^jKiiIiiii plačana t guUiffct
Leto LXXI., žt. 277 LJubljana, sobota 10. iocemfcra 1938 Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — inseratt do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
vrst a Din 2, do 100 vrst S Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji uiseraU petit ijtirijava   Rnaflie« ali a telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65;
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« ljublja« a, tknai jeva ouca stev. & podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. Telefon; 31-22, 31-23, 81-24, 31-25 In 31-26 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Sedaj pride na vrsto Poljska:
Nemčija bo zahtevala ustanovitev samostojne ukrajinske države
Na prihodnji seji nemškega državnega zbora bo kancelar Hitler postavil zahtevo, naj se monakovski sporazum razširi tudi na Ukrajince — Na Poljskem in v ruski Ukrajini so pričeli s sporedno akcijo, ki naj upraviči Hitlerjev predlog
Berlin, 20. dec. br. V poučenih berlinskih krogih se doznava, da bo kancelar Hitler sklical izpopolnjeni državni zbor, ki šteje sedaj 864 poslancev in predstavlja najštevilnejši parlament na svetu, k seji na obletnico narodno socialističnega režima dne 30. januarja. Pri tej priliki bo imel kancelar Hitler govor, v katerem bo podal bilanco preteklega leta na področju notranje in zunanje politike ter obeležil vse važnejše dogodke, ki so dovedli do ustvaritve Velike Nemčije. Obenem bo Hitler pri tej priliki razvil program za bližnjo bodočnost, pri čemer se bo zavzel za popolno uveljavljenje monakovskega duha v mednarodnih odnošajih. V tem duhu bo objavil tudi spremembe nekaterih poglavij svoje knjige »Mein Kampf« zlasti v vseh onih točkah, ki se nanašajo na odnošaje Nemčije do Francije. Razen tega bo Hitler ponovno podčrtal pripravljenost Nemčije, da sklene z zapadnim! velesilami letalski pakt. s katerim naj bi se omejilo letalsko oboroževanje, toda le pod pogojem, da se prizna v tem pogledu popolna enakost Nemčije s Francijo in Anglijo. Pri tej priliki bo kancelar Hitler tudi konkretno objavil nemške kolonialne zahteve. Dočim Nemčija doslej še ni postavila nikakih konkretnih zahtev, bo Hitler pri tej priliki v imenu nemškega naroda zahteval, da se vrnejo Nemčiji vse one kolonije, ki jih je imela leta 1914, ne glede na to, v čigavi posesti in upravi so sedaj. Končno se bo, kakor zatr-
jujejo v poučenih krogih, Hitler zavzel tudi za Ukrajince in zahteval, da se monakovski sporazum razširi tudi na Ukrajince na Poljskem in v Rusiji ter ustanovi samostojna ukrajinska država, ki naj bi bila enako kakor Češkoslovaška, pod zaščito velesil.
Varšava, 10. dec. br. Na včerajšnji seji sejma je podpredsednik sejma, ukrajin ski poslanec Mudrv predložil zakonski predlog, s katerim zahtevajo Ukrajinci popolno teritorialno in upravno avtonomijo vsega poljskega ozemlja, na katerem prebivajo Ukrajinci. Ukrajinci naj bi v smislu tega zakona dobili popolno avtonomijo, samostojno vlado in svoj parlament. Predsednik sejma je odklonil takojšnjo razpravo o tem predlogu z motivacijo, da se mora poprej posvetovati z vlado. Ta dogodek je izzval v poljskih političnih krogih veliko razburjenje. Prepričani so, da pomeni to pričetek velikopotezne akcije za odcepitev Ukrajincev ter ustanovitev samostojne ukrajinske države. Splošno prevladuje prepričanje, da stoji za to akcijo Nemčija, ki hoče na ta način preprečiti, da bi prišlo do skupne meje med Poljsko in Madžarsko, na drugi strani pa dobiti varno zaledje za primer oboroženega spopada z Rusijo.
Predlog o avtonomiji pokrajin Galicije in Volinije je napravil na vse politične kroge v Varšavi zelo globok vtis V teh dveh pokrajinah je 9,700.000 prebivalcev,   in   sicer 7   in   pol miliiona
Ukrajincev, v Voliniji pa je 2,200.000 Poljakov in Židov. Tako se ukrajinske zahteve raztezajo skoraj na eno tretjino poljskega ozemlja in prebivalstva, ki šteje 32 milijonov.
Varšava, 10. dec. br. Listi poročajo, da se tudi v ruskem dela Ukrajine opaža zadnje čase živahno gibanje za osamosvojitev Ukrajincev. Ta pokret se ne širi samo med civilnim prebivalstvom, marveč tudi v vojski. Na povelje GPU so zadnje dni aretirali veliko število ukrajinskih oficirjev, med njimi tudi več generalov, ki so osumljeni, da so pripravljali tajno zaroto v cilju, da proglase v danem trenutku samostojno ukrajinsko državo, ki bi obsegala vse Ukrajince. V stanovanja aretiranega generala Mihajlova so našli 150.000 dolarjev, ki jib je prejel iz inozemstva za financiranje ukrajinskega pokreta.
Moskva, 10. dec. A A. Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, da sta bila zaprta dva generala in sicer Tara-zinski in Mihajlov. Pri Mihajlovu so našli 150.000 dolarjev. Ta denar je Mihajlov dobil iz tujine in s to vsoto bi naj Mihajlov financiral borbo Ukrajine za odcepitev od sovjetske Rusije. Zaprli so še 40 častnikov, ki so osumljeni, da so podpirali borbo Ukrajincev. Iz Ukrajine so na Kavkaz takoj odposlali tri polke, ker so osumljeni, da so bili naklonjeni avtonomističnemu gibanju Ukrajincev. Našli so tudi načrt za umor predsednika sveta ukrajinskih komisarjev Korniča.
Govor predsednika vlade na shodu v Beogradu
Dalsdfer pred zbornico
Ostra borba med radikali in socialisti
Pariz. 10. dec. A A. Med včerajšnjo debato v parlamentu je mora'1 predsednik vlade Da<ki-d:cr i/držari najtežjo borbo, kar jih je doživel v svojem pc.-liričnem delovanju. Dal adi er je to borbo izvede! na sijajen način. Njegov govor je na vse napravil izredno globok vtis in vsi poznavalci parlamentarnega življenja so po njegovem govoru izjavljali, da ie Dala-d:er to bitko tudi dobil. Ko ie Daladier izjavil, da je treba v republiki ohraniti red in mir m da je treba francoske republikanske ustanove ščititi, je na desnici in v cenrmmu trajalo ploskanje več minut, dočim je levica moičala. V hodnikih zbornice so nato izjavljali, da bo Daladier pri glasovanju dobri 320 glasov proti 240. 50 poslancev pa se bo glasovanja vzdržalo. Ni še znano, kdaj se bo v zbornici razprava zaključila.
Ko se je nadaljevala seja parlamenta, je govoril poslanec Serol, predsednik socialističnega poslanskega kluba. V svojem govoru je razlagali na&rt m politiko ljudske fronte. Rekel je. da želi da bi se Francija zopet vrnila k tej politiki. Zato pa ni bilo potrebno mobilizirati sauno delavcev, ampak bi bilo treba mobilizirata tudi kapital. Vlada hoče socialno reakcijo izvajati na vseh poljih. Sta\~ka z dne 30. novembra je bila izraz nezadovoljstva zaradi vladnih finančnih odredb.
Nato je govornik vprašal, s kakšno večino misli Daladier delati, k en- je bila na marsejskem kongresu izrečena želja, naj radikali sodelujejo še naprej z delavstvom. Pri teh besedah so socialistični poslanci, začeli vzklikati: Herriot! Herriot! Svoj govor je Serol zaključil z izjavo, da bo socialistična stranka ostala zvesta svojim obvezam, nakar je preči tal socialistični predlog o prehodu na dnevmi red.
Pariz. 10. dec. A A. Havas. Predsednik radikalnega socialističnega kluba Chich©ry je snoči v sporazumu s predsednikom vlade DaJadierom vložil v parlamentu predlog zaupnice, s prostim prehodom na dnevni red Socialisti so vložili svoj predlog o prostem prehodu na dnevni red»brez zaupnice vladi Daladier se bo najbrž odloči! za Cbicherv-jev predlog, ki govori o zaupnici
Zaupnica Daladieru s 315 : 243 glasovom
Pariz. 10. dec br V ranih Jutranjih urah je zbornica zaključila debato in prešla k glasovanju o zaupnici vladi Zaupnica je bila sprejeta s 315 proti 243 glasovom 53 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja Desnica in centrum sta sprejela izid glasovanja z velikim odobravanjem, levica pa s protesti.
V petih letih se bo Nemčija izneblla vseh Židov
Najstrožji protižidovski ukrepi bodo v kratkem nekoliko omiljeni
Berlin. 10. dec. AA Reuter. Tukajšnji pooblaščeni krogi izjavljajo, da bodo vsa Z-idje morali zapustiti Nemčijo v petih letih. Isti krogi ponovno izjavljajo, da Nemci ne mislijo za Žide v Nemčiji uvesti ghe-ta_ Nedavno so v Berlinu Židom ukazali, da se smejo gibati samo v nekaterih ulicah. Vendar pa tega ukaza ne bodo razširili na druga mesta po Nemčiji. Židovski lastniki
vil in velikih stanovanjskih hiš bodo lahko sprejemali na st amo van je Žide, ki so brez stanovanja Arijske trgovine bodo lahko nemoteno prodajale blago tudi Židom. Prav tako bodo Židom kmalu dovolili obisk arijskih gostiln in kavam. Proučuiejo tudi načrt za delovne taborišča za brezposeln« Žide, prav tako pa se tudi izdeluje načrt, kako na splošno zaposliti Žide.
Milijonska globa za devizne prestopke
Rim, 10. dec. w. Devizni komisar je kaznoval znanega italijanskega industrijalca Sacerdotija zaradi tihotapstva deviz z globo 2.13 milijona lir. Sacerdoti je bil
Novi madžarski zunanji minister
Budimpešta, 10. dec. AA. Havas. Kraljevi namestnik Horthv je imenoval grofa Štefana Czakija za zunanjega ministra.
Italija in Sueški prekop
Rim, 10. dec AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Po uradnih statističnih podatkih upravnega odbora za Sueški prekop zavzema sedaj Italija drugo mesto v prometu skozi kanal, in sicer takoj za Veliko Britanijo. Na tretjem mestu je Nemčija- na četrtem Nizozemska, Francija pa šele na petem mestu Italija prispeva potom carin ln taks 25% vseh dohodkov družbe Vendar pa Italija ni udeležena pri dobičku Znano je da je družba z visokimi carinam] in taksami že sedemkrat izplačala vloženi kapital Velika Britanija, ki je plačala že ogromne zneske za carine in takse, ima tudi maihne dohodke, dočim odpade na Francijo, k! s svojim prometom, skorai prav nič ne sodeluje pri carinah in taksah, največji del dohodkov.
Nemški noslanik pri grofu Članu
Rim, 10. dec. AA. Havas Izvedelo se je, de je bil nemSki veleposlanik včeraj zopet sprejet pri grofu Cianu Oba sta nadaljevala z izmenjavo misli o odnošajih med Francijo m Nemčijo m med Francijo ta Italija
Nove demonstracije na Korziki
Bastia^ 10. dec. AA. Havas Sooči je kakih 100 dijakov manifestiralo pred italijanskim konzulatom. Metali so nanj kamenje in razbili okna. Orožoištvo in policija sta razpodrJa demonstrante ta je bil okoli konzulata kmaiki vzpostavljen red.
Roosevelt pripravlja
Washington, 10. dec AA. Predsednik Roosevelt je izjavil zastopnikom tiska, da bo kongresu predložil spomenico, v kateri bo predlagal reorganizacijo posameznih ministrstev. Novi zakon 6 tej reorganizaciji bo predsedniku dai nova Stroka pooblastila. Roosevelt se je včeraj posvetoval s strokovnjaki posameznih ministrstev.
Sovjeti proti Undbergbu
Moška, 10. dec. e. Današnji bati poročajo, da znani letalec Lindbergh ne sme več obiskati Rusije Prepovedan mu je tudi sleherni polet čez rusko ozemlje.
Borzna poročila.
Carin, 10. decembra. Beograd 10.—, Pariz 11.635,  London 20.64, New York 442.125. Bruselj 74.40,   Milan 23.25, Amsterdam 240.15, Berlin 177.15, Pnaga 15.10, Varim 82.87, Bukarešta &28.
Beograd, 9. decembra. AA. Predsednik vlade je na velikem zborovanju beograjskih gospodarstvenikov dne 9. decembra 1938 imel tale govor:
Gospoda in prijatelji! če beograjski gospodarstveniki ne bi ničesar drugega organizirali in ustvarili kakor samo to lepo sejmišče in to veličastno zborovanje, bi že samo s tem zaslužili, da jim dam priznanje in pohvalo. Če se spomnimo v mislih 24 let nazaj, vidimo.da je bil ta kraj, kjer nocoj stojim, nekoč pokojna avstro-ogrska država. Vi ste imeli prej šele oni dve mesti, ki spajati Beograd in Zemun in niste imeli verjetno drugega vtisa v duši kot vtis lepote naše države, lepote naše prestolnice, tehnične lepote tega železnega kolosa. Tisti, ki so medtem pred 24 leti hodili iz Beograda v Zemun, niso mislili ničesar drugega kot samo to, da bi živi in zdravi prišli preko zemunske policije in carinarnice, da se jim ne bi zgodilo, da bi jih postavili z voza in morebiti vrgli v temnico. Tisti časi so minuli in mi jih počasi začenjamo pozabljati pred sedanjo sliko velike in močne Jugoslavije, katere meje niso več na obalah Save, pač pa sega od Djevdjelije do Maribora. (Navdušeno vzklikanje: Živela Jugoslavija!) Naša država je lepa. Ona je zdrava in močna. Za njeno moč se moramo zahvaliti pametni zunanji politiki. In ta moč se je pokazala tudi ob priliki zadnje evropske krize. Ko so ponovno delali zemljevid sred nje Evrope, je Jugoslavija ostala čvrsta in nedotaknjena. Mir na mejah, mir v časti in dostojanstvu, ker mi nismo nikogar niti izdali niti prevarili, je bil zavarovan (navdušeno vzklikanje dr. Stojadinoviču). Gospodarstvenik ni zapuščal svojega dela, vojak ni odhaja! iz vojašnice, matere niso bile v skrbeh za svoje otroke. Septembra meseca je Jugoslavija dobila veliko diplomatsko bitko,, po posledicah in pomenu ravno tako veliko bitko, kakršne so bile bitke naše. s slavo ovenčane vojske, navdušene manifestacije knezu namestniku Pavlu in dr. Stojadinoviču).
Mi se, gospoda in bratje, nahajamo pred volitvami v državni zbor. In ta datum 11. decembra bo eden onih, ki posegajo v zgodovino naroda. Ah naj jugoslovanski narod, ki je zmagal pred nekaj meseci na polju zunanje politike, zdaj pade na izpitu iz notranje politike (Navdušeni vzkliki: Ne! Nočemo!) Zakaj gre pri teh volitvah? Gre za zmago ln za propast gotovih idej in gotovih programov. Kateri programi so bih postavljeni pred vas? Nocoj govorim pred vami gospodarstveniki, ki ste zaposleni s svojim poslom in dostikrat nimate časa za čisto politično vprašanja in v gotovem delu niste v politične stranke niti vpisani. Ne bi želel v današnjem govoru podati oikake note strankarsko političnega govora. Ker sem že omenil zgodovino, mi dovolite, da govorim kot profesor nase narodne zgodovine. Spomnil sem program. Kakšen je moj program in kakšen je program liste, kateri imam čast biti na čelu? Naš program je kratek in jasen: En kralj en narod, ena država, blagostanje na znotraj in mir na mejah. (Dolgotrajno vzklikanje: živel dr. Stojadinovič!) Kakšen program ima nasprotna lista, katere nosilec je dr. Maček (Dol z njim!)? Tu je. bratje ln gospodje, nemogoče govoriti o kakšnem programu. Včeraj je v Ljubljani moj odlični tovariš in prijatelj dr. Anton Korošec (navdušeno vzklikanje: Živel dr. Korošec!) to zelo slikovito predočil kot kletko z raznovrstnimi ptiči Gospod Maček nosi svojo kletko, in ko spusti iz nje svoje ptiče, tedaj oni čivkajo, drugi cvrčljo, tretji gagajo in četrti grulijo. Zares to je prava mačja godba, (Splošno veselje). Izmed vseh teh ptičev ta ptičic se najbolj sliši glas samega g. Mačka. In to on hoče. S srbskim delom združene opozicije, hoče on ukinjenje današnje ustave, volitve v konstituanto in novo ustavo. Ta nova ustava naj bi bila zgrajena na podlagi federativne ureditve države, ker g. Maček zastopa stališče, da so Srbi in Hrvatje ne en narod, pač pa dva. Z drugimi besedami: federacija je Mačkov program. (Vzkliki: Dol! Dol!) S tem si morajo biti na Čistem. To je tisto, kar se pri nas imenuje hrvaško vprašanje. Vi bratje, ki ste se borili, se gotovo še spominjate našega blagopokojnega regenta Aleksandra (Vzkliki: Slava mu!) in izjave kr. vlade v Nisu 1914. ko smo mi Sr-zedinjenje in oevobojenje vseh naših bratov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vidite, gospoda, od tedaj datira hrvaško vprašanje. Ml smo ga prvi postavili, toda postavili v taksni obliki, da damo življenje, zase in za nase otroke, da bi živeli svobodno, ne samo Srbi, pač pa tudi Hrvati. Vojna se je tedaj začela, ter je trajala polna štiri leta. Srbija je Izgubila poldrug milijon svojih prebivalcev. Bile so nas granate, puške, sovražna letala, pridni, žile so se poleg tega ie težke epidemije. Bili smo internirani, drugi pozabljeni in spet drugI so umirali po taboriščih Av-stro-ogrske. Izgubili smo državo. Pa smo se dalje verovali v novo vstajenje, svobodo in zedinjenje Jugoslovanov. S preroškim predvidevanjem Je delala naša vlada z velikim Pasičem (Slava!) na čelu, in znova pripravljala to našo novo državo. Začeli so se ugodni dnevi za Srbe Hrvate in Slovence, ki so prinesli krfsko deklaracijo 1917. leta. X tej deklaraciji je rečeno, da
zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovence*! ponovno in najodločneje naglašajo, da je ta naš troimeni narod eden in isti po krvi, po jeziku in po občutju svoje edinosti. Poleg drugih je podpisal to deklaracijo tudi pokojni dr. Anton Trumbič (Slava!). Mi Srbi smo tedaj verovali, da je hrvatsko vprašanje s tem rešeno. Prišla je zatem naša zmaga in zmaga naših zaveznikov. V Zagrebu se je ustanovilo narodno vece SHS, ki je sklenilo, da se v sporazumu s vlado kraljevine Srbije brezpogojno izvede organizacija enotne države. 1. decembra 1918 je delegat narodnega veča pokojni dr. Ante Pavelić (.Slava mu!T prebral pred regentom adreso v kateri se govori o narodnem edinstvu, enotni narodni državi Srbov -Hrvatov in Slovencev. Mi Srbi smo tedaj verovali, da je rešeno hrvatsko vpra-sanje. Pretekla so nato leta in prišlo Je vprašanje izdelave ustave za vso državo. Toda leta 1921 se Hrvati, ki so bili v Zagrebu, niso strinjali s Hrvati, ki so prišli v Beograd. One Hrvate, ki niso priznali vidovdanske ustave od leta 1921, je vodil pokojni Stepan Radič. On je dobil večino pri volitvah v hrvaških okrajih. Ko Je pokojni Pašič videl, da ima Radič večino, je sklenil sporazum z njim ln Hrvati so prišli v narodno skupščino z željo, da bi bili Hrvatje zadovoljni. Pavel Radič kot pooblaščenec Stepana Radića je prebral izjavo 27. marca 1925 v narodni akupŠčU ni, v kateri med ostalim stoji tudi tole t
Izjavljam kot predsednik hrvaškega se-ljačkega kluba, kot zastopnik predsednika Radića in v svojem imenu, v imenu stranke, v imenu vodstva in v imenu samega predsednika Radića, ker me je v to pooblastil: Priznavam celotno politično stanje, kakršno je danes po vidovdanski ustavi z dinastijo Karadjordjevićev na čelu. Pokojni Stepan Radič je bil navdušen nad sporazumom s Pasičem in radikalno stranko. 19. julija je dejal v Zagrebu: Jaz sem Srb in se imenujem Hrvat. Mi v sporazumu vnašamo vso svojo socialno in gospodar sko silo, a radikali državotvorno. Mi smo socialtvorci, radikali pa državotvorci. Boreč se 30 let so gledali oni samo na državo. Mi se med seboj izpopolnjujemo. Blagopokojni kralj Aleksander je prišel 17» avgusta 1925 v Zagreb in Stepan Radie mu je zapel pesem, kjer stoji tudi tole: Novi su dani, nova doba — Tirana nema, nema ni roba. — Pesme se poju, pletu se venci, — složni Hrvati, Srbi, Slovenci!
Stepan Radič je prišel tudi sam v Beograd in imel govor 19. avgusta, v katerem je dejal: Imamo domovino, nihče je ne bo napadel, če jo pa napade, jo bomo branili. Kako je medtem Radič govoril o Da-vidoviču in Jovanoviču Pižonu. to je tudi zelo zanimivo. V svojem govoru 21. avgusta 1925 v Beogradu je pokojni Radić dejal tole: Demokrati so trdili, da so radikali reakcionarni. To pa ni res. A vzemi* mo, da je res. Tedaj, tedaj bi morali naši stopiti v vlado ter reakcionarstvo ublažiti. Radikali niso reakcionarni, temveč konservativni in deloma kmečka stranka kot tudi naša. Sporočil sem Davidoviču: Ce ste pravi zastopnik naroda in če narod stoji za vami, pa evo, Srbi bomo vam odprli pot. Storili bomo, da bodo prihodnje volitve popolnoma svobodne, ali svobodne, kakor so bile prej, in dobili boste večino. Sam David ovič je govoril, da Pašič ni silovite narave, pač pa zvit in da je nasilno politiko uganjal Pribičevič.
»Pa on je to dobro vedel — sem sporočil Davidoviču —, ko so Srbi odklonili Pribičeviča. Ko so Radića vprašali časnikarji, kako misli o novi orientaciji demokratov in spremembi demokratskega programa v federalističnem, duhu, je Radio1 dejal: Iz tega ne bo nič. Gcepod Davido-vić bo pri nas izgubil vse in tudi g. Ribar. V mescu dni ne bi imel za seboj niti enega Hrvata. Dolžni smo, da se borimo za državo, a ne kot Pašič. Oni so hoteli 00V straniU Paši ca ter pripraviti kakega drugega. Hoteli so najprej Ljubo Jcvanovi-ća, toda mi nismo vprašanja razumeli tako »Samo brez Pašića«, ker to ni niti parlamentarno, niti etično. Zakaj naj ne bi bil Pašič. Ce bi se bil Jaz postavil na stališče >Samo brez Pašića«, tedaj bi Jeca Jovanović rekel, da je Radič največji državljan. Ml se z vso silo borimo za državo, ne pa za osebna vprašanja. Osebna vprašanja naj rešuje srbski narod. Ako Jovanović dobi 140 poslancev, bomo šli z njim. Demokrati so v resnici centralisti, formalno pa deeentralisti. Radikali so formalno centralisti, v resnici pa deeentralisti, ker so oni za samouprave in za vlado kmetov. Za demokrate Je kmet deveto kolo. To je več ali manj meščanska stranka, to so terapijski zemljoradniki. kakor imenujejo Joco Jovan ovi ća.«
Sploh Je bil Stjepan Radič navdušen za radikale in 6. Januarja 1926. je v Su-botici rekel: Mi smo srbskim radikalom povedali odkrito: Nam so vsi Srbi dragi, toda vi ste nam najdražji, ker ste najbolj iskreni Vi pravite: Ml smo Srbi, tako bratje, a mi smo Hrvatje in skupno hočemo in moramo v državni misli in jugoslovanski politiki voditi.«
Stjepan Radić Je nazadnje govoril ▼ narodni skupščini kot prosvetni minister in tedaj Je moj tovariš v vladi pokojnega Paeiča 11. februarja 1926 dejal: Narod nam je eden, toda kaj hočemo a to pisano gospodo, katero j« s malimi izjemami
mru I
»8LOVBN3BI  NARO D«, sobota   10   aecci,.L:.i iscs.
fCeraJ vođu <Mč Ntaeo, Rfcn ta Pešta,
Trag Id satan. 8 to pisano mtaUganco vo» dl ti enoten narod do svobode ln napredka more samo avtoriteta, li uli lim je PaAlć. (Vzkliki: >Slava Pafiić!<)
Zatem je o priliki proračunske debate v narodni skupščini 18. februarja 1926-Stjepan Radić dejal: >Z ozLrom na to, kar je doseženega a sporazumom, kar je bik) včeraj objavljeno. Je bila osnova naše kmetske politike od prvega svojega postanka, torej tu ni bilo vprašanja o federalizmu, pac pa o duhovnem in moralnem edinstvu vsega našega naroda. Namen tega narodnega edinstva ni ustanavljanje toliko ln toliko parlamentov, ne postavljanje banov in županov, pac pa imeti pred oćmi narodovo srečo.«
Na nekem zborovanju je Radić povedal
tole: >Radikali zastopajo večino Srbov, ml smo se z njimi sporazumeli in stopili v vlado. Naredili smo dogovor na teh treh temeljih: 1. narod mora imeti oblast v občinah, 2. urediti je treba finance in 3. sporazumeli smo se. da branimo državo, ker je treba braniti domovino.<
Tako je govoril pokojni Stepan Radić, v resnici voditelj hrvaškega naroda (Slava mu!). A kako govori danes g. Maček, ki samega sebe smatra za Radičevega naslednika, G. Maček je bil letos v Beogradu in mi smo bili zelo pozorni nanj. Dali
smo mu poseben vagon, zavarovali smo
mu pot, pazili na red ,mu dovolili sprevod po mestu, ponudili smo mu celo, naj ima zborovanje v Beogradu, toda on se je za to zahvalil. Verjetno je mislil, da bo to zborovanje izpadlo prav tako kot nekaj dni prej na Banjici pod dežniki (smeh). Toda ali Je Maček rekel eno samo besedo za Beograd, Srbe in za Jugo-lavijo sploh. Ne! gospoda, beseda kralj, Jugoslavija se ni slišala one dni v Beogradu (vzkliki: Sramota!). Na Avalo, Oplenac se g. Maček ni potrudil (Dol z njim!) A kaj je rekel o nasi narodni obrambi? Rekel Je, da se on ne bi mogel boriti za to državo. (Ogorčeno vzklikanje: Dol z njim! Sramota!).
Sreča je samo za to našo državo, za časa ustvarjanja katere Je g. Maček redno noeil  uniformo avstroogrskega častnika, kakor so to omenjali tudi plakati Jevtiča pri  preteklih volitvah,  sedanjih zaveznikov in prijateljev gospoda Mačka. (Dol z nJim!). Velika sreča je, da Hrvati ne žive tam, kjer žive Srbi, a Srbi tam, kjer žive Hrvati. Mi moremo svetovati našim bratom Hrvatom, naj se ne boje ničesar. »Cunanja  politika sedanje vlade je zagotovila mir tudi bratom Hrvatom. (Navdu-leno ploskanje). In če bi se, Bog ne daj, zgodilo to vseeno, smo mi Srbi stari borci. Kje ste videli vojno brez Srbov? Borili bi se za vsako ped hrvatske zemlje kot za našo lastno zemljo.  (Navdušeno odobra-vianje).
Evo, vidite, gospoda, ta gospod Maček se noče boriti za to državo. On ne dovoljuje, da se 1. decembra izobesi državna zastava, on ne priznava več tiste države, ki jo je priznaval pokojni Radić, On pravi, da so Srbi in Hrvatje dva naroda. Poleg tega se je našlo nekaj žalostnih Srbov, ki so se združili s tem Mačkom. Ti samo rušijo in ničesar drugega. (Vzkliki: Dol!) Vi ste gospodarstveniki, realni ljudje. Nočem govoriti o teh zvezah gospoda Mačka, Vprašam pa vas, ah je kdo med vami, ki bi verjel, da bi mogla Jovanović Pižorn in Aca Stanojevič, če bi slučajno prišla na oblast, provzročiti, da bi po tej državi tekel med in mleko. Glejte, tudi sama se-kundirata Mačku in njegovemu federalizmu. (Vzkliki: Dol z njim!) Ka je to federalizem. Ali naj to sploh razlagam vam gospodai-stvenikom. GtospocUarski krogi, trgovci, industrijici, delavci, obrtniki že po naravi svojega poklica ne morejo biti za delitev ozemlja, ne morejo biti za male državice, za omejeno trgovino z raznimi zaprekami v notranjosti države, pač pa za veliko državo brez notranjih meja, da vam ne rečem, da federacija pomeni tri ali štiri vlade, tri ali štiri parlamente itd. To je množenje skupnih izdatkov s 3 ali Kam bi vas to privedlo. Kdo bi mogel vse to prispevati, plačati? Toda pustimo vse to na strani. Eno je brez dvoma: Federacija pomeni gotovo slabost in razpad države. (Dol federacija). So pri nas v Beogradu ljudje, ki hočejo, biti moderni, ki hočejo biti demokrati. To so ljudje, ki so oni dan priporočali ustanovitev ljudske fronte v Jugoslaviji ter šli na zborovanje. Zdaj ko je ljudska fronta propadla celo v sami zibelki v Franciji, oni več ne govore o njej. Toda vprašam vas, kje bi se znašlo gospodarstvo te dni, če bi bila na upravi tri leta ne vlada Sto-Jadinoviča, pač pa neka vlada ljudske fronte! Francija je velika in bogata. Ona si more dovoliti eksrjerimente. Toda mi? Ce komarju odtrgamo nogo, je po njem. (Smeh). So danes ljudje, ki pravijo: E, vidite, kako je na Češkoslovaškem, češkoslovaška uvaja federacijo. Da, uvaja jo. Toda je vprašanje samo, kdaj, kako in iZjakaj, pod čigavim pritiskom in pod kakšnimi okornostmi. Ko je češkoslovaška republika vodila politiko zveze proti Nemčiji in se naslanjala na Rusijo, tedaj so naši modrijani rekli: Vidite, kako je pametna ta Češkoslovaška, a mi v Jugoslaviji? Danes ti modrijani molče na to vprašanje zunanje politike, a so tri leta poskušali izrabljati neobveščenost in zaslepljenost ljudi, ki so prirejali poulične demonstracije po Beogradu. Zato so spet zdaj izmislili to češkoslovaško federacijo kot vzor. Vsak je svoje sreče kovač in vsak narod vodi svojo usodo. Mi bratom Hrvatom želimo narodno srečo, vse najboljše, ali vse, kar Jim morem zdaj reči, je to, da jim Bog ne diaj doživeti usode Češkoslovaške niti v zunanjem niti notra-njempolitičnem pogledu. (Navdušeno odobravanje).
če iščemo primerov, kako bomo državo upravljali, kako se je treba za narod žrtvovati, imamo dosti lepših primerov v naši lastni zgodovini, ni tam potrebna tuja, a najmanj, če je katastrofalen. (Navdušeno odobravanje). Spomnimo se naše slavne preteklosti in poglejmo v bodočnost. Državne politike ni mogoče stalno vrteti in sukati V hrvaškem vprašanju ne moremo zdaj združiti ,njega so Hrvatje zavrnili. A niti z Radićem. Zdaj tudi njega zavračajo. Po Radiću smo en narod po Mačku pa so Srbi in Hrvati dva naroda. Kaj naj storimo. V hrvaškem vprašanju se moremo držati določne crte. To vam je znano, čuvati moramo oporoko kralja, (Slava mu!).
m smo pred volitvami Svoje liste za mesto Beograd nisem hotel narediti po kakem strankarskem ključu.  Stranka je
disciplinirana, stranka Je organizirana in zvesta svojemu, šefu. (Navdušeno odobravanje). Beograd pa Je prestolnica Jugoslavije, želel sem, da bi bila moja Ucrta v
ItansKđu enotna, Usta, Id predstavlja vse panoge našega življenja. Vzel sem predvsem odličnega Industrijalca in župana na to nato, da bi bil predstavnik industrijalcev, ne samo aa Beograd, temveč za vso državo. jJa tisti je tudi star in časten obrtnik, da predstavlja obrtništvo, da bi
bile izpolnjene obljube obrtnikov, glede njihovega obveznega zavarovanja in prepovedano nepravilno delo. Ta je tudi predstavnik trgovcev, da bi častno zastopal trgovce iz vse države. Tu je predstavnik delavcev, da bi predstavljal nase prizadevanje za siromašne in male, za nas vreden in dragi narod. Tu je tudi predstavnik bojevnikov, onih, ki so to državo ustvarili m radi tega razume najborje, kako jo je treba čuvati in braniti (Navdušeno odobravanje). To je gospoda in bratje ,naaa lista za Beograd, Zemun in Pan-čevo.
Nadejam se, da ste si edini v tem, da boste za to listo 11. decembra složno glasovali Toda vi ne volite samo teh posameznikov, čeprav so še tako odlični, vi i sito- J časno glasujte za narodno politiko. Na dru-
gi strani pri opoziciji ne bo te enotnosti. Oni niso mogli izdati skupno, niti enega edinega volilnega proglasa in plakata. On: samo rušijo, drugega skupnega nimajo. (Navdušeno ploskanje.) Vedno sem bil ponosen na to, da sem tudi sam izšel iz gospodarskih vrst. Med gospodarstveniki sem hodil v najboljšo šolo. boljšo kakor je ka terikoli doktorat. (2ivel dr. Stojad;novic!) Zato ste tud« vi, gospodarstveniki, mogli zabeležiti pod to vlado blagostanje. Id ga želimo ohraniti brez skokov v meglo in negotovost. Ponosen sem na to mojo šolo. kakor sem ponosen na to sijajno in in veličastno zborovanje naših najuglednejših ljudi iz vrst obrtnikov, industrijalcev, trgovcev in delavcev. To decembrsko zborovanje je najboljša prognoza za decembrske volitve. Prestolnica Jugoslavije bo ostala tudi ta dan zvesta sami sebi m bo pokazala vsem, da je dostojna, da stoji tki čelu vseh mest v državi, na čelu velike in nedeljive Jugoslavije. Živeli beograjski gospodarstveniki!
C
Opozicijske kandidature
v Sloveniji
Službene novine kraljevine Jugoslavije so objavile kandidate na vseh treh državnih kandidatnih listah za vso državo. Službeni list banske uprave pa za obe Slovenski volilni okrožji. Na državni kandidatni listi dr. Mačka kandidirajo v slovenskih srezih naslednji skupni kandidati JNS in bivših socialistov:
Mariborsko volilno okrožje
BREŽICE: Fran Trupej, posestnik in župan v Sevnici; namestnik Alojz Šoba, posestnik in trgovec v Zdo-lah.
CELJE: Ivan Prekoršek, bivši narodni poslanec; namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec v Celju. DOLNJA LENDAVA: Rudolf Muhvič, trgovec v Petišovcih; nam.: Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih. CwORNJI GRAD: Anton Žehelj, posestnik in lesni trgovec v Bočni; nam.: Maks Podpečan, posestniški sin v Ljubnem.
KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Konjicah; nam.: Ignac Kovše, delavec v Paki, obč. Vitanje. LAŠKO: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam.: Filip Murn, rudar v Trbovljah. LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih; nam.: Joško Gla-ser, posestnik v Paričjaku.
MARIBOR LEVI BREG: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2. dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestnika ■ 1. Andrej Ba-hun, železničar v p., 2. Franc Breznik, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. MARIBOR DESNI BREG: dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v p., Ljubljana; nam., Ivan Kirbiš, posestnik, Prepolje.
V tem srezu je še paralelna socialistična kandidatura: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam.: Drago Magdić, posestnik v Rušah.
MURSKA   SOBOTA:    Franc Talanji,
posestnik v Gornji Radgoni; nam.: Koloman   Martinec,    posestnik v Satahovcih. DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novinar v Mariboru;  nam.:   Rudolf Rošer, rudar v Žerjavu. PTUJ:   Anton KolariČ, župan in posestnik v Središču;  nam.: Anton K unč i č ml., posestnik in ekonom, Ptujska gora. SLOVENJ GRADE C:     Albert Puncer, trafikant v Slovenj Gradcu; nam.:
Franc Krajne, posestnik pri Št. II j u
ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Mila^ Jenčič, podpolkovnik v o.. Šmarja pri Jelšah: nam.: Josip Bergle/, posestnik. Bobovo.
Ljubljansko volilno okrožje
ČRNOMELJ: Ivan MalešiČ, trgovec v Metliki;   nam:   Špiro Vrankovič,
lekarnar v Črnomlju.
KAMNIK: Anton Ccrer, gostilničar v Kamniku; nam.: Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah.
KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; nam.: Franc Hočevar, st., posestnik v Kolenči vasi.
KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik, Okroglo pri Kranju: nam- Karel Bajd, delavec. Primskovo pri Kranju.
KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; nam.: Ivan Polovic, dimn. mojster m posestnik v Kostanjevici.
LITIJA: Josip Strman, trgovec in posestnik Mala Kostrevnica, obč. Šmartno pri Litiji; nam.: Ivan Obreza, pos. sin iz Dobrleva pri Vačah.
V litijskem srezu je še paralelna kandidatura: Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja, nam.: Štefan Klavs, posestnik iz Stične.
LOGATEC: Franjo Tavčar, špeditei na Rakeku; nam.: Viktor Senica, zasebni uradnik v Dol. Logatcu.
LJUBLJANA OKOLICA: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; namestnika: 1. Franc Kržič, zidar v Borovnici; 2. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani.
NOVO MESTO: Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni vasi; nam.: Cvetko Zorko, posestniški sin v Družinski vasi.
RADOVLJICA: Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah; nam.: Ivan Če-lesnik, tov. delavec na Jesenicah.
ŠKOFJA LOKA: Albin Koman, bivši narodni poslanec, posestnik v Viž-marjih; nam.: Ivan Hafner, čevljarski mojster v Škof j i Loki.
LJUBLJANA MESTO: 1. dr. Albert Kramer, senator; 2. dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani: namestnika: Inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani; 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani.
Težko je življenje poklicnih šoferjev
Nad SO jih životari v Tržiču — Najbolj kričeči nedostatka, ki bi jih bilo treba nemudoma odpraviti
Tržič, 10. decembra Nad 50 šoferjev nas je nemila usoda in brezposelnost obsodila na prisilno delo v Tržiču. V Tržiču gre poklicni šofer v službo že popolnoma sestradan in ne upa več na drugo rešitev. Mnogim se po par mesecih posreči, da se rešijo in zbeže v boljšo svobodo, — da dobe delo pod boljšimi pogoji. Kako se godi nam, ki službujemo v Tržiču in čakamo na priliko, da pobegnemo, vam hočemo kratko popisati.
šoferska plača znaša mesečno okoli 800 din, in to zla več ko 480 ur mesečno napornega dela in šofiranja. To se pravi, da šofer prejema za uro dela 1.66 din. Kdor pozna šoferski poklic, ve, da se z neredno prehrano porabi mnogo denarja, a kje so še drugi izdatki. Zato smo primonani hraniti se večinoma s suho hrano in mesnimi izdelki zadnje vrste. Da to vpliva na telo, se nam pozna na naših obrazih.
Pri delu ne poznamo nobenegla rada in tudi ne urnika. Gospodarjem moramo biti vedno in ob vsaki uri na razpolago. Prt nas ni nobene razlike med dnevom in nočjo, med nedeljo in praznikom. Vedno delamo. Vedno moramo biti navzoči ln v pripravljenosti. Nikoli nlrnjamo prosta ure, da bi jo lahko posvetili sebi, za počitek, za razvedrilo ali pa za premišljevanje o svoji sedanjosti ali bodočnosti. Prosimo Inspekcijo dela, da se vsaj rrJalo pozanima za nas poklicne šoferje, ker tu bo imela široko polje udejstvovaaja in tudi marsikaj našla, če Je Še ni okužil bi* rokratizem.
Ker smo poklicni šoferji sramotno plačani, moramo, ker amo prisiljeni na potovanju, ki včasih traja cele tedne, spati sede v avtokabinah. Koliko je vreden tak počitek, nam ni treba praviti. Tta.
prenočišča imenujemo »hotel Mann, hotel Ford« Ltd. pač tako kakor se imenuje avto. Vsi poklicni šoferji vozimo večinoma težke tovorne avtomobile. Ture trajajo tudi po ves teden in ker doseže taka turta tudi več kot 1500 km, se privleče mo domov vsi zbiti in utrujeni ter čakamo nestrpno, da priđemo po dolgem času zopet v posteljo.
Razumen človek bi sklepal iz tega, da bo imel tak do skrajnosti utrujen šofer po delavnem tednu, ki ima gotovo več ko 100 delavnih ur, vsaj en prost dan. A ni teko! Ko se prespi ali pa še prej mora spet na cesto in to teden za tednom. Da boste imeli Jasnejšo sliko, kakšen red imamo, moramo omeniti, da imamo skupno spalnico pri nekem podjetju. In mnogokrat prida naš gospodar kontrolirat, če šoferji spe. Ako pa mora kateri vez odpeljati, mora tisti, ki slučajno še ne spi, morda zaradi prerazdraženlh živcev, ki so stalno preobremenjeni s cestnimi nevšečnostmi, vstati, kdor se pa zna potuhniti, lahko spi.
Važna zadeva za poklicne šoferje ln druge uporabnike " cest Je prekomerna preobtežba tovornih vozil, zlasti sedanjih težkih (avtomobilov. Znano Je dejstvo, da se ponesreči največ tržiških tovornih avtomobilov radi preobtežitve. Čudimo se naši cestni policiji, ki ima velik smisel
za red na —lah, da se nikoli ne zanima za telo tovora, šofersko društvo VGLAN srn dravsko banovino v LJubljani je že pred meseci vložilo tozadevno prošnjo o kontroliranju tovornih vozil in celo imenoma navedlo gotove avtoprevoznike. Zal ni nič zaleglo. Glede na varnost na cesti Ja pravilen tovor zelo važen činitelj. Pri naših iavtoprevoznikih pa nreobremenjuje-
DANKS PR
GN1ERA  velikega češkega filma po duhoviti sodobni komediji I
NA LEDENI PLOŠČI
VViljema VVerner-ja
1'oleg drugih priznanih Čeških igralcev nastopajo tudi Lina Baarova, Fr. Smolik in znani bivši član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz.
Predstave danes ob 16., 19. in 21. url, Jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri. Jutri matineja istega filma ob 10.30 uri po znižanih cenah!
KINO UNION — Telefon M-21
mo avtomobile, tako da človek s strahom stcle za volan. Le upanje, da se ne bo nič dogodilo in slepa misel, da je vseeno, ako se danes ali jutri polomim, nas drži poli onci.
S.-nje nekaterih vozov je obupno, ker pravijo, tla nekaterih ni vredno popravljati in naj vozijo, dokler bo šlo. Pogoj varnosti na cesti poleg: normalne obtežbe so zavore in krmi.'o, a pri mnogih avtomobilih je vse to pokvarjeno in zato vozimo na slepo srečo. Kje se bo riasa pot
Končala, r.e vemo -   sli v zaporu ali v
bolnici, ker Šofer je vedno odgovoren pri
nesrečan.
Tako je naše borno življenje. Upanje v boljšo bodočnost imamo, ker se šoferska oi f«inizaci]a Volan čvrsto razvija ter ima poleg matice v Ljubljani, podružnice že v Mariboru, Celju in Ptuju in je včlanjenih v >Volanu« že nad tristo pokMcnih šofer-j -v. katerih cilj je z združenimi močmi
ilosvči človeške pravice za poklicne šoferje. Zavedne šoferje opozarjamo. c'«a bo društvo ?Volan imelo v kratkem v Tržiču informativni sestanek.
šofersko društvo »Volan«
sestnik Franc Zerak iz La/č pri Sv. Petru r«a Medvedjem selu. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem nase iskreno sožalje!
—c Nesreča ne počiva, v sredo jo padla 421etna zidarjeva žena Ivanka J^.t rkoviče-va od Sv. Krištofa pri Laškem na povratku domov v gozdu in si zlomila levo nogo v gležnju. Istega dne je pad'.i Sile tna žena železniškega zvaničnika Helena Pilkova iz Celja doma s stola in si zlomila  levo  nogo.  Ko  je  šla osemle* i »i
rudarjeva hčerka Marija   Tratnikova u
Zagrada pri Celju v sredo z nožem v roki čez travnik, ji je na mokri tr;wi spodrsnilo. Deklica je padla in priletela ravno na nož. pri tem se jI je nož zaril v £rlo. V nedeljo Je padla Šestletna grobarjeva hčetrkia Anica Koradejeva iz Žalca v drevoredu v Žalcu in si zlomila desno nogo pod kolenom. V sredo je padel triletni cestarjev sinček Franc Skrlovnik s Pristave pri škofji vasi doma s peči in si zlomil desno ključnico. Ko se je llletni sin livarskega mojstra Henrik Sprajcer v Starah igral s tovtarisi, ga je neki deček prevrnil, šprajcer si je pri padcu zlomil
Samo še nekaj dni predvajamo filmsko umetnino slavne  POLE NEGRI
NOTURNO
DIVNE MELODIJE TEGA FILMA SEŽEJO VSAKOMUR DO SRCA!
KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri
Rezervirajte si vstopnice!
€t!krama zavetišče bednih
Ljubljana. 10 decembra Cu.krama na Poljanskem n.isipu je nekakšen mrk simbol slovenskih razmer; v nji ?o hirali in umirali naši najboljši pe-i iki. v nji se je Sikrivalo toliko tiste bede, kj se navadno ne razkazuje in ne zahteva usmiljenja, da se človek spomni na to poslopje vedno le z grenko mislijo, zlasti še, če je tudi sam stanoval v njem. Včeraj so pa cukrarno izročili posebnemu socialnemu namenu; seveda ne vsega ogromnega poslopja, vendar velike prostore, da lahko govorimo o posebnem domu ali zatočišču. Mestna občina je najela od velerrgovca Fr. 1'rbanca 2 večji in 4 manjše dvorane s pri-tiklinami za 32.000 din letne najemnine. V7 njih je uredila jedilnico, kuhinjo in spalnici za moške in ženske, v veliki dvorani pa dnevno ogrevalnico. Ti prostori bodo služili podobnemu namenu kakor dosedanja mestna ogreval ni ca, ki je pa lahko vzela pod streho le manjše število revnrrh brezdomcev pozimi, le moške, med tem ko bo v cukrarni tudi azil za ženske.
Azil je organiziran po ameriškem \~zoru, zato, po izjavi župana, ki je včeraj ob navzočnosti številnih članov Vrhovnega socialnega sveta otvoril zavod, ne bodo delali razlike med ljudmi. k; bodo iskab v njem pomoči, bodisi strehe ali le hrane ali pa obojega. Zavod so lahko ustanovili predvsem zato. ker je socialna akcija o vseh svetih dosegla lep uspeh. Zanj so torej prispevali številni dobrosrčni meščani. Na pokopališču smo opazili, da so tudi ob tej priliki pokazali socialni čut predvsem revnejši ljudje, meti tem ko so neštete bahate grobnice ostale brez vencev in sveč v korist revežev.
Takšen zavod je za Ljubljano zelo potreben, saj je pri nas beraštvo tako razpa-senr in razen tega še mnogo skrite bede, da nekateri imenujejo naše mesto prestolnico beračev. Zaposlitev nekaj sto nezaposlenih delavcev pozimi pri občinskih delih ne more odpraviti vse revščine, zlasti še, ker je med revnimi ljudmi v Ljubljani največ takšnih, ki sploh niso sposobni delati z lopato. Najtežje vpisan je je, kako pomagati revnim ljudem, ki se zatekajo v Ljubljano pozimi. Seveda bodo rudi v azil sprejemali predvsem domačine, saj so po zakonu vse občine dolžne skrbeti za svoje revne občane in Ljubljana ima sama dovolj revežev. Zato bodo uvedli nakaznice za sprejem v azil, samo zato, da ločijo tuje občane od domačinov. Če bo prostor, pa bodo našli tudi ljubljanski gosti od časa do časa zavetišče v azilu.
levo roko pod komolcem V železarni v štorah je v sredo opoldne stroj zgrabil 2Sletnega železostrugarja Antona Doli-narja iz Slane pri Tehrirju za levo roko in mu zmečkal sredinec. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 10. t. m. do vštetega petka 16. t. m. lekarna »Pri križu« nr* Kralja Petra cesti.
—c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek štiriletni zidarjev sinček Anton Mi-klavčič iz Zgornjega Bušinca pri Novem mestu.
Iz Celfa
_c Cankerjev   večer   priredi ljudsko
vseučilišče v ponedeljek 12. t. m. oh 20. ob 201etnici smrti Ivana Cankarja. Predaval bo znani literarni zgodovinar dr. A. Slodnjak. recitiral pa bo režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debe-vec. Vabimo občinstvo, da se udeleži Cankarjevega večera v čim večjem številu.
_c Zdravniško predavanje. Poverjeni-
štvo Saveza grafičnih delavcev v Celju bo priredilo v Četrtek 18. t. m. ob 18. zdravniško predavanje v poslopju Delavske zbornice v Razlago vi ulici. Predaval bo g. dr. Prodan iz Ljubljane in predvajal tudi skioptične slike. Na predavanje c požar jam o tudi ostalo delavstvo.
_c Krstna predstava slovenske tragedije »Grohar«, ki jo je niapisal Ivan Mrak, bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Delo bo vprizorila Mrakova igralska skupina, v kateri bo avtor igral naslovno in še eno nosdlno vlogo. Vstopnice so v predprodaji pri ge. Toševi v stari gimn&aziji na Slomškovem trgu. Po krstni uprizoritvi Mrakovega >Cajkovske-ga«, ki je bila v pretekli sezoni pravtako v Celju, vlada za Mrakovo najnovejše delo sedaj živtahno zanimanje.
—c V celjski bolnici je umrla v petek v starosti 51 let znana in ugledna gostilni čarka in posestnica ga. Karolina Les-kovškova .soproga orožniškegia narednika v p. ln uradnika združbe >Bohemije< gosp. Franca Leskovška. Pogreb bo v nedeljo
ob 15.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Nadalje so umrli v bolnici: v sredo ga. Ivana Kosi jeva, žena ekonoma g. V. Kosija na Lopati pri Celju, v četrtek pa 551etni dninar Franc Peatotnik od Sv. Florijana pri Rogatcu ln 861etn4 po-
KOLEDAR
DANES: Sobota, 10. decembra katoličarrtt
Lavretanska Mati božja JUTRI: Nedelja, 11. decembra katoličanu
Damaz
DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Kralj pustolovcev, matineja ^>Povratek k sreči« ob 14.15 KINO SLOGA: Tango noturno KINO UNION: Na ledeni plošči KINO MOSTE: Uspavanka KINO ŠIŠKA: Netopir
SPOMINSKA URA OB 20. OBLETNICI SMRTI IVANA CANKARJA ob 19. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice
Umetniška razstava Kos-Maleš-Goršo r Jakopičevem paviljonu
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. C i b e r Franc, Srbska ul. št. 7/1, telefon 36-41.
<9$pod btta
Kakor se pri nas bohotne razc\-eta beraštvo, tako se tudi najlepše manifestira socialni čut v resnici na Vsakem koraku. Za to so pri nas zelo ugodna tla. AH ne vidite tudi v tem nebeške harmonije? Če bi n:<še beraštvo ne bilo na tako visoki — kako hi rekli? — kulturni ali socialni stopnji, bi ne bito med nami tudi toliko plemenitih tjudi.
To bi bilo treba ugota\'ljati ob vsakem beroškem dnevu. Tako so imeli berači v petek svoj dan. Seveda, beračenje je prepovedano. Toda zdi se, da je tudi beračenje neke vrste prepovedan sad, ki je tem slnj-m% čim hujša kazen zadene grešnika. Ker torej berači kljub vsem prepovedim nočejo izumreti in ker tudi ne izumre socialni čut, imamo v Ljubljani vsak petek priliko občudovati lepe beraske manifestacije.
Naj nas nihče ne obdolži, da mlatimo prazno slamof Postregli vam bomo takoj I dokazi. Vzemimo naslednji primer. V \ trgovini sredi mesta je pritisnila na kljuko zgrbljena, onemogla starka, ki uživa blagodat naslova »mestna uboga*. Nihče ie ne more dolžiti, da je pijanka, zapravin\-ka ali da sedi na nabasanih nogavicah. Te£n mnenja so povsod, kjerkoli se starka ob petkih oglasi s ponižno prošnjo, naj bi ji s čimerkoli pomagali. Tudi trgovcu se je v petek odprlo srce nastežaj. »Ker vam že dolgo nisem nič dal*, je dejal, »vam pa bom danes dal nekaj več.« In gfa.v mu je izdajal plemenito čustvo. Dal je star>!<i pol kilograma fižola. Starka se je daru zelo razveselila in ga je kazala Še drugim do brotnikom. Tedaj se je pa izkuah . fižol snetijivj prebran in plesniv. Dal m starki 2 dinarčka za fižol, ki sem ta shranil Icoi neizpodbiten dokaz o ptewnh*em socialnem čufu.
Izreki
Žena ki plete, ima vsaj o čem razmišl:lf'i. kadar govori.
V vsaki starosti in v vsaki deželi so žen-*ke obleke samo variacija na večno temo borbe med dopuščeno željo oblačiti se in ne dopuščeno željo ne oblačiti se.
Angleži visoko cenijo starost, posebno če Je v steklenicah.
Vzrok avtomobilskih nesreč so avtomobili, vozeči 80 km po cestah, kjer $e da vx>-*M največ 40 km in ki jih šofirajo šyfer-ji9 vajeni prej samo avtomobilov, ki so v\>-ztfi kvečjemu 30 km rm uro.
fttev. \H
•SLOVENSKI  NAROD' ic
Ljudske univerze
Do cji predsednik dr. Janko Lokar zaradi preobremenjenosti odstopil - Novi predsednik je dr. Rudolf Mole
Ljubljana, 10 decembra V prostorih državne dvorazredne trgovske šole v Gregorčičevi ulici je bil snoči redni občni zbor Ljudske univerze. Zbor Je otvoril predsednik g. direktor dr. Janko Lokar, ki je uvodoma pozdravil navzoče in omenjal, da se vrši letos občni zbor precej pozneje nego lani, ker je volilna doba odbora potekla že pred pol leta. Ljudska univerza se je v štirih letih svojega obstoja močno afirmirala. Vzgojila si je občinstvo in so vsa predavanja dobro obiskana. Me-rodajni činitelji so podpirali Ljudsko univerzo: tako je dala banska uprava 4000 din. mestna občina 2000 din. naklonjeno pa ji je bilo letos tudi prosvetno ministrstvo in pa nekateri privatniki, ki imajo dovolj razumevanja za njena plemenita stremljenja. Izkazalo se je. da je dvorana Filhar-moničneera društva za predavanja najprimernejša, ker je sredi mesta in baš prikladna za taka predavanja. Predsednik se je zahvalil vsem plemenitim podpornikom in omenil, da Članov ni toliko kakor bi človek pričakoval. Morda odbor v tej smeri ni dovolj agilno deloval. Glede predavateljev je omenil predsednik, da se vabilom Ljudske univerze zelo radi odzivajo. In sicer ne samo domači in iz države, marveč celo iz inozemstva prihajajo ponudbe. Seveda pa inozemskih predavateljev ni kazalo vabiti, ker so stroški za honorar previsoki razen tega pa hodijo poslušat predavanja večinoma taki, ki razumejo samo slovenščino.
Tajnik g. prof. Stane Melihar je poročal, da so bila predavanja Liudske univerze za tekoče leto izbrana na štirih odborovih sejah. Tu se je razpravljalo tudi o drugih tekočih zadevah. Sezona ie bila letos otvor-jena s oredavaniem dr. Staneta Rapeta: »O snortnih poletih Male antante« in je vzbudilo to predavanie veliko zanimanje med občinstvom. Nas^dnje predavanje je Imel dr. Vlad "mir Murko in sicer o vrednostnih paoiriih. Tretie predavanje skladatelja Lu. ciiana Marice škerianca: Zgodovinska slika razvoia slovenske erlasbe« je prav tako dose«?1o lep usoeh. Istotako je bilo dobro obokano nrednvanie ge. Anerele Vodetove: >NpJo?c današnie žene«, ki ga ni prišlo posesat samo ženstvo, marveč tudi mnogo moSk'h.
TorJi program nadalmi*h predavani ie že določen in sicer bodo predavali: dr. Evgen
Spektorski, dr. Ernest Turk, dr. Gnjezda, dr. Vladimir Murko in drugi o najrazličnejših temah tudi iz čiste filozofije.
Po tajniškem poročilu se je predsednik zahvalil novemu agilnemu tajniku prof. Meliharju in podal v zastopstvu odsotnega blagajnika prof. Juga kratko blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno razmeroma ugodno blagajniško stanje, ki ga bo pa mogoče še zboljšati s pobiranjem članarine od bodočih novih Članov. Preglednik računov dr. J. Mihalek je pregledal račune in našel blagajniško poslovanje v popolnem redu, nakar je g. prof. Jeran predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta.
Sledile so volitve novega odbora. Dosedanji predsednik je odklonil nadaljnje predsedstvo zaradi preobremenjenosti, vendar bo pa tudi v bodoče izven odbora deloval za to prevažno ustanovo. Za predsednika je bil izvoljen soglasno direktor mestnega muzeja dr. Rudolf Mole, ki se je zahvalil za zaupanje in prevzel predsedniško mesto. V svojem govoru je naglašal. da je direktor dr. Lokar vodil to najidealnejšo ustanovo s polnim razumevanjem in velikim elanom, zato je Ljudska univerza že doslej vzgojila širok krog občinstva, ki ne samo z zanimanjem, marveč tudi z razumevanjem sledi predavanjem, presegajo-člm navadno poljudno raven. Direktor dr. Lokar je bil idealen predsednik, zato je vsem žal, da zapušča svoje mesto, tolaži pa jih njegovo zagotovilo, da bo še nadalje ostal v čim ožiem stiku z Ljudsko univerzo.
Za podpredsednika je bil izvoljen univ. prof. dr. Milko Kos. za tajnika prof. Stane Melihar, za blagajnika pa prof. Jože Ko-smatin. V odboru so še: univ. prof. inž. Igo Pehani. univ. prof. Evgen Spektorski, docent dr. Alojz Zalokar in trgovec Avsrust Legiša. Namestniki: Prof. dr. Fran Gnjezda in prof. dr. Fran Zwitter; v nadzornem odboru: univ. prof. dr. An t. on Melik, dr. Sto^an Bajlč in dr. Josip Mihalek. v razsodišču pa: dr. Boris Furlan, dr. Vladimir Murko in dr. Janko Zirovnik.
Pri sluča1nost;h ie povzel besedo še prof. Jeran. ki se je tonlo zahvalil dosedanjemu predsedniku dr. Janku Lokarju v imenu Zveze kulturnih društev, ki je odMčno pri-■pomoela k ustanovitvi in razmahu Ljudske univerze, nakar je bil občni zbor zaključen.
Od učnih slik
do strnjenega pouka
Profesor Gustav Silili iz Maribora je predaval učiteljstvu krškega in brežiškega sreza
Sevnica, 9. decembra Na povabilo sreskih učiteljskih društev JUU za srez Krško in Brežice je predaval v Sevnici o novodobnem pouku g. prof. Gustav Šilih iz Maribora. Za predavanie je vladalo med učiteljstvom veliko zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da je bila predavalnica zasedena do zadnjega kotička. ZmanjKaio je celo stolov. Mnogo članov je stoje sledilo predavate!jevim izvajanjem. Iz aktualnega predavanja posnemamo:
Izmed vseh vprašanj, ki se stavljajo ljudskošolskemu učitelju dan na dan, je zanj v vsakdanjem delu gotovo najvažnejše vprašanje o učnem postopku. To je
vprašanje o metodični zgradbi neke učne snovi, učne dobrine, ki se naj posreduje otrokom. Včasih smo tako obdelavo imenovali učno sliko, tudi učno lekcijo, danes pa se pod vplivom važnega načela ce-losti ali strnjenosti rajši poslužujemo naziva učna enota. S tem hočemo poudariti, da nam ne gre za časovno, temveč snovno in psihološko določene, večinoma obsežnejše izseke iz življenja domačije otrok ali pa v sebi zaključeno daljše poglavje iz območja nekega poedinega učnesa predmeta (n. pr. v nižjih dveh razredih »Miklavž prihaja« ali »Trgatev*, v višjih pa »Pohorje« ali »Kurjava«). V svojem izvajanju je podal nekaj splošno veljavnih smernic, kako se je pojmovalo nekoč in kako se pojmuje danes vprašanje učnega postopka. Kritično je osvetlil napake v nekdanjosti in sedanjosti.
Šolsko leto je v svoji celotnosti kaj kompliciran kompleks raznih deiavno^ti. Ako se ne oziramo posebej na vzeojno delo, ki je itak hote ali nehote vclenieno v J slehernem Šolskem delu. se ustavimo ob 1 učnem delu ali poučevanju. Tu pa nam je razlikovati urne oblike kot bolj zunanjo organizacijo in nikakor bistveno plat učnega dela (razredni, vezani in prosti sku-pir.<;ki. novinski in delitveni Douk). učni postopek kot bolj not ranio in bistveno plat učnega dela: tu lahko govorimo o učni metodi, ako gre za nuino takšno in takšno dejavnost ter o učni tehniki, ki je le ena izmed mnogih možnosti podrobnega dela.
Nekako samo po sebi se stavi vprašanje, ali obstojajo za učni postopek, ki je nujnost, kaka občeveljavna pravila, slično j kakor ima svoia pravila stavbenik, odnosno arhitekt. Tu sta dve stališči: genialnega oblikovalca, ki je samonikel, ne sme nihče siliti v katerikoli didaktični jarem, pa naj bo še tako ohlapen: (Sanderson je imel na Angleškem take fenomenalne usDehe. da so starši že pet let pred pri-četkom šolcke?a pouka vpisovali svoie otroke v nie^ovo šolo in to iz razloeov, ker je bil prostor v učilnici za toliko časa rezerviran!) za vse ostale učitelie pa nikpkor he moremo odVomti oredrr^ane arb^ektonlke ali a*tHr*1ac§5e tir^e snovi. Odkl^niati i*1 samo šaMono. t. j. H^harto-vih formalnih ston«nj. ki so iih nwovi kratkovidni pfida^oSri epigoni predpisovali za vce učno delo.
Pri arh'kidaciii učne snovi pazimo na dvoino: učno prioravo in učno d^o Te ozire nam po^a^ori funkcijski trikotnik odnosov  v  učnem delu.
To se pravi:
1. ozir na psihične prisva^alne stoonie, spreiemania umivanja in uporabljanja: ps^hoio^ki moment:
2. ozir na notranio posebnost učne snovi, ki zahteva izmenoma opazovanje, raz-
lago, razvijanje ali predočenje: stvarno logi ški moment;
3. ozir na učiteljevo iniciativo razreda: sociološki moment;
4. razni drugi momenti so še gospodarski moment, kot upoštevanje štednje časa ter energije učitelja in učencev, estetski moment, osebnostni moment, aksiolo-ški moment itd.
Pri organizaciji šole in prim;;>-"n vprašanje družba, nego otrok, kar j< dadino-slovnega stališča popolnom leljeno. Pri učnem postopku pa je p o vpra-
šanje snov. Proti psihološka jdn. pedološkemu momentu stoji povsem upravičeno stvarnologiški moment. Temu sledi vprašanje, kako bom ta snovno pravilni postopek prilagodil otroški duševnosti na tej ali oni razvojni stopnji Prvenstvo pri učnem postopku gre oziru na posebnost učne snovi, torej ne otrok, snov je na prvem mestu.
Stojimo torej na stališču, da zahteva pravi pouk zgradbo, ki ustreza logiki stvari odn predmeta. Šele. ko je zagotovljena stvarni strukturi ustrezajoča oblika pouka, se morejo in morajo izpolniti zahteve, ki izhajajo iz otroka Pouk mora biti logično pravilen, hkrati pa psihološko učinkovit. Paziti je, da se ne pregrešimo proti otrokovi prirodi Logika snovi stavlja zahteve, katerih omalovaževanje vodi do neuspehov odn. do tako zvane »učne manire«.
Stališče, ki ga zavzemamo glede zgradbe učne enote, ie odločilno za upoštevanje učnih načel Z njim normiramo učni postopek navznotraj in nazunaj. Zato je predavatelj informativno podal, kako so poedini pedagoal to poimovali in izvajali. Navedel je primere Herbartovcev, ki so se orientirali po učni snovi, Scharrelman-na. Gai,di<?a. Daltori-plan Prihoda. D^ma-rina, Peteresena in našega slovenskega pedagoga g. V ran ca Ernest a iz Maribora.
Pri Herbartovcih ie dejal da so formalne stopnje neelastične in nep^ihološke (otrok ima povsem svojevrstno duševno in telesno strukturo, ki se povsem razlikuje od odra«lih. o čem^r nas pouči pedoloei-ia» Se danes so v rabi. ko sre za pridobivan ie predstav, ne odgovariaio pa sodobnemu pouku, ker so psihologistične. PH čQ-k^»-rj noH^ocu Pohodi ie d°ial o »Racionalizaci Skolstvi«, da so možne napake, ker predvideva preveliko amerika-ni7aciio. vsaj v teoriji.
Zanimivo ie stališče, ki sa zavzema predavatelj o slovenskem pedaeogu g. Vran-cu Nie£?ova načela so znana, glavni poudarek ie na strrnenosti. Tu pa moram reči. na i mi oorosii cenjeni avtor, da to ni problem, niti tehnike, niti metode, nego razvrstitve snovi. Ker pa je za g Vran-ra strnipni pouk več. se ie z niim približal v uvodu omenjenemu tretiemu, namreč sociološkemu mon^ntn. V učni enoti s»mi norm1*'"5' ves nonk s*»jwr»rwjlj ter ga sp»ia  z mi^dinoslovnimi dei^tvi.
Predavate)i ie zel za svo^a izvaiania, katerim ie uvodoma dal no n«*kem peda<?o-PU moto »N'č ni bnl.1 pr7>kr*ČTTeira. kakor dobra teorija«. sn^oSno prifHevanie in zn-hva^o vsefa učite1 ietva z želio, da bi še večkrat prišel predavat v naše kraje.
Boljša družba.
— Ugasnite luč, da bi mogel Usti, ki je ukradel platinaste uhane gospe svet-nikovi, neopaženo položiti jih na mizo.
— Zakaj pa luči zopet ne prižgo?
—Ker jim je v temi nekdo ukradel žar- j nico. I
Živilski trg
žrvilaki trg je bil dane« tako dobro za-Zivilski trg je bil nades tako dobro založen, kakor da se že pozna vpliv bližajočih se praznikov. Vendar je živahnejši promet treba pripisovati predvsem milemu vremenu. Trg je tako dobro založen z zelenjavo, kakor da je šele oktober. Zelenjava je tudi se v primeri s časom poceni. Doslej so bila na trgu naprodaj še živila, ki so nenavadna ob tem časa. Tako so n pr. prodajali še grozdje, ki bi ga ne mogli, če hi bilo mrzlo vreme. Bilo je tudi še mnogo gob, ki so pa zdaj že velika redkost. Čeprav letošnja sadna letina ni bila najboljša, je bilo naprodaj še mnogo jabolk na prostem in ne le pod tržnima lopama. Jabolk bi prav tako ne mogli zdaj več prodajati v taksnih količinah, če bi bilo hladnejše vreme.
Ker je naprodaj še toliko domače zelenjave, doslej še ni bilo prave potrebe po
uvažanju italijanske in dalmatinske, že nekaj časa prodajajo dalmatinsko cveta-čo, ki je po 6 din kg in ki ne gre posebno v denar ,ker je naprodaj še domača. Trg je v pravem pomenu besede preobložen z domačo endivjo Jki je zaradi tega Še najlepša po 50 par glava. Mnogo je tudi zelja, ki je bilo lani ob tem času približno trikrat dražje. Spinačo prodajajo se po istih cenah kakor prejšnje mesece, povprečno po 1.50 din merico. Motovileč je po dinarju, radič po 1 do 1-50 din. Nekatere prodajalke prodajajo krompir celo na drobno po 1.50 din dva kg.
Posebno dobro je bil danes trg založen s perutnino in gospodinje so se danes že precej zanimale za njo, najbrž v skrbi pred prazniki. Cene so bile zmerne, ker je bilo blaga v primeri s povpraševanjem mnogo, vendar pa na našem trgu ne dobite lepe kokoši izpod 25 din. Zadnje čase je perutninski trg založen tudi s štajerskimi jajci, ki so po dinarju komad.
in 3
Zaradi zaušnice ga je ubil
V Radvanjti le čevljarski pomočnik Josip Topolčnik zabodel mariborskega izvoščka Franca šumandla
Maribor, io. decembra Okrog pomoči se je pripeljal pred hišo St. io v Dvofakovi ulici izvošček, ki je tam obetal. Kočija je stala na cesti že nekaj časa, ne da bi se bil kdo pojaviL Stražniku, ki je patrolira! v bližini, se je to zdelo ■sumljivo. Zato je stopil h kočiji in vprašal izvoščka, koga čaka. Na kozlu sedeči izvošček mu pa ni odgovoril. Na prvi pogled se je zdelo, da je močno vinjen in da spi. Zato ga >e hotel stražnik predramiti, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Stopil je na kočijo in si možakarja pobliže ogledal, šele tedaj je opazil, da je ves okrvavljen in da je v kočiji cela mlaka krvi, ter da je možakar že mrtev.
O tem je stražnik takoj obvestil pred-stojnistvo policije, na kar je odšla v Dvorak ovo ulico policijska komisija, ki je ugotovila, da gre za 37 letnega Franca šumandla, uslužbenega pri izvoščku Mo-dlu, ki ima svoje podjetje Ob železnici št. 2. Nadaljnja preiskava je dognala, da je šumandl vozil nekega potnika, ki se je pripeljal z graškim potniškim vlakom ob 22.15 z Glavnega trga v Radvanje. Na povratku se je sumandl, ki je bil prej že
nekoliko vinjen, ustavil v Mandlovi gostilni v Rad van ju, kjer je naročal četrt litra vina. V gostilni je bil tedaj tudi 33 letni čevljarski pomočnik Josip Topoičnik iz Smartnega na Pohorju, šumandl je od svoje četrtinke spil samo polovico, ostanek pa je ponudil Topolčniku. Ko sta popila vino, sta skupno zapustila gostilno.
Na podlagi teh ugotovitev so studen-ški orožniki še ponoči izsledili Topolčnl-ka, ki stanuje pri upokojenem železničarju Ivanu Pliberšku v Gornjem Radvanju, kjer so ga ob štirih zjutraj aretirali. Bil je Se precej vinjen. Po daljšem oklevanju je priznal, da sta se s Sumandlom spotoma sprla ter da ga je v razdraženosti zabodel z žepnim nožem v prsi, ker mu je sumandl prisolll zaušnico.
Sumandlovo truplo so prepeljali v mrt-rašnioo na Pobrežju, kjer je bila dopoldne obdukcija. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Sumanđl zaboden naravnost v srce in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Topolčnika so orožniki po zaslišanju prepeljali v zapore m primorskega okrožnega sodišča-
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota, 10. decembra: Potopljeni avet. Red A,
Nedelja, 11. decembra: ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 12. decembra: zaprto
Torek, 13. decembra: zaprto
Sreda, 14. decembra: žene na Niskavuori-ju. Red Sreda
★
Za božične praznike bo pripravila drama dve premieri in sicer Newiarowiczevo komedijo »Hollvvvood« in Kastnerjevo igro ^Pikica in Tončekc. Poleg teh dveh bodo ponovili Gregorinovo božično igro "»Kralj z neba«.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sobota. 10. decembra: Roxy. Izven. Znižane cene
Nedelja, 11. decembra: ob 20. uri: Prodana
nevesta. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 12. decembra: zaprto Torek, 13. decembra: zaprto. (Generalka) Sreda, 14. decembra: Jolanta. Gianni Schi-
cehi. Premiera. Premierski abonma
Prihodnja premiera v operi bo 14. t. niza premierski abonma. Vprizorili bodo Caj-kovskega opero »Jolantav, v kateri bodo nastopali v glavnih vlogah: Vidaltjeva — Jolanta, ravnatelj Betetto — kralj Rene, Franci — grof Vaudemont. V ostalih vlogah: španova, Hevbalova, Poličeva. Janko. Lupša, Dolničar, J. Rus. Poleg ^Jolante« bodo peli Puccinijevo enodejanko a Gianni Schicchi" z g. Jankom v naslovni vlogi. Ostale vloge v tej sijajni komični operi bodo peli: Ribičeva. Kogejeva, Španova. Hevbalova, Banovec, Zupan, Lupša, Dolničar, J. Rus, Perko, Sekula. Skabar. Obe operi bo dirigiral kapelnik Neff^t. Režiser: Zupan.
Karlovška in Dolenjska cesta
Ljubljana, io. decembra Dočim je Dolenjska cesta sicer lepa toda pretirano razširjena, je pa Karlovška temu nasprotno še zožena, posebno pri Rastoharju je tako ozka, da bo velika nevarnost karambolov na tem ovinku, kjer se ne bosta mogla srečati dva avtobusa, če še tramvaj zavozi vmes.
Radi previsoko dvignjenega karlovške-ga mostu, ki bi se mogel tudi drugače razširiti brez dviga, se sedaj zasipljejo vse hiše v okolici, da bodo imele po eno ali dve stopnici navzdol v hišo.
Ce je to modernizacija, je veliko vprašanje. Morda bi se to zdelo tistim vseeno, ki niso prizadeti pri tem. Prizadetim posestnikom pa ni vseeno, ali je hiša do oken zasuta. Vsaka zasuta hiša bo dobila vlago v zidovje in potem bo konec zdravih stanovanj v nji. Koliko pa bodo pripomogle zasute hiše k olepšavi ceste, je vprašanje zase. Prizadeti hišni posestniki bodo imeli nepopravljivo in neprecenljivo škodo radi tega, ker bodo njih hiše več ali manj zasute, ker ne bodo imele več prejšnje vrednosti. Kdo jim bo to škodo po\*mil?
četudi so njih hiše več ali manj že stare (nekatere tudi nove) vendar je v njih investiran velik kapital, ki ga ne gre kar tako uničevati. Ni pa tudi nobene možnosti, da bi se vse te hiše podrle in nove zidale na njih mestu. Modernizacija ceste pa s tem izgubi svoj namen, če se s koristjo napravi še večja škoda. Saj se vendar povsod po svetu grade ceste radi hiš in nikjer se ne grade hiše radi ceste.
Merodajni činitelji naj se zganejo, dokler še ni prepozno.
Piscu članka v vvčerajsnjem >Jutru« se tudi mi pridružujemo, posebno glede škarpe na Kar lovski cesti, ki je čisto na cesto postavljena. Na cesto pa je tudi postavljeno javno stranišče.
Prosimo tudi društvo starih in novih hišnih posestnikov, naj se za to zadevo zainteresira, da se jima ne bo moglo kdaj očitati, da nič ne storita za nas sedaj, ko najbolj potrebujemo pomoči.
Prizadeti posestniki
Požiga osumljen
Zagorje, 10. decembra Na Miklavžev večer, 5. t m. je nenadoma začel goreti šestokenski kozolec posestnika Vozlja Franca na Kalu št 1. Pogorel je do tal in je škode okrog 10.000 din, ki pa seveda z zavarovalnino, ki znaša 2000 din še zdaleka ni krita. Sprva je kazalo, da ne bo niti najmanjšega sledu za poži-galcem, toda zagorskim orožnikom se je posrečilo najti v razmočenih tleh sledove čevljev, ki so vodili v določeno smer. Osumili so in prijeli nekega O. Jakoba iz Spitala št. 14 ter ga odvedli v sredo v litijske zapore.
Baje tiči v tej zgodbi s požigom precej zapletena zgodba v zvezi s Šuštarjem iz Špitala, ki odsedeva dve in polletno kazen zaradi uboja Groboljška iz Jarš. Omenjeni Šuštar je bil hkratu osumljen tudi nekaterih požigov v okolici Št. Lamperta, ki še do danes niso povsem razjasnjeni. O uspehu preiskave bomo še poročali.
Iz škcije Loke
— Okrog škofjeloških plakatov se sučejo zadnje dni naši pomenki. Kakor drugod, je tvrdka Elida nalepila tudi pri nas velike lepake z žensko, nekoliko razgaljeno postavo. Lepega jutra pa smo nekam debelo pogledali: Vsi lepaki so bili črno pomazani. Tvrdka je sicer nalepila nove plakate, hkrati pa se je tudi pozanimala, kdo je tako brumen čuvar ^morale Nagrada din 500 je pomagala in tako se je vsa stvar od sile nerodno zasukala . . . Pohui-šanje v dolini šentflorijanski so odpravili, le energične mladenke bodo morale pred sodišče. Je pač stvar taka: svojo reč lahko mažeš kakor hočeš, tuje pa ne . . .
— Novi suški most v Fužinskem predmestju je dograjen in otvor jen za promel.
— Ojačenje varnostne službe, škofja Loka je dobila policijske agente.
— Prometne nezgode. Ne mine skoro dan. da ne bi bilo prometne nezgode. To dni je zdrknil eden našm tovornih avtov blizu Dolenčeve domp.Čije v Stari Loki s ceste v jarek in se naslonil na ograjo. Drusri avto ie podrgnil ob ograjo na mostu na Kolodvorski cesti in si pošteno polomil motor, tretji avto je pognalo na Krekov travnik kak meter globoko a ceste kraj vasi Stari dvor.
—Comu napor? Tako se vprašujemo, ko pa vidimo, da vse prizadevanie TPD ne rodi onih uspehov, kakor bi želeli. Kloni, mize, društvene naprave, eno za drugim, gre vsako leto v nič. Potem pa hočemo lepe izprehode s klopicami . . . Dobršen del naprav je letos zopet v razsulu. Čudno ie rta storilcev nikakor ne morejo izsled'ti. Na pomlad bodo zopet novi stroški. Stara pesem se bo ponavljala. Kako dolgo še?
_ Proslava   praznika   uedin.jen.la.    S a
dan 1. decembra je bila zjutraj v kaoi-teliski cerkvi, kakor tudi pri oo. frančiškanih zahvalna služba božja. Obeh so se udeležili predstavniki uradov, vojske, ustanov, društev, korporacij. kakor tudi vse šole. po službi božii je imel na trgu Kralla Petra II. pred magistratom govor predsednik občine dr. M. Polenšek. Govoril je o zgodovinskih dogodkih, ki so se odigravali pred 20 1eti. Govoru na treni so prisostvovali predstavniki uradov, ustanov, društev in korporacij. kakor tudi šole. Na cesti pa je bila postrojena četa vojaštva. V mestu je vladalo praznično razpoloženje in delo je počivalo. Zveč°r se je vršil po mestu samo obhod vojašU ± z godbo. Med obhodom so imeli hišni posestniki okna svojih hiš razsvetljena.
— Nnšleev »Narodni poslanec« na so-kolskem odru. V Sokolskem domu je v soboto zvečer gledališki odsek Sokolskoga društva uprizoril izvrstno narodno komedijo B. Nušića >Narodni poslanec« v izborni režiji požrtvovalnega br. Cirila Dularja. Lahko rečemo, da so bile vse vloge zasedene a prvovratjiimi mo.":r-.i. Zato pa tudi uspeh ni izostal. Občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička, je svoje zadovoljstvo izkazalo z navdušenim aplavzom. Občinstvo, ki je bilo s to uprizoritvijo po prav dolgem presledku — zelo zadovoljno, želi, da bi sokolsko gledališče pogosteje nastopilo,
i še, ker jeze da sito raznih tu-
tamalfeenih fihiic . ki ua je sam kič, : prave vsenir.fke v, ednosti.
Grafelag Karonh odpotuje v Ubilo
Ljub'. na, 10. ti. .bra Že skoraj teden dni se mudi v Lju Liti naš najbolj znani in upoštevani grafolog Karmah, ki si je v zadnjem letu pridobil zasluženi sloves ne samo v srednji Evropi, ampak že tudi v zar»\dnl, kjer p;i dalje bolj upoštevajo. Nedavno se je vrnil z daljšega studijskega potovanja po zapadni Evropi — obiskal je med d i-mi mesti tudi London in Pariz ter se .m mudil — in po Italiji, kjer je ita! ki tisk objavljal o njegovem znanst* delu obširnejša poročila. Za našega rojaka se je naposled ;»minial tudi Mussoii-ni, pa so po njegovi želji in na pobudo drugih veljakov zainteresirali Karma ha. naj bi odpotoval za nekaj m>e;-eerv v italijansko Libijo ter tam proučeval vpliv tropskih bolezni na bolnikov rokopis. Laskavemu vabilu se bo Karmah seveda rad odzval in že v kratkem odpotoval v Libijo. Cisto gotovo je, da bo študij v Libiji Karmahu zelo koristil, saj bo še bolj iZT>opobiil svoje že itiak obsežno znamr, prav tako pa bo to njegovo potovanje m proučevanje popularizirano tudi Slovence sploh, saj se Karmah povsod v inozemstvu izdaja in predstavlja kot odločen, zaveden Slovenec.
Pred svojim potovianjem na črno celino bo obiskal Karmah še enkrat vsa važnejša jugoslovenska mesta. Najprej se je seveda oglasil v Ljubljani, kjer je za svoje znanstveno gmfološko delo dobil že nešteto priznanj. Tu se bo zdaj zadrževal še dober teden, nato pa bo odpotoval še v Beograd, Zagreb in druge naše večje kraje.
Našemu popularnemu grafologu K»irma-hu želimo obilo uspehov v Libiji, prepričani, da bo tam znova potrdil svoj stari sloves i* snega strokovnjaka in izredno sposol>nctga grafologa.
Z Jesenic
— V občinskem volilnem imeni'.: u za skupščinske voLtve je vpisanih 2416 volilnih upravičencev, to je okoli 250 več kakor pri občinskih volitvah 1. 19C6. Volilo se bo na štirih voliščih in sicer: v mestni posvetovalnici na Gosposvetski cesti, v meščanski šoli, v gasilnem domu na Hrttšici in v šoli na Planini.Sv. Križ.
Sport. -Bratstvo prvak LNP. SK Bratstvo« je odigralo letos 11 prvenstvenih nogometnih tekem. Od teh jih je dobilo 9, izgubilo 1, 1 pa je bila nrodločena. Odigrati mora pa še troje prvenstvenih tekem, ki pa ne bodo mogle odvzeti klubu prvenstva, četudi bodo vse tri končale neodločeno. Smuški tečaji na planini Rož-ci: V tej sezoni bodo na R^žci smuški tečaji za mladino in odrasle. Vodil jih bo znani sokolski smučarski prvak In smuški vičitelj Slavko Urbar, ki se bo mudil vso zimo na Rožsi.
— Letno iolo\.u':Vt   v"'* —»  S;d*oli. Z
gradnjo nove meščanske Mlfl na Viču je izgubilo na£e druitvo svoje letr.o telovadi-š£e, ki ga je dobi?«» cd rivf? viške občine v najem za debo 6 let. Uprava društva je na svejih sejah ž? ohraTnav la vprašanje nabave novega letnega telovadišča. Društvu je na razpcl.^^ro proti precej visoki kupnini prostor za Sokcl^h'm domom, Ali se bo društvo odličilo z?, nakup tega zemljišča, je odvisno od c.enamih sredstev, ki bodo diuštvu na razpolago. Gospodarski odsek je obravnaval to "v prhanje tudi na sveji seji in sklenil, da bo skušal potrkati na vsa plemenita sokolja srca, da bi s prostovoljnimi prispzvlri cmo^cčila nakup telovadišča. Uprava in r;orp?darski odsek bosta v najki-ajžem čr.su izdelala načrt in ga razposlala vsemu lanstvu, ki naj po svojih najboljših močeh pomaga društvu, da pride do letnega televcd:šCa. Pred nami je proslava 30 letnice, ki se mora izvršiti na lastnem letnem tclov.-.dišču. Bratje in sestre, ri na Jelo za nase novo letno telovadišce!
— Sokolsko aroštVo Medvode. Tudi naše društvo je svečano pr:slavilo 20 letnico Jugoslavije na dar, 1. decembra. Dopoldne je bila v Soko'ekem domu svečana seja z zaobljubo novega Članstva. Razveseljivo je dejstvo, da moremo vsako leto beležiti porast našega članstva. Zvečer ob 20 smo imeli akademijo, ki je res lepa uspela. Vsi oddelki so svoje vaje, ki so delo domačih sester in bratov, izvajali prav debro. Zlasti so ugajali nas* opi moške dece, moškega naraa-aja in članev ter prizor, posvečen bratom za mejo, ki so prt izvajale članice in naraščajnice. Vse torke je spremljala domača godba, ki je dobro prebila svoj pni nastop. Občinstva smo imeli polno dvorano .kar je dokaz, ua so naše prireditve večno bolj pri!jubl-,ene.
- Na praznik 8. t. m. smo imeli miklav-ževanje. Miklavž je popoldne obdaroval deco, zvečer pa odrasle. Obeh priredi ev se je občinstvo udeležilo v velikem številu.
ji sčoletla ž% iletuis CM larujmo ie za pol stoletja!
»s l C \ fe N i" K l   N * r
U
Stev 2/7
v glavnih vlogah RONAjLD colman — FKANCES DEE
Film o pesniku in pustolovcu, ki je ljubil dve ženi: ponosno in krasno princeso in izgubljenko ,.. Ogorčena borba pariškega ljudstva za svobodo in vsakdanji kruh ... FILM JE POLN HUMORJA, CINIZMA IN KOMIČNIH Z APLE TLJ A JE V!
KINO MATICA Dopolnilo: Havajski otoki in njih običaji v naravnih Danes ob 16., 19. in 2L uri!   barvah! Nov zvočni tednik!
Jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri!
DNEVNE VESTI
— Pred ustanovitvijo nacionalnega odbora za normalizacijo. V trgovinskem ministrstvu je že pripravljeno vse potrebno za ustanovitev nacionalnega odbora z»a normalizacijo. Njegova naloga bo poskrbeti, da se bo izvajala nediavno izdana uredba o noimializaciji. V proračunu za leto 1938-39. bo določenih 50.000 din za ustanovitev in razvoj nacionalnega od bo rta za normalizacijo.
— Iz finančne službe. S kraljevim ukazom je napredoval pri dravski finančni direkciji za računskega inšpektorja Kovač Viktor.
— Zahvala. Ob 401etnem jubileju mojega dela in 65. rojstnem dnevu sem prejel toliko čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se, zato se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujem. Rihtar Franc, prokurist banke »Slavije«, Ljubljana.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 99 z dne 10. t. m. objavlja pravilnik o poslovanju razsodišč inženirskih zbornic, pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo, spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, spremembe in dopolnitve statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, dopolnitev obrazca za potrdilo o trajanju učenja po zakonu o cbrtih in razne objave iz ^Službenih novin«.
mm b.9Ksvn ei»n mmmvmmnsa «swme«
Že tretja pošiljka
zimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejših.
TI VAR OBLEKE;
nasproti glavne pošte — Ljubljana
■—— h —— mmmaum
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 15. novembra je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 313 dvorcih, svinjska kuga na 41, svinjska rdečica na 30, smrkavost na 3, perutninska kolera na 1, kuga čebelne zalege na 1, in steklina na l.
— poročila o snežnih prilikah. Zveza za tujski promet v Ljubljani, Tujskopro-metna zveza, Maribor, Jugoslovenski zimskosportni savez in Slovensko planinsko drušrvo bodo s sodelovanjem Meteorološkega zavoda Univerze kralja Aleksandra I v Ljubljani, kakor prejšnja letia tudi letos skupno poročala o snežnih prilikah pozimi. S poročanjem bodo pričeli 21. decembra, na željo poeclinih poročevalcev pa tudi prej, v kolikor bodo snežne razmere ugodne. Na toziadevni konferenci zamteresiranih krogov se je lahko z zadovoljstvom ugotovilo, da bo letos doseženo še popolnejše poročanje radi ugodnega odloka ministrstva pošte in telefona, ki je na prizadevianje Zveze za tujski promet v Ljubljani dovolilo brezplačno poročanje telegrafskim potom, tako da bodo tudi kraji, ki niso ob železniški progi, lahko hitro in točno poročali. V seznam postojank bo poleg vseh lanskoletnih uvrščen še Sv. Mikkavž na Gorjancih. Nadalje bo letos tudi zasigurano poročanje potom časopisov v Zagrebu, Beogradu. Novem Sadu, Osijeku in na Sušaku.
Nl^^M**Ml1Juf """"""""
moram dati v javnost, kupU sem zimsko suknjo  in  obleko,   pomislite  oboje  me je
stalo samo   jy\r\ 780.—
nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje? tUKl'iqr.i'i — ajsod ouabjS iiojds^u
S3M3iaO HVAI1
_ Huda   nesreča   orožnika. Orožniski
podnarediiik Franc Povše iz Žirov se je peljal včeraj po opravkih s kolesom v neko sosedno vas. Med potjo je srečal dvo-vprežni voz in konji so se splazili Pov-Seta sta konja podrla in ga poteptala s kopiti. Čezenj je šel tudi težko naložen voz in so ponesrečenca vsega krvavega od-
nesli s ceste v bližnjo hišo, nakar so ga z avtom prepeljali v ljubljansko bolnico. Povše ima poleg zunanjih tudi težke notranje poškodbe.
— fte dva ponesrečenca. V bolnico so prepeljali davi 35 letnega delavca Janeza Maleja iz Boh. Bistrice. Matej je v gozdu podiral hlode, pri čemer je hlod padel nanj in mu zlomil levo nogo. — Iz Velikega Gabra pa so spravili v bolnico posestnika Ivana Slaka ki je med begom iz neke gostilne padel in se poškodoval na glavi.
ZVOČNI   KINO   SOKOLSKI DOM V SISKI — TELEFON 41-79
Nepozabna opereta J Straussa
NETOPIR
V glavnih vlogah: Lida Baarova, H. Sbhnker, Hans Moser i. dr. Predstave: danes ob U>9. uri. jutri
ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob ^9. SOKOLI !   Posečajte In podpirajte sokolski kino!
Prihodnji spored:
MARYŠA
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najviš-ša temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboni 13, v Splitu 12, na Rabu 9, v Beogradu in na Visu 8, v Sarajevu 7. v Ljubljani 5.8. v Mariboru 4.5, v Zagrebu 4. Davi je kazal baix:,meter v Ljubljani 762.3. temperatura je znašala 4.0.
— Gosta megla na Jadranu. Nad severno Dalmacijo je ležala v četrtek ponoči in včeraj zjutraj tako gosta megla, da je ovirala pomorski promet. Vetra ni bilo in zato so imeli ribiči precej dober lov. Na trg v Šibeniku so prinesli okrog 1000 kg rib.
— Smrtna kazen izp remen je na v dosmrtno robijo Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je obravnavalo včeraj obsodbo Dragoljuba Čirića, ki je lani 29. aprila pri Pančevu ubil delavca Rudolfa Gusto. Carić je bil obsojen na smrt na vešalih, kasacijsko sodišče mu je pa izpremenilo smrtno kazen v dosmrtno robijo.
— Po 9 letih priznal zločin. Oblasti v Sremski Mitrovici so v četrtek po 9 letih pojasnile zagoneten zločin v decembru leta 1929. Takrat so našli pri Erdeviku ustreljenega And rasa Juhasa, hlapca bogatega kmeta Izemana. V četrtek je bil Izeman v gostilni pri kolodvoru v Sremski Mitrovici, kjer se je zelo čudno vedel. Bil je nervozen ip bled, iz oči mu je odseval strah. Ko ga je stražnik vprašal, kaj mu je, je Izeman takoj priznal, da je prišel v Mitrovico z namenom priznati zločin, ki ga je storil pred 9 leti, ko je v Erdeviku ubil Juhasa. Izeman sicer trdi, da ga je ubil nehote, vse pa kaže, da to ne bo držalo. Jahaš je lazil za Izomanovo ženo in kadar ni bilo moža doma. je prihajal k nji. Najbrž ga je Izeman ubil, da bi se mu osvetli
— Očeta okradel, da je lahko pokrokal.
V vasi Jalžabeti pri Varaždinu je 19 letni Anton Skrovec ukradel svojemu očetu 6000 din, potem je pa s svojim prijateljem Martinom Kost jem izginil. Izsledili so ga na praznik v Koprivnici in sicer v družbi razuzdanih žensk. Pri njem so našli samo še 45 din, vse drugo je bil že pognal.
V treh dneh je torej pognal šest tisočakov.
— Zeno Je ubil, ker ga je hotela zapustiti. Juzuf Ametovič iz vasi Prekaza v dreničkem srezu je ubil na praznik svojo ženo Kato. Mož Je star 70 let, ženi je bilo pa šele 18 let. Pred letom dni Jo je kupil za 5.000 din. Do zadnjega sta se še dobro razumela, samo otrok nista imela. Končno se je pa mlada žena starega moža naveličala in hotela ga Je zapustiti Zbežala je skozi okno, pa jo je mož zasačil in tako pretepel, da je obležala mrtva. Po zločinu se je sam javil polici ji.
— Pri vsakem deta največ trpijo noge, ker nosijo težo celega brfesn. Negujte no-
Matineja ob 14*15 aH
Film — Glasba — Smeli
KINO MATICA 21-24
in kar si vsakdo sam želi življenje in ljubezen 1)
wea   (Skok čez plot v
Povratek k sreči
fivUeauel) Bogat dopolnilni spored
ge, da boste tudi v pozni starosti imeli elegantno in prožno hojo. V naM higienič-no urejeni pedikuri vam osvežimo noge v kopeli ter brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, trdo koto in zarasle nohte. Vse orodje in delo je zajamčeno čisto in dezinficirano. Odpornost nog m boljšo cirkulacijo krvi vam poveča s t rokovnjaško izvržena mar*** Nega, nog z masažo din 10. — Prepričajte se sami, priporočite naa svojim znancem. Bata.
— 135.000 din je zadel. Mladi beograjski trgovec s sadjem Čedomir Džamić je imel četrtinko srečke državne loterijo št 97.115. Srečka je zadela in Džamić je dobil 135.000 din.
Iz Ljubljane
—lj Smeti in odpadki na ulicah. Nekatere ulice, tudi one sredi mesta, so včasih podobne pravcatemu smetišču. Povsod leže odpadki, zlasti papirja pa se valja na hodnikih in na cestišču kar na kupe. Od vseh strani se priporoča snaga in čistoča, vendar se Ljubljančani Se ne moremo navaditi na red. Ljudje, ki odhajajo s trga, si mimogrede privoščijo sadja, ogrizke in lupine pa mečejo pod noge sebi in drugim; drugi si na ulici praznijo Žepe in mečejo proč zmečkan papir. Temu bo treba napraviti konec, preje pa bo seveda treba poskrbeti za koške kamor naj bi se smeti in drugi odpadki odlagali. Svoj čas je mestna občina že namestila take koše, ki so pa drug za drugim izginili z vogalov in jih je nekaj samo še v Tivoliju.
— Tramvajska proga na DOlenjski cesti ostane do nadaljnega razdeljena na dve delni progi, tako da stane vožnja od Rakovnika do glavne pošte 1.50, od Rakovnika do glavnega kolodvora pa 2 din, kakor je bilo doslej.
—lj Predavanje Prlrodoslovnega društva, V torek, 13. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. Matija žumer o temi >Bolezni kovin«. Kakor so vsa živa bit>a in organska narava podvržena sčasomia gotovim spremembam, tako moremo tudi na anorganskih snoveh in posebej na kovinah opaziti, da so se njihove prvotne lastnosti sčasoma izpremenile. Kakšne so te spremembe, nam bo predavatelj v poljudni, lahko razumljivi obliki in s številnimi diapozitivi vedel povedati mnogo snrinimi-vega. Začetok predavanja ob 18 15.
u— Udruženje ju ^o«» l o venskih Inienjer-jev in arhitektov-sekciia Ljubljana priredi predavanje o sodobnih postopkih pri varenju železniških tračnic, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. v novi društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1 II. (poslopje Kazine), predaval bo g. inž Leo Knez iz Ruš. Skioptične sike Vabimo člane in vse. ki se zanimajo.
—lj Rezervni oficirji, ki žele obiskovati tečaj za polaganje izpita za višji čin, naj se javijo v torek dne 13. t. m. od 18.30 do 19.30 v pisarni pododbora, Kongresni trg št. 1 drugo nadstropje zaradi važnega obvestila. Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana.
—lj Propagandna plesna revija najnovejših družabnih plesov »Lambeth-VValk. Palais-giide, Blackpool-VValk, Swing- step. Passo-doble« in vseh že znanih družabno-sportnih plesov se vrši v torek 13. t. m ob 20. uri med plesno vajo -Jenkove šole« v veliki dvorani Kazine. Pri reviji nastopijo najboljši ljubljanski pari-člani »Ples-no-sportnega kluba« in mojster Jenko Vljudno vabljeni vsi ljubitelji plesa Vsako nedeljo ob 16. uri »popoldanski ples«
in v ponedeljek ob 20. »začetnllki tečaj sa novince«. Dijaki popust.
—lj Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne
18. t m. ob 8. uri zjutraj v Sokolaki dvorani na Taboru. — Odbor.
—lj Dobavo lesa v prihodnjem letu do zneska 100.000din in licitacijo »zidarsko delo pri zgradbi linijskega urada na Vodovodni cesti je razpisalo mestno poglavarstvo ter izide ta lozpif v »Službenem bstuf 10. t. m.
—lj PBfhografolog Karmah sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. In od 15. do
19. popoldne v Hotelu Soča, Sv. Petra c. v Ljubljani.
—lj ROKAVICE — NOGAVICE — KAR-NIČNIK — NEBOTIČNIK.
—lj Umrli »o v Ljubljani od 3. do H. t. m.
Tomšič Anton, 69 let, ključavničar drž. žei v p., Peterčič Višnja, 14 let, hči univ. profesorja, Drol Franja. 72 let, zasebni ca, So-tler Jožef. 80 lert, preglednik fin. kontr. v p., Fras Jakob, 50 let, sodni sluga v p., Pe-trovčrč Aleksander, 41 let, uradnik drž. žel., Trampuš Sebastjain, 85 let, davčni sluga v p., Traun Janko, 69 let, bivši trgovec, Doli nar Janez, 33 let, sin posestnika, Jerina Marija, roi. Mevc, 71 let, vdova strojevodje drž. žel., Vrečar Franc, 68 let, kontrolna nadz. polic, straže v p, V ljubljanski bolnir c i so umrli: Le mu t Ida, 20 let, hči zan<i. narednika v p.. Serko Janez, 53 let, poljski dninar, Kodove, obč. Radomlje, Juvan Zvonimira, roj. Zupanec, 42 let, žena trafikanta, Lavriša Julijana, 1 leto, hči zidarja, Horjul.
Iz Kranja
— Prepoden vlomilec. V sredo zjutraj je neki nepridiprav skušal opleniti Jerne-jevčeve v Cirčičah. Bilo je med 5. in 6. zjutraj, ko je s luž inč a d že vstala in opravljala jutranja dela. Hlapci in dekle so krmili v hlevu živino, gospodar je pa se spal. Skozi odprta vrata se je priplazil v hišo tat, da bi kaj odnesel. Prišel je srečno v izbo, kjer je spal gospodar. Tam je
j našel hlače in jih pretipal, če je v njih ! denarnica. Jezen, ker ni nič našel, je vr-I gel hlače na posteljo, v kateri je ležal go-j spodar. Ta se je prebudil in jo hitro ubral za tatom, ki je zbežal. Pri zasledovanju so gospodarju pomagali hlapci in tatu ujeli na  polju.  Našteli so mu  nekaj gorkih, nato so ga pa izpustili.
— Tečaj za avtogeno varjenje namerava prirediti »Skupno združenje obrtnikov v Kranju«. Trajal bo 14 dni in bo teoretičnega in praktičnega značaja. Prijave za mojstre stanejo 100 din, za pomočnike 50 din. Prijavijo se lahko tudi nečlani združenja, vendar je za te vpisnina dvojna. Prav tako so vabljeni mojstri, oziroma pomočniki iz tržiškega okraja. Prijave za tečaj sprejema združenje obrtnikov v Kranju, vključno do 15 dec. v pisarni med uradnimi urami. Pisarna združenja sedaj zopet redno posluje v prostorih hotela »Jelena«.
— Božična darila dobite najlepša pri B Rangusu v Kranju.  Glej  tudi oglase v
oglasnem delu lista.
— Cestna dela. Ta teden je bilo dokončano tlakovanje Gaštejskega klanca. Cesto so tlakovali prav do savskega mostu, ki bo prihodnje leto razširjen. Tlakovani so tudi odcepi glavne ceste na kolodvor in v »Jugočeško«. Da so delo pospešili, so zadnje dni pred praznikom delali še zvečer pri luči. Sedaj je cesta zopet izročena prometu.
T — Steza sa Kalvarijo, katero je občina j napravila namesto stare poti, je v dežev-| nem vremenu neuporabna. Ker poti niso posuli z gramozom ali peskom, je blatna še bolj kot druge ceste, ker je teren ilovnat. Ce je steza napravljena, potem naj bo v takem stanju, da bo uporabna. Kadar je dež, ljudje še vedno hodijo po stari stezi in Čez železniško progo. Ali pa naj se za pot pobriga stražiška občina.
S fttmbdega ptatna
— Kino Union: Na ledeni plošči. Češki film po znaod dobri Wernerjervti komediji o profesorju, ki ni mogel razumeti modernih časov ki ljudi, kakor jih je spoznal živo in pristno v torogu svoje družine. Film se prične • pravcatim amerikanskim zaletom glede rezijskih dom is lokov in načina prikazovanja vojnega in povojnega časa do dobe gospodarskega blagostanja in sledeče dobe gospodarske krize, ki se vgnezdi kakor pošast tudi v profesorjev dom. Potem pa poteka dejanje ▼ prijetnem lahkem tempu, ki je tako mačUen aa slovansko občutenje časa, prostora in doživljanja. Trd oreh za igralce in režiserja je takale komedija, naravnost v strahu smo biii. da bomo gledali izmaličen teater na platnu, zato j« bilo preaonečenje tem bolj prijetno, ko smo uživali dober, glede na težkooe, ki jih je momi režiser premagati, odlično in mojstrsko režiman in enako i£ran film Konec je res zopet nekam amerikanski s kriki SOS in alegoričmim prikazovanjem ledene plošče, ki jo valovi ženejo v negotovost. Vsi igralci so interpreti do podrobnosti oblikovanih figur, katere posamezno in t kolektivni igri uživamo.
SPORT
SLUŽBENE OBJAVE GZSP NA
JESENICAH
Sestanek smtiSklh učiteljev GZSp. Uprava GZSP na Jesenicah sklicuje za torek, dne 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer sestanek, smučarskih učiteljev, ki se vrsi v lokalu podzveze v hotelu »PoStac (lokal TK Skale) rHa Jesenicah. Sestanek je važen radi organiziranja te sekcije.
Seznam sodnikov. Vsi klubi se pozivajo, da do 15. dec. t. L pošljejo podzvezi seznam sodnikov hi poleg navedejo Številko njihovih izkaznic. Po sklepu uprave se bo za tekočo sezono zopet uveljavil sodniški poslovnik iz 1. 1&33.
Razpisi tekem. Od vseh klubov in društev podzveze zahtevtamo, da pošljejo raspise svojih prireditev najkasneje 8 dni pred izvedbo podzvezi, sicer se prireditev ne bo dovolila.
Znak za zlet GZSP. Z ozirom na natečaj, razpisan od podzveze z dne 25. novn je uprava od predloženih osnutkov za zntak izbrala osnutek 5. Ravnika z Jesenic, kateri naj se zgiasi v torek, 18. t. m. ob 19. uri v lokalu podzveze.
Uprava GZSP*
— D. K. S. K. »Edinstvo« ima svoj I. redni občni zbor v soboto 17. XII. 1938 ob 20. uri v salonu restavracije »Keršič«, Celovška cesta. Dnevni red: 1. otvoritveni pozdrav; 2. poročilo odbornikov; 3. poročilo revizorjev; 4, volitev novega odbora; 5. razno. V slučaju, da občni zbor v določenem času ni sklepčen se isti vrši pol ure kasneje ob vsakem številu. — Odbor.
. ..... ......
LUiSE TJIXRICH — PAUL HdRBIGEB — HEINZ KCHMANN V nedeljo matineja ob 10.30 uri:
ZAHVALA
VSEM, KI STE Z NAMI SOČUSTVOVALI OB BRIDKI IZGUBI NAfiEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA,
GOSPODA
FRANIH PREMROVA
SE TEM POTOM NAJISKRENEJE ZAHVALJUJEMO. POSEBNO ZAHVALO SMO DOLŽNI GOSPODU DR. STANKU PU6ENJAKU, ZDRAVNIKU V CERKNICI, ZA NJEGOVO POŽRTVOVALNO IN SKRBNO DELO, S KATERIM JE LAJŠAL POKOJNIKU TEŽKE ZADNJE URE, TN ZA TOPLE POSLOVILNE BESEDE OB ODPRTEM GROBU, PRE-ČASTrn DUHOVŠČINI, PREČ. GOSPODU KATEHETU JOŽETU PRE-MROVU. SOKOLSKEMU DRUŠTVU CERKNICA, VSEM DAROVALCEM KRASNEGA CVETJA EN VENCEV TER VSEM. KI STE DRAGEGA POKOJNIKA V TAKO LEPEM ŠTEVILU SPREMILI NA NJEGOVI
ZADNJI POTI.
V MARTIN JAKU, DNE 9. DECEMBRA 1938.
RODBINE: PREMROV, EDVARD POGAČNIK, H INKO POGAČNIK, SERKO
r  vi *» • -v/ s
tu*
fttev
,1
R<    \\ t N S K I   NAROD*, sobota   10. decembra 1938.
Stran 5
Pred %?• leti je umrl
Ivan Cankar
; o.. i i,. ;    : ga Naroda44 o Cankarjevi
smrti — Iz neki ^oga Otona Župančiča
ko visok. Sicer pa bodo o Cankarju Se pisali knjige kakor jih pišejo o PreSernu. Ne, zdaj ni nobeno junaštvo pisati o Cankarju.
Samo to nam naj bo dovoljeno pripomniti: Kaj bi bil slovenski narod brez Cankarja! Narod blebetacev in hinavcev, ki jim še nI nihče izprašal vesti. Narod brez svojega zrcala in tudi brez velikega pisatelja. Narod, ki je izgubil prepričanje in ga ni mogel več najti. Toda s Cankarjem smo narod, ki se vendar lahko mirne vesti po-baha s svojo kulturo, kar radi storimo tudi ob tej priliki, ob 20-letnici svojega največjega pisatelja.
*
V burnih decembrskih dneh pred 20 leti. v mesecu 1. 1918, v katerem se je rodila Jugoslavija, je v ljubljanski deželni bolnici umiral Ivan Cankar. Ni jih bilo mnogo, ki so vedeli, da leži v bolnici in da ni več upanja, da bi okreval. Politični dogodki doma in na tujem so prevzeli zavest, saj se je tedaj zrušil svet in izpod ruševin so pritekli novi živi studenčki. Malo jih je bilo, ki so se zavedali, da umira največji in najpomembnejši slovenski človek po Prešernu. Se ko je ^Slovenski Narode v *redo dne 11. decembra 1.1918 priobčil vest, da je Ivan Cankar umrl. se nismo docela zavedli, kdo je prav za prav umrl in kaj pomeni njegova mučenlška smrt.
Prvo poročilo o Cankarjevi smrti, ki ga je priobčil »Slovenski Narod«, se je glasilo: »Ob sklepu redakcije je nam došla vest. da je v deželni bolnici pc daljši bolezni za vedno zatisnil oči pisateli Ivan Cankar. Dasi smo bili na to že pripravljeni, vendar je nas ta vest globoko pretresla, s-=>j s~no izgubili enega naših največj-h. nai^as'už-nejših mož na polju slovenske Književnosti. Kaj je nam bil Ivan Cankar - Etera* turi. bomo mogli nresod'ti Sete sedaj, ko ga ni vrč. Cankar te bil n?. i*?i;n "n-zvezda na obzorju na5e modeme "iterature in njegovi umotvori so biseri ne samo naše, marveč svetovne književno iti. »Podobe iz sanj« so niegova labodja -.f-sem. Ako bi ne bil napisal ničesar drugega kakor to. bi že to zadoščeva'o, da bi bilo njegovo ime vklesano med prvimi in največjimi v naši knj'žfvnrstl. Nekrolog izpod peresa njegovega najboljšega prijatelja pesnika Otona £upanc*l$a prinesemo iutri.
Naslednji dan v Četrtek 12. decembra 1 191S je * Slovenski Narod« obiavil na prvi .strani napovedan Zupančičev nekrolog. Pp-<=nik in prijatelj Oton žnnar.cMČ je bil pred 20 leti edini, ki je spoznal do vseh globin pomen Cankarjeve smr+i in pdlni. ki je *e. daj svoje spoznanje baš v nekrologu z besedami izran'1.
Kako razložiti drugir" mirno po vrsti, kaj smo izgubili s teboj? je napisal Oton Župančič In da mi je dano vse povedati, ali bi mc razumeli danes, ko so misli obrnjene nazven in je svet notranjosti in sani s".;^raj pozabljen odmaknjen iz zavesti kot nekaj daljnega tujega vsemu stremljenju tega viharnega časa.
Zakaj ti si bil človek notranjosti in sanj. Pri nas pa si Še vedno nismo v svesti, da umetnikove sanje niso sanjarije puhle, v zraku viseče, nego da so poslednja resnica in najgloblja modrost do katere more narod pronikniti In da so njegove slutnje, Be še tRko motne, komaj od daleč uzrte, z jecliaio'Mm jezikom izrečene, p^av tako zanesljive vodnice v bodočnosti, kakor vsi dru°d kažipoti duha. Močni, večni narodi so si bili tega svesti. Mi še nismo tako daleč. A danes, prav danes, ko polagamo temelje svoii bodočnosti, bi morali tudi mi umeti globok! pomen grških pravljic, kako so rasli zidovi starodavnih mest ob zvokih ubrane lire. Brez tega spoznanja ostanemo na veke teman, amuzičen rod. ki kamena svoje preroke.
Trpek si, Ivan . in težko mi je s teboj. S tiho prijateljsko besedo sem se hotel posloviti od tebe. a evo me samega v trpkosti. Da. kamenali smo te. za vsako knjigo posebe. In dolga, dolga je vrsta od Vinjet preko Hlapca Jerneja do Podob iz sanj. kakor je dolg križev pot od mladosti do smrti. Za vsako knjigo posebe kamen Edino pri zadnji smo ti nrizanesli zakal v nji je bila že svetost tiste one skrivnostne zarje ki treneče nad vsako poslavUaiočo se lepoto. Neskončno otožni čar zadnjih žarkov na zahodu, padajočega listja v jeseni . . .
Dobrega četrt stoletja si se boril za resnico in pravico med nami: ni je strune tako tenke in tajne v človeški duši. da se je ne bi bil dotaknil; ni ga vprašanja v naši javnosti, v katero ne bi bil posegel. Premisli Ivan: Kako naj bi ti bili sledili, kako naj bi te bili razumeli  ko si govoril nam k'
smo bili v sponah časa in prostora, jezik svobode. Premisli in odpusti. Rod, ki te bo mogel pojmiti popolnoma, sele raste.
In vidim: ti si govoril tudi v svojih knjigah včasih tako skrivnostno, da te možje, ki smo ti bili blizu, često nismo razumeli. In morda nam bodo dale razlago mnogih takih zagonetnih mest mlade preproste in otroške duše. Ti si bil velik, in vendar tako mlad, tako preprost in otroški. Zato si moral toliko trpeti, a zato si tudi vse prenesel.
Mene obiskuje smrt v prijateljih. Kje daleč sta že prva dva brata. Kette in Murn. Enega gnezda ptiči,   pevci iste pomladi!
Skupaj smo se vadili peti, leteli nismo dolgo skupaj. In sedaj si odšel še ti za njima. Samotna mi postaja duša. In na* narod je
vedno revnejši. In baš na pragu v novo dobo, ki si jo sanjal in oznanjal z besedo in z vso svojo osebnostjo, rojeno za svobodo in pravico, si se moral zgruditi. — Tako je bilo zapisano. A časi se spreminjajo in ljudje v njih tudi.
V petek dne 13. decembra popoldne so ga pokopali. Danes po 20 letih so nase misli še vedno obrnjene nazven, kakor v viharnih časih 1.1918. In ni 5e dorasel rod. ki bi mogel Cankarja popolnoma razumeti.
Ljudje na zatožni klopi
Rekorderka v kaznih sprejela svojo 43« kazen — Na
dragocene kože ima piko
Ljubljana, 10. decembra Zda.j. po 20 letih Cankarjeve telesne smrti, ob njegovi posmrtni zmagi, govori marsikdo o njem. Vsi se sklicujejo nanj in mnogi bi se radi senčili ob njegovi slavi. Radi govore o njem tudi tisti, ki se jim ga ni treba več bati. Seveda ga vsi hvalijo in bi radi prekričali drug drugega kakor sej-marji na sejmu. Vsi hočejo dokazati, da so le oni odkrili Cankarja in da so ga prav oni najbolje razumeli. Prav to dokazuje, kako živo resnične so Cankarjeve komedije in da je Cankar še vedno velik pisatelj našega časa; dokazuje pa tudi, da smo ostali Slovenci taki. kakršni smo bili.
Med nami so še mnogi, ki so Cankarja poznali osebno. Med njimi je tudi nekaj njegovih iskrenih prijateljev, nekateri pa bi radi to postali po dveh desetletjih njegove smrti. Toda vsi vemo, da je Cankar precej klavemo umrl: skoraj tako. kakor da ni imel prijatelja v Bentflorijanski dolini. Baje je napisal že *se kar mu je ležalo na srcu. Seveda, zadnje bolečine ne more izraziti nihče. In Cankar je bil. ko je napisal svojo zadnjo knjigo. >Poriobe iz sanj«, že strt. Umrl je še skora' mlad, kakor mnotri nači najboljši možje.
Mlajšemu rodu postaja Cankar žc legendama oseba, a starejša generacija, ki je živela z njim, je še preveč obtežena z žalostno preteklostjo, da bi govorila in mislila o njem dovolj iskveno in da bi se ne Skrivala za puhlice. Moti jih še tudi Cankarjev človeški obraz sam na sebi, da se skrivaj tolažijo, češ. saj Cankar vendar nI bil takšen velikan. Morda si s tem tudi lajšajo vest zaradi Cankarjevega spomenika v Ljubljani, ki ga še vedno ni. Sicer zdaj kakršenkoli spomenik več ne more mnogo spremeniti; Cankar je že postal last naroda brez spomenika. Najboljši spomenik je pač slavljenčevo delo. Seveda, možje, ki so se poklicali, da vihte vrl kim možem kadilnico na čelu naroda, bi bili dolžni napraviti Cankarju s spomenikom vljudnostno poklonitev. da bi ljudje raje verjeli njihovim bobnečim besedam. Toda, ali Ljubljana sploh lahko postavi komurkoli spomenik brez spletk in pristavljanja pi-skrčkov ?!
Kakor je nekdo že nedavno zapisal, bi se Cankar zdaj v resnici ne počutil dobro med nami, če bi še živel. Sedeti bi mu sicer ne bilo treba v gradu, vendar bi bil marsikomu trn v peti. Za značajne ljudi je naše podnebje strupeno; ozračje pri nas v resnici ne diši po vijolicah. Od Cankarjevih časov se je pa vendar nekaj spremenilo: prepričanja ne izgubi nihče več, ker ga že dolgo nima.
Toda te besede bi lahko motile slovesno razpoloženje; po dvajsetih letih Cankarjeve smrti pa tudi ni treba več nič posebnega pripominjali k Cankarjevim sodbam o naših razmerah. Ni nam tudi treba iskati zvočnih fraz, ker je zato dovolj poklicanih in nepoklicanih za vse Cankarjeve jubileje in za deset Cankarjev. Ni treba tudi več braniti Cankarjevih del; ne bojte se, nihče jih ne bo sežigal. dokler je njihov tečaj ta-
Ljubljana. 10. decembra Pritlikava 50 let stara bivša kuharica Marija DruSfcjvič je včeraj s-topila zopet pred sodnike malega sena'a. ki mu je bil predsednik 3. o. s. Juijj Felahar. Zaradi delikta bi ne bilo vredno kaj napisati o njej. toliko prostora ni, da bi poročali o vseh tatičih, ki izmaknejo nekaj kovačev vreden plen in se morajo zagovarjati pred sodniki. Druškovičeva je poizkusila odnesti malo vreden star suknjič, toda je rekorderka v kaznih. Prestala jih je že 42, včeraj so ji prisodili 43. kazen.
Prišla je pred tedni iz zapora, policija jo je izgnala ir mesta za nedoločen čas, a ženica ni vzdržala v domovinski občini, vrnila se je v Ljubljano in iskala priložnosti za opravljanje svojega poklica. V bližini Sv. Jakoba se je v neki hiši prikradla v prvo nadstropje, odprla najbližja vrata, v sobi je smrčal p<xlnajemnik, ki je imel v3o noč službo. Pograbila je star suknjič in odžla po hodniku. Mimogrede je še pokukala v kuhinjo, ki je bila od-pra in to je bila njena poguba. V kuhinji je bila gospodinja ženska se ji je -zdela sumljiva, >rtek)a je za njo, jo prijela in potisnila v kuhinjo ter vrata za seboj zaklenila. Podnajemnik se je med tem zbudil in tudi že prišel povedat, da mu je izginil suknjič. Drugi podnajemnik je svetoval, naj gespodinja pogleda na dvorišče, ker je tatica suknjič najbrž odvrgla. Gospodinja je našla suknjič na nedniku. Manja ga je spustila na tla, ko jo je gospodinja prijela.
Priznala obtoženka ni ničesar. Zagovarjala se je da je samo za kljuko prijela :n odšia, a kdo bi ji verjel. Za zločinstvo tatvine in za poviatek v mesto, iz ka'erega je bila izgnana, so ji prisodili io mesecev in 5 dni t:.roge.M zapora. Po dolgem oklevanju je rekorderka v kaznih izjavila, da kazen prevzam0.
SPKCIA LISTKA  za DRAGOCENE KOŽK
Tudi Marija G-rjanc je bila že večkrat kaznovala, zaradi tatvin. Specializirala se je na kezubovino. Njen tiik je v tem, da priie ko. stranka h krznar ju. *e zanima za drage kože in ima izdate ve, kakršnim Krznar težko ugoui. Kljub temu se krznar-ji prizadevajo, da bi stranki ugodili Tekajo iz trgovine -v delavnico m iz delavnice v trgovino med tem pa se Marije prime dragocena koža Preden odide, prosi Marija še krznarja. naj ji rezervira '.o
ali ono, češ, da bo naslednji dan gotovo prišla po blago.
Tako se je Marije nedavno prijela dragocena koza srebrne lisice, katero je pozneje prodala za 500 din. končno pa so jo le izsledili in ji tatvino dokazali. Obto&en-ka ni tajila, zato je senat uporabil pri odmeri kazni $ 71 in ji prisodil namesto robije samo 10 mesecev s.rogega zapora.
NENAVADNO MAŠČEVANJE
Prvi obtoženec, ki je sprevodnik na železnici, se je zagovarjal, da je drugega ob-točenca ki je trgovec, obdolžil nečistova-nja in protinravnih dejanj samo iz maščevanja, ker so mu na policiji rekli, da ga je trgovec izdal. Prvi obtoženec se je moral namreč tudi zaradi tega zagovarjati, ker je kot sprevodnik delil mladeničem brezplačne vozovnice. Sprevodnik je namreč mislil, da ga je glede teh vozovnic ovadil prijatelj trgovec. Pa se je maščeval. Nenavadno je res tako maščevanje, da človek drugega obdolži in sani sebe obenem obtoži. Sodniki temu zagovoru niso verjeli, smatrali so za resnično, kar je prvi obtoženec prvo i no izpovedal in obema obtožencema s homoseksualnimi nag-nenji, ki so prvega spravili celo do zločinskega dejanja v službi, odmerili v skladu s pristojnimi paragrafi primerne kazni.
i, *
Amnestiranci so že zapustili kaznilnico. Veliko veselje je vladalo v kaznilnici prej te dni. Roke so si meli obsojenci, ki so kami sprejeli, po glavi so se tolkli tis'i. ki so pujav-ili revizijo in priziv, katji amnestije zantdi tega mn«-gi niso bili deležni, kakor bi se zgodilo, čc bi kazen takoj sprejeli. — V sodni senatni dvorani so čedalje bolj pogoaLo racije. Senatna dvorana je p os ala zadnje dni za mnoge ogre-valnica. Gnečo v klopeh za občinstvo pa oupravijo stražniki, ki vt:a>iii naieLe mod obcinbtvonj tudi na take tiče. ki jih že dolgo iščejo. Pred dnevi je vzbujala po-zoruo&t med publiko neka ženska, ki je sedala v klopi z oteklo glavo. \a prvi pogled so gcxsje senatne avorane ugotovili, da ima šen. Tri dni je ženska poslušala : . jrave, četrti dan pa jo je stražuik povabil na hodnik in jo vprašal po legitimaciji, ženska je imela s s^boj samo sprejemni list za bolnico Stražniku je rekla, da je v bolnici dolgčcio in da je bolj zabavno v sodni dvorani. Nic ni pomagalo, Listi dan so jo s silo spravili iz sodne dvorane v bolnišnico.
Pol sf&letja slovenskega socialnega
zavasrovaiifa
Ponatis zanimivih člankov Iva Laha iz »Spominskega
zbornika'*4
Ljubljana, 10. decembra Ob 50 letnici začetkov socialnega zavarovanja v Sloveniji je OUZD v Ljubljani izdal penatis zanimivih člankov Iva Laha iz »Spominskega zbornika* za 1. 1937 pod naslovom -> Statistične, organizatorne m finančno gospodarske zanimiv os; i delavskega zavarovanja v Sloveniji med njegovim polstoletnim obstojem«. Ivo Lah je vodja statističnega oddelka OUZD, ki je zbral za proučevanje naših gospodarskih in socialnih razmer že izredno mnogo tehtnega gradiva Ponatis Lahov ih člankov je bii poireben, da bo zanimivo gradivo pristopno tudi širšemu občinstvu. Objavljeni članki so zanimivi ter poučni za vsakogar, ki se zanima za naša gospodarska in socialna vprašanja v zvezi s socialnim zavarovanjem. Iz brošure posnemamo naslednje podatke.
Predhodnica  sedanjega  Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bila »Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska«, ustanovljena l. avgusta L 18S9. Ob svoji usta- . novitvi je imela 2.666 zavarovancev, ki so |
bili zaposleni pri fj00 delodajalcih. Ce tej številki primerjamo približno 100.000 zavarovancev sedanjega OLTZD, se nam že v tem nudi lepa slika razvoja našega socialnega zavarovanja, vendar moramo vpo števati, da se je območje najše prve okrajne bolniške blagajne raztezalo samo na Ljubljano. Kako malo razumevanja je bilo pri nas za socialno zavarovanje pred pol stoletjem sprevidimo najbolje po tem, da je bilo na prvem občnem zboru, ko so bile na dnevnem redu volitve delodajal-skih in deloje;naiskih delegatov za upravo in nadzorstvo blagajne, le 7 delodajalcev, ki so izvolili 43 delegatov. Delavci pa niso poslali na volišče nikogar in je magistrat moral imenovati 87 delojemal-skih delegatov.
Pred 50 leti je bilo v Sloveniji (na področju sedanje banovine) 30 okrajnih bolniških blagajn, a zaren tega je obstojalo še 12 obratnih bolniških blagajn in 11 zadružnih blagajn. Društvena blagajna je bila samo ena (v Tržiču). Vsega zavarovanega delavstva je bilo tedaj komaj pe-
tino sedanjega števila zavarovancev OUZD in sicer 15.146- Tik pred vojno, 1. 1913 je bilo zavarovanih 32.140 delavcev.
Članke ilustrirajo zelo zanimivi grafi-keni. Naj omenimo predvsem grafikon, ki kaže odstotno razdelitev zavarovancev po starosti . in sicer od 1. 1906 do 1936- Predvsem je zanimivo, da pred vojno nisj zaposlovali toliko mladih delavcev kot danes Zanimivo je tudi, da statistično gradivo izpred vojnih let ne kaže, da bi bile zdravstvene razmere delavstva pred vojno slabše kakor dandanes, če se oziramo na številčno razmerje zdravega članstva proti bolnemu. Vendar je umrljivost članstva OUZD mnogo manjša kakor zavarovancev predvojnih bolniških blagajn; pri mlajžih zavarovancih se je znižala umrljivost približno na polovico.
Bolniške blagajne so izplačale na teritoriju sedanje dravske banovine pred vojno zavarovancem okrog 20 milijonov zlatih kron, v sedanji vrednosti okrog 250 milijonov din.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je bil ustanovljen na podlagi zakona o zavarovanju delavcev 14. maja L 1922. Tedaj je bik) socialno zavarovanje v Sloveniji Že tako razvito, da je bilo treba prav za prav samo spremeniti ime bolniških blagajn, med tem ko je bila organizacija socialnega zavarovanja v drugih pokrajinah zelo težavna.
Z razvojem mdustrije in obrti se je po vojni naglo razvijalo tudi socialno zavarovanje in članstvo je naraščalo posebno nitro zlasti do krize. L. 1920 je bilo 42 tisoč zavarovancev, 1. 1930 pa že 97 688. To je tudi doslej najvišje število zavarovancev. Lani jih je bilo 94.495.
Bilanca 50 let našega socialnega zavarovanja je v glavnem naslednja:
Število vseh delovnih zavarovanih dni znaša približno milijardo, zavarovani zaslužki pa okrog 20 milijard din. To je tako visoka vsota, da bi se denar obrestoval, če bi bil naložen po 6°.'o obrestih, s prirastkom 3.333.000 din na dan. Število vseh podpornih dni pa znaša okrog 25 milijonov Vrednost izplačanih podpor v gotovini v naravi in zdravniški pomoči cenijo na 900 milijonov din. Zdravniških intervencij je bilo 20 milijonov, zdravniki so pa napisali okrog 12 milijonov receptov.
Iz Zagorja
— Navodila \oHicem. Voli se na treh voliščih in sicer rta prvem volilci iz Zagorja. Dolenje vasi. Toplic, Sela in Sv. Urha od črke A—G Na drugem volilci Zagorja. SeVi, Sv. Urha in iz bivših občin Kot rede ža in Jesenova. iz zadnjih dveh vsi, ostali od H—Z. Na tretjem volišču Loke ter bivših občin Ržisče, Podlipovica in del št. T amper ta. Na prvem volišču, ki je v občinski hiši v Zagorju je vpisanih 715. na drugem v zagorski soli 855, na tretjem v občinski hiši na Lokah pa 854, torej vsega 2124 volilcev.
— Kanalizacija se po presledku enega leta kraj glavne ceste skozi dolino podaljšuje in sicer do hiše g. Mecilovška. Kako daleč bo pribla  bomo pa še videli.
— Ko je klal prašiča, je zadela kap 79 \n starega Janeza Kovača In Zgornjih Za vin fifc, 4. vulgo Lavrička. Možak je kljub visoki starosti še vedno kaj spretno pošiljal ščetince na drugi svet in je res čudno, da ga je pri tem poslu zadela smrt. Na zadnji poti gva je spremila velika množica ljudi, med njimi menda vsi stari očanci. Dan kasneje pa smo pokopali staro mamo Klančarjevo iz Ztagorja. Bila je menda najstarejša žerska s svojimi 85 leti. Naj počivata v miru. svojcem pa izrekamo nase toplo sož.alje. V petek popoldne pa je po dolgotrajnem hiranju umrl v Južnovi hiši za Sivo 44 let stari invalidni delavec Matija Klemenčič. pokopan bo v nedeljo.
VI3m v mlekarno
Skorja Lokia, 9. decembra Pod gornjim naslovom je bil priobčen v 274. štev. našecra lista članek, ki ne navaja točnih dejstev. Ni namreč res, da bi bil g. Lovšin prepodil tatove ali jih celo videl in da so mu vrgli kos železa pod noge. V mlekiirno je bilo vlomljeno 20. novembra. Za ta vlom g, ekonom Lovšin niti vedel ni. Tudi za drugi vlom je Lovšin doznal šele, ko se je VTnil nekako ob 23. uri domov. Radi varnosti sta ga spremila v prvo nadstropje soseda, ki sta vse pregledate, da ne bi bili kje skriti tatovi. I Trikrat so se priplazili tatovi neopaženo I v mlekarno. Tudi pri množini sira se je dopisnik zmotil. V dopisu se nadalje navaja, da sta bila dvm vlomilca v mlekarni. V interesu preiskave je. da se javi oni, ki je preštel vlomilce.
Mlekarska zadruga v Škof ji Loki
PRISTOPAJTE K JĆ LIGI.'
Mia Hergethova:
TeleSon
Robert de Breissac je ležal v salonu na divanu in se dolgočasil. Zdehanje jc pri mladem zaročencu malo čudno. Ni pa mogel drugače; kadar se je spomnil na osem dni svoje zaroke, so ga vedno popadli zdehalni krči. Bože moj, tako hudo si tega vendarle ni mislil, ko se je vdal prošnjam in grožnjam svojega strica, po katerem naj bi podedoval premoženje in se zaročil z Bi-betto de Saint Quentin. Kajti stric si je bil vtepel v glavo, da izkorišča Robert samsko življenje burneje nego je to v skladu z njegovimi dohodki. Temu se je pa pridružila še dogodivščina z Zizi Schuldovo, ki ga je veljala se* veda mnogo denarja. Bože moj, saj baš lepe ženske potrebujejo razkošje. A Robert ni bil med tistimi, ki jim ga ne bi privoščil. Zdaj pa naj bi se on, poznavalec žensk, ljubljenec pariških salonov, oženil s to samostansko ovči-co, ki ga dan za dnem sprejema v do: mu svoje babice z odmerjenim poklonom in molče, sramežljivo povešenih oči in ki sedi, kadar Robert govori s staro damo o tem, kakor bo uvedel umetno gnojilo na posestvu svojega strica, ki naj bi ga po poroki dobil. Stari grof de Saint Quentin je bil sosed njegovega strica in misel na bližajoče se rodbinske večere je bila tako razburljiva, da je Robert znova na vsa
usta zazdehal Kar je zapel telefon. Robert je dvignil slušalko.
— Halo, — je zagostolel sladek glasek, — premislila sem si, vzamem vendarle za nočno srajco tisti roža pralni krep, ki se bolj prilega pristnim beneškim čipkam kakor pa krepdešin.
— Milostiva, — je hotel Robert prekiniti zgovorno damo, toda nežni glasek je nadaljeval:
— In ne pozabite, dekolte na hrbtu do pasu — strašno mi je to všeč pri nočnih srajcah.
Zdaj je pa smatral Robert za svojo gentlemansko dolžnost damo prekiniti.
— Madame, sem sicer zelo nesrečen, da se moram odpovedati tem dražest-nim podrobnostim, toda bojim se, da ste dobili napačno zvezo, — je dejal tako dostojanstveno kakor je le mogel.
— Ah, — se je začulo v slušalki, — takoj nato pa: — Komu sem pa vse to povedala?
— Dovolite, da se vam predstavim: Robert de Breissac.
— Jaz sem pa ves ta čas mislila, da ste moj dobavitelj perila, ki sem ga malo prej klicala ... oprostite ...
— O, prosim, prosim, ostanite še trenutek pri telefonu, dražestna neznanka, — je prosil Robert sladko. .
— Kako pa veste, da sem dražestna? — se je začul glasen smeh iz slušalke. — Saj sem prav tako lahko grda stara devica ali pa dostojanstvena babica.
— Grde stare device nimajo tako sladkega, srebrnega glasu, a dostojanstvene babice navadno ne skrbe za svilene nočne srajce...
— Za boga, molčite, ali pa takoj odložim slušalko...
— Ne, ne, ostanite. Storili ste dobro delo usmiljenja, ko ste me rešili dolgočasja.
— Le kako se more človek dolgočasiti! Jaz se nikoli ne dolgočasim.
— Kako pa delate to?
— Imam globoko notranje življenje, — se je zasmejal zopet srebrno glasek na drugem koncu žice. Robert je bil že ves očaran. Glas, mikavnost, vse to je kazalo na vrtoglavo žensko, kakršne so bile njemu všeč.
— Milostiva gospa, — je prosil, — ali hočete uslišati mojo prošnjo?
— Rada, samo mojega imena ne smete nikoli vedeti; ime mi je namreč Bi* betU.
— Bibetta, to je očarljivo, — je vzkliknil Robert navdušeno. — To ime mi je bilo vedno všeč. Zal ni dano vedno očarljivi ženi.
— Kako to? Mar poznate nestvor, ki mu je ime Bibetta?
— Nestvora baš ne, toda mojemu idealu ni podobna — ta se ujema z vami
— No, kakšna pa sem po vašem mnenju?
— Kakšna? Sloka, lepa plavolaska, čeveljčki številka 35, rokavice 5 in trice tr...
— Malone točno. A dalje?
— Zdaj imate na sebi svetlo vijoličasto haljo, srebrne sandale ...
— Napačno. Pižamo iz zlatožolte svile in rdeče šolničke ,..
— Sedite v budoiru sloga Ludvika XVI., pred vami na nizki mizici je šopek španskega bezga ...
— Zopet pomota. Ležim na angleškem divanu iz sivega žameta in srce mi tolaži šopek rdečih vrtnic. Samo tisto glede mizice ste uganili.
— Sijajno. Rad bi samo vedel, kje naj vas moja fantazija išče ...
— Krotite svojo fantazijo, spoštovani gospod, da se vam ne splaši... Zbogom — je zazvenelo še v radostnem smehu. Potem je pa neznanka neusmiljeno odložila slušalko.
Robert je globoko vzdihnil in odlo* žil slušalko. Skoda, ta nedolžni doživljaj ga je bil razburil. Dražestna, očarljiva ženska, ona druga Bibetta. Očitno boljše volje je odšel Robert na običajno čajanko ob petih pri Saint Quenti-nu. Stari sluga ga je sprejel kakor vedno ter mu vzel iz rok klobuk in palico.
— Komtesa prosi gospoda barona v svojo sobo, gospa grofica je zaposlena, — je dejal tiho in ga odvedel v prvo nadstropje. Robert se je čudil, Bibetta, ta mala nedolžnost, ki sprejema v grofičini navzočnosti njegov poljub v pozdrav, ga sprejema danes sama? Rad bi bil vedel, ali ima zopet na sebi ono sivo samostansko obleko, y kateri je
podobna redovnici, in tisto strašno pričesko čez ušesa, ki jo bo morala po poroki opustiti. To je bil Robert trdno sklenil. No, težko delo bo napraviti iz nje elegantno damo. Ah, le zakaj so na svetu tako različne Bibette! Potem je pa obstal v budoirju svoje neveste, kjer je zagledal dražestno mladenko v žolti svileni pižami, v rdečih šolničkih na divanu iz sivega žameta, pred njo na nizki mizici pa velik šopek rdečih rož.
— Bibetta! Ti?
— Bibetta — ne baš nestvor. vendar pa ne tvoj ideal.
— Ne ideal, pač pa dražestna resničnost. Bibetta, kako je to mogoče? Za božjo voljo, Čemu doslej to maskiranje?
— Čemu? Za kazen, ker si se dal ta* ko brez odpora zaročiti in ker me nisi niti pogledal. Hotela sem igrati to komedijo do poroke — babica je vse vedela — toda ...
— Toda? — je ponovil Robert ves navdušen.
— Najprej si se mi smilil, da se tako strašno dolgočasiš —• in bala sem se ...
— Česa?
— Lahko bi se bil na vse zadnje zaljubil v drugo. In končno...
— Končno, Bibetta?
— Končno bi pa hotela tudi kaj imeti od svoje zaroke.
— Bibetta!
Stran 6
>8L0VENSK1 NAROD., sobota. 10. decembra 1938.
Štev. 277
Alf1 fanđer Aleksandrovih
Aljehin
Capablancc in Euv/ea se nra ni treba bati, pač pa on je
zraslo pet mladih tekmecev
Zmagovalec nad Capablanco Aleksander Aleksandrovih Aljehin je svojemu bivšemu tekmecu med udeleženci amsterdamskega turnirja po starosti najbližji; razlika med njima je samo štiri leta. Rojen je bil leta 1892 v Moskvi, toda njegov rojstni dan se plete, kakor pri vseh Rusih, po julijanskem ali gregorijanskem koledarju. Nekateri pravijo, da je bil rojen 19. oktobra, drugi preračunavajo to na 1. november.
Oba senior j a holandskega turnirja nimata nič skupnega razen lesa šahovskih figur. Capablancovo solidno življenje je samo ovito s pravljicami. Aljehinovo je pa polno pustolovščin in nemira. Kot sin premožne stare ruske rodbine se je lahko že zgodaj posvetil kraljevski igri in nj mu še bilo 16 let, ko je že  prv-;:- igral v mednarodnem turnirju   v   Diisseldorfu.   Dve   leti pozneje je dosegel že lepe uspehe na mojstrskih turnirjih. Na velikem pctrogiaj^;cm turnirju je presenetili šahovski svet s tretjo nagrado za  Laskerjcm in  (capablancc*. v Ma-nnhei-mu bi bil pa gotovo dosegel pr\.> nagrado, da ni tega turnirja prekinila svetovna vojna.  Aljehin  je bil  interniran    v Tribergu skupaj z drugimi ruskimi mojstri, toda ta čas. ko «<> Sili ti srečni v zatišju, je stavil Aljehin vse na eno karto, da bi prišel iz ujetništva domov. To je bila nevarna kombinacija / / dravjem, 9 katero se mu je posrečilo pretentati nemškega zdravnika Xa-vzh*c .;.ibki postavi je ;mel pa krepak organizem, ki jc prenese! vse.
V Rusijo je prišel v vojno vihro in pozneje v revolucijo, v kateri je izgubil vse razen življenja in šahovske umetnosti. Tod boljševiški.m   režimom  je posta.1  pr\i ruski zmagalec. doda njegova umetnost se ni molila izčrpati v  izoliranem ruskem o»kolju, njegov živahni temperament ni mogel trpeti, da bi ga na vsakem koraku ovirali strogi predpisi. Zato je pobegnil z materjo i/ Rusije in prinesel v Pa:iz samo dva pokala, j enega mu je podaril car, drugega pa Lenin, j Novo življenje se je začelo z lovom za ša- j bovško slavo, še bolj pa za denarjem. Po
denarju ni hrepenel iz lakomnosti, pač je pa moral skrbeti za svojo mater in rodbino, ker se je kmalu oženil in dobil sina.
Vozil se je iz turnirja na turnir, prosti čas je pa porabil za naporne si mul tanke, razen tega je pa zalagal pol tucata raznih svetovnih listov s svojimi članki ki razpravami. To je balo več nego prenese navaden človek, toda Aljehin je nase! še dovolj časa za studiranje m leta 1926 je postal doktor prava Pri vsem tem je pa imel kar tako mimogrede rodbinske skrbi ki pred šestimi leti se je že četrtič oženil.
Višek šahovske tvorne sile je dosegel v letih 1923 do 1931. Najprej je igral na turnirju v Baden-Bedenu in Kcčkemetu, potem je premagal svetov, mojstra in slednjič je presenetil šahovski svet z zmago med najboljšo šahovsko družbo v San Remu in na Bledu. Točnost računov, bogata fantazija in iznajdljivost, borbenost, železna volja in vztrajnost, so bile lastnosti, ki so ga postavile nad vse vrstnike, da mi brf svetovni mojster samo po naslovu, temveč resničen šahovski kralj. Samo nekateri Angleži in Američani mislijo, da bi mu mogel biti nevaren Capablanca, toda Kubanec sam tega menda ne verjame, kajti sicer bi bul gotovo storil vse. da bi se bil še enkrat spoprijel z njim,
Aljehin je prav za prav rešil šahovsko igro. Capablanca je bil že utrujen ob pogledu na 64 polj, on ni pričakoval na njih nič več novega, vse je že znal in vedel in prerokoval je, da se bodo čez nekaj let vse mojstrske partije končale neodločeno Naletel je pa na Aljehima: Da, remiziramo. toda samo zato, ker še malo znamo. In dokazal je Capablamci na njegovih lastnih partijah, koliko napak je v njih in kolikokrat bi sc bil lahko z boljšo igro izognil remisu. Razvoj mu je dal prav, minilo je deset let in zdaj se ne govori več o remisni smrti šaha, igra se živahneje, podjetneje in bolje, kakor v časih Capablancove slave.
Toda niti AJjefainovi železni živci niso vzdržali dolge napetosti in svetovni mojster jih je zaman omamljal z alkoholom. Njegova forma je počasi, toda sigurno padala, dokler ni leta 1935 izgubil naslova svetovnega mojstra v boju z dr. Eu\vejem Šahovski svet je napravil nad njim križ in se smejal njegovi obupni izjavi, da je Holandcu naslov samo posodil. In vendar je imel Aljehin tudi to pot prav m njegova železna volja mu je omogočila čudež. Dve leti pozneje Aljehin — abstinent in nekadilec — zopet zmaga in utrdi svoj šahovski prestol. Kako dolgo bo s-edel na njem? Ni se rrvu treba bati Capablance m Euweia, toda ta Čas mu je z "asi o pet mladih tekmecev, pogumnih in borbenih. Zdaj ni slabši od njih, ni pa mnogo boljši. Čez leto dni bosta Ke-res in Fime celo maljo pred njim, dočim A.ljchin ne bo več ras-tel. Ali pa se zgodi nov čudež?
V holandskem tuivirju je slo Aljehmu
največ /j p&riije s Capablanco. Že v prvi je pogumno poskusil v remismem položaju doseji zmago, potem se je pa moral sam boriti za rerni-s. Zato je bil pa v drugi od začetka do konca gospodar položaja in Kubanec se je sumo brez moči opoteka.! na lastni polovici šahovnice.
stran! rijetoih dogodivščin
Krainl^attjc o krilili in težavah zakonskih mež, ki radi
ponočttjeje
Neprijetni dogodki ne hodijo po gorah. Prenehaj, kaaar je igra na„piijetnejsa. Tak nauk smo podedovali po piadedih in vsak človek lahko potrdi, aa se mu je že kdaj v zivijenju oonesei. Toda včasih je teJco prenenati v najprijetnejšem. Večkrat se človek niti ne zaveda, ca je prijetnost že dosegla višek, niti da bi moral prenehat:, dokler ni že prepozno To se dogaja v prijetni družbi, v kateri se večer zavleče tako, da sega prav za prav v roke že jutru.
Ne hodite domov ob tako nedostojni uri. bolje je sploh ne hoditi domov. Toda za to so potrebni izvestni ukrepi. Ce vam lastna dostojnost šepeče. da bi bilo bolje ri3 hoditi domov, temveč preživeti ostanek noči kje v mestu, zatrite v sebi v prvi vrsti pekoč notranji glas, da bi telefonirali ženici in ji vse odkrito priznal. Zavedajte se, da nima v tem trenutku vaše zidane volje in da ne more sprejeti vsega tako, kakor bi ji povedali, zlasti če bi ji pravili to z gotovimi težkočami v izražanju.
Pojdite k telefonski celici, dvignite slušalko, toda pritisnite za vsak slučaj še na kljukico, da ne dobite takoj zveze. Ponovite večkrat na glas, kaj hočete povedati. Ce se vam zdi samemu, da je nekoliko megleno, pokličite koga v ceiico. da vas bo poslušal in povejte to vpričo njega Ce vaš poslušalec in kontrolor tudi ne razume tega, nima smisla, da bi budili ženico. Vrnite se mirno k mizi in zabava Ue se naprej Nič tega, kar vas more pozneje zadeti ni tako hudo. kakor bi moglo biti tisto, čemur ste se pravkar izognili
Takole čez dobro uro se morda le od-majete proti domu Vedite, da je to eden najbolj kritičnih trenutkov v življenju. Zberite vso svojo razsodnost in korajžo. Znanje je sila. Ko vstopite v svoje rodbinsko gnezdeče, se ne dajte videzu zapeljati v vero, da sladko, nežno bitje, zavito v pernice, resnično spi Od poinOČi ni spala zaradi skrbi, ker je že videla v duhu vaše ude raztresene po prometni nesreči Potem, ko je zaškripal ključ, pa seveda ni zaspala
Izkušnje bi morale človeka marsičesa naučiti Tam. kjer se pa sreča z nadami, odreže vedno slabo To vemo, vendar pa svetujemo: ne dajte se zapeljati upanju na učinkovitost materinskega Čuta, ki se v ženi često oglasi do slabotnih in onemoglih bitij Ne zanašajte se na radost ob povratku izgubljenega sina. Vedite, da
je pitano tele, s katerim je svetopisemski oče sprejel izgubljenega sina, edino bitje, ki bi ga vaša ženica v tem trenutku ne hotela ubiti. V hipu? ko ste plahih korakov prestopili domači prag, je ljubezen, ta plaha ptičica, odletela skozi okno kakor golobica.
V takih trenutkih je najbolje izogniti se spainici kakor paviljonu najstrašnejše nalezljive bolezni v karantenski bolnici. Slecite se čim tišje v katerikoli drugi sobi Obleko vrzite kamorkoli, jo bo že kdo zjutraj pobral Potem pa skušajte priti do postelje, najbolje brez luči. Res je, da pripravite ženico s tem ob zadovoljstvo škodoželjne radovednosti Toda izkušnja nas uči. da je prav v takih trenutkih srajca bližja od suknjiča. Ce se v temi spotaknete in padete, se vedno lahko izgovorite na to, da vam je bil stol nekje nastavljen, ali pa lahko tiho obležite kako urico, da bo ženica mislila, da ste padli v posteljo, potem bo pa zaspala in pozabila na vas.
Ni izključeno, da vam bo vse to onemogočila luč, goreča na nočni omarici V takem primeru se skušajte izogniti vsemu, kar bi moglo kazati na prizadevanje hlini-ti lahkoto in gibčnost kretenj. Sovražne oči slede vsakemu gibu, čim jim obrnete hrbet, ne silite v nevarnost brez potrebe. Marsikateri dobro mišljeni načrt sleči se neopaženo se je izjalovil, recimo s tem, da je poskusil mož pogumno sleči nogavice stoje. Nič ni bolj izdajalskega od nogavice, ki jo slačiš stoječ na eni nogi Ko se vam zdi, da se slači lahko kakor kačja koža in da že zopet lahko stopite na nogo, vam obtiči nogavica na peti liki ho-bot in če niste neverjetno spretni, se zaveste šele na tleh v kotu. ležeč liki onemogli hrošč z rokami in nogami kvišku Zato je priporočljivo sesti na rob postelje in slačiti nogavice tam manj korajžno, zato pa mnogo bolj metodično in varno.
Druea nevarna reč je iztegovati se po kaj. Tudi iz tega preži polom. Bodite skromni v vsem kar delate Igrajte za vsako ceno samo brez rizika Živite brez vsega, česar ne potrebujete res neizogibno In če že morate kaj nujno imeti, ne iztegujte se po dotični stvari: raje storite še neka i korakov, uračunan je ima lahko naihuiše posledice Poznamo tudi splošno veljavno navodilo za vstop v spalnico Čudno ie, da ga uporabljajo ljudje zelo redko Zato ga omenjamo* predno stopite v hišo preskusite v mislih samega sebe Ce odkrijete v prsih le naimsnjše nagnjenje k temu, da bi prišli domov bodro to
zgovorno, si ga Iztrgajte Še pred veznimi t vrati in ga vrzite proč, kakor da je to
strupena kača. Bolje je, če zavijete za niso in govorite tam stojalu za stepanje preprog ter se vrnete domov, ko ste že vse povedali. Nikar pa ne nosite takih . želja v svoje stanovanje v ranih jutranjih ! urah.
Včasih se tak popadek bodrosti in zgovornosti pokaže sele, ko je že prepozno. V takem primeru se vsaj ognite strogo literarnega jezika, kajti če še tako točno opišete večer, na katerem ste se tako dolgo zadržali, bo to slika brez krvi in življenja, če jo naslikate z izrazi, ki bi jih rabil prehlajeni profesor filologije. Taka j razlaga ne prepriča, temveč draži. Ne daj- j te se zastrašiti neuspehom v začetku. So ; ljudje, ki se nikoli ne izmotajo iz neuspe-
hov. To so ljudje, ki zamenjavajo spalnico s spovednico, in stopijo v spalnico vedno s slabo vestjo. V gotovih primerih se iz tega lahko razvije bolestna manija. Poznali smo človeka, ki se je zagugal in zamajal na pragu domače hiše tudi kadar se je vračal z božične svečanosti skavtov in na pragu se je moral spotakniti. Tega reveža je to povsem uničilo. Ko je namreč videl, da se iz tega ne bo izmotal in da se bo na pragu vedno zagugal, si je mislil, da mora priti vsaj na svoj račun in jel je resnično piti.
Ce ste obremenjeni, izpremenite poklic, postanite trgovski potnik z likerji, potem vam bo lahko služilo nagnjenje zdeti se nakresan. ne da bi bili sploh kaj pili, celo dobrodošlo kot trgovski trik.
Kardinal s pilotskim
izpitom
CMcaSki kardinal Mnndelein velja splošno za naslednika papeža Pia XI.
Svetovna javnost je imela zadnje mesece dovolj drugih skrbi, da ni utegnila zanimati se za chikaškega kardinala Mun-deleina, ki je prispel v začetku novembra v Evropo in sicer naravnost v Italijo na ameriški križarki »Omaha«. Ze to kaže, da njegovo potovanje v Evropo ni samo običajni cerkveni poset Vatikana, temveč da ima značaj važnega pol tične-ga poslanstva, na katerem je v veliki meri zainteresirana tudi ameriška vlada. V Italiji so mu priredili naravnost kraljevski sprejem. Chicaški kardinal velja že od lanske bolezni papeža Plja XI. za naj-prikladnejšega kandidata za papežev prestol. Kardinal Munaelein je zagrizen nasprotnik vsakega pokreta, naperjenega kakorkoli proti katoliški cerkvi
V nedeljo po svojem prihodu je maše-val ob proglasitvi prve ameriške blatene matere Cabrini proti vsem običajem in tradiciji pri papeškem oltarju v cerkvi sv Petra, kar jasno priča, da je postavilo to odlikovanje kardinala javno krščanskemu svetu pred oči kot resničnega namestnika vrhovnega cerkvenega poglavarja Papeževa navzočnost pri tej pomembni cerkveni svečanosti je to še bolj poudarila.
Leteči kardinal
Ni samo osebni pogum in neomajno politično prepričanje, ki sta napravila tega 671etnega chicaškega kardinala popularnega po vsem svetu. Georg William Mun-delein, rojen v New Yorku, je v vsem bolj podoben čistokrvnemu Američanu iz one generacije self mademanov, kakor se nam prebMavliajo na čelu velikih industrijskih podjetij, nego visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. Kakor da se še sedaj vidi na njegovem energičnem in prav po ameriško nasmejanem obrazu, da mu je bila prvotno namenjena lepa uniforma ameriškega pomorskega Častnika, ne pa pompozni kardinalski škrlat. Sam se je odločil in dal prednost seminarju pred ameriško pomorsko akademijo, kamor ga je bila določila visoka inteligenca in kar so mu svetovali tudi pobožni očetje salezijanskega zavoda, kjer je bil vzgojen.
Kot mlad klerik je takrat ugovarjal, da lahko postane enako dober admiral duš in vernikov, kakor bi bil admiral na vojni ladji. 50 let duhovniškega poslanstva mu je dalo prav. 2e od prvih korakov v cerkveni karieri je bilo jasno, da bo igral ta sin nemškega priseljenca zelo važno vlogo v katoličanstvu Zedinionh 6>*av. Študiral je tako sijajno in hitro, da so ga morali prezgodai posvetiti v duhovnika in zato je bil poslan za dve leti v Rim v seminarij misije propagandnega kolegija. Še zdaj pravi, da sta bili to najlepši dve leti njegovega življenja. Po povratku v Ameriko je hitro napredoval. V rekordno kratkem času je postal korar, potem pa škof v Brooklynu, a leta 1915 je bil ustoličen kot škof v Chicagu. Še nikoli Chicago ni pozdravil novega škofa s tolikim navdušenjem in spontano kakor njega. Največje mesto ernigrantov ni moglo dobiti uvidevnejšega in zavednejšega cerkvenega poglavarja. Mundelein ne zna samo več evropskih jezikov, temveč tudi jezike večine ameriških narodov.
V 20 letih je zgradil v vsakem okraju mesta cerkev in šolo Na njegovo pobudo je bilo zgrajenih 600 novih cerkva. Samo pariški kardinal Verdier se lahko v tem primeru primerja z njim Zgradil je VJdi mrogo semenišč, izmed katerih je ono na bregu M'chiganskega jezera zgrajeno v francoski  gotiki  in  je ena najkrasnejših
cerkvenih stavb te vrste. Drugo, oddaljeno komaj 70 km pa stoji v mestu, ki
nosi ponosno ime svojega ustanovitelja in tvorca: Mundelein. To, kar je storil za zaščito in vzgojo žen, bi že samo zadostovalo za spomenik nesmrtnosti v evropskih razmerah Razen 40 ženskih -rednjih šol je zgradil več bolnic in porodnišnic, izmed katerih spada Lewisova med najmodernejše zavode te vrste Ta porodnišnica je dala Ameriki v zadnjih treh letih 10.000 novih državljanov. Kardinal sam je krstil 10 tisočega novorojenčka. In koncentracija vseh dobrodelnih zavodov
Chicaga v eno organizacijo, ki bi bila drugemu že sama po sebi življenjsko dele, tvori s^mc neznaten del njegovega ne-umoi nega delovanja.
Kardinal Mundelein je pa tudi edini kardinal na svetu, k: ima pilotski izpit in ki je velik prijatelj letalstva. V Lock-portu je ustanovil letalsko šolo za siromašne mladeniče, od koder prihajajo znameniti piloti. Ni torej čuda, da tudi sam najraje uporablja letalo kot prometno sredstvo. Povprečno 200 dni na leto je nad zemljo v svojem osebnem letalu. Zato se ne smemo čuditi, da ga pozna vsa Arr.er ka tudi pod imenom ^leteči kardinal«. Mundelein je pa znan tudi kot pogumni mož v kardinalskem škrlatu. Še noben cerkveni dostojanstvenik ni stopa! v Ameriki tako odločno v službo jubezni do bližnjega in povzdigo siromašnih slojev kakor on.
Usodn ameriške mladine mu je vedno pr. s*cn in z vsemi sredstvi si prizadeva utrdit mlado ameriško pokolenje zdravstveno, duševno in socialno. Hvaležnost ameriškega prebivalstva ne glede ni versko ir politično prepričanje, se ie pokazala spontano Tudi statistike pri*aio. da je kardinal Mundelein eden najpopulamej ših mož Amerike in vsega sveta. Prsd ■■»dh^dom v Evropo mu je bila -zka^na ena največjih časti, dobil je kolajno Fo-lish Students and Alumni Associat* m of Ameriki & katero ie bil pred dobHm ie-t-irn oa^'kovan tudi prezident Ro->-?eve't, in H ?e ne podeli kar tia v en dan.
Njegovo potovanje v Evropo je tudi velikega političnega pomena Prispel je k papežu tudi kot osebni odposlanec prezi-denta Roosevelta, da bi mu pojasnil p**e-zidentovo stališče glede na zadnje dogodke v evropski in mednarodni politiki. Spreten diplomat papež Pij XI je z izredno svečanim sprejemom visokega cerkvenega dostojanstvenika pokazal, kako ceni tega neustrašnega borca in njegovo poslanstvo.
Težak pritlikavec
Xa nebu je mnogo čudnih stvari. Tam so ogromne zvezde, ki so pa zelo lahke. Nasprotno so pa na njem mnogo manjše zvezde od naše zemlje, toda tako težke, da si tega niti misliti ne moremo Sirius je dvojna zvezda, ki ima njen manjši del premer med 7000 m 20 000 km. In v tem svalj-ku je toliko gmote, da bi tehtal kakor škatlica vžigalic velik košček nje 5 centov. Zvezdoslovec Kuiper je odkril v sozvezdju Zmaja še mnogo manjšo zvezdico s premerom 3200 km. Izračunal je pa. da tehta 1 kub. cm njene gmote 1000 ton. Če bi okrog tc zvezdice krožila luna kakor okrog naše zemlje, bi morala rabiti za enkratno pot okrog nje samo dve sekundi, sicer bi treščila na njo. kajti njena privlačnost je 15-milijonkrat večja od privlačnost] naše zemlje.
Pri tem je pa najzanimivejše, <la fiziki in kemiki v polni meri potrjujejo možnost obstoja take gmote. V notranjosti teh pritlikavcev je namreč tako ogromen pritisk, da sc delci atomov malone dotikajo. S tem sc zgosti gmota in tudi poveča njena teža.
Bodoči človek brez brade
Vsak American ima zelo moćno razvito spodnjo čeljust, močno brado. Toda ta brada je zdaj v nevarnosti, da se bo v bodočih pokolenjih vedno bolj izgubljala. Tako vsaj prerekuje dr. Leman Waugh na zobni šoli kolumbijske univerze. On trdi, da bo brada postajala vedno manjša in da bo končno sploh -zginila, ce sedanja hrana Američanov ne bo zamenjana za tako, ki jo bo treba temeljito premleti z zobmi, torej krepko gris i. Močna brada se da ohraniti samo z grizenjem in premlevanjem trde hrane. Naše pomehkuženo pokolenje pa ne zna več tako gristi, kakor so znah stari ljudje, ah kaker znajo plemena, ki jih še ni tako pomehkužila civilizacija.
To je dr. VVaugh tudi dokazal, ko je priredil tekmo v grizenju med Eskimi in najboljšimi ameriškimi nogometaši Eskimi so z lahkoto zmagali. Vsak je razgri-zel povprečno 298 funtov trdih stvari, dočim so prišli Američani komaj na 126 funtov. Dr. "VVaugh pravi, da je mehka hrana najhujši sovražnik naših čeljusti.
Največja zvezda ie temna
i
Za največjo zvezdo je veljal doslej An-raies, rdeči orjak v sozvezdju Škorpijona, Struve je pa odkril zvezdo, ki je mnogo večja, Nova zvezda je spremljevalec espi-
5on Aurie. Zari v infrardeči svetlobi in zato se ne vidi. Svojo eksistenco dokazuje samo s tem, da zatemnjuje svetlobo zvezde, okrog katere kroži. Ce je ta orjajc med nami in epaijon Aurie, ji Jemlje pri-bližno polovico svetlobe, s čimer povsen* očitno znižuje intenzivnost svetlobe svoj* družice.
Temni spremljevalec ima izredno v»uk premer, namreč 100 milijonov km večji od premera Satumove poti, to se pravi okrog 160 milijonov km. Njegova gmota je pa tako neznatna* da je prozoren. Njegova
gmota je redek jomoziran plin, podoben naši jonosferl Ta plin nekaterih žarkov ne prepudča, temveč jih odbija nazaj v
prostor. To dela tudi z žarki svoje družice. Orjaško zvezdo so lahko- odkrili samo z najmočnejšimi daljnogledi in delali so poskuse, da bi njeno svetlobo preatregii na plošče, občutljive za infrardečo luC Njena toplota znaša okreg 750 stopinj, kar je najnižja toplota, kar so jo izmerili doslej zvezdoslovci v vsemirju. Toplota njene družice pa znaša 7-000 stopinj, torej 1000 stopinj več kakcr našega solnca.
Nov poljedelski str: j
V severnoameriški državi Lousiani pridelujejo mnojo sladkornega trsa, za katerega dobe na I?to okrog 20 milijonov dolarjev. Skoraj neverjetno je, da pospravljajo sladkorni trs še vedno na primitiven način, kakor preti 150 leti. Zamorci podrezava jo trs s posebnimi noži. Podreza vanje gre seveda, počasi ."n pri sedanji veliki proizvodni ji se je tudi že zgodilo, da je pritisnil mraz predno je bil ves sladkorni trs pospravljen. Posledica j« bila seveda občutna škeda. šs^e zadnja čase so jeli delati poskuse, da bi s stroji, torej mehanično, pospravljali sladkorni trs. In res dela zdaj namestu zamorcev stroj, ki opravi delo 50 do 60 delavcev. Stroj je narejen tako. da se lahko premika v vsakem terenu. Sladkorni trs izprdrezava tako hitro, da ga pospravi v 3 do 4 minutah celo tono. Stroj obenem odreže zger-nji del trsa, ki služi za krmo živini. Sladkorni trs odreže 10 do 12 čevljev nad zemljo in obenem poveže v snope ter poleži na kup.
Tako se pridobi stranski produkt, ki njegova vrednost v dveh dneh zadostuje za kritje vseh stroškov za vzdrževanje stroja. Izumitelj stroja VVartelee sicer le ni dal svojega stroja v tovarniško izdelavo, pač si je pa že pridobil patentno p-a-vo. Zelo verjetno je, da se bo dal ta stroj morda z malimi izpreroembami uporabljati tudi za pospravljanje drugih upora M ja-pridelkov, tako da se bo lahko razširil tudi po Evropi.
Podrobne sporede vseh evropskih radl> iltih postaj in obilo zanlmlvec* *tlva dobit« v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«. Ljubljana. Knaflieva ulica 5.
Nedelja, 11. XII.
S: Kvintet pihal (igrajo gg. S. Drapal-f lav ta Br. Flego. — oboa, J. Gregorc — klarinet, J. Pokornv — fagot in I. Hafner
_ fiorn). — 9:    Napovedi, poročila.
9.15: Polke in koračnice 1 plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). --10: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani. — 11.15: Virtuozi igrajo (plošče). — 11.30: Koncert. Sodelujejo: Milica polajnar (sopran in Radijski orkester). — 13: Napovedi. — 13.20: Naiim rojakom. Kvartet Fantje na vasi in plošče (oddaja prekinjena od 14.30 do 17.)*
— 17: Kmet. ura: Življenje v mostu in vinu (g. dr. Ivo Zupanič). — 17.30: Mandoline igrajo (plošče). — 18: Koncert lahke glasbe: Cimermanov kvartet — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. um. - -19.50: Orkestralno društvo Glasbene Matice. — 21.10: Okrogle in poskočne (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki, igra Radijski orkester. ■— Konac ob 23. urL
Ponedeljek, 12. XII.
12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi.—-13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.—14: Zdravniška ura: Zgodovina psihiatrije (g. dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Čajkovski j: Uvertura 1812 (vel. simf. ork., plošče).— 18.40: Kulturna kronika: O Ivanu Cankarju, ob 201etnici smrti (g. prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura, — 19.50: Zanimivosti. — 20: Spominski večer ob dvajset'etnici smrti Ivana Cankarja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Beethoven: Kreutzer-jeva sonata v A duru op. 47.
Torek, 13. XII.
11: šolska ura: Otrok in mati v Cankarju (g. Ljudevit Mrzel). — 12: Radijski pramel. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Glasbene slike (plošče).— 14: Napovedi. — 18: Pester spored (Radijski orkester). — 18.40: Verski svet in njegove osobine (g. Fr. Terseglav) —19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela tedenska kronika. — 20: Koncert operne glasbe (Radijski orkester). — 21.10: Klavirski koncert (ga. Jadviga štrukelj-Poženelova). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi ge. Zorke Levičnikove, pri klavirju g. prof. M. Lipovsek. — Konec ob 23. uri.
Sreda, 14. XII.
12: Operetni zvoki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Zborovske točke   (plošče).  — 14: Napovedi.
— 18: Mladinska ura: Amost Adamič: Med zadnjimi lovci na korale, poučna igra (člani rad. igr. druž. >. — 18.30: Iz Schu-bertove skicirke, fantazija (plošče). — 18.40: Vzgoja in prirojene sposobnosti (g. dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura, — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljansko opere. — Konec ob 23. url.
Četrtek, 15. XII.
12: Vesele solistične točke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: De3et minut zabave. — 20: Harmoniko igra g. Rudolf Pilih. — 20.45: Skladbe Saše Sant-la, igra Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročUa. — 22.15: CitraSki dueti (gg. Vilko Skok in Ivan Kosi). — Konec ob 23. uri.
petek, 16. XII.
11: šolska ura: Pojdimo pogledat Gra-diSnico ali Vražjo jamo, naj globok ejše brezno dravske banovine (g. Ivan Mlch-ler). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.—13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.
— 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: O kolinah (ga. Ivanka Simonič). — 18.20: Nase pevke (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut za planince: Božič v planinah (g. Kveder Janez) — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.10: H. ura ^o-nat. Klavir: gdč. Herta Seifert, razlaga g. Srečko Koporc. — 22: Napovedi poio-čila, — 22.30: Angleške plošče. —'Konec ob 23. uri.
Štev. 277
stran 7
Nova čitanka „Za vse leto"
Tc    -tara deklica v novi obleki in še ta obleka je sešita
iz starih in novih zaplat
Ljubljana, 10. decembra
Tak je naslov nove čitanke za drugi razred osnovnih šol. S spoštovanjem in zanimanjem sem vzel knjigo v roke; zakaj radoveden sem bil na razloček med njo in pa med čitankami, ki so bile v rabi pred vojno in po vojni. In ko sem knjigo prečital, sem ugotovil, da je nova čitanka stara deklica v novi obleki in da je še ta obleka sešita iz starih in novih zaplat, namesto iz novega blaga. Ta deklica seže lahko brez sramu v roke deklici, ki jo je porodil France Erjavec za prvi razred osnovnih šol; in obe skupaj naj zaplešeta ples dveh har-lekink, ki se mu bodo čudili >Butalci«, a ne človek, ki jemlje take in podobne stvari resno. Da, ob čitanki za drugi razred osnovnih šol sem dobil vtis. da je šlo glavno delo skozi roke ljudi, ki že leta in leta nimajo stika s šolo. No, pa to bi. še ne bila taka nesreča! Nesreča tiči v tem, da čitanka ne diha življenja, pa magari so sestavitelji rešetali snov za prispevke od Matije Valjavca pa tja do Otona Župančiča. Na prvi pogled naredi čitanka res vtis literarne vrednosti, a končno ugotovi človek samo to, da nudi čitanka rajdo imen in ob teh imenih operirana dela priznanih in nepriznanih literatov. Da. operirane so! Temu nedostaje glave, temu rok, temu nog in marsikateremu je ostal samo trup, ki mu je obešen rohovijanski repek. Da pa ne bo ta in oni menil, da ocenjujem kar površno, se bom lotil dela podrobneje vsaj v glavnih obrisih; vse to pa samo zaradi tega da gotovi ljudje ne bodo menili, da ponudilo l?>hko slovenskemu učiteljstvu vsa ko niih delo za moderen pojav, ki mu ga ni bilo. ni in ne bo para.
In sedaj začnimo!
Razdelitev čitanke mi je bila izprvavšeč; zakaj, ko sem čital naslove: Zopet v šoli — Zrvel naš kralj — Zjutraj in zvečer — Brez dela ni jela — Jesen prinaša svoje darove — Slava zediniteljema naroda — Zimske radosti in težave — Prišla bo pomlad zelena — Ko poletje srečo trosi — sem menil, da je v eni knjigi zbranih devet in da nudi vsaka moderen kompleks zase. a sem končno dognal, da so lepi in mikavni samo naslovi, a je vsebina docela podobna oni po Čitankah pred vojno in po vojni. Ej. življenje je življenje! In če hoče podati človek sodobno, mora zagrabiti z obema rokama vanj in iztisniti iz njega življenje, ne pa sok, ki se izceja iz možganskega simbolizma. In če je egida moderne šole ta, da se mora začeti povsod s 3-šolo«, naj vzame vso moderno šolo vrag, pa naj je znešena k nam kot sračje gnezdo od severa, juga. vzhoda in zahoda. Kaj vraga je mar učencu po počitnicah šola! Spomin mu uhaja na lepe, zlate, od begi e dni
prostosti! In v to lepo, zlato, odbegio prostost bi morali sestavitelji učene povesti najprej, ne pa v šolo in v njeno zatohlo ozračje! In da je vse to moči, bi jim povedal Janez Langerholc, ki je rojen pedagog in rojen mladinski pisatelj takih in podobnih dogodivščin! In do njega niti daleč ni! Stanuje v Stranjah pri Kamniku! Ce bi se sestavljalci porazgovorili ž njim, bi šlo brez >Butalcev«, brez 3> Pisma« in brez 2 Slike«, ki kaže zelo nazorno, kako zoperna je učencu šola po počitnicah. Ker sem omenil mimogrede tudi »Pismo«, sem mnenja, da naj sestavitelji čitank ne sprejemajo v čitanke »Pisem«; zakaj ta sodijo med spisje in nikamor drugam; in to še posebno pisma, ki dehte po učiteljevi prežvečeni hrani. Prav čedno pa kaže, kaj je učencu po počitnicah do šole sličica ob koncu, ki izraza na čudovito lep način tole: >Prav vesel iz šole grem, ker se spet igrati smem!« In ilustrator je to, kot v posmeh vsebini prvega dela Čitanke, izborno zadel!
še precej dobro je zadeta vsebina drugega dela čitanke; zakaj iz nje vsaj diha resnica: »Homo sum!« —
Nič posebnega ne nudi tretji del čitanke; zakaj vse to najdeno po vseh čitankah od Rohova pa do današnjih dni; in v starih marsikaj boljše, nego pa v novi, ki naj bi iz nje dihala sodobnost, ali po domače rečeno življenje. S samimi lepimi imeni, priznanih in nepriznanih literatov, ni moči zavezati jezika vsakemu človeku; posebno ne takrat, če dotični človek ve, da bi se dalo pri ravnokar omenjenih li-teratih dobiti marsikaj boljšega; ni to brez operacije in brez manire — dalje pa naj misli učenec sam! Na ta komodni način je vsaj lahko doseči »malta«, nikdar pa ne »multum«. Seveda, če pa gre moderni šoli za »multa«, ni umela zahteve učiteljstva po izbiri čtiva! še najboljši sestavek v tem delu je »Noč ima svojo moč«, a še ta je prinesen k nam iz tujine. Ali se res ne da ničesar dobiti pri našem Erjavcu? — Sicer pa so začele živali po naših modernih čitankah in po naši moderni mladinski literaturi že tako divjati, da bo treba vzeti bič in jih nagnati tja, kamor spadajo. Spis, iz katerega moli didaktika kot konjsko kopito, je za v koš. pa naj bo simbolični didaktik seravec, ptič. žuželka itd., pa magari je priromal k nam iz Amerike. Francije, Nemčije itd. Pa kaj si Čemo! Pri nas smo komodni ljudje in obuvamo najraje po Šved rane čevlje, ki so jih zmetali drugi že na smetišče!
Misel ljubezni do bližnjega je začrtana mimogrede v četrtem delu Čitanke, škoda! In ker je to, moram o celoti četrtega dela reči z besedami treh junakov: »To še vse skupaj ni nič!« Ta vzklik pa velja še po-
sebno za pismo, ki ni drugega nego napotek uciLelja moJei nista za učni postopek. Nikar tako, da se pred tujino ne osmešimo! Posebno pa ne tako, da se že obdelana snov samo obnavlja, t. j. prežvekuje še enkrat to, kar učenci že vedo. In na te j bolezni trpi veliko število beri Inih sestavkov v novi čitanki. Morda je to zahteva moderne šole. a če je, naj jo vzame vrag. Meni pa se vidi, da je namen vsake dobre čitanke ta, da širi obzorje in da vzbuja veselje do novega dela in ne do popravljanja razbitih igrač. Omenil sem že in trdim iznova, da v tem oziru ne reši čitanke noben še tako priznan literat, pa naj se piše za Matijo Valjavca ali pa za Otona I Zupančiča. Vem, zašli so tu in tam v novo čitanko tako po nedolžnem kot Pilat v vero.
Tudi peti del nove čitanke ne nudi nič originalnega; zakaj vse to so nudile že čitanke pred vojno in po vojni trdim ponovno, da marsikatera lepše, nego pa nudi to nova čitanka. Našel sem tu in tam ocvirek socialne zabele, a ta zabela je žal tava, ki ji ne morejo odvzeti neprijetnega duha ne Kette, ne Jovo Zmaj. ne Levstik, ne Cankar, ne Zupančič, ne Slomšek, ne Finigar, ne Golar in ne Kosovel. Nomen non est omen! Vem, izbira je težavna; zakaj slovstvo je treba poznati (za stare in mlade!) do dna; a če ga človek pozna, mu ni treba operacij, t. j. krajšanje po mili volji, samo da dosežem z operacijo to, v čemer pravi že Goethe nekje v Faustu: >TJnd wo ihm die Begriffe fehlen, da stellt er schnell ein Wort hinein!«
šesti del nove čitanke bi se rad povzpel celo do dramatike. Se sicer zažene vanjo, a omahne takoj; zakaj zašel je na izvožen kolovoz, zašel je v blato, v njem omagal, se zadušil in zaradi tega ne nudi niti drobtinice prave nacionalne vzgoje kot bi jo lahko, če bi se povzpel do prisrčne mladinske akademije v govoru, deklamacijah, petju in telovadbi. Da, mladi duši je treba odpreti vrata na steza j intuitivnim potom, a ne s povelji: »Bo pa še ta in ta povedal nekaj!« Brrr! Človeka zazebe v srce, če se domisli, da bo vodila nova čitanka učitelje in učence v to smer. Kam plovemo!
Sedmi del čitanke govori o zimskih radostih in težavah. Da, tudi v tem delu čitanke je več težav, nego pa je radosti. Tudi zima ne more iti mimo mladine brez pisma. Vrag vedi komu od sestavljalcev čitanke je to pismo objelo dušo in srce! Je sicer tudi v tem delu čitanke nanizanih cela rajda lepih imen, a ljudje s temi imeni so napisali še marsikaj lepšega, nego pa nudi nova čitanka. Da, ta izbira! še najbolj všeč mi je v tem delu narodno blago, a tudi to ni srečno izbrano. Povsem zgrešeni pa so berilni sestavki, ki hočejo navajati mladino k delu. Čudom se čudim, da sestavitelji moderne čitanke ne vedo. da se vadi delo samo z udejstvovanjem In ne z besedami Ali jim res niso znana tozadevna teoretična dela Amerikancev, Angležev. Francozov in Nemcev? — Ne ver-
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Preselila
se je s Starega trga tvrdka
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
v Stritarjevo ulico št. 6
pri frančiškanskem mostu (tromostovje) LJUBLJANA
Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost.
CENT: SOLIDNE!
STROKOVNA IZVRŠITEV!
KLIŠEJE
t NO VECB*t!VNE
JUdOGBAFIKA
SV. PtT6A NASIPA
POUK
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelKl od U 7. do 8. in od ^8. do 9 ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2645
RAzno
ZA VSAKO PRILIKO
najboljšeinnajcenejše »Hubertuse«, površnike, perilo in vsa oblačila nudi
P R E S K E R
Ljubljana. Sv. Petra cesta 14
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, m on o gramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. 3>Julijanacf Gosposvetska cesta 12
POSEST
Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din
PENSION   DUBROVNIK — SREBRENO
na morski plaži v bližini Ku-pari, obstoječe iz glavne zgrad be in dependance z 20 sobami in potrebnimi pritiklinami ter lastnim velikim parkom in gospodarskim zemljiščem oddam v najem Za informacije in ponudbe obrniti se na advokata dr. Bal d a Pokovič, Dubrovnik. 2797
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din
ME DARNA
Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 2670
ŠTAJERSKA JABOLKA
veliko zalogo proda po ugodni ceni trgovina Martine, Tvrševa cesta 17. 2436
ŠASIJO KRUPP
s 6-cyl. Chevrolet motorjem proda ugodno Oton Paar, Jesenice, Gorenjsko. 2832
Ure, zlatnino, juvele
za Božič najceneje pri
B. RANGUS zlatar, Kranj
DOPISI
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
PSIHOGRAFOLOG RABMAB
sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. to od 15. do 19. popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c. v Ljubljani 2783
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
&£00 DtN
potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOSc, Maribor. 3_M
SOBE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
SOBO
s posebnim vhodom za dve osebi oddam. Zvonarska ul. 11. 2859
jamem!. . . Ne, k delu se ne navaja mladine z besedemi, pač pa se da o izvršenem delu govoriti v etično, realno m tehnično smer. A za taka dela v čitanki je treba v prvi vrsti dobrih praktičnih delavcev, a še več res kritičnega ,duha.
V osmem delu čitanke je lep samo naslov. NI pa bolj ogabnega dela, nego je napotek k lepemu vedenju v obliki pisma, ki ni drugega nego izrodek učiteljevih m ožgan v manirah Rohova, fimita, Spil-mana & Comp. Lepa bi bila Velika noče, a je operirana tako nesrečno, da bi je menda Finžgar sam ne pripoznal več za svoje delo. Seveda pa je v celoti podana v slogu Rohe-a pisana pesem »Kam.In kje« ... Da, v duši mislečega človeka ostane samo strašni odmev »Kam!« ... In v tem se naj zrcali moderna poteza moderne šole, ki operira s kompleksi, strnjenostjo itd. In igrice? — Vesel sem bil, ko sem jih zagledal!. . . Toda. ko sem jih pregledal, sem jih bil sit! Vsa čast gospodu telovadnemu učitelju Lovrenčaču, a menim, da mi ne bo zameril, če mu povem, da se igrajo otroci, kadar so čisto sami, čisto drugače. Vem, da pozna svojega rojaka Bevka in njegove t-Pastirce« in basta! Sicer pa vem, da ni on kriv, da so zašle te Igrice v moderno čitanko.
V zadnjem delu čitanke pa trosi poletje svojo srečo. 2al, da je tudi to trošenje ostalo samo pri res lepi »želji«. Všeč mi je tudi Kleinmavr, a vidi se mi, da so operirali tudi njega. Ume se, da brez živali tudi poletje ne more trositi sreče. Srečen človek, ki ima o kresu v čevljih praprotovo seme! On sliši in ume živali! Hvala Bogu! Romantika še živi v čitanki in v mladinski literaturi, pa magari jo že desetletja izganjajo z bičem iz obeh! Ves srečen pa sem bil, ko sem v tem delu čitanke zasledil učitelja pridigarja, ki je na las podoben onim izza časa blagopokojnega A. M. Slomška. Morda pa je to atavizem v moderni šoli? — In seveda, če je pismo v začetku, če je pismo v sredi, kje bi bila celota, če bi ne bilo pisma tudi ob koncu!. . .
Da. nova čitanka nudi »multa«. a ne nudi »multum«'. Zavarovana je z lepimi imeni od Matije Valjavca do Otona Zupančiča. Kdo ji more očitati, da nima literarne vrednosti! Ima tudi to veliko prednost, da misel vzbudi in prepusti nadaljnje tuhtanje mladini, a ne ob njenem, temveč
ob tujem zamisleku. In to je višek aamo-delavnosti! A kdor verjame to, mu čestitam, kot bi čestital onemu, ki bi iz napisanega prvega poglavja zamislil ves roman sam in sicer tako kot ga je zamislil avtor. Obseg (nove čitanke!) objame skoro dobo 100 let. In nihče ji ne more očitati, da ne nudi marsikaj dobrega! No, pa kljub temu bi si drznil trditi, da bi ne bilo napačno če bi »Glavni prosvetni svet« pregledal še ona dela, ki so bila doposlana (zaradi razpisa!) »Mmistrstvu prosvete v Beogradu« ie pred leti. Morda bi našel med temi (sedaj že zaprašenimi in pre-perelimi) deli kakšno tako, ki bi odtehtalo novo čitanko za drugi razred osnovnih šol za 50 Cr, če ne še več.
Sestaviteljem čitanke pa bi svetoval tole: Pri sestavljanju nadaljnih čitank nudite zdrava in jedrnata dekleta in ne v mladenke preoblečenih starih zenic. — Ilustracije so čedne, samo figure so tu in tam preveč lesene. Založnici pa bi svetoval, da že vendar enkrat opusti format in opremo, ki že od daleč diši po zatohlem šolskem zraku. I + »
Izreki
Če ste visoko nadarjeni, se bo pokazala vaša marljivost še očitneje; če so pa vaše sposobnosti le srednje, boste z marljivost-jo nadomestili njihove nedostatke.
Dobro je za človeka, če se mora boriti, trpeti, biti zatiran in prepuščen samemu tebi, da se utrdi in zbere vse svoje moči. S tem je morda izgubit vse. zato je pa našel svojo energijo.
Vzemi to, kar je in veruj v to. kar more biti — taka je pra\'a življenjska modrost.
Malo pozno je — prepozno.
Človek ntkoli točno ne ve, kaj je prav* in tako ž'ni med dvomi o smotrnosti s\r>-jega nehanja. Tako si najprej napravi okna, da bi imel mnogo svetlobe, potem pa obesi na nje zastore, da ne more svettoba skozi.
Čeprav bi denar rastel na drevju, bi bile na svetu ptice, ki bi ga požrle prej, pređno bi bilo mogoče letino pospraviti.
Če nisi izobražen, moraš uporabljati svoje možgane.
TA VARSTVENA ZNAMKA
NA STEKLENICI
DA STE KUPUJ ZA ČIŠČENJE VSEH
KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
Sidol
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete
ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIRA
PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO!
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in tasta, gospoda
JANKA TRAUNA
z nami sočustvovali in žalovali, še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste predragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica za pokojnikom se bo brala v četrtek, dne 15. decembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v tukajšnji cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 10. decembra 1938.
P. W.:
30
U zelenem peklu
Pragozd je pel svojo pogrebno pesem pustolovcu, ki mu je bil ugrabil življenje. Možje so stali molče in v duhu so hiteli mimo njih prizori, kakor jih je opisoval Bissel.
Stari Goodley in kapitan Wills sta se naenkrat obrnila in odšla v šotor. Kmalu sta se vrnila s potrebnim orodjem.
Fred Walker je zamenjal svoj blok s fotoaparatom in večkrat ie fotografiral mrliča.
John Carter očividno ni hrepenel po slavi in čim je zagledal fotoaparat, se je previdno umaknil.
Ribe, določene prvotno že za južino, so prišle v ponev starega Goodleva šele čez več ur. Čeprav so bile izborne, ni nihče hotel druge porcije.
Članom ekspedicije jed ni dišala in nihče se ni oglasil z veselejšo besedo ali celo s šalo. Senca smrti ubogega pustolovca je plavala nad taboriščem in njegove zadnje besede so imeli še vsi živo v spominu.
Fred Walker si je prižgal cigareto in prvi je iz-pregovoril on:
— Zeleno peklo! Še nikoli ni bilo izrečeno primernejše ime. Opotekamo se v nJem in čakamo,
da nekega dne zopet zabrne motorji nad njim. Motorji naših letal, ki nas bodo rešili iz njega. Lahko si mislim, koliko prokletstev so izrekli nad tem krajem tisti, ki so se s sekirami in noži v rokah prebijali ped za pedjo skozi pragozd. Zeleno peklo! In prav nič mi ni žal, da sem prišel sem. Samo nekaj dni sem tu, toda videl sem več, nego vse svoje življenje.
Harry Hales, mož, ki je bil šel skozi raj in pekel, se je smehljal.
— Vi gotovo še postanete dober raziskovalec. Ne smete pa razmišljati o kraju, kadar ste v njem. Prišli bi do presenetljivih zaključkov.
Hales je snel svojo tropično čelado in si z dlanjo obrisal potno čelo.
— Ali je tudi vam tako vroče? — se je obrnil na svoje tovariše.
Polkovnik Morris je vstal iz svojega naslanjača in šel pogledat na desko k svojemu šotoru, kjer je bil pritrjen toplomer z drugimi merilnimi aparati. Ni pa pogledal koliko je stopinj. Njegov pogled se je ustavil najprej na barometru. Ali je to mogoče? V eni uri naj bi bil tako silno padel? To obeta strašno neurje. Brž vsi na delo!
Kakor bi trenil z, očesom sta izginila utrujenost in spomin na Johna Bissela. Vsi so vrgli proč cigarete in se pripravili na delo.
Glas polkovnika Morrisa seje razlegal zdaj kratko, malone vojaško strogo. Šotore so zavarovali pred viharjem, — okrog njih pa so izkopali grabenčke, da bi mogla odtekati voda. Grav je delal pri svojem šotoru s Carterjem, stari Good-
ley je pa hitel k svojim letalom, da bi jih zavaroval pred viharjem in udarci valov.
Vsi so delali, da jim je pot kar curkoma lil izpod čelad. Strehe šotorov iz impregnirane ga platna so utrdili z močnimi vrvmi.
Slednjič je bilo delo za silo končano.
— Če prihrumi sem nevihta, nas čaka nekakšna generalna izkušnja za sodni dan. Ali so letala dobro zavarovana? — je vprašal Hales.
— Storil sem, kar sem mogel; povsem zadovoljen pa nisem. Bojim se, da bi jih vihar in valovi vendarle utegnili poškodovati. To bi bila za nas katastrofa, — je odgovoril Goodlev plaho in si pripravil črn dežni plašč.
Bilo je jasno, da namerava ostati pri svojih letalih, pa naj bi se zgodilo karkoli.
Polkovnik Morris je na glas izgovoril bojazen, ki je težila vse:
— Ce bi nam vihar in valovi poškodovali letala bi irm>ii malo upanja rešiti se iz tega pekla..
Dr. Marson, ki je menda uganil Morrisovo miseln jo brž pripomnil:
— Do našega prvega letališča na pampi je tri ure poleta. Ce bi kdo izmed vas sedel v letalo in poletel tja, bi se lahko po nevihti vrnil sem po nas. No, polkovnik, ali poletite? —
Morris je odkimal z glavo.
— Ne, — mislil sem na vas.
— Izključeno!
— Torej pa Goodlev. On je gotovo med nami najboljši pilot
Stari Goodlev je sicer odklanjal, toda kmalu
so ga vsi prepričali, da to ni niti dezerterstvo, niti strahopetnost.
— Fanta vzamete s seboj kot opazovalca.
John Gray je sicer nekaj ugovarjal, toda mnogo se ni upiral.
Stisnil je roko vsem in zlezel na svoj sedež. Letalo so odvezali.
Motorji so zabrneli in orjaško letalo je zdrsnilo na sredino jezera. Potem je švignilo proti drevesom in se naenkrat dvignilo. Komaj je bilo nekaj centimetrov nad vodno gladino, je Goodlev pognal motorje in pritisnil na višinsko krmilo. Močni motorji so zapeli in letalo se je jelo skoraj navpično dvigati v zračne višave.
Posrečilo se je preskočiti prva orjaška drevesa. In Gray, ki je nepremično zrl na Goodleva, je videl, da se pilot pod letalskimi naočniki smehlja nad posrečenim startom. Mladenič se je sklonil nad zemljevid in pokazal pilotu dolgo rdečo črto, ki jo je polkovnik Moriš skrbno zarisal na vse zemljevide. To je bila pot iz pragozda.
Sklonjen nad svoje aparate, v katere je bil skoraj zaljubljen, je Goodlev odkimal z glavo.
Potem se je pa sklonil k opazovalčevemu ušesu in zakričal: Poglej na levo...
Mladenič, zatopljen še vedno v opazovanje pilota in zemljevida, je dvignil oči in se ozrl tja, kamor je pokazal Goodley z roko.
Nalik velikemu temnemu zastoru, zakrivaj o čemu ves kraj, se je videla tam nevihta. Nebo je bilo skoraj črno in le ob straneh je prehajala Črna barva v vijoličasto in deloma v žvepleno žolto.
\
Stran 8
»S l
ki V Q
^ B 1 N ARO D*, sobota  IG. aeccmi i LCC3.
Stev. 277
ČE JE ZUNAJ
VIHAR IN SNEG
JE'najlepše doma, posebno tedaj, čE skrbi PHILIPS radio za razpoloženje. kvalitetno znamko dobite   v  različnih modelih pri
H« Suttner, Ljubljana
ALEKSANDROVA C. 6
PHILIPS 215
najmodernejši 3-f-l cevni superhet z oktodo kot CEV za oscelacijo — 7 uglašenih krogov, kratki, normalni EN dolgi valovi, dobite že za
Din 175*— mesečno
ogled   EN   PREDVAJANJE BREZOBVEZNO
BREZPLAČNI !
PROSPEKTI
STE SE ŽE PREPRIČALI
da Vam je »SLAVLNa pri snaženju štedil nika. jeddnega pribora, emajliranih predmetov, steklenine, medenine L L d neobhodne potreben? »SLAVTN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo
SLA VIN
Najnovejši radioaparati:
SABA DESO
MEDIATOR BLAUPUNKT
OGLEJTE    SI    BREZOBVEZNO 1 Na zahtevo dobite prospekte in opis aparatov brezplačno!
»TEHNIK« JOSIP BANJAI
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20.
Makulaturiii papir
proda uprava »Slovenskega Naroda11 Ljubljana, Kna£S|eva ulica štev. 5
DROETKERJ"?^
20,000.000 LJUDI JE POKOSILA GRIPA V TREH ZAPOREDNIH
VALOVIH
Gripo, angina in revmatizem prihaja od preklada nog. Ko se je gripa prvič pojavila v Ameriki in Kitajski, od koder je po tem preneJena v Francosko in celo Evropo, mobiliziran je bil ves  zdravniški aparat da se to zlo
prepreči. Ljudstvo tek zemelj je gripa stala milione. N •mesto   da   bolehate   in   zapravljate   <Aenar   za   zdravljenje   in zdravila, pametnejše je da bolezen v pravem  času preprečite   Gotovo jo boste preprečili, ako si pravočasno   preskrbite   toplo in nepremočljivo zimsko obutev.
NAŠA OBUTEV IZ USNJA IN GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PRIHRANILA OENAR
Mač«U Marico lisec stan deci Vaši veselja pravi.
@ M
V nebotičniku dvigala upravljam jaz. saj to ni sala.
ZORA
Trajne in močne nogavice iz egipatskoga bombaža, stanejo Din 9-
4832V646
ćaveijČki na vezavo izdelani iz lakirana gume z močnim gumijastim podplatom Ne prepuščajo vode in stanejo samo Din
15 - 19 - in 25
7222-52 Tople domače copate za otroUe, izdelane iz volnenega dubla z usnjenim podplatom in toplim medpodplatom. Okrašeni so z bogatim čopkom. Sta nejo samo Din 25
2461-43600
Visoki otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja Njihova široka oblika vstreza higijenskim zahtevam obutve za majhne otroke
78155657
Ženske galoše s široko peto, v katero dobro sede vsak čevelj Podaljšan   okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem in blatom.
7025 44
Tople copate z usnjenim podplatom in filcom. Obrobljene svilo in okrašene z lepo kokardo. Potrebne vsaki gospodinji.
4425 6524
V teh čevljih udobnega kroja se počuti Vaša noga prav prijetno. Izdelani so iz črnega diftina z apartnim okrasom iz laka.
38675631 Celogumijafti   ženski   čevlji   ca sneg. s toplo  flanelasto   podlogo in srednjo peto.   Okra šene   so   z okusnim baržu-nastim ovratnikom.
4055 64609
Lahki pa vendar topli čevlji iz črnega sukn« okrašeni z krimerjem in lakesto kapico L* penjajo se z zaponko
98157-660
Moške galoše potrebne vsakemu gospodu, ako hoče varovati dom pred snegom in blatom, svoje noge pa pred mrazom in vlago- Pojačane so v pregibu pa fudt podplat je pojačen.
1937-68822
Poglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in neraztržIjivim podplatom. Prodajemo jih v Črni in rjavi barvi za prav tako sniženo ceno po Din 79'-
393964721
Solidni, enostavni in elegantni špičtsti čevlji izdelani iz dobrega bolssa z usnjenimi pod-plati in usnjeno peto Spadajo v skupino naših najboljših čevljev ,,Naš ponos".
292564648
Ptaktii
nem   ženski   čevlji   na   vezavo Iz. rjavega   ali črnega   boksa  z usnjenim podplatom in usnjeno peto.
K VSAKEM PARU OBUTVE IflAflO ODGOMRAjOČE ttOGAV/CE
3967-68822
Moški čevlji iz boksa z usnjenimi notranjki in z močnim nepromočljivim in neraztrgljl-vim gumijastim podplatom. Vsled svoje trpežnosti ti čevlji prenesejo vsak štrapac, a po svoji obliki lahko nadomeščajo praznične čevlje.'
K elegantni- obutvi kupite naše fine nogavice, izdelane iz najboljšega flora in svile.
MOŠKE
Ekonom -
ČeiljaneV Velington
ŽCNSKE:
Din T Din T
Din 15
Domaćica Zora . Flora . . Tatjana
Din 6 Din 9"
Din 15*.
Din 29 -
OTROŠKE
Deran Triglav . Sibirac
Din 4 - 5'. 6 - 7 Din 7 - 8'- 9 - 10 Din   7- 9.-10'-
•troji pogrezljtvl
PO ZELO NIZKI GENI — CENIKI FBANKO
»TRIBUNA« F« BATJEL
«_mililllliha MftMBOR.
Slišim izgovarjati svoje ime...
To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokanl kožL Tako je prav! Zakaj: samo NIVJslA vsebuje EU CERIT, edino okrepčevalno sredstvo za kozo.
j3z
NARODNA
"Tiskarna
-
LJUBLJANA
n Ja, če bi aparat stal le 1000 Din,
takrat bi ga pa tudi jaz kupil. •
Takih želja smo dosedaj slišali mnogo. Nam so se zdele neizpolnjive. —
In danes?
Tovarna >RADIONE« prinaša na trg nov aparat na električni tok z vde-1 Ianim zvočnikom, za  normalne in  dolge valove.
I
le za Din
750'-
■
l
Aparat sprejema 20 — 30 postaj, deluje na vsak tok ln vsako napetost ter rabi le 15 wattov, tako da stane poraba toka v Ljubljani le 10 par, na deželi pa le 7 par na uro! — Oglejte si ga pri nas!
družba z o. z. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 7
„RADIO"
0isjoj* Josip Tfripanftifl m-m £s >Nsxodno
mm %% imam m Jnssratni dal usta Oton ChrJsUrf — Vsi t Izubijana
»SLOVENSKI NAROD«, sobota. 10. decembra 1938.
Stran 3
Mariboru je potreben
razstavni paviljon
Doki? - ga pa ne dobi, je treba misliti na primerne prostore za umetniške razstave
Maribor, 10. dec. Ob priliki otvoritve slikarske razstave je bila naglašena potreba razstavnega paviljona ki naj ga dobi Maribor Res je da nima Maribor skoraj nobenega primernega prostora za razstave del likovnih umetnikov, saj je s tem nujno združen problem primerne svetlobe. Navadno so bile razstave naših likovnih umetnikov v veliki kazinski dvorani Ta dvora-na Pa .4e prešla sedaj v upravo Studijske knjižnice, ki te prostore spričo svojega razmaha nujno potrebuje Zdi se pa, da ta dvorana glede svetlobe itak ne odgovarja povsem pogojem, ki so v organični zvezi z razstavljanjem slik in kipov. Bela dvorana v Unionu oz. v Sokolskem domu je nekajkrat že služila temu namenu. Tudi glede te dvorane pa zatrjujejo strokovnjaki, da ne ustreza svetlobnim pogojem Mariborski likovni umetniki so se ob pri 1 ki sedanje razstave odločili za slednjo dvorano.
Vprašanje razstavnega paviljona spro-žuje kompleks vprašanj, katerih rešitev bi morebiti predstavljala vsaj provizoričen izhod iz stiske glede pomanjkanja primernih razstavnih dvoran in prostorov Gotovo je. da ne bo mogoče čez noč uresničiti pobude Umetniškega kluba in »Brazde« za zgradnjo razstavnega paviljona, četudi je mariborska rr^tna občina že svojčas pristala na brezplačen odstop primernega zemljišča Zajamčenje potrebnih finančnih sredstev bo vendarle nekoliko zavleklo uresničenje tega načrta. Dotlej pa je treba misliti na to, kje dobiti primerne začasne nadomestilne razstavne prostore.
Možnosti so tri. Pred leti so imeli naši fotografski amaterji svojo razstavo v gornjih prostorih Narodnega doma Prostori so ustrezali Gornja mala dvorana s pri-
ključkom galerijskih prostorov predstavlja kot nalašč svetlobno in prostorno ustrezajočo celoto, ki bi kar najbolje služila razstavnim ciljem. Organizatorji tedanje razstave so to rešitev zelo priporočali
Drugo možnost predstavlja idealno svetla in idealno zgrajena terasu* dvorana pri »Orlu«. V tej  dvorani so mariborski
slikarji že imeli pred leti svojo razstavo in je dvorana v vsakem o žiru ustrezala. Lastnica hotela bi nedvomno proti primerni odškodnini odstopila dvorano v razstavne svrhe.
Končno ie treba misliti tudi na mariborski grad. ki naj postane prav za prav žarišče mariborske kulturne aktivnosti. Veliko je prostorov in lepih dvoran v lepo preurejenem gradu. Treba bo izbrati najsvetlejše prostore, kjer bi bile lahko stalne razstave mariborskih umetnikov. Z malenkostnimi izdatki bi se morebitni nedostatki lahko odstranili v smislu prilagoditve razstavnim svrham. V tem pogledu naj bi se sklicala posebna anketa strokovnjakov in mariborskih umetnikov, ki naj sproži konkretne predloge k takšni soluciji problema razstavne dvorane, ki jo v Mariboru zelo pogrešamo.
Pred leti so načeli v mariborskih umetniških in kulturnih krogih tudi vprašanje preureditve prostorov kavarne v parku v razstavni paviljon Ta misel pa je zaspala in uresničenje tega načrta je postalo manj verietno, čim je spretni najemnik pokazal, da je ta prostor primeren tudi za uspevajoče poletno kavarniško in družabno shajališče.
Navedene tri možnosti pa predstavljajo možen provizorij do končne zgraditve razstavnega paviljona, ki naj se morebiti v smislu širokopotezneiše zasnove pretvori v skromen, toda ličen in koristen hram mariborske umetnosti ter splošne kulture.
Zimskosportne prireditve MZSP
Program je obsežen, samo na sneg Se čakajo množice
smučarjev
Maribor, 10. decembra
Sezona za nogomet, lahkoatletiko in osta le športne panoge je za letos končana. Sedaj pridejo na vrsto športniki, ki goje smučanje in drsanje. Ce bo letošnja zima količkaj ugodna v smislu želja naših smučarjev potem bomo imeh na področju mariborskega z mskosportnega podsaveza celo vrsto prireditev. V Mariboru ima že skoro vsak drugi smučke, saj je bilo zadnja leta v Mariboru prodanih okoli 2500 parov smučk. Ta armada smučarjev čaka sedaj na prvi sneg da lahko prične s potrebnim treningom in da se pr'pravi za predstojeće smuške prireditve, ki jih bo letos v izobilju.
Mariborski zimskosportni podsavez je že sestavil razpored prireditev, ki bodo na področju MZSP:
1. 1. Propagandni tek na 10 km v Ribnici na Pohorju. Prireditelj: ISSK Maribor. — 6. 1. Klubski dan (obvezen za vse klube). — 8. 1. Mladinski dan. Prired tel j: Smučarski klub Celje. — 15. 1. Podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji v izvedbi SPD Mežica-črna. — Podsavezno juniorsko prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi ŠPD Celje. — 22. 1. Tek na 18 km za prvenstvo mesta Marbora. Prireditelj: ISSK Maribor. — 29. 1. Medklubski smuk na standardni progi Jezerski vrh — Josipdol. Prireditelj: SPD Maribor. — 2. 2. Tekma
v smuku po novi smučarski progi Sv. Bol-fenk—Radvanje. Prireditelj: SK železničar. — 5. 2. Staietna tekma 4X10 km za banovinsko prvenstvo v Ribnici na Pohorju v izvedbi ISSK Maribor. — Skakalna tekma v Betnavi ozir. pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Prireditelj: SK železničar. — 12. 2. Podsavezno prvenstvo v skokih v Li-scah pri Celju ter mednarodna skakalna tekma istotam v izvedbi Smučarskega kluba Celje. — Medklubska prvenstvena^ smučarska tekma za jurrorje. Prireditelj: SK železničar. — Orožnov smuk preko Pohorja. Prireditelj: SPD Maribor. — 19. 2. Banovinsko prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi SPD Celje. — Skakalna tekma v Betnavi. Prireditelj: ISSK Maribor. — 26. 2. Podsavezno prvenstvo v alpsk; kombinaciji pri Senjorjevem domu v izvedbi SPD Maribor. — 4. in 5. 3. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi MZSP. — 10. 4. Tekma v smuku na Savinjskem sedlu — Okrešelj. Prireditelj Smučarski klub Celje. — Medklubski vele. slalom na Korošici: Prireditelj: SPD Celje. — 29. 5. Slalom nad Logarsko dolino pod škarjami. Prireditelj: SPD Celje. — Termin medmestne slalomske tekme: Maribor—Zagreb (prireditelj SPT> Maribor) bodo določili naknadno.
Iz Zveze Maistrovih bsi'cev
Občni zbor odseka Z?£ B v Celju — Prijavlja se knjiga
o bojih za našo severno mejo
Maribor, 9. decembra V nedeljo je bil v hotelu »Beli vol,: letni občai zbor celjskega odseka ZMB, katerega se je poleg delegatov iz Maribora tov. Guština. Malenška. Luknarja in Cimermana udeležil tudi predsednik celjskega odseka Legije koroških borcev tov. inž. Rudolf. Prisrčnega pozdrava sta bila deležna zlasti delegata Legije iz Ljubljane tov. Pičman in šef man  Občni zber je vo-
gije koroških borcev lov. inž. rtuaoli pa je zlasti podčrthJ vzajemn. delovanje obet sorodnih organizacij Po poročilu blagajnika tov. Primca so bili izvoljeni sogla sno v r.ovi >dbor tov Roš kot predsednik za tajnika tov. Janšovec in blagajnika Primec. Predsednik tov. Roš je izjavi upanje, da bo deloval odsek v skreni zve zi med Maistrovci in Legijo koroški)-borcev, nakar je bil občni zbor zaključen
dil zaslužni borec za našo severno mejo ' z željo, da bi bilo delo novega ndbom kv< polkovnik v pok. tov. Kovačič. Omenil je • nano z uspehom.
mnoge nepobitne vzroke, ki so ga prisilili, da napram članom ni mogel izpolniti dane obljube. Delegat iz Maribora tov. Ma-lensek je podal historijat organizacije, glavni tajnik ZMB tov Cimerman pa je podal izčrpno poročilo o delovanju ZMB ter navedel tudi zadržke, ki so ovirali do nedavnega zvezo med centralo in odseki. Posebej je podčrtal delo, ki se je doslej izvršilo za priznanje dobrovoljstva. Nato sta govorila ?e o pomenu in delu Zveze tov. Guštin in Luknar, predsednik odseka Le-
Po zaključku občnega zoora je bila širša seja odseka Legije koroških borcev katere so se udeležili rudi delegati ZMB Sejo je vodil tov inž Rudolf, delegata iz Ljubljane tov Pičman in SefmaD pa sta obraztožila dosedanje delo za priznanje dobrovoljstva posebej pa še podala izredno zanimivo poročilo o zbiranfh gradiva za knjigo o bojih za našo severne mejo Knjiga bo izredne zgodovinske važnosti in doslej zbrano gradivo je doka7 vzornega dela  trud* in požrtvovalnosti.
Božična davila za obmejno deco so pripravljena
Nabiralna akcija CMD je dosegla zelo lep uspeh
Miaribor, 10. decembra Nepozaben bo ostal navzočim prizor, ko je stara korenina z naše obmejne zemlje pri Sv. Danijelu zatrjeval vrlim mariborskim Cirilmetodarjem. kako so lani zale-skeuale solze v očeh vsem, ko so pred božičnimi prazniki odpirali velik zaboj, ki ga je poslala v božično veselje revne šentdanijelske dece mariborska Ciril Metodova družba.
Vneti mariborski Cirilmetodarji in Ci-rilmetodarice so pripravili tudi letos obmejni deci veliko veselje, starejšim pa novo priliko, da se solznih oči in vidno gi-njeni prepričajo o plemenitih nacionalno humanitarnih prizadevanjih, ki imajo v Mariboru v krogu CMD svoje pomembno torišče.
Včeraj dopoldne je bila v prostorih Pomožne šole v Razlagovi ulici prelepa naz-stava ki je pokazala sadove vztrajno izvedene nabiralne akcije tukajšnje CMD za letošnjo božično obc'iarirev revne obmejne dece To razstavo so si z zanima njem in priznanjem ogledali številni mariborski prijatelji in podporniki narodnega dela. Marljive so roke, toplo srce naših
narodnih ^osp« Pnane so biitr učenke prve in druge dekliške meščanske šole. druge dekliške osnovne šole, potem »Vesne« in samostanske meščanske šole, ki so zadnje tedne pozno v noč šivale obleke, majce, srajce, hlače in spodnje hlače, pletle žemperje in tople volnene nogavice ter rokavice za obmejno deco. Malokdo pet je mislil, da bo letošnja zbirka rako uspela, da bo v dvorani Pomožne šole nagrmadenega toliko blaga, obutve, oblek in perila, nahrbtnikov, šolskih potrebščin in drugih predmetov, ki bodo razveseljeva li nežna otroška srca za praznik miru in ljubezni Neutrudno so pomagale vzor no požrtvovalne Cirilmetodarice. potem članice ženskega društva, Id je tudi prispevalo lep znesek S000 din. dočim bodo mariborski rotarijci izdatno obdarovah šolsko mladino v Lokavcu in na Kapii
Maribor sam je prispevaj dobro polov: co k tej krasni zbirki ki je ob včerajšnji razstavi poka/tala. da je v Mariboru Se veliko dobrih src in plemenitih duš. ki mislno na bedo hi siromaštvo v najbolj eksponiranih obmejnih postojankah. Okoli 50 šol bo prejelo prihodnji teden velike |
zaboje z lepimi, koristnimi božičnimi darili. To so šole v naših najbolj izpostavljenih obmejnih točkah: Skadki vrh, Kan-čevd, Sv. Trije kralji, Trbonje, Strojna, Sv. Primož, Vuhred, V uze ni ca. Koprivno. Sv. Duh, Sv. Križ, Sv. Danijel, Sv. Ana na Krembergu. Guštanj, Gradišče Preva-lje. Brezno, Vrata, Stogovct, Selnica ob Muri. Svečina, Rogatec, Gornjfe Radgona, Podvelka, Pesnica, Pameče, Sv. Ožbaldob Dravi, Marija Snežna, Apače, Mu ta, Li-beliče, Lokavec, Kapla, Loktavica, Krčevina, Zgornja Kungota, Sv. Jernej Spodnja Kungota. Kotlje, Jarenina. Sv. Jurij ob Pesnici in naše obmejne Termopile — ftt nj.
Včeraj so nase požrtvovalne Cirilmetodarice krojile in reaale blago za obleke
in perilo. Danes mora biti to delo končano. V ponedeljek pa bodo polnili zaboje s temi božičnimi darili, ki bodo tudi letos pripravila šolski mladini ob meji nekaj veselih uric, pa tudi revnim staršem, Katerih težke vsakdanje skrbi bodo s tem vsaj nekoliko ublažene. K posameznim božičnim obdaritvam pojdejo tudi vrli predstavniki obeh podružnic CMD v Mariboru, pa tudi drugih narodno obrambnih društev, ki so po svoje prispevala k tako krasno uspeli letošnji rnabiralni akciji mariborske CMD, ki ji v imenu hvaležnih otrok in njihovih staršev ter vse obmejne javnosti izrekamo toplo zahvalo in priznanje. Naša meja ne bo nikdar pozabila teh lepih dokiazov rodoljubja in gorečega človekoljubja.
Zaradi zaušnice ga je ubil
V Radvanju je čevljarski pomočnik Josip Topolčnik zabodel mariborskega izvoščka Franca Sumandla
Maribor, io. decembra Okrog polnoči se je pripeljal pred hišo St. 10 v Dvofakovi ulici izvošček, ki je tam obetal. Kočija je stala na cesti že nekaj časa, ne da bi se bil kdo pojavil. Stražniku, ki je patroliral v bližini se je to zdelo sumljivo. Zato je stopil h kočiji in vprašal izvoščka. koga čaka. Na kozlu sedeči izvošček mu pa ni odgovoril. Na prvi pogled se je zdelo, da je močno vinjen in da spi. Zato ga je hotel stiainik predramiti, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Stopil je na kočijo in si možakarja pobliže ogledal, šele 'edaj je opazil, da je ves okrvavljen in da je v kočiji cela mlaka krvi. ter da je možakar že mrtev.
O tem je stražnik takoj obvestil pred-stojništvo policije, na kar je odšla v Dvo-fakovo ulico policijska komisija, ki je ugotovila, da gre za 37 le:nega Franca Suraandia, u službenega pri izvosčku Mo-dlu. ki ima svoje podjetje Ob železnici št. 2. Nadaljnja preiskava je dognala, da je Šumandl vozil nekega potnika, ki se je pripeljal z graškim potniškim vlakom ob 22.15 z Glavnega trga v Radvanje. Na povratku se je šumandl.  ki je bil prej že
nekoliko vinjen, ustavil v Mandlovi gostilni v Radvanju, kjer je naročil četrt litra vina. V gostilni je bil tedaj tudi 33 letni čevljarski pomočnik Josip Topolčnik iz šmartnega na Pohorju, šumandl je od svoje četrtinke spil samo polovico, ostanek pa je ponudil Topolcniku. Ko sta popila vino,  sta skupno zapustila gostilno.
Na podlagi teh ugotovitev so studen-ški orožniki še ponoči izsledili Topolčnl-ka, ki stanuje pri upokojenem železničarju Ivanu P libe raku v Gornjem Radvanju, kjer so ga ob štirih zjutraj aretirali. Bil je še precej vinjen. Po daljšem oklevanju je priznal, da sta se s šumandlom spotoma sprla ter da ga je v razdraženosti zabodel z žepnim nožem v prsi, ker mu je šumandl prisolil zaušnico.
šumandlovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju, kjer je bila dopoldne obdukcija. Sodna komisija je ugotovila, da je bil šumandl zaboden naravnost v srce in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Topolčnika so orožniki po zaslišanju prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Mariborske in oftoliške novice
— Mariborska, volišča. Za jutrišnje volitve v narodno skupščino je določil državni odbor za mariborsko mestno občino 15 volišč. Volilci I. mestnega okraja volijo na prvih treh voliščih in sicer v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici 1 volilci z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J, v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1 od K do P, v državni realki Jugoslovanski trg 1 od R do ž. Volilci IL mestnega okraja volijo na IV., V. in VI. volišču, in sicer v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici 5 od A do J, v poslopju Pomožne šole v Razlagovi ulici št. 16 od K do P, v poslopju Trgovske akademije na Zr.njskega trgu št. 1 od R do 2. Volilci III. mestnega okra-za v Melju volijo na VIL volišču v poslopju otroškega vrtca v Erjavčevi ulici št. 3. Volilci IV. mestnega okraja volijo na VTIL in IX. volišču in sicer od A do L v telovadnic5 IV. deške osnovne šole v Gospo-svetski ulici št. 8, od M do Ž v poslopju iste šole. Volilci V. mestnega okraja volijo na XI., XII., Xm„ XIV. volišču in sicer od A do G v poslopju IV. dekliške šole na Magdalenskem trgu št. 2, od H do K v telovadnici m. deške osnovne šole v Ruški cesti št. 13. od L do P in od R do St v poslopju omenjene šole na Ruški cesti št 13. Od š do 2 pa v otroškem vrtcu v Val-vazorjevi ulici 34. Na XV. volišču v telovadnici Trgovske akademije v Cafovi ulici št. 9 pa volijo javni uslužbenci, ki stanujejo izven Maribora. Glasovanje traja ves dan nepretrgoma od 7 ure zjutraj do 6 ure zvečer. 10., 11 in 12. decembra je točenje ali kakršnokoli dajan ie alkoholnih pijač strogo prepovedano.
— Ljudska univerza v Mariboru. Kulturni in gospodarski napredek slovaškega naroda je predmet predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek 12 t m prof Jan Se-divy Predavanju bodo sledile skioptične slike. V petek 16 decembra priredi pisatelj Juš Kozak  literarni večer
— Iz   sodne   službe.   Za pisarniškega i radnika IX  položajne skupine je imenovan pri tukajšnjem sreskem sodišču gospod Stanko Vitez.
— Drobne novice. Družabniku tvrdke zelenka & Co g Juriju Polaku, ki sta-iuje v dr Rosinovi ulici 12, so tatovi odnesli perilo v vrednosti okoli 1400 din —
Aleksandrovi cesti se ie v trenutku -slabelosti   zgrudil  791etni  Franc  Rep iz Trčove   Reševalci so ga prepeljali v bolnico   —  V neki gostilni v Frankopanovi ulici sta se zaradi cehe sporekla in spo-
uadla Poldek R in Bertl C. V spor so se t mešali tudi ostali Nastala je splošna ra-buka kateri ie napravila konec šele policija - Pri Hočah so našli v obcestnem larku nezavestnega in s poškodbami na glavi 321etnega pomožnega delavca Fran-a Slačka Prepeljali so ga v mariborsko -plošno bolnico Ni še ugotovljeno, ali je postal Slaček žrtev prometne nesreče ali pa napada — Pri Sv Janžu na Dravskem polju je obležal v obcestnem jarku z občutnimi notranjimi poškodbami in zlomljeno desno nogo 51 letni posestnik Blaž Tomše Osebni avto, ki je drvel mimo. ie zadel vanj in ga vrgel v jarek.
— Slovenjegoriške novice. Velik požar je zajel žago g. Sumana pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah V trenutku so zajeli plameni ves objekt in se je posrečilo rešiti le glavna jermena s turbine svetole-narske elektrarne Posledica je bila, da je bil ves Sv Lenart v temi Svetolenarški gasilci so takoj prihiteli na kraj požara Tudi svetotrojiški gasilci so pokazali vzorno požrtvovalnost. Skoda znaša okoli 150 tisoč din
— Mraz. Uradno poročilo pravi, da je imel Maribor na praznik najnižjo temperaturo v državi, to je 5 stopinj pod ničlo Mraz je pritisnil tudi snoči
— Sodne novice. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se morala zagovarjati 251etni trgovec Avgust Štrukelj ter njegova 221etna žena Gizela in sicer zaradi obtožbe, da sta dne 20 oktobra t. 1. v hiši št 38 v Spodnji Dobravi pri Mariboru zanetila ogenj da bi prišla do zavarovalnine 36 000 din Kakor pravi obtožnica, sta omenjenega dne na več krajih zažgala hišo, nato pa odšla v Slovensko Bistrico Ogenj pa se ni razširil in je ugasnil Pri razpravi sta oba obtoženca tajila vsako krivdo, vendar je sodišče smatralo za dokazano, da sta zanetila požar. Obsojena sta bila vsak na 5 mesecev strogega zapora in na 300 din
globe. — Pred sodniki sta se morala tudi zagovarjati 461etni delavec Martin Lipov-nik in 421etna delavka Ivana Podgoršek iz Pobrežja pri Mariboru, ki ju je državni tožilec obtožil, da sta v času od 13. septembra t. L do 1. oktobra ukradla posestniku Mihaelu Šadlu na Pobrežju iz predala pisalne mize 3600 din gotovine. Sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov Li-povnika in Podgorškovo oprostilo. Senatu je predsedoval s. o. s. dr Čemer. Prised-nika sta bila s. o. s. Lenart in Štrukelj. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina.
— Cankarjeva proslava v gledališču. Ob
20letnici Cankarjeve smrti bo v torek 13 decembre, v Narodnem gledališču uprizoritev Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Pred predstavo bo spominski govor.
— Ce se splašijo konji • • Včeraj popoldne so se splašili nekemu vozniku konji, ki so zavozili na Glavnem trgu pred Marijino soho v stojnice branjevk in jih prevrnili Skoda je precejšnja
— Iz Dravske doline Na praznik je bila v Marenbergu svečana otvoritev novega doma Sokolskega društva Vuhred-Ma-renberg K tej prisrčni slovesnosti je prihitela množica ljudstva iz vseh delov Drav ske doline Govorili so starosta Sokolskega društva Vuhred-Marenberg inž. Paher-nik, starosta mariborske sokolske župe dr Gorišek prof dr Dolar v imenu Narodne odbrane in J. Robnik v imenu CMD. Sledila je akademija, ki je prelepo uspela in pri kateri so sodelovali tudi vrli maren-berški *siavčki<- pod vodstvom šolskegu upravitelja Tomažiča Novi Sokolski dom bo zatočišče vseh marenberških nacionalnih in prosvetnih društev Največ zaslug so si stekli za gradnjo novega doma vrli ma renberški in vuhreški narodnjaki in Sokoli z br. inž Pahernikom In br. Mravlje-
kom na čelu  Pri slovesni otvoritvi je sodeloval  tudi  ruški sokolski orkester Ob 201etnici Sokolskega društva Vuhred-Ma renberg pa bo svečana otvoritev letnega telovadišca
— Ma včerajšnjem ribjem trgu je bilo precej zanimanja mariborskih gospodinj za ribe. Prodali so 5 kg azialov po 16 din 15 kg molov po 19 din 10 kg oarbonov po 28 do 30 din 70 Kg giric po 10 do 12 din in 10 kg kalamajev po 20 do 24 din za kg. Na ribjem trgu so prodajali tudi sladkovodne ribe \z znanega Herbersteinovega rib nika. Prodali so 10 kg ščuk po 18 din, 25 karpov po 12 iin 15 kg karasov po 8 din za kg
— Radi odprave plodu so aretirali stu-denški orožniki Rozalijc N. iz Studencev. Prvotno je tajila vsako krivdo. Ko so pa našli pri njej na stanovanju neke predmete, o katerih je znano, da so uporabni pri splavljanju plodu, ie postala mehkejša in je priznala pet primerov odprave plodu, pri katerih je sodelovala Ni pa priznala sokrivde glede splavljanja plodu v primeru zasebnice Ane žagarieve, ki je na posledicah odprave plodu pred tedni umrla v mariborski bolnici. Radi suma sokrivde so jo izročili sodišču
— Ker je slinavka in parkljevka v mestu Mariboru in okolici prenehala, so živinski sejmi v Mariboru zopet dovoljeni. Prvi goveji sejm je v torek dne 13. decembra, prvi svinjski sejem v petek dne 16. decembra 1938.
Sobota 10. decembra, ob 20. uri: -Aida^. Red B
Nedelja. 11. decembra, ob 15. uri: »Gašper in Hudamora«. Znižane cene. Ob 20. uri: >Pesem s ceste«. Znižane cene
»Akla« konča že ob 23. uri. že do reprize >Aidec se je tehnično posrečilo oba večja odmora po drugem in tretjem dejanju tako skrajšati da se predstava konča, skoro celo uro poprej kakor premiera
Konec tedna v Narodnem gledališča. V soboto druga ponovitev »Alde« za vrstni red B. — Nedeljo popoldne prisrčno sprejeta otroška predstava »Gašper in Huda-mora«. — Zvečer zabavna komedija »Pesem s cente«. Pri obeh predstavah veljajo znižane cene.
"^rihorska beležnicr
Dežurni lekarni: Albanežejeva na Frankopanovi in Konigova na Aleksandrovi cesti.
Bankovce je ponarejal
Maribor, °. decembra Zunaj v Radvanju je imel zasebnik Mohor Vabič v najemu hišico s sobo in kuhinjo, dočim je stanova! sam v ("\>povi ulici. V Radvanje jc nahajal vsako »utro in se vračal proti večeru v mesto Nekaterim sosedom, ki so bolj zvedavi, M fc lelo ^udno zdelo, kaj dola novi najemnik sam % M dan v hišici. Končno so pričeli ljudje Šu5-ljati; ta šušdjađija so prišla na u!i.i t ud' sta denškim orožnikom, ki so predsoocnjini z mariborskimi policijskimi organi ohki.l-.li hišico. Zasačili so Mohorja V.ihiCa raviv>. v trenutku, ko jc izdeloval bankovce po .^•O dinarjev, ki jih je bilo okoli .>(>0 /c i/j > rv-ljenih, dočim so bili drugi i/dclani le eni strani. Mohorja Yab:ea so aretirali. vM njegove priprave M ponarejatnje bankovcev po 500 di<n pa zaplenili.
Mohor Vabič je pri zakisanju pcil •'• krivdo ter izpovedal, da ponarejen'h K . kovcev še ni razpečaval. Dejal je. da je kupil pa pir v knjigarni tukajšnje Cirilove tiskarne, razne kemikalije pa po mariborskih trgovinah. Zanikal jc. da bi imel pri tem svojem falzifikatorskem poslu pajdaša. Po zaslišanju bo izročen, sodišču.
Razsvetlite cesto!
Brežice, 9. decembra Banovinska cesta na brežiško železniško postajo, oddaljeno od centra mesta pol ure hoda. je ob temnejših nočeh nemogoča za tujce ter zelo neprijetna in nepraktična domačinu. Ob cesti so gosto postavljeni električni drogovi, razsvetljave pa ni prav nobene. Od mesta, kjer stoji novi kino, pa do kolodvora, ni ob cesti niti ene elek! ne svetilke. Kaj čuden vtis dobi tujec, ki je prisiljen peš iz Brežic na tako oddaljen kolodvor, ko ni nobenrt razsvetljave, čre pa je slabo vreme po cesti pa blato do kolen in temna noč. mora naravnost strmeti, da je kaj takega mogoče. Pritožbe pešcev so na dnevnem redu, ni pa šo doslej posvetila niti ena svetilka.
S posebnim ozirom na tujski promet, ki je močno razvit v našem letoviščarslu ni kraju, saj nas posebno v letnem času tako radi pogosto obiskujejo tujci, apeliramo vsi brežiški pešci na napredno brežiško občinsko upravo in upravo elektrarne, ozir. na odgovarjajoče faktorje, dt Se pred zimo preskrbe ob glavni banovinski cesti na kolodvor nekaj električnih svetilk. Naj se s to potezo dokaže, da zna mestna občina upoštevati dolgoletne težnje in želje domačinov in zahteve tujcev. S tem se bo v veliki meri ustreglo pešcem, obenem pa bodo izostali stalni očitki na rovaš <> varjajočih faktorjev. Končno pa bo ts ' < -likopoteznost velike važnosti ri tujski met našega simpatičnega kraj.i
Sokol
— Jubilejna številka »Vestnika <<<>k< » župe Celje«. V proslavo 20-1 etn ce obstoja Jugoslavije je izdala Sokolske /up-a ( svoj župni vestnik v povečanem obsegu in z bogato vsebino. Na uvodnem motu je posvetilo, potem pa se vrste elanki in sicer: Jože Smertnik: Dvajset let nannlne svobo> de. Josip Jcras. Sokolska misel i rodila borce za svobodo, Danica Grudnova: <>b dvajsetletnici Lavoslav Mrnuh: (ii-ob nt Kajmakčalanu (Bratu Juriju Jerini v sjx>-min), Tone Gorjanov: C), ja/ ne spim ... F. R.: Srečko Punce:, Milcnko K.os: Moj oče. Joso Sušteršič: O Pivkovih dobrovolj-cih, J. O.: Celjski Sokol ob prc\r.unih -dneh, Ernest Krulej: Prošlo in bodoče, tir. Fran Kloar: Odmevi usodnih dogodkov Češkoslovaške v češkem sokolskem tisku. Le naprej .. . tudi v črnem revirju, NsJ vestnik, Tehnični del. Objave, Iz šupnega TO, Iz saveznega TO, Iz župnc<.;a PO, Sokolski tisk. Vestnik krasijo številne slike in dobrovolj-ske ga življenja naših Sokolov v Rusiji m Italiji in slike br. Frana Malj^aja, koroškega borca, br. Srečka Punce rja, br. dr. Ljudevita Pivka, br. Jožeta Smertnika. itd. Tudi zunanja oprema jubilejne številke ic zelo okusna. Odlično urejeno jubilejno številko vsem bratom in sestram toplo priporočamo, saj stane samo 3 din. Naročila >prejema Sokolska župa Celje, Narodni dom.
— Sokolsko društvo Medv«de. Tudi naše druš.vo je svečano preplavilo 20 letnico Jugoslavije na dan 1. decembra. Dopol-• ine je bila v Sokolikem domu svečana seja z zaobljubo novega članstva. Razveseljivo je dejstvo, da morem:) vsako leto beležiti porast našega članstva. Zvečer ob 20. smo imeli akademijo, ki je res k uspela. Vsi oddelki so svoje vaje, ki so delo domačih sester in bratov, izvajali prav debro. Zlasti so ugajali nastopi moške dece, moškega na^aš^aja in članov ter prizor, posvečen bratom za mejo. ki so ga izvajale članice in naražćajnice. Vse točke je spremljala domača godba, ki je kar dobro prebila svoj prvi nastop. Občinstva smo imeli polno dvoiano .kar je dokaz, o a so naše prireditve vedno bolj priljubljene. — Na praznik S. t. m. amo imeli miklav-ževanje. Miklavž je popoldne obdaroval deco, zvečer pa odrasle. Obeh priredi ev se je občinstvo udeležilo v velikem številu.
— Letno telovadišče višjega Sokola. Z gradnjo nove meščanske šole na Viču je izgubilo naše diuštvo svoje letno telovadi-šče, ki ga je dobilo od bivs? viške občine v najem za dobo 6 let. Upravi društva je na svojih sejah že obravnavala vprašanje nabave novega letnega telovadis<ia. Društvu je na razpolago proti precej visolti kupnini prostor za Sokolskim domom. Ali se bo društvo ocU:čilo za nakup tega zemljišča, je odvisno od denarnih sredstev, ki bodo društvu na razpolago. Gospodarski odsek je obravnaval to vprašanje tudi na svoji seji in sklenil, da bo skušal potrkati na vsa plemenita sokolska srca, da bi s prostovoljnimi prispevki omogočila nakup telovadišča. Uprava in gospodarski odsek bosta v najkrajšem času izdelala načrt in ga razposlala vsemu članstvu, ki naj po svojih riajfocljših močeh pomaga društvu, da pride do letnega telovadišča. Pred nami je proslava 30 letnice, ki se mora izvršiti na lastnem letnem telovadišču. Bratje in sestre, vsi na delo za naše novo letno telovadišče!
V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI
— Gospod plačilni, ta zrezek je presneto majhen.
— Saj še tega ne boste pojedli, gospod. Kaj ne vidite, da vaš vlak že odhaja?
Civilizirana mačka
— Mož, pojdi hitro po žrvinozdravnika, naša mačka je omedlela.
— Kaj se ji je pa zgodilo?
— Miš je zagledala.
Stran 4
>SLi
' / 7
Danes premiera ! Pustolovni velefilm iz viteških dni francoske revolucije
»
■
ALJ PUSTOLOVCEV
v glavnih vlogah RONALD COLMAN — FRANCES DEE
Film o pesniku in pustolovcu, ki je ljubil dve ženi: ponosno in krasno princeso in izgubljenko ... Ogorčena borba pariškega ljudstva za svobodo in vsakdanji kruh ... FIIiM JE POLN HUMORJA, CINIZMA IN KOMIČNIH ZAPLETL J A JE V!
KINO MATICA   Dopolnilo. Havajski otoki in njih običaji v naravnih
Danes ob 16., 19. in 21. uri!    barvah! Nov zvočni tednik!
Jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri!
~;: w"I VESTI
— Pred ustanovitvijo nacionalnega odbora za normalizacijo. V trgovinskem iriinistrstvu je že pripravljeno vse potrebno za ustanovitev nacionalnega odbora zia normalizacijo. Njegova naloga bo poskrbeti, da se bo izvajala nedavno izdana uredba o normalizaciji. V proračunu za leto 1938-39. bo določenih 50.000 din za ustanovitev in razvoj nacionalnega odboiVa za normalizacijo.
— Iz finančne službe. S kraljevim ukazom je napredoval pri dravski finančni direkciji za računskega inšpektorja Kovač Viktor.
— Zahvala. Ob 401etnem jubileju mojega dela in 6o. rojstnem dnevu sem prejel toliko Čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se, zato se tem potom vsem naj iskrene jše zahvaljujem. Rihtar Franc, prekurist banke »Slavije«, Ljubljana.
— Iz v Službenega l'*sta«. -Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 99 z dne 10. t. m. objavlja pravilnik o poslovanju razsodišč inženirskih zbornic, pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo, spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, spremembe in dopolnitve statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, dopolnitev obrazca za potrdilo o trajanju učenja po zakonu o obrtih in razne objave iz »Službenih nov in«.
Že       * • ;;-S3^fsa
zimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejših.
TI VAR OBLEKE:
nasproti stovne pošte — Ljubljana EflmtitMiiEffiims^^.. r *
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini Fo stanju z dne 15. novembra je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 313 dvorcih, svinjska kusa na 41 svinjska rdečica na 30, smrkavost na 3, perutninska kolera na 1. kuga čebelne zalege na 1, in steklina na 1.
— poročila o snežnih prilikah. Zveza asa tujski promet v Ljubljani, Tujskopro-metna zveza. Miaribor. Jugoslovenski zdmskosportni savez in Slovensko planin-eko dru'tvo bodo s sodelovanjem Meteorološkega zavoda Univerze kralja Aleksandra I v Ljubljani, kakor prejšnja letia tudi letos skupno poročala o snežnih prilikah pozimi. S poročanjem bodo pričeli 21. decembra, na željo poedinih poročevalcev pa tudi prej, v kolikor bodo snežne razmere ugodne. Na toziadevni konferenci zainteresiranih krogov se je lahko z zadovoljstvom ugotovilo, da bo letos doseženo še popolnejše poročanje radi ugodnega odloka ministrstva pošte in telefona, ki je na prizadevvanje Zveze za tujski premet v Ljubljani dovolilo brezplačno poročanj? telegrafskim potom, tako da bodo tudi kraji, ki ni?o ob železniški progi, lahko hitro in tečno poročali. V seznam postojank bo poleg vseh lanskoletnih uvrščen še Sv. Mikiavž na Gorjancih. Nadalje bo letos tudi zasigurano poročanje potom časopisov v Zagrebu, Beogradu. Novem Sadu, Osijeku in na Sušaku.
NIMAM MIRU,
morom dati v javnost, kupil sem zimsko suknjo in obleko, pomislite oboje me je stalo samo    D£n 780.—
nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje? BUBf[qnlvi — ajsod auAv^S poidscu
: 3^3180 HVAII
_ Huda   nesreča   orožnika. Orožniski
podnaredrik Franc Povše iz žirov se je peljal včeraj po opravkih s kolesom v neko sosedno -vas. Med potjo je srečal dvo-vorežni voz in konji sc se splazili Pov-Seta sta konja podt"13 in ga poteptala e kopiti. Čezenj je še« tudi težko naložen voz in -so ponesrečenca vsega krvavega od-
nesli s ceste v bližnjo hišo, nakar so ga z avtom prepeljali v ljubljansko bolnico. Povše ima poleg zunanjih "tudi težke notranje poškodbe.
— Še dva ponesrečenca. V bolnico so prepeljali davi 35 letnega delavca Janeza Maleja iz Boh. Bistrice. Matej je v gozda podiral hlode, pri čemer je hlod padel nanj in mu zlomil levo nogo. — Iz Velikega Gabra pa so spravili v bolnico posestnika Ivana Slaka, ki je med begom iz neke gostilne padel in se poškodoval na glavi.
ZVOČNI    KINO   SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 41-79
Nepozabna opereta J. St raussa
NETOPIR
V glavnih vlogah: Lida Baarova, , H. Sohnker, Hans Moser i. dr. Predstave: danes ob 3/09. uri. jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob %9. SOKOLI!  Posečajte In podpirajte sokolski kino!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je nek'>!iko deževalo v Ljubljani. Najviš-ša »em pera tur h je znašala v Dubrovniku in Kumbcru 13, v Splitu 12, na Rabu 9 v Beogradu in na Vteu 8, V Sarajevu 7, v Ljubljani 5.8, v Mariboru 4.5, v Zagrebu 4. Davi je ka.zal barometer v Ljubljani 762-3, temperatura je znašala 4.0.
— Gosta mejrla na Jadranu. Nad severno Dalmacijo je ležala v četrtek ponoči in včeraj zjutraj tako gosta megla, da je ovirala pomorski promet. Vetra ni bilo in zato so imeli ribiči precej dober lov. Na trg v Šibeniku so prinesli ekrog 1000 kg rib.
— Smrtna kazen izpremenjena \ dosmrtno robi jo Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je obravnavalo včeraj obsodbo Dragoljuba čiriča, ki je lani 29. aprila pri Pančevu ubil '".elavca Rudolfa Gusto. G-rič je bil obsojen na smrt na vošalih. kasacijsko sodišče mu je pa izpremenilo smrtno kazen v dosmrtno robijo.
-— Po 9 letih priznal zločin. Oblasti v Srem-ski Mitrovici so v četrtek po 9 letih pojasnile zagoneten zločin v decembru leta 1929. Takrat so našli pri Errdeviku ust rel jenega Andraža Juh asa, hlapca boga* ega kmeta Izemana. V četrtek je bil Izeman v gostilni pri kolodvoru v Sremski Mitrovici. kjer se je zelo čudno vedel. Bil je nervozen in bled, iz oči mu je odseval strah. Ko ga je stražnik vprašal, kaj mu je, je Izeman takoj priznal, da je prišel v Mitrovico z namenom priznati zločin, ki ga je storil pred 9 leti, ko je v Erde-viku ubil Juhama. Izeman sicer trdi, da ga je ubil nehote, vse pa kaže. da to ne bn držalo. Juhas je lazil za Izemanovo ženo in kadar ni bilo moža doma. je prihajal k nji. Najbrž ga je Izeman ubil, da bi se mu osvetli
— Očeta ©kradel, da je lahko pokrokal.
V vasi Jalžabeti pri Varaždinu je 19 letni Anton Skrovec ukradel svojemu očetu 6000 dm, potem je pa s svojim prijateljem Martinom Kostjem izginil. Izsledili so ga na praznik v Koprivnici in sicer v družbi razuzdanih žensk. Pri njem so našli samo še 45 din, vse drugo je bil že pognal.
V treh dneh je torej pognal šest tisočakov.
— Zeno je ubil. ker ga je hotela zapustiti. Juzuf Ametovič iz vasi Prekaza v dreničkem srezu je ubil na praznik svojo ženo Kato. Mož je star 70 let, ženi je bilo pa šele 18 let. Pred letom dni jo je kupil za 5.000 din. Do zadnjega sta se še dobro razumela, samo otrok nista imela. Končno se je pa mlada žena starega moža naveličala in hotela ga je zapustiti Zbežala je skozi okno, pa jo je mož zasačil in tako pretepel, da je obležala mrtva. Po zločinu se ie sam javil policiji.
— Pri vsakem delu največ trpijo noge, ker nosijo težo celega telesa. Negujte no-
i
Matineja ob 14.15 uri Film - Glasba - Smeh ™s° matica 2i-24
in kar si vsakdo sam želi življenje in ljubezen!) „ *    ^    ^ w*   (Skok čez plot v resnično
P^vratek k steci nog. *2?sr&& ^
LITISE HLLRICH — PAUL hokbigek — heinz bchmann V nedeljo matineja ob 10.S0 url!
ge, da boste tudi v pozni starosti imeli elegantno in prožno hojo. V naši higienič-no urejeni pedikuri vam osvežimo noge v kopeli ter brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte. Vse orodje in delo je zajamčeno čisto in desdnficii-ano. Odpornost nog in boljšo cirkulacijo krvi vam poveča stro-kovnjasko izvršena masaža. Nega nog z masažo din 10. — Prepričajte se sami, priporočite nas svojim znancem. Bata.
— 135.000 din je zadel. Mladi beograjski trgovec s sadjem Cedomir Džamič je imel četrtinko srečke državne loterije št. 97.115. Srečka je zadela in Džamič je dobil 135.000 din.
Iz LiiiMisne
—Ij Smeti in odpadki na ulicah. Nekatere ulice, tudi one sredi mesta, so včasih podobne pravcatemu smetišču. Povsod leže odpadki, zlasti papirja pa se valja na hodnikih in na cestišču kar na kupe. Od vseh strani se priporoča snaga in čistoča, vendar se Ljubljančani še ne moremo navaditi na red. Ljudje, ki odhajajo s trga. si mimogrede privoščijo sadja, ogrizke in lupine pa mečejo pod noge sebi in drugim; drugi si na ulici praznijo žepe in mečejo proč zmečkan papir. Temu bo treba napraviti konec, preje pa bo seveda treba poskrbeti za k^ške kamor naj bi se smeti in drugi odpadki odlagali. Svoj čas je mestna občina že namestila take koše, ki so pa drug za drugim izginili z vogalov in jih je nekaj samo še v Tivoliju.
— Tranivajska proga na D°lenjski cesti ostane do nadaljnega razdeljena na dve delni piogi, tako da stane vožnja od Rakovnika do glavne pošte 1.50, od Rakovnika do glavnega kolodvora pa 2 din, kakor je bilo doslej.
—lj Predavanje Pri rodoslovnega društva. V torek, 13. t. m. bo predaval V mineraloški pceda . »ilnici univerze g. univ. doc. dr. Matija žumer o temi »Bolezni kovin«. Kakor so vsa živa bit>a in organska narava podvržena sčason'ti gotovim spremembam, tako moremo tudi na anorganskih snoveh in posebej na kovinah opaziti, da so se njihove prvotne Sastno-sti sčasoma izpremenile. Kak*ne so le spremembe, nam bo predavatelj v poljudni, lahko razumljivi obliki in s številnimi diapozitivi vedel povedati mnogo rtanimi-vega. Začetek predavanja ob 18.15.
u— Udruženje fuffosloveaBfcUi inženjei*-jev in arhitekiov-sekcija Ljubljana priredi predavanje o sodobnih postopkih pri varenju železniških tračnic, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. v novi društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1 II. (poslopje Kazine >. predaval bo g. inž. Leo Knez iz Ruš. Skioptične s'ike. Vabimo člane in vse, ki se zanimajo.
—lj Rezervni of?c;rji, Id žele obiskovati tečaj za polaganje izpua za višji čin, naj se javijo v t rek dne 13. t. m. od 18.30 do 19.30 v pisarni pododbr:a, Kongresni trg St. 1 drugo nadstropje 2'.radi važnega obvestila. Udruženje iczervr.ih oficirjev7, pododbor Ljubljana.
—lj Propagandna plesna revija najnovejših družabnih plesov »Lambcth-VValk. PalaJs-glide, Blaekpool-Valk. Swing- step, Passo-doble« in vseh že znanih družabno-športnih plesov se vrši v torek 13. t. m. ob 20. uri med plesvo va.:o Jenkove šole-v \relifci dvorani Kii>Jne. Pri reviji na?t-^ pijo najboljši liubljanski pari-člani »Ples no-sportnega kluba« in mojster Jenko Vljudno vabljeni vsi ljubitelji plesa Vsako nedeljo ob 16. uri »popoldanski ples«
in v ponedeljek ob 20. »začetniški tečaj za novince«. Dijaki popust.
—lj Podporno društvo železniških uslužbencev  in  upokojencev v Ljubljani ima
svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj v Sokolski dvorani na Taboru. — Odbor.
—lj Dobavo lesa v prihodnjem letu do zneska 100.000 din in licitacijo za zidarsko delo pri zgradbi linijskega urada na Vodovodni cesti je razpisalo mestno poglavarstvo ter izide ta razpis v »Službenem listu« 10. t. m.
—lj Psihografolog Karmah sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. popoldne v Hotelu Soča, Sv. Petra c.
v Ljubljani.
—1 j ROKAVICE — NOGAVICE — KAK-NICNIK — NEBOTIČNIK.
—lj Umrli so v Ljubljani od 3. do 8. t. m. Anton. 69 let, ključavničar dr/, žel. v p.. Poterčič Višnja, 14 let, hči univ. pro-leiorja, Drol Fran j a. 72 let, zasebnica, So-tlor Jožef, 80 let, preglednik fin. kontr. v p^ Fras Jakob, 50 let, sodni sluga v p., Pe-trovčič Aleksander, 41 let ura-dnik drž. žel., Trampuš Sebastjam. 85 let, davčni sluga v p., Traun Janko. 69 let, bivši trgovec, Do-j ljnar Janez. 33 let, sin posestnika, Jerina Marija, roj. Mere, 71 let, vdova strojevodje drž. žel., Vrečar Franc, 68 let, kontrolni nadz. polic, straže v p. V ljubljanski bolnici so umrli: Lemut Ida, 20 let, hči žand-narednika v p., Serko Janez, 53 let, poljski •dninar, Kolovc, obč. Radomlje, Juvan Zvonimira, roj. Z-upanec. 42 let. žena trafikanta, Lavriša Julijana, 1 leto, hči 2kiarja, Hor-jul.
Iz Kranja
— Prepoden vlomilec. V sredo zjutraj je neki nepridiprav skušal opleniti Jerne-jevčeve v Cirčičah. Bilo je med 5. in 6. zjutraj, ko je služinčad že vstala in opravljala jutranja dela. Hlapci in dekle so krmili v hlevu živino, gospodar je pa še spal. Skozi odprta vrata se je priplazil v hišo tat, da bi kaj odnesel. Prišel je srečno v izbo, kjer je spal gospodar. Tam je našel hlače in jih pretipal, če je v njih denarnica. Jezen, ker ni nič našel, je vrgel hlače na posteljo, v kateri je ležal gospodar. Ta se je prebudil in jo hitro ubral za tatom, ki je zbežal. Pri zasledovanju so gospodarju pomagali hlapci in tatu ujeli na polju. Našteli so mu nekaj gorkih, nato so ga pa izpustili.
— Tečaj za avtogeno varjenje namerava priredili »Skupno združenje obrtnikov v Kranju«. Trajal bo 14 dni in bo teoretičnega in praktičnega značaja. Prijave za mojstre stanejo 100 din, za pomočnike 50 din. Prijavijo se lahko tudi nečlani združenja, vendar je za te vpisnina dvojna. Prav tako so vabljeni mojstri, oziroma pomočniki iz tržiškega okraja. Prijave za tečaj sprejema združenje obrtnikov v Kranju, vključno do 15 dec. v pisarni med uradnimi urami. Pisarna združenja sedaj zopet redno posluje v prostorih hotela »Jelena«.
— Božična darila dobite najlepša pri B. Rangu/su v Kranju. Glej tudi oglase v oglasnem delu lista.
— Cestna dela. Ta teden je bilo dokončano tlakovanje Gaštejskega klanca. Cesto so tlakovali prav do savskega mostu, ki bo prihodnje leto razširjen. Tlakovani so tudi odcepi glavne ceste na kolodvor in v »Jugočeško«. Da so delo pospešili, so '.adnje dni pred praznikom delali še zvečer pri luči. Sedaj je cesta zopet izročena prometu.
— Steza za Kalvarije katero je občina napravila namesto stare poti, je v deževnem vremenu neuporabna. Ker poti niso posuli z gramozom ali peskom, je blatna še bolj kot druge ceste, ker je teren ilovnat. Ce je steza napravljena, potem naj bo v takem stanju, da bo uporabna. Kadar je dež, ljudje še vedno hodijo po stezi in čez železniško progo. Ali pa naj se za pot pobriga stražiška občina.
S fMm&ftega p(altta
— Kino Union: Na ledeni plošči. Če^U film po znand dobri Weraedrjevi komediji o profesorju, ki ni mogel razumeti modernih časov in ljudi, kakor jih je spo/.nal živo in pristno v krogu svoje dru/ine. Film se prične s pravcatim amerikanskim zaletom glede režijskih domisiekov in na prikazovanja vojnega in povojm > d<> dobe gospodarskega blagostanja in sledeče dobe gospodairske krize, ki so venezdi k.; pošast tudi v profesorjev dom. Potem pa poteka dejanje v prijetnem lahkem tempu, ki je tako značilen za slovansko občutenje časa, prostora in doživljanja. Trd oreh /a igralce m režiserja je takale komedija, nara vnost v strahu smo bih. da bomo gledali izmaličen teater na platnu, zato jc bi'o presenečenje tem bolj prijetno, ko smo uživali dober, glede na težkoče, ki jih je mo-nail režiser premagati, odlično in mojstrsko režiman in enako igran film. Konec je res zopet nekam amerikanski s kriki SOS i ale^ofl^črnim prikazovanjem ledene plošče, ki jo valovi ženejo v negotovost. Vsi igralci so interpreti do podrobnosti oblikovanih figur, katere posamezno in v kolekti\:ii ji uživamo.
SPORT
SLUŽBENE OBJAVE GZSP NA
JESENICAH
Sestanek smuških učiteljev GZSp. Fpra-va GZSP na Jesenicah sklicuje za torek, dne 13. t. m. ob pol 7. uri zvečer sestanek, smučarskih učiteljev, ki se vrši v lokalu podzveze v hotelu »Poštac (lokal TK Skale) nia Jesenicah. Sestanek je važen radi organiziranja te sekcije.
Seznam sodnikov. Vsi klubi se pozivajo, da do 15. dec. t. 1. pošljejo podzvezi seznam sodnikov in poleg navedejo številke njihovih izkaznic. Po aklepu uprave se bo za tekočo sezono zopet uveljavil sodniški poslovnik iz 1. 1933.
Razpisi tekem. Od vseh klubov in društev podzveze zahte\Vimo, da pošljejo razpise svojih prireditev najkasneje 8 dni pred izvedbo podzvezi, sicer se prireditev ne bo dovolila.
Znak za zlet GZSP. Z ozirom na natečaj, razpisan od podzveze z dne 25. nov., je uprava od predloženih osnutkov za zniak izbrala osnutek g. Ravnika z Jesenic, kateri naj se zglasi v toiek, 13. t. m. ob 19. uri v lokalu podzvez©.
Uprava GZSP.
— D. K. S. K. »Edinstvo« ima svoj I. redni občni zbor v soboto 17. XII. 1938 ob 20. uri v salonu restavracije »Keršič , Celovška cesta. Dnevni red: 1. otvoritveni pozdrav; 2. poročilo odbornikov; 3. poročilo revizorjev; 4. volitev novega odbora; 5. razno. V slučaju, da občni zbor v določenem času ni sklepčen se isti vrši pol ure kasneje ob vsakem številu. — Odbor.
ZAHVALA
VSEM, KI STE Z NAMI SOČUSTVOVALI OB BRIDKI IZGUBI NAŠEGA LJUBLJENEGA  SOPROGA, OČETA,  STAREGA OČETA IN BRATA,
GOSPODA
SE TEM POTOM NAJISKRENEJE ZAHVALJUJEiVIO. POSEBNO ZAHVALO SMO DOL2NI GOSPODU DB. STANKU PUšENJAKU, ZDRAVNIKU V CERKNICI. ZA NJEGOVO P02RTVOVALNO IN SKRBNO DELO, S KATERIM JE LAJŠAL POKOJNIKU TE2KE ZADNJE URE, IN ZA TOPLE POSLOVILNE BESEDE OB ODPRTEM GROBU, PRE-CASTIT1 DUHOVŠČINI. PREC. GOSPODU KATEHETU JOŽETU PRE-MROVU, SOKOLSKEMU DRUŠTVU CERKNICA, VSEM DAROVALCEM KRASNEGA CVETJA IN VENCEV TER VSEM, KI STE DRAGEGA POKOJNIKA  V TAKO  LEPEM  ŠTEVILU   SPREMILI  NA NJEGOVI
ZADNJI POTI.
V MAR TIN JAKU, DNE 9. DECEMBRA 1938.
RODBINE: PREMROV, EDVARD POGAČNIK, HINKO POGAČNIK, SERKO
Mestni   pogrebni zavod Občina Ljubliana