Številka 15
Trst,, v ponedeljek 15. januvarija; 1906.
Tečaj XXXI.
Iik&J* tjUI du. «
Tud ob aedeiiafa tn Dramirib od t. ari. ob ponedeiiMh at
t. an ETuirm).
P»»ami(:Bf '.tcTl]k( proaaiajo po 3 *ov6. 16 atotraft v mnojrih to->»karnar. ■» Trste m okolici. Ljubljani. Gorici Olji. jvrama. Mariboru. Cpln*tn. Idriii. Petru. Sežani
Nabrefini. NcTemmestu itd Oglas? in naroeb* sprejema uprava iista „Edinost". &!ltt Glorjri. Qm attl if. IS. — I radar mre to od 2. pop. 7. iTftfr. — Cene oeimaom 20 rt na vrato netit: poslanic* 08 nrtmee. javne rativaie m domaći ori asi po pogodbi
s^^^c— TELEF05 it«T. 1167. ccos
Sdinost
Glasilo političnega drjštva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
l&roAalsft uala
t» »-e jeto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece <5 K — Na-•arncbe ores donoaiane naročnine se uprava n? ozira looist nas ae pošiljajo na uredništvo listaj NofranL<ovana »i ma ae it> aprejemato in rokopisi ne ae rradajo.
•iaro<*nino. o^iase «n reklamacije je pošiljati na 'lornvo lit- a
JKEDNI&TVO: al. Glorvlo Galattl 18. (Narodni dota t Itdaiaiolj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L»aatn k i-jnsorcij lista „Edinost*-. — Natisnila tiskarna Konzorcija .»sta ..Edinost*' v Trstu, ulica Giorgio Oalattž i\. 18. ?oitno-br«nilul6nt račun It. 811
Brzojavne vesti.
Shod nemške napredne stranke v Pragi.
PRAGA 14. Shod n<mško-napredne stranke na Češkem je bil dobro obiskovan-Shod je soglasno vsprejel resolucijo, v kateri s<- priznava potreba, da se volilna pravica d' ž« Inih zborov in državnega zbora razširi na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice. V resoluciji se izjavlja, da mora ostati v veljavi sedanje narodnostno
BEROLIN 14. »Voss. Zeitung« poroča iz Rige : Revolucijonarci so zažgali palačo Salisburg v Livoniji, lastnino barona Vie-tinghoffa. Na to je prišlo vojaštvo ter se spopadlo z ustaši, katerih je bilo 28 ubitih, ravnotoliko pa raitjenih, drugih so zbežali. Ujete ustaše obsodi preko sodišče. Vsak dan je v Livoniji in Kurlandiji ustreljenih mnogo ustašev; ta vsoda je zadela tudi več letiških ljudskih učiteljev, ki so agitirali za ustajo.
V	političnem boju hočemo iti pot, po kateri smo hodili doslej. Vse sloje, vse stanove naroda hočemo družiti v boju za narodni napredek in narodno svobodo. Brezobzirni pa hočemo biti, ako bi videli, da bi delal katerikoli stan za svoje strankarske koristi.
V	prvi vrsti pa hočemo poudarjati vedno gospodarski boj. Gospodarska osa-mosvoja, gospodarsko okrepljenje spodnje-štajerskih Slovencev bo nahajalo v našem
V Mitavo prihajajo polni vozovi orožja, raznierj. moči v državnem ki so ga našli pri kmetih. Vnovič so vo- , listu vedno in vsikdar neizprosnega in ja-zbom, ki da se ne sme spremeniti. Ob jaki zažgali 18 kmetij ustaških kmetov.! kega branitelja.
razdelitvi mandatov je treba primerno j Kurlandska mesta JTukum, Talzen, Gol- i Slovensko razumništvo! v pošte vati važnost nemškega naroda v dingen in Vindov so zopet v vladnih rokah. | Nihče nam ne more odrekati, da smo ves
V Rigi je mir. Tovarne delajo, pristanišče čas obstanka našega lista nastopali vedno je polno ladij. Zatrjujeje se, da dobe bal- in vselej za Tvoje narodne koristi. Kadar tiske pokrajine odslej močno vojaško po-je bilo treba proti narodnim nasprotnikom sadko.	in proti vladr dvigniti glas za Tebe, bili
RIGA 14. V neki hiši v Sprenkovi ! smo vedno v prvih vrstah med onimi, ki ulici je policija našla v petek po noči ve- so to storili. Želimo, da se ohrani in očvrsti like množine dinamita, mnogo prepove- ozki stik med n?.mi in slovenskim razumni-danih spisov, ponarejene potne liste, iz- 1 štvom, želimo, da slovensko razumništvo gotovljen načrt za postopanje revolucijo- dela krepko na razširjanju idej, ki jih za-narcev, imenik členov bojne organizacije, stopamo.
mnogo bodal, rovolverjev in 2000 patron. Slovenski trgovci! Slove n-Hišo je obkolilo vojaštvo, vendar so pre-I s k i obrtniki! Težko je Vaše stališče, bivalci hiše zvedeli o tem ter zbežali. V slab je srednji stan na slovenskem Stajer-
Avstriji.
Srbsko-bolgarska carinska zveza.
BELIGRAD 14. Na ministerski seji je bilo sklenjeno, da se predlogo o cariniki zvezi v nekoliko sprt menjeni obliki predloži skupščini.
Odgovor, ki bi se imel dati avstrijski vladi na njeno poročilo, se ni na seji sestavil.
Diplomatje na potu v Algeciras
MADRID 14. Kralj je podpisal dekret, > katerim je divizijski general Espinosa imenovan poveljnikom v Alg«*cirasu. Semkaj je dospel Visconti-Venosta. Angležki poslanik je že odpotoval v Algeciras. Mnogo novinarjev in poseben vlak z diplomati odpotujejo danes.
Ustaja v Jemenu.
CARIGRAD 14. Poročila listov, da so ustaši porazili v Jemenu Aluned Feizi pašo, so neosnovana. Ahmed Feizi paša se nahaja sedaj pri Amri, kakih 60 kilometrov od Sanaa
Parlamentarne volitve na Angleškem.
LONDON 14. Do 1 ure zjutraj je bilo znano 58 volilnih rezultatov. Od teh so dobili 45 liberalci, 12 unionisti. Liberalci so pridobili 18 mandatov.
Dogodki na Ruskem.
< ERNIGOV 14. Ko se je provincijalni guvern- r Hvostov s svojo soprogo v kočiji vračal iz stolne cerkve, je bila proti kočiji vržena bomba vsled česar je bil guverner težko, soproga pa lahko ra-ranjena. Storilec je bil aretovan.
IIP LIS 14. Na železniški postaji v Jevli ie eksplodirala pošiljate v, odjx>slana iz Moskve v Suho. vsled česar je bilo ranjenih 18 oseb.
PETROGRAD 14. Poročila iz Mitave pravijo, da je energično postopanje prov-zročilo razpadanje revolucionarne organizacije. V Rigi so včeraj našli dve tajni tiskarni, zalogo bomb, topniških krogelj, bodala, revolverje in 2000 patron.
neki drugi hiši omenjene ulice so našli tajno tiskarno in mnogo spisov. Na pod lagi dobljenih podatkov je bilo danes aretovanih mnogo oseb, izlasti iz slojev inteligence.
HELSINGFOKS 14. (Biro Ritzau). Odbor za reformo ljudskega zastopa se je z 9 proti 5 glasom izjavil .za volilno pravico moških in ženskih, ki so dosegli 21. leto. Uprašanje glede starosti poslancev ni še določeno.
Resna beseda Slovencem.
Kakor znano je začela celjska „Domovina" z novim letom izhajati po trikrat na teden. Z dnem 3. januvarja je izšla prva številka povečane „Domovine". Tem povodom je prinesla ta uvoden članek, v katerem nahajamo mnogo lepih misli, naukov in — resnice. Izlasti nastopne pasaže se nam zde vredne, da bi jih Slovenci pazljivo čitali in uvaževali :
„Naše prepričanje je, da je prvi pogoj narodnega napredka na vseh poljih i z o-brazba vsega naroda. Zato bomo
skem. Vsa boljša mesta so zavzeli tujci, obogatili se z denarjem našega ljudstva, ki ga sedaj podlo sramote. Težko je Vaše stališče ! A množi se Vaše število, raste Vaša samozavest, spoznavate, da morate biti Slovenci, začenjate čutiti z nami, in to nas navdaja z upanjem. Slovenski trgovci in slovenski obrtniki ! Ne samo enkrat smo dokazovali, da v združenju, v organizaciji leži moč ! Ne samo enkrat smo Vas poživljali, da se združite v čvrsto falango — sebi v blagor in ponos, nasprotnikom v strah. Naše stališče, da si moramo spod-nještajerski Slovenci okrepiti srednji stan, ostane neomajano, in vedno hočemo pozivati zastopnike našega srednjega stanu, da se organizirajo in da v svojih organizacijah tudi delajo.
Slovenski kmet! Usoda Tvoja ni lahka ! Grenko Ti je mnogokrat življenje, železne volje Ti je treba, da premagaš ovire, ki se Ti stavijo. Velik del slovenskega kmečkega stanu stoji dandanes v slabih razmerah, pritiskajo ga dolgovi, pritiskajo ga davki — in vsako leto skoro prihaja kaka nesreča na polja, v hleve, v gorice in sadonosnike. Pač včasi
vedno stali krepko na strani onih, ki so si stavili /adačo, nesti prosveto, omiko med zdihuješ k nebu in si želiš, da bi se ne bil
naše ljudstvo, ki so vzeli na svoje rame sveto nalogo, dvigniti izobrazbo in s tem samozavest slovenskega naroda. Delati pot pravi, na vseh nepobitnih pridobitvah moderne vede in znanosti temelječi izobrazbi našega ljudstva : to je naš namen in to nalogo hočemo izpolnjevati.
PODLISTEK.
Prokletstvo.
» rjHLoo ATfosti Beso«
im do Trčili L. B T omi o
—	A kdo bi mogel še biti bosanski = -—= kralj ? Menda ne Kata, Tvrdkova hči,
žena Hermana Celjskega ?
—	Kata nikakor ! Ona naj vlada na gradu Celju, v naši Bosni ne bo.
—	Pa kdo?
porodil k vednemu trpljenju 111 izkoriščanju od vseh strani! Toda prepričan bodi, da Tvojo usodo deli še marsikateri drugi, ki ni Tvojega stanu, prepričan bodi da marsikoga drugega tare isto ako beda in ne- j pogledu, sreča ! A prepričan bodi nadalje, da je tudi Tebi ena pot do boljšega kakor
vsem drugim stanovom — združenje, o rga n i z a c i j a!
Ne stoj omahujoč ob strani, ampak stopi tam, kjer obstoji kakšna zadruga gospodarskega značaja, v vrs'e združenih, in kjer ni take zadruge, delaj na to, da se osnuje. Kjerkoli so osnovane zadruge na podlagi krajevnih potreb, tam vspevajo in donašajo členom koristi. A še eno je potrebno : O tres i se konečno duha ponižnosti, onega hlapčevskega, suženjskega duha, ki že na sto korakov daleč pred vsako gospodsko suknjo snemlje klobuk! Imaš lahko spoštovanje do oseb drugega stanu, a nikdar ne kaži pred njimi brezkoristne ponižnosti in strahopetnosti. Će prihajaš v urad plačevat davek, — pokaži, da si dovkopla-čevalec, ki vzdržuješ uradnika, kateri jemlje Tvoj denar, da pa nisi — suženj ! Ce prihajaš plačevat dolgov, pokaži, da se ne sramuješ, da si si s krvavimi žulji zaslužil toliko in toliko denarja, ampak da si na to ponosen ! In kamorkoli prihajaš in kjerkoli ti je govoriti z gospodo : glavo kvišku in ponos v srce ! Duh hlapčevstva in ponižnosti naj izgine! Pokaži povsod da si slovenski kmet, ki si pošteno zaslužuje pravico bivati na slovenski zemlji!
In baš tako iskreno stojimo na strani onega dela slovenskega naroda, ki je bil doslej skoraj bezpraven, a ki je baš zadnji čas združeno s tovariši drugih narodov pokazal svojo silo. Slovensko delavstvo je pokazalo o priliki manifestacij za splošno in enako volilno pravico, da stoji zvesto na braniku svojih političnih pravic. Želimo le, da se zaveda tudi tega, da treba vsemu narodu zastaviti vse moči za dosego narodnih pravic, ki nam jih od pamtiveka kratijo naši nasprotniki, želimo, da so Slovenci, in da stoje z nami v eni vrsti, kadar se gre za naše kulturne in poltitične pravice". -------
- Natalje ;1
da dospeva o pravem času, da se voda ne zmoti do dna.
Gospod Jure Jamometovič je gledal in poslušal bana začudeno, ali ni smel prigovarjati Ivanovim strastnim besedam, niti jih ni hotel odobravati. Raje je modro
"rjmi m. o 6.
Saiidrinelli, Venecijaii !ii Pitaeeo 11a Dunaju!
V soboto so ti gospodje dospeli na Dunaj, kjer so se predstavili ministerskemu predsedniku baronu Gautschu, ministru za notranje stvari, Bylandt-Rheidtu, in voditelju naučnega ministerstva Binerthu. Glavni vzrok, da so se ti italijanski gospodje potrudili v avstrijsko prestolnico, je sedaj najaktuelneje vprašanje: volilna reforma. »Piccoloc, ki prinaša o teh avdi-jencijah posebno brzojavko, ne govori niti besede o tem, kake da so bile želje, ki so jih gospodje predložili ministrom v tem Italijansko glasilo opaža le na sploh, da so gospodje dobili utis, da toliko vprašanje števila mandatov,
morem ti torej reči kako besedo od srca. Umejem sicer, da je velika nesreča, ne samo za Bosno, ampak tudi za našo deželo, da je kralj Tvrdko umrl, ali radi tega ni še vse propalo. V resnici, odkar sva se združila po zakonu, nisem te videla še tako besnega in obupanega ; kakor si ravno sedaj, in veruj : odposlanec Jamo-metovib se je čudil stokrat bolj, nego jaz.
— Draga žena, jej je odgovoril Iva-niš nežno, oprosti, ali moram ti povedati resnico. Iz tvojih besed posnemam, da nisi
—	Spominjajo se Stjepana Dabiše, je molčal. Gospod Jure ni bil eden prvakov iztisnil odposlanec nekako v zadregi.	kraljevstva bosanskega, ampak le skro-
—	Dabišo, je planil Ivaniš, skočivši men vlastelin, ki mu je pogosto trebalo po konci.	zatekati se k milosti vladarja. Kakor je
A so se velikani že poklonili no-	— Mnogi ga omenjajo.	bilo sedaj, mogel je res jokati in žalovati
\ emu kralju r ju vprašal Ivaniš.	— Dabišo! ! nezakonskega sinu ! po slavnem Tvrdku, ali ni se smel zame-
Niso se poklonili, gospod ban, je od- Mlačneža Dabišo ! je zagrmel Ivaniš zo- riti ni eni ni drugi stranki živih ljudij. Ni j v stanu preceniti te nesreče, ki je zadela govoril Jamometovič, obotavljaje se.	pet ves iz sebe, ter udaril s pestjo ob vedel, kdo nadvlada, kdo bo vladar Bosni, vso deželo, a pred vsemi Horvatovo pleme.
A zakaj r se je začudil Ivaniš, saj mizo. Jamometovič, iz tvojega grla grak- pri kom mu bo iskati milosti. V ponudbo	— Hrvatovo pleme? se je začudila
ne more biti — dvoma, ker pravica ljata dva krokjaja. Za božjo voljo, si-li Ivaniševo je moral seveda privoliti, to banica, Horvatovo pleme sedi mirno v
bosanski kedaj še cul, da boš pil umazano mlako, je, prenočiti na gradu Omišu. Od napor-1 tem zatišju, pod zaščito krone ki si si ugasil žejo iz bistrega gorskega nega pota mu je klonilo vse telo. Okre- | Pri nas je imetja v obilici in ne
—	Vsi ne mislijo tako, gospod ban, studenca ? Ali boš grizel ovseni kruh, ko pivši se malo z jedjo in pijačo, opravičil j ga oteti ni živa duša. Ti veš Ivaniš moj, jc zasuka odposlanec glavo, to sem opa- si se nasitil z belo pogačo? Hej, hej, se je pri gospeh ter zaprosil, da sme k po- da tvoja Vladis!ava ni plašljivka, da je že zil <j strojem odhodu. Vsakdo ti gleda pra- Jamometovič, vidim, voda se moti, svet čitku, ker sta ga nogi komaj več nosili, v svojih mladih dneh gledala dosti krvi vir o od druge str ni. Jednemu se zdi črno, se je nagnil, a vragi si pri tem veselo Slednjič, ko se je Angelija umaknila, je in pogube, ali veruj mi pri duši, da često drugemu >elo.	tarejo roke. Odpočiva se, črni odposla- ban ostal sam z ženo. Tedaj mu je rekla
-	Je-li to mo/no r \ kaj pravi Hrvoja ? nec, to noč pod mojo streho, okrepiva gospa Vladislava :
Hrvoja moki o tem.	se, a ko jutri napoči dan, zasedeva konja,	— Sama vsa sedaj, gospodar moj,
t
ima svoj red. Tvrdkov sin je kralj po nasledstvu in pravu.
hosansk£. more nam
prosim Vsevišnjega, naj nam da dve tri leti miru, da se vsaj navžijemo lepe sreče domače.	(Pride še.)
kolikor glede z i s t e m a volitev moreta še biti rešena načinom, kine bo nasproten zakonitim aspiracijam mesta«. Dalje pripoveduje »Piccolo«. da je minister notranjih stvari ugodno vsprejel materijal ki so mu ya gospodje predložili. Slednjič, da so gospodje med sabo izmenjali nekoliko misli o reformi volilne pravice za mestni svet.
Tako poroča > Piccolo t o utisu, ki da so ga gospodje prejeli na Dunaju. Mi pa smo dobili uo tem poročilu ta-le utis :
Glede volilne preosnove za državni zbor, je vlada, kar se tiće našega mesta, bržkone našla pot. ki bi vsaj do neke mere odgovarjala faktičnim razmeram in pravici. To so gospodje bržkone doznali, začele so se jim hlače tresti in bežali so na Dunaj, da bi vlado po svoji stari navadi, ako le možno, zmamili s prav«' poti. To je, da bi jo zaveli zopet v grdo krivico nasproti tržaškim Slovanom. Odločno in na ves glas izjavljamo, da nimamo nič proti temu, ako se v stre že zahtevi tržaških Italijanov glede števila m a n d a t o v, zahtevamo pa da se uveljavi pri nas proporcijonalni z iste m ! Jasno pa je, da je gospode vodil na Dunaj nameri, da bi se o volilni retormi popolnoma prezrlo tržaške Slovane. Xjim ni moglo biti do tega, ali dobimo mi kai več ali kaj manj, kajti, če bi nam hoteli zopet vzeti kaj, kar nam je namenjeno, vzeli bi nam vse. Saj se govori da vladni načrt namerja dati tr/aškim Slovanom e n mandat.
Še eno resno besedo na vlado! Ali se res zgodi zopet sedaj, kar se je doslej vedno godilo ? Marsikrat se je zgodilo namreč, da je imela vlada kakov dober in pošten namen, a vsikdar se je dala od italijanskih gospodov premamiti, da je opustila dobri namen, in napravila novo krivico Slovanom. Ali se ima res to zopet zgoditi ob toli važnem vprašanju? Nadejamo se, da ne. Vendar pa prosimo naše državne poslance, naj pazno in zvesto stoje na straži naših interesov v pogledu volilne reforme.
Drobne politične vesti.
Prebivalstvo v Bolgariji. Teh dni je izišla statistika o popisu prebivalstva v kneževini Bolgarski z nastopnim rezultatom : >,*oo.ooo prebivalcev se bavi s poljedelstvom, t 7.f>oo s tekstilno industrijo, 4^.500 se jih bavi s pekarstvom in mlinarstvom ; K5.700 je čevljarjev in krojačev, 52.000 pa zidarjev. V obče se bavi z industrijo sbo.ooo prebivalcev, s trgovino 14^.000; 555.000 se jih bavi s privatnimi posli. Vojakov je 44.000, brez določenega posla jih je ,vi-ooo. Beračev in nemani« ev je 14.J00. Skupno prebivalstvo kneževine šteje ,S,744-duš : od teh je 1^909.567 moških in 1 834.716 ženskih.
V o 1 i 1 11 i shodi r. a Ruskem. Kakor javljajo iz Petrograda, bodo začenši z dnem j* januarija dovoljeni volilni shodi
Koliko plačujejo posamične dežele direktnih državnih davkov? PredareKko s 129	prebi-
valci plačuje 1,1 1. i 500 kron. Trst in okolica s 1^3.247 prebivalci 5,813.600 kron, Solnograško s i<j3.-'47 prebivalci j,445-2<x> K, <Torica in <rradiškaz 2^2 ,88 prebivalci 1,457.900 K. Istra s 344.173 prebivalci 1,652.000 K, Dalmacija 5« >1.907 preb. 1,8122»' K. Kranjska s 5<>x.34s preb. 3,951.300 K, Slezija s 080.918 preb. 0,422.500 K, Bukovina s 729.855 preb. 3,225.1««» K, Gorenj. Avstrijsko z 809.^18 preb. i, 472.000 K, Tirolsko s 850.062 preb. 6,915.200 K. Štajersko z 1,256.058 preb. is,226.ooo K, Moravsko s 2.435.012 preb. 20346.7"» K, Niže Avstrijsko s 3,080.382 preb. 111,186.600 K, Češko o,3i*.63"* preb. 70,566.« >0 K. Galicija s 7,259.512 preb. 28.936.ocHj K.
Argentina hoče imeti kardinala. Kakor poročajo iz Kima, je argentinska vlada prosila papeža, naj imenuje enega izmed argentinskih škofov kardinalom, da se tako to državo stavi v jednak > vrsto z Brazilijo. Sodi se, da bo na prvem konzistoriju imenovan kardinalom nadškof v Buenos Avresu.
Domače vesti.
Novi goriški nadškof. Kakor po-roč.ijo iz Inomosta, se imenuje tridentinski prelat, o katerem	pred par dnevi
poročali razni listi da zasede goriško nadškofijsko stolico, dr. Josip H u 11 e r. Isti je kanonik stolnega kapitelja in generalni vikar v Trentu; Xemec, rojen v Meranu, ki ne razumi niti besedice slo-venski, ( emu tudi r !
Od druge strani se zopet zatrjuje, da postane goriški nadškof mons. dr. Josip G a b r i e 1 č i č papežev prelat, častni kanonik in vodja centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici.
Dvorni svetovalec dr. Vatroslav Jagić profesor slavistike na dunajskem vseučilišču dovrši letos 70. leto ter bo moral po predpisih prositi za upokojitev.
G. Ivan Subic. ravnatelj umetno-obrtno strokovne šole v Ljubljani, ji* pomaknjen v VII. činovni razred.
Marijana. Včeraj popoludne je priredilo naše priljubljeno J)ram. društvo" zopet igro. Igralo se je v obče jako dobro — občinstvo je ves čas poslušalo pazljivo znamenje, da so je igralci pridobili s svojim proizvajanjem. V prvi vrsti moramo pohvalno omeniti gospo Ponikvarjevo (Marijana). Njena igra je privabila marsikomu solzo v oči. Stem bodi povedano vse.
Gospa Germekova (Zotija), ki že ni precej časa nastopila, je pokazala s svojim nastopom, da ima veliko nadarjenosti za oder. Le želimo, da bi jo videli večkrat.
O gospodu Stoki (Appiani) smo že itak vedeli, da bo dobro pogodil svojo ulogo. Saj so take uloge nalašč zanj. Kakor vedno, zasluži on tudi zdaj največ pohvale, ki je telo in duša „Dramatičnega društva".
(rospod Jedlovski < Theobaid) je nastopil prvikrat pri „Dramatičnem društvu", a pokazal je, da ima poklic do ig anja ; radi ga bomo videli na odru.
Tudi Bertrand <g. Bjleslavski) je precej dobro pogodil svojo težko ulogo. Ce po-mislimc», da je začetnik ga moramo obču dovati.
Posebno pa je ugajal občinstvu Rrmv (g. Mihajlovič). To se je slišalo pri smehu, s katerim je občinstvo spremljalo njegovo igro. Izvrstno je pogodil slugo Viljema g. Nistuj.
Sploh so pa vsi igralci i/, vršil i svoje uloge kelikor jim je bilo možno dobro.
Pohvaliti se jih mora vsled ustrajnosti, marljivosti in ljubezni, ki jo goje do dramatične umetnosti.
Gledišče je bilo še precej polno, a pogrešali smo precej onih slojev, ki so poklicani v to, da podpirajo naše wDra matično društvo".
Nenavadni pojavi v naravi : grom in strela v januvarju Iz Kubcda v Istri nam pišejo: V četrtek zvečer okolo 10. ure je v Kubedu ob prav lepem vremenu enkrat strašno zagrmelo, treščilo v zvonik, pou-m v hiši shrambo /a seno) Ivana } Udovica in Petra Vidalija. Strela je vžgala okolo 100 met. centov sena in ubila eno kravo in enega prašiča. Gorje bi bilo, ako bi bilo pihalo malo burje : ves Kubed bi bil šel — grad in vas.
To je res redek slučaj v tem letnem času.
Volitve v okraj, šolski svet tolminski. S Tolminskega nam pišejo: Dne 12. t. m. so županje in podžupanje vsega polit, okraja tolminskega volili v Tolminu osem zastopnikov v okraj. šol. svet. Bilo nas je lepo število zbranih v Tolminu : okoli 140 v o 1 i 1 c e v. Isti dan pred volitvami bilo je jako živahno zaradi vprašanja kandidatov; tudi smo izvedeli marsikaj o živahni agitaciji glavarja Prin žiga in šol. nadzornika Lasiča proti Andreju Vrtovcu iz Tolmina. Ta agitacija ni prav nič pomagala. Bilo je škoda za čas in trud, ki sta ju ta ^gospoda trošila z lazenjem po okraju. Bili so torej skoraj soglasno izvoljeni : Andrej \ rtovec iz Tolmina, Anton Mlekuž iz Bovca, Franc Ostan iz Bovca, Pavel Seban iz sv. Lucije, Miha Kenda iz Temlin, Peter Kobal iz Cerknega, Pran Miklavič i/ Kobarida, Jožef Gasperut iz Sedla.
uri v svoji sobi izpila precejšnjo množino neke desinfetantne tekočine, misleča, da jej bo ta tekočina pomagala preseliti se s tega sveta. A zmotila se je : ta tekočina niti strupena. Čez nekoliko časa jej je začelo zvijati želodec, na kar je ona začela vpiti. Prišle so k njej druge ženske iz hiše in te so pozvale na pomoč zdravnika se zdravniške postaje, ki je pa takoj izjavil, da ne bo hudega.
še en tak poskus. 42 letna Josipina Gerbec, kuharica v neki krčmi v ulici S. Lazzaro, je sinoči okolu polunoči izpila nekoliko karbolne kisline. Pozvan je bil k njej zdravnik se zdravniške postaje, ki jo je spravil kmalu iz vsake nevarnosti. To mu je bilo pa jako lahko, ker je bila Josipina spila jako malo strupa.
Loterijske številke izžrebane dne 13. t. m. :
Gradec 81 22 8 25 20.
Koledar in vreme Danes : Pavel, Kado-slav, Vranika. — Jutri: Marcel, papež; .Strezivoj ; Tmislava. — Temperatura včeraj : ob 5>. uri popoludne — i0° (.'elsius. — Vreme včeraj: oblačno.
bodo privezani 11a dok /. močnimi verigami. Ne ve se, koliko časa da bo trajal prevoz tega doka in kake vrste neprilike da utegnejo zadeti na dolgom potu.
Kraljica — z avtomobilom po Ameriki Iz Uima javljajo, da se kani italijanska kraljica vdova Margarita podati v Ameriko, da jo prepotuje na avtomobilu.
Kal-o dolgo žive rastline in drevesa ? Na to vprašanje odgovarja „Semaine Honti-cole" : Najkrajši čas žive jablane, od katerih žive nekatere vrste samo 40 let, dočim živi 11. pr. bršljan do 4;">0 let, javor 500, breza GUO, pomaranče 620, eipresa do 800, platana in lipa 1000 let, jelka 1200, hrast 1500 let. Ceder živi tudi do 2000 let. Y Kaliforniji so drevesa, ki so celo 5000 let stara.
Nemški izseljenci. Računajo, da okolu .'>,100.000 nemških podanikov biva v inozemstvu. Najvce jih živ v ameriških Zcili-njenih državah, najmanje (lit>2) na Japonskem. V Parizu živi okolu SO.OHO Nemcev.
Gosto meglo so imeli
pete!
zve-
čer v /agrebu. Take megle ni bilo tamkaj že štiri leta.
Poskus samomora j; letna lahko-žnka Terezija Horvat, stanujuća v ulici Torricelli št. 4, je včeraj v jutro ob 7.
Razne vesti.
Žvižganje lokomotive, ki je občinstvu povsod zelo ne všeč 110, hočejo na Nemškem skonij popolnoma odpraviti. Lokomotiva se bo oglasila le v resnični potrebi : kadar začne vlak vozit', ali se na posta ah ustavi, ne bo več žvižgal.
Odvetniki in zdravniki v Italiji. V Italiji je okolu 72.000 odvetnikov, notarjev in javnih braniteljev. Velik del teli odvetn'kov ne izvršuje odvetniške prakse, marveč so nastavljeni kak r uradniki v državnih in privatnih službah, ali se pak bavijo z novinarstvom. Veči del uglednih italijanskih novinarjev pripada odvetniškemu >tanu.
Zdravnikov je bilo koncem 11K)5 v Italiji 21.104. O I teh jih je živelo po mest h 7.«»•■>♦>, ostali pa po deželi.
Statistika gimnazij, realk in srednjih šol v Avstriji. Ministerstvo za uk in bogočastje je priobčilo statistiko gimnazij, realk in srednjih šol v Avstriji, ki imajo v šolskem letu 1905/06 pravico javnosti. — Gimnazij je v Avstriji 233: od teh j h vzdržuje država 177 Na Primorskem je 7 gimnazijev : v Trstu dve, v Gorici ena v Pazinu dve, v Kopru in P nI i pa po ena.
Realk je v Avstriji 128. Na Primorskem so štiri. K u a nižja realka v Puli, dve realki v Trstu, in realka v Gorici.
Število vseh učencev na gimnazijah je bilo p četkom tega šolskega leta 84.450, na realkah pa 4 i.769.
Ženska kakor oivetnica. V Ameriki je sedaj IOOO odvetnic, ki izvršujejo pralno prakso dočim ni bilo pred * leti niti edne. Kakih 50 od teh odvetnic je znano širom Zedinjenih držav. Večina njih ima veliko klijentelo z 20 000 kron letnega dohodha.
Udomačene kače. Na braziljskih tržiščih v Rio de Janeiro, Pcrnambuco, Bahia in drugod se razun drugih domačih živali pro-davajo tudi kače. To so neke posebne vrste velikih kač, ki jim urojenci pravijo gibola. Te kače so dolge okolu 12 čevljev, debele kakor roka ter so tamošnjemu prebivalstvu zelo koristne, ker uničavajo podgane, katerih je tam vse polno. Gibola je človeku povsem neškodljiva in mu ni mnogo na potu ; po ves dan spi mirno v svojem kotu, le proti \ ečeru prihaja počasi iz svojega ležišča, lazi po hiši in okolu nje, prežeča na podgane in miši, na katere se meče kakor strela naglo ter jih ubija, zdrobi vsi jim hrbtenico. Na hišo se kača hitro privaja, ter se redno vrača zopet vanjo, četudi se na svojem lovu oddaljuje od hiše. Na tržiščih se prodaja komad takih kač po 1 do 2 dolarja.
Cerkveni muzej namerava vstanoviti v Sofiji bolgarski minister za uk in bogočastje Sišmanov.
Telefon iz Londona v New-York. V
kratkem bosta mesti London in New-York spojeni s telefonom. To delo bo dovršeno tekom dveh let ter položen v Atlantskem Oceanu poseben kabel (podmorska brzojavna žica).
Prevoz najvećega doka. V kratkem prepeljejo iz Chesapeaka Kava v Manilo najveći plavajoči dok na svetu. I>ok je amerikanski, v njem b«do mogle stati oklopnjače. Pot do Manile pojde skozi Sueški kanal ter bo dolga 14J M H» milj. Doka ne bo možn > ravnati s krmilom, ker bi bilo treaa izredno veliko krmilo. Zato ga bodo vlekli trije parniki, ki
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jesi)
niica Um 24 (pritličje)
daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. zz^
Stavbinski materija!
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki =========
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
wmr Tovarna pohištva
^leksancter £evi jtfinzi
ulica Tesa Stv. 52. B (lastna hiša). (
ZALOGA:
PIRZZR R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po ^^»soc^c? posebnih načrtih, ^cccccccco Hustrovan cenik brezplačno ln franko

lOHOliOiiOliOHOllOliOllO llO'lOI
Priporočam svojo novo
zalogo pohištva
vsake vrste in po nizki ceni
Andrej Gulič
TRST - ul. Torrente U — T H ST
Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo
gostilno
ki se nahaja v
i
ui. Giovani Bocaccio, vogal Via Gazzoletii
i
(nI. Miramar, vis-&-vis jahalisča Bachschmii;.
Toči vino prve vrste in pivo, ter kuhinja je preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili.
Priporoeivši za obilen obisk bilježi spoštovanjem
MARIJA vdova ĆOKELJ.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste ==
prodaja poci jamstvom po tovarniški eeni
Zaloga lesa - Miclavez
ulica Fonderia št. 7
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alta. Citta di Trieste
v ul. Torrente št. 40 (nasproti fcledišču Gol doni).
Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše —■— novosti. ....