Steviika 170.
Trst. v petek 22. junija 1906.
Trj i U
cnj XXX!.
Izhaja vsaki dan
-Mi 11) ušteli, b in irezEiMt ca 5. ari, ob poaedeiiKili ob 9, nri nntiaj. J .fHnijčiit* £t»i vilke prooajajo po 3 nvč (6 stotink) •: irr tnbafcaroah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, - ranjui >t. Petru, JSežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Aidovččini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. ne oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke ir.mi: zt. trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; zi osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p ) stot Z a oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20. vsaka na-;aljca vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 sttt. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Sdinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
JSarcčnlaa
za vse leto 24 K. pol ieta 12 K. 3 uesece »j K. — >~a
naročbe brez doponiace naročnine uprava ne ■ žira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne Yra?ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ui. Giorgio Galattl 1«. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna konzorcija lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gjilatti Št 18.
PoStno-brnnilnični ručun št. S41.652.
V edinosti je moč!
TELEFOV štev. 1157.
„Slov. Narodu' v odgovor.
V	izdanju „Edinosti*' od dne 7. julija 1?hh;. smt» priobčili članek pod zaglavjem ..Sad — greha*4, v katerem smo na podlagi dogodkov in dejstev iz naj no veje sedanjosti dokazali kako pogubne so posledice sedanjim političnim razmeram na Slovenskem — izlasti pa v naši osrednji pokrajini — v s prič o vele-poinembnih dogodkov v notranjem političnem življenju nase države. Ti dogodki so — ta misel nas je vodila, ko smo pisali oni članek
začetniki zgodovinsko znamenite evolucije, ki ima položiti obstanek in življenje države na nove temelje. Kajti prepričanje je vseobče da tako ne more dalje in da dosedanja notranja državna politika z jedinim ciljem g e r-m ; n i z a c i j e mora neizogibno dovesti državo do katastrofe. Ali navstane iz te evolucije^ Avstrija, ki bo zadovoljevala vse svoje narode, ki bodo v njej nahajali garancij za svoj narodni obstanek, ali pa Avstrije — ne bo več !
To so zgodovinski trenotki, ki naj bi nas Slo\encev ne našli nepripravljenih in razdejanih med seboj.
Na ta naš članek je reagiral „Slovenski Narod" v daljšem članku s tem, da se nam je r o g a 1 in nekaj podtaknil, kar n a m ni bilo v name n.
No. mi nismo mislili reagirati na ta odgovor ..Slov. Naroda"*, ker smo se zadovoljevali z zavestjo, da smo pisali golo resnico in da nam je bil namen čist in rodoljuben. Sklenili smo bili torej, da ne bomo odgovarjali. Ali, ker je -Slov. Narod" v svoji številki od 18. junija smatral zopet (a brez vsacega povoda) za potrebno, da sikne na nas znova nekoliko luga svojega — roganja, in ker je ponovil svojo drzno insinuvacijo mu moramo že nekoliko odgovoriti in pokazati svetu, kako mora zatemneti resnica, ka-tlar hoče „Slovenski narod** kazati slovenskemu svetu — tržaške solze.
V	številki od junija se nam roga že v naslovu, češ, da zopet prelivamo solze, v nostici od 15». junija pa pravi, da „stokamo" Ne prihaja nam nam na misel, [da bi protestirali proti takemu načinu polemike, k i naj bi bila resna in dostojna, ker vsakdo poje tako, kakor — mu je dano l
Protestirati pa moramo glasno in odločno proti direktnemu zvracanju resnice, kakor je je zakrivil „Slov. Narod*1. V članku od i), junija piše namreč :
„Tršaška Edinost** spada med tiste vrste modrjianov, ki žive v veri, da bi Slovenci davno že vse imeli, kar nam le more poželeli srce...!" Dalje: ..Imeli bi vse in še kaj več. da ni tega nesrečnega kranjskega prepira, ki je vs" pokvaril, ki je vse razsul, vse uničil". Dalje : „Pri nas žive vedno politiki, ki menijo, da bo vse doseženo, če v javnem življenju nismo druzega nego zgolj le Slovenci !**... Dalje : „Ti ljudje — njihovo glasilo je „Kdinost" v Trstu — ne.poznajo
PODLISTEK.
Črtice iz dijaškega življenja.
Napisal Janko Belokranjski.
Stava je pa sledeča. Poslušajte : „V frančiškanskem samostanu je pater, ki pozna za dijake, če so prišli k njemu k izpovedi, samo tri grehe. Ti so : če se kedo ni rad učil, če je gospodinjo jezil in če je kvartal. Dijaka ki se mu je izpovedoval teh grehov, de vije gotovo na „dilce", če se mu ne zgodi še kaj hujšega.
Za mojega časa se nismo upali, zahajati k njemu k izpovedi, ker je večkrat kacega kar v cerkvi v pričo vseh ljudi kaj rad zla->al, ali ga brcnil z nogo, ali kar je že bilo. i 'e je kedo izmed vas tako hraber, da mu se sedaj pri velikonočni izpovedi, ki jo boste kmalo imeli, kolikor se še spominjam, izpove teh treh grehov, plačam jaz ta zajutrk, če ne, plačate ga vi*1. „Vsprejeto, vsprejeto**, kričali >mo vsi povprek. „Jaz storim to, pri moj <luŠ"" je zarohnel trebušasti naš kolega Janez, • den izmed dveh Gorcnjcev. „Jaz se ga ne bojim, pri moj" duš" da ne in basal me pa kutar tudi ne bo. Ne. pravim !** Izpraznil
druzega političnega mazila nego ..sloga in sloga", ne poznajo druge govorice, nego on*: proti razdivjanemu kranjskemu boju, ki pa ima vsaj za nje to dobro, da lahko svojo lenobo na P r i m o r s k e m, Koroškem in S t a j a r s k e m zagrinjajo s plaščem bratomornega boja na Kranjskem !*'
..Slov. Narod** piše izrecno na našo adreso. Predstavil je torej vse one može, ki jim je „Edinost" v glasilo, za prve lenuhe na vsem Slovenskem. To je nizkotnost, ki ne more doseči višine delavnosti in požrtvovalnosti tržaških rodoljubov in jim — o tem smo uverjeni — niti ne more pokvariti veselja do nadaljnega dela. To pa že zato ne, ker prihaja od ljudij, ki bi hoteli sedaj po obmejnih pokrajinah iskati tistih vspehov. ki so jih doma prav temeljito zamudili, ker n i s o n i č delali, dokler je bil še čas. Sedaj, po toči na Kranjskem, pa zvone z vsemi svojimi zvonovi, da bi alarmirali — svoje sosede izlasti na Stajarskem in Primorskem !
„Slov. Narod" insinuira, češ, da mi hočemo biti „zfcolj le Slovenci", s tem hoče reči, da ne umevamo ne narave ne razvoja političnega življenja v politično zrelih narodih.
Na to insinuvacijo „Narodovo" naj odgovore par citatov iz našega članka „Sad — greha !
Mi smo pisali izrecno •
„Cepljenje na stranke, strankarske organizacije — nikdo nima nič proti temu. Noben politično dozorel narod ni brez njih in ne more biti brez njih. Ali nad vsemi temi organizacijami mora biti vendar neki čitelj, ki mu mora biti [poverjena skrb za skupni interes naroda, za stremljenja ki ne dopuščajo nikacega diferenciranja ne po političnem, ne po verskem nazi-» ranju !**
„Tako je v vseh narodih. In če bi bili mi Slovenci dostopni dobremu pouku, crpiti bi ga mogli ravno iz zgodovine — sedanjosti. Kdo bi hotel odrekati Cehom ali Madja-rom, da niso politično dozorel narod, da nimajo smisla za politično in ustavno življenje in njega neizogibne spremljevalce, med katerimi je ravno ^eljenje v stranke po političnem mišljenju ?! In vendar vidimo, kako so se vse te madjarske stranke v historično važnih dneh, ko gre za veliko bodočnost naroda, združile v jedno falango tor so potem iz zastopnikov vseh sUank ustvarile „veliko ministerstvo"*, ki je v resnici pooblaščenec vsega naroda !**
„Tako vrlino narodne organizacije imajo kulturno in politično visoko razviti Cehi v svojem „narodnem svetu**, v katerem so zastopane vse češke ljudske stranke**.
„In Hrvatje ? Niso-li v njihovi koaliciji zastopane vse možne nijanse političnega in verskega naziranja V Vendar je šla ta falanga v skupen boj, ker je umela, da ta boj se ne bije za korist kake stranke, ampak za bodočnost naroda. A vspeh ? Je taT da so
so tisti še včeraj p rezi ran i, v prah teptani Hrvatje postali činitelj, s katerim se računa.**
Cenjeni čitatelji naj izvole insinuvacijo „Narodovo" postaviti v paralelo s temi izja vami našimi, pa bodo videli, kako mora trpeti resnica, kadar hoče „Narod" vzbujati mnenje, da so tržaški rodoljubje sami politični ignorantje, ljudje brez načel, brez modernih nazorov, solzarji in — lenuhi. Čitatelji vidijo iz omenjenih citatov, da je ravno nasprotno resnica, nego je trdil „Slovenski Narod".
„Slov, Narod" trdi dalje, da hočemo mi zvaliti krivdo le na narodno-napredno stranko na tem. da se je Jugoslovane prezrlo ob ustanovitvi tega ministerstva. Tudi ta insinu-vacija „Narodova" je drzen atentat na resnico. Niti ene besede je ni v vsem našem članku, ki bi se mogla tolmačiti tako, kakor da mi valimo krivdo le na narodno-napredno stranko. Mi smo edino le konstatirali dejstvo usodnih posledic sedanjemu razsulu političnega življenja na Slovenskem.
To dejstvo pa stoji, ga ne more zanikati nikdo in ga na vse zadnje ne taji niti — „Slovenski Narod**!! Godi se mu namreč tako kakor proroku Bileamu. ki je šel tja ven, da bi proklinjal, a je moral blagoslov-ljati... ! „Slovenski Narod** je hotel napisati članek, ki naj dokaže, da ni tako, kakor piše „Edinost", s katerim pa je slednjič vendar-le potrdil, da je tako ! Razlika je jedino ta, da smo mi le konstatirali dejstvo, dočim „Slovenski Narod*' kaže s prstom na posamične krivce. Krivca sta „lepi klub** in njega načelnik. Glasilo narodno-napredne stranke nam svetuje torej, naj pustimo „bratomorne pre-
! pire na miru, m naj
na gredice
■ kluba** dra. Susteršiča rosimo svoje
„lepega .tržaške
je časo in samozavestno vdaril s prazno ob mizo, češ : pa se pojdimo ! Dogovorili smo se še, da obvestimo konjederca po krčmar ju, kedaj bo velikonočna izpoved, ~da lahko sam pride gledat in da se prepriča „ad oculos", kakor je imel sam navado reči, kedo je stavo izgubil.
Prišel je dan, ko smo imeli izpoved. Prej ta večer je šel sošolec Janez sam k Cetidelnu naročit, da naj sporoči prijatelju iz „Kačje rti", da naj jutri popoludne točno ob peti uri pride v frančiškansko cerkev ter se postavi blizo izpovednice pri glavnih vhodnjih vratih, kjer izpoveduje oni znani naš pater.
Stalo nas je na vsaki strani spovednice po sedem. Patra še ni bilo in časa smo imeli dovolj za ugibanje, kako se izvrši stvar. Iz Janeza smo se norčevali, češ. da bo še danes klofutan, kar je on absolutno negiral. V ozadju je stal tudi že konjederec. a takrat se nismo nič poznali. Prijateljstvo naše je obstajalo edino lepri „Cetidelnu**, kedar je mož dajal za vino.
Prikazala se je postava postavnega 1110-žička. sivih bistrih oči. Bil je pater, ki smo ga čakali. „No, no, ste že tu fantje, ste že tu. Takoj, takoj bomo gotovi**. Začela je izpoved. Nobeden mi imel onih treh grehov.
solzice**.
Komu hoče „Slov. Narod** pripovedovati bajko, da sta postanek „lepega kluba" in na-čelništvo dra. Susteršiča dejstvi, ki nista v nikaki kavzalni zvezi z razmerami v domovini?! Ne, tega naj nam ne pripoveduje. Kazmere v našem parlamentarnem zastopstvu so o d s e v r a z m e r v domovini!! Še le po takem zastrupljenju razmer na Kranjskem je postalo možno, da je dr. Susteršič prva odločilna oseba v slovenski delegaciji in da je načelnik klubu, ki velja - boti to komu ljubo ali ne — kakor oticijelni reprezentant našega naroda !
„Slov. Narod** ne ločuje torej med vzroki in posledicami. Vzroki so doma, posledice pa na Dunaju. Tudi tega ne zahtevamo — kakor nam insinuira „Slov. Narod** — da bi četorica narodno-naprednili poslancev morala sedeti v „Slovanski zvezi". Saj glavno zlo ni v tem, da je naša delegacija razdeljena na dva kluba, ampak v tem, daje razmerje med obema strankama po domačem boju tako zastrupljeno, da naša delegacija nudi sliko v sebi razsule, demoralizirane vojske, ki se je — nikdo več ne boji. To je ravno usodno za narod naš in
Za druge se pater ni brigal. „Je že dobro, je že dobro, le pojdi, priden bodi in uči se !** in zalopnil je linit^ v spovednici za vsakim.
Sedaj je prišel na vrsto Janez bil je zadnji. Nekam glasna sta postala spovednik in grešnik, tako, da smo slišali vsi prav dobro, kar sta govorila. „Kaj, Ka-a-aj V Kvartal si? Cepec ti neumni"* ! In stegnila se je patrava roka iz spovednice, da bi Janeza malo pošlatala — ali Janez se je previdno odmaknil. „Pojdi nazaj, pojdi nazaj cepec ! Povej, kake grehe imaš še !** „Učil se nisem nikoli rad in pa gospodinjo sem jezil vsaki dan"*. To je bilo preveč ! Kakor lev je planil pater z razmršenimi lasmi iz spovednice, oči so se mu svetile kakor risu.
Ubral jo je urnih krač za Janezom, ki je zbežal gori po cerkvi : ker ga ni mogel ujeti, snel si je coklo z noge ter jo hlastno zalučal Janezu v hrbet. Homeričen smeh in krohot smo zagnali med tem vsi po cerkvi ter jo takoj odkurili za Janezom, ki jo je bil popihal naravnost ven iz cerkve, ker nevarnost je bila velika, da ne bi kedo izmed nas dobil pokore, ki je bila namenjena Janezu. Tako je odpravil Janez velikonočno spoved in dobil stavo pri „Cetidelnu"*.
(Zvrsetek.)
njegove interese! In to je ravno, kar smo hoteli konstatirati mi v članku „Sad — greha".
Krono svoji virtuvoznosti v podtikanju je pa postavil „Slovenski Narod"* s svojim govoričenjem, kakor da smo mi začeli „javkati" še le tedaj, ko smo videli, da ne postane minister — dr. Susteršič ! — Mi zovemo vse čitatelje naše za priče, da smo redno, ob raznih prilikah, posebno pa zadnjih par mesecev sem naglašali krivico, ki je v tradiciji, da naš jug ni nikdar zastopan v svetovalstvu krone. Ne vemo, v čem je dosegel „Slovenski Narod** rekord — ali v smeinosti, ali v zlob-nosti — s trditvijo svojo, da nam je bilo le za to. da — Susteršič postane minister ! .Mi bi rekli, da je s to insinuvacijo „Slovenski Narod" dosegel rekord v zlobnosti, ker je to notorična stvar, da mi nismo bili nikdar somišljeniki dra. Susteršiča : ne ozirom na njegova „načela", še manje pa ozirom na njegovo taktiko in sredstva, ki jih rabi v boju proti svojim političnim nasprotnikom.
Te insinuvacije naj bi ne bil napisal „Slov. Narod", kajti pregorostasna je. S tem, da hoče nam V Trstu naprtiti dra. Susteršiča, se je izdal pred vsem svetom, da je hotel le — podtikati ! !
Avstrijska delegacija.
i Brzojavno poročilo).
Plenarna seja.
D u n a j 21. Avstrijska delegacija je imela danes plenarno sejo pod predsedstvom kneza Lobkovica. Najprej so bile prečitane interpelacije in peticije.
Minister vnanjih stvari grof Goluchouski je odgovoril na interpelacijo del. Biankini-ja glede sklepa trgovinske pogodbe s < 'rnogoro. Minister je izjavil, da se vrše pogajanja. Potem je odgovoril na interpelacijo glede osnove zakona, ki naj določi odgovornost skupnih ministrov, ter rekel, da pripada rešitev tega vprašanja obema parlamentoma. Na interpelacijo del. Doberniga, Svlvestra in drugih glede načrta ogrske carinske tarife, je rekel minister, da ni v stvari mogel dovoliti ničesar in ničesar tudi preprečiti. Ta stvar—je dejal minister — je v ozki zvezi z dogovorom med Avstrijo in Ogrsko. Jaz se ne morem ume-šavati. Med obema vladama so se tozadevno vršila pogajanja, ne da bi bili mene povabili, naj izrazim svoje mnenje.
Nato je delegacija pričela razpravljati o poročilu proračuna ministerstva za v nanje stvari.
Za del. baronom \Valterskirchenom seje del. Dobernig podrobno bavil z vnanjo politiko ter izjavil, da bodo njegovi pristaši glasovali za proračun ministerstva vnanjih stvari, toliko z ozirom na zvezo z Nemčijo, kolikor tudi radi tega, ker morajo brezpogojno pri-poznati. da je naša vnanja politika dobra.
Del. Biankini je pričel svoj govor v hrvatskem jeziku, čemur so prigovarjali neinško-radikalni delegatje, izlasti Stein. Nadaljeval je potem svoj govor nemški, kritikova! je ekspoze ministra vnanjih stvari in grajal optimizem ministra, ki nam je ne glede na položaj, v katerem se nahaja monarhija, mirno zakli-cal, da zamoremo mirno gledati v bodočnost. Govornik se je obrnil proti trozvezi, z;i katero je našel minister najlepše besede, ki nalaga pa monarhiji in avstrijskim narodom največe žrtve. Nemčija gospoduje po trozvezi nad našo notranjo in vnanjo politiko, in nad vsemi narodnostmi. Madjari so uvideli, kum da vodijo vseneniške struje, katere podpira avstrijska politika. Vsled tega je prišlo do sprave med Madjari in Hrvati in do reške resolucije, ki ima svoj vir v prepričanju Hrvatov, da mora ogrsko kraljestvo priti do popolne samostoj-nosti, da je to stremljenje opravičeno in da bo Hrvatom koristilo in ki naj tvori močan jez proti nemškemu prodiranju v Ogrski in na Hrvatskem. Boj Madjarov ni nikakor naperjen proti dinastiji in zamore prinesti habsburški dinastiji le srečo in blagoslov. Monar liija zamore prestati sedanjo krizo le s tem, da se povrne na državno-pravno podlago, na kateri je bila solidno urejena in da se zjed-načijo politične pravice. Federalistična, mo
Stran II.
»EDINOST« Št. 170.
V petek, dne 22. junija 1900
derna in pravična avstrijska skupina v zvezi z ogrsko, hrvatsko in slovensko skupino, ze-dinjcna po osebi vladarja, jc bodočnost monarhije. Govornik je potem govoril o groznem zanemarjen]u Dalmacije, ki naj se združi s Hrvatsko.
Kar se tiče naše zveze z Italijo, je Ita-ija 1)1 i že francosko-angležki zvezi nego li tro-zvezi. Na morju in na kopnem delati Italija in Avstrija ena nasproti drugi naj obširneje vojaške priprave in v spopolnenje te zveze živi tretji v /vezi s Turčijo v velikem prijateljstvu ter usiljuje svoje industrijske izdelke in svoje banke na račun zaveznikov.
Del. Toliinger je pohvalil delovanje ministra vnanjih stvari ter vprašal glede agitacije Italije v Albaniji in v koliko da prva podpira Crnogoro. < Jovornik je za sporazum z Ko m unsko.
Del. Steiner je govoril o razmerju do Ogrske ter je predložil resolucijo, da z letom 1!H>7 poneha skupnost carinskih dohodkov.
I >el. Schlegel je razpravljal o posledicah samostojne ogrske tarife ter je vprašal ministra unanjih stvari, zakaj da ni reagiral na izjavo \\ ekerla. češ, da je Ogrska samostojna država.
Na predlog predsednika princa Lobko-vica je bila resolucija del. Steinerja izročena proračunskemu odseku.
Del. Klofač je polemiziral proti ekspozeju ministra unanjih stvari, rekši, da ne more češki narod razumeti, da je Prusija najodkri-tosrčneji prijatelj Avstrije. Tudi prijateljskih razmer do Italije ne more razumeti. Govornik je za sporazum z Rusijo, ter je predložil resolucijo, v kateri se poživlja skupno vlado, naj zastopnikom na prihodnji mirovni konferenci naroči, da bodo delovali za razo-roženje.
Del. Delugan je pozdravil konzularno reformo ter je posebno opozoril vlado na konzularna zastopstva v Argentiniji, kamor se najraje izseljujejo Trentinci. Slednjič je govornik zahteval, naj se italijansko vseučiliščno vprašanje ugodno reši.
Del. llomanczuk je govoril o željah Malo-rusov ter izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Del. Straucherje pohvalil energični nastop proti Srbiji ter se potem podrobno bavil z židovskim vprašanjem in s klanjem Židov v Rusiji in v Turčiji. (Predsednik je govornika opominjal, naj govori o stvari). Nato je predsednik zaključil sejo ob o. uri 45 min. Prihodnja seja v soboto dne 23. t. m.
vplivala na carja, naj bi vspostavil avtokra-cijo. Car pa je izjavil, da duma mora nadaljevati svoje delo. Slednjič javlja ta vest, da naslednik Goremikinov utegne postati sedanji generalni guverner v Finlandiji Gerhardt. ki ga je car te dni vsprejel v avdijenciji.
Sestanek med ruskim carjem in nemškim cesarjem.
Berolinski „Lokal-Anzeiger" je prejel iz Kiela vest, da se vzlic vsem dementijem tamkaj vzdržuje glas o sestanku ruskega carja in nemškega cesarja proti koncu meseca julija. Ta sestanek da se ima vršiti povodom vaj nemškega brodovja v Baltiškem morju.
Kongres hrvatskih in bosanskih dijakov na Dunaju.
Z Dunaja nam pišejo dne 20. t. m.: Tu se je vršil včeraj velepomemben shod, sklican o.l prof. Moduloviea. Na dnevnem redu so bile bosanske stvari. Shodu je prisostvovalo do 300 oseb. med lijimi več dr-žavnozborskih poslancev. Shodu je bil namen, da zahteva reforme za Bosno in Hercegovino, oziroma revizijo berolinskega dogovora. Shod se je povspel v sijajno manifestacijo slovansko. Govorili so urednik ^Osvita"4 Džamonja Peter. Hadžialijagić, I )ruškovic, dr. K o r o-š e c. dr. Tuškan. Krasojevic, Clioc, dr. So-botka, Fresl, S p i n č i ć, dr. Vergun. Vspre-jeta je bila resolucija, ki obsoja avstrijsko upravo v okupiranih deželah Bosni in Hercegovini in trdi. da so nemiri v Makedoniji navstali pod avstrijskim vplivom. O tem zborovanju Vam pošljemo obširneje poročilo.
Drobne politične vesti.
Novi župan b u d i m p e š t a n s k i. V torek je bil izvoljen budimpeštanskim županom Štefan Barczv. Barczv je rojen v Budimpešti in je v 4o. letu svoje dobe.
Grško-romunski spor.
Francoski novinar Franklin je priobčil v rJournal des debats" razgovor z romunskim ministrom Lahovarv-jem, ki mu je rekel. da je ruski car z ozirom na rodbinske odnošaje predlagal romunski vladi, naj bi se pogajanja z Grško vodila v Petrogradu. V ta namen je storila ruska vlada korake v Ateni in Bukarešti.
Dogodki na Ruskem.
Govorice o odstopu Goremikina.
Londonski „Times" poroča iz Petro-grada : še je nade, da ne pride do spora med krono in parlamentom, ako ministerstvo Goremikinovo takoj odstopi in se sestavi novo ministerstvo iz večine dume. Močna stranka v Peterhofu skuša progovoriti carja, da pokliče na krmilo Muromceva. Oni, ki so dobro obveščeni. kaj da se godi za kulisami, menijo, da je sedaj možno razbiti reakcijonarni obroč, ki obdaja carja.
Iz Peti ograda javljajo dalje, da se je car na zadnjem posvetovanju v Peterhofu izrekel proti odloženju dume in proti vojaški diktaturi. Dvorna stranka da je
Domače vesti.
Javen ljudski shod radi volilne reforme sklicuje jugoslovanska socijaluo-demo-kratična stranka za v nedeljo dne 24. junija ob 10. uri predpoludne v gledališčno dvorano „Narodnega doma". Dnevni red: „Odločilni boj za splošno volilno pravico". Poročal bo g. Etbin Krista n. Politični • odbor socijalno-deinokratične stranke poživlja na obilo udeležbo. a mi pripominjamo, da bo na tem shodu sodelovalo tudi politično ti r u š t v o -,E d i n o s t".
Javno vprašanje. Podpisani se tem potom obračajo na tukajšnje vodstvo ponoč-nili paznikov s sledečima vprašanjema: Ker je ta urad v svojem poslanem, objavljenem v listu ..II Piecolo" od dne 20. t. m. izjavil, da se je okradenemu g. Vekjetu večkrat pisalo radi slabe nočne razsvetljave in da g. Vekjet ni izročil ključev svoje prodajalnice omenjenemu uradu, vprašamo : koliko in kateri zlatarji dovoljujejo, da sme kak v a r-n o s t n i organ odpirati dotične zlatarske trgovine?
Drugo : ker omenjeni urad trdi, da je nočni čuvaj tega urada zapazil ob eni uri in 23 minut popolunoči, da je plamen luči v trgovini gospoda Vekjeta znižan, vprašamo : zakaj n i d o t i č n i čuvaj takoj pozval redarstvo in tako omogočil zajetje lopovov ? ! !
V dodatek izjavljamo še, da se zgoraj imenovani urad zelo slabo priporoča s slič-nimi, za svoje zavarovanec kompromitujočimi poslanimi !	Radovedneži.
Pripomba u r e d n i š t v a. Tudi včerajšnji rIndipendente" se bavi s tem predmetom, izlasti pa z opravičevanjem stražarja zavoda za čuvanje in zapiranje, češ, da v oni kritični uri plin ni več funkcijoniral. ..Indi-pendente" pravi, da bi se bil moral dotični organ postaviti na stražo poleg prodaj alnice ter naložiti enemu svojih tovarišev, ali kakemu redarstvenemu nadzorniku, ali stražarju, ki je prvi prišel mimo, naj obvesti lastnika prodaj alnice, ali redarstveno oblast, ki naj bi se prepričala, kaj se je zgodilo in bržkone bi bili imeli tatove v pasti. Nedavno temu so na Dunaju tatovi izpraznili urad za čuvanje in zapiranje, a ravnateljstvo je priobčilo neko poslano; v katerem je trdilo, da čuvaje stvari družili ni mislilo na čuvanje svojih stvari. To so res čudna opravičevanja.
Zadnji ulom v prodajalno zlatarja Drag. Vekjeta je trajno predmetom razgo-varjanju po vsem mestu toliko radi drznosti, s katero je bila izvršena tatvina, kolikor radi dejstva, da je g. Vekjet jako znana in čislana oseba v Trstu. — Naš namen seveda ne more biti, da bi kritizirali odredbe varstvenih in sodbenih oblasti, v kolikor je tem odredbam namen, da bi prišle storileem opetovanih takih tatvin na sled in bi vsaj za prihodnjost kolikor le možno zaprečile taka zločinstva in zagotovile varnost tuje lastnine. Povodom tega uloma pa se nam vzbujajo resni pomisleki glede tacih ulomov sploh (torej ne ravno z ozirom le na ta konkretni slučaj), ako uvažujemo, da se ob takih okol-nostih — posebno, če je dotični okradenec zavarovan — okoriščajo le dotične zavarovalne družbe, ki jim je ležeče n a t e in, da je zavarovanec posta v lj en na sum in eventuvelno tudi po nedolžnem obsojen, da jim le ne treba plačati zavarovalnin e. Znano je, da take družbe vzdržujejo navlašč svoje zastopnike, ki naj ovirajo na vsak način poškodovančeve zahteve. Znano je tudi. kako prazni in ničevi prigovori se v takih slučajih uveljavljajo celo potom civilne pravde, da bi se družba, če le možno, izognila izvršenju svoje obveze. Toliko bolj pa morajo se usiljevati oblastnijam resni pomisleki, predno odločajo kaj na škodo
i poškodovanca. Kaj še pa. če jim je odločat le na podlagi intlicijev, ki so večkrat — kakor znano — navidezni in zapeljivi.
V svoji včerajšnji številki je priobčil rL" Indipendente^ o tej aferi jako oster članek, v katerem konstatuje najprej, da je javno mnenje, ki razpravlja o vzrokih, na podlagi katerih je bil aretovan g. Vekjet, da je to javno mnenje popolnoma na strani g. Vekjeta. o katerem da nikakor ne more verjeti, tla bi bil — kakorsibodi — kriv. To „javno mnenje"4 da se predobro spominja, da ni to prvikrat, da preiskovalni sodnik dr. Barzal, pri prvih njemu poverjenih korakih v preiskavi glede kake tatvine, da aretovati okradenca : ta sodnik da je to sedaj zakrivil že tretji ali četrti krat, tako. da navstaja sum, da je to postopanje njegov poseben zistem.
Glede dejstva, da je imel gospod Vekjet opraskano roko, pravi ..Indipendente", da če bi bil res on simuliral tatvino, ni mu trebalo segati z roko skozi malo luknjo, napravljeno v blagajno, in si s tem roko opraskati, ker je imel ključe blagajne. <41ede male širine luk-
je bila brez glavne, srčne korenike. — ptvo-vodje, — je t) nalogo prevzel le začasno pi -žrtvovahu g. F.: a on nam le malo časa „trebi in čisti vrhove*', Znto. ni Vam pričakovati od naše strani ,.izbornega tega in onega". Poskrbeli smo pa. da se kolikorto-liko ustreže slavn. občinstvu z ..variatio de-lectat" (pri raznovrstnosti se človek zabava) : v ta namen smo naprosili si „adjutanta" v Trstu in na ( >pčinah.
..Kolo*' bo ..zavrtelo" svoje krepke in ljubke glasove v milodoneče, očarujoče akorde : „Zvonašiu bodo pa vlekli za „vrv" naše krasne pesmi.
Kolo" dospe v Bazovico — kakor so mi pravili — in corpore.
-Torej tudi lične, mične 1'evke vnete — gospo lične ; Zraven — žene poročene, Ivi ao 7. njimi misli enr".
Iz tega razvidite, da hočemo storiti, kur je v naših močeh.
Glede na to. da potrebuje naša „Lipa** svežega z r a k a in hladil n e g a p r i-1 i vanj a, a naše ljudstvo posebno mladina — krepke moralne podpore na potu do
nje pa pravi, da v tem XX. veku oni. ki dobrega in poštenega ; glede na to. da imamo znajo tako dovršeno rabiti ..tihi sveder",. v okolici in mestu mnogo tacega „elementa", znajo gotovo tudi rabiti kake posebne klješče, ki vedno rad podpira, kar je narodu in sploh s katerimi izpraznijo blagajno tudi skozi raz- človeštvu v korist in izobrazbo, nadejamo se
merno malo luknjo.
Naj je že izvršil tatvino kdorsibodi pravi r Indipendente" — gotovo je, da je bila tatvina izvršena po noči ; in le čuditi da se je, da je bilo možno to tatvino nemotjeno izvršiti v središču mesta in v prostoru, v katerega se je lahko videlo skozi luknjice, ki so narejene v vrata. Neki redarstveni nadzornik je bil šel tam mimo in — pogledavši v Vekjetovo prodajalnieo — je bil zapazil, da je plamen plinove svetiljke znižan, a to si je on tolmačil, da je vzrok temu najbrže pomanjkanje presije. Evo pogreška! vskiika ^Indipendente*1, V nobenem slučaju, ako zapazijo kaj nenavadnega, ne smejo organi javne varnosti skušati to „nenavadno" zmanjšati v „navadno", „normalno". Bolje je sumiti in, pojasnivši stvar, prepričati se, da je bil sum nevtemeljen, kakor iznebiti se suma in pustiti svobodo tatovom, kakor se je že pripetilo, ko so tatovi bili v poslopju borze; tudi tam je bil neki policijski organ opazil, da je zaprta neka zavesa, ki bi bila imela biti odprta, a to dejstvo — ki je bilo v istini čin tatov — so bili policijski organi pripisali pozabljivosti kakega uradnika.
„Indipendente" zaključuje svoj članek s konstatacijo, da če je bil en okradenec stavljen v zapor, iz zapora je bil pred nekoliko dnevi izpuščen zloglasen prejudiciran človek in znan policijski kontident. ki. akoravno je bil vmešan v nekterih tatvinah, je vendar — ne ve se na katerega svetnika priprošnjo — dobil provizorično prostost, (ločini bi bilo treba ravno v njegovem slučaju — poznavši človeka — vporabiti red kazenskega postopanja in odreči mu prostost, da bi ne mogel
ponoviti zločina.
Ta človek je oni Josip Cazzutti, ki so
ga redarji aretovali v noči 24. februvarja t. 1„ ko je odpiral vrata prodajalnice zlatarja Brunija v ulici sv. Sebastijana, katera vrata so ravno taka kakor ona Vekjetove prodajalnice. Vrata je odpiral s ključem, ki si ga je bil naredil sam.
Iz Bazovice nam pišejo: Mnogo je že
easa.
odkar
ni
bilo „bilke^ glasu v cenj.
„Edinosti"4 iz naše vasi. vsaj prijetnega ne, ker enkrat Vam je nekdo poročal, da se pri nas „nekaj kiijamo'4, drugikrat o samomoru, ki ga je provzročila „zapita" krava. Iz zadnjega izgleda pač slede, da je človek res -Nemaren in zabit", <_'e kravo gre zapit. —
No, hvala Bogu, kar se tiče našega „ki-
sanja" in „kujanja", se je vse tako dobro
„Osladilo" in „zjasnilo", da smo imeli — —
prav lepo, impozantno procesijo sv. r. Telesa
dne 17. t. m.
Da je bilo po tolikem času neprijetne
„tiliote" in prisiljenega „niedvladja" veselje tem veče, ni mi treba povdarjati še posebej. Saj je sploh znano, da srce tem veče veselje uživa, tem globeje čuti radost, čim več časa je pogrešalo te hladilne in blažilne hrane — ljubezni, radosti. Poznalo in bralo se je to ljudem na obiazih od ranega jutra do
poznega večera.
To „kujanje" se je torej dobro končalo
in upam, da se konča dobro tudi nekaj dru-zega. V nedeljo, dne 24. t. m. priredimo namreč „Veselico" (pri vsakem vremenu) na dvorišču našega ljubljenega „generala*, g. Jos. Urbančiča.
Ker je naša „Lipa" že dolgo temu pogrešala naslova „dišeče, košato" drevo, ker
— že dlje časa zapuščeni Bazovci - da bo dan i?4. junija 1906. zapisan v domači lnt-zovski kroniki se zlatimi črkami. Glejmo, da se pobrigamo za naše ljudstvo ne samo oh času volitev — ko mi ljudstvo potrebujemo, ampak tudi vsakikrat - če le možno —- kedar ono potrebuje nas. Hodimo ž njim : _V sieci, nesreći in britki težavi, Kedar prsv sitne skrlii ima v glavi. Ali ko v radosti srce s' mu smeje, Vedno naj duša v tolažbo mu deje : Nisem zapuščen, — nikjer niaeui sam. Kamor se oziem, am brata imam".
To tolažbo nam prinesite z obilno udeležbo — v nedeljo 24. t. m. v Hazovico. kjer Vam iz dna radostnih duš zakličemo bratski, prisrčen :
Dobro došel vsak, ki
„Ne sinno stori, kar veleva mu stan, Stori, kar je ljudstvu storiti dolžan".
Gr. K—v.
Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem ! Že je mi-
nolo poldrugo leto, odkar smo prvikrat stopili pred slov. občinstvo s prošnjo : Uojaki-Slovenci ! Pomagajte nam sezidati ..Narodno in gospod, šolo", ».hi se z iste pomočjo rešimo narodnega pogina !
Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15.000 kron je v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Ob enem so se pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obupavali nad vspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so zatrjevali v enomer : „Narodne šole v St. Jakobu nikoli ne bo in zbrani denar bodo morali vrniti darovalcem".
A hvala Bogu in rodoljubnim rojakom : obrnilo se je na bolje tako, da nam je danes možno sporočati veselo vest : Narodna in gospod, šola v Št. Jakobu je zagotovljena ! Preskrbljeno je za večino stavbenih stroškov in zasigurana je tudi večina stroškov za vzdrževanje šole !
Ker pa niso pokriti še vsi stroški kaže se še primanjkljaj za približno 25.000 kron — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo : Rojaki ! Pomagajte nam zložiti in pokriti še ta primanjkljaj !
Verjemite nam : nikakor bi Vas ne nadlegovali. da nas ne bi silila najhujša siht. Iz zavsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožcici (pol ure od St. Jakoba) zidali štirirazredno nemško šolo. Ak«» se ta vest uresniči, in pri naših razmerah ni dvoma o tem, potem nam je bodo'-a narodna šola za narodni obstanek ravno tako potrebna, kakor je življenju potreben zrak in
ribani voda.
Zato rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo : pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti osode-polna in nenamestna.
31 a t. R a ž u n, F r. Iv o h e n t a r. župnik.	župan.
F r. 31 a j e r, nač. i. sv.
Darove sprejema: Matej Ražun, župnik: pošt.t: Št. Jakob v Kožu, Koroško.
Tovorni vlak št. 174 se je utrgal -J". t. m. zvečer, ko je začel voziti s postaje Op-čina. Ko je opazil službujoči uradnik, da se del utrganega vlaka pomika za vlakom, dal je strojevodji znamenje, da ustavi. Nato je zadel utrgani del tako silno na vlak, da je skočilo dvoje voz s tira, osem je bilo pa po-
V petek, dne 21. junija 1006
»EDINOST c štev. 170.
Stran II T
Skodovanib. Ker vozijo vlaki radi gradnje novega kolodvora med Općino in Prošekom le po enem tiru. je bil radi tega ves promet a-ustavljen." Pt-nesrečeni vlak so razvlekli trije stroji deloma na Prosek. deloma v Sežano. Vsled tega so imeli vlaki velike zamude, največ- luzovlak št. -"» in osebni vlak št. .'».'j. namreč za '1 uri. oziroma 2 uri in 45 minut.
Čast komur čast! Zvesta in marljiva služkinja je Josipina Frank iz < 'elj na Notranjskem. A ima tudi dobro gospodinjo.
Kakor mlado dekletce je vstopila pred :>.">. leti v službo pri gospej S. v Trnovem, bila pri njej tudi v Podgradu in zdaj že mnogo let v Opatiji, kjer je te dni dovršila
It.-to poštene, nepretrgane službe, odlikovana od gospodinje z lepim darom.
Josipina Frank bodi v izgled mnogim in mnogim služkinjam !
Umrljivost v Trstu. Od l<>. do 16. t. m. >• umrlo 12 moških in .'{.'i ženskih, skupno 7.") oseb. nasproti 72 v istem tednu minolega leta. Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala 19*.s pro mille.
Nevihta. I)ne 19. t. m. je razsajala v Moberdobu huda nevihta z nalivom. Strela je ubila na paši eno kravo in enega junca.
Železniški most se porušil. Na Iteki se je v sredo porušil žtlezniški most pred pomorsko akademijo, ko je ravno vozil po njem tovorni vlak. Ponesrečil ni nihče.
Ponočni prizor. V. okna neke hiše v ulici della Sanita je predminolo noč in sicer že okolu 4. ure zjutraj neka ženska vpila :
„Battuglia. battuglia ! Ladri(Patrulja, patrulja ! Tatovi !)
Dva redarja sta prispela na ta obupni krik in šla sta v ono liišo. A ko sta bila pred vrati stanovanja one ženske, sta videla, kako je pobegnila mala miška, ki se je prestrašila njiju dveh. Potrkala sta na vrata, na kar je ženska odprla in jima povedala, da je nekdo do istega hipa vrta! pri vratih. Redarja sta prasnila v gromovit smeli ter povedala ženski, da je vrata vrtala mala miška, katero sta tudi videla pobegniti.
Ženska — ki se je tresla strahu na vsem životu — se je na to potolažila, a redarja sta šla nazaj na ulico. Komaj pa sta bila stopila na ulico, ko sta slišala zopet vpiti :
..Battuglia. battuglia ! Ferma I*1 (Patrulj;!. patrulja! Ysta\i!)
Kaj je bilo? Evo: Neki kočijaž je bil v kavarni ..Al fedel Triestino'1, ki je tam blizu, napravil na pijači nekaj računa ter je odšel, ne da bi ta račun poravnal. Natakar je pa klical redarje, da bi vstavili bežečega kočiiaža. Redarja sta sicer skušala to storiti, a ni se jima posrečilo : kočijaž jima je izginil izpred oči j. kakor prej miška.
Aretovan je bil včeraj predpoludne Ietni jestvinski trgovski pomočnik Fran R., stanujoči v ulici della Tesa št. 2. Aretovan je bil pa na zahtevo svojega gospodarja trgovca z jestvinami g. Ivana Kureta, ki ima prodajalnico v ulici della Tesa št. 719. G. Kuret trdi namreč, da mu je pomočnik v več kratili ukral skupno 117 kron denarja. Ko je bil aretovan, so našli pri njem 67 kron. Priznal je. da je o" kron ukral gospodarju, a ostalo da je njegovo.
Neznan tat je ukral srebrno uro. vredno 12 kron, v stanovanju Ivanke Udina v ulici del Fortino. Okradena je prijavila tatvino policiji.
Vetrih je našel redar v vratih hiše št. ~> v ulici Conunerciale. To je bilo ob 2. uri in tri četrt predvčerajšnjim popoludne. do-čim ob 2. uri in pol. ko je šel isti redar ravno tam mimo. ni bilo Še vetriha v vratih.
Koledar In vreme. l>Hue*: Srce Jezusovo; MiioS ; Sui lOilavu. — .lutri: Aloau, mučenec; Gostioni*: l>ragija. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -4- 29" CeUius. — Vreme včeraj:
vroče, deloma oblačno
Draštoene vesti in zabave.
„Tržaški Sokol" naznanja, da priredi dne <s. julija veliko veselico s telovadbo in plesom v Nabrežini. Na sodelovanje vabi tudi slavna pevska društva iz mesta in okolice, ki so naprošena, da čini prej naznanijo svoje eventuelno sodelovanje.
Pevsko društvo ..Slov. Mladina" pri sv. Ivanu opozarja si. občinstvo in bratska društva, da je bila njega veselica po pomoti napovedana za dan 22. junija, ker se bo vršila dne 13. avgusta. Bratska društva prosi „.Mladina", naj bi jej prepustila ta dan. Ona društva pa. ki so vabljena na sodelovanje, naj bi odgovorila čim prej.
Razne vesti.
*	Grozna povodenj na Češkem. V
sažavskem okraju se je v nedeljo utrgal oblak. Prizadetih je šest občin. Ogromne množine vode so poplavile cele občine, odnesle mostove, razdejale ceste ter progo lokalne železnice Benešovo-Spodnji Kralovic. Okolu 6<> hi> in en mlin je popolnoma razdejanih. Nasip ribnika v Gonobicu je deloma počil. Vse niže ležeče hiše so poplavljene. Polja in drevje v krajih prizadetih od katastrofe, je opustošeni*. Poginilo je mnogo živine in perutnine. Pogrešajo tudi sedem oseb. V opustošene kraje je prišlo vojaštvo na pomoč.
V Konopištu, posestvu prestolonaslednika Fran Ferdinanda, je počil nasip ribnika, vsled česar je bil poplavljen ves niželežeči park in hlevi. Škode je nekoliko stotisočev kron. < >kolu sto rodbin je brez strehe. Voda je v dveh vaseh razdejala šest hiš. Utonilo je tudi sedem oseb. a sodi se. da je število žrtev še večje.
*	Slaba letina preti na Kitajskem. Na jugu države so velike poplave, na severu pa silna suša. Radi tega se boje slabe letine in lakote, vsled česar pride lahko do izgredov proti inozemcem.
Zaradi najemnikov se je obesil \ Elberfeldu posestnik in sedlar Viljem Hal-bacli. Jezil se je vedno nad njimi in ta jeza ga je privedla v zadnjem času do samomora.
Lepa zdravniška nagrada. Berolin-ski kirurg Bergmann, ki je zdravil hčerko turškega sultana, je prejel od istega visok red in nagrado 90.000 mark.
Ljudski učitelj — doktor filozofije. Mile Saiar, učitelj v Bosanskem Novem.^ je bil nedavno na vseučilišču v Jeni promoviran doktorjem filozofije.
Velikanski vodovod. V Neu-Jorku zgradijo nov vodovod, ki ga izpeljejo iz Kont-skilskih bregov nekoliko km od Neu-Jorka. j Stal bo nad 700 mil. frankov, ter bo dolg i 96 milj. V jeseni bo pri tem vodovodu delalo 30.0O0 delavcev.
*	Srbkinja promovirana doktorjem modroslovja. V torek je bila na dunajskem vseučilišču promovirana doktorjem modroslovja srbkinja gospica Julika Gjordjević, ro-
i dom iz južne Ogrske.
*	7 Dr. Ludovik Ebner. V Gradcu je v sredo umrl vseučiliščni profesor dr. Ludo-
j vik Kbner. eden najuglednejih operaterjev graške medicinske fakultete.
na postajo. Ob 1. uri 40 min. se je cesar ob novih ovacijah prebivalstva odpeljal.
LIBERCE 21. Cesar je dospel semkaj ob ">. uri 50 min. popoludne. Ob živahnih pozdravih oseb, ki so bile zbrane na peronu, je cesar stopil z dvornega vlaka. Cesarja je na to pozdravil župan dr. Baver. ki je izrazil svoje veselje nad obiskom cesarjevim. Zaključenje delegacijskega zasedanja.
DUNAJ 21. Kolikor je doslej določeno, bo zasedanje delegacij zaključeno pred 29. t. ni., radi tega bosta delegaciji imeli prihodnji teden vsak dan sejo.
Iz ogrske delegacije.
DUNAJ 21. Odsek vojne mornarice ogrske delegacije je odobril na današnji seji poročilo referenta.
Minister za trgovino dr. Foit.
PRAGA 21. Minister za trgovino dr. Fort je danes zjutraj v spremstvu ministeri-jalnega svetovalca viteza Friesa in ministeri-jalnega tajnika "Zampacha dospel v Libevcc. imenovanje francoskih škofov.
PARIZ 21. Iz Rima poročajo, da bo v kratkem imenovano šest ali sedem škofov. Kardinal Mathieu. člen francoske akademije.
PARIZ 21. Kardinal Mathieu je bil na mesto Perranda izvoljen členom francoske akademije.
Dementi.
CARIGRAD 21. Srbsko poročilo o mobilizaciji 40.00O mož je neosnovano. Na pre-porni srbski meji je dvanajst batalijonov in tri baterije, v Kerkuku pa osem batalijonov kakor reserva.
Brzojavne vesti.
Cesar na Češkem.
NEMŠKI-BROD 21. Cesar je dospel semkaj s svojim spremstvom ob 10. uri 57 min. Vsprejeli so ga namestnik grof Couden-liove in načelniki državnih in lokalnih oblastni j. Ko je vlak prispel na kolodvor, je zbrana množica cesarja živahno pozdravljala. Ko je župan pozdravil cesarja in se mu zahvalil za obisk ter izrazil vernost prebivalstva, se je cesar zahvalil za patrijotični vsprejem in nato nadaljeval svoje potovanje.
KUTNAGORA 21.' Na postaji Sedleč-Ivutnagora so pričakovali cesarja viši deželni maršal knez Lobkovic, okrajni glavar kutno-gorski, namestniški svetovalec Sapka in župan kutnogorski Mataček. Ko se je dvorni vlak bližal kolodvoru, je vojaška godba zasvirala avstrijsko himno, množica je pa navdušeno klicala : „Slava" ! Namestnik je cesarju predstavil župana, nakar je isti na češkem jeziku pozdravil cesarja. Nato si je cesar v spremstvu nadvojvode Ferdinanda Karola in vojaških dostojanstvenikov ogledal vojaško častno stotniio. Potem je cesar stopil v kočijo ter se odpeljal v Kutnogoro, kamor je dospel po če-trturni vožnji. Na trgu so cesarja pričakovali: zastopstvo mesta Kntnagora. duhovščina, častniški zbor. deputacije, društva in korporacije itd. Ko je cesar stopil s kočije, je stopil pred njega župan Mataček ter ga na češkem jeziku pozdravil. Cesar je odgovoril na češkem jeziku : Zahvaljujem se vam najprisrčneje za zagotovilo Vaših lojalnih čutstev in se vese-iim, da si zamorem ogledati častitljive, starodavne, sedaj obnovljene stavbene spomenike, ki so priča ponosne minolosti tega mesta. Cesar je potem pričel z županom razgovor ; nato so bile predstavljene deputacije in korporacije. Potem je cesar zopet sel v kočijo ter se podal v mestno hišo. kjer je v spominski knjigi upisal svoje ime: od tod se je cesar podal v obnovljeno cerkev sv. Barbare, pred katero ga ie pričakoval škof z mestno duhovščino, ko si je cesar ogledal cerkev, je nadaljeval svojo vožnjo po mestu ob neprestanih ovacijah prebivalstva in se potem vrnil
R
VARŠAVA 21.
U S 1
a.
Vojno sodišče je obsodilo tri Žide na smrt, ker so umorili nekega policista.
Duma.
PETROGRAI) 21. Dvorana je napolnjena. Med poslanci vlada živahno gibanje. Minister notranjih stvari Stolipin je priznal, da je policijska uprava v nekaterih slučajih postopala protizakonito, naglašal je pa. da ljubijo uradniki svojo domovino. Vlada mora post opati energično in vzdržavati red. Policija je storila svojo dolžnost. Med nemiri je bilo 288 policijskih uradnikov in uslužbencev ubitih. 388 pa ranjenih. (Klici : To je malo. Slišati je bilo žvižganje in zaničljive klice. Predsednik je vstal, rekši. da v tej dvorani vsakdo svobodno govori). Minister je zaključil : Vlada bo postopala kakor stražar, ki ne sme vreči v stran stare puške, dokler ni dobil nove. (Žvižganje in klici : Dovolj ! Velik nemir.) Na to je govoril knez Urusov - ter omenjal temnih moči. ki ovirajo dobro voljo ministra. Posl. Vinaver je nato v navdušenih besedah obsojal hujskanje proti Zidom. Potem je vstal minister za notranje stvari, da odgovori na nekatere opazke. V trenotku je nastal velik nemir. Slišati je bilo klice : Odstopite ! Predsednik je zvonil, dočim je minister izjavil, da ga ta nemir ne bo motil, ker ima čisto vest. Nemir se je ponovil. Ministri so med kričanjem in klici : „Morilci zapustili dvorano. Predsednik je moral prekiniti sejo za dve uri.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnic* —.— Lombarde J 73—unificirana turška renta 96.3."» avstrijska zlata renta 99.9>, odrska 4°/0 zIhm renta 97.1iT, Landerbank —.—, turSke srećke 145.75, pa-rižka banka 15 74, italijanske merdijonalne akcije 8.19, akcije Rio Tinto 16.SI Trdna
London: (Sklep) Konsolidiran doljr B8 ®/M srebro i>!\5 Lombardi 6.!,/4, Španska renta iti?.1 „ ita-Hianska renta 104.n t tržui disk >nt 3menjice na Duna u 1M..-15. Trdna.
Tržna poročila 21. junija.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.68 do K 15*70. rž za oke K 13 22 do 13*24. oves -/a okt. od K 13*52 do 13*54, koruza za julij 13*— do K 13.«.i2 PSenira: ponudbe omejene. vp-a*ftvfi'!i pičlo, tendenca mirna. r^Hau : n 'koliko tisoč met. stot. nespremenjeno, rž vzdržano, druga žita ne«>re:nJ-njeno. — Vreme: vroče.
II a m b u r g. (Skle^). — Sladkor za juni 16.40. za julij 16*40 za avgust 16-<>0, za september 16.05, za oktober 16*90, za november 16*90. — Mirno. Vreme : oblačno.
Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44.25, za sept. 44.75.
N e \v - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, za 5 do 10 stot višje. Prodaja : 3000 vreč.
H a m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santo« goo 1 averagj za september .*>»'»•--. za december 36za mare t 37' ,., za maj 37 1-. Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna r elna 40—41 navadna dobra 42—43.
London. Sladkor i r. r?pa surov S',« Sli . Mirno.	(Dalje na četrti strauiT
Tujci v hotelu „BALKAN11.
N? novo so došli :
Celestina. po3estnik, MEDIJA : Vondetka, arhitekt, ZAGREB; Katlei, tovarnar, NEUT3CHEN ; Vrabec, uradnik, PRAGA; Jurč č, pos., IVANOV-GRAD : Leon, uradnik. DUNAJ ; Steinberg. zaseb., BENETKE; Herman, adjurkt, PRAGA; Rak, abi-turijent, PRAGA; Schultze, c. dež. urad. BERO LIN.
ZAHVALA.
Podpisani izrekajo ginjenim srci-m tem potom najiskrenejo zahvuio vsem onim, ki so spremili k večnemu počitku našo ljubljeno hčerko
MARICO.
Posebno se zahvaljujejo slav. društvom Iliriji" in
..Čitalnici" pri sv. Jakobu za ganljivo petjo.
TRST, dne 21. junija 1!K)G.
Ante Kresevič, oče; fcLrija Kresevič. mačeha. Ante Kresevič, brat; Matilda Kresevič por. Cuzzi, sestra; Aleksander Cuzzi. svak, Marica Kresevič,
nevesta.

--VwT«r "" ~----"
____ii ; -- v'	-------------
i - : C- . : c • * ■__o _ C '' r- < o <_ O I ; CM
e^T* Tcv.--.rna po: !«tva
V? ■	-i,	' .	« OK.-tS*	•
- pirr/i
!Cf

C o o 6] lO
lODOMOMOHOllOli j i 1 O i i o i ■ o ■' O ■
v ■ -. .ti
ulica Vc-a 52. M (lastna hiša). ' i
j	ZALOGA:
nnzzn rosnz.o (ic.isUo poslopje)
! Ceno, da c» nt t>a.i nor.r .t« KsnUurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
posebnih načrtih. naitrevu cosiiir brcsplstao ta frank«
Trgfovina.
Borzna poročila dne 21. junija.
Tržaška borza.
Napoleoni K 1P.13—19.15, angležke lire K—.—
do —.—, London kratek termin K 240 32--*240 60
Francija K 95.47—95.65, Italija K 95.55—95.70. italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117.32-----117 50, nemški bankovci K —.—*— —
avstrijska e-inotna renta K 99.50—91».80, ogrska kronska renta K 95.35 — 93.05, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 8o7.— — 6(>9 — državne železnice K 66+.25-671 25 — Lomb»rdi K
159.--160— Lloydove akcije K 7o6— 770 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredii 1S89 K 302.— 310.—. TurSke K 150.50 du 1; 2 50 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob
Državni dolg v papirju n ,. n sreDiu Avstrijska renta v zlatu
„	„ v kronah 40/°
Avstr. investicijska renta 3, su,0 Ugrssa renta v zlatu 4u/0 .	„ kronah 4° 8
M*
r.	" "It
Akcije nacijonnlne banke Kreditne alccije London, lo Lstr. ll)u državnih marš 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
2. pop
včf raj 100.-' O 100.50 118.— 9!>.G5 89.75 113.7r> 95.50 85.65 1686.— 66S 50 240.30»
gsR^asaraEr SI
Razpis službe.
Podpisano društvo razpisuje službo
= krčmarja ^
Zahteva se pred vsem zmožnost. Pogoje in vse drugo izve se na zahtevo pri podpisanem načelstvu.
„Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
dne 18. junija l!>0o
Načelstvo.
s?
danes
100.50 100.50 118.— 99.65 89.70 113.75 95.50 85 65 16SI,— «6a 25 s240.20
B
c
117.3	117.35
23.46	23.46
li>.12	19.12
»5.50	95 50
11.33	1132
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 97.35,; italijanska renta 105.50, Španski exteneur »<>.S7, j akcije otomanske banke 678 . Menjice na Lomion ' 251.70.	,
SfjreJem.ijo te vsakovrstna dela In po -----posebnih načrtih.	-
Jiostman cenit oreiDlafiac in fraito^ -mm
|| Tovarna pohištva # — RflPflEL ITfiLIfl =
Velikansko skladi66e in raz&tava
pohištva in tapetarij
i
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po aelo nimkih cenah.
Podpiraj in o
Dijaško kuhinjo v Trstu!
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO S.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Frr.m IV.
» EDIN OST c štev. 170
V petek, dne 2'2. junija 11> «>

EL BAL KAK
70 sob. elektr. razsvetljava. Hrt. kopelji Cene zmerne.
liSS* HOTEL BALKAN
Pari t. V.ž za tekoči mesec 16.—, za julij 10.— . 7-.\ julij-:««i_'U t 1 ti.—, sept.-dec. 1«'».— (mirno). — Pm niča za t- koči mesec 23.85, za julij 2H 85, za julij-n-ffunt 23.(5f». za september-dec. 22.70 (stalno).
-	Moka za tekoči n e-cc 29.20, za julij 30.40, za iulij avgu.«t	zh •-'»ptember-dec. 30.— stalno). -— Kopirno olje tekoči mesec <>2.—. za julij 62.—, za iulij-avfru-1 '•-.-■./.:» eptember-dec. »>2.50 (trdno),
—	špirit z:i t »»k' t i IDP'C 42.25, za julij 42.00. za julij-:.viru-t i. 7"., za s-ptember-dec. 4 '.— (stalno). -— Sladkor mirov '»S" uso ■ ov -Jli.1 r—22.' K (mirno), bel za tfiofi mesec 25-—. za julij 2 1 „. za julij-: avgust 4 • :i oktoVr-jantivar 26.s (trdno), rafiniran 5o.---5*) /.0 Vreme: vroče.
IT
v
MALI OGLASI.

Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. .
Plača se takoj. ===== ^
—■■
za sveti iti parkete
Kremo ExeSsior za ćevije
ste ju že poskušali? fleprekosljivo!
i -----Dobiti je povsod. - --
Tovarna voska za svetliti
Esche** & Sono
TRST — ulica Giulia 76 -- TRST
Kdcr izven Trsta pismeno naroči kak „BALI OGLAS"', na] pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglat objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa ja natisnjena na čelu „MALIH 08LAS0V" in vaakdo ahko preračuni, koliko mu je plačati s tem, da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na „I«SERAT«I ODDELEK" „Edinoati". Na vprašanja potom pisem bo dajal „liSERATll ODDELEK" I lforiraoije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor
louni nloc bo v DedeIj° dne 1 m• na
JdVIII |JICO Prošeku v restavraciji Starec (6U9
U .|n Stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. ITI d IU PonuUbe na „Inseratni urad Edin: sti" pod Versalovič.	(75°)
Odda se v najem- "j ^urt«^
ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Tr9ta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poizve pri „lnse-jatnem uradu Edinosti".	90O
I IPOnPP za Illellani^,I10 stroko se takoj sprejme UbtsllBb s hrano in stanovanjem, ulica Duomo št. 3, Gorica.	___539
Tražim si mjesto r^E
ili ko> sličnu takovu službu. — Govorim hrvatski slovenski i njemački. Pisati na „Inseratni oddelek
Edinosti" pod V. Š. C._685
Stanovanja v najem: Lj^vetei",
širok hodnik z razgledom na vrt, voda in plin — K «00; 4 sobe, sobica, kopalnica, kuhinja, voda, plin, krasen razgled K 800; 4 sobs, sobica, kopalnica in kuhinja, voda. plin K 900 ; o sob, sobica, kopalnica in kuhinja, voda, plin K 1180. — Vsa xa stanovanja so v bližini pošte na najlepšem kraju v središču mesta. Naslov daje: „Inseratni oddelek Edinosti".	___651
(Via Nuova j
št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški
Henrik Kosif.
HlinPOP krasen, na najlepšem in najzdravejem UVUlut griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v .Inseratnem uradu Edinosti"4.	660
flHHa od tolrni lepa >neblirana soba za
UUUd OC lalVUJ enega ali dva gospoda. Več se poizve v trgovini GEKZ1NA v Rojanu št. 8.
gf Kdor išče slnžbo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor išče uradnike ali slnžbeno osob" -kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži KALIH OGLASOV t ,E d i n o s t i41, ki so najceneji, najveć čitani in najbolj pripravni v dosego namena.
EVGEN BUCHETTI
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Graški gnjat. — Ovčji sir pijemonteški — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan I. in II. vrste — Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vrate.
Na debelo in drobno.	Cene brez konkarence.
W Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI' v „Edinosti"
Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka po sobah in stanovanjih, rabite
ZIRILIal-jeve kadeče se stožce
Na prodaj v vseh mirodilnicah — in lekarnah. =
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona g. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882.
Telila zaloga kožnbonn io taj za vojalce in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožahovine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru.
Gostilna „Alla Costanza
št. 18). Toči se vsakovrstna vina, teran. Priporoča se si. občinstvu
V najem se odda ali pa proda
iša j
S hlevom, krčmo, trgovino, trafiko in drugimi poslopji, vse skupaj ali kakor1 bi komur ugajalo, in sicer blizu postaje. | Pisati je :
Josipu Munih-u
Podbrdo ob Bači štev. 13. j
M. SALARIN1
ulici Ponte della Fabbra it. 2.
Pomlad!	(Vopal ul. Torrente.) i	Poletje!
	1	
Zaloga oblek in površnikov
za gospodo, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena ir. ■ ■ modra obleka za delavce. ——■
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko.
POD RU ŽN I C A :
ALLA CITTA Dl LONDRA
al. Poste nnove Št. 5. (vogal nI. Torre biancal
TRST
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične kožne bolezni itd.
Sprejema od 12. do 1. in ->d 4. do 5. pop.
TRST — ulica Saniia št. 2, I n- — TRST
\ Električno vpeljavo
j	izvršuje
franjo S. Datsasso
J TRST .
W ulica 8. Spiridione štev. 6. W
Dr. KOLB
===== bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A. Mittak, ulica della Zonta št. 7, I.
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Graud Prix ' in zlatimi kolajnami na rastivah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
Odhajanje in prihajanje vlakou
Odhod s postaje južne železnice v Trstu .)
5-55 prsdp. B via Cervinjan v Benetke. Rim, Milan.
Videm, Pontebn, Čedad 6.25 ,, O do Gorice, preko NabreZine, se z e/. na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto. B v Kormin, Videm, Milan, Rim. O v „	„ Benetke, zveza na
< "ervinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zavrel) O preko Cervinjana v Videm, Ce 1 i i, Benetke, Milan. Ali. i.— popol. O v Kormin in via Cervinjan v Vidcn> in Benetke.
4.25 „ O v Italijo preko Komuna, zve . u.i Ajdovščino.
5.30 „ B via Cervinjan v Benetke, Milan. Kt a in Videm.
6.— „ O na Dunaj, Reko in Budimpešto. 6.35 „ B na Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 „ B na Dunaj, Budimpešto, Reko. 19.05 ,, B do Kormina se zvezo Cervinjan. 1.30 „ O na Dunaj, Budimpešto.
Prihod na postajo južne železnice v Tr.Uu
6.30 predp. O z Dunaja, Ostende in Londona. 7.20 „ B z Dunaja, Zagreba in Budimpešt.-. 7.40 „ O iz Kormina preko Bivia. 9,— „ B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba. R :e. IO.25 » Oz Dunaja in Reke 10.28 „ B iz Italije preko Cervignjana. 11.38 „ O iz Italije preko Kormina zve m z Ajdovščino.
4.15 pupol. O iz Kormina in Cervinjana pr. N.ti.rc ai ,
zveza z Ajdovščino. 5.35 „ B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte 7.15 „ O iz Italije via Cervinjan. 7.46 ,, B iz Italije preko Kormina, Xa!>ro ne,
zveza z Ajdovščino. 8,35 „ B z Italije preko Kormina, sveza z A|-
duščino pr. Xabre/.ini 8.55 ,, B z Dunaja, Budimpešte in Reke. 10.45 >• B iz Italije, preko Cervinjana, zv. : 1 z Vidmom in O iz Kormina.
Odhod s postaje državne železnice p i sv Andreju v Trstu.
O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje, Paziti, '►'•.do O v Herpelje, Divačo, Rovinj. l*u! • O v Koper, Buje, Poreč (Istra) O v Herpelje, Divačo, Dunaj, R'jn in j. Pulo O v Koper, Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: O v Divačo, Herpelje in vmes le/ei c ; >t.i_;<_
postajo državne železnice pri s/ Andreju v Trstu.
O iz Buj in Kopra (Istra) O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaj .. iz Pule.
O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, I);:: .1. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. B iz Pule, Rovinja, Divače in Du-a ija. O iz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih : O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih -: 1)
5.10 predp
5-3? » 7.20 „ 8.50 „ 3 50 4-
7oO
7.40
popol.
2.26 popol.
Prihod na
745 predp 8.25 ., 9.46 11.05 12.05 6.25 IO.25 IO.45
popol
9.28 popol
♦ \ Op.vka B — hrr'«'!?!'. O — ©h^Smi >hlc
Velika zaloga koles (bicikijev)
Germania in Naziosiale
koles na bencin (motociJclet) R03SLER & JAUERNI
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
—1 Vsled likvidacije se bodo od danes pa do 24. avgusta t. 1. prodajala
a- po tovarniških cenah vsa fina obuvala ^
ki se nahajajo v trgovini obuval ^^ f^	R | 2
1
mehanična ielalnica » ™ kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
ul. S. Antonlo 2 (Palača Treves)
Izdelovalnica obuval gori rečene trgovin«1, ki se nahaja v ulici sv. Katarine št G, bo nadaljevala svojo delavnost kakor doslej, ter bo vsprejemala naročila obuval po meri.
pralnica in čistilnica na suho
(■ parnim strojem)
ca obleko brez razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
4Ubin Boegan
O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik* po 20 iitč. komad.
Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
narodni zalogi olja -
Trg Barriera ste?. 3. ivan jvuuonig, lastnik
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono ftt. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- iPoSiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in urevaMje Maga Da vse Droge.) =
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mm- Edini tržaški zavod za == „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH
a^"* Točna postrežba in nizke cene.
y1r*	Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, maic i-i-yf in v obče kakoršno koli vrsto oglasov - -j-int
■	Inseratni oddelek" v ulici Giorgitt Galaiti t H
i	(Narodni dom) polunadstropje, levo. l*r
|	odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S ;> .
j	Po noči se sprejema v „Tiskarni K '.:u "
S
^Vsi zdravniki se čudijo čarobnemu vspehu.
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
ovm Tedna, hitra '.n direktna slviba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi hrzoparobrod
odpluje dne 23. junija U 1. v Novi York.
===== Cene jako nizke. =
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in mesoi dobro vino, zdravniške Blužbe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila s© jo obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
✓
/ /
/ /
/
/ / / / /
/ /
/ /
/
/ /
/
/ /
/ /
/ /
/ / / / /
je ozdravljivi estrakt lu-ko japonske rastlin«' inonio^ • i pravkar čudeže pri reuim-tizmu.želodčni bolezni. M'ćni boli. lu'iluhi. živčni šitikr-sti, pomanjkanju spanj mrzlih rokah in norali. bledici, krču. k./m bolezni, inllucnci. kišlju, nšesncniii luvn-čanju, arlavobolu. .,Yo" čisti kri. podv< pljučno in telesno moč, ja«'i ajtelit m 5 iv skupnega; penna^a gotovo pri kataru v>» duševnih in prsnih boleznih. —	je « d
havljanje medicinskega novinstva odobrena ui vsak zdravnik bo potrdjL da boljši pripomoček ne obstoja. —	sr ne >me pogrešati v nobeni hiši. zahvalnih pripoznanj priča, da pomagu^Wp>'4 v \ « ii shu ajih in se /.«• v par urah < uti ozdravljivi vspeh. — <'ena steklenici 1 kron«. 7.a popolno zdravljenje je treba 0-12 stekU n •
Kdini uvoznik:
D. Sehon v Milanu
Francosco Sforza 3.
Glavna zaloga za Avstro Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Becsi u. 2 v Budimpešti
kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-Oqj4-ke.