Stev. 335
TRST, sobota 3i decembra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
M M a«del]th la pruelkHi H ft , il pWiiil|M afe t.
ffeaunltae It«T. m prodajajo po S nvd. (6 skot.) ▼ u«gik
ttfcakaraah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petrm, Posioiai, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolaaiam, AjdoT-i£iai, Dornbergn itd. Zastaral« fter. po 5 nrft. (10 stat.). *OLA81 SE RAd'JNAJO NA MILIMETRE T tfrokoati 1 W.*a«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. Mi, tncrtnics, saiiTale, poslanice, orlasi denarnih uvodov ao f» si. mm. Za oglas« t tekstu Bata do 5 vrst 30 K, vsaka uda^sa vrsta K 2. Hali oglasi po 4 sto t. beaoda, naj-susj pa it aiofc. Oglase sprejema Inseratni oddelek opravo — Plačaj« se izključno lo upravi „Edinosti". jj-----in rtoZljfv« » Trsta.
£PINQST
Glasilo ^olitiln«)! društva ^Kdi&ott" xa Primorska.
NAROČNINA ZNAŠA
je Mil
aa eoSo loto 94 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; ma aa-
sočka kros doposlano naroinine, se uprava ne ozira. ■snUm m i«4«IJalw late«)« „IBIBOITI" ataa«: aa nIi lato Km S'IS, za >•! lata Kita 9-«0.
Tri dopisi a^ ao poiiljzjo na urodniitvo lista. Nefranka-
vana pisma as aa sprojraaj« hi rakaplsl se a« vračsjs Harodaino. oglaaa in reklamacija je poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO t ailM Gtorflla Salattt It (Naravni dan) Isdaj atoli in odgovorni urednik ŠT EPA K GODINA. Lastnik kouaorog Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinosfc" zadrega s omejenim poroštvom v Trstu, ulica CKorgio Galatti štev. 18.
Mtoo-hranllaKnl ra?«in št. 141 652. TELEFON It. lt-57.
Politično društvo „Edinost"
vabi na
javna shoda
ki se bosta vršila
jutri v nedeljo, 4. dec.
ob 3. in pol uri popoludne.
1)	v prostorih „Konsumnega društva" v Trebčah.
2)	v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku za Kontovelj
in Presek.
DNEVNI RED:
„Ljudsko štetje".
Radi važnosti dnevnega reda, pričakuje podpisani obilne udeležbe.
ODBOR Polit, društva „Edinost".
Nerodna ctelavsk. organizacija
sklicuje
javen shod
danes, dne 3- decembra
•b 7. z*eč*r v proatore Delavskega kofffam-»•fg« društva*4 pri sv. Jakobu.
DNEVNI KED:
Odbijajmo pretečo nevarnost.
Načrt mestne plinarne s „Kranjsko industrijske družbo" in delav. interesi.
TRST, dne 2. decerrtra 1910.
SKUPINA N. D. O. ODBOR AT. D. O. mestna plinarna.
Praojavoe vesti.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 2. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunskem provizoriju. Posl. L ukinil (Hrvat) je imel govor v hrvatskem jeziku. Rekel je, da želijo Hrvatje sporazum z Ogrsko, vendar naj vlada enkrat pokaže pozitivno dobro voljo. — Čim dalje je govornik govoril hrvatski, cm veči je postajal nemir v zbornici in ko-nečno je podal predsednik nastopno izjavo: Z ozirom na umljivo vedno naraščajoči nemir, provzročen s tem, da v kratkem času govori dolgo in izključno hrvatski že drugi hrvatski govornik (Živahni klici na levici. Ne razumemo ga !) sem prisiljen naglašat:, da se postavljam na stališče, da imajo hrvatski poslanci v smislu zakon pač pravico, da govorijo tukaj tudi hrvatski. (Pritrjevanje.) Vendar so hrvatski poslanci v prejšnjih letih izvrševali to pravico le izjemoma zelo redko in večinoma le za zelo kratke govore; zato jih je zbornica vedno poslušala s potrpljenjem in dobrohotnostjo. (Pritrjevanje). Ker ostali členi ne razumejo hrvatskega jezika, zato prosim hrvatske poslance naj posnemajo modro in patrijotično navado
PODLISTEK.
VSTAJENJE.
Drama v 5 dejanjih.
Po romanu Lava Nikolajeviča Tolstega. — Dramatiziral H. B a t a i 1 1 e.
(K premijeri v slovenskem gledališču.)
Bil sem še otrok, ko sem čital prvo povest Tolstega, malo povest o „treh starčkih". Ostala pa mi je globoko v spominu. >4eki arhimandrit se je peljal po morju. Za-zrši nekje v daljavi mal otok, popraŠeval je kapitana ladije, kaj da je na tem otoku? Kapetan mn je odgovoril, da so na njem trije starčki; nihče da ne ve, kaj da so in odkod so.
In arhimandrit si je zaželel videti te „tri starčke". Ladija je priplula do otoka, kjer je res našel arhimandrit starčke. „Kaj pa delate tukaj?4' jih je povprašal arhimandrit. „Slavimo Boga," so odgovorili starčki v enem glasu..." Ali pa tudi znate Očenaš?" Starčki so se pogledali in niso ve-
svojih prednikov. (Živahno pritrjevanje). Prosim govornika, naj svoj govor nadaljuje madjarski, ali če ne zna madjarski, naj svoj govor dovrši čimpiej. (Splošno živahno pritrjevanje.) — Posl. Lukinič je ob trajnem nemiru zbornice govoril še dalje hrvatski. Čez nekoliko časa ga je predsednik pozval, naj vpošteva prejšnji opomin, sicer mu vzame besedo. Lukinič je nato dovršil svoj govor v hrvatskem jeziku.
Za Lukinićem je prevzel besedo posl. Bakony, (Justhova stranka) ki je kritikoval bančno predlogo in izjavil, da bo glasoval proti proračunskemu provizoriju. (Dolgotrajna pohvala, ploskanje in eljen-klici na levici,) Nato je bila razprava prekinjena in odložena na jutri. — Na jutrašnji seji odgovori finančni minister Lukacs na interpelacijo, ki jo je svoječasno vložil posl. Geza Polonyji glede 560 milijonskega posojila, f Fra Paskal Buconjič
SARAJEVO 2. Mostarski škof Pasfcal Buconjič je umrl.
Turčija.
CARIGRAD 2. Listi poročajo, ds je prišlo pri Keraku do novih bojev med turškimi četami in Druži. Ti poslednji sc biii poraženi in so ostavili na bojišču 500 mrtvih in ranjenih. Turške čete so ime'e 50 mrtvih in ranjenih.
CARžGRAD 2. Časniki javljajo, da je bilo v Kruševem deset Bolgarov obsojenih na dosmrtno ječo, ker so bili členi neke bolgarske družbe. Drugih 15 je bilo obsojenih na 6 let prisilnega dela. Predvčeraj je bilo v Bitolju obešenih pet Bolgarov in dva Albanca.
SOLUN 2. Na postaji Kumanovo proge Skoplje-Zibefšče se je v neki lopi za blago pripetila eksplozija. Več delavcev je bilo težko ranjenih. Sumi se, da so Bolgari pro-vzroči!i atentat z peklenskim strojem, italijanska zbornica.
RIM 2. Zbornica je nadaljevala razpravo proračuna ministerstva za unanje stvari. Minister za unanje stvari di Giuliani je ime! daljši govor o unanji politiki Italije. Črnogorska skupščina.
CETINJE 2. Predsednikom skupščine je bil izvoljen državni svetnik Dojič, podpred-j sednikom Milič, člen kasacijskega so-I dišča.
Volitve v Angliji.
LONDON 2. Dopoludne je bilo voljenih 11 unijonistov, med temi prejšni unijonistični minister Chamberlain in štirje liberalci. Protikandidatov ni bilo. Unijonistiški kandidat v Manchestru ni mogel biti imenovan kandidatom, ker je prišel par minut prekasno. Na njegovem mestu je bil izvoljen liberalni kandidat.
LONDON 2. V City sta bila izvoljena oba konservativna kandidata Balfour in sir A. Bamburi. — Protikanditov ni bilo.
Za odpuščene francoske železničarje.
PARIZ 2. Pri današnji razpravi proračuna ministerstva javnih del je poslanec Fonnier (neodvisen socijalist) stavil predlog, v katerem se zahteva popolno nameščenje onih, o priliki zadnje stavke odpuščenih železniških uslužbencev, ki niso sodno preganjani.
Ministrski predsednik Briand je odgovoril, da bo vlada pri železniških družbah zastavila ves svoj upliv za ponovno preiskavo posameznih slučajev. O popolni amnestiji vendar ne more biti govora. Predlog je bil odkazan odseku.
Kolera.
RIM 2. V zadnjih 24 urah je obolelo v Palernu na koleri 5 oseb, ena oseba je umrla, v pokrajini Perugia ena oseba, v Zudiacco (pokrajina Rim) je obolelo pet oseb.
Kuga v Harbinu.
PETROGRAD 2. V Mandžuriji razsaja kuga. Umrljivost je zelo velika. Pravo ognjišče kuge, je predmestje Harbina.
Dunaj 2. Danes je bil v prisotnosti cesarja slovesno otvorjen drug vodovod za mesto Dunaj.
Petrograd 2. Na kaspijskem morju divjajo strahoviti viharji. Ob izlivu Volge so vse vasi porušene. Mnogo ljudi se je ponesrečilo.
Berolin 2. Legacijski svetnik v pok. grof Herman Arnim, ki je bil od leta 1872 do 1874 tajnik kneza Bismarka, je danes padel pod tramvaj in se smrtno poškodoval.
Berolin 2. „ Lokal-Anzeiger" poroča iz Šepinica v Gor. Šleziji: Tukaj je bil aretiran roparski morilec Dombrovski, ki ga zasledujejo avstrijske oblastnije. Dombrovski je pred nekoliko tedni v Oderturtu umoril in oropal blagajnika Trupko in umoril tudi ravnatelja moravsko - ostravsklh tovarn Špirita.
Državni zbor.
Proračunska debata.
DUNAJ 2. Zbornica je začela razpravo o prvem čitanju proračunskega provizorija. Govoril je ministrski predsednik B i e n e r t h, ki je protestiral proti očitanjem, s katerimi so obsojali socijalisti vlado tekom draginj-ske debate. Rekel je, da je potrebno združenje večjih meščanskih strank za močno delavno večino. Pozdravil je z zadovoljstvom združenje Čehov v skupni klub, ker je to razveseljiv znak in jamstvo, da hočejo Čehi začeti zmerno politiko. Bienerth je potem opravičeval, ker se ni sklicalo že preje državnega zbora in dokazoval, da to ni bilo
in da bodo večji dohodki obrnjeni v investicijske namene, kar bo v prvi vrsti koristilo mejašem južne železnice. Kljubu zvišanju, da bodo novi tariti v nekaterih postavkah, osobito glede najpotrebnejših konsuni-nih predmetov, še ceneje kakor dosedaj in tudi ceneje kakor državne železnice.
„Gorica" potisnena ob zid!
Se svojo paralelo, ki je pokazala, da je sodba „Slovenca" o bitstvu in pomenu cesarjevih odločeb djamentralno nasprotna sodbi „Gorice", smo to poslednjo temeljito pritisnili ob zid, da jej kar sapo jemlje, ne pa — besed. „Gorica" že dolgo zabava slovensko javnost se svojimi brezkončnimi in brezobrežnimi polemikami proti „Edinosti". Na vsako našo besedo piše vrsto člankov, v katerih srdita tekmuje dolžina s... konfuznostjo in se krvavo pretepa z... logiko.
Zato nas umeje vsakdo, zakaj navadno ne reagiramo in puščamo „Gorico", naj le se svojimi besednimi poplavami — zabava slovensko javnost in dela „Edinosti" — reklamo. Le tu pa tam „krc" po prstih in basta !
Če pa danes zopet enkrat napravljamo izjemo in posvečamo nekoliko več vrstic poveljniku in častnikom Gregorčič-Pajerjeve ladije, ki pluje pod slovensko krščansko in katoliško zastavo, a vozi — italijansko liberalno kontrebando, ne delamo tega radi njih, ampak ker je predmet zanimiv tudi za slovensko javnost.
Napisali smo bili torej paralelo med nazori „Slovenca" in „Gorice" o enem in istem predmetu ter pritisnili to poslednjo ob zid.
„Gorica" je ostala le dosledna sama sebi, da je tudi v tem slučaju odprla zc-tvornice in da se je vlila poplava — besed in sofisterij. Napisala je „Gorica" kar cel članek, v katerem se mota in mota in meče okolo sebe z gostimi besedami, ki naj bi zakrile bitstveno vprašanje. Trudi se in poti po tistem pravilu slabih poetov, ki se
mogoče radi zasedanja delegacij in deželnih zborov. Ako se je v zadnjem času 'čulo
opetovano klice: „Odprite meje", kliče mi- odpovedujejo misli, ideji, logiki, samo^daje nisterski predsednik naprej „Odprite vi meje" in rešite trg. pogodbo s Srbijo,
ker bo ista vendar nekoliko zboljšala položaj. (To pa to! Za en mal goleš bi pa morda imeli teh 15.000 volov.)
Ministerski predsednik je dalje poudarjal, da je nujno potrebna rešitev poslovnega reda, ter je opozarjal na nujnost posveto-tovanja glede socijalnega zavarovanja. Priporočil je konečno, naj zbornica čimprej reši proračunski provizorij.
Interpelacija posl. Mandiča radi trpinčenja vojakov.
DUNAJ 2. Posl. Mandič in tovariši so uložili interpelacijo zaradi razmer pri peš-polku št. 97, pri katerem častniki in pod-
y l •« • •	j	v •	f	•	ilimuvi IV UUCV/UI\VTi I\ 1 OV	VUI l VCOUi 1 v. vu
častniki iz narodne mrznje brezpnmerno odIokaJ Ied| Hrjbarja v Ljubljani in de'žd_ trpinčijo vojake - Dalje so ulozth nujni	zb50ra v GoriciJ Ali drugače povedano :
predlog, naj se dovoli znatna podpira vsled ® Gorici" velja v Ljubljani en ustavni
— rima! Mi ne vemo, je-li so gospodje pri .»Gorici" dobri ali slabi poeti, to pa vemo, aa spadajo v tisto vrsto perverznih politikov, ki cinično žrtvujejo vse, — pa bilo tudi politično moralo — da le ustvarjajo videz v slepilo za nerazsodne ljudi — videz, da imajo oni prav! V konkretnem slučaj* se poti „Gorica", da bi voz glavnega vprašanja potisnila na postranski tir in postavlja postransko vprašanje na glavni tir. Mesto da bi svoj izraženi. nazor o bitstvu in pomenu cesarskih odlokov — češ, da je v ustavnih državah za cesarske odloke odgovorna vlada — branila proti drugačnem« nazoru v „Slovencu", pa se „Gorica" zvija, da bi ad hoc konstruirala razliko med kvalifikacijo dogodkov, ki so izzvali cesarjeva
suše in povodnji bedo trpečemu prebivalstvu Istre, zlasti v občinah Barban in Krašica.
Povišanje tarifov južne železnice v žel. odseku.
DUNAJ 2. Železniški odsek drž. zbora je začel danes debato o zvišanju železniških tarifov. Železniški minister Vrba je rekel,
princip, v Gorici pa drugi! In to razliko označuje „Gorica" s tako-le neslano, vseh — abderitov vredno sofisterijo : Hribar da se je zameril cesarju, Gregorčič-Pajer pa le vladi! Iz tega je nGoricau napisala (radi bi vedeli, ali ni pisec nič zardel pri tem ? !!) zaključek, da odlok cesarjev glede Hribarja treba spoštovatiodlok Istega cesarja za za-
da bodo nove tarife veljale le do leta 1917 ključenje goriškega dežel, zbora pa — ne!
deli, kaj misli s lem sveti človek? In začel;apostol miru in ljubezni bo večno živel v jih učiti molitev. Težko je šlo, ker so bili duši slovanskega roda. Ginevala bodo sto-že precej stari.	jletja in vnuki se bodo hvaležno spominjali
Zvečer je odplula ladija in starčki so i svojega genija, ostali na otoku in molili očenaš. Solnce se j Bil je na višku svoje umetnosti, ko so se je že bilo skrilo. Hkratu je zapazil arhi- prve sence melanholije in verske hipo-mandrit starčke, kako beže po morskem hondrije pojavile v njegovi duši. To nam površju in mahajo rokami. Ladija se je dokazujejo že zaključek „Ane Karenine", vstavila in starčki so že dosegli ladijo. — „Smrt Iljana Iliča". „Kreutzerova sonata" je „Kaj pa je?" je vprašal arhimandrit. Odpu- tudi sad pesnikove askeze, sti človek, pozabili smo tvojo molitev; ena j V njegovi duši je bil nastopil kritičen beseda nam je zmanjkala, povej nam jo Še moment. Dosegel je vse, kar človek doseči enkrat!" In arhimandrit se je globoko pri- ; more. Morda še več, nego mu je sanjarska klonil pred starčki: „Vam, dobri ljudje, ni duša sanjala. Sam pravi v svoji izpovedi: potrebna molitev; slavite le Boga tako,! „Ko sem spoznal, da svoje duševne in te-kakor ste ga slavili dosedaj..."	j lesne moči ne morem dvigati še više... torej
Tu sem v svojih besedah povedal ta • v svojem zenitu — ogledal sem se krog krasni pesnikov „čredo". Toda, koliko glo-jsebe in zapazil sem povsod bedo in suženj-bine leži v tej mali skici! Zdi se mi kakor' stvo, uvidel sem, da mi je bilo življenje da se v tej skici — ki je gotovo eno od preveč egoistično.
prvih del Tolstega — javlja oznanjevatelj j Nehalo je dosedanje življenje in filozo-nove religije.	tirajoča askeza je stopila na njegovo mesto.
In ta religija je bila globoko vkoreni-i Ivan Turgenjev je ležal na smrtni po-njena v njem; izvirala je iz njega, iz nje- stelji; poslednjikrat si je zaželel črnila in gove individuvalne moči.	napisal je te-le besede, svojo poslednjo
Lev Tolstoj je mrtev; pod senco slo- zeljo: „Lev Tolstoj f Veliki pisatelj ruske vanske lipe leži največji sin slovanskega zemlje I Povrnite se k umetnosti", naroda in gomila na Jasni Poljani bo veko-1 Dogodki poslednjih dni nam pokazujejo maj spominjala veličine slovanske duše; tega velikana v vsej polni luči. Gerhard
Hauptman je izrekel te-le besede: To je najlepša črta njegovega duševnega življenja".
Pod lipami leži divni starec. Tako dakč od nas in vendar tako blizu nam ! Tako je pač življenje. Bil je plemenitaŠ, močan kakor Mirabeau... V iskanju resnice velik kahor Byron, otožen kakor Leopardi. Se svojim plemenitaškim položajem se je uživel v vse oblike življenja ; v življenje zapadno in domače, v meščansko in kmečko življenje. Vse je bilo na njem veliko in jako. Bil je kakor kozaški hetman — kvartal je in ljubimkal pogumom Ljermontova, na Krimu je zadivil heroje se svojim pogumom da&-dija, genija in fatalista. In ta silni paradoksalni talent je proklel nekega dne vsako umetnost ter je kakor Krist in Budha, kakor slepi Milton Šel za glasom svoje vesti v puščavo, zapustil svoj aristokratični položaj in se odrekel vsega posvetnega.
Aristokratski genij je obul kmečke Škornje in kakor navadni kmet počiva v grobu pod slovansko lipo. Na večni počitek so ga nesla njegova slova in njegovi učenci.
Pokrov pravega ruskega človeka nosili so njegovi učenci kakor carja — carja ruske duše in ruske svobode, medtem ko je
V Trstu, dne 3 decembra 1910
Tako aeni „Gorica", da se je srečno izmotala od zidu, ob kateri smo jo pritisnili. V koliko jej je to vspelo pri ljudeh, z višino intelekta, na kateri stoje mnogi njeni čitatelji ali bravci — za katere je to ozna-čenje res jedino primerno —, tega ne vemo; ali pred razsodnimi ljudmi je nerešljivo zapadla — smešnosti.
Pred vsem je trditev, da Hribar zatoni bil potrjen, ker se je zameril na najvišem mestu, v kričečem nasprotstvu z umevanjem in prakso v vseh ustavnih državah. Noben razsoden človek tudi ne dvomi na tem, da bi bil cesar potrdil izvolitev Hribarjevo, če bi bila vlada to predložila, ali — da gremo še dalje: če bi bil Schwarz v Ljubljani to hotel — ali, da posežemo še globlje: ce ne bi bila S. L. S. in Nemci drugače hoteli!!
Za to gre v navzočem sporu le za principijelno umevanje: ali so cesarjevi odloki izraz njegove_ osebne volje, ali pa ustavne vlade?! Če so prvo — kakor je trdil „Slovenec" — potem naša primera ni prav nič ponesrečena, marveč je „Gorico* temeljito potisnila ob zid s konstatacijo na podlagi „Slovenčeve" sodbe, da Gregorčič • in Pajer revoltirata proti cesarjevi volji. Če so pa cesarjevi odloki le izraz vladine volje, potem pa je dovoljena vsaka kritika in bi bila morala — če jej je res kaj do principa avtonomije, kakor se sicer vedno baha — tudi „Gorica* odkrito in odločno nastopiti proti gaženju občinske avtonomije, kakor jo je zagrešila Bienertova vlada s tem, da ni predložila Hribarjeve izvolitve v cesarsko potrjenje.
Ne z namenom polemike, ampak le v karakteristiko čutstvovanja ljudi okolo „Gorice" beležimo tudi, da „Gorica" opravlja posel navadnih klečeplazov, ko naglaša, da je Hribar „nastopal zunaj mej države", daje bila njegova potrditev „nemogoča", da je hotel občinski svet ljubljanski „izsiliti zaupanje za Hribarja" wda si je dovolil upor proti najvišemu mestu", in kar je več takih izlivov — lepe duše.
Potem vsklika: „V enakem slučaju bi bi bili mi ravno tako pisali kot „Slovenec" !"
Aha! Tu jo imate!! Če je nam tako prav, prisezamo na ta princip, če pa nam kaže drugače, pa — na druzega ! Se svojim motanjem se torej „Gorica" ni prav nič izmotala, pač pa je še !e prav pokazala, da je brez principov brez narodne zavesti ter da je v njej obilica ovaduškega razpoloženja nasproti rodnemu bratu: da je vedno na razpolago vsakemu slovanožrskemu zir stemu.
In ker se že zopet enkrat bavimo s prijatelji okolo „Gorice", naj v njihovo ka-rakterizacijo omenimo, kako je skušal ta list — med drugim — opravičevati od vsega dostojnega političnega sveta brezpogojno obsojeno postopanje Gregorčič-Pajerjeve večine proti manjšini slovenske delegacije v deželnem zboru goriškem. „Gorica" je vsklik-Mila: Saj so svojedobno tudi iz dež. zbora istrskega vrgli poslanca Mandića in Jen-kota! Taka je torej morala pri „Gorici" ! Ker so najhuji sovražniki našega naroda smeli kedaj nekažnjeno napraviti vnebovpi-jočo krivico — je sedaj za „Gorico" krivica legitimirana in sankcijonirana!
Zabeležen bodi ta „Goričin" moralni in narodni samomor!
Parlamentarne stvari.
Vprašanje italijanske pravne fakultete
je zopet predmet Bienerthovih konferenc s raznimi parlamentarnimi strankami. Vlada bi Motela na vsak način, da bi Slovenci odnehali od obstrukcije v proračunskem odseku in pustili italijanski pravni fakulteti svobodno pot. Italijani in vlada seveda niti ne mislijo na to, da bi dali Slovencem za to kake kompenzacije, marveč bi hoteli, naj bi se ti kartako udali. Zato trosijo vladni in drugi listi vesti, da Čehi v nadaljnem boju proti italijanski fakulteti Slovencev ne bodo več podpirali. Slovenski visokošolski odsek je že imel eno sejo, v kateri so razpravljali v taktiki, ki se ima zavzeti. Na vsak način
drugi car — kakor je dobro omenil terorist Burcev — car vešal in bajonetov ostal živ pod zaščito svojih sijajnih pred nasilno su-vitjo čuvanih dvorov. Pod slovansko lipo leži najkrasneji član ruske aristokracije, ki pomenja osvobojenje in ki je dala Rusiji pesnika, kakor je Puškin, umetnika kakoršen je Turgenjev ter revolucijonarcev kakoršna sta Sologub in Kropatkin.
Prava umetnost ne moralizira, to je tudi pri Tolstem,tam, je kjer prava umetnost. To je tudi v „Vstajenju" — kakor v vseh prejšnjih delih. Artizem je religija pesimistov, skeptikov intelektualnih aristokratov, pa tudi mizantropov, ki verujejo, kateri verujejo v lepoto samo zaradi tega, ker ne verujejo v nič druzega. Vse to Tolstoj ni — on veruje v sebe in svojo umetnost, v večno lepoto.
On ni ironičen s svojimi junaki, kakor Flaubert ali Balzac. Povsod je sebe opisal, a ne-le svoje duše, ampak tudi druge duše, ki so bile v zvezi z njegovim življenjem.
V „Kazakih", v „Ani Karenini", v „Vojni in miru" povsod vidimo v središču Tolstega — on je, kakor tudi Goethe, ob-ektivirana avtobijografija. — Njegova glavna učitelja sta Sv. Avguštin in J. J. Rousseau.
(Zvršetek pride).
pričakujemo od naših poslancev, da stori svojo dolžnost in da bodo pri eventualnih pogajanjih z vlado zvesto in vsikdar stali na stališču. — Italijanom pač privoŠčamo pravno fakulteto, a obenem zahtevamo ustanovitev tudi slovenske fakultete, katere sedež mora biti Trst, ako pride italijanska istotja!
Le pred tem pogojem moremo odnehati od boja f!
Slovenski klub.
Za načelnika kluba je bil izvoljen dosedanji načelnik dr. Šušteršič, za namestnike dr. Korošec in Povše.
ČeSki radikalci so izdali komunike, v katerem poživljajo češke poslance, naj se ne udeležujejo Češko-nemŠkih mirovnih konferenc na Dunaju, ki jih pripravlja baron Bienerth. Komunike pravi, da Bienerthova vlada, ki je že toliko oškodovala češki narod, ne more nuditi jamstva, da se bo vedla objektivno napram češkim zahtevam.
Češki in nemški socialni demokratje ne bodo pripuščeni h konferencam vs|ed nasprotovanja nemških poslancev iz Češkega.	___
K dogodkom v jugoslovanski delegaciji.
Še nekoliko pripomb. Ponavijamo še enkrat, da je izstop one četvorice dalmatinskih poslancev iz „Zveze južnih Slovanov" naravnost frapiral sosebno one, ki poznajo dosedanje mišljenje n. pr. g. poslanca Fr. Ivaniševiča. V prvi hip ljudje jednostavno niso hoteli verjeti, da bi bila ta vest resnična, ker niso videli nikjer nobenega veljavnega vzroka ali povoda za tak korak. Izgovor na izvolitev dr.a Smodlake je brez vsacega temelja, kar smo že naglašali. In resnica je ta, da Smodlaka še danes ni člen „Zveze južnih Slovanov ? Da so gospodje res bežali iz zveze pred sovražnikom, ki ga — ni bilo ? !!! Ta razlog odpada.
Morda se hočejo gospodje opravičevati s tem, da so prišli do uverjenja, da jim za brambo naših koristi treba spora-zumljenja oziroma jedinstvenega dela s „Slo-vensk. klubom". Tudi ta izgovor ne velja. Če res žele tega, potem bi bili morali Šele prav ostati v Zvezi južnih Slovanov. V kolikor smo informirani mi — in to vedo oni štirje gospodje še bolje, nego mi — velika večina členov „Zveze" ni principijelno nasprotna združenju obeh jugoslovanskih klubov. Če bi bilo gospodi res le do tega, bi bili ravno zato ostali v Zvezi in bi bili skušali se svojim uplivom vekšati to dispozicijo ter iskati modusa za koncentracijo naših narodnih moči.
Da so storili tako, bi imelo združenje pomen dogodka, ki bi ga z radostjo pozdravljala naša javnost. Tako pa ima njihov korak značaj bega — neiskrenosti in izdajstva na svojih sorojakih in dosedanjih sodelavcih.
Gospodje hočejo morda v svojem političnem in verskem naziranju kazati vzrok svojemu koraku. Bodi jim pa povedano odkrito, da ta izgovor je še najbolj prazen, ker nima niti sence kake opravičenosti. In ker je dr. Šušteršič res pozdravljal v „Slovenskem klubu" svoje nove pristaše v imenu hrvatskega državnega prava in političnega združenja obeh narodov ter zaključil s „ikrižemu „zlato svobodo* in „našimi pra-vicamivprašali bi mi ono dalmatinsko četorico: kedaj so se možje Laginja, Spin-čičf Mandič itd. zagrešali proti temu programu ? Izlasti bi vprašali mi: kdaj so ti možje nastopili proti križu! ! Mari ni bil dr. Laginja vse svoje življenje, toli bogato na delu in muki za rod svoj, vsikdar propovednik verske morale ? !
Naj se oziramo, kamor hočemo, nikjer ne vidimo opravičenega razloga za korak one dalmatinske četorice; zato pa se tudi gospodje ne smejo čuditi,če se v naši javnosti ugiblje to in ono, kar jim ne viša ugleda. Mi pa nočemo govoriti o tem, ker se raje izogibljemo v širokem krogu, nego da bi napisali kako neopravičeno insinuacijo.
Končno par besed na adreso „Slovenca". Gospoda se radujejo v pozi trium-fatorjev. Tega jim ne očitamo. Štejemo jim pa v naroden greh, da one, ki jih smatrajo za premagane, obsipljejo z roganjem in oblivajo lugom svoje... satire. To ni plemenito. No, v politiki je plemenitost redka stvar. Ali tudi rodoljubno ni! Zasmehujejo in kriče: Vae victis ! Izrogavajo, mesto da bi vabili. Nič ne govore o spora-zumljenju, ampak zahtevajo le — kapitulacijo. S tem le otežujejo vsako združenje. In to ni rodoljubno, ker otežuje vsako zbližanje, dočim prekerno stanje vseh naših aspira-cij nujno zahteva koncentracije vseh sil! Slednjič pa je ta razposajenost tudi neprevidna, ker kolo sreče se vrti tudi v politiki.	_
K eeško-nemškemu sporazumu.
Zanimivo je opazovati razpoloženje med strankami samimi. V nemškem taboru sta dve struji. Mirneji in trezneji elementi, z Baernreitherjem na čelu, zastopajo mnenje, da treba v interesu dežele najti modus vi-vendi, vsaj začasen kompromis. Ali ta struja ima še malo pristašev med Nemci. Še prevladujejo kričači, ki nočejo nič čuti o kakem popuščanju nasproti češki večini v deželi, marveč zahtevajo od vlade, da mora brez-
pogojno izpolniti vse nemške zahteve. Na češki strani se pa naglaša to-le stališče: k deljenju uprave v češka in nemška okrožja ni smeti preiti dotlej, dokler ne bo z zakonom določena zaščita in ureditev položaja narodnih manjšin glede jezika, državljanskih pravic, šol itd. To je prvi pogoj — tako sporočajo češke stranke.
Dnevne novice.
Položaj grofa Aehrenthala. Iz Bero-lina javljajo, da se tamošnji listi živahno bavijo s položajem grofa Aehrenthala. Večina njih verujejo vestem, da je položaj grofa Aehrenthala omajan, ker ruska vlada meče na-nj odgovornost radi neurejenih odnošajev med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Tudi na sestanku med nemškim cesarjem in carjem da je bilo govora o odstopu grofa Aehrenthala. Njegov položaj da je omajala tudi afera z Friedjungovimi dokumenti — in slednjič antipatija prestolonaslednika proti njemu.
Venizelos heče odstopiti. — Iz Aten poročajo: Ministerski predsednik Venizelos je izjavil, da odstopi, ako ne bo na prihodnjih volitvah izvoljena zbornica, sposobna za delovanje.
Instalacija reškega guvernerja. — Včeraj je bil instaliran novi reški guverner grof Wickenburg. Po svečani maši je odšel v svojo palačo, kjer je vsprejemal deputacije vojaških in civilnih oblastnij.
Sokolstvo in klerikalci. Na občnem zboru češkega Sokolstva je bilo sklenjeno, da češka sokolska društva ne smejo vspre-jemati več med svoje člane klerikalcev. Z ozirom na gonjo, ki jo vodijo naši in tudi češki klerikalci proti Sokolstvu in mu hočejo izpodriti tla z ustanovljenjem „Orlov", se temu ukrepu prav nič ne čudimo.
Podpredsednik posl. zbornice Pogačnik, ki je ponesrečil pri železniški nesreči v Rottennannu, je okreval v toliko, da se more udeleževati sej državnega zbora.
Ulica Tolstega na Dunaju. — V seji dunajskega mestnega sveta je občinski zastopnik Dom predlagal, naj bi se na čast Tolstega nadelo eni ulic ime pokojnega pesnika in filozofa. — Predlog je bil odkazan tozadevnemu odboru.
Mesto Harkov za potomstvo Tolstega. Meščani mesta Hakov so odposlali predsedniku dume Gučkovu in voditelju kadetske stranke Miljukovu brzojavno prošnjo, v kateri ju prosijo, da bi se v dumi uložilo in zagovarjalo predlog: da se vsem moškim in ženskim potomcem Leva Nikolajeviča Tolstega do sedmega kolena dovoli brezplačno obiskovanje vseh ruskih državnih šol in kulturnih zavodov. V obraz-ložbi tega predloga naglašajo harkovski meščani, da je država dolžna nuditi potomcem tako močnega roda možnost, da se razvijajo in da postanejo vredni svojega velikega prednika.
Vprašanje finske avtonomije in francozki državniki. Iz Petrograda poročajo : Kakor znano, je povodom odprave finske avtonomije okolo 400 francozkih poslancev in senatorjev poslalo ruski dumi spomenico, v kateri so na nekak način protestirali proti odpravi avtonomije, ki je bila Finski zajamčena po zakonu.
Posebni odbor duminih poslancev je v sredo odgovoril na to spomenico in odgovor poslal senatorju Aigellonu. Odgovor pravi, da se na ta način vmešavanja v ruske notranje posle od francozke strani zelo škoduje rusko-francozkemu prijateljstvu. Rusija najodločneje odbija vsakega inozemca, kdor si bodi, ki bi na tak način posredoval.
Domače vesti.
Odbor pol. društva „Edinost" bo
imel svojo^sejo v ponedeljek ob 3. uri pop. v „Slov. Čitalnici".
Gg. slovenski mestni svetovalci so
naprošeni, da pridejo na posvetovanje v ponedeljek ob 3. uri pop. v „Slovansko Čitalnico".
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam SO razpisane na 29. t. in. Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim osebam. Pošiljati jih je, pravilno podpisane, predsedniku volilnega odbora, d.ru Slavibu, odvetniku v Trstu. Glasovnice delodajalcev podpiše dotični volilec-delodajalec sam. Glasovnice delavcev mora podpisati delodajalec in eden delavcev kakor njihov zaupnik. Kandidatje se proglasijo pravočasno v sporazumu z dotičnimi opravičenci. Vse slovanske liste Dalmacije, Primorske in Kranjskega prosimo, da bi vse te važne notice ponatiskavali.
Naša „solzavost". — Neki ljubljanski narodni dnevnik se zaletuje ob nas in pravi, da smo postali zopet jokavi, slogaški in ne vemo še kaj, ker smo pošteno osvetlili mizerijo v naši jugoslovanski delegaciji na Dunaju in poživljali na složnost — po izgledu Čehov. Citirali smo glavno mlado-češko glasilo v „Narodne Liste", ki uživajo j ne samo pri Čehih, temveč tudi pri drugih narodih velik ugled, in glej čudo : ta veliki in ugledni češki list je napisal članek, ki ! ravno v takem „solzavem" in „jokavem-
tonu, kakor „solzarska" „Edinost", priporoča Čehom slogo, katere se ljubljanski gospodje tako strašansko boje. V tem oziru torej nismo v slabi v družbi! Ljubljanski dnevnik pravi nadalje, da nam en Rybaf lahko več koristi, nego 50 Susteršičev. To je sicer za našega poslanca zelo laskavo, a gotovo nam pritrdi tudi on, da ena sama oseba ne bo mogla nikdar doseči tega, kar bi lahko doseglo 50, recimo Susteršičev, ako bi v skupnih vprašanjih skupno nastopali. To je resnica, ki je ne vidijo le
—	slepci.
In tega skupnega nastopa pri nas Jugoslovanih ravno ni. Zato ponavljamo tudi danes: Učimo se pri Čehih!
„Slovenčevau lojalnost. Sklicuje se na neki dopis iz Kopra v „Slov. Narodu", ki je vseboval napad na poslanca prof. Mandića radi njegovega nastopa na shodu v Šmarjah minole nedelje, vsklika „Slovenec." o zloglasnem edinjaškem nadstran-karstvu! Potemtakem bi bili mi odgovorni za to, kar kdor si bodi in od koder si bodi piše v druge liste!! To ni le nelogično, marveč tudi — lojalno ni! Mi vidimo tu zares nekaj zloglasnega, a to je
—	„Slovenčeva" nelojalnost 1! Uverjeni smo, da gospodje niso napravili g. profesorju Mandiću nikake usluge se svojim iz trte zvitim in zlobnim napadom na nas. Ih uverjeni naj bodo tudi uredniki „Slovenčevi", da s takim bedastim zaganjanjem nam prav nič ne škodujejo, pač pa le kompromitujejo
—	sebe !!
Vprašanje do c. kr. drž. pravdni-štva. V listu št. 329 od minolega ponedeljka sem čital o zavratnem napadu na nekatere naše ljudi na tukajšnjem kolodvoru državne železnice. Veseli me, da boste paz-no zasledovali razvoj te „divjakov vredne" lopovščine in ne morem si kaj, da ne bi ob tej priliki objavil širši javnosti enak slučaj, ki je mene doletel. O binkoštnih praznikih minolega leta sem se vozil s postaje sv. Križ v Trst. V vlaku sem dobil znance — dva gospoda in eno gospo — s katerimi sem se začel pogovarjati. Čez nekoliko časa je prišlo do prerekanja z drugo, v vagonu nahajajočo se družbo radi nje vedenja in ob tem mi Je zažugal neki gosp., poznan pod imenom „Gorza" : „Speta merio, te conosso". S tem je prepir končal; vsaj jaz sem smatral ta dogodek končanim. Ko je vlak obstal na peronu južne železnice, sem stopil med drugimi tudi jaz iz voza. Tu pa sem hkratu začutil silen udarec o d zadaj, da sem telebnil na tla. Bil je imenovani junak, ki me je vdaril ter me potem še dvakrat, dokler ga niso aretirali po intervenciji sopotnika. Zadevo je vzelo v roke državno pravdništvo in dne 16. junija t. 1. sem bil pozvan skupno z imenovanim gosp. junakom pred preiskovalnega sodnika, kjer sem zahteval odškodnino za telesno poškodbo in pokvarjeni klobuk. Ko sem navedel priče, ki naj bi jih zaslišali, je sodnik razpravo preložil in do danes, po 17 i n pol mesecih, se razprava še ni vršila in nisem prejel tozadevno nobene pozivnice ali odloka. Prosim torej slavno c. kr. drž. pravdništvo, naj mi blagovoli odgovoriti, iz katerih razlogov je zaustavilo nadaljnje postopanje ? In ako ga ni, zakaj ne reši, oziroma zahteva rešitve na kompetentnem mestu. Te vrstice sem napisal, ds se malo razsvetli pred javnostjo mrzličava naglost, s katero rešujejo akte na tukajšnji sodniji, in drugič, da bodo napadeni minole nedelje imeli vzgled ter da bodo znali pravočasno preskrbeti, da pride njihova afera do rešitve. Za svojo osebo pa izjavljam, da, ako ne bi ta dopis imel vspeha, se obrnem še višje.	Prizadeti.
Nemška pravičnost. — V zadnjih „Deutshe Stimmen aus Krain, Triest und Kiistenland" se pritožuje nemški dopisnik o preganjanju nemških uradnikov na slovenskem ozemlju. O sveta nedolžnost! Kaj tacega more vzrasti samo v kaki zabiti tevtonski glavi. Ti nemški uradniki da so tako preganjani, da še k „nedolžnim" Turn-vereinom ne smejo pristopati. Dopisnik ima prav. Turnvereini so tem nemškim uradnikom prenedolžni, oni morajo imeti kaj bolj „kroftnegau. Radi tega menda vodijo nemško politiko na jugu in propagirajo za „Los von Rom" in za mater „Alldeutsch-land". Le predobro je znano, da so vsa nemška agresivna društva pod vodstvom teh „nedolžnih" in „preganjanih" nemških uradnikov. Oni tvorijo bojno falango proti drugim narodom. In kako so priljubljeni pri ljudstvu !! Naj bodo hvaležni vladi, ki njim na ljubo drži z železno roko narod k tlom, da se ne vzdigne proti njim. ker, če bi bil za koga primeren dr. Puecherjev izraz „Succhioni", bil bi isti primeren za večino nemških uradnikov na slovenskem ozemlja in na jugu države sploh !
Imenovanja v policijski službi. Policijska koncipista dr. Rudolf W e i s in Josip H r u s c h v Trstu sta imenovana policijskima komisarjema, policijski konceptni praktikanti tukajšnjega policijskega ravnateljstva dr. Viktor M i l o s l a v i c h, Avgust Del L i n z in Rudolf J u n o w i c z pa provizoričnimi policijskimi koncipisti. Vsi ostanejo na svojih dosedanjih mestih.
Predavanje o ljudskem štetju. V zavodu sv. Nikolaja bo, kakor je bilo že naznanjeno, v nedeljo ob 5. uri pop. predavanje „o ljudskem štetju". Pridite dekleta, da dobite pojasnilo, kako Vam je skrbeti, da
V Tritu, 3 decembra 1910.
„EDINOST" št, 335.
Stran III
Vas ob ljudskem štetju popišejo za Slovenke in ne Italijanke ali Nemke!
Pridite vse v nedeljo ob 5. uri pop. v zavod sv. Nikolaja.
Sokolski „Miklavžev večer" bo danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani „Narod, doma". Iz vsporeda je razvideti, da je preskrbljeno za vsestransko zabavo, kajti pevsko društvo „Kolo", ki sodeluje iz prijaznosti, nam zapoje lepi Aljažev zbor „Zakipi duša" z bariton-solo ter venček narodnih pesmij. Vojaška godba 97. peŠ-polka bo igrala večinoma le lahke komade. Opozarjamo pa posebno na fantazijo iz „Prodane neveste", nadalje solo na gosli in solo na rog. Najvažnejša točka večera pa bo Miklavžev nastop — okolu 9. ure —, ki bo posebno sijajen, kajti v spremstvu bomo videli Fausta, Mefista, angelja, sv. Antona in več vragov.
Kakor druga leta, spregovori sv. Miklavž tudi letos par umestnih besedij na zbrano občinstvo ter razdeli potem darove med stare in mlade, pridne in hudobne, kakor to pač kdo zasluži. Preskrbljeno je, da se darovi kolikor možno hitro in redno razdelijo med prave obdarovance. Po vspo-redu bo ples.
Pristop na ta večer ima vsak prijatelj društva. Vstopnina je za člane in dijake 50 stot., za nečlane 1 K, za otroke 20 stot. Na zdar!
Jutri v Barkovlje ! Točno ob 4. uri m pol pop. prične veliki koncert, katerega priredi pevsko društvo „Adrijaa v Narodnem domu v Barkovljah. Ker se društvo marljivo vežba, da da pevskega užitka slavnemu občinstvu in ker glasbeni del vojaškega orkestra sestoja iz samih najumet-
Nagla smrt. G. Mihael Pizzarelo, star' 60 let, trgovski uradnik, stanujoč v ulici, Coroneo, je včeraj zjutraj ob 8. uri poj hipni slabosti umrl. Zdravniška postaja je konstatirala smrt. — Truplo so pustili doma.
Najdeni denar treba vrniti. Dne 11. minolega meseca je poročnik Anton Hirsch bosansko-hercegovinskega polka izgubil listnico, v kateri je bilo 670 K. Enajstletni deček Gino Zatta, stanujoč na Acquedottu št. 22 je našel listnico z denarjem vred in jo izročil svojim starišem. Ti pa niso bili toliko pošteni kakor njihov sin in so ves denar porabili za-se. V teh dneh se je pa stvari prišlo na sled in zakonska Zatta sta bila aretirana. Izposodila sta si pa denar od nekega znanca in ga izročila poročniku. Zato sta bila izpuščena na svobodo, a bosta morala seveda vzlic temu vendar odgovarjati pred sodnijo.
Tatvine. — Trgovec Viktor Tartaro je 25-Ietnemu Antonu Kodermanu Izročil 200 jajec, naj jih proda na njegov račun. Ko-derman je res prodal jajca za 22 Kron, ali je tudi denar zapil v družbi dveh ciganov.
— Tvrdki Herrman Mayer v ulici Chiozza štev. 31 je bil na pomolu Sa-nita vkraden sodček jegulj v vrednosti 41 kron.
Hote! je iti v kavarno. Ivan Vidali, star 41 let, znan po sodnijah in na policiji, je hotel včeraj zjutraj ob treh vstopiti v kavarno „Universo", ki je bila zaprta. Ker mu niso hoteli odpreti, je pa iz jeze razbil šipe na vratih in mesto v kavarno je šel — v ul. Tigor.
Ravnokar je izšlo v naši založbi:
Dr. V. Korun :: SPRKEj satire in drugo.
184 strani 8°. Cena broš. K 1 '60, vezane K 2-40
S tako žgočfm sarkazmom, ironijo In samopersiflažo še ni kmalu kdo osvetli smešnosti našega dejanja in nehanja kakor dr, Korun v svojih SPAKAH. Kar ol njih čitanje napravija velezabavno, je poleg duhovitosti poant in izrazitosti jezika zlasti blagodejen humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In ravno zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrčno smejati, je videti, kakor da bi hotel reči: „Taki-le smo vsi, ki smo krvavi pod kožo ! In naravno, da smo, ker sicer bi ne bili ljudje".
Ign. pl Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Odlikovana pekarna In sladfttiarna
zlato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 ——————
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
oznanja slavnemu trikrat na dan svež kruh.
občinstvu, da ima
Proda jalni ca je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškott posebno za laj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah In fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne to/te, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi aajflaejSo moko iz najboljših mlinov fg0JT po najnižji eeni. Brezplačna postrežba na dom. — Priporoči	SK^fK * TlSt
se slavnemu občinstvu z odličn. spcSto\anjem
.	Koledar in vreme. — Danes: Franči-
Hejših kompozicij, pričakovati je obile ude- §ek Ksav. sp. — Jutri: II. adv. ned. Barbara, iežbe. Cisti dobiček tega koncerta je: za devica, mučenica.
„Sokola" v Barkovljah in podružnico CMD. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne istotam	+ 14 Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Učni kurz v zavodu sv. Nikoja. V Vremenska napoved za Primorsko: -avodu sv. Nikolaja se je začel učni kurz, Oblačno s posamičnimi padavinami. — ki se bo vršil ob ponedeljkih in četrtkih. Zmerni vetrovi. Počasno boljšanje. n d 6. do 8. ure zvečer. Tu so dekleta s,	-
Izpred sodisča.
Goljufija.
Včeraj je bil pred porotnim sodiščem 39Ietni oženjeni Just Berto iz Trsta, bivši
iako vnemo učijo pisanja, da je veselje. Vsako dekle, ki je le količkaj svobodno, naj pohiti ob rečeni uri v zavod, da si pridobi na znanosti. Tu imate dekleta lepo priliko, da se spopolnite v pisavi in čitanju! Le malo veselja in vstrajnosti in videle boste, kake vspehe si pridobite.
„Miklavžev večer" podružnice sv. C. in M. na Greti se bo vršil dne 8. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih „Kon-, sumneSa društva" v Rojanu. Sv. Miklavž jmesec z en,m Postom, pride z obilico darov za pridne otroke
uradnik tukajšnje spedicijske tvrdke Metzger & Comp. Obdolžen je bil goljufije: svote manje nego 2000 K in više nego 200 kron. Sodišče ga je spoznalo krivim in obsodilo na štiri mesece težke ječe, poostrene vsak
Mnenje gospoda dra. L. Ungerja, Dunaj
prof. specijalistike nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču.
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
Pripisoval sem ponovno Vaše SERRAVALLOVO KINA - VINO z železom malokrvnim dečkom in konvalescentom ter navadno sem bil zadovoljen z njegovim upljiyom na obujenje teka in na splošno z njegovo krepilno močjo.
DUNAJ, dne 15. aprila 1908.
Prof. Dr. L. UNGER.
in
iudi odrasle. Privede pa seboj tudi hudiče, malopridneže odvedejo v pekel. Darove e pošiljati v otroški vrtec v Rojanu, ali pa v „Kons. društvo" g. Katalanu.
Društvene vesti.
Škedenjska mladina uprizori jutri v nedeljo 4. decembra ob 5. uri popoludne
Efektrizacija proge Trst—Opčina.	znano lepo veseloigro „V Ljubljano jo
^edlogi, ki so jih tri tvrdke predložile za	dajmo!" Cisti dobiček je namenjen za na-
elektrizacijo proge Trst-Opčina, so že od bavo telovadnega orodja novoustanovlje-
stavbeno-tehnične oblasti odobreni in utegne nefa ,d.ruštv?. -Sokol". Zato se vabijo pn-
:o vprašanje biti kmalu rešeno.	redlte,Jl na VeČ? ude]ezb°'
V- , ^ X-, xx *	1 Telovadno društvo
Predavanje vseucilisčnega profe-	v jrstu
sorja dr. Schenkla. V dvorani tukajšnje	~ ~
.Sokol"
državne gimnazije bo danes ob 8. uri zvečer predaval vseučiliščni profesor dr. Schenkl iz Gradca „o rokodelstvu in rokodelcih v klasičnem starem veku".
Predavanje o Tolstem, ki se je vršilo sinoči v „Delavskem domu", je privabilo hitite v
♦oliko ljudi iz vseh krogov, da je bila dvo- društva »i- » j-	_____^
-ana nabito polna. O predavanju samem dobička za "naš sokolski odsek "v Barkovljah" lahko rečemo, da si boljšega nismo mogli jsja zcjar i	Odbor,
želeti. G. Etbin Kristan je na način, Miklavž pride letos v polnem sijaju kakor zna le on, v dveurnem govoru orisal, dne 8 t ob 8> uri pop> v „Čitalnico" opisal in analiziral velikana Tolstega in pri §v. Jakobu. Obljubil je, da bogato ob-
Bratje Sokoli!
Vabimo Vas, da se udeležite polnoštevilno današnjega „Miklavževega večera", ki se bo vršil ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Nar. doma". — Jutri 4. t. m. pa pri-Barkovlje na koncert pevskega Adrija", ki je določilo del čistega
fijegova dela. Orisal nam je njegov duševni razvoj, njegove boje, njegovo večno iskanje po resnici in pravici in njegove zmote. Na koncu se je g. predavatelj dotaknil Tolstojevih socialnih nazorov, njegovih bojev proti larizmu in zaključil z besedami: „Na eni strani Lev N. Tolstoj, na drugi Nikolaj II., :o je ruska zgodovina poslednjih let. Nikolaj H. je bil premagan na mandžurskih poljanah in v japonskem morju, a Lev Tolstoj je ostal trden, kakor hrast. In ko Nikolajev že davno ne bo več, bo še redno živel nesmrtni spomin Leva Tolstega". — Buren aplavz na koncu predavanja je dokazal, kako živo so segle predavateljeve oesede poslušalcem do srca.
Danes je ob 8. uri in pol zvečer drugo predavanje: Duševnost, napredek in socializem.
Čajev večer „Slovanske Čitalnice* se oo vršil, kakor smo že naznanili, prihodnjo sredo 7. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma", /stopnice ima v predprodaji vratarica ,Nar. doma".
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. Ivana Pagliaro, stara 25 let, omožena, ločena pa od svo-,ega moža, stanujoča v ul. Sette Fontane, št. 31, je sinoči izpila večo dozo arzenika, pomešanega z nekim drugim strupom. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ji je prožil prvo pomoč in jo dal odvesti v bolnišnico, /zrok : domači prepiri.
St. 2524.
Županstvo občine Dolina (Istra)
naznanja, da dne 6. decembra t. I.
Župan PANGERC.
Zaloga olja, jesiha in mila
Ulica Molin grande št. 40
EDOARDO ZflNUSSl
Olje iz oljke
posebno fino za na mizo. - Napolitanske testenine za juho, beli in rumeni fidelini in fin gries. Testenine iz jajc k la Bologna. Naročbe se izvršujejo takoj in na dom.
Glasovita krojacnicc
Bogata izbera blaga tu- in inozemskih (angleških) tvrdk.
Anton Grosser
TRST, CORSG 21 II. nad.
kinematograf „jIdrla"
Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: L mesto 30 Tin., otroci in vojati 20 m. II. mesto 20 vin., otroci ia Tojati 10 t.

I I li.ri.ll I.I.E Kil:JHIS'(Jlul!ift:lklril:i|l!(ii|:'|!ilu|u|itl I I I I t I I t t I I I |
Ravnokar je izšel velik cenik ?
ur, zlatnine, srebrnine
..... i katerega pošljem na J
J:: željo vsakomur:: { I:: brezplačno 1

Rudolf Rus
= urar - KRANJ f
^ Ustanovliena leta 1885 I
v ~	1 Največa trgovina tj
na Gorenjskem

i i r:i'« ii'i :i .i; i ri.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobo v
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik
Dr.J.Čermak
zobozdravnik
- TRST -•
ulici deliti Caserma št. 13, II, n.
Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastvvirtb ::
TRST, nI. Stnnon it- 6 - Telefon 22-85 (Min sledalitta Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zrome.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne Bobe. Sprejemne in sadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
$ogata Izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in posamezni deli.
Priporočamo našim KOU9VSKO - - žJosDodiniam -- --iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. -
Stran IV
„EDINOST" št. 335.
V Trstu, 3. decembra 191#.
dari pridne male in velike otroke. Čitalniški zbor zapoje ob tej priliki razne lepe zbore. Opozarjamo posebno šentjakobske stariše, maj ob tej priliki razvesele svoje otroke. Vstop je vsakomur prost. Darove je izročati družini Kompara (nad Čitalnico).
Tržaško vojaško veteransko dru štvo priredi v soboto dne 3. decembra t. 1. v restavraciji „Finding" ulica Cologna II družinski koncert ob priliki obletnice zase-denja prestola po njeg. veličanstvu.
Začetek ob 8. uri zvečer. Ob 9. uri prične velika šaljiva loterija. Po polunoči ples. — Pri koncertu sodeluje društvena godba.
Izobraževalno društvo „Morje" v
Sesljanu naznanja, da bo imelo svoj letni občni zbor jutri v nedeljo ob 3. uri popo-ludne v društveni sobi v Sesljanu. — V slučaju nezadostne vdeležitve članov se bo vršil zbor pol ure pozneje, ob vsakoršnem številu.
Nase gledališče.
V	nedeljo, 4. decembra ob 4. popolu-dne še enkrat in zadnjikrat
„Ena se joče, droga se smeje". Ta igra je ob svoji premieri zelo ugajala. Nedeljske reprize, ki je zadnja v tej sezoni, ne smemo zamuditi. Posebno tistim jo priporočamo, ki je morda prvikrat niso videli.
* *
*
V	nedeljo dne 4. decembra ob 8 uri zvečer
proslavna predstava
v spomin
leva jvfikolajevica Tolstega
^„VSTAJENJE
Pred predstavo
—----PROLOG =

in alegorična živa slika.
Še nikoli za nobeno predstavo ni vladalo toliko zanimanja, kakor ravno za to nedeljsko proslavo velikega Tolstega.
Opozarjamo, da bo gledališče razprodano. Kdor hoče imeti svoj navadni sedež, bi se moral potruditi zanj takoj. Vratarica „Narodnega doma" jih kaj pridno razprodaja.
* * *
Skoro v vseh svojih delih fotografira Tolstoj v glavnih osebah samega sebe. Tudi v „Vstajenju" se nam predstavlja kakor N e h 1 j u d o v, mlad, razbrzdan plemič, ki s polnimi požirki uživa pohotno življenje. Ob velikonočnem zvonenju, ko je „Christos voskrese", vzplamteva njegovo srce do lepe Katjuše Maslove. Vse cvete v mladi naravi in kipi razkošnega veselja in praznika. V brhki Katjuši se zbuja, vstaja poželenje po ljubezni — in zgodi se greh, velik greh, ki ga ni moči zbrisati tudi z najpopolnejšim kesom...
V Sibiriji spet zapojo velikonočni zvonovi radostni aieluja „Christos v o s-krese" — tudi v srcu Nehljudova je vstajenje spoznanja, poveličanje pokore in dušnega miru, doseženega po dolgih, težkih bojih. Nehljudov in Katjuša vstaneta in hitita vsak na svoj način naproti življenju, ki ju čaka.
Med prvim in zadnjim dejanjem se vršijo krasni prizori iz nesmrtnega dela. Ne moremo in ne smemo jih izdati že danes, da ne vemo prehitro vsega, da ne vidimo v iluziji stvari, ki nam jih morejo podati samo živa igra in besede velikega modreca.
* * *
Gledališko vodstvo se je potrudilo, da bo tudi oprema primerna, kolikor nam do-« puščajo razmere. Nabavilo si je novih kostumov in kulis, preskrbelo si je pevcev in pevk ter štatistov. Kajti igra se vrši v velikem štilu, nastopali bodo vsi naši igralci. Pričakovati je torej, da bo ta predstava res proslavna in dostojna Tolstega in v čast našemu gledališču, nam pa v ponos in
slavnostno razpoloženje vseh, ki jo obiščejo. * * *
Opozarjamo Še enkrat, da prodaja vstopnice vratarica „Nar. doma". Prav bi bilo, če si jih vsi še pravočasno preskrbimo. — V nedeljo bo gotovo naval pri blagajni.
Vesti iz Qori4ke,
x Iz Goriškega mestnega sveta. V
seji minolega četrtka zvečer je župan med drugim naznanil, da je deželni odbor privolil v to, da sme občina povišati tekoči račun od 100.000 K na 200 000 K, s pogojem, da poda koncem leta natančen obračun.
Mestnemu svetu je došla tudi prošnja neke dunajske družbe za pospeševanje zrakoplovstva. — Družba prosi dovoljenja za proizvajanje poizkusov, in naproša občino, ■aj bi pri tem sodelovala in dovolila kako dvorano za tozadevna predavanja. Predmet so odstopili tehničnem odseku. Razpiše se mesto računskega asistenta.
Glede nove ceste, ki bo vodila s trga sv. Antona v Podturen, je mestni svet sklenil, da se sodnim potom prisili baronico L5wetzow, da izpolni prvotno prevzeto obveznost. Glede omenjene ceste, da mora
namreč dati podreti dve hiši, eno v Pod-turnu in eno na trgu sv. Antona, ki ovirata izvedenje imenovane ceste. Poljsko pot, ki vodi iz ulice Rossini na Korzo, odpravijo, dočim ulico Mattioli podaljšajo do ulice Canova.
Sprejet je tudi predlog, s katerim se otvori novo cesto med ulicama Alvarez in Luigia; rečena cesta bo končavala na zemljišču Furlanske banke. Na stavbišču, ki je last občine, v ulici Verdi zgradijo dve trgovini s potroškom 17.000 K.
Bolniška pristojbina v mestni ženski bolnišnici je zvišana od 1.20 na 1.30 na dan za tretji razred.
Sprejetih je bilo še nekaj drugih točk manjšega pomena.
Iz sodnijske službe. Sodni praktikant pri c. kr. okr. sodniji v Tolminu g. K a r o I B e n i č je imenovan avskultantom.
VestS iz Istre.
Iz Kopra. V četrtek dne 1. decembra je umrla v bolnišnici v Trstu v starosti 44 let Marija P i u k, soproga nadzorniŠkega namestnika v tukajšni kaznilnici g. Ivana Piuka, zapuštivši 4 nedorasle otroke. — Dobremu in spoštovanemu gospodu ob tej bridki izgubi naše iskreno sožalje, blagi pokojnici pa večni mjr in pokoj izreka.
Stražno osobje kaznilnice.
Blagoslovljenje in otvoritev novega šolskega poslopja v Dolini. Program te slavncsti, ki se bo vršila jutri, je določen nastopno:
1)	Točno ob 9. uri predpoludne slavnostna seja občinskega zastopa v občinskem uradu.
2)	Ob 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi.
3)	Po sv. maši blagoslovitev novega šolskega poslopja in slovesna otvoritev „F. J. I. jubilejne š o 1 e 1848—1908".
Druge siovenske debele
Cene vinu na Spodnjem Štajerskem
so letos zelo visoke Vinski trgovci delajo velike dobičke, celo po 100 odstotkov.
Umrla je v Metliki gospa Marija G a n g 1 o v a roj. Stupar, mati dež. posl. in pisatelja Gangla.
V Kranjski gori na Gorenjskem se bodo vršile v kratkem občinske volitve. Nastopijo tri stranke: narodno-napredna, so-cialna-demokratična in S. L. S.
70-letnico svojega rojstva praznuje danes v soboto profesor gosp. Maks P 1 e t e r š n i k, spisatelj znanega slovensko-nemškega slovarja.
Kdor ljubi loterijo
nami, lahko s popolno ngurnostjo, brez ni kake sitnosti podvoji letno svoj kapital. Ponudbe pod „GARA NCnJA^OO^OO^poštaBarriera.	'
20-24
DpnHo OO železna peč po nizki ceni. Belve-rruua 36 dere 57, IV. levo.
2030
Hrirla CP meblovana soba ali pa prazna z razlili Ud OC gledom na ulico. Belvedere itev 33 IJ. nad., vrata 12.
Qnho prazna se odda po nizki csni. - Via Ssn OUKJa Francesčo 53, II.	2034
Rnetilna z VBO p^pra™ ae odda v najem po UU9UIIIO nizki ceni. Obrniti se je v ulico Car-radori (gostilna N. D. O. — K o s i č	2200
ALEKS. FRANC 5fclYER - TRN i
žgalmca kave
TELEFON 1743.
Najbolj« vir za dobivanj© pačane kavo.
Jabolka
Za sv. Jffiklavža::
k pohištvo zo fltrofee.
:: HENRIK PREUER ::
Trst, uUoa San Lazzaro 22, Trst
mo
fine, namizme: lOO klgr od Kron 16*— do 24*— iz kolodvora Litija in po pošt-
razpo^uja6— • J* Ržizborsck
v S mart nem pri Litiji (Kranjsko), tre korbica 5 kilogramov franco Kron 2 40.
SH-HALl OfilflJIEil
MALI OGLASI se računajo po 4
siot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj« pristojbina stane 40 stoti ak. Plača sc takoj las. oddelku.
Z0B0ZDU7NISE1
Dr. Vik
Trst, u!!ts M Stan! 1,1. ntsds
od S. do I. in od 3. do S,
pozor Stventi!
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel od gosp. VATOVEC-a dobro-znano
gostilno ,;Pri Dete j r
Jrsi, ul. Jsbeasrc št 7, Zrsi.
Točijo se izborna vipavska, istrska, dalmatinska vina, Opolo in furlanska vina.
Ob vsakem času se dobijo gorka kakor tadi mrzla jedila.
Za eventuelni ,,KLUBM posebna sobica.
A CrB IGi J FAKIN, lastnik
LlVUlItf UulCĆlll ako se uporablja naše patentirane kopeJji z og'jikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Na jizbornejši aparati za masažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. Lipovsky, Praga II. 506.	1734
llniralPP in popravljate'j glasovirje* se pri-Um!I uiCl; porcča »lavnemu občinstvu Andrej Pečar, Via Dante Alighieri 3, Trst.	203f>
ANTOM ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča svojo PEKARNO ln SLAŠČIČARNO
Vtčkrat na dan sveć kruh ln slaščice. Zaicga molče vaake vrstp iz prvih mlino7. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo
staro in dobroznsno pekarno v ulici Marco Polto št. 6 (vogal Concordia)
katero vodi gospo J ar saui.

2£,z0ag"o"uhovlneca F. ViDAU, Trst via S. Lazzaro 22
ŽS&a. Prejemlje narečbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožuhoulne z Jamstvom zoper KaKsršno si bodi šKoda
OSKRBNISTVA
Posreduje pri nakupu in prodaji in zamenjavi realitet v mestu, na deželi, gospodarskih in gozdarskih, in :: :: pri posojilih na hipoteke. :: ::
Računski bureau
iflcolO Conssini, Trst
via Cecilia štev. 14.
čTč &
ineucic
MEHANIČNA DELALNICA
Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTAN INDU. STRUALNA DELA V KOVINAH IN KOLARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠNO Z NAJVEČJO
____ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.___
PRORAČUNI IN NAČRTI. — — TELEFON ŠTEV. 22 63*
MME	ID
ni
» M. I'I I ■ I I I I I I t I I a I I • I I t I I t I »II 1' t I I I Ml
| Gostilna „Pri vijolcoh" i
i ut i i i i i i i! t i • i ■ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ■ i i i ■ i i 7
Ta gostilna, katera je popolnoma na novo urejena in katera 9e nahaja v slovenskih rokah se odpre ravno na prejšnjem mestu v ulici San La//aro št. 22. Točila se bodo najizbornejša vina vsake vrste Kuhin?a bo vedno preskrbljena z gorfcimi in mrzlimi jed li. Zraven tega bodo vedno na razpolago nKoli no", krvavke i.d. — Zu obilen obisk »e toplo priporoča slav. slovenskemu občinstvu udana LASTNICA
JULIJA VINTER.
§ : CREVLJARMCA
RAIMONDO ZAMINI
Trst Via Tigor 1 A, Trst,
i2dclnj« točno čevlje vsakega stila za mo^ke, žensko ln otroke ameritr. itd. - Izvršsje popravo
Cene zmerne, rostrežba. točna.
NOVO
POGREBNO
PODJETJE
im
Caisa št. 49
!(tcssl: PH2ZS Goldoni)
Ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic peri, porcelana itd.
Vsake velikosti in raznih vrst nagrobnih svetilnic itd. - Cene ugodne.
Priporoča se slavnemu občinstvu posebno za g^r prihodnje praznike vernih duš. ^m.
Otvoritev nove slovenske trgovi«1
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trsta, v uHol Barriera veoohia štev. 38
prodajalno obuval
K3T LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od naj pri« prestejlega do aajfinejiega ter sprejema tudi popravo.
Priporočam.) se to ej slavnemu ob5inatvu, da se poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode on; glavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z n&Sim.! izdelki zelo zadovoljilo.	Ceno zelo nlzfce.
spar NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO
Pristni•dolenjski
Cviček
edino o čeSki gostilni
v ulici Belvedere