vse življenje? - doma in ves dan ne bo videla nikogar nikjer; ker bo že v letih, bo zato ostajala raje udobno doma, kamor ji bodo vse prinesli, če bo imela seveda denar. Ne bo poznala več ne peka ne prodajalca zelenjave na ulici, gledala bo le v zaslon in se bebavo smehljala ekranu, kjer se ji bo v zameno bebavo smehljalo neko bitje nekje drugje v neki drugi sobi. “Francka, se dobiva danes zvečer?” bo vprašala gospa Zupanc v nemo kamero svojega računalnika. “Seveda, Marička, kar ob osmih se spet dobiva na spletu, OK?” bo predlagala ga. Marinčkova, ki bo dodala: “Bova malo pokramljali, ne?” Mislim, da bo tako Maričko kot Francko včasih prav hudo zeblo; kar tako, na večer, ob do konca odprtem centralnem gretju. Kot zebe osamljene ljudi. NOVI GLAS Trst/Gorica, 16. III. 2000 V BRALCI /VMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 Dr. MARJAN SENJUR Minister za ekonomske odnose in razvoj Slovenija je po prebivalstvu in ozemlju majhna država. Njena ekonomska velikost je nekoliko večja. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je velik okrog 20 milijard ameriških dolarjev, izvoz blaga in storitev je vreden okrog 11 milijard dolarjev. Ni nujno, da bo Slovenija ostala ekonomsko majhna. Če hočemo večati ekonomsko velikost, potrebujemo večji gospodarski prostor. Od vključitve v EZ Slovenija pričakuje večji gospodarski prostor, da se bo lahko ekonomsko povečevala. Slovenija želi izpolniti vse pogoje za vstop v EZ, ker je to v njenem lastnem interesu, ker želi doseči življenjsko raven razvite Evrope in ker želi civilzacijsko, kulturno in gospodarsko živeti tako kot v razviti Evropi, upoštevaje pri tem slovenske kulturne in etnične značilnosti. Priprava na vstop v EZ pomeni pospešeno graditev podobnega ekonomskega sistema. Pripave na EZ za Slovenijo pomenijo sanacijo, tranzicijo in transformacijo nacionalnega gospodarstva. Prosta mednarodna menjava s kmetijskimi proizvodi je težja tema. Kmetijstvu se ob ekonomski funkciji pripisujeta tudi socialna in okoljska funkcija. Treba je iskati neko ravnotežje med njimi. Pričakujemo lahko, da se bo tudi kmetijstvo v svoji ekonomski funkciji bolj približevalo načelu prostega pretoka blaga. Kaže, da je temeljni pogoj popolne liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi skupna kmetijska politika. Slovenija mora in želi biti del ekspanzivnega svetovnega trga storitev. Zdaj je prisotna predvsem na področju turizma in transporta. Čedalje pomembnejši bodo morali biti trgovina, bančništvo, zavarovalništvo, finance in intelektualne storitve. Morebitna pretirana in predolga zaščita bi Slovenijo izločila iz konkurenčnega boja na teh področjih. Pozivanje k varstvu pred tujo konkurenco je samomorilsko. Prosto gibanje kapitala med Slovenijo in EZ se nanaša na neposredne naložbe podjetij in na naložbe v vrednostne papirje. Pritok tujih neposrednih naložb je že prost, vendar še nezadosten. Prost pretok kapitala zahte- va pravico prostega ustanavljanja podjetij, ta pa prinaša uveljavitev “nacionalne obravnave”, kar pomeni, da za domače in tuje ustanovitelje podjetij veljajo enaka določila. V razmerju med Slovenijo in EZ je ključno vprašanje ljudi, njihovo prehajanje in preseljevanje. Kako se bodo naši podjetniki in managerji, znanstveniki in strokovnjaki, uradniki in delavci obnesli glede na tuje? To je bistveno vprašanje. Treba je storiti vse, da bodo Slovenci dobri kadri in da se bodo uspešno merili in dobro sodelovali z Evropejci. Vlaganje v izobraževanje, v znanost in razvoj je ključnega pomena za Slovenijo. Prestrašeno zapiranje v lastne meje bi bilo škodljivo. Država mora biti privlačna za tuji kapital in ljudi. Slovenija bo po razširitvi EZ v skupini srednje razvitih držav razširjene Evrope. Naši lanski BDP na prebivalca po kupni moči je dosegel 14.800 dolarjev. To je 69 odstotkov povprečja petnajsterice. Če bo s Slovenijo v EZ sočasno sprejeta še četverica vzhodno evropskih držav (Češka, Madžarska, Poljska in Estonija), ki so manj razvite kot Slovenija, bomo takoj po vstopu presegli mejo 75 odstotkov ravni gospodarske razvitosti razširjene EZ. Povsem mogoče je, da bi Slovenija v prihodnjih dvajsetih letih dohitela povprečje življenjske ravni sedanjih 15 držav EZ. Hitrejše razvojno dohitevanje Evropi je eden odločilnih razlogov za vključevanje Slovenije v EZ. V času vključevanja v EZ je Slovenija pasivna prevze-mnica skupnega prava EZ in prejemnica določene materialne pomoči za priprave na vstop v EZ. Po njem bo Slovenija postala aktivna dajalka v strukturne sklade EZ in ne bo neto prejemnica iz teh skladov. Na to aktivno vlogo se moramo Slovenci pripraviti. Pomoči pravzaprav nikdar nismo prejemali in tudi od EZ ni treba, da jo. V EZ ne gremo zaradi tega. Prej ali slej bo Slovenija prispevala svoj delež v EZ, materialno ali kako drugače. Za zdaj se v Sloveniji zastavljata vprašanji vstopanja in prilagajanja pravilom EZ. Prav kmalu pa se bomo tu-(dalje na sir. 14) Pogovor s predsednikom Komisije DZ za evropske zadeve Lojzetom Peterletom Evropska zveza se bo previdno širila V Državnem zboru Republike Slovenije dve delovni telesi intenzivneje obravnavata problematiko slovenskega vključevanja v EZ - to sta Komisija DZ za evropske zadeve (KEZ) in Odbor DZ za mednarodne odnose. Poleg tega je v državnem zboru tudi delegacija, ki sodeluje v mešanem pridružitvenem parlamentarnem odboru. Seveda pa se s to problematiko ukvarjajo tudi vsa druga delovna telesa, in sicer ob sprejemanju zakonodaje, ki naj bi bila usklajena z evropsko. Delo komisije za evropske zadeve in svoje poglede na EZ nam je predstavil predsednik komisije Lojze Peterle. V tem sklicu DZ vodite KEZ. Kakšne so naloge vaše komisije, zlasti v primerjavi z drugimi delovnimi telesi? Komisija DZ za evropske zadeve je matično delovno telo za evropsko problematiko v parlamentu. Pomembno je, da ima ta komisija tudi koordinacijsko vlogo pri delu drugih delovnih teles in ima na skrbi komunikaci-p>z evropskimi institucijami. Novembra 1998 ste kolegom a parlamentov drža/ kandidatk predlagali redne sestanke predsednikov Mafjan Senjur... {ludal^vaije s str. 13) df mi spm&evali, kakšna bo EZ v prihodnje. Gtoe za vprašanje o naravi EZ. Ali se bo EZ postopoma spreminjala v Združene države Evrope (ZDE)? Bi to Sloveniji ustrezalo? Ali bosta v EZ dve skupini držav: države na dveh tirih in države na dveh ravneh? Kako preprečiti, da bi EZ postala preveč birokratska skupnost, kjer se podvajajo državne in evropska birokracija? Kako zamejiti morebitno težnjo po prevladovanju v EZ s strani nekaj velikih držav? Kakšen bo način odločanja pri pomembnih vprašanjih, ki se tičejo ECI, in še posebej tistih, ki se tičejo Slovenije? Kako bo z nadaljnjim širjenjem EZ? Ob sedanjih 12 kandidatkah se bo EZ morala razširiti še na vse države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije: Hrvaška, BiH, Makedonija, Jugoslavija in Albanija. V razširjeni EZ bodo velike razlike v razvitosti. Kako bo EZ reševala to vprašanje? Kakšen bo odnos EZ do Belorusije, Ukrajine, Rusije in drugih držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje SZ? Ali bosta na evropski celini nekoč dve uniji? Skratka, kako bo videti Evropa v prihodnje? Tudi Slovenijo to zanima in o tem si mora oblikovati svoje stališče. EVROBiLTEN Februar 2000, št. 15 KEZ. Čemu so namenjeni ti sestanki? Ta pobuda je bila zelo dobro sprejeta, izkazalo se je za zelo koristno, da prvi krog povabljenih držav izmenjuje izkušnje in poglede tudi na tej ravni, in to delo se bo v tej smeri tudi nadaljevalo. Kakšna pa naj bi bila vloga parlamentov pri vključevanju v EZ? Ali je vloga slovenskega DZ specifična v primerjavi z vlogami parlamentov drugih držav kandidatk? Vloga vseh parlamentov je dvojna: najprej zakonodajna, nato pa še nadzorna. Slovenski parlament ima kljub nekaterim nedorečenostim morda nekoliko speci-fičnejšo vlogo do izvršilne oblasti. Vlada mora za vsako pogajalsko izhodišče, ki ga pošlje v Bruselj, v DZ dobiti soglasje. Mislim, da je to dobro in da je tako vlada bolj zavezana. V državah članicah in državah kandidatk obstaja želja, da se vloga parlamentov poveča, saj je parlament institucija z največjo demokratično legitimacijo - izvolijo ga neposredno ljudje. Kakšno pa je sodelovanje med slovenskim parlamentom in vlado? Ni se začelo ravno najbolje, zdaj pa so odnosi kar zgledni. Dosegli smo tudi to, da nas vlada bolj sproti obvešča in da tudi predloge zakonov opremlja z obrazci, iz katerih je poslancem razvidno, katere evropske smernice in direktive so bile upoštevane pri pripravi predlogov zakonov. S tem je močno olajšano delo v parlamentu, ker bi sicer to morala ugotavljati sama delovna telesa. Nimamo problemov z udeležbo ključnih vladnih ljudi (ministra za evropske zadeve, vodje in članov ožje pogajalske skupine) na sejah naše komisije, morda pa včasih pogrešamo predsednika vlade. Dobro sodelujemo, kar se kaže tudi v tem, da je parlament lahko prednostno obravnava! številne t. i. evropske zakone. Drugo vprašanje pa je, koliko vlada zamuja s pripravo nekaterih zakonov. V nedavnem intervjuju za Libre Belgique je poljski zunanji minister Bronislaw Geremek dejal, da dejanski problemi v zvezi s širitvijo EZ niso v državah kandidatkah, čeprav jim posodabljanje gospodarstva in države povzroča velikanske težave, temveč v sami Zvezi, ki ni sposobna povedati, kdaj bo lahko sprejela novinke. Kakšno je vaše mnenje o pripravljenosti EZ na širitev? Evropska zveza včasih preseneti s hitrimi odločitvami. Na primer: marsikdo je napovedoval, da evra ne bo, pa so ga vseeno uvedli tako, kot so načrtovali. Nerad govorim o datumih in sem že takrat, ko sem bi! še v vladi, nasprotoval postavljanju nekih datumskih določil. Smisel postavljanja datumov je predvsem v tem, da se mi sami držimi nekih rokov. Če gledam naš tempo, kaj je bilo obljubljenega in narejenega, potem ne moremo računati na vključitev v EZ pred letom 2005. Zelo veliko je zakonov, podzakonskih aktov, institucij, ki jih je treba pripraviti in usposobiti za delovanje. V Sloveniji je bila zamuda že narejena, ko v začetku mandata te vlade evropske politike ni nihče resno usklajeval. Te zamude se ne da kar tako nadomestiti. Če tega tempa prihodnja vlada ne bo izboljšala, se bojim, da je naša vključitev bliže letu 2010 kot letu 2005. Kar pa zadeva EZ, mislim, da bistvenih odločitev in sprememb ne bo pred letom 2003 ali 2005. Kdaj bo prišlo do rresnične institucionalne reforme pri še vedno tako različnih pogledih držav članic o tem, kako se odločati, koliko komisarjev ohraniti itd. ostaja odprto vprašanje. Mislim, da predsednik komisije Romano Prodi kaže trdno voljo in strategijo, tako da ne bi “stavil" na to, da EZ ne bo pripravljena. Kadar govorim z evropskimi partnerji, pravim, ne postavljajmo si preveč natančnih datumov, da ne bo kdo razočaran, ampak postavimo zadeve glede na merila: ko bo neka kandidatka pripravljena za vstop, mora biti pripravljena tudi EZ. Torej: ko kdo doseže oziroma izpolni vse pogoje, naj ne čaka več. Mislim torej, da bo leto 2002 “šlo mimo", vendar nas to ne odvezuje, da ne bi še naprej pospešeno delali, ker imamo, kot sem že rekel, kar nekaj zamude. Koliko pa Slovenija lahko že zdaj vpliva na institucionalne reforme v EZ? Z njimi se bo ukvarjala nova medvladna konferenca, ki se že pripravlja. Pri tem lahko sodelujemo tako, da imamo jasno izdelana stališča glede sistema odločanja, števila komisarjev itd. Nujno je, da imajo taka stališča poleg vlade, ki jih je menda že izdelala, tudi stranke, ki delujejo prek Komisije za evropske zadeve ali pa prek internacional v evropskem parlamentu. Sprašujejo nas že o določenih rešitvah, iščejo zaveznike za prihodnje parlamentarno obdobje, za prihodnji mandat komisije itd. Državni zbor je v minulem letu opravi! veliko dela, kar je pripomoglo k ugodni oceni Evropske komisije. Pred nami pa je volilno leto. Koliko bodo volitve vplivale na delo parlamenta, zlasti v luči ocen, da bo za slovensko vključevanje najbolj odločilnih prvih devet mesecev? Običajno je tako, da v volilnem letu parlament dela kak mesec manj, zlasti med neposredno volilno kampanjo. In tako bo tudi letos. Sam pa se bom kot predsednik komisije za evropske zadeve zavzemal za to, da bi parlament delal čim dlje. Skrbijo me nekatere izjave, da naj bi delo končali veliko prej. Mi si tega preprosto ne moremo privoščiti. Čaka nas neznansko veliko dela. Slovenija je pred tremi, štirimi, morda ceh petimi ključnimi leti. Zdaj se končuje čas, da tako rečem, papirnatega dela. Zadeve so podpisane, obljubljene. Jasno je, kaj je treba narediti. Naši partnerji v EZ zdaj ocenjujejo, kaj smo že udejanili. Volilno leto ne sme biti izgovor. Večina tistih, ki bodo pripravljali zakone, ne bo kandidirala, ministri pa morajo delati do prihoda naslednjega ministra. V parlamentu si bo naša komisija zagotovo prizadevala, da parlament tiste zadeve, ki bodo pravočasno in dobro pripravljene, tudi obravnava. Parlament mora poskrbeti za to, da ne pade nobena senca, tako kot ni padla lani, ko smo prednostno sprejemali evropsko zakono- dajo. Mislim, da moramo tako delati tudi naprej. Parlament naj bi imel demokratično legitimnost. V njem naj bi se izražali mnenja najrazličnejših družbenih skupin. Ali mislite, da so ti tudi v resnici izraženi in da se Slovenci enako zavzemajo za vključitev v EZ kot poslanci? Imam občutek, da Slovenci ne vedo dovolj o EZ, '■ o prednostih in slabostih vključevanja Slovenije v EZ-Veliko več ve gospodarstvo, zlasti tisto, ki izvaža na ev- \ ropske trge. Očitno pa ven- < darte je, da je splošno ve- | denje napredovalo. Veliko i pa bo treba še storiti. Pred dokončno vključitvijo v EZ bo treba izpeljati | referendum, na katerem bodo državljani povedali, ali so za vključitev ali ne. ^aS ^ je strah izidov? ii Referenduma se ne bojim- ^ Stavim na realizem, treznost in odgovornost Slovencev- $ Ljudje so prepričani, da P ^ druge izbire, opozarjajo P3' v da je nujna dobra priprava- r V kratkem bo k pogaj3' v njem povabljena tudi drug3 n skupina evropskih drža*- n Kdaj pričakujete nasladi r( krog širitev in do kam se i, bo EZ širila — ali to pO/O3 gj ni tudi vključevanje Rusij3 v Ukrajine... Mislim, da se bo EZ rel3' čl tivno previdno širila. Ne ^ o] velikih korakov. EZ želi im3 oi ti zdrave, konkurenčno sp3 pi sobne člane. Mislim, da E3 sija še dolgo ne bo članic3 ^ EZ, posebno vprašanje r' kaj bo z Ukrajino. Mislih da se bodo te zadeve re$% vale z nekakšnimi oblikah partnerskih pogodb, ugodim pogojev ipd. Mislim, da prvo desetletje tega stolat]3 " s tega vidika izjemno za3 || mivo. Pogovarjala se j3 Karmen Ugl3& evrobilW\ Ljubih | Februar 2000 - Št. _________________________M' ' " NOVI GROBOVI (nadaljevanje s sir. 9) Golden Acres negovališ^ st^i Amherstu umrl 83 let William J. Ivančič, roje0 ■oi' Fly Creek, NY, od zg1 v njih otroških let pa živ6^ ^ okolici Lorain-Elyria, ^ Delili?!? Marka Philomene, roj. oče Williama, ivia..— Kathleen Bixler, veteran vos1* svetovne vojne, zap1 pri U. S. Steel Corp svoje upokojitve, od do 1988 služil kot “t0' clerk” v Elyria Twp See »d, lot osi ta lut '»(i U Cl, 23 greb je bil 20. marca ^ mašo v cerkvi sv. Vmce{> de Paul v Elyriji. VRT NA OKENSKI POLICI nel V ila ru- te, ra- ra- te'/ to- -1 tih -I vo, sv- an- ve- ''ko tvi- iati ift ali 'as m- ost av- li ta, ?. ta- f iv'- nji se te- je, I Spomladansko presajanje lončnic Najprimernejši čas za presajenje je pomlad, saj v lem času skoraj vse lončnice začno znova rasti. Izberemo posodo, ki je le nekaj večja od prejšnje, kajti prevelika razlika v velikosti lončkov lahko zaustavi rast. Preden začnemo presajati, si pripravimo vse, kar bora« potrebovali: posode, kompost, vodo za zalivanje. V kakšno posodo bomo presadili svoje lončnice, je odvisno od marsičesa. Trgovci nam ponujajo lončke *z različnih materialov. To so posode z odcedno luknjo na dnu, pri katerih Potrebujemo še podstavek ali okrasno posodo. Lončki so najpogosteje urejeni iz giine ali plasti. k«, vsak od teh materialov ‘raa svoje prednosti in slabosti. Vsakič, ko rastlino pre-Sajamo, vzamemo lonček, ^ Je največ 2,5 centimetra VeČj* od prejšnjega. Če pa rastline nočemo presaditi v Vcoj> lonček, ji pri presaja-nJu samo obrežemo koreni-ne> skupaj z odmrlimi koreninami odstranimo pribli-in° četrtino koreninske grude, in rastlino posadimo v nov, enako velik lonček. Manj lepe cvetlične lončke običajno postavimo v okrasne posode (te so brez odcednih lukenj in ne pre-PUsčajo vode). Izbor okra- V BLAG spomin obletnice smrti asega Dragega očeta IN TASTA Joseph Strancar ^1 J* v Gospodu zaspal Se pok°J naj Ti bo. RCerka Mary z družino Cl* tBr 08tal° sorodstvo. ®*snd, Collinwood, O., marca 2000. snih posod je velik, tako da ni težko najti takšnih, ki se bodo ujele s preostalo opremo stanovanja. Vedno pa mora biti okrasna posoda vsaj tri centimetre širša od sadilnega lončka, nekoliko višja in stabilna. Za razporejanje lončnic si lakho omislimo tudi tako imenovane vsebnike. To so vodotesne posode (brez odcednih lukenj). Vanje lahko posadimo eno ali več cvetličnih lončkov. Ker iz vsebnikov odvečna voda ne more odtekati, moramo biti pri zalivanju zelo previdni. Med najbolj priljubljenimi vsebniki so nizke okrogle sklede za čebulnice. Kako vemo, da je lonček že premajhen? Najprej o-pazimo, da steblo in listi rastejo zelo počasi, tudi če smo rastlino spomladi in poleti redno gnojili. Prst se hitro izsuši, zato je potrebno pogosto zalivanje, korenine pa začnejo rasti skozi odcedno luknjo. V takih primerih najprej odstranimo posodo. Če je bila rastlina v resnici utesnjena, bo na zunanji strani veliko prepletenih korenin in prsti skoraj ne bo videti. Če pa ugotovimo, da lonec ni premajhen, preprosto namestimo koreninsko grudo nazaj v lonec. Sobne rastline gojimo v posebni mešanici prsti in komposta, saj prst z vrta za sobne lončnice ni primerna (v njej so lahko bolezni in škodljivci). Osnova za lončne komposte je šota ali mešanica šote in mivke. Takšen kompost je vedno enake kakovosti, je lažji in vsebuje dovolj hranilnih snovi za nekaj mesecev. Posebne obogatene prsti, ki vsebujejo veliko hranil, pa niso primerne za potaknjence ali sejance, saj so običajno premočne. Če nameravamo rastlino presaditi v posodo, ki smo jo uporabljali že prej, jo moramo dobro pomiti. Če pa bomo uporabili nov glineni lonček, ga moramo pred uporabo čez noč namočiti. Odcedno luknjo v glinenem lončku najprej pokrijemo z zdrobljenimi koščki starih lončkov ali opeke, nato nasujemo tanko plast prsti. Zdaj se lotimo presajanja. Rastlino najprej dobro zalijemo. Čez čas lonec obrnemo, rahlo udarimo po njegovi spodnji strani in ga odstranimo. Previdno razte- gnemo prepletene korenine in odstranimo gnile, vendar pazimo, da korenin ne poškodujemo. Rastlino damo v nov lonec (na plast komposta) in postopoma zapolnjujemo prostor okrog koreninske grude z nekoliko vlažno prstjo, ki jo sproti potlačimo, na koncu lonček še stresemo, da se prst usede. Previdno zalijemo in postavimo rastlino za teden dni v senco (morebitno ve-nenje preprečimo, če jo vsak dan pršimo), nato jo postavimo na stalno mesto in normalno skrbimo za njo. Če večjih posodovk ne moremo presaditi ali, če ne želimo motiti rastlin s presajanjem, bo dovolj, če spomladi odstranimo vrhnjo plast prsti (tri do pet centimetrov) in jo nadomestimo z novo. J. T. Delo in Dom Priloga Dela, št. 11, 15.3.2000 KOLEDAR APRIL 2. - Mladinski pevski zbor Kr. 2 SNPJ ima prireditev od 1. pop. dalje, koncertni nastop ob 3h, v SDD na Recherjevi ulici. 8. — Primorski klub ima vsakoletni “Primorski večer" v SND na St. Clairju. Pričetek ob 6h zv. Igral bo Stan Mejačev orkester. 8.-15. - Slovenska skupnost v New Yorku ima smučarski izlet v Whistler Mtn., B.C., Kanada. Tel.: I. Kamin: 718-424-2711. 15. - Pevski zbor Jadran ima koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 16. - Kosilo v podporo šoli pri sv. Vidu. Serviranje od 11. dop. do 1.30 pop., v šolskem avditoriju. Sponzorirajo Oltarno društvo sv. Vida, DNU ter društvi KSKJ št. 25 in 162. 29. - Pevski zbor Zarja ima koncert z večerjo (5.30 pop.) in koncertom (7. zv.) v SDD na Recherjevi ulici. Sledi ples. MAJ 20. - Pevski zbor Korotan poda svoj vsakoletni koncert v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava in ples. 28. - Fara sv. Vida priredi banket škofu A. Ed-wardu Pevcu na čast ob 50. obletnici njegovega posvečenja. 28. - Društvo S.P.B. sponzorira spominsko sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O. Zgoraj: Gdč. Sonja Ferjan ob srečanju z mariborskimi bogoslovci po blagoslovitvi nove kapele v tamkajšnjem semenišču (november 1999). Spodaj: Relikvarij s Slomškovimi relikvijami za beatifikacijo 19. septembra 1999. Obe fotografiji posredovala gdč. Sonja Ferjan. 29. - Društvo št. 30 zv., na Slovenski pristavi. ADZ priredi Zahvalni dan Od 3h do 7.30 igra Joey polka piknik na letovišču Tomsick orkester. ADZ v Leroyju. JULIJ JUNIJ 9. - Piknik Misijonske 17., 18. - Tabor ZDSPB Znamkarske Akcije na Slo- ima Spominsko proslavo na venski pristavi. Začetek pi- Slovenski pristavi ob sporni- knika s sv. mašo opoldne. nu 55-letnice konca 2. sve- 30. - Vsakoletni piknik tovne vojne in slovenskega Pristavskih upokojencev, na “holokavsta” za domobran- SP. ce. SEPTEMBER 25. Piknik ohijske fede- 24. - Društvo S.P.B. racije KSKJ društev. Priče- ima romanje v Frank, O. tek ob 12h opoldne do 8. Sv. maša opoldne. Progressive Slovene Women of America proudly offers the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name Address City/State/Zip Number ordered ($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “ PSWA COOKBOOK” Mail IV 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 Misijonska srečanja in pomenki 1322. Svetoletni misijon v Ljubljani in okolici. Nikakor ne smemo prezreti važen dogodek, ki poteka v dneh od 10. marca do Cvetnega petka - Svetoletni misijon. “Nov korak za novo upanje.” Tako poroča Družina. Spremljajmo to duhovno priložnost z molitvami, da bo dosegel cilj - “doseči oddaljene in neverne.” Sveto leto je čas posebne duhovne obnove in spreobrnjenje za vsakega. Molitev za Sveto leto papeža Janeza Pavla II. nam pomaga v duhovno poglobitev: “Slavljen si Oče, ki si nam v svoji neskončni ljubezni dal edinorojenega Sina. Po Svetem Duhu si privzel telo v najčistejšem naročju Device Marije in se pred dva tisoč leti rodil v Betlehemu. Postal si naš sopotnik in si dal nov pomen zgodovini, ki je skupno potovanje skozi stiske in trpljenje v zvestobi in ljubezni naproti novemu nebu in novi zemlji, kjer bo smrt premagana in boš ti vse v vsem.” Hvala in slava tebi, Presveta Trojica, edini in najvišji Bog. ♦ Pismo bogoslovca iz ljubljanskega semenišča 3.1.2000. “Spoštovana! Svojima dobrotnikoma sem takoj pisal. Vaše pismo pa je zašlo nekoliko na stranski tir. Sredi meseca januarja smo namreč začeli z izpiti, tako, da so bile vse ostale dejavnosti in obveznosti zreducirane. Čas izpitov je bil kar naporen in se je potem nekaj dni počitnic zelo prileglo. Tako smo zopet pred štirinajstimi dnevi začeli s predavanji novega semestra in tako šele sedaj pišem vam. Res je, tudi moj starejši brat Tone stopa po poti duhovniškega poklica. Je član redovne skupnosti Jezuitov in je trenutno na študiju teologije v Frankfurtu. Pred tem je bil na študiju v Padovi (Italija), nato tri leta v Rimu, kjer je poleg tega dela na Radiu Vatikan opravljal še magisterij iz filozofije, sedaj je pa že drugo leto v Nemčiji. Trenutno je torej v drugem letniku študija teologije, pred seboj pa ima še en letnik. V bistvu bo končal s študijem eno leto pred menoj (meni ob dokončanju letošnjega letnika nato preostaneta še dve), vendar se dokaj lahko zgodi, da bova slovesnost nove maše obhajala skupaj - če Bog da, seveda! Poleg Toneta pa imam še tri brata: Jože (najstarejši), Andrej in Matjaž (najmlajši). Jože in Andrej sta že poročena, Matjaž pa sedaj hodi v tretji letnik srednje šole. Moj oče Jože ima doma mizarsko delavnico, kjer sta starejša brata tudi zaposlena; pa tudi Matjaž se izobražuje v tej smeri. Med počitnicami tudi jaz z veseljem priskočim na pomoč. Moja mati Marija je bila ves čas doma in je skrbela za vzgojo otrok in pri petih fantih ji dela prav gotovo ni zmanjkalo. A osebno sem prav vesel, da je tako, saj je vzgoja otrok po mojem mnenju najodgovornejša naloga, ki si jo starši lahko zadajo. Tako oče kot mati sta sedaj že v pokoju in po svojih močeh še naprej opravljata svoje delo, oče v delavnici, mati pa doma. Ne vem, koliko veste o meni osebno, a naj se vam vseeno predstavim. Rodil sem se torej 1. 1976 v Kranju in se do vstopa v osnovno šolo vrtel mami pod nogami ali pa po svojih močeh pomagal v delavnici. Po končani osnovni šoli v domačem kraju (Šenčur pri Kranju) sem se vpisal v škofijsko gimnazijo v Vipavi in tam tudi 'uspešno zaključil štiri leta študija. , Nato sem se odločil, da odslužim svoj dolg državi. Odločil sem se za civilno služenje in tako sedem mesecev delal v Škofovih zavodih v Ljubljani. Nato sem pred tremi leti in pol vstopil v semenišče in sem sedaj sredi četrtega letnika. Študij mi za enkrat še ne dela težav in upam, da bo tako tudi v bodoče. Sicer se pa poleg študija rad ukvarjam z mladino. Že četrto leto v domači župniji organiziramo tedenski program za otroke (5-14 let), ki se odvija med glavnimi počitnicami poleti. Obisk je neverjeten (lansko leto je bilo okrog 220 otrok) in je zato potrebno temeljito in dobro pripraviti prav vse, kar je v največji meri ravno moje delo. Dolgčas mi torej ni! Toliko na kratko o meni. Še enkrat naj se Vam zahvalim za vašo skrb pri MZA ali za posredovanje informa- cij, in za ves trud, ki ga vlagate pri podpiranju bogoslovcev. Res škoda, da se z mojima dobrotnikoma nismo tudi osebno srečali, ko sta bila v Ljubljani in bi mi bilo v posebno veselje. Upam, da bo za to še kakšna priložnost! Želim Vam obilo božjega blagoslova pri vašem delu in Bog vam povrni. Lepo pozdravljeni, Vam ter vaši misijonski organizaciji MZA-CMA. Klemen Svetelj” ♦ Iz Rima, Collegio San Paolo, se je oglasil Rev. Boniface Tamani, katerega je podpiral še pok. g. Wolbang v Malawi, Uganda. Škof iz Malawi je namreč poslal Fr. Boniface nadaljevat študije v Rim. Njegov neposredni dobrotnik je bil župljan Srca Marijinega v Scarboroughju, Kanada, to je Joe Banducci. Takole piše: “Veliko žalost čutim v srcu, da je g. Charles Wolbang že pokojni. On je bil zvest in predan svojemu poklicu, duhovništvu, in je dal popolnoma samega sebe v službo služiti Bogu in bližnjemu. Pomoč materialno in duhovno, ki jo je nudil za formacijo bogoslovcev, bo vedno ostala v spominu mnogih, ki jim je pomagal. Naj počiva v Gospodu. Jaz se ga bom spominjal pri mojih dnevnih mašah. Koristim to priliko, da se iskreno zahvalim MZA organizaciji za vso pomoč, katero je nudila revnim deželam, kot npr. Malawiju. Nekateri od nas ne bi nikdar postali duhovniki, če ne bi dobili pomoč: duhovno in materialno oz. finančno. Vi delate ogromno poslanstvo Bogu, materi Cerkvi in potrebnim. Prosim, nadaljujte in jaz se Vas bom spominjal v molitvi, da vam bo On poplačal vse napore. Sporočam Vam, da je Rev. George Buleya završil doktorat v tem istem college-u. Vrnil se je v Malawi in poučuje “fundamental moral theology” in “pastoral theology” v St. Peter College Major Seminary. Tudi on je bil vaše MZA podpiranec. Sporočam Vam, da še nadaljujem študije in upam, da bom končal v juniju ali najkasneje v oktobru. Iskreno se zahvaljujem gdč. Mary za pomoč $200; to mi bo pomagalo vsaj za nekaj časa. Namreč mi živimo od mašnih intencij. In zamislite si, nas je v Rimu samo v tem college-u 180 duhovnikov. Jaz bom začel opravljati sv. maše takoj. Srčno se Vam zahvaljujem za to pomoč. Želim Vam vse dobro, tudi vaši organizaciji ter gdč. Mary. Naj vas vse Bog blagoslovi. Vaš vedno hvaležni v Kristusu, Fr. Boniface Tamani.” ♦ Dolgoletne sodelavke oz. pionirke pri MZA, katere so sodelovale s pošiljanjem znamk: novih četverčkov, celih pol, ter drugih očiščenih so se oglasile: sr. Leopoldina Podgornik iz Rima; sr. Ivana Cvijin iz Subotice, Hrvaška; ter sr. Frančiška Goretti iz Beograda, Jugoslavija. Vse tri se srčno zahvaljujejo za dar Mariji, ter njenemu bratu tudi Rev. Vladimir Kos - naj jima božji Misijonar stotero povrne. Zaključujejo pismo s hvaležnimi pozdravi. ♦ V spomin Rev. Franca Šeškarja sta darovala $100 Jakob in Ivanka Modic. On je veliko pretrpel v življenju. Odšel je po plačilo v nesebih. Bil je velik dobrotnik misijonov. Ga. Ivanka je sestra pokojnega. $40 v spomin g. Šeškarja je dala družina Vida in Marije Rovanšek. Vera Ornik je darovala za pok. Jožeta Ornika $100. On je bil skoraj 30 let zelo zvest in delaven pri MZA, Milwaukee. Spomnimo se pokojnih v molitvi, sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. Naslednja dva tedna, torej 30. marca in 6. aprila, bo pripravila MSIP Marica Lavriša. Takšen je najin dogovor. Želim Vam prijeten prehod v spomlad, lepše vreme in toplejše dni ter tudi veselja, dasiravno smo v postnem času. Kajti če je veselje na obrazu je tudi v srcu. Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid A ve. 481-5277 Between Chardon & F. 222nd St. — Euclid, Ohio Škofjeloški pasijon tudi letos Po velikem odzivu v N skem letu, ko si ga f ogledalo 40.000 gledalce' bo tudi letos v Škofji ^ v postnem in velikonočne" času prikazan Škofje!^ pasijon. Gre, kot znano, za naj starejše ohranjeno dramsk® besedilo v slovenskem jeZ1 ku in iz časa baroka edin1 ohranjena pasijonska ska knjiga v Evropi, zal' spada med najbolj elit1" kulturno dediščino Slovet cev. Pasijon je leta napisal kapucin p. Ro®1 aid Marušič, v baroku pj so ga uprizorili le nekaj krat, tako da je do pono' ne uprizoritve poteklo dve sto let. Škofjeloški pasijon potekj v obliki procesije in vseW je prizore iz Sv. pisDlS Predstavlja zgodbo človeŠt'" od Adamovega in Evinef padca prek alegorije s®"1 do Kristusovega trpljeI1i3 Procesija se vije po šrf loškem srednjeveškemu ^ stu. V predstavi sodelu)e kar 640 nastopajočih. ( Uprizoritev v letu ^ ima še poseben powetl ^ to, ker gre za prelom nCI vega tisočletja in veliko 0 bletnico krščanstva. Po ^ 2000 pasijona nekaj let 1,1 bo, zato je vsekakor ško^ zamuditi priložnost ogled3. Uprizoritve bodo 8. aP(1 la ob 20. uri, 9. aprila ^ 16. uri, 15. aprila ob f uri, na cvetno nedeljo, ^ aprila, ob 16. uri in ^ velikonočni ponedeljek, ^ aprila, ob 16. uri. V Pf meru slabega vremena ^ odpadla predstava preš®' Ijena. ran novost do orgo*-ranim skupinam na t.i. pasijonski paket, ki vs£ buje ogled predstave (s^. šče), kosilo baročnega v eni od škofjeloških S' tiln in ogled Loškega ^ žeja ter mesta z vodiče®^ NOVI OK 16. marca $ & 4' Joseph L. F°RTUNA POGREBNI ZAV0P 5316 Fleet Avc. Cleveland, Oh»° Tel. 216-641-00# Moderni pogrebni zaV<^ Ambulanca na razp0*^ podnevi in ponoči- CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI5