24. številka. K VC!■■ "II ■ • ' HIMNI Ust ljudstvu v pouk in zabavo. (Sinja nak Četrtek in velja Ricr bodi tara po Rjegs, ' liri prt «raSfre« dobivajo iS« talno vr«J Sa * Marfborr s poifljs^er« n» dara s» eelo teto 8 K, pc! leta 4 K ia za četrt teta 2 K. — Narofcitu ma Nca&a S K, s* m kir («kso 7 K. — Nsro&s5»a se poSHja aa; UprivnfStve „Slovenskega Gcspadsrie® v Mat&OKs. — Ust ee dasofHfa 4« " powbee iiarotafne. — Poeamezsl Hstž «Jsocjo 16 via. —. Ur-dafltvo: Koroiks cesta Ste?. S. — SofcapM sc ne we€ajo. ~ (^nmRIwi „ . fesrobiiac. inisrate fes rsJrisraaciJe. Is brnrala n plaftsje od enoaiopnc ¡»«trote i« eakrat 48 vin, ali kar je Iste, i avsdratni centimeter prostora »teae 36 rta. Z« »ežfcrafeae oglate prisma pobarat loierati »e «p-efetnajo do torka opoldne, — Nesipcte reSdansadje ss p<niae potit, b¥t£««s*§rte Mri* H E „ICetaNwffe tM-crosf* tesni* »te», S, ttane beseda 10 vis. 52. letnik. • mi.——, i Maribor, dne 18. junija 1918. Pripre vljajm© se! Ni dovolj, če podpisujemo jugoslovansko deklaracijo in Če gremo na shode.. Treba se je tudi prav temeljito pripravljati za našo Jugoslavijo. Kako pa? Nobeno'.slovensko p o s d s H V o nle v e č v t u j e r o k e! Ce je kaj kje naprodaj, povejte te našim ljudem. Na sto in sto Slovencev išče se-ds. posestev in hiš v nakup, tem bolje je pa, ako moreš spraviti kako nemško posest v naše roke. Prvi ti naj bo Slo,ven,ec, potem še le Nemec! Ce vidiš, da je Slovenec v težavi, pomagaj mu. Nemec pride šele pozneje na vrsto. Slovenci, ne v tujino! Delavci, hlapci in dekle! Ostanite doma. Tujci vas samo izmozgava-jo Na stare dni vas pa pošiljajo kot berače nazaj v domači kraj. V Jugoslaviji bomo nujno potrebovali slehernega našega brata in sestro. Za vse bo dovolj zaslužka, kruha in strehe. Proč od tujcev! S o 1 a j m o, i z o b r a z u 0 m o se! ¡V 'Jugoslaviji bomo potrebovali izobraženih, prebrisanih ljudi. Torej izobrazujmo našo mladino! Ce bomo visoko izobražen narod v vseh strokah, bo cvetelo jugoslovansko kmetijstvo, obrt, industrija in vse druge panoge. Bogata je naša jugoslovanska domovina na vseh prirodnih zakladih. Izrabimo jih! Tako si jaz mislim, se nam je treba pripravljati 2 Jugoslavijo, katera pride'tako gotovo, kakor nastane vsak dan noč in napoči tudi vsak dan jutranja zora. F. Kaj je novega po svetu Na Dunaju barantajo za državni zbor. Ministrski predsednik pi. Seidler bi rad spravil pod bi;Pho začasni državni proračun. A Seidler, ki smatra Slovane samo za narod sužnjev, ne more dobiti večine v zbornici Zvesti so mu samo Nemci v zah-\;.lo, da jim je Češko raztrgal v okrožja, kakor so mu Nemci predpisali in ker je začel zopet znova — preganjati ¡Jiugoslovane. Poljake snubijo Nemci in vlada A Poljaki stavijo za pogoj za vstop v vladno večino velike zahteve: Samostojno poljsko kraljestvo!! 'leta pa jim Nemčija noče dati. Jugoslovani pa s se-danio vlado, ki tako v prah tepta najsve ejše naše piavice, sploh ne marajo imeti nič opraviti. Dr. Korošec in dr.. Vukotič, ki sta bila v soboto povabljena k Seidlerju, sta izjavila, da bodo stopili proti sedanji Vif.di v naiostrejšo opozicijo. S Cehi bodo nastopili skupno proti vladi in Nemcem Cehi slejkoprej vstra-iajo ob strani Jugoslovanov v tem boju. Ukrajinci se še niso izjavili, tirolski Italijani tudi ne marajo se-i!>inje vlade in Nemcev. Tudi socialni demokratje niso nič kai pripravljeni iti z*vlado in Nemci čez drn in strn. Državni zbor je nameravala vlada sklicati dne 25. junija. A iz te moke iz prej omenjenih razlogov ne bo kruha. — Tudi d e 1 e (g a o i j še menda ne bo tako kmalu Grof Burian se je v soboto posve-lo .al z dr. Korošcem. Govorila sta ob te i priliki tudi o Jugoslaviji. Dne 10. t. m. je grol Burian odpotoval v Berolin, da še pomeni z nemškimi državniki 0 -ahtevah Poljakov. Nemalo presenečenje je nastalo v Nemčiji in v vsenemških avstrijskih krogih radi skupnega sklepa č e t v e r o s n o r z u m o v e g a vojne g a sveta v V e r z a j 1 u na Francoskem, kateri določa da se mora delovati za ustanovitev samostojne države za Poljake, Celio-Slovake in Jugoslovane — Anglija, Francija, Italija in Amerika sm trajo usta- 1 ovitev teh držav kot vojni cilj. Nadalje so si te drža, e za,pisale kot eden glavnih ciljev: Avstrijo je treba ločiti od Nemčije. Na Kak način mislijo to na- sovražniki izpeljati, še niso do sedaj natanko povedali. V Ukrajini so se kmetje vzdignili zoper Nemce, ki zelo oholo i r neus.ri'jeno gospodar'.j i v tej j deželi. Kmetje s^ vojaško organizirajo, zažigajo vasi, skladišča in gozdo e ter uničrjeio žitna polji. Nemci in Madžari ki n"m ¿Ivanom vedno očitajo, da hočemo razkosati A \ siri'jo, i o sami kosajo. N°mci bi radi. da bi pr^Sia Dalmaci-,a pod Madžare, Galicija pa p'u Podate, da bi tako Slovani v državnem zboru ne imeli večine, Madžari pa delajo sedaj tale načrt: Dr..mačka bi se naj pri-klopila Hrvatski, Bosna in Hercegovina pa bi naj prišla pod ogrsko krono. Taku -i razlagar Madžari rešitev jugoslovanskega vprašanja. Pa ne ! oŠ, Ja-i a ' Jugoslovani hočemo celo ' ugoslavijo! Ne pedi ,,t.še zemlje ne odstopimo ne Nemcem, ne Madžarom in ne Lahom! Na bojiščih se zopet pripravljajo velike reči Na Laškem se bo baje priče^ te 'ni kr\a • bpjni p. c znova. Nemški listi pravi i« ur, so '>rueii Lain z uVnzivo, Četveros,,orazumovi lisa ua trdiio, (In bo u-davila avstrijska armada nad L«!e. Topi vi v.e grmi* i j uri Asiagu in ob Piavi. — iN a francoski Ironti pa še nemška ofenziva proti Parizu ni popo-no.i.i. usper 11. Na sedanjem ofenzivnem odseku so Nemci oddaljeni od točk, ki so m teeli zasedene leta 1014, še Ji i do 30 km. Amerika p^®* s'.o/ilne če' ? v Ev po. Njene vojaštvo je sveže in dobi o presKrblj jno. Vrno-i:i lrancosko-angleški povelju'ic general Foch bo baje tekom i rihodniega. .edna vrgel novih 80 divizij ¡n oil Nomoem. Poostritev rekvizieijskih naredb. v preliranbenem svetu je vlada te dni predložita načrt nove naredbe, s katero se ima zelo poostriti določbe za rekviriranje. Vlada ima že dolgo na piki domače mline (žr-mlje) vseh vrst.. Že z naredbo od dne 29. septembra Iflje je notranje ministrstvo prepovedalo te mlijne, a brez zakonite podlage. Zdaj uporablja vlada poobla-stilni zakon, ki ga ji je vladna tudi iz nemških krnet-skih poslancev sestavljena večina sleuo dala v roke, in hoče z novo naredbo omejiti uporabo teh mlinov, , Mlini bodo ¡opisani in le v skrajno izjemnih slučajih in pod posebnimi pogoji se bo dajalo izredno dovoljenje, da se jih sme uporabljati. Vlada že danes dvomi, je-li se bodo Kmetovalci te prepovedi držali. Zato si pridrži pravico, da porabo onemogoči n. pr. s tem, da en važen dei vzame iz stroja ven. To je isto, kakor če bi mlin LISTEK, Nadučitel j-veteran — Ivan Vračko. „Kateri jih veliko v pravičnosti poučijo, se bodo svetili, kakor zvezde na vekov veke." Sv. pismo. Prihodnji torek, dne 18. junija, slavi g. Ivan račko, vpokojeni nadučitelj na Pobrežju pri Mariboru, svojo 801etnico. Rojen je bil dne 18. junija 1. 1838 pri Sv, Štefanu r>ri Šmarju kot sin kmetskih staršev. Njegov brat je bil tam župan okrog 30 let. Študiral je realno gimnazijo v Celju. Služboval je kot .'judskošolski učitelj na mnogih krajih Slovenskega Štajeria in tudi na, Koroškem. Skupno je bil nameščen g. Vračko na 14 mestih. Dolga leta je bil nadučitelj v Leskovcu v Halozah. V pokoj je stopil leta 1897 radi bolehnosti. G. Vračko je bil vKor ljudskega učitelja. Povsod, kjer je služboval, je bil radi svoje (skromnosti , Ijubeznjivosti in vzornega poučevanja zelo priljubljen. Velik del naroda na Slov. Stajerju in na Koroškem se hvaležno spominja svojega učitelja g. Vračkota. fiolsko deco je vzgojeval naš slavljenec v strogo krščanskem duhu in ji vcepljal v mlada srčeca ljubezen dc domovine in kmetskepa stanu. Bil je v vsakem o-ziru pridni učitelj, kakoršnim je naš nesmrtni Slom-fiek peval hvalo in slavo. O nadučitelju Vračku vel-jajc besede, ki jih je večkrat povdarjal vieliki naš (slovenski apostol: JZlati nauk več velja, kakor zlat denar. Pa še \ več sc učitelji vredni, ki za vzgojo mladine skrbijo; zakaj ni dovolj, otroka le poučiti, treba je še bolj. ga od hudega odvafati in k dobremu priviajatij. Mlajrla privada je stara podkev, ki je človek lahko ne izgubi! Blagor mladeniču, ako modre učitelje in ravnatelje najde, kateri so mu mili očetje, ki so hudi, pa tudi dobri, vse po modrosti o pravem Času, tako, da jih mladina spoštuje, ne pa, da se jih boji. Učitelj, kateri ve svojo mladino za potrebno vednost in krepost oživljati, in ji vcepiti tudi moško vedenje in stanovitnost, tak učitelj je vfreden sto centov zliata; jedna njegovih besed učencu več izda, kakor drugih cela pridiga. Tak dušni oče vzbuja v svoiih učencih viso-; Le misli in blage občutke, kaže izvrlstnim glavam ; o-slavnega dejanja in če je žive vere mož in sveti 7 lučjo svete vere učencem v príhodn'josl jih prav lahko z nekolikim5 besedami za časnost in več'ost o-skrbi; vse svoje žive dni ga bodo hvalili. Mladeniču drugi starši so njegovi učitelji in blagor mu, kdor j dobrim, modrim učenikom rrirle v roke. Oče in mati I izredita Človeka, izučita kristjana, moža po i bož- j ji, osrečitelja narodov storijo mladine voditelji, ako so mladini nrava luč, katera sveti in ogreva!" Naš g. Vračko nn ie vedno tudi soorazumno deloval 7. dušnimi pastirji. V medsebojni ljubezni s podpirali drug drugega, mladini dajali vzvišen zgled in s poukom ljudstvu neizmerno hasnili. Odkrita ljubezen in nerazdružljiva edinost mod učiteljstvom in duhovščino ie zlata vredna. Zalibog, da dandanes ni povsod več tako. Učitelji, ki so se zapisali našim narodnim in verskim sovragom ter so postali največji sovražniki napredka in omike slovenskega ljudstva , i n kopljejo daJntós poísebno na jezikovni meji vedno hujši prepad med ljudstvom in učiteljstvom. Nem-čurski učitelj in verski odpadnik je tisti, ki ugonab-ljo naš rod. Ivan Vračko je vzgojil tudi svoje otroke v dobrem duhu in je tako dal vzvišen zgled mnogim svojim tovarišem. Sin Evald je župnik v Št. llju v SI. gor., Ivan je c. kr. profesor v Celju in druga dva sinova sta tudi spoštovana Slovenca. Hčerka Ela je i cročena z učiteljem g. Serona, Šolskim voditeljem v Ptuju. Jubilantu, ki jie še čil in zdrav na duliu in na telesu, kliče „Slov. Gospodar", čigar stalni naročnik je dolgo vrsto let: Slavljenca naj Bog živi! „Pranger" (Januš Goleč.) (Dalje.) Tukaj se ni upal nikdo izpod krit a krova do solnčnega vzhoda ne. Ranjenci so stokali in javkali na trgu boja brez vsako i omoči. Se čuvaj, Gerzina-tov Juzl, se je potuknil nekam za vežna vrata, ne-menečs se za sanitetno službo. Ko so se usuli ter po-sinili obilni solnčni žarki v podsrečko • okraiino, je huš lila, BraČunova Neža iz hiše s piskrom hladne vode, da o ere in zamoči telesne vrzeli domaČih žr- *tev. Po trgu je zakrila.tila globoka žalost vsled zastonj prelite krvi, pa še bolj radi preselitve domovin-oko pravnega častnega občana — prangerja. Možje Aii , ' ■ . ^ C n ..... — • » - • * - ■ • >..... • ."•. --•h «r- • • «C. ... aaplenili. Ročni mlin ižrmlje), za katerega bo vlada vedela, bo večkrat pregledan. Pa tudi mlini, ki delajo za plačilo,-bodo po «a vi naredbi podvrženi novi kontroli. Vladi se zdi, da je teb mlinov preveč, češ, da jih ni mogoče nadzirar ji. Kaj se za poostreno kontrolo ukrene, to imajo odrediti cesarska namestništva. Predvsem labko ustavijo mline, ki jim niso pogodu. Vlada je izračunala, da bi vsi sedanji mlini lahko izmleli dvakrat toliko lita, nego ga potrebujejo kmetje, zato da so velik del mlinov lahko ustavi. Pri tem je seveda nekaj upoštevati, da niso mlini preveč oddaljeni. Ustavljeni bodo predvsem mali mlini, ki n. pr. na teden ne izmeljejo več nego pol vagona, potem taki, ki se nahajajo na težko dostopnih krajih. Takoj se mora zapreti mline, kjer se zasledi najmanjša nerednost. Kmete bodo razdelili (rajonirali) na gotove mline. Tam bo imel mlinar knjigo naročnikov, kjer bodo v|si upisani, ki so mu odkazani. Tam bo upisano, koliko žita ima dotični kmet in katere vrste, kedaj ga je prinesel izmleti in koliko se je izmlelo moke in otrobov. Vlada gre pa še delj. Odrediti hoče, da se bo 0> gotovih dneh moralo prinesti žito k občini in se bo potem skupno mlelo in potem bo zopet občina moko razdelila kmetom na gotov dan. Le kjer to nikar fcor ne gre, bodo smeli kmetje, a le na gotov dan , prinesti žito naravnost v mlin in priti na gotov dan po moko. Vedno bo zraven vladni zastopnik. Povsod treba uvesti pismena jwtrdila o mletju In natančno kontrolirati, je-li bo prav popisano, zla-sti glede tega, koliko oseb se prehranjuje. Na mlev-gkih izkaznicah treba navesti težo žita, ki se ga sme zmleti, ne le v Številkah, ampak tudi v besedah. Vlada sme določiti, do katerega dne v mesecu se sme Zaprositi za mlevsko izkaznico, Vsak mesec se izkaznice skupno izroče občinam z ukazom, da se ima mletje izvršiti do gotovega dne, sicer izgubi izkSzni-oa veljav». Marsikoji mlinar ne zna pisati in brati. Mlin', ki so v stanu čez 80s stotov na dan zmleti, bodo morati imeti poslovodje, ki znajo voditi račune s kmeti. Manjši mlini morajo vpise izvršiti vsaj enkrat ni dan potom kake primerne v to zaprošene osebe* Drugega žita nego ono, ki je pokrito z mlevski-mi izkaznicami, se ne sme najti v mlinu, Lastno žito mora hraniti mlinar posebej. Vlada bo v kontrolo pomnožila število revizorjev.. V svrho kontrole si vlada z novo naredbo izgovarja pravico zahtevati od kmeta, da naznani občini, kedaj bo mlatil. Tudi kazni so poostrene.Vladi dosedanje niso fiovolj izdatne. Odslej naj ima pravico, da kaznuje take kmete, ki radi prepovedane uporabe ne morejo Sati zahtevane množine, s tem, da morajo dati druge enakjovredne pridelke, ki so za človeško ali živalsko prehrano uporabljivi. Doslej so bile vojaške pošiljatve proste transportnih izkazil. Od zdaj veljajo tozadevni predpisi i zanje. Odslej bo možno radi vsakega prestopka kaznovati kmeta s tem, da se mu odvzame pravica, da so preskrbjuje iz lastnega pridelka. Kakor je videti, grozi kmetom hudo oteženje položaja ob prihodnji žetvi. Naredba bo vsled neodločnosti nemških kmetskih zastopnikov gotovo izdana. p nitida: Formin if- Preteki« soboto, dne 8. junija, se Je vršila pred mariborske poroto kazenska obravnava o znanem dogodku v Forminu pri Ptuju dne S. januarja 1018. Na zatožni klopi bo sedeli: [Alojzija Muršič, posestnika; . mmpmsk.' - ■ija Žuran; vdovec in posestnik Andr, Za-josestnikovä nči ApolOnija Horvat in posest-nikova hči Antonija Mikeo, vsi iz Formina pri Pt'ö-ju. Kazenski razpravi jo predsedoval višjesodni svetnik dr. Kokol, Porota je bila sestavljena večinoma iz samih nekmetov in tudi za načelnika. si je izvoi la nekmeta in sicer mariborskega veletrgovca Pirhana. V nabito polni dvorani poslušajočega občinstva se je pričela razprava ob 9. uri predpoldne in je z malimi presledki trajala Že v nedeljo zjutraj do 3. ure. Obtoženca Zamudo je zagovarjal odvetnik dr, Rosina , obtoženki Alojzija Muršič in Antonijo Mikec odvetnik dr. PipuŠ, oinoženki Marijo Žuran in Apoloniio H^vat pa odvetnik dr. Haas Državno oravdnišivo i a zastopal 1. državni pravdnik dr. Duhač. ' Obtv:ba očita Alojziji Muršjič, Mariji Ž ura.., lAnLteju Zamuda. Apoloniji Horvat in Antoniji Mikec hudodelstvi upora in uboja. Dogodek v Formi n pečenega dne je bil sledeči: Prehranjevalni urad ptujskega okrajnega glavarstva je koncem lanskega leta odredil rekvizicijo žita med drugim tudi v občini Formin. Že ta rekvizi-cijska komisija, kateri je načeloval Jožef Wiederwohl, davčni uradnik iz Ptuja in kateri je bil vsled njegovega trdega, neprijaznega, brezobzirnega, da% krutega postopanja strah in tretet kmetskega prebivalstva ptujskega okraja, je storila več kakor svojo dolžnost, kajti pobrala je Forminčanom skorodane "se zaloge zrnja in ga je pustila ljudem tako majhne količine, da bi se ne bi mogli preživeti in vrhutega ob-seiati ovoja polja. Toda ptujsko ofarajno glavarstvo je bilo mnenja, da so (d Forminčani poskrili večje množine žita in je dne 3. jamica L L odrettilo noro rekvizicijo , kateri je istotako načeloval Wiederwohl in katera je tokrat posebno strogo rekvirirala in trdo nastopala. Komisija je razen Wiederwohla Še sestojaia iz cenilca Cuša, županovega namestnika Janžekoviča in iz ti-eh vojakov. Ko je prišla rekvizi»ijsk» komisija, na čelu ji Wiederwohl, skozi gozdič v bližino hiše poseatnice Alojzije MurŠiČ, je zapazila, fla i« bilo na razpotju več oseb, zlasti ženskih, ki so ustavile Wiederwohla oziroma rekvizicijsko komisijo in ki so bile oborožene z raznim orodjem kot ¡sekirami, vilami, a lopato, z ročico in s koli. Kor se je ves dogodek odigral hipno, ni nihfce mogel izpovedati, ali je prišilo pri tem do kakega prepira ali ne. Kot prvi se je zagnal v Wiederwohla nek Ludovik MuršiČ, ki je bil preoblečen v žensko obleko in ki se je ravno takrat nahajal v Forminu na dopustu, oziroma ki se je nahajal doma kot dežerter, ga udaril z rečico po glavi, tako, da se je zgrudil na tla. Ker je p*, dobil Wiederwohl tri udarce po glavi, ki so bili vsi smrtonosni, se tekom razprave ni moglo dognati, je-li so bili vsi ti trije udasrci izvršeni od Ludvik» MuršiČ, all je p«, bil Widerwohl še tudi od kakega obtoženoa uÄarjen po glavi. Ludovik MurŠiČ, ki je slaboumen in se naha-ja v neki graSki vojaški bolnici, ni bil tokrat met obtoženci, marveč se bo »vojCas zagovarjal pred voja-Škim gofliflBem. Ko je Wiederwahl ležal že na tleh, s» prihiteli bližje še ostali obtoženci, Da bi pomagali Ludovikn Muršič saj na trn način, da zabranijo Članom komisije prihiteti Wiederwohlu na pomoč. Tako je dekla Marija Žuran dvignila vile proti enemu vojaku» pa Alojzija MurŠdč ji je rekla, da naj pusti vojaka pri miru, saj je vojak nedolžen. Pripomniti je, 'da je korakal Wiederwohl na čelu komisije in je bil od osta-lih članov komisije nekolik» oddaljen. Dogodek s» jie, kakor rečeno, odigral hipno, še predno so mogli ali hoteli ostali člani komisije priti Wiederwohlu na pomoč in tudi ni, kakior že rečeno, dognano, Je-li lobil Wiederwohl razen oO v ženeko obleko preoblečenega Ludvika Muršiča še tudi od katerega navedenih obtožencev kak uflarec po glavi ali ne. Ko so eapustili so gledali mrko v črno, prazno luknjo, kjer je stal skozi stoletja kamen časti in ponolsa, ženske so ihte-le na glas kot osramočeno ponižane vašfčanke, otroci so se cmerili in cviliU radi kislih in solznih obrar zov svojih starišev. Juzl se je podil po trgu, da skliče takoj na županov ukaz občinsko sejo. Zbrali so se možje še v-terajšnje tržke srenje krog hrastove mize. Vsi so zle-voljno molčali, dobro vedoč, da jih jo osramotila p cokla noč pred očmi javnosti za dolgo časa, Proklin-jal jih bo vse Še pozni potomec vsled z&nikerne ne-Cuječnosti nad Časti najdražjimi svetinjama. Župan je vstal, pognal jezno v kot klobuk In hotel spregovorita Jeza mu je zavrla jezik, samo s pestjo S» u-laril po mizi in se vsedel« Dvanajsetorici je priskočil na pomoč ob durih sloneči Juzl, ki jo zinil prav moško:! „Možje, zakaj so pa na svetu fcauflarji ia acfl-nija?" * ' Kakor bi jim bil pokazal samega pratngerja. tako so se ulovili poBsreČki voljaki za ta rešilni pas 'Z potopa sramote. Gospod župan Jo odlolil na kratko in samooblatfn©: „Da, na sodni jo t*> žanflaafc i» po prangeroto i .ravice!" Seja je :«la tekoj «JHjuoegk t»* |0 oflrinil g. Bnpan z d vera t odbornikoma * HMfc, Eioa* aavpo-mefl in osveb cesarsko «siteo rpk* postavo. Gospod1* pri ..otoiM saflrdji so ¡* jmnrerl o nc-viMra f«1nia,jn rrtpfi, \?n ndMae3i fira Zandarjn, u« iair*»»orelr s « piTša Podsr 13, junija_tei8. . SgSjK« obtoženci mesto, kjer se je pripetil dogodek, so odnesli vojaki WfM^rvfSRIä' v županovo hišp, toda Wie-rderwolil je med potom že umrl. Po soglasni izpovedi vseh obtožencev, kakor tudi veČine zaslišanih prič, je bil Wiederwohl pretirano strog in brezobziren. Neka priča je izpovedala, da je Wiederwohl äe celo pleve, v katerih je bilo le nekoliko zrnja, označeval kot zadnje žito, le da je mogel odvzeti večjo množino zrnja. Ako je našel kje liter posebno lepega semenskega žita, čisteg{a prosa itd., je brezobzirno tudi tako majhno množino smatral za skrito in jo odvzel. Na še tako lepe prošnje, da se bi naj oziral na upravičene razloge, se pač ni oziral. V spričevalu, ki ga je ptujsko okrajncx glavarstvo dalo o Wiederwohlu^ se med drugim tudi pravi, da je imel Wiederwohl pri rekvizicijah vselej izborne vspehe in da so se o njem slišale tudi pritožbe, ki pa baje niso bile utemeljene. O Wiederwohlu je šla po Forminu tudi govorica, da je na prošnjo neke žene, naj ji ne vzame toliko zrnja, ker bi imela premalo živeža za otroke, kratkomalo odvrnil, da naj svoje otroke podavi. Neki drugi ženski, ki mu je rekla, da bi imela premalo živeža, če ji bodo toliko vzeli, jo baje rekel, da naj otrobe je; zopet drugi ženi jo baje rekel, da naj namesto krompirja sadi „šoder" (gramoz), toda nobena teh govoric ni bila pri razpravi z zanesljivostjo potrjena, pač pa je bilo neizpodbitno dognano, da je bil Wiederwohl pri rekvlriranju skrajno brezobziren in naravnost krut, kar je izzvalo razburjenje in jezo med ljudstvom ter nepoisljiv strah prod Wiederwohlom. Nekoliko ur jjred dogodkom so obtoženci pozi-vab' drug drugega, naj Wiederwohla spodijo, preženejo, ali kakor so si rekli med seboj, iztirajo iz Formina, da bi Še nadalje Forminčanov ne spravljal v nesrečo iTa poziv drug drugega je imel za posledico, Öa so se obtoženci v trenutku, Ido se je rekvizi-cijska komisija bližala hiši posestnice Alojzije Muršič, oborožili z raznim orodjem in šli Wiederwohlu oziroma rekvizicijski komisiji nasproti. Vsi zagovorniki obtožencev so soglasno povda-nali, da je bilo rekviriranje v ptujskem okrajnem glavarstvu posebno brezobzirno in kruto ter da večnih rekviriranj ravno v ptujskem okraju ni bilo nikdar ne konca ne kraja. Je torej umljivo, da je bilo judstvo razburjeno, zbegano in ogorčeno zlasti nad Wiederwohlom, o katerem je šel v celem ptujskem o kraju glas, da se od hiše, kjer je rekviriral, nikdar ni mogel ločiti, da je prestaknil vsak lonec, obrnil vse narobe, premetal vse postelje, seno in slamo, in sploh nouljuflno postopal z ljudmi, Vsi zagovorniki so soglasno izjavili, da bi kljub takemu razburjenju nt bilo priSlo do nesrečnega dogodka, ako bi se v žensko obleko preholečani slaboumni Dudiovik Muršič ne bil koj kot prvi zagnal v Wiederwohla. Zagovornik dr. Rosina j« z oirtrimi besedami kritiziral način rekviriranj a v ptujskem okraju; istotako zagovornika dr. Pipuš in dr. Haas; poslednji je celo kot nemški aflvokat tudi ožigosal postopanje sodnih oblasti, ki so pisale izpovedbe in pričevanja obtožencev In todi prič v nemškom jeziku, torej v jeziku, ki jim ni bil raaumljiv, vsled česar je prišlo do raznih nesoglasij med zapiski in ustmenimi izpovedi. Porotniki so glavna vprašanja, je-li so obtoženci krivi hudodelstva upora in uboja, zanikali z večine glasov, pač pa so pritrdili z večino glasov vprašanju, je-li so obtoženci krivi prestopka vzdiga proti oblastvenim organom s sovražnim namenom ter tudi pritrdili vprašanju, je-li so zakrivili hudodelstvo težit telesne poškodbe. Po enournem posvetovanju je predsednik porote, višjesodni svetnik dr. Kokol pre-i;tal Bita! sledečo obsodbo: Alojzija Muršič je bila kot neposredna in dozdevna povzročiteljica, ker ja ¿»•■vala obtožence, da naj preženejo Wiederwohla, eboojona na 2K leti težke ječe, ostalji obtoženci Marija Žtuoan, Andrej Zamuda, Apolonija Horvat in Antonija Mikec pa na 4 mesece ječe. Vsem obsojencem n rnitve ugrabljenih — tržkih pisavi*. Sentpeterski g. kaplan se je podil nemirno naglih korakov krog župnega svetišča onega popoldne, dne 11. aprila, lukaje od časa do Časa y brevir, * iraterim je drvel navadno celi dan po vasi, llokonča-vši ga šele proti večeru. Preko ograjo corkv«nega tifla sta mu posvetila v oči dolga »veilikasta bajane-ia v Št. Petru tujih orožnikov. Gospod kaplan, ki je bil sam z župnikom vred glodaleo prangerske žaloigre, se je hitro spomnil pri pogledu na bajonete: Po samega prangerja greflo! V svoji nervoznosti jo IvTgal semintja po cerkvenem trgu, neodločen: hi li naj najprej smuknil do župnika po nasvete ali bi naj posvaril v ovBži, tržki časti plavajoBoga župana. Mod tem kaplanafo negotovim ugibanjem so že vstopili žfcndarji in podsrečki župan pri ftentpeters-kem Županu. Saperment! Ta vam je gledal, ko sta postavila orožnika puške prav na trflo ob tla. vsto-vša eo preB njega kot pred največjega hudodelca. ;r«čan je srknil iz tega nasto¡a nekaj fcoraflže, jo prijel svo>ga siauBvekega tovariša za tolovnil na prsih, ra p' tro iT in vprašal samozavestno; ..Kje imn? naSega prangerja tU Čeatnetersk» sronjska glava ni n^anjja^b ia pa?4fl ailoli cvc in koa> SŠso ga Tgnali »p loo j i rog o* kai»iar¡;. no podsreiki Ikipan. 5?vit5 sin m\ Potm 40: jggS^pr«* d v oeli aaflovi 8i«to «evetneipb, smetmi ft p¡#! časi, da bi s» «ptoh brigali m iwiftnttv ■ta«. fcMsJ^ke bnríiL «fr», f® paga», étaoe •nT* H^tk^u tm sik orožja, Prvo sled za ugrabljenim prangerjem so zasledili v Gabronovi krčmi. Nekdo jim je ponosno zaupal kaena tnih fantov, ki so se bili udeležili napada in ropa. Toh so se lotili sedaj kar po vrsti. Nekaj teh Hofcnih junakov je odbrusilo vendar le srečno preko Solle na Hrvaisko, kamor ni segala in še ne sega — pravica žandarskega .bajoneta. Med vjetniki je bil tudi poglavar in nai^unak Salton, Na Čast in poštenje vseh zasačenih udeležencev ostani pribito povedano, da niti eden ni črhnil z beoe^iteo o načrtih in poveljih šentpeterskega generalnega Štaba. Že v tej podsrečki biUM je obveljt^Lo dejstvo: Vojak prostak, daj kožo in glavo; general, lanji slavo in obdrži glavo! Odkrito zaupano, v onih uricah, ko so naganjali in lovili Žandarji ob Sotli te pretepače, so potresavali hlače tudi Sentpeterski in-telifionti in bogatini. Kaj bo, če nas izdajo? Lahko-■dsolni paflar se je smejal pri tem plotu resnih pomislekov, drugi izmed razumništva so pa obljubljali sami pri sebi kar cel» vedre vina, ako bi fantje mol-Oali in trpeli oami. OroŽniM so pritirali v 8t Peter Sultana in še nefaj vjetnikov. tla, vrnejo poda-oiftemu županu oro-panoga prangerja, latainili od ga v vlnsffi ktefi, po-lotenOga na gantnerjo, a vencem na prsih, pa tre« glave! PoflsrelH Supan j« najflenoa skrbnA/ifipn' oft be osMtm vratu ¡riD vano2j»t Pur» hip, k»r Jk;bilo r aefi 0m temn«astb, aift vorjol »i, (te TO ta-le jf»ball|i «rlHti, t*v»-- p, je bil petmesečni preiskovalni zapor vštet v kazen in f ao torej bili razen v 2% leti ječe obsojene Alojzij« j MurŠiS vsi obisojenci izpuščeni na prosto. ... ~_____— ——— Hloieiici, Sloienke, darujte za Tiskovni dom2 1 Cepljenje prašičev proti rdečici. Važnost prašičev za prehrano ljudstva j)op>tuj . vodno večja; pomanjkanje prašičevega mesa in masti čutimo vedno bolj in zato je skrb, da se Število prašičev v deželi ne le ohrani, ampak tudi pomnoži, vedno večja. Poleg velikega pomanjkanja primerne krme, posebno take, ki je potrebna za pitanje prašičev, ovirajo razvijanje in korist pri prašičjereji posebno nekatere kužne bolezni in med temi je v prvi vrs,ti rdečica, ki nam marsikatero leto naravnost o-gromno škodo napravi. Ako se je ta bolezen v kakem kraju pojavila , nastopa tam potem rada vsako leto in spravlja settnike v obup; iz poročil, ki nam prihajajo iz raznih krajev, vidimo n. pr., da je v preteklem letu v neki vajsi, kjer je bilo vsega vkup nekaj nad 200 Šičev, obolelo v kratkem času 118 prašičev na rdečici, ki so poginili ali pa se morali v sili zaklati. Ako se take škode dogajaio, je pač razumljivo da poses'-niki prašičev iščejo pomoč in sredstva zoper to hi; i bolezen; po vseh dosedanjih izkušnjah je pa cepljenje edino zanesljivo sredstvo zo.er to kugo in da so ljudje o tem že tudi popolnoma preverjeni, skiep"r ,/. tega, ker ]e povpraševanje ?aradi cepljenja vsako let večie. Ker .,e sedaj mnogo živinozdravnikov v voiaški službi, se v zadnjih letih v mnogih občinah tepijenje ni moglo izvršiti; letos pa bodo morala ob-Jas'.va skrbeti, da se bo v vseh prizadetih občinah Topilo Zaraditega naj županstva, katera sama ne morejo živiinozdravnika dobjiti, f poročijo to nemudoma okrajnemu glavarstvu in povedo tudi, koliko prašičev imajo za cepljenje potrebnih. Razen visoko brejih s".»jij se cepijo vsi prašiči; najbolj nevarna je pa ta kuga-rdečica za prašičke do 1 leta. N« bojiščih Na francoskem bojišču so dne ItO. junija 4>ričeli Nemci novo ofenzivo na 35 km dolgi fronti med mestom Montdidier in reko Oise. Francoska poročila pravijo, d,a napadajo Nemci z veliko silo ang-leško-francoske postojanke ter da se jim je že posrečilo doseči nekaj vspehov. Zavzeli so namreč neka: v.ažnih višin južnozahodno od mesta Noyon in prekoračili reko Matz, toda ni se jim posrečilo prodreti aagleško-francoske bojne Črte. Dne 10. in 11. junija so Nemci vjeli 10.000 mož. Ofenziva se nadaljuje z vso srditostjo. Na francoskem bojišču se Sedaj nahaja 700.000 ameriških vojakov. Velika ofenziva na italijanskem bojiišču, katero so napovedali zadnje dni skoro vsi listi, še ni izbruhnila. Dosedanje praske so le bolj krajevnega značaja. — Naše zračno brodovje je dne 9. junija napadlo z bombami italijansko vojno pristanišče Brindisi. Napravilo je veliko škode na ladjah, v letalski postaji in v mestu. I Pf^AlîTlhi spominjajte se slovenske nUUUlJUUI, Sole y Mariboru! tz&m polltiii« wm^tL Mariborski okrajni zastop — agitator za „Sia-jeioa." Zadnjo številko ,.Štajerca" .je razposlal mariborski okrajni zuuop na razne občine, tudi "-'venskim. Kakor smo izvedeli, je bilo poslanih iz Ptuja okrajnemu zastopu 250 izvodov, tega lista, mariborski magistrat je dobil celo 300, Kralikova nemška tiskarna 200. Okrajni zastop je vsilil Štajerca poleg občinam tudi vsem svojim nastavljencem, posebno ces a-rjem, kateri ga morajo deliti svojim znancem. Vprašamo: Odkod je vzel okrajni zastop denar za pokritje naročnine tako velikega Števila „Štajercev"? Ce je šlo to iz blagajne okrajnega zastopa, v katero plačujemo slovenski kmetje okrajne doklade, najodločneje protestiramo! Za nad vse potrebno popravljanje starih cest ali napravo novih cest okrajni zastop nima denarja, pač pa za politično hujskarijo. Slovenski kmetje, zapomnite si tol Nemški listi so lagali. V svojih listih so Nemci objavili imena tistih, ki so romali na Dunaj toža-rit Slovence. Cela vrsta pa se jih je sedaj oglasilo, ki izjavljajo, da niso bili na Dunaju in da ne marajo imeti z nemškutarji in odpadniki nič skupnega. Da naši čitatelji vidijo, s kakimi sredstvi delajo nemču-rji, nam kaže naslednja izjava, ki smo jo dobili s prošnjo, da jo objavimo: „V časnfikih sem čitai in iudi v Vašem cenjenem listu, da sem bil jaz kot zastopnik občine Gornja Bistrica pri cesarju, da bi u-govarjal proti Jugoslaviji. To pa ni res. Pač pa je res, da so me nagovarjali, naj bi šel na Dunaj in so tudi izjavili, da dobim okoli 500 K za stroške, pa jaz sem vse odločno odklonil, ko sem natančneje poizvedel, kaj je smisel romanja na Dunaj. Ornig in Linhart nista moja tovariša. S s; oštovanjem: Alojz Kangler. Zadnje Linhartovo delo. Med vojaštvom se širijo letaki, tiskani v „Stajerčevi" tiskarni, na katerih so z veliko lopovostjo jugoslovanskemu gibanju pod-iika veleizdajniški značaj. Cenzura Je dovolila, da so sme na podel način blatiti naše zavedno in pošteno slovensko ljudstvo in njega voditelji. Ljubljanski listi poročajo, da so bili dotični letafki tudi poslani raznim vojaškim oddelkom in da se tam uradno delijo med slovenske vojake. Za Koroško so izdali poseben letak, ki se odlikuje po štajerčijanski lopovščini. Namen je prozoren: Naliujskati hočejo slovensko .o laštvo proti Slovencem in njin voditeljem. Slovenski •oT'ajvi pa z zaničevanjem zavračajo štaiorčijanske nesramnosti, ki so res pravi Linhartov testament — S!, venskim vojakom m našemu ljudstvu pa povemo, kdo Širi ta letak: Ljudje, ki so v v o j n i obogateli, ki se skrivajo doma pri d o-broobloženi mizi in ki delujejo noč in ci a n za nadaljevanje vojske. To so vse-nemci in nemškutarji! Nemškutarska nesramnost. Iz Ptuja nam pišejo: V zadnjega „Slov. Gospodarja" so nam na posti oziroma na ppti iz pošte do našega doma navtikali v list neke rdeče listeke, da morajo naši ljudje iti gledat neke neumnosti v Ptuj. To je nesramno! Naš Ust mora torej služiti za agitacijo pri nemškutarskih podjetjih. Dobro bi bilo, če bi se preiskalo, kdo da je napravil to neumnost. — Nemškutarjem je vsako sredstvo dobro, da dosežejo svoj cilj. Za ujedinjenje Jugoslovanov. Dne 9. t. m. se je vršilo v Zagrebu zborovanje Starčevičeve stranke, n h katerem je bil storjen sklep po zahtevi ujedinje nja vseh v državi živečih Jugoslovanov, Hrvatov, Slovencev in Srbov, pod žezlom Habsburžanov. V tej državi Jugoslovanov bi naj uživale vse druge narodnostne manjšine zajamčeno zaščito. K temu ozemlju naj spadajo vsi kraji, kjer stanujejo Jugoslovani, in morska obal, pristanišča in otoki severne, in vzhodne Adrije, Nemške zahteve. Na nemškem volkstaigu v Brnu na Moravskem dne 9. junija šo avstrijski Nemci izrazili sledeče svoje želje in zahteve: Želje Cehov in Jugoslovanov po samostojni državi je kratkomalo odkloniti. Galicija mora biti izločena. Nemščina mora postati državni jezik. Brezpogojgo se mora zahtevati za nemštvo prosto pot do Adrije. Zabraniti se mora z vsemi močmi,, da Slovenci ne bodo priklop-ljeni h kaki jugoslovanski državi. Za nemške mani-šine na jugu drŽave se zahteva varstvo. Konečno se zahteva, da se ustanovi na Moravskem j osebna nem-ŠJca provinca. Ali z drugimi besedami: Nemci zalite vajo zase vse, Slovanom pa ne dajo nič. Poljaki proti vladi. V Krakovu je parlamen-larna komisija Poljskega kluba dne 9. in 10. junija odločno nastopila proti vladi in njenim protipoljskim in protislovanskim nameram. Protestirala je proti nameravani delitvi Galicije in proti poljubnemu razdeljevanju zasedenih ruskih dežel. Poljaki zahtevajo izpolnitev vseh od Poljakov vladi predloženih zahtev. Ker je vlada proti Poljakom sklenila tajno pogodbo glede delitve Galicije, ker Seidler s svojo politiko o-nemogočuje mir med narodi, ker je njegova vlada u-bjla, parlamentarno življenje, je izjavila državnozbor- ska komisija Poljskega kluba, da je na korist državi, če se odstrani vlada dr. viteza Seidlerja. Nadalje zahtevajo Poljaki takojšnje sklicanje državnega z-bora. Sklepi so bili enoglasni. — Nemci in vlada so upali, da bodo Poljaki nastopili zo¡,er ostale Slovane ter bodo vstopili v vladno veČino. A pri Poljakih ne odločujejo več Nemcem prijazni duhovi, temveč ljudje, ki imajo več slovanskega čuta. Nemški in vladni upi, skovati proti Slovanom v državnem zboru močno večino, so ojstali samo — sanje. Proti Slovanom se v Avstriji ne da vječ vladati. To stoji! Slovani i-mamo v Avstriji dvetretjinsko večino, Nemci pa so v manjšini. Radi tega je nemogoče vladati proti nam. — Vlada je baje z ozirom na sklep Poljakov odložila namero sklicati v poletni dobi državni zbor. Tako poiočajo nemški listi, ki s tem le izražajo svojo željo. Vladalo bi se torej nekaj Časa neustavnim potom. Dolgo -pa se to ne bo moglo držati. Vlada, ki se je topolnoma zapisala Nemcem, bo morala iti, če ne dar nes, pa kmalu. Spremembe, v avstrijskem ministrstvu. Notranji minister grof Toggenburg je odstopil. Na njegovo mesto je cesar imenoval dunajskega policijskega načelnika pl. Ga)yer, Dosedanji vodja ministrstva za ljudsko prehrano dvorni svetnik Paul, je imenovan za ministra za ljudsko prehrano. Poljaki v Nemčiji zmagujejo. Dasiravno Prusi nastopajo proti Poljakom z odurno silo in hočejo kolikor mogoče zatreti poljsko narodno moč, vendar dosežejo ravno nasprotno. Poljaki so se dobro organizirali k protiodporu in — zmagujejo. Pri nadomestni volitvi za nemški državni zbor v okraju Lublinica— Tost—Glivica je zmagal poljski narodni kandidat Kcrfanty z veliko večino nad kandidatom nemSkega centruma. Poprejšnji poslanec tega okraja je bil Nemec. Nemške stranke so napele vse svoje sile. a so i odlegle krepkemu odporu Poljakov. Slovan, če je le organiziran, gre povsod na dan. Pruska volilna preosnova. Med raznimi pruskimi strankami je prišlo o pruski volilni preotsnovi d" nekega kompromisa, vsled česar je upati, da bo zakonska predlogi v prihodnjem zasedanju zbornice sprejeta. Nemška državna zbornica si je izvolila za svo- iGga predsednika odličnega člana katoliškega centruma poslanca Konstantina Fehrenbach, ki je eden najboljših govornikov nemške državne zbornice. Nemce Izganjajo. Kitajska je sklenila, izže-ne Nemce iz svojega državnega ozemlja. Spravili jih bodo v Avstralijo, kjer bodo rod strogim nadzorstvom. Tudi južnoameriške države ne marajo Nemcev in jih pridno izganjajo. Premoženje izgnanih Nemcev proglasijo za državno last. Tedenske novice. Novo sv. mašo bodo imeli letos sledeči čč. gg. begoslovei lavantinske škofije: Iz 4. letnika: Janez Ev. G a Š p a r i č pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji dne 21. julija: pridiguje vlČ. g. Friderik Horvat, žu' pnik pri Sv, Lovrencu nad Mariborom. Joža Pretnar v Gorjah pri Bledu (Kranjsko)- dne 29. julija; pridiguje vJč. g. Ivan Kunstelj L), J., superior, Ljubljana. Alojz S u n č i č pri Sv, Križu pri Ljutomeru dne 28. julija. Iz 3. letnika: Ivan od Kr. Gr e i I pn St. Janžu na Dravskem «polju dne 4. avg.; pridiguje vlč. g. dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja v Mariboru. Jurij M i k o 1 i č, imejitelj srebrne hra-brostne svetinje in Karlovega četnega križa, v rom. cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah dne 7. julija; pri-oiguje vlč, g. Franc Salamon, dekan in nadžupnik v Rogatcu. Lojze Pavlič v Loki pri Zidanem mostu dne 7. julija; pridiguje vlč. g. dr. Franc Kruljc, dekan in nadžupnik v Laškem. Vekoslav Skuhala pri Veliki Nedelji dne 28. julija; pridiguje milostljivi g. Franc Moravec, canonicus sénior in stolni župnik v Mariboru. Anton T o m a ž i Č v L.-utomeru dne 30, junija; pridiguje vlč. g. dr. Anton Medved, gimn. profesor v Mariboru. — Viš e sv. redove bodo -pre-ieli v mariborski stolnici prihodnji teden in sicer: subdijiakonat v sredo (19. t. m.), dijakonat v petek (21. t. m.) in' presbiteral (mašniško posveeenje) v nedeljo (23. t. m.). Smrt veterana. V Frankovcih blizu Ormoža je umrl izjemnik Mihaljkoivič Anton v 76. letu.' Bil je ponosen veteran iz leta 1866. ker se le pri Kraljevem Gradcu na Češkem Junaško bojeval. Rad je pripovedoval bojne dogodke. Bil je pobožen, značajen in marljiv. N. p. v m.! Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n.: fiuhovniki o priliki sestanka v Podčetrtku 114 K. Popravek. V podlistku o 801etnioi nadučitelja g. Vračka se nam je vrinila neljuba pomota: V pokoj g. Vračko ni stopil leta 1|S97, temveč leta 1893. Nadalje popravljamo tudi, da g. Serona ni več voditelj ptujske okoliške šole. Slovenci v Nemčiji. Velik prijatelj nam piše iz Nemčije: Letos radi vojnih razmer ni mogoče uprizoriti romanje v priljubljeno romarsko svetišče Keve-laer. Namesto tega so gladbeški Slovenci (400 oseb) romali v Zweckel in sicer dne 20. maja. Množica vernih Slovencev je v procesiji molila in slovensko prej>evala. Slavnostni govor je imel č. g. Tensun-dern. Po petih litanijah in blagoslovu so se Slovenci zvečer zo.->et vrnili. Sredi mesta Gladbeck Je vseh 400 Slovencev in Slovenk zaklicalo trikratni „živijo" etran 4, na cesarja Karla. Zapeli so tudi veličastno narodno himno (Hej Slovenci!). V društveni dvorani smo so nato zbrali k zborovanju, na katerem se je pozdravilo rojake iz bližnjih krajev. Ljubljanskemu knezo-gkofu dr. Jegliču smo poslali to-le brzojavko: :Več sto Slovencev iz Gladbeka in okolice, ki smo se tu zbrali na binkoštno nedeljo na čast majnikovi Kraljici, pošiljajo Njih prevzvišenosti udanol pozdrave." Ljubljanski kjnezoškof mam je odgovoril: „¡Hvajla za pozdrave! Božji blagoslov vsem Slovencem in božje plačilo č. g. kaplanu Tensundernu. 'Jeglič, knezo-škof " — Tudi našim rojakom pošiljajo gladbeški Slo-vonci, posebno društvo sv. Barbare in roženvenčku oratovščina iskrene jugoslovanske pozdrave! Pisarna Slovenske Kmetske Zveze z» Štajersko »družena s Poslovalnico spodnještajerskih slovenskih poslancev se nahaja v Mariboru, Koroška cesta 8, prvo nadstropje, desno. Pisarna daje članom Slovenske Kmetske Zveze pojasnila v gospodarskih, vojaških, davčnih in drugih sličnih zadevah, pomaga a nasveti, sestavlja vloge in prošnje na ©blatetnije Rd- itd- , ., •, X •, Naši Pohorci. Po opravkih pridem vcasili na Pohorje in spoznavam nazore in mišljenje Pohorcev. Naši kmetje niso tako nerodni, kakor mislijo nemčur-ski meščani, Naš kmet je tili, miroljuben in preveč dober in prizanesljiv. Negosposka in pogosto neiopa ->o:eKa skriva preblago in plemenito srce. Neoko voiak, Janez Zaleznik, Neimenovana, Valentin Frbo-,. ¡..,.'..-jfok, Janez Brinevc, Marija Brinevc, Ana Senica, Jera Kolenc, Jera Dubrovnik; po 1 K: Pečnik Mar rija, -Volkar Elizabeta, Jožefa Hribernfk, Justine Li-"oiiv ion, Marija Ličen,,Alberta Ličen, Kncl: 7ozoT«, Novak Neža, Vinconca Vigmar, ifcmiP, ^'Blekač/ Drfiian VerSnik, Janez Lužnik, Ana Poličnik, Drolel-ndi Marija, Drofobitk UrBa, Doofohrik Ftidiiiaiia. J. 18. junij«, 1018. Tesovnik, Ana Tesovnik. Marija Tesoviiik, Marija Žmavc, Frančiška Zmavc, Jožefa Žmavc, Apoiouija Zmavo, Ana Žmavfo, Ana Zavolovšiek, Marija Fajšun, Marija Ferbovšek, Frančiška Bezovšek, Kramar Elizabeta, Grudnik Franc. Grudnik Jožef. Grudnik A.., Jakob Ana, Bačun Marija, Uršula Kopin, Marija Ka-pin, Ana Kopin, Terezija Zaleznik, Marija Poličnik, Marija Jurjovec, Janez Kumprej, Marija Brinovc, M. Goričar, Urša lGoričar, Katarina Vratanar, Rozaliia Vratanar, Anton Vratapar, Ciril Vratanar, Franca Jelovnik, Neimenovana, Jožef Novak; Marija Krajnc 2. Ana Filač 2, Martin Osolnik 4, Matevž Osolnik 20, Jožefa Osolnik 5, Jera Osolnik 6, Hojnik Franca 2, Neimenovana 1, Neimenovana 10, Neimenovana 2 K, Sek Frančiška 2, Sek Ana 1, Sek Ana 2, Sek Jožefa 2, Krajno Jožefa 10, Krajnc Liza 2, Prislan Antoni-ia 3. Marija Robnik 2, Ana Stuber 2, Liza Zaleznik ?, Franc Osolnik 2, Marija Osovnik 2, Angela Olsov-n.ik 1, Marija Stiglic 6, Marija Casl 3, Ferdinand Stiglic 2, Jožefa Stiglic 2, Marica Stiglic 2, Stiglic Liza 2, Natlačan Frančiška 10, Natlačan Marija 0, Natlačan Apolonija 3, Krajnc Mica 3, Neimenovana 5, Zmavc Jožef 2, Jožef Zmavc 6, Antonija Zmavc 2, Frančiška Zmavo 4, Franc Žmavc 1, Golop Neža 2, Frančiška Benda 4, Marija Gizej 2. Ana Cizej 3 K, Neimenovana 2, Neimenovana 1, Jožefa Jerman 2 K, Rezika Cizej 1, Janez Benda 6, Marija Golob 3, Mi-cika Golob 2, Antonija Golob 1, Elizabeta Natlačan 5, Neimenovana 4, Elizabeta Natlačan 6, Mar. Firšt 3, Marija Potočnik 2, Micka Stiglic 2, Jožefa Stiglic 9, Pavla Ermenc 1, Frančiška Ermenc 1, Marija La-znik 3, Marija Laznik 3. Helena Senica 1, Ana Laz-nik 2, Ana Blekač 1, Frančiška Blekač 2, Franca Fužir 1, Fužir Jožefa 1, Marija Pevec 2. Jera Ln 1, Marija Jamnik 2, Mica Jamnik 2, Jožef Jam-nik 2. Alojz Jamnik 3, Ana Jamnik 3. Alojz Jamnik 2, Neimenovana 3, Ana Jamnik 1, Mica Prislan 1, Ana Fužir 2, Frančiška Fužir 3, Jožefa Fužir 2, F. Fužir 2, Terezija Fužir 3, Apolonija Prislan 1, Ana Prislan 1, Marija Janža. 1, Mica Prislan 1, Marija Hudokmet 3, Franc Hudokmet 2, Marija Hudokmet 1, Marija Blekač 2, Jožefa, Krajnc 2. Genovela Krajnc 2, Angela Casl 2, Elizabeta Brglez 2, Mavrič Matija 5, Brglez Terezija 3, Drobež Anton in Martin 2.60, KrumpaČnik Antonija 2, Krumpačnik Helena 2,80 K, Jamnik Anton 1, Fludernik Franc 1, Jamnik Marija 1, Jamnik Frančiška 1, Jamnik" Matija 2, Neimenova-. na 3, Ugovšek Frančiška 4, UgovSek Jožefa 1, Ugovšek Kristina 1, Ugovšek Marija 2, Ugovšek Ivan 15, Neimenovan 1, Zaleznik Frančiška 2.80, Zaleznik Elizabeta 4, Zaleznik Frano 2, Setej Marija 2, Setej Marija 2, Siršek Franc 1, Zaleznik Francka 1, Zaleznik Franc (mladenič) 4, Tesovnik Doroteja 6, Tesovnik Marija 4, Tesovnik Jožefa 4, Tesovnik Angela 4, Miklavo Ana 2, Neimenovana 2, Casl Anon 2, Fedran Micika 2, Setej Jožefa 2, Katoliško izobraževalno in bralno Sv. Frančišek 10 K, Ugovšek Elizabeta 8, Kolar Anton 2. Reiter Franc 1 K, — Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali s Črne gore pri Ptuju ob priliki podpisovanja jugoslovanske deklaracije: Matej Tertinek, župnik, 30 K; V. Munda, kaplan, 20 K; Ivan Peče, c. kr. poštni nadoficijal v pokoju, 10 K; Fl. Laznik, gostilničar, 10 K; Fra^c 'Žunkovič 5 K; Marija Jeza, Podlože, 4 K; Katarina Saeradin 3 K; po 2 K: Marija Korošec, Blaž Gojko-vič, Predikaka Matija, Pepelnik Ana. Fideršek Anto-niia, Štefan Koren; po 1 K: Franc Stingl, Lenka Lenka Stingl, Boštjan Kozoderc, Predikaka Neža. — Na bojišču je nabral desetnik Slavinec Janko 77 K med saperji; darovali so: desetniki Pelko Franc 3, Slavinec Janko 3, Pupaher Alojzij 2, Pukl Konr, 2, poddesetnik Kovačič Martin 2, saperji: Omladič Ma-fo\ž 10. Tuš Ivan 6, Cretnik Jožef 4, Erjavec Karel 6; po 2 K: Weisseisen Jožef, Badoko Ivan, Glavnik Aloizij, Dečko Matija, Madon Ivan, Snih Jožef, Romih Frano, PlaninšiČ Franc, Mlinar Leopold, Brezar Ivan, Jordan Ivan; po 1 K: Cemažar Mihael, Tavčar Ivan, Kristovič Franc, Božič Franc, Svigelj K., LauriČ Jožef, NesmidaJ Karel, Kotnik Rudolf, GuČek Anton, Jereb Jakob, Gosak Pavel, Rožman, Ivan, A. BritovŠek, Korošec Blaž, Kolbl Jožef, Stern Franc, Petek Franc, Volk Štefan, Lajnšič Anton, župnik, Sv. Martin pri Vurbergu, 100 K; Viher Tomaž, Bre-brovnik-Tvanjikovci, 12 K; Gaberc Vinko, Ljubljana. 4 K; Kokol Jurij, Donavic, 1 K; župljani Kalobie 100 K: Lampret I., kmet, Stoperce, 7.20 K; vesela družba pri Vildonskem Juriju Potočnik v Žetalah K 62.20; Miki Ivanka, Sv. Benedikt v Slov. gor., K 20.70; na sedmini g. Frančiške Caf iz Križevec na-bral A. Bratina K 13.30; Bratina AJlojzij, Križevci, 4 K; GruŠovnik Jožef, Maribor, 2 K; CiŽek Alojzij, o. in kr. vojni kurat, 1000 K; svatje Javšnik-Lasnik v Breznu 20 K; svatje Sirec-Fanedl v Jarenini K L'5.12; Matija Zemljič, župnik, Sv. Tomaž pri Ormo-Sta, 100 K: Meglič Terezija, Bodlina 10, Ptuj, 2 K; Močnik Julijana, Obrat-Sv. Benedikt v Slov. goric., 2 K; 'JanuŠ Franc, Sv. Peter pri Mariboru, 1 K; Napast K., Sv. Lovrenc na Dr. p., 10 K; Vresnik Josip, davčni uradnik, Ptuj, 10 K; Belec Ter., Maribor, 6 K; Marijina družba Sv. Rupert nad^LaSJdm M K. - Prisrčna hvala. (Dalje prihodnjih.) — Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarno. ' ^ gospodarske novico. f J /,- K) zaaeBaTH r®*rWcfJaTT. I>a 3ele]o vssnemSk! fcriinifc nadaljevanje vojne, nem }e fce vsem znano, D» xm Ji HMJf «trovlflSBpa vBenemfctv» In n|iho-«fi» kujf«M#} Modtea, U nosi» Roi pl»v«i mod fitm in kateri pravijo ponokod modriž, drugod pa plavioa» vedo že tudi povečini vsi naši kmetje in naše kmetice. In vendar si upajo ti kričači za nadaljevanje vojne hoditi prosjačit s svojim vsenemškim modrižem vplavico) na prsih Jestvin k našim slovenskim posestnikom. To je že preveč 1 In mnogi naši posestniki še podpirajo te vsenemce! Ti naj gredo prosjačit k «v .jim vsenemškim očakom v Prusijo in k vojnim dobičkarjem? Ljudi, ki pridejo z modrižem (plavico), ■- « ' --j^k Proč z vsenemci, ki ?>o za nadaljevanje vojske! Mi hočemo mir in pravico! Skoda vsled slano dne 6, t. m. je ogromna in začasno nepregledna. V okolici Bučečovec, BunČan Veržeja, Sv. Križa, Krapja, Cvena, VuČje vasi ne Murskem polju, nadalje v smeri proti Ljutomeru je popolnoma pozebel krompir in fižol; ravnotak» so u-niČene buče, krastavci (murki) in ponajveč tudi koruza. Krompir je bil večinoma že osipan, v najboljšem stanju in je obetal bogat pridelek.; sedaj je pa uničen ves up siromaka^kmeta, plaho in obupno zre prebivalstvo v temno bodočnost. Kdo ve, če bode še iz pozeblilh, tačas poč,rneil)ih, oziroma ptorume^ielih rastlin kaj koristi? Na posajevanje, oziroma poseva-nje skoro ni misliti, ker je prepozno in ker manjka temena. V letih pred sedanjo vojno bi to bilo mogoče, zdaj pa poberejo našemu kmetu zadnje zrno in šs n1 dovolj! Slana je zelo poškodovala tudi pšenico in rž. Klasje je postalo rjavo. Zrna ne bo. — Župani naj takoj poročjajo politični oblasti, koljko škode je napravila slana, da se ne bo potem zopet več zahieva-lo kot je zrastla To je važno posebno zategadelj . ker bodo letos Še pred žetvijo določili, koliko bo morala vsaka občina oddati žita. Po čim se bo letos prevzemal krompir. Vlada pripravlja nareSbo za rekvizicijo krompirja prihodnje letine. Cena bo 15 K za 100 kg krompirja. Kdor izroči krompir do dne 26. julija, dobi povrh še 20 K, Tu povišek pa se znižuje vsakih nadaljnih 10 dni za 5 K. torej pade cena do dne 4. septembra zopet na 16 K Za krompir, ki se ga prostovoljno ponudi ali izroči vojnožitnemu uradu do dne 16, decembra, se plača premije 6 K, Ce se krompir prevzame potem Še le po 1. marcu, se ta premija zviša še za 2 K pri 10C fcg. Tudi rani krompir pofl zasego. Večina avstrijskega prehranjevalnega sveta se je izrekla za to, da se letos tudi rani krompir dene pod zasego. Lansko leto je bil zgodnji krompir prost. — Vlada namerava določiti letos za osebo na teden 2lys kg. Potrebno seno za prihodnje leto. Vsak, kdor je pnmoran seno za, svoje živali kupovati ali — če ga premalo pridela — dokupovati, naj se nemudoma o-brne na deželno mesto za krmila v Eggenbergu pri Gradcu. Eggenberger-Allee št. 26, oddelek za seno m slamo, in naj naznani število in vrsto živine, ki jo redi, in množino sena in slame, ki jo potrebuje in jo želi kupiti. To velja za vse posestnike konj kakor tudi druge živine. Sladkor za vkuhavanje se bo dobil letos že ob koncu meseca junija in začetkom meseca julija. Za navadno sladkorno karto se bo dobilo polovico več sladkorja kot sedaj, torej namesto % — 1 kg. Poleg tega pa se še bo za Štajersko razdelilo na lastnik* sadnega drevja ,36 vagonov sladkorja. Kako se bo ta iJadkor delil, bomo pravočasno poročali. Premlranje konj na Slovenskem Štajerskem. Premiranje konj se bo letos vršilo sledeče dni: Za ljutomerski Okraj dne 2. julija ob 7. uri zjutraj v Ljutomeru. Za okraj Ormož v Središču dne 3. julija ob 8. uri zjutraj. Za radgonski in gornjeraidgotnski o-kraj v Radgoni dne 4. julija ob 7. uri zjutraj. Za o-kraj Cmurek v Cmureku dne 5. julija ob 7. uri zjutraj, Za šentlenartsld in mariborski* okraj pri Sv. l.enartu v Slov. gor. dne 6. julija ob 9., uri predpol-dne. Za brežiški okraj v Brežicah dne 9. julija ob 7. uri zjutraj. Za celjski, vranski in laški okraj v Žalcu dne 10. julija ob 8. uri zjutraj. Za šoštanjski, slo-venjgraški in gornjegrajski okraj v Velenju dne 11. iulija ob 8, uri zjutraj. Za šmarski, sevniški in za oeliski (samo okrožje Sv. Jurij ob južni žel.) v Šmarju pri Jelšah dne 12. julija ob 7. uri zjutraj. Za konjiški in slovenjebistriški okraj v Konjicah dne 13. julija ob 7. uri zjutraj. Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., se vrši v Jarenini Krekova slavjnost z zanimivim sporedom. Vabimo mariborske (Slovence ih Slovenke, da *e v velikjem Šfeviilu udeležijo jatreni,nske slavposrtji. Iz Maribora vozi vlak ob pol dveh popoldne. Izstopi se na postaji Pesnica, od tam je do Jarenin« pol ure pe8-hoiJa. Maribor. Že večkrat sem Vas mislila vprašati, urednik: Odkod p?, dobi nobel nemška pospoda ži-0 o n. p r. mariborski nemški bogataši živila, da so njih gos eni ali kuharicam ni freba nastavljati no pri mostnih prndajalnicah, no pri trgovcih, no pri o.idaji krompirja in sploh nikjer drugod, v rr so odda a^o živila? Tukaj ne vidimo nobenega l.Jcbuka fiaih gospa. AH je res, da nemBki bogatafii ne rabio kai t, arnpal se jih gospodje na drug način ^usmiJi.o''? Govori »e, iia imajo mnogi nemški veti-kajti nakopiGeno veliko zdtoge najfinejših živil, ubogi ljudje pa Be bornega Kruha ne dobijo. Co pri Umm kmetta tataknojo vsak ttot0ek, rokaj mo fk (*di tB. junija 1918. SLOVENSKI ßOSFODAR. Stran 5. refvizicijske komisije enkrat pogledale tudi v zaloge bogatih nemških purgarjev." — Uboga delavka-na-iemnioa, ki ima prerediti 5 otrok. Maribor. Okrajni žitni nadfcornik nam naznanja, da je dobil (jO meterskih stotov ajde in 20 met stotov prosa za seme za posestnike mariborskega o kraja, ki so trpeli vsled slane. Občine naj dajo vsakemu prošnjiku potrdilo, da mu je slana napravila Bkodo in da rabi proso, oziroma ajdo za seme. Prošnje osebno ali pismeno na okrajno glavarstvo (žitni crddelek). ii.jPeter pri Mariboru, v pete*, une 1. rožnika je presadil nebeški Vrtnar ljubko rožico iz te solzne doline v svoj rajski vrt. Umrla je pridna učenka Katica Ferk, hčerka posestnika Janeza Ferk iz Metave. Leto dni je bila gojenka v našem zavoda ter je prisrčno želela postati tudi sama šolska sestra. Kako radä je ubogala, molila in se učila! V belih oblačilih in z vencem na glavi so jo spremljale součenke in nosile Marijine družbenice na Goro k večnemu počitku. O kako hitro so se njej izpolnile želje; vse zapustiti in iti za Jezusom! Bog daj, da bi bilo mesto nje mnogo drugih za isti poklic! Katica prosi na ta namen v nebesih! Dogoše. Tukaj je umrla dne 11. t. m., po sedemmesečni mučni bolezni pridna in dobra mati Katarina Malier, posestnica v Dogošah pri Maribora. Voljno je prenašala svoje križe. Naj ji bo Bog milo-Btljiv sodnik ! Sv. Križ pri Mariboru. Enaintrideseti obč, zbor B'au-e?a društva se je vršil v nedeljo, dne 2. junija iV drhu jugo.st-yvjpiisEe misli. Domači župnik pozdravi goste ia Maribor««., kafor '.udi vse pričujoče obmejne aave'dnö Slovence ta križevske, Šentjurske, fcentgungoške fn svetoduhovska župnije, oriše kratko Belovan f in pomen bralnega društva, poziva vse zavedne gospodarje in mladino, naj se z vsemi močmi oklenejo društva, ker bolj kot kedaj poprej, se sedaj zahteva od vsakega posameznika narodna izobrazba in zavest. Ko se je nanovo potrdil prejšnji odbor na-fega bralnega društva in Slovenske Straže, povzame besedo urednik žebot, ki z jasnim in razločnim g'asom oriše zgodovino slovenskega naroda in njegove probude, ki jč končno našla svoj izraz v jugoslovanski deklaraciji. Govornik je slikal z živo besedo usodo siromaka, ležečega ob cesti v jarku, kričečega: „Pomagajte!" Prišel je mimo mož, ki mu je jsaklioal: „Vstani in uodi!" Tedaj je siromak poskusil vstati in vstal je — začel stopati in šlo je ... . ¡Naš narod je bil siromak, ki je vedno kričal in stokal na pomoč — sam si pa ni znal pomagati na noge. Prišel je mož — dr. Janez Ev. Krek — in mu je sraklical: „Ne kriči, le vstani in bodi!" In narod je vstal, odprl oči, spoznal svoje brate Hrvate in Srbe, in zdaj hodi naprej po jasno začrtani poti. Dobro si smo tudi zapomnili kratka vprašanja, ki se glasijo: Kdo žaga drva na. dvorišču? Kdo kadi zraven njega cigaro? Kdo sedi na kozlu? Kdo sedi v senčni kočiji? Kdo riblje pod in stopnice? Kdo leži v postelji 3o 10. ure? Kdo gre zgodaj v cerkev? Kdo se norčuje iz vere? Kdo nosi denar na davkarijo? Kdo se pa nad njim zadira in ga zmerja? Kdo se muči ves dan na solncu? Kdo pa hodi za zabavo na lov in si privošči najboljšega v hladni senci? Kdo daje žito, živino, sinove za vojsko? Kdo pa se skriva pred vojaško suknjo in le druge potiska naprej? Vsa ta in Se podobna vprašanja je govornik poljudno razrešil, A povdarjal je posebno pomen prave krščaniske, narodne in gospodarske izobrazbe za naše ljudstvo in potrebo narodno-obrambne organizacije. Ko je pevski n)'Or še zapel lepo pesmico „Jaz vem za deželo", je predsednik zaključil dobro obiskano zborovanje. Na-iše obrambne obmejne trdnjave stojijo trdno, tako da jih tudi daJekosežni vsenemški in netmčurski topovi n» bodo razbili! Jarenina. Prihodnjo nedeljo, dne 16. junija, ob pol 5. uri popoldne, se vrši pri nas Krekova slav-nost. Spored: Deklamacija. Slanmostni govor. Igra.: „Kovačev Študent", spevoigra v treh dejanjih. Petje. V slučaju slabega vremena se preloži slavnost na poznejši čas. Vabimo vse domačine in sosede, pa tu-Hi Mariborčane, da se udeležijo slavnosti. Jarenins-ke slavnosti so vedno nudile občinstvu mnogo užitka. £atore; v nedeljo v Jarenino! Jarenina. Iz naše župnije sta romaJa .Tamernik It Vukovskega dola in Krambergar iz Kaniže na Dunaj izdajat rod svojih staršev. Oba še niti prav nem-fiki ne znata, ampak lomita samo tisto „kuneltajc-Bpraho.' Ralda bi bila slovfito jarendp^ko župnijo s-pravila s svojim romanjem v slab glas, pa. se .¡iaia ni posraČi:« A veseli nas, da sta sama. Ne eden za-*»3den mož ne odobrava njunega nastopa. Svoje slovensko kmet^ko ime sta prodala (za kaJro oeno?) zakletim sovražnikom slovenske in katoliške stvari. isiemški advokati. nemški milijonarji, nemški agenti in barantači so jima, ljubši kot domačin — slovenski kmet. Dobro, da se nihče ne zmeni za njuno mnenje Vprašal ju tud5 nihče ne bo, ali se naj Jugoslavija ustanovi ali ne. Mi pa vemo, da Jugoslavija pride. In tedaj bomo z odpadniki malo Hrugaßa go-irorilL ' Cmurek. Slana je Sne 8. t. m. v okolici Cmu-refc& napravila veliko gioBe. Največ je trpal fižol U-«ffen je skoro popolnoma. Mnorjo so trpel« tudi büße, kumare in koruza,. Sadja in žito ni trpel». — K »na Hlos na ?X> pos»Wn» »■•go. «Trava 1« namrač 1 Str... vsietl lanske suše in radi pomanjkanja zimske vlage zelo redka. — Posestva so na. tukajšnjem polju zelo draga. Za oral plačujejo po 6000 do 10.000 K. St. Ilj v Slov. gor. V Selnici ob.Muri je umrla posestnica Marija Dajčman, žena našega somišljenika Janeza Dajčman. Pogreb se je vršil dne 31. maja Svetila ji nebeška luč! Sv. Ana v Slov. gor. Tukajšnja Bralno društvo priredi v nedeljo, dna IG. junija, t prostorih pri gdč. SeyIried-ovi veselico z vzporedom: Slavnostni govor g. profesorja dr. Josip H • h n j • • a iz Maribora: krasna, času primerna igra „Marjetka" in več saliivih nastopov. (Sedež 2 K, stojišča 1 K. Pridite , prijatelji našega društva., daljni ia bližnji, mnogoštevilno! Sv. Benedikt v Slov. gor. Na splošno željo se bo gledališka igra „Tri sestre" ponovila v nedeljo , dne 23, junija, popoldne po večernicah. Nastopita zopet pevski in tamburaški zbor. Domačini in sosedje, pridite! — Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., gremo pa vsi k Sv. Ani poislušat dr. Hohnjeca! Sv. Trojica v Slov. gor. Zdravnik dr, Brunon Weixl se je vrnil iz vojaška službe ter eapet ordini-ra pri Sv. Trojici. Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 1. maja i. 1. se je poročil g. postal vodja Alojz Novačan pri Kapeli, s pridno mladenko Faniko Mir z RoŽičkega vrha. Na gostiji so svatje nabrali 50 K za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Obilo sreče! Sv. Urban pri Ptuju. Trikrat srečna naša župnija., ker sta tudi od tukaj romala dva nepovabljena posilinemca v osebi župana Sreiner v Doliči in ■/. Cvetko v Ivanjcih na Dunaj po nemški žegen. Nekaj čudnega je res, da ljudje, rojeni od slovenskih stai-fev, ki živijo v sredi med Slovenci, se počutijo srečne. Če morejo svoj materni jezik in marljivo slovensko ljudstvo metati narodnemu sovražniku v žrelo — sovražniku, pod katerim slovensko ljudstvo že sto in stoletja trpi suženjstvo v narodnem, gospodarskem in političnem oziru. Premislimo to zadevo ne samo enostranski. Ako bi se kak naš rojak kje v nemški pokrajini potegoval za slovensko narodnost, Kakor de-Jajo naši nemškutarji na slovenski zemlji, bi Nemci našega rojaka takoj obsodili na križ. In mi? Osvobodili se hočemo nemškega suženjstva, postati neodvisni, samostojni državljani, kakor to zahteva božja in posvetna pravica ljudstva, magari nas sto Sreineriev in M . ., ičev izroči nemškemu Viljemu. Sploh župani kateri trobijo v nemškutarski gos¡K>dski rog, niso z> naše kmetlsko ljudstvo; ž njimi se bo trebalo ob gotovem času drugače obračuniti. Slovenci, na branik za naáe pravice! Slov. Bistrica. V trojici, ki je šla pred cesarja iz našega mesta, je bil tudi župan in zdravnik ur. Murmayer. Čudimo se, da ta sladki gos¡xxi še ima časa za nepotrebna potovanja in za tožbe nad Slovenci, od katerih živi. Ali pravzaprav se nič ne čudimo, ker vemo vse, kaj je ta Človek govoril, pisal in ndaj ob čaisu mobilizacije proti nedolžnim Slovencem. Enega je hotel dati zapreti, ki ima zdaj že šest odlikovanj. Mi povemo g. Murmayerju, da naj porabi svoi Čas za bolnike, da ne bo treba po dvakrat pošiljati po njega. Mi ne bojno mirovali, dokler ne pride v naš kraj slovenski zdravnik in potem naj g. Murmayerju redijo maloštevilni Nemci in nemškutarji. — Zakaj je tudi/ta gospod oproščen od vojaščine. Županske posle vodi cesarski svetnik g. Versofatti. Vojaške gamizije ni več tu. Drugi starejši zdravniki so morali v vojaško službo, ta, pa mirno pokončuje ingoslovanskega zmaja v zaledju. Rajši nobenega z-dravnika,, kakor takega slovenožrca! Sv. Primož na Pohorju. Celo leto smo čakali, da bi g. župan kot predstojnik slovenske občine vzel v roke podpisovanje za jugoslovansko deklaracijo. A ker se to ni zgodilo, morali smo zavedni Slovenci sar rai to storiti. Pač pa je, kakor se sliši, župan šel poleg na Dunaj zatrjevat, da se Slovenci in Nemci lepo pogajamo in ne želimo ločitve. V naši občini smo izvzemši enega žida sami Slovenci. Celo županovi bi radi veljali sedaj za Slovence, da lažje v imenu Slovencev govorijo. Culi smo pa praviti o nekih zaprt-kih (gnjilih ja^toih), ki so dne 26. maja bili pripravljeni menda za belooblečena dekleta ali kaj. In pa s Srbi nas strašijo. Ciril-Metodove vžigalice so neki srbske. Pustite Srbe pri miru! Kje so Srbi in kje pa smo mi? Srb je človek, ki ima sredi lica nos, kakor vsak. Do svojih pravic pa bi rad prišel avstro-ogrski Srb, kakor tudi Slovenec; v tem sta si oba popolno-m8 edina. Sv. Primož na"Poh°nu- I>ne 7. junija bajtla-rioe Neže Pečnik ni bilo doma. Cigani so ji odnesli vso boljšo obleko. Še tisti dan je nekdo videl ciganko v njeni obleki. Slovenj gradeč. Tudi naš apotekar je postal enkrat romar. Ko je bil na Dunaju vprašan, od Kod je, se je možato odrezal, da. blizu tistega kraja, kier so bili Nemci nabiksani (St. Janž pri Dravogr.) Odgovorilo se mu je: „Danke, danke" (zahvalim, zahvalim). Apotekar pa. vsiljivo nadaljuje: „V mestu Sloy, Gradec že 14 dni nimamo prahu moke." Odgovor: „Grozno, grozno!" Ko so jx>tem romarji jedli in pili v rotovSki kleti, niso dobili kruha. Eden precej glasno zahteva kruha od natakarja, nakar mu roče ta naS apotekar: „Gospod, čakajte, jaz vam ga dam." Res «topi k svojemu kovčeku, potegne ven lepo belo fínico in jo razdeli. Pwj pa j® rekel, da ni že 14 dni moka v mesta. ¡Hm, pri ubogih na, pri bopat.h ■aatitfb na»ft*wWh p» wwtostf! *et jiokazala, kaj zamorejo s pridnostjo doseči — mlade Jugoslovanke. Tak užitek, kot smo ga imeli v nedeljo, si zopet želimo. Vidi se, da dekleta gotovo držijo disciplino, sioer ne bi se predstava vršila v tako lepem redu. Na odru med igralkami, v dvorani med občinstvom in pri godbi, povsod je vladal najlepši red. Občudovanja vredni so bili mali, ljubezni ivi angeljčki, kateri so četrt ure vstrajali, pred-Btavljajoč živo sliko v krogu Kraljice rož. Kar se tiče predstave, omenimo, da so bile vloge brez izjeme najboljše rešene. V nekaterih prizorih je bilo občinstvo ganjeno do solz. Glede petja, se zahvaljujemo g. r.rganistu Zupancu, ki je v tako kratkem času naučil dekleta lepih pesmic. Posebno pa se zahvaljujemo vlč. gg. dr. J. Jeraju in A. Piršu, katera sta, celo stvar iako spretno vodila ter se tudi drugače vedno trudita za izobrazbo šoli odrasle mladine, kar je v sedanjih razmerah tako zelo potrebno. — Igra se na željo občinstva ponovi v nedeljo, dne 16. junija, ob 4. uri popoldne v dvorani g. Hodnika v Žalcu. Lcije. »L', ov ¿»b.d&o aru&tvo* »nrcdi V pe tek, dne 14. junija v Sokolskem domu v Celja velik koncert, prvi v tem letu. Na sporedu so soli stovske točke, slov. in hrvatske narodne 1 pesmi moškega in me zbora itd. Celje. Vpisovanje v T. razred c. lrr. samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junija in dne 16. septembra t. 1. od 8. do 9. ure dopoldne. Od 9. ure naprej sledijo sprejemni izpiti. St. Lovrenc nad Prožinom. Dne 29. maja t. 1. je jjo kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal veleugledni posestnik in župan g. Franc Gajšek v 53 letu. Ranjki je bil skozi 10 let občinski predstoj-n'k, ki je užival ves čas svojega županova.n.ša splo-gen ugled in polno zaupanje svojih občanov. Za njim žaluje Žena in sedem deloma nedoraslih otrok in V3a občina čuti bridko izgubo, kajti on je bil vsakemu najboljši svetovalec in vesten zaščitnik. Občina je izgubila z njim svojega dobrega predstojnika, značaj-nega moža, ubožci blagega, ubožnega, očeta, sirote vestnega, požrtvovalnega varuha, žena ljubečega, in skrbnega moža in otročiči najboljšega očeta. Ranjki jo bil ves čas čitatelj „Slov. Gospodarja." Bodi mu blag sjxwninl " Sv. Jedert nad Laškim, Dne !>. junija je takaj-Sna Čitalnica po nekakem medvedjem sikanju oživela ter priredila podučen .shod, ki je bil prav dobro obiskan. Dr. Hohnjec je v* zajiimivem govoru pokaza' , kako potrebna je človeku izobrazba, uma in utrditev volje, posebno v sedanjih težkih in resnih časih. Na-vduSil nas je za oboje, da. moremo tako razumeti rasne pojave, ki se tičejo zlasti nas Slovencev ih dru-gin Slovanov, in delovati za dosego naših visokih ci-l ev. Zanaprej bo Čitalnica take shode večkrat pri-l«dilo. «iiH :rofa*K l^jaroi Trbovlje. Bralno društvo v Trblovljah priredi ▼ nedeljo, dne 16. junija, ob 3. uri popoldne, * dvorani Društvenega doma ljudsko igro v petih dejanjih „Deseti brit " Vabimo k obilni udeležbi! Raihenburg. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je vprizorilo dne t. m. igri: „Lurška pa-starica" in „Prisiljen stan je zaničevan," Obe igri so igralci prav čedno vprizorili : zlasti „Lurška pastari-ca" je močno ganila vse gledalce in vnela v njih sr-rih ljubezen do Lurške Marije. — Na splošno željo se bo igra „Lurška pastiriea" zopet vnrizorila dne 16. junija ob treh popoldne"^1"°V"TQS W - , -......M »M "Mm Sv. Alojzij, zaščitnik mladine. Ta molltvenik se je silno prikupil naši mladini. Vsebin« je izhorna« Obsega kratek življenjepis angelskega mladeniča in razne ¡obožnosti k sv. Alojziju Najbolj prikupljivi ste dve šostnedeljski pobožnosti k sv. Alojziju, ena daljša, druga krajša. Drugi del vsebuje popolen m» lifvenik. To knjigo prav toplo priporočamo¿rSiansbi mladi,ii in sioer moaid in ženski. Sežejo pa naj po njej tudi botri ter jo tupido human ca», N» nulpo |ta bo zdaj razne teror« z alato obreao po K 3, K 4, K 4 90, K 5 60, iu K 6 40 s poitaino rr«^ jsa % ©h-ärri ttsfcrnl r MraHfenh «nM, „ 0(«6ot«i «a «Iii I oq 4fli»oi,X : | Ä .'M* 1 *« " wä i Stran 6, RL0VT3NBKÍ GOSPODAR, Loterijske številke. Grade«, 6. junija 1918 67 88 12 17 54 Lime, 8. junija 1918 37 63 38 78 68 J En* beseda «tue 10 vinario*. | D ekla se takoj sprejme pri g. Pik i 1«, Wienergrabe« 17S Maribor, f Ob »en m prosi Marijo Rajšp., _ Destenik, 8r. Urbam pri Pt«ju za i natančnejši naslov. 721 Trgovski pomočnik, meiaae stroke iiče službo. Frane Golob, Kožne, Laporje pri Peljčansh. 70« T župniiču r Radgoni se sprejme dekle za kmetske delo. 819 XX Kupi se: XX Knpiti želim majhao psssstvo, poslopje v dobrem stanja, blisa «erkve z iiriao ali brez aje. Stari ljudje lahko ostanejo. Ponudbe ■ natančnimi posojili se pošljejo: Faaiei Vamberger, Stadenci pri Maribora, Pekerska eesta 8. 780 Kupiti želim sredaje posestvo 10 do 15 oralo? zemlje z gozdom vred. Poslopje se želi t dobrem stana, četudi bolj malo. Najraje kupim t Cel j nem okraja kje. Plača se takoj. Ponudbe se prosijo na Antonijo Bože. Dobrova it. 8. poŠta Celje. 711 Lesna trgovina I. Catar v Celju kopuj vedno žagan les mehak in trd. stavbeni ali tssan les, okre gel les, les za jamo, kostanjev ali hrastov les in Be naj mu pošljejo tozadevne ponudbe. 692 Kupi» kobilo, 4 do 7 let staro, 14 do 16 peBti visoko sicer lepe ga ne pretežkega života, za eno*-prež d o vožnjo vajena, pohlevna in t vsakem oziru brez napake. Va-pim še tudi dobrookranjoao konj-sko opravo za lahko vožnjo. Takojšnje ponudbe s popisom kobile oziroma kcijske oprave is z naznanilom ceae aaj s« pošljejo na upravništvo Slov. Goip. pod M. V. Ž. P. *;> 675 Za vojn« invalide i* Slov. Štajerja želimo nskapiti manjša pesestva, in gospodarska poslopja poleg potrebne zemlje, ki bi naj služila kot domovi za vrnivše se vojaike. Cena K 8000 do lO.Oi-O. Ponudbe ■ natančnim opisom posestva se pošljejo na „Štajersko deželno komisijo v Gradcu, Hsns Bachsgasse št. 1. Deželna komisija za vračajoče bo vojnike. 685 Kupi se manjša trgovska hiša, na dobrem prostoru z nekaj posestvom. Cenjene ponudbo z n&tanč nimi podatki na naslov: Filip Iz-laker, Št Ilj ped Turjakom pri Misliajah. ^ 659 Kopi se večje posestvo na Spodnjem Štajerske«! n« daleč od Maribora. Pojasaiia daje upravništvo pod „Posestvo št. 636." Električno pianino za 8S00 K se proda. Krihuberjeva nI. 2«. 728 Prodam pesestvo na solčni legi v lepem kraju, Meri 8 orale. T mariborskem okraja. Naslov t uprav-ništvu pod it 704. Dva belgijska Veja zaješ se s senom vred prodata. Moške kolo se zamenja s deško ali pa proda. Maribor, Kadettenschulg 13. 181 Hi Si s tremi stanovanji i» vrtom v Novi vasi. Cesta na Spodnje Radvanje it 37. se takoj pruda. Več se izve pri posestniku Maribor, Meljska c. 69. soba št 1. «40 Gostilna in mesarija z ledeaico pri Sv. Trojici v 8iov. gor. velika njiva, vrt se pod dobrimi pogoji proda ali da v najem, Naslov: Zorčič Al., valčni mlin, Ptuj. 647 Premog (oBtrovski) za kovač* in fini Kraški koks je zopet v zalogi za kovate, ki stanujejo v mariborskem okrajnem glavarstva Glavna zaloga H. Andražič, trgovina z železom v Maribor«, Koroško predmestje. 708 Enonadstropna v Mariboru s 14 stanovanji se takoj pr da. Naslov v upravništvo pod „Hiša št. 690„. Zadruga v Račah prodaja železne mline za zrnje, Franekovo cikoriio ter dobi v kratkem žico s trnka-mi (Staohc)drath). 617 Imam >z kamnoloma Donačke gore vsakovrstne mlinske kamne ua prodaj. Tudi žrmlje ta domačo rabo. Jožef Planina Rogatec, Štajersko. 657 Poskrbim vsakemu železni mila aa vsako vrsto zrnja mleti; lahko en sam otrok iene. Cena 105 K. Ue si vsak sam po uje pride, me Ubko vse razkssem. Janez Deutscb-man, Selniea ob Muri. p. Sv. Ilj r SI. goricah. 606 Razpisana je služba orgaairta in cerkovnika pri 8v. Petrn a« Kronski geri. poita: Meža ob Dravi. «48 Sprejme» v ak dva učenca. Ivaa Rebtk, ključavaišar, Celje. 6(2 Iščem mlinarja, kateri mera biti zmožen samostojno opravljati vsa dela na dravskem mlinu. Plača po dogovoru Vstop s SO. junijem t. 1. Lui. Kuharič, Ormož. «60 Vešč cerkvenik, pošten in aanes-r ljiv, prost vojaščine, oženjen brez | otrok, išče službo najraje na deželi, na Kranjskem ali Štajerskem. Ponudbe prosi na upravništvo tega lista pod „Cerkven¡k 6S8" Elektromonter vojaičine prost, sa mec ali vdovec brez otrok, zmo-žeu inštalacijskega dela in vajea obrata z elektromotorji se išče. Hrana i a stanovanje prosto. Ponudbe z navedbo dosedanjega slu-bovanja in zahtevk» plače je nasloviti pod „Elektromonter 649 na upravništvo lega lista. Kovaškega učenca sprejme Bizjak Vinoenc, Težite 80, Maribor. 645 Želim ket prodajalka v trgovine z mešanim blagom, zmožna nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, dobra spričevala. Več pove aredaištvo te«, lista št. 701. Sprejme se na večje posestvo kjej je tudi gostilna, poštena snažna dekla. Znati mora dejiti, perilo prati nekaj svinj opravljati pa tudi v kuhinji nekaj pomagati. Plača po dogovor«. Vstop 1. junija Služba je blizu cerkve in blir« kolodvora Naslov pove upravnii-Slov. Gospodarja pod -Dekla it 6HU XX XX Jesenov, hrastov, orehov, bukov in drugo okrogle in razrer&ae trde lesove kupuje tvrdka Viljem Her batschek, Dunaj VIL/8. «S7 Kupim kadi ga slive v dst.rem stanu. Kdor hoža prodati, naj mi naznani. Jožef Sver, Buch pri Hart-bergu, Štajersko. 684 x Proda se: X Krasni oder nor, velik, moderne sestave, eida požarna bramba v Hočah pri Mariboru. J. Pfeifer, načelnik. 727 Koleselj večji in mali in pokrit ▼oz za enega konja se preda ia ie druge stvari. Iščem tuli za kopiti mlado kobilieo 1$ pesti visoko, že učeno vožnje, pohlevno ki jo vsak lahko vodi. Naslov: Krče vin* 168, poleg tovarne W6^erer. Maribor. J 85 Motorje na bencin za gonitev mlatilnie, mlinov i. t. d, po S in 6 konjskih sil pošilja J. Pfeifer, tovarna v Hočah pri Ma-rib ru Štajersko. Prevzame tudi popravila motorjev. 728 Gostilna i mesarije v trgu i vsemi «radi na Spod. Štajerskem s sosednjim poslopjem 3 orale gozda, velik vrt. Se proda za 87 000 K. Naslov: Uprava „RtaUUfe«. Mar*t," Gradec, HamerlinggiSi 6 '4 90) 783 Dobro mlinsko kamenje (za žrmlje) ima v zalegi J. Pfeifer v H ičah pri Maribora. T29 Eaonadstropna hiša v Maribora z velikim vrtom in hlevom s* takoj preda. Našlo r v upravništvo pod .Hiša it, 708". Dvonadttrep«a hiia s* proda r Celjn, »osposka uliea it. 18. 712 Prodajo s* razna vrata, okviri za •kna, veliki «aboji, rečni kovčegi, dolga kak iajska «mara Maribor Bankalarijova ulica 6./I nit. 74« Zaradi bolezni se odda 3 mesece močen fant za svojega ali na hrano proti primernemu plačila. Na-| slov v uprovništvu. 725 • Otročjo perilo se odda ia mast i ali Špeli. Tappeintrpiati it. 6, Ma-i i * i.'..i-.,..iii .u»j.t,. i ri;,or, vrata S. 737 XX MukfM*; XX I Tobak dolITvi^mTnaTsnTre- i B^rbi v Maribora 1 1 mleka. Naslov v ojravniitv« pod št. 782. Sprejme se na večje posestvo, kjer je t ;di gostilna, p. šteuo »tiaž >o ciekl» od 18 leta naprej, z lepimi spričevali !meii ttora visela do vsakega deia. Sprejme se tadi taka ki še ni nikjer Juž la, ako je voljna vsakega dda naučit, -luž->a je blizu cerkve n kol dvora. Več pove upravništvo pod „dekle" ic 711 Nočni čuvaj se takoj sprejme v tevarni Ljubija, pošta Mozirje. Za to službo bi bil «poseben in alid, ki je na roki ali nogi hrom in s* a« da tadi stsnovaaje in hrana. 718 Pridna prodajalka, nemškega in sloveii8kega jezika »ešča, se sprejme v večji trgovini. Stan vaaje in hrana v hiši. Ponudbe pod „Pridna prodajalka" sprejme uprav ■lštvo 1. 1. št. 66.'. Bolniški streže], slovenskega in nemškefa jezika zmožen, s popolno oskrbo in 80 K mesečne plače se takoj sprejme. Upra»a deželne hiralnice v Voj ikn. Potni stroški se ne povrnejo. 741 Iščem za svoje posestvo v Koši. i -ci pri Celju ož»njena majerja, ki bi pripeljal v «ložbo poleg sebe i« žeje vsaj ie eno delav»ko m<č. Plača po dogovorn v g<>toviai in pridelkih Nastop si žbe takoj. Dr. Anton Božič. oddae drevje Krma za spravljati. Živinoreja. Natío»: Krčevina poleg tovarn* W«g*r*r it. l«a. 714 j _ Soba s brano vrei v Mariboru za dve gospodični s* išč». Prtskrbi Be nekaj žireža zraven Ponudbe sprejme upravništvo pod „Soba" v Mariboru it. 694 ! Vzamem deklic za svojo od 18 — do 20 let etaro, dam ji sapi-s sati 4©0 K v 6. mesecih. Drugo t p& d bi pozneje glede na njeno ; zadržanje. Nekaj obleke mora sa- Ima imeti. Znati mora kmetsko delo. Alei Roma«, Kaniža 8 pošta | Pesnica. 786 \ Kdo ve kaj? Jržff Kukvičič, pe- i Bestuik v Dolenjem Leskovcu, p. | R jhenburg ob Savi prosi vrača- ijoče se vjetnikt, da bi m« po>o čali o sinu Francu, ki jo služil pri 26. d> mi branttkem polku ter i je prišel v rusko vjetništve. ' nad 1 leto nima o nit k glasa, i Pri istem polka je slaiil tudi dru- , gi sin Jožef za kattrtga neve, je ' 5 abit ali vjet. Udeležil se je bo- • jev v Galiciji in takrat je obmol- f koil. 748 Trgevol ipeterijske ia mešane stroke I Ker ee mi je posrečilo s «ajboljšimi tvrdkami in tovarnami stopiti v avezo, postrežem ceaj. g. trgovcem v ozira najbolje. Na zahtevo : ešljera takoj cenik. M art ¡a Stadler, trgovska poerede-valniea, Maribor, Cvetlična olica 84. 728 Bela obleka i* batista, blaie, sui- nja i« telovcik za 1« io 17 let-i*ga fanta se odda za " Ig tabele 5 kg proiooega pštaa, 5 kg jočmenčka, S kg fižola, 20 jaj* in 1 mernik krrmpir a. Fettmar, Maribor, Brandisova uliet št. I., II nadstr., med 12. in 5. uro. 709 Kdo ¡¿med vra'ajočih se vjetnikov bi zamoi^el dati sojsenila o mojem soprog« Danilu Čebul« ki je služ 1 pri 47. peipoUu 8. stot-nija ter bil dne 8. septembra 1914 pri Grodeku ranjes ia vjet ter se v začetku nskijal v Ver. Evae. Š pital 82 v Nižjem-Novrgo-reda Od takist ni nobenega gla« su več o njem Kdor bi kaj vedel, saj blagovoli sporočit, njegovi soprogi Vaadj Čebnlar, v Celju, Dolgo polje 1 a. Stro ki se povrnejo. 717 Iščem dobro gostilno v najem: Miljr Naverioik Stolni trg 12. «77 Nagrobn* spomenik* priporoča kamnosek Koban Frai e, Rače. 6«7 Stara postelja iz i rehove^a lesa se zamenja m živila. Stndeaci pri Mariboru, BVldatrale 664 Prodsjalei s konzamskimi predmeti lahko označijo srojo trgovine, če svoj «aslov izročijo lačebai to-varai Hugo Polak, Kralj. Vinogradi pri Pragi Juagm&nova ulica 33. Telefon pisarne telefon tovarne 5466 600 IEPTpomin! Doprsna slika v naravni velikosti se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22 —. Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Klostenriesg, 25, Partere. «88 Za oslabele vsled starosti, ia slabosti v želodca in proti izgabi te lesne moči je staro vino-kenjak že več stoletij znan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja dob in telo. Pošilja 4 polliterste ste kleniee franko za K 88"—. Vino belo ia rdeči burg«ndec od i"- 1 naprej dokler je še kaj zaloge po K 6-f-d liter. Benedikt Hertl, vele POBestnik, grad Golič pri Konjicah, Staj. 512 Skoro popolni.ma nova l ster — suknja in telovnik ie zsmen;a za živila. Vpraša se: Tappeinerjev tre it 5. priti., vrata i. 7H Pozor 1 Ker ima eden izmed lopovov, kt so v noči od 2. na 8. t. m. vlomili pri Zabukoieka v Drami j a h, precej ra racionalna reja perutnine kot glavni ali postranski zaslužek z našimi dobro- 6e obneslimi VALILJHM1 STROJI preskrbi vsakemu gospodinj-. stvu poceni MESO IN JAJC* r 7 do 8 tednih perutnino godno za klanje. Zahtevajte naš velik cenik štev. 84. za 1 K v znamkah, Nickerl k Co„ dr. z o. z., specialno podjetje racionelne reje perutnine in malih živali, Inzersderf pri Dunaju. (1 Mosse.) Tvrdka Toma* Gofz tovarna za vnovčevanje sadja in zelenjave v Mariboru ob Dravi kupi ¿sati® množino bciroinic. Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vozili. Prevzame in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegetthoff-ova cesta št. 3. lib PRISTAVNIK (S A F E R) popolnoma trezen in pošten ter vojaščine prost samec ali vdovec brez otrok se išče za večje gozdno posestvo. Prosilci, ki razumejo raznn poljedelstva in živinorejo tndi sadjarstvo s cepljenjem divjakov in čebelarstvo, imajo prednost. Ponudniki, ki imajo skušnje v kmetovanju v hribovitih krajih, naj pošljejo svoje ponudbe, z navedbo zahtevane plače pri prosti hrani in stanovanju, označbo dosedanjega delovanja in naslovov pri katerih se lahko povpraša, pod naslovom „Safer" na upravništvo tega lista. Na neugajajoče ponidbe se se bo odgovorilo. 10* 18. junija 1918. BLÜVia&SKl GDKPOUAS, Siran neSoidc Konca 1 t ?! vojne »e povzročijo še 1 1 'i.'J »"s-a?" -.i.'." ' ' ...i -............. — i. -i Stolni trg št. 6., majribor. Ceniki «astonj 1 Slobodno na. ogled \ Razpošiljam na vse strani pohištva. »46 Važno! Ne prezreti! ftudi krtice, krte, bisam - podgane, kuhinjski »Curki, podgane, P želke t kleteh), naj takoj pi&e ravna-i»fy»tvu zahoda »Tmror« aa Avstrijo, Doa^j L, Gospodar;»-. na stroške obsojenke Iferdvrtoi^ es» 17. Dndko priporoöe* t i t a mjfs "t '■'-'■"■^"■n i # I®***) fSS-Ker se je stavbeni material in pohištvo tako podražilo, a nevarnost požara, ker ni gasilcev, pa večja kot kdaj prej, naj toraj vsakdo: 1. ki nima vsa poslopja in premičnine zavarovane, 2. ki še ni dal, naj je zavarovan kjerkoli, zvišati svojega zavarovanja in 3. ki mu zavarovanje pri tujih zavarovalnicah že poteka piše na Glavno poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33, ki postreže vsakemu in sicer brezplačno s potrebnimi nasveti. Istotam se sprejemajo tudi zastopniki in potovalci. eoa tftnliPPleßÜi protin J reumo(triaiije), padavico spekti Kujtoig. (ISChiaS). >*kra ¡>r«Jkrba »atotorlje««. (Kleni.) Kupujte te domač izdelek, to je: Emona Dobiva sei?seii prod-jalnah! Opravilu« številka U 346/17 3 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Kozjem je razpravljalo danes v. navzočnosti drž. pravd, opravitelja Friderika Fahr obtoženke Marije Kramer o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Marijo Kramer, roj. 9. avgusta 1876, orioženo posestnico v v Plesu št 8, zaradi prestop., t po §. 20/1 ces. nar. z dne 2-4. marca J 917 št. 131 d. z. ter je pe predlogu, stavljenem po obtožitelju, naj se kaznuje ob-toženka razsodilo tako: Obtoženka je kriva, da je meseca avgusta 1917 v Plesu izrabljajoč izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za potrebščine očitno čezmerno ceno in sicer za novo molzno kravo, ki je tehtala S70 kg 1640 K in 1«32 K ter zadnji znesek tudi prejela. S tem je zagrešila prestopek draženja po §. 10/1 ces. nar. k dne 24. marca 1917 št. 131 d. z. in s« obseja po § >0/1 cit. cee. nar. uporablja-je §§ 2f.8 in 261 k z. v 100 K denarne kazni za slučaj neizterljivosti v 10 dni zapora ter v 200 K posebne cenarne kazni, v slučaju neizterljivosti v nadc'j.i'.u £0 dni zapora. Nadalje ss v smislu § 46 cit. cee, nar. odredi enkratna r^glasitev razsodbe brez razlogov v »Slov. , C kr. okraiao sodišče v Kosjeat odd. ! «5«t 7. fcimarja 1911. j*® j* J* «mm!, za ograjo vrtov in režeta vseh vrat ' fii ' rr : O J 86 dobi P" izdelovalci» J. Altloga, pari bor, Zofijin trg, zraven mestne mostne tehtnice. 601 -i- —- ČEBELNi VOSEK kupi ter voščine veletrgovina ANTON KOLENC v Celju, vsako množino in sicer vosek po K 20'—, voščine po K 5-— kg. POZOR! POZORI Mrf! «S ' i ,&S &fe* 't 1 Velika zaloga gotovih volnenih oblek za moške, dečke in otroke, modre obleke za birmo cajgnate obleke in hlače preti rabilnim listom (Bezugschein) še ceno prodaja Ignacij Božič, krojač za gospode in gospe, Maribor, Tegethof-oua ulica ši. 34, nasproti hotela „Stadt Wien". eos Livarna cerkvenih zvonov in kovin-:: ska livarna, :: E—S& Gradec, Griesplatz št. 10. prosi vlsokočastlto duhovSčloo, da se pri naročevanju pešamo-znfh In vseh zvonov vsake velikosti In glasu po vojski spominja njegove tvrdke. 400 Kotni mlin za lito Moj originalni ročni mlin, ki je osobito prikladen za krtpno žrmlenje kakor za £-no mletje vsake vrste žita, napravljen je enostavno, ali pa za drago trajanje s ločami za mlenje, kateri ee mnogo izmesjava iz tvrdkinega mateijala, pa je skoro neistrošljiv. Neobhodno potrebno je k hiši Model 4 z ročnim kretalom za male poslove, težak 7 kg K 100, model za 5 kolača za ročni pogon za večje posle, težak okoli 12 kg K 120. Oprema iz Dm-naja za naprej poslani z*esek : Generalno zastopstvo. ■ AX BÖHNE L, Dunaj, IV., Margaretheistrasse iL 77. srbečico, garje | odstrani takoj dr. Emil Fleschevo originalno, postavno zavarovano 467 „Skaboform" - mazilo. Poskusni piskrček K 2 30, velika posoda K 4-—, posoda za celo družino K 11*—. Pri večjih naroiilih za živali veljajo sledeče cene: 1 kg K 25—, 5 kg K 100-—, 10 kg K 180 —, 25 kg K 400-—. Ekspedicija franko. Dobiva se edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesch, Kronska lekarna, Gy5r (Raab), Ogrsko. |KOSE! KOSp 38 ■ katero se »i treba mučiti ter se lahko i • akratiim klepaajem i lahkoto kosi vsake nvtt travo «eUi dan, naj «e obrne na trrdko i. krasovic v žalcu •dino witopotro aveloTBO as asih kos maki „Pelfedelske w»di»" in jih ji udi rei Uaoč — Z* dobro kakoroft kot se jamči. G»ik M nklero krt^lafe« ' »u Stran 8. SLOVENSKI GOSPODAR. VBiLQ mm redni občni zbor Posojilnice na Frankolovem rej. zadruga v neom. zav., ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. junija t. J. popoldne po veCernicah v zadružni pisarni s sledečim vsporedom: i. Poročilo o poslovanju od zad-r jega občnega zbora. 2 Predložitev in odobrenje rač. zaklj. za 1. 1917. 3. Volitev članov v načel-stvo in nadzorstvo. 4. Prosti predlogi. Ako bi ob določenem času ne bilo zbranih članov zadostno število z? sklepčnost, se vrši uro pozneje drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepal brez oz ra na število udeležencev. 724 NAČELSTVO. LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v CELJU, reg. zadruga z neom. zavezo. Obrestuje hranilne vloge po B a/4 °/0. Za nalaganje po pošti na razpolago položnice 'poštne hranilnice št. 92.465. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uradnje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta št- 9 Barvo za obleko, črna temnomodra, temnorjava, tem nordeča, temnozs-lena in iemnosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih & BO vin.: pošilja na zunaj franko, če se pošlje raprej znesek ali pa proti povzetju: H Billerbek, Maribor, Gosposka j ulica št 29. 698 * Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj cenik s podobami nr, zlatince, sre-brnine, godbenih instrumentov itd. Ivan Konrad, cea. in kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1954, (Brüx) (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, SO.—, iz bele kovine (Gloria-srebro), Goldin ali jeklene Remont, ure z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—. Violine K 22—, 24.—, 26.—. vlačne harmonike K 26.—, 28 — in višje. Za ure triletno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj. (4 Dok). avstrijsko >. junija 1018. vojno posojilo KUPUJE M: les za jame od 12 cm naprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo Ijn-jlanuko i. bije, treslo /letošnje kostanjev les\od 10 cm hrastov les (naprej. Prosim ponudbe s skrajnimi conami, množin in navedbo roka za oddajo VINKO VABIČ, Žalec, 7 Južno fctajer. Kulantno poslovanje. Takojšne plačilo proti duplikatem, m (4 Wosset W Viso Ir csdül »sit, atsfoe, pc-krajsao, s»,mto kskor tudi dak po plenicbi ís popnri. Preíi se vjoreo poíUíi e* asilov: Peter Skeibec pr' neželciic pdbor® Sorica, Prltaawka. ^9 Davka prosto 5^2°lo državno posojilo pe K 92 50 Danki prosto 51/2°/o držav, zadollnice po K 96— Podpisovalec sprejne 72% bonifikacije in pri amortizačiiem državnem posojiln vrhutega še bonifikacijo enomesečnih obresti. DriglVIlO p@scji!c$ bo vračevalo v letih 1924—1958 potom žrebanja. Drl3¥Sie ZšSClOiŽftššG more lastnik počenši s 1. sept 1923 odpovedati v avrho povračila z dnevom zapadlosti vsakega kupona na dobo šestih mesecev. Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila. To vojno posojilo sprejmo za plačevanja davka od vojnih dobičkov. Ugodnosti podpisovalcev pri prodaji predmetov ob demobilizaciji. Podpisuje se od 28. maja da 2. julija 1918. Plftdlilsuje se in dobe pojasnila P" poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki i a njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah. (B Dnk) Uaši izvirni ročni mlini Gospodinje pozo 10 000 kom korplov za 5 K pošilja v 10 raznih barvah za izšivanje jopic z navodilom tvrdka Jurij Pele, eksport, Serrily na Češkem. 714 Inpnjem po najvišjih dnevnih cenah Bird, vosek, suhe gobe, janež in knmno IVAN RAVNIKAR, Celle. ZAHVALA. Povodom prebridke izgube predobrega soproga, blagega očeta, ozir. brata, stri«a, svaka, gospoda Franca Gajšek, posestnika, župana, ubožnega očeta, cerkvenega ključarja, šolsk cčeta in bivčega šol načelnika, ki je dne 29. maja t 1. po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo za vse dokaze iskre ■ega sočutja. Fosebej se zahvalimo preč, duhovžčini za spremstvo, obč. odboru in šoli za darovanje prekrasiih vencev in udeležitve pri pogrebu Zahvalim» se pa tudi g. Joiefu Podgoršeku za ganljive besede ob slovesu ranjkega iz domače hiše. Iskrena hvala pa tudi vsem drugim, ki so nepozabnega raDjkega tako v obil- j nem številu spremili k večnemu poiitku. Sv. Lovrenc nad Prežin«m, 2. junija 1918. 715 Žalujoči ostali. z napravo za drob Ijenje, regulirani za fino mletje in za šrotanje vsake vrste žita, s posebno trdimi in trpežnimi ko vinskimi ploščami ki se lahko izpreme nijo prekašajo vse drnge tozadevne f a o 1 1 k a t e. Jamstvo za vsak mlin. Obrazec I z mahalnim kolesom, sebojemalcem, lijakom in rcčnico, v eni uri se zmelje 25 kg K 160. Obrazec II s polžem (namesto s sebojemalcem) lijakom, ročnica, v eni uri zmelje okrog 25 kg K 120. Obrazec III z ročnim mahalnim kolesom brez polža v eni uri se zmelje okrog 15 kg K 95. Pošilja se, če se plača naprej, poštnine prosto (pri povzetju se zaračuna poštnina) po: uradu za poljedeljske stroje GUSTAV TINTNER, Dunaj IU/72., Neulinggasse 26 — Zastopniki se iščejo. 674 Posojilnica v Gornji Radgoni esenca, Z eno steklenico moštne esence 20 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijačo se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji Maks Wolfram, Maribor, Gosposka ulica 33. * 665 5 slamcreznice in druge poljedelske streje predaja po nizki ceni: Jos. Osolin, Laški trg f,36 Ročni mlini za koruzo, pšenico rž, i. t. d., kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo Češka tvrdka JIRI FINKE, Prague II. 1957. Trgovcem veliki popust. (7 Mosse). VIII. sprejema prijave na VOJNO POSOJILO. 672 Kdos* hoče domovini služiti in svojce varovati nai podpiše na 8. vojno posojilo potom zavarovanja na fojne posojilo pri c. kr. avstrisk. skladu za vojaške vdove in sirote, zavarovalni oddelek. „ Pojasnila daje in priglasnice sprejema ekspo situra v Mariboru, Sodnijska ulica 14, ter okrajne poslovalnice v Celju, Brežicah, Slov Gradcu, Ptuju. Prva slovenska razpošiljalnica svetovnoznanih srebrno je klenih z znamko dvojni orel z mečem, katere so iz najboljšega na j vlačne j i ega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive, se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 komadov, se dc da en komad zastonj ! Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga 1 3C Zahtevajte cenik! «SC ¿03 Edina zaloga: Ad. Gaissi nasl. Viktor Fifih, Žalec H30ST v Savinjski dolini. T»s« Tz'rtajaW! in založnik: Katoliško tiskovno 'društvo. Odgovorni ure'dník: Franjo Žeboi. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.