Poštnina plačana v gotovini.
leto IX. itev. 76.
0 Uubllanl, v toreb S. aprila 1927.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSI nedelje tn praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 3.50 Din« večji mserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,  reklame,  preklici   beseda   2.— Din.
Popust po dogovora InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravnlštvo: Knaflova trtica št S, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, h nadstropje. — Telefon 2034.
M\ posoli zo posojanja z Itolilo
Revizija nettunskih konvencij in tiranskega pakta« — Italijanski protektorat nad Albanijo tvori stalno vojno nevarnost« — Ugoden vtis naše lojalnosti v zapadni Evropi.
— Beograd, 4. aprila. V sporu z Italijo tekom zadnjih dni ni zabeležiti nikakih novih dogodkov. Glasom vesti iz Pariza in Londona so tamošnje vlade prejele službeno obvestilo, da je jugo-slovenska vlada pripravljena pristati na direktna pogajanja z Italijo. Vendar pa stavi tozadevno sledeče pogoje:
1. Vse obtožbe, ki jih je dvignila zoper našo državo Italija, se morajo smatrati kot neresnične in s tem likvidirane ter pri pogajanjih ne smejo priti v diskusijo.
2. Na dnevni red direktnih pogajanj se stavi tudi vprašanje nettunskih konvencij v smislu predloga angleške vlade, toda v cilju revizije, brez katere ne more biti govora o ratifikaciji.
3. Tiranski pakt v svoji sedanji obliki ne more tvoriti nikake osnove za internacijonalno politiko. Jugoslovenska vlada smatra tiranski pakt kot vojno nevarnost za vso Evropo, zlasti pa za Balkan. Zato je potrebno, da se ta pakt tako s strani velesil kakor tudi s strani
Društva narodov podvrže reviziji.
V zvezi s temi zahtevami jugoslo-venske vlade so včeraj posetili zunanjega ministra angleški, francoski in italijanski poslanik, ki so se informirali glede direktnih pogajanj med Beogradom in Rimom.
— Pariz, 4. aprila. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih vlada glede jugoslovensko-italijanskega konflikta velik optimizem. Splošno se smatra, da je spor s pristankom Jugoslavije na direktna pogajanja stopil v zaključno fazo Naglasa se, da je korektno postopanje jugoslovenske vlade mnogo doprineslo k mirni likvidaciji tega konflikta, ki bi lahko postal uso-depoln za vso Evropo, zdaj pa obstojajo upravičene nade, da se bodo napeti odnošaji med Jugoslavijo in Italijo v kratkem izboljšali. V pogajanjih, ki se morajo v najkrajšem času pričeti, bodo odstranjene vse težkoče, ki motijo dobre odnošaje med obema sosednima državama.
Uzunovi'ćevcl in pnšičeuci moniliz rolo
Nevzdržne razmere v radikalni stranki. — Obe skupini se mrzlično pripravljata na odločilni spopad. — Poslanci so zapustili Beograd. — Pribičević o radikalski krizi.
— Beograd, 4. aprila. V Beogradu je po zadnjih napetih dogodkih v zunanji in notranji politiki zavladalo včeraj popolno zatišje. Večina poslancev se je vrnila v svoja volilna okrožja, v Beogradu pa so ostali le vodilni politiki, da zasledujejo nadaljni razvoj dogodkov. Z ozirom na to, da se je stanje rurnunskega kralja izboljšalo, kralj ni odpotoval v Bukarešto, kakor se je pričakovalo, marveč je odšel na kratek oddih v Topolo, kjer ostane nekaj dni.
Zakulisna borba za izhod iz nevzdržnega političnega položaja je še vedno zelo napeta. Med posameznimi radikalskimi voditelji se vrše neprestane konference in posvetovanja. Uzu-novićevci so po neuspehu svoje akcije zelo poparjeni in si prizadevajo, da bi se zopet mirnim potom likvidiral konflikt med njimi In pašičevci. Včeraj je imel Nikola Uzunović daljšo konferenco s predsednikom radikalnega kluba Ilijo Mihajlovićem, pozneje pa z notranjim ministrom Maksimovičera. Maksimović se pripravlja na obrambo ter je začel izdajati svoje posebno glasilo pod naslovom «Novi Pijemont*. Njegovi ožji prijatelji upajo, da bodo na ta način lahko vplivali na razpoloženje v radikalnem klubu in preprečili grozeči razkol stranke.
Pogajanja med Uzunovićem in Radićem se intenzivno nadaljujeio. Pavle Radič se je v soboto odpeljal v Zagreb, kjer je poročal Stepanu. Radiću o poteku svojih razgovorov z zunanjim ministrom dr. Peri ceni in ministrskim predsednikom Uzunovićem. Tudi pašićevci si prizadevajo, da bi čim prej ustvarili možnost nove vladne koalicije Za svoje načrte skušajo zlasti pridobiti Demokratsko zajednico, SDS in Nikićevce, da bi na ta način paralelizirali akcijo Uzunovića, ki se hoče obdržati z Maksimovićem na krmilu s pomočjo klerikalcev in radićev-cev. Na obeh straneh pa doslej pogajanja niso rodila še nikakih pozitivnih rezultatov.
Podpredsednik Narod, skupščine dr. Nikola Subotić je v sporazumu s predsednikom Trifkovićem odpotoval v Topolo, kjer je v enourni avdijenci poročal kralju o delu Narodne skupščine v zvezi s političnim položajem. V političnih krogih se domneva, da je Subotićeva avdijenca v zvezi z akcijo pašiCevcev proti Nikoli Uzunoviću.
— Beograd, 4. aprila. Danes dopoldne je vladala v radikalnem klubu velika živahnost. Po uspešnem nastopu skupščinskega predsednika Marka Trif-kovića ter po neuspehu uzunovićevcev naglašajo pašićevci z zadovoljstvom, da so se njihove šanse v zadnjih dneh izdatno izboljšale in da upajo v popoln uspeh svoie akcije. Marko Trifković je v zadnjem Času izredno aktiven ter stoji v neprestanih stikih z opozicijo. Včeraj popoldne je imel daljši sestanek z ministrskim predsednikom Uzunovićem. Dejstvo, da je včeraj na poziv radikalnega vodstva prispel v Beograd Aca Stanojević, se tolmači v političnih krogih kot znak izredno težke politične situacije. Danes dopoldne ob
11. se je sestal v radikalnem klubu ožji glavni odbor radikalne stranke. Splošno pozornost pa vzbuja dejstvo, da se te seje ne udeležuje notranji minister Boža Maksimović, Če tudi je Član ožjega odbora. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, tičoča se razmer v radikalni stranki in notranjepolitičnega položaja Seia opoldne še traja.
— Zagreb, 4. aprila. V soboto se je mudil tukaj Svetozar Pribićević, ki je poda Inovinarjem med drugim tudi izjavo o notranje političnem polooaju. Na-glasil je, da mora biti položaj razčiščen najkasneje do 19. aprila, ko se zopet sestane Narodna skupščina. Ni dvoma, da je situacija v radikalnem klubu dozorela ter da bo. še pred zopetnim sestankom Narodne skupščine prišlo do temeljitega obračuna. Večina radikalne stranke je proti vsaki obnovitvi sporazuma z radićevci. Tega psihološkega položaja se ne da spremeniti z umetnimi sredstvi. Ce bodo azimovičevći kljub temu sklenili tak sporazum, je jasno, da bo drugo krilo izzvalo formalni prelom. Sicer pa tak sporazum ne more rešiti notranjepolitičnega položaja v naši državi.
Kralj v Topoli
Preokret v bolezni rurnunskega kralja
— Beograd, 4. aprila. Po vesteh iz Bukarešte se je zdravstveno stanie rurnunskega kralja Ferdinanda tekom sobote In včerajšnjega dne nekoliko zboljšalo. Pljučnica, ki se je pridružila influenci, poteka normalno. Kriza se pričakuje za sredo aH četrtek. Po sedanjem stanju je upati, da jo bo kralj prestal.
Z ozirom na nevarno stanie kralja se je vršilo včeraj posvetovanje političnih strank glede prestcionasledstva. Obe vladni stranki sta sklenili, da za vsako ceno in če treba, tudi s silo preprečita povratek bivšega prestolonaslednika princa Karla na rirmirn-ski prestol.
Kralj Aleksander je z ozirom na usodnejše vesti iz Bukarešte spremeni svoj načrt in se v soboto mesto v Rirmnnijo odpe-jal v Topolo, kier ostane par dni.
Akademija Sokola II
Sokol II je priredil v soboto večer v kazinski dvorani telovadno akademijo, ki le privabila izredno veliko število društvenih prijateljev In drugega naprednega občinstva. Po uvodnih točkah orkestra Sokola I in mladega, a že dobro izvežbanega in močnega pevskega zbora Sokola II. so nastopili vsi telovadni oddelki razun dece. Ženski naraščaj je izvajal ljubke vaje s cvetnimi lokf in pozneje proste vaje Iz L 1927. Moški naraščaj je kakor vedno tudi v soboto ogrel gledalce s svojim strumnim nastopom; izvaja.' je letošnje proste vaje in skupine, doči.n so članice efektno predvajale salonske vaje s kiji. Vsi oddelki so bili živahno aklamirani, posebno pa člani, ki so s svojimi vajami tako navdušili gledalce, da so morali nastopiti še enkrat. Prav domača in prijetna je bila zabava, ki se je razvila po akademiji.
V Angliji m slijo no nove volitve
Borba med ministrskim predsednikom in finančnim ministrom« — Neugodna finančna bilanca 1. 1926« — Spori radi volilne reforme« — Rekonstrukcija vlade in razpust parlamenta«
sami ie razmerje zelo napeto. Baldwin, če-gar položaj le radi njegove politike za časa rudarske stavke zelo omajan, ie preslab, da bi poravnal spore, ki so izbruhnili v vladi. Rad bi se iznebil Birkenheada in Churchilla, s tem pa bi obenem izpadel iz vlade tudi Chamberlatn, kojega politika pa Je popolnoma v skladu s prizadevanjem Bald-\vina~ Glavna borba se vodi za volilno reformo. Birkenhead tn Churchill skušata pri te* priliki učvrstiti svojo pozicijo v kabinetu.
Velike preglavice dela angleški vladi .tudi Chamberlainova politika na Kitajskem in n2pram RustiL V političnih krogih se splošno sodi, da ne bo preostajalo drugega, kakor iskati Izhoda Iz te krtee v novih volitvah. V parlamentarnih krogih se govori, da bo volilna borba zelo ogorčena, ker politična nasprotstva niso bila Še nikoli tako velika kakor tokrat Anglija se bliža težkim dnevom.
— London, 4. apna. Izjava finančnega ministra, da bo zaključilo proračunsko leto 1926 z ogromnim deficitom 37 milijonov funtov, je izzvala v vseh angleških političnih hi finančnih krogih veliko vznemirjenje. Po izjavah finančnega ministra je ta deficit posledica težke krize, ki Jo le povzročila v gospodarskem življenju angleškega imperija rudarska stavka. Tako industrija.• kakOT trgovina sta vsled te stavke občutno oškodovani. Vznemirjenje, ki so ga izzvale te izjave, se kaže tudi že na angleških borzah, kjer posamezne vrednote tekom zadnjih treh dni stalno padajo. Usti obširno razpravljajo o tem vprašanju ter zahtevajo odstop zakladnega kancelarja Churchila.
V zvezi s tem se v zadnjih dneh pojavljajo vesti o težki krizi, ki ie Izbruhnila v angleški vladi. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da smatra Baldin rekonstrukcijo vlade in razpis novih voitev za edini izhod Iz sedanje težavne situacije. V vladi
Grof Bethlen v Rimu
Tajinstveno odpotovanje iz Budimpešte« — Kot izhod na Jadran pride v poštev le Reka« — Bethlenove izjave v Trstu. — Madžarska politika ni naperjena proti Jugoslaviji.
— Budimpešta* 4. aprila. V soboto popoldne ob pol 17. je ministrski predsednik grof Bethlen nenadoma odpotoval v Rim. Njegov odhod so držali v najstrožji tajnosti, tako da niso o njem poročali niti domači niti inozemski listi. Policija je podvzela dalekosežne varnostne ukrepe. Poseben oddelek detektivov je preiskal Vlak in ga spremljaj v Rim. Grofa Bethlena spremlja tudi več višjih uradnikov.
Včerajšnji »Pester Llovd« se bavi v uvodniku z odnošaji Madžarske napram Jugoslaviji. Clankar naglasa, da Madžarska nima namena utrjevati obroča okoli Jugoslavije. Sama je živela več let v takem obroču, iz katerega se sedaj s pomočjo Italije in Anglije rešuje. Albanske zadeve Madžarske ne zanimajo in se zato tudi noče umešavati v italijansko jugoslovenski spor.
— Trst, 4. aprila. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je na svojem potovanju v Rim včeraj dospel v Trst, kjer je v posebnem salonskem
vozu sprejel več novinarjev in jim podal izjave o pomenu svojega rimskega potovanja. Naglasi! je, da je glavni namen njegovega sestanka z Mussolini-jem rešitev vprašanja madžarskega izhoda na Jadransko morje. Radi neugodnih zvez splitsko pristanišče za Madžarsko nima pomena. Na rimskem sestanku pa se bodo reševali tudi važni politični problemi. Posebno važna bo prijateljska in arbitražna pogodba med Italijo in Madžarsko. Tozadevni razgovori so se vršili že dlje časa sem in se je madžarsko - italijansko prijateljsvo tudi že ponovno izkazalo.
— MIlan, 4. aprila. Italijanski poslanik v Budimpešti grof Turatti je včeraj dospel v Milan, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Mussoiinijem. Sestanek je v zvezi z obiskom madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Mussolini je po tem sestanku odpotoval v Benetke, kjer se sestane in pozdravi grofa Bethlena.
Lloyd George o konfliktu med Italijo in Jugoslavijo
Nedeljska dunajska »Frele Presse« objavlja izpod peresa bivšega angleškega ministrskega predsednika Davida Lloyd-Qeorgeja daljši članek o jugoslo-vensko-italijanskem sporu. Med drugim pravi Lloyd George, da je Balkan »stara bolezen Evrope«, kjer so se tekom zadnjih 50 let skuhale vse vojne. Tokrat je postala Albanija vzrok spora. Srbija je ljubosumna na vpliv Italije, ki je enak protektoratu. Italija pa se boji, da bi Jugoslavija postala nevarna za neodvisnost Albanije. Do gotove meje je bojazen obeh sosedov upravičena. Nobeden ne more popolnoma prepustiti drugemu nadvlade nad albansko obalo. Za Jugoslavijo tvori Jadransko morje edini izhod v širni svet. Ce je albanska obala v rokah Italije, potem niso samo vrata, marveč tudi koridor, ki vodi k izhodu pod nadzorstvom vratarja, ki napram jugoslovenski monarhiji ni baš prijateljsko razpoložen. Na drugi strani pa se spominja Italija še izza svetovne vojne, kako so se avstrijske vojne ladje skrivale za dalmatinskim in albanskim otočjem ter obstreljevale vzhodno italijansko obale, tako da je bila obalna železnica za Italijo sploh nerabna. Zato Italija ne more mirno gledati, da se ri-valna sila, ki lahko nekega dne postane odkrit sovražnik, utrjuje na težko dostopnem obrežju onstran ozkega Jadranskega koridorja. Ker gre na obeh straneh za življenske interese, je povoljna rešitev tega problema zelo težavna. Zato lahko ta interesni spor dovede do oboroženega konflikta.
»V italijanskem časopisju — nadaljuje Lloyd George — se vedno češče pojavlja strašna beseda »vojna«. Ne morem si predstavljati, da bi sploh moglo do tega priti. Italija je v primeri-z Jugoslavijo mnogo prevelika vojaška sila, da bi zamogla Jugoslavija riskirati tako izzivanje. Za današnjo Srbijo ne stoji več Rusiia. Boljše viška Rusija ne pozna več nobenih narodnih in verskih
vezi. Zato tudi Iz Rusije ne bo prišla pomoč. Če bi bila Jugoslavija tako nespametna, da bi Italijo izzvala. Tudi nobena država Male antante bi ne poslala niti ene brigade na pomoč svojemu zavezniku.
Italijani ne marajo Slovanov, a tudi pri Slovanih je nezaupanje napram Italijanom globoko ukoreninjeno. Boj za Reko in okupacija dalmatinskih otokov, kojih prebivalstvo je popolnoma slovansko sta obstoječe sovraštvo še bolj poglobila. Ce bi danes še živel Wilson, ni nobenega dvoma, na čigavo stran bi se postavil.
Jugoslavija zahteva očividno po navodilih Francije, da se ves spor predloži Društvu narodov. Z ozirom na ne-razpoloženje Francije in v gotovi meri tudi Nemčije se Mussolini temu najodločneje protivi, zavedajoč se, da bi izrek sodišča ne izpadel baš ugodno za Italijo. Izgleda, da bo konflikt z direktnimi pogajanji zaenkrat odstranjen. S tem pa še ni rečeno, da je nevarnost konflikta radi Albanije za vedno odstranjena.
Borzna poročila
L.I UBUA NSK A BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 8630—87; vojna škoda 337—33S, zadolžnice Kranjske dež. banke 30—22, zastavni listi Kranjske dež. banke 20—22, Celjska posojilnica 195 do 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Mer« kantiLna Kočevje 98—100, Praštediona 850, 0, Kreditni zavod 160—170; Trboijo 415, 0, Vevče 0, 150, Stavbna družba 55—65, «5e* šir» 104, 0.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize:   Dunaj   80030—803-50, Berlin 13.5178—133478, Budimpešta 99530—998.50, Italija 270.74—272.74,  London 276.20—277, Newyork 56.75—56,95, Pariz 22230—22430, Fiaga 16830—169.10, Curih 10.94—10.97. — Valute: Newyork ček 56.30—5630. INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 2037. Lon* don 25255. Newyork 520, Milan 24.79, Praga 15.40, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 36.84, London 101.93, Curih 40330
V smislu § 14. družbenih pravil se sklicuje
redni občni zbor
delniške družbe «Narodne tiskarne* v Ljubljani na dan 23. aprila 1927 ob 11* uri
v uredniške prostore, Knaflova ulica 5.
DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnega odbora o poslov* nem letu 1926 in predložitev bilance za dan 31. decembra 1926.
2. Predlogi upravnega odbora glede porabe čistega dobička L 1926.
3. Predlog radi preuredbe pri izkazova« nju delniške glavnice.
4. Volitev novega pregledovalnega odbora.
5. Slučajnosti.
Upravni odbor »Narodne tiskarne*.
PODRUŽNICA HIPOTEKAR-NE BANKE V LJUBLJANI
— Beograd, 4. aprila. Upravni odbor državne Hipotekarne banke je razpisal licitacijo  za zgradbo poslopij za podružnice
banke v Zagrebu in Ljubljani.
Živahna nedeljska noč
Izletniki. — Osem aretacij ponočnjakov in pretepačev.- - Idila po krakovskih hlevih.
Lepa prva aprilska nedelja je izvabila vse ljubitelje probujajoče se narave ven na bližnje hribe in gore. Ogromen val izletnikov je bil pred vsein usmerjen proti Gorenjski, na Šmarno goro, Sveto Katarino, Grmado, 5t. JoŽt in druge hribe. Gorenjski vlaki so po cenitvi poznavalcev razmer prevozili nad 8000 izletnikov. Večerni vlaki so bili nabito polni. Ze počasi z zelenjem se odevajoče drevje napravi ja pač na izletnika oživljajoč vtis. Tu«J.i v Ljubljani je opažati že prve zunanje vplive pomladanskih Žarkov. Po drevoredih «o že zaceli nekateri kostanji zeleneti.
*Dočim so izletniki mirno vživali naravm-krasote ter se večinoma notranje zadovoljni vračali v mesto na svoja stanovanja, pa so razni veseljaki, krokarji, ponočnjaki in pretepači **noči vprizarjali na več krajih pravcate nočne orgije. Policija je po noči imela izredno mnogo posla ter je zaprla kar osem razgrajačev.
Najbolj divja je bila danes zjutraj skupina Štirih ali T>etih mladeničev, ki so se spoprijeli pred Narodnim domom. Ogledali so m včeraj veselico in razstavo brivskih vajenoov v Narodnem domu. Ostali so do zadnjepra. Danes okoli 6. zjutraj so se koncentrirali pred Narodnim domom. Sprva se je razvili živahna politična debata, zvezana g filozofif-nimi razmišljanji o komunizmu in ultramou-tanizmu. Debate so se na j živahne je udeleževali vitki Jožek, krepki Joža in gibčni Ciril. Ker niso argumenti vodili trezne pameli <!<> nikakih pozitivnih uspehov, je Jožek zaiVl rabiti argumente pesti. Spri jeli so se. Jož"'; je rjovel napram svojim nasprotnikoma: »l*a gobcih vas bom l Fiks LavdonK
Nastal je pred Narodnim domom pravcati vik in krik. Neki nevtralec je zažvižgal in skušal doklicati stražnika. Ta intervencija \e bila zanj usodna. Takoj je prejel plačilo t gorjačo kar po glavi. Stražnik je tropere^in okrvavaljeno in zbunkano deteljico prijel in odpeljal v hladni zapor. Ostati so mora M v zaporu vse dopoldne strahovito lačni in žejni.
Tudi na Miklošičevi cesti je bil snoči večji pretep. Tu sta se zgrabila dva pijančka in %e. začela pošteno med seboj obdelovati. Odjadrala sta enako oba v zapor.
Postopač France, vulgo >Kavkac je vreden svojega imena. Vjel je snoČi kavko ter «o ga totalno pijanega morali spraviti v policijski zapor. Neki Branko je v nekem javnem lokal i potegnil revolver ter začel streljati. Napravil je velikansko paniko med gosti, ki so vsi drveli ven na ulico. Drugi veseljaki so z rjove-njem. tuljenjem in vriskanjem kalili nočni mir. Vsi ti razgrajači so po noči napolnili po-licijske zapore na Bleivveisovi centi tako. . la so bili notri natlačeni kakor slaniki v sodu. Skoraj bi jih kmalu no bili mogli že kam spraviti.
.Pred policijskim nadzornikom so rlalo danes dopoldne tri izgubljene deklice. v<»e zanemarjene in prestradane. Po krakovskih hlevih se zadnji čas razvija prav M nično življenje. Veseli in krepki hlapci jfretteSajejo v hlevih razne ptičke, ki ljubijo svobodo. Vi»-licijski nadzornik je deklicam naznanil, kakšne erehe imajo na vesti. Prvi, visoki Mariji, oblečeni v kričeč pomladanski kostum raznih pestrih barv je dejal:
— Vi, Marija, ste se novinka! Pri nai §o niste zapisani!
Marija je pogledala pohlevno v tla in ni nič odgovorila. Nadzornik:
— Aretirani ste bili radi vlačugaiija! Kje ste danes spali?
— Gospod! Poglejte me! Vsa sem sestradana in izmučena. Veo noč sem prezeba vala tam za glavnim kolodvorom med tram i in deskami v Kopališki ulici. Že 14 dni sem v Ljubljani. Iščem službe, a ie ne morem najti. Doma sem iz Bohinja.
Taka je težka zgodba zastavne Bohinjke. Dve drugi delomržni in brezposelni dekli.-i. Micka in Rezika, sta prenočevali pri hlapcih v Krakovem. Rezika je nadzorniku cinično pripomnila:
— Nimam službe. Brez pravega cilja tavam okrog po mestu. Živim od tega, kar dobim pri moških...
Dogodki križem Jugoslaoije
Miss Evropa zbira m3od»re* — Nesrečna rodbina. — Ženska, ki se 22 dni zdravi s stradanjem. — Rojstvo monstruma.
V Zagrebu je pričela zbiralna ofenziva. Od pomladi do jeseni namreč v Zagrebu skoro ne mine dan, da ne bi dame na ulici prestrezale pasantov in jih olajšale za kak dinar v prid tej ali oni podporni akciji. V soboto se je ta sezona otvorila z nabiranjem milodarov za zapuščeno mladež. In dame komiteja, ki se že same dovolj zavedajo, da smatrajo Zagrebčani neprestano »fehta-renjec za hujšo nadlogo kakor davčne eksekucije, so prišle na pametno idejo. Povabile so k akciji tudi gdč. Stefico Vidačičevo.
Komaj se je razvedelo, da Miss Evropa zbira milodare na Jelačičevem trgu, se je začelo ljudstvo zbirati vse-naokrog in se je v kratkem času zbrala tolika množica radovednežev, da je zastal promet Intevenirati je morala policija, ki je svetovala, naj Štefica okupira glasbeni paviljon na Zrinjevcu, kjer je več prostora. Rečeno, storjeno. V par minutah se je napolnil Zrinjevec.
Popoldne je šla Štefica od kavarne do kavarne ter prodajala gostom fotografije otrok, ki so bili nedavno nagrajeni pri dečji lepotni konkurenci. Razglednice po 10 Din, k temu avtogram j\4iss Evrope — pa se je nabrala prav čedna vsota, ker je pač kapituliral sleherni gost, ki ga je Štefica počastila s svojo atako v dober. Človekoljuben na-BMAi
V Bob'aniču blizu Plevlja so orožniki doznali, da s 16 letno lepo devojko Sta-no Stanimirovičevo ne more biti nekaj v redu. Navedbe sosedov so zatrjevale, da je Stana bila v blagoslovljenem stanju, naenkrat pa od vsega nič. kakor bi odpihnil.
Orožniki so dekle dolgo zasliševali in je pristala. Obdolžila je očetovstva 19 letnega Glišo Tajica, ki jo je oneča-stil na paši. Sad greha, ki se je rodil pred dobrim tednom, pa je bil mon-strnozen, otroku kar nič podoben. Čudno bitje je prišlo mrtvo na svet in Stana ga je odvrgla. Se zdaj je vsa preplašena ter na noben način noče povedati, kam je bitje skrila, zakopala ali vrgla v vodo.
V Bosanski Krupi so našli sodnega uradnika   Azima Karamehmedoviča
obešenega v stanovanju. Zadnje čase je kazal znake duševne zmedenosti.
Rodbina Karameli medo viče v izumira na samomorih. Pred leti se je usmrtila Azimova sestra. Oče Džamil-efendi, ki je bil pred vojno okrajni glavar v Cazinu, pa je že leta 1914 lepega dne izginil. Cele mesece so ga iskali vse naokrog, alarmirano je bilo orožništvo in policija. Zaman. Končno so ga slučajno našli nekje v gozdu. Truplo pa je ie razpadalo in se ni dalo ugotoviti, ali je pokojni zašel v goščavo in umrl od gladu, ali pa izvršil samomor. Slednje je bolj verjetno.
Pokojni Azim. ki si je zdaj končal življenje, je bratranec bivšega ministra.
Med pristaši gladovalnega apostola Suvorina v Beogradu so tri ženske, ki stradajo že preko 20 dni in so trdno odločene, da izdrže 40danski post. Prva je bolehna. in vsa oslabela, toda z gla* dovanjem je dognala vzrok svojega bolehanja: trakuljo ima v sebi; nekaj metrov jo je že odpravila, ostalo pa še bo, četudi se zc komaj drži pokonci. Druga je mak) močnejša in še ne ve. na čem boleha. Tretja pa je najbolj za* nimiva. Mlada dama, nasmejana, vese* la in vzlic že prestanim 22 dnem stra* danja vedra in dobro ohranjena. Pri* povedu je:
— Prve tri dni mi je bilo najhuje. Ko sem stopila na ulico, se mi je za« meglilo pred očmi. Naslednji dan po dobrem spanju mi je bilo bolje. Spim izborno. Izpočetka sem smrčala, zdaj nič več. Temperaturo sem prej imela 36 do 38, zdaj redno 363. Pred par dnevi so me zvijali želodčni krči, zdaj me boli samo v sencih in ne morem nositi klobuka. Opravljam vsa hišna dela. Moj mož je križa od čuda, kako lahko brez hrane vse izdržim. Doslej nisem okusila ničesar razen navadnega čaja in limonade. Prejšnje pomladi so se mi na obrazu in rokah vedno pojav* hale pege ter sem poleti nosila dolge, pozimi kratke rokave. Zdaj čutim, ka» ko se mi pod kožo suši huda kri, ki mi je zdravniki niso mogli odpraviti. Prej me je vedno mučil neznan katar, zdaj se počutim mnogo zdravejša in lažja ter ne bom prekinla posta ni za Krista Boga...
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
Nedelja nogometnih senzacij
Nepričakovani izidi včerajšnjih nogometnih tekem v Ljubljani. — Poraz Ilirije v Maribora. — Poraženi dunajski favoriti.
Včerajšnja nedelja jc bila v nogometnem »portu res dan senzacij in to tako v Ljub* Ijani, kakor tudi drugod. Evo kratkega pre* (leda:
v Ljubljani
so igrali drugo kolo pomladnih prvenstva* rab. tekem, ki so skoro vse končale s prese* nečenji. Tako je Slovan zopet triumfiral nad Hermesom, ki je veljal za favorita, a Primorje je nepričakovano gladko in z vi* aokim skokom odpravilo Jadrana. Včeraj* šnje tekme so zato zopet znatno spreme* nile prvenstveno tabelo. Slovan je zopet za* sedel drugo mesto, Hermes je padci na tre t * je, PrimoTJe, ki je bilo doslej na zadnjem pa je potisnilo Jadran na to mesto. Situaci* ja je sredaj nastopna: Ilirija 5 tekem, 9 točk, Slovan 6 tekem, 6 točk, Hermes 6 te* k cm, 5 točk. Primorje 5 tekem. 4 točke, Ja* dran 6 tekem, 4 točke.
V tekmi Slavan — Hermes (3:1) jc Slovan nastopil z novimi ipralci m posledica pregrupacije moštva je bila včerajšnja ne* pričakovana, a zaslužena zmaga nad Šiškar* ji. V moštvu je prevladoval borben duh. Igralo je samozavestno in energično ter zru* Silo Hermesov odpor.
Hermes je igral precej izpod svoje obi* čajne forme; slaba je bila zlasti igra napa* da, ki je bil brez Zalokarja in jc zato pri* šel popolnoma iz koncepta.
V tekmi Primorje — Jadran (5 ; 0) je Primorju znova uspelo, da skoraj s slično visokim rezultatom kakor v jeseni odpravi Jadran. Zmaga Primorja je bila zaslužena. Moštvo je zaigralo kakor nekoč v svojih najboljših dneh in če bo obdržalo to formo, je povsem verjetno, da se bo za Ilirijo v prvenstvu plasiralo na drugo mesto. Jadra* novo moštvo je bilo precej pod svojo formo in je igralo brez svoje običajne žilavosti in odpornost L
Dopoldne ;>ta j h so I vir ali prvenstveno ttrkmo Reka in Svoootfa. Tekma je ostala po živahni borbi neodločena 2 : 2. Reka je dosegla s tem enako število toči: kakor Sla* vija. vendar, je žc odigrala eno tekmo več.
Izven Ljubljane.
CELJE: Semifinale pokalnih tekem: At« letiki : Rapid II. 4 ; 2. Atletiki pridejo v finale z Iliri io ali Primorjem.
MARIBOR: Rapid : Ilirija 4 : 3 (3 : 1). Včeraj je Ilirija v Mariboru doživela nepri* čakovan poTaz od Rapida. Moštvo še ni do* seglo lanske povprečne forme in je bilo zlasti slabo v prvem polčasu. Zato je Ra* pid v prvem polčasu vodil s 3 : 1, v drugem pa ga je Ilirija potisnila v obrambo. Rapid jo predvedcl dobro i^ro po zraku, ki je pri* sla na trdih tleh temboi> do veljave. Igral pa je tudi požrtvovalno in borbeno. Zmaga Rapida je bila zaslužena. — Prvenstvena tekma Svoboda : Ptuj 4 : 2.
ZAGREB* Prvenstvene: Željezničari— Gradjanski 1:0! Gradjanskl s tem definitivno izerubi orvenstvo ZNP. na tudi drugo mesto mu je oKroženo. Hašk—Dedby 4:2 (1:1). Concordia—Croatia 2:1 (0:!). Viktorija—Tipografija 5:2.
SPLIT: Hajduk—Borac 8:1.
BEOGRAD: BSK : Jedinstvo 4:2 (3:2); Jugoslavija : Slavija 5:0.
SUBOTICA: Sand : Bačka 5:2.
DUNAJ* Dunajski rim : Penaroi (Uru-«uav) 3:1 (0:1)! Slaba igra urujruavskega prvaka. Tekmi je orisostvovalo 40.000 gledalcev.
PRAGA: Spana : Viktorija Ž. 9:0.
GRADEC: GAK : Sturm 5:1! Prvenstvena tekma.
BRATISLAVA: Vienna (Dunaj) : Bratislava 3:0
ITALUA: Imernazionale : Milano 2:1, Genova : Bolojrna 1:0: Juventus : Torino 1:0. Hellas : Padua 2:2.
Ponedeljek, 4. apr., Bošji Človek, D. Torek, Si apr., zaprta
Sreda, 6. aprl.. Pahljača lady Windertne-re, A.
Četrtek, 7. apr.. zaprto.
Petek, a aprl., Lumpacij vagabund. Primi jera. lav.
Sobota, t3. apr. ob 15. Božji človek. Dijaška predstava po znižanih cenah.
Nedelja, 10. aprL Lupacij vagabund. Tzv.
Opera.
Ponedeljek, 4. aprila, zaprto. Torek, 5. apr., Mrtve oči. D. Sreda, 6. aprl., zaprto. Četrtek, 7. apr.. zaprto. Petek. 8. aprl, Ero? in Psihe. Red C. Sobota, 9. apr., Orlov. Tzv. Nedelja, 10. apr. ob 15. Tajda. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Opereta „Orlov"
Sinoćnja premijera v Ljubljani.
To je bil uspeh! Ne, to je bil triumL Gledališče natlačeno polno. Že pred začetkom radostna napetost med publiko, ki očividuo pričakuje izrednega uživanja. Navdušenje vre iz te publike, še preden se pojavi dirigent dr. Svara, in viharni aplavzi vise v zraku, Se preden se dvigne zastor. Zakaj vsaj polovica tepa občinstva že prepeva in prežvižgava te čarletne, tange iu bluse, saj jih je preple-savala vso minulo zimo. Napetost v razigranih dušah in nestrpnih dlaneh torej komaj čaka, da izbruhne. In res, eksplozija sledi eksploziji, aplavz sledi aplavzu, ponavljati 9e mora vsaka druga točka, in režiser Povhe vzklika na odru ali za odrom vedno znova »Repete!«
Tako smo poslušali einoči Granichstael-tenovega »Orlovac dvakrat in je bilo predstave konec jedva ob pol 24. In vse se je razhajalo silno zadovoljno ter s trdnim sklepom, da si privošči to razkošje še in še. Zakaj za naše operetno občinstvo je >OrIov< prima in non plus ultra.
Kritično pa velik šmarn. Dejanje se godi v Newyorku, a glavne osebe so Rusi in Amerika nc L Človek bi torej logično pričakoval, da je tudi glasba ruskega in amerikanskoga značaja. Toda glasba je dunajska z madžarskimi utrinki in jazz-baodskimi ocvirki. Prijetna za uho, 5e prijetnejša za noge, a prav malo originalna. Dunajska sentimentalnost in modne plesne melodije, pomešane s staro val-čkovo omako. Pleše se skoraj neprestano, plesalke in plesalci izvajajo celo cirkuške u-metnosti, Nadja in Dollv skačeta partnerjema na hrbet, da ju odnašata, tovarnar Jollv izvaja na tovariših veletoč ter odjezdi na Har-ryju, a baletni zbor nastopa kakor v velemestni reviji. "
Vsebinski je >Orlov< kopija * Grofij Marice« in ima po dvajset let veljavnem operetnem načelu dva zaljubljena para ter komičnega starca. Originalna je le ideja, da brani ruski begunec veliki knez Aleksander AleksandroviČ staroslavni največji demant »Orlove, ki ga kot ubog tovarniški *trojnik iz ljubezni do plesalke Nadje Nadjakovske najprej prodaja, končno pa podari svojemu idealu.
Opereta daje mnogo prilike za razvijanje največjega operetnega sijaja. Tudi pri nas ?e je storilo vse mogoče, in priznati treba, da sta oprema in inscenacija lepi. okusni tor primerno razkošni. G. režiser Povhe zasluži polno priznanje. Tudi izvajanje pod taktirko g. dr. Svare je bilo na odru in pod njim prav dobro. Mestoma pa bi bilo želeti hitrejšega tempa, ki se bo pa<5 dosegel pri reprizah. Jazz-band na odru s saksofonom 5e ni bil ubran z orkestrom in je zato pokvaril uspeh dueta »O saksofon«.
Glavno vlogo je pela in plesala ga. P o -1 i ? e v a in žela kajpak ves večer naiživaV nejše priznanje. Nastopala je v celi vrsti elegantnih toalet, ki so vzbujale med ženstvom umevno občudovanje,
Drastičneje je podajala era. Vera B a -i a t k o v a kontori3tko Dolly, vedno lačno naivko, ki igra en dan milijonarko, da se končno zares omoži z milijonarjem. V plesih in igri je prav dobra.
Glavno vlogo strojnika in velikega kneza poje in pleše g. Drenovec, ki se žrtvuje za operetnega tenorista. Nastopa vseskoz jako simpatično in elegantno ter je živa reklama za najkorektnejšo moško modo.
Izvrsten, živahen kot živo srebro, poln domislekov in humorja je Jollv, g. P e č e k , glavni moški steber naše operete. Za uspeh ima pač največ zaslug poleg zgoraj omenjenih treh tovarišev. Samo: nikar preglasno! John Walsh. avtomobilski kralj, nekak Ford. je g. P o v h e, ki bi bil ob večji vzdržnosti in dostojanstveni resnobi dosti ucinkoviteili. ker verjetnejši. Tudi zanj: nikar kričati! V ostalem je podal svojo vlogo zunanje elegantno in dosledno.
Zabaven biljeter naravne humoruosti je bil g. Janko: lepo je izvedel svoji dve vlogi g Kosič, ki se v saržah vedno odlikuje. Končno omenjam Še prav zadovoljivi prvi nastop gdč. Sterniševe v vlogi služkinje Jessie. Gdč. T u 1 j a k o v a je balentni zbor uvežbala povsem* zadovoljivo in baletni zbor
je celo čisto čedno zapel ter presenetljivo dokazal, da zna ne le plesati, nego tudi peti.
Seveda je prišlo na oder tudi mnogo cvetja za vse glavne soliste, tako da je vladala zgoraj in spodaj uprav vroča premierska navdušenost. Gledališče ima zopet opereto, ki bo polnila blagajno, in to je — glavni dobiček in glavni namen >OrIova«.
Fr. G.
Dijaška, predstava Sofoklejevega »Oidi-pa< v soboto popoldne je skoraj napolnila gledališče. Predstave so se udeležili poleg kuezoškota dr. Jegliča mnogi duhovniki, redovniki, profesorji, profesorice, dijaki in dijakinje ter druga publika. Po uvodnih besedah proiL An t. So vre ta so osmo- sedmo- ia šestošolci pod skupno režijo g. L i p a h a izvajali tragedijo zelo dostojno, vseskoz razumljivo in prečuteno, zbori po dr. Kimovčevi skladbi so zadovoljevali. Zlasti je odlično nastopal Lenček kot Oidipua. poleg njega Legaj* kot Teiresias in Knafličeva kot Joka ste. Predstava je žela mnogo priznanja. Več po reprizi. Fr. G.
-Rožji človek. Pri današnji reprizi te BegoviČeve drame, ki je po dosedanjih vpei-zoritvah dosegla lep uspeh, igra vlogo J-tarc ga. Marija Vera.
Senatni večer. Koncert, katerega priredita v četrtek, 7. t. m. pod okriljem ljubljanske Glasbene Matice umetnici — vijolinistka Vida Jerajeva in pianistka Jadviga Poženelo-va, bi z vso pravico nosil naslov sonatne^a večera, saj sta glavni točki sporeda Beethovnova Kreutzerjeva sonata in pa sonata francoskega komponista Faureja. Ta francoska sonata se ziblje sredi najčudovitejših ako?> dov in premišljenih kombinacij. V njej ni nobene suhoparnosti in tudi ne dogmatizma. Celo delo je izraz plemenite duše, ki se giblje v ritmu kakor le organizem, ki se raduje preprostega svojega bitja. Obe sonati izvajata na vijolini gdč. Vida Jerajeva, na klavirju gdč. Jadviga PoŽenelova, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Zdravniška zbornica svojemu organizatorju dr V. Gregoriču
Zdravniška zbornica za Slovenijo se je svojemu organizatorju, ustanovitelju in stanovskemu borcu dr. Vmku Gregoriču oddolžila na prav dostojen način. V dvorani ljubljanske univerze se je včeraj ob 11. dopove vršil izredni občni zbor Zdravniške zbornice, katerega so se udeležili naši zdravniki v lepem števiiu ne samo iz Ljubljene, marveč tudi iz ostalih krajev Slovenije, Svečani seji Zbornice so prisostvovali tudi veliki župan dr. Vodopivec vladni komisar mestne občine Mencinger, ma-gistratni direktor dr. Z a r n i k. dekan medicinske fakultete dr. S e r k a inšpektor aunistrstva za narodno zdravje dr. Milan V u k i č e v 1 ć , zastopnika zagrebških zdravnikov univ. docent dr. H y n in dT. Fischer L t- d-
Predsedn& Zdravniške zbornice dr. Mavrici j Rus ie otvori 1 zborovanje ter v toplih besedah očrtai požrtvovalno jubilantovo delovanje. Hvaležno priznavajo vsi njegovo delo io njegov trud tekom dolgih decenij za blaginjo zdravniškega stanu. V imenu skupščine mu je prisrčno čestital ter izrazil želje, da bi našel dr- Gregorič mnogo posnemalcev med svojimi mlajšimi tovariši.
Dr. Peter Detranceschi ie nato na kratko, a temperamentno utemeljeval predlog, naj zdravniška zbornica izvoli dr. Vinka Gre gorica za svojega častnega predsednika. Omenjal je uspešno in požrtvovalno slavijenčevo delovanje pri organizaciji zdravniškega stanu. Od leta 1891. pa do 1905. je bil neumoren delavec in predsednik takratne Zdravniške zbornice za Kranjsko, a pozneje je deloval 4ot pTedsednJk Društva zdravn&ov. Dosegel je po prevratu, da se je zopet oživotvorila Zdravniška zbornica. Predlog je bil soglasno m j iskrenim odobravanjem sprejet, nakar je piedsednik dr. Rus poklonil slavijencu slavnostno številko »Lekarskega Vjestnrkac. Sledile so nato čestitke zastopnikov oKasti in korporacij: veliki župan dr. Vodopivec vladni komisar s. M e n c i ne g e r, oblastni odbornik dr. Anton B r e c e 1 j, predsednik zagrebške Zdravniške zbornice univ. prof. docent dr. H y n, dekan medicinske fakultete dr. Š e r k o, v imenu ljubljanske bokiice dr. G o e s 11, v imenu Slov. zdrav, društva v Mariboru podpredsednik dr Kolterer, v Imenu Društva zdravnikov v LJubljani dr. P i n t a r, v rmenu naše vojske m vojaških zdravnikov dr. Riko Jug ter v imenu zdravniškega naraščaja dr. Slavko G r u m.
Dr. Gregorič se je presrčno zahvalil za odlikovanja in čestitke ter zagotovil zbornico, da bo še nadalje neumorno in od-kčno deloval za napredek zdravniŠtva. Za-
hvalil se je tudi mestni občini ljubljanski, ki ga Je imenovala za ljubljanskega meščana.
Na skupščino je prispe lo mnogo brzojavnih čestitk, tako so pozdravi': slavtjeo-ca beogradska Zdravniška zbornica. Srbsko lekarsko društvo. Zbornica v Sar.revu. dr« Cervtnka s Ptfzele, dr. Robič iz Maribo dr. Zriokar z itejja, dr. rile \vem h Novega mesta, dr. Serko z Vranskega n pri-marij bolnice v Ure žicah.
Po končanem zborovanju se je vršil v tmioriu slavnostni banket, na katerem *o bile izrečene ranome prisrčne namirnice.
žBeiežnica
Koledar.
Dan***: Ponedeljek. 4. a;»nLi ; kato-
ličani: Izidor; pravoslavni: 22. marca, Vasi-Uje.
Jatri: Torek, 5. aprila 1027; katoličani: Vinko; pravoslavni: 23. marca: Nttoaa Današnje prireditve.
Gledališča: Drama: *Božn Človek- D. — Opera: zaprto.
Kino Matica: ^Kraljica od Sal>e .
Predavanja: Ob 20. v Unioau dr. Koalo* : »Zbliianje Jugoslavije In Bolgan&e Dežurne lekarne.
Danes: Ramor, Miklošičeva c; Trnfcoczv Me«tni trg.
Jutri: Bohine, Rimska e.; Le\>teU. Re>l.jv va c.
Protest železničarjev
Veliko razburjenje med železničarji, ki so ga povzročile znane krivične redukcije, o katerih smo že podrobneje razpravljali na podlagi avtentičnih podatkov, je našlo izraz v protestnih zborovanjih. Od 1. aprila do včeraj se je sirom Slovenije vršilo okrog 25 takih zc-iezničarskih zborov, med katerimi je bil, kolikor doslej znano, zabranjen s:i-mo oni v Celju.
Ljubljanski železničarji so se v soboto zbrali v Mestnem domu. Dvofaria se je napolnila do kraja, ogorčenje je po izvajanjih govornikov bilo zelo veliko. V imenu Saveza železničarjev je govoril žel. uradnik Stanko, za Delavsko zbornico ravnatelj Kopač, za Strokovno komisijo g. Tokan, za Zvezo delavskih žen Mica Ajdiškova in za profe-sijoniste g. Podbevšek. Po vseh izjavah, ki so bile podane temperamentu in s stvarnimi podatki, je bila sprejeta daljša resolucija, ki se dostavi vlad:, prometnemu ministrstvu in parlamentarnim klubom.
Pijan mladenič pod električne železnico
V Zagrebu sc je sinoči zgodila straš= na tramvajska nesreča. Pekarski po* močnik Nikola Vugrinčič, ki se jc po= poldne nahajal na neki veselici v Kustosi j i, se je proti večeru precej vinjen vrnil z dvema tovarišema v mesto. Na zgornji Ilici, kjer tramvaj vozi mnogo hitreje, kakor sredi mesta, so fantje hoteli prestopiti cestno železnico, da v nasprotni trafiki kupijo cigarete.
Vugrinčičeva tovariša sta predla preko ulice, Nikola pa je zaostajal in s« nikakor ni premaknil s tira cestne železnice, četudi sta ga tovariša klicala in je bližajoči sc tramvaj močno zvonil. Hipno je bila nesreča tu. Voznik tramvaja, ki se je očividno zanašal, dn se bo Vugrinčič naglo umaknil s proge, ni mogel v zadnjem trenutku ustaviti voza. Kolesa so napi tega fanta podrl;* in mu zdrobila obe stopali. Razen tega je pri padcu dobil težje poškodbe na glavi. S prvim izvošekom so ga prepe^ Ijali v bolnico, kjer pa radi velike krva» vitve skoro ni upanja na okrevanje.
najbolj'še f naj i rp cžn ejše* zato najcenejser
3
Ladislav Vladvka:
44
— Da, poznam ea.
— Ostal je v predsobi, kier stoje z usnjem prevlečeni foteljL kaj ne? In kaj je dejal?
— Vprašal je, da-li je milostiva še doma, da-li Še ni odpotovala.
— Pravite, da je hotela odootovati. S kom pa? Sama ali z gosoodom?
Naročila mi je pripraviti drugo jutro kovčege za oba.
— Ali veste, kam sta nameravala odpotovati?
— V inozemstvo, kam. mi ni znano.
— Vrnimo se h gospodu Horu Ali ste opazili na njem kaj sumljivega, ko je prišel k vam?
— Da, bil je zelo razburjen.
— AH je prihajal k vam tudi prej tako razburjen?
— Nikoli, vedno je bil dobre volje m rad je zbijal šale. Cesto se ie pošalil z menoj, predno je stopil v sobo.To pot je hotel takoj v sobo, toda prepovedano mi je bilo pustiti ga.
— Kdo je vam to zapovedal?
— Sam gospod. Naročil mi je, naj
mu rečem, da njega in gospe ni doma.
— Hora ni verjel, da gospe in gospoda ni doma?
— Ne, kričal je, da se hoče sam prepričati. Tako pri nas še nikoli ni kričal.
— A kaj se je zgodilo potem?
— Gospod je sam odprl vrata iz jedilnice. Držaf je roke v žepu in dejal: Čemu pa kričite, kar je, je, saj se ne da nič izpremeniti.
— Kaj oa Hora?
— Planil je h gospodu in ga zgrabil za vrat.
— Ali mu je pri tem kaj rekel?
— Dejal je: Mile ne odpeljete, raje vas ubijem.
Občinstvo je dobilo prvo kost, da je lahko glodalo. Predsednik je moral zagroziti, da bo dal dvorano izprazniti, ako ne bo miru. Nato se je obrnil k obtožencu.
— Ali priznavate, kar je izpovedala priča?
Toda Hora ni odgovoril.
— Povejte nam priča, kaj je sledilo potem.
— Naš gospod je pahnil gospoda Horo vstran, tako da je padel na stol.
— Ali sta pri tem kaj govorila?
— Da, gospod mu je dejal: Saj sem vam že rekel, da je zadeva urejena.
—- Ali se spominjate, kaj se je zgo-
dilo potem?
— Da. Gospod Hora je šel proti vratom. Naenkrat se je obrnil rekoč: Ne, ni urejena. Nato je odprl vrata in odšel.
— Ali je vam Horalek kaj rekel?
— Rekel mi je, naj nikogar več ne pustim v vilo in naj zaklenem oboja vrata.
— Gospa je bila v sosedni sobL ko se je to zgodilo?
— Da.
—- Zdaj nam lahko še poveste, kako je bilo pri vas zvečer.
— Gospa me ie poklicala in mi velela, naj ji pomagam izbrati perilo, ki ga je hotela vzeti seboj na potovanje. Dejala mi je, da jo zelo veseli, da odpotuje z gospodom v inozemstvo. Gospod da ji je že davno obetal, da jo vzame na potovanje. Med perilom si je izbrala nailepši pižama, rekoč: to bo za današnji dan. Nato me je odslovila in mi velela, naj pridem šele ored večerjo, da ji bom pomagala pri oblačenju. Potem je zopet legla. Bila je nekam razburjena. Ne vem, kaj je počel ta čas gospod. Bil je v svoji sobi. Pozvonil mi je proti osmi uri in me vprašal, zakai še ni večerje. Odšla sem k milostivi v spalnico, toda go^pa ni ležala. Ko sem stopila v spalnico, je sedla pred zrcalo in se začela pudratl.
Med občinstvom je zašumelo.
— Hočete reči. da se je lepotičila ali pudrala?
— Da. Počesala se je. notem sem ji pa pomagala, da se je oblekla. Oblekla je rožnato obleko, taJco kratko, ki je bila tu na prsih in zadaj izrezana. Dejala mi je: Danes moram biti lepa. Stala je dolgo pred zrcalom in se od vseh strani gledala. Pri večerji je bila vesela in kar samo se ji je smejalo, ko ji je gospod opetovano rekel, da je lepa. Nekaj mu je zašepetala, on ji je pa poljubil roko. Po večerji je pil gospod še Čr no kavo. Gospa je rekla, da ji diši šampanjec. Ko sem ga prinesla iz kleti z ledom, je gospod baš poljuboval gospo. Iztrgala se mu je iz rok, ko sem vstopila, toda on jo je tolažil, da ni tako hudo, češ, saj sva mož in žena. Potem sta postavila radioaparat in gospa je hotela plesati. Naposled sta mi rekla, da me več ne potrebujeta in da grem lahko spat Toda ostala sem s kuharico v kuhinji. Slišali sva, kako sta odšla gospod in gospa gori v spalnico. Gospa je spotoma še prepevala.
Zgoraj sta ostala samo nekaj časa. Komaj so se zaprla za njima vrata, sta počila dva strela. Prvi hip sva sc s kuharico bali, potem je pa odhitcia ona po stopnicah gori, jaz pa za njo.
Našli sva gospoda na tk'h pri postelji. Bil je že mrtev. Goifpa jc ležah. na tleh, naslonjena na posieho Bila je že slečena.
Gospod je zrl z mrtvrni očmi v zijcp in kuharica je dejala, da je že po njem. Gospo sva položili na posteljo. Izpirali sva ji obraz s kolinsko vod«v pa se ni zavedla. Nato sem tekla v Klikovko telefonirat po zdravnika, tara so sami telefonirali tudi po poli:iio.
— Kaj ste še našli v sobi?
— Ničesar , samo razbite šipe so ležale na tleh.
— Ali ste imeli kosa na sumu?
— Kuharica ie rekla- To ie stori, on. S tem je mlsii's. gospoda Ho»o.
— Dobro, jo bomo že vprašali, kako in kaj je mislila. Priča, vaše zaslišanje je končano. Za vsak slučaj pa ostanite tu, ker bi vas utegnili še potrebovati.
Nato je bila zaslišana Božena Be-rankova, kuharica pri Horalkovih. Potrdila je izpovedbe služkinje Bartoš-kove,
— Marija Bartoškova je pred vami izpovedala, da ste rekli v spalnici, kier ste našli gospoda Horalka mrtvega, gospo pa onesveščeno: To je storil on. Koga ste s tem mislili in zakaj ste to rekli?
Obrnila se je k HorL
0866
60
Dnevne vesti
K Ljubljani, dne 4. aprila 1927.
— Volitve v ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in Industrdo. Beogradska Pravda Javba, da je namestnik trgovinskega ori-irstra, minister Milan Simonović, imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo na podlagi pooblastila v finančnem zakonu izdelati novo uredbo o organizaciji ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt m industrijo, kakor -.trdi sestaviti nov volilni red. Volitve v r-bornico se imajo vršiti najpozneje začetkom meseca novembra t. !. Kakor nara privatno javljajo, so pozvani v to komisijo pomočnik trgovinskega ministra dr. Steln-metz, inšpektor dr. Pavietič in načelnik IIL
ddeiKa trgovinskega ministrstva dr. Krpan.
— Spremembe pri prosvetnem oddelka v Ljubljani. Prihodnje dni se izvrše važne spremembe pri prosvetnem oddelka v Ljubljani- Ne bo izmenjan samo šei oddelka, marveč rudi referenti za posamne stroke bodo nadomeščeni z ljudmi, ki so SLS bolj povseci. Dosedanji 5ei prosvetnega oddelka dr- Dragotin Lončar je že razrešen svoje dolžnosti in bo vpokojen. Za šefa oddelka je imenovan protesor na nu.nanisti&ni ghnnazOi v Ljubljani dr. Karel Capuder. Profesor dr. Lončar izroči te dni vodstvo oddelka novemu seiu. Ostale spremembe bodo izvršene v najkrajšem času.
— Naši cariniki v Brna. V soboto zvečer so prispeli jug oslovenskJ carinski uradnik: v Brno. Včeraj dopoldne so ogledali z^nimivosii moravske prestolhcc, popoldne so pa posetili Gomilo miru. Danes zjutraj se e vršila v prostorih bmske trgovske zbor-
ce skupna seja naših in češkoslovaških carinikov, na kater: se je razpravljalo o praktičnih carinskih problemih, tičočih se češkoslovaškega Izvoza v Jugoslavijo.
— Iz zdravniške službe. Za upravnika državne bolnice v Ljubljani je imenovan dr. Franjo Doljsak, ki je bi! doslei uslnžben pri inšpektorati] ministrstva narodnega pđravia v Zagrebu; za arhivskega uradnika pri oblastnem sanitetnem referentu v mariborski oblasti je imenovan vpokojeni ekonom bolnice Franjo Zajec
— Iz državljanskega statuta. Iz našega državljanstva sta prestopila v avstrijsko dr-
av -anstvo Marija Volavšek. pristojna v Kr.z;e. in Frane Thaler, pristojen v Trato.
— Novi finančni zakon. V »Službenih Novinah« z dne Z. aprila št. 7-1 je izšel kot pn.oga finančni zakon za leto 1927-28.
— Nov tednik. 7. aprila prične izhajati v Beograda ilustriram literarno - politični rudnik »Sloven«, pri katerem bodo sodelovali jugoslovenski. češki, poljski in ruski krjizevuiki, znanstveniki in politiki, ne glede na politično pripadnost. Namen lista je v prvi vrsti medsebojno spoznavanje in moralno ujedinjenje vseh Slovanov.
— Izpiti Iz srbohrvaščine. Ministrstvo nrosvete je z odlokom O. N. br. 6936 z dne 26. marca 1927 odloćtfo, da velja odredba o izpraševanju srbohrvaščine pri izpitih učne usposobljenosti za osnovne šole šele od covembra 1927 dalie.
— Izlet naših učiteljev na Češkoslovaško, UJU organizira veliko ekskurzijo na Češkoslovaško in Poljsko. Za poset Ceško-s?ovaŠke so priprave že končane, Poljaki pa na dopis UJL* >e niso odgovoril;. Naši učitelji posetijo pred odhodom na Češkoslovaško tudi Budimpešto in Dunaj. Priprave za ekskurzijo sprejema UJU do 12. aprila. Eks-
-ziie se lahko udeleži samo sto učiteljev. Ako se jih prijavi več. bo izvršHni odbor določS, kdo pride v pošte v.
— Bolezen direktorja generalne direkcije davkov. Direktor generalne direkcije davkov Leuca je težko obolel. Nadomestuje ga načelnik oddelka /a neposredne davke Vo-j!s]:iv Kagunac.
— Personalne spremembe v ministrstvu za šume in rudnike. V ministrstvu za šume ji rudnike se v kratkem i?.vrše važne osebne spremembe, Vpokojenih bo već uradai-rfkov - strokovnjakov. Zadevni ukaz je ijaii že podpisa!. Med drugimi je vpokojen dosedanji pomočnik ministra za šume in rudnike dr. Lu;o Novak.
— Premestitve v poštni službi. Pripravnik Hađži Slavkovič je premeščen kot uradnik 1.9. Iz Ljubljane k poštnemn ravni:, v Beograd. Poštni uradnik Mi-tael S t r a u s je premeščen iz Rajhenbur-ga v Maribor II- Alojzij Bizjak, sedaj poštni uradnik v Beogradu IL, je Imenovan
upravnika pošte v Domžalah. §ei odseka v poštnem ministrstvu Anton Subač ^ premeščen ket inšpektor k poštni direkciji v Ljubljani.
— § 104 pride pred okrajna sodišča. V rinarrčnem zakonu    za   proračuosko leto
JSL, ki ga objavljajo ze došle Službene Novine z dne 1. aprMa 1927, izšla je določna, zeio važna za naša sodišča, ker izroča s >dstvo radi pregreškov po ČL 104 s. k. z. okrajnim sodiščem. s pravno veljavnostjo r- . 1. spriia 1927 dalje. Na podlagi te določbe bodo zborna sodišča vse take ne-'eiene kazenske procese odstopila pristojnim okrajnim sodiščem. Določba se glasi in sicer v čl. 131 fin. zakona v izvrniku točno takole: v Kritična dela, koja se kvalifikuju kao dela iz čl. 104, kazneuog zakonika za Kraljevimi Srbiju, u pravnim područjima Viših zemaljskih sudova u Ljubiiaui i Splitu i Apelecije u Novom Sadu sude izuzetno u prvom stepen u Kotarski (sreski) sudovi, prema postupku koji važi za te sudove kao i u pogledu pravnih Jekova.«
— Nezgode, SoboslHcarski pomoćnik France Kuhar se ie včeraj okoi 14. pripeljal na kolesu iz Domžal v Lhibiiano fn hotel obiskati go. Marijo Stare v Florijanski ulici. Ko ie prišel že prav blizu vdovi nega stanovanja, je naenkrat padel s kolesa ter nezavesten obležal na tlaku. Nezgodo je opazila ga. Stare ter o nezgodi -,bvestfla reševalno postajo. Kuharja s< koliko poškodovanega prepeval z rešiln zom v javno bolnica — ŽeleznfČarjeva soproga Terezija Rermer, stanujoča v Studencih Pri
Mariboru, je včeraj prišla v Ljubljano it svojim sorodnikom. Okoli 13.45 ji je na Miklošičevi cesti postalo slabo ter se je onesvestila rn zgrudila na da. Z rešenim avtomobilom so jo prepeljali na dom njenega brata na Gosposvetski cesti 6.
— Vseučii&ki profesor obsojen po tiskov nem zakonu V soboto dopoklne se je vršila v Beogradu proti vseučiliškemu profesorju in uredniku »Rada« dr. Dragoljubu J ovan crvi ću obravnava radi članica »Starci odhajajo*, v katerem je gbtoženec po mnenju državnega pravdnika Širi! plemensko mržnjo Ln huiskal državljane proti ustavi In zokonu. Sodišče je obsodilo dr. Jovanovtča na mesec dni zapora, 2000 Din globe in povračilo sodnih stroškov -
— Vrenje krvi. srčno tesnobo, težko sope rje, čut strahu, živčno razdraženost, migrene, otožnost. nespanec se morejo rd-praviti z vporabo naravne »Franc - Josei« grenčice. Znanstvene ugotovitve podkrepljujejo, da se uporablja voda »Franz-Josei* pri zaprtju vseh vrst z najboljšim uspehom Dobiva se v vseh lekarnah rn specijalnih prodajalnah 141.
«ITO» zobna pasta najboljša
KOLINSKA CIKORIJA
JE RES IZBORNA
Iz Ljubljane
—1 j Dobrodošli gostje.    Kakor smo že
poročati, je organiziral največii danski lisi vBerlingske Tidende* v Kodanju skupno z danskim potniškim birojem ekskurzijo v Jugoslavijo. Udeležuje se je pod vodstvom treh novinarjev IS gospodov in dam, ki so snoči prispeli v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopnfki Putnika in novinarji, na kar so se nastanili v Unionu rr> SIcnu in si še zvečer malo ogledali centrum mesta in življenje po kavarnah Danes dopoldne so si z avtomobili ogledali važnejše dele mesta in se vzpeli na Grad. popoldne pa se odpeljejo na Bled. kier ostanejo do četrtka, ko se vrnejo v domovino. V Jugosla viji se mude že nad 14 dni m so izredno zadovoljni: videli so Zagreb, Sarajevo, Ce-tinje, vso Dalmacijo, PUrviČka iezera in.sedaj kot najlepši zaključek še našo Gore:u-sko. Vsi zatrjujejo, da se jim ni niti sanjalo, da je pri nas tako lepo in tako »evropsko«, da so kraji tako zanimivi in krasni, ljudje teko prijazni in postrežni: celo o naših železnicah so polni hvale. Obljubljajo in radi jim verjamemo, da brdo po povratku v domovino toplo priporočali rojakom, naj obiščejo Jugoslavijo; že letos se nadelajo, da iih bo prišlo par sto, a tudi vsi udeleženci sedanje ekskurzije zatrjujejo, da bodo porabili prvo priliko, da prfdeio zoper k nam —U Predavanje bolgarskega Intelektualca v Ljubljani. Danes zvečer ob 8. predava v Unionu g. dr. Kostov. Govoril bo v srbohrvašč'ni, pokazal nam bo pot- ki naj nas vodi k kupili slovanski politiki. V časih, ko našo domovino zopet ogroža tuja objestnost, prihaja v belo Ljubljano Bolgar, brat po >rcu m misiL Čujmo njegovo besed j in nasvet za strnitev Slovanov v enotno falango, k? bo podrla imperi-jalistidne fantazije in v kali zatrla zločinske naklepe naših sovražnikov Naj pri današnjem prebivanju ne manjka nihče, ki čuti slovansko. Opozarjamo ponovno, da se predavanje ne vrši v Mestnem domu, kakor prvotno najavljeno, marveč v veliki dvoraci Unlona.
—Ij Tekmovalno in ogledno damsko friziranje. Moda kratkih ženskih las ie odprla tudi naši frizerski obrti nove smernice udej-stvovanja m razvoja. Le malo ie še frizerskih podjetij v Ljubljani, ki bi bila omejena samo na moške goste, skoro vsa so se adaptirala že tudi za dame. za katere obstoji v mestu že pet posebnih damskih sa-Iccov. Pomočniški zbor frizerske zadruge je ustregel zato nujni potrebi, ko je o božiču otvorii za svoje Člane, mlade brivske pomočnike, posebno večerno šolo za damsko friziranje, šola, ki se je je udeežilo 25 do 35 članov, je včeraj zaključila svoj prvi tečaj z nagradnim friziranjem. Interesantni prireditvi je poleg zastopnikov ljubljanskih in zagrebških frizerjev in brivcev ter zastopnikov Trgovsko - obrtne zbornice prisostvovalo tudi lepo število občinstva, ki pa bi ga bik> gotovo še mnogo več. ako bi bilo vedelo, za kaj pravzaprav gre. Pri prihodnji slični prireditvi bo obisk gotovo mnogo večji. — Pred očmi pub'rke je 17 obiskovalcev šole tekmovalo v tem, kdo bo v določenem času 55 minut naredil svojsmu modelu — lepim ljubljanskim gospodičnam — najboljšo frizuro. Žirija je imela težko Celo, ker so se vsi tekmocalci res potrudili in se nestrokovnjak kar ni mogel odločiti, komu bi priznal prvenstvo. Žirija ga je prisodila g. Lipošu s 63 točkami; drugo mesto je priznala g. Z o r i č u z 62, tretje g. Gorencu, četrto pa g. Zupančiču. Prva dva sta uslužbenca pri g. Podkrajšku, tretji pri g. Ferkuli. četrti pa pri g. Po-držaju. — Za publiko še bol! zanimivo je bilo sledeče ogledno friziranje že izurjenih frizerskih pomočnikov in pomočnic, ki so z izredno spretnostjo naredili najprej vsak po eno moderno, nato pa po eno umetno frizuro in želi za svoj okus ln svojo spretnost vihamo priznanje gledalcev, pri prosti zabavi, ki le večer zaključila, pa gotovo tudi hvaležno priznanje svojih, od vseh ob-čudovanrh »modelov«.
—Ij Opozorilo društvom in članom gremija trgovcev v Ljubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani razglaša. Nahajamo se v tako hudem boju za obstanek, da naše trgovine,
ki ječe pod bremeni davkov in socijalnih dajatev, nadaljnih prostovoljnih davščin v dobrodelne in društvene svrhe ne zmorejo več. Naša trgovina se ima resno boriti za svoje vsakdanje životarenje in omaguje, tako da mora predvsem pri današnji hudi konkurenci gledati, da zmanjša rezijske stroške, če hoče obstati. Na temelju gornjih ugotovitev je občni zbor Gremiia sprejel naslednji sklep: »V smislu sklepa občnega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. marca 1927. leta je članom gremija prepovedano dajati društvom ali korporacijam □arila, bodisi v denarju ali blagu, Clanc, ki se ne bodo strogo držali sklepa občnega zbora, naj gremijakio načelstvo v smislu § 24. gremljalnih pravil ostro kaznuje. Sklep itopi takoj v veljavo.« Tozedevna opozorila se dobe v Gremijalni pisarni proti od-škcKiuini 5 Din. Opozorila je nabiti v trgovina na vidnem mestu. — Načelstvo.
—-Ij  Praznovanje praznikov in trgovine.
Cjremu trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da je brl na rednem letnem občnem zboru dne 29. marca 1937 sprejet sklep, da se v bodoče praznujejo sledeči prazniki: 1. januar (Novo leto), 6. januar i j (Sv. Trije kralji), 19. marec (sv. Jožef), velikonočni ponedeljek, biskoštni ponedeljek. Sv. Res-nje telo, 29. junij (sv. Peter m Pavel), 15. avgust (Vnebovzetje). 1- november (Vsi >veti), 1. december (praznik Ujedinjenja) S. Jccember), Brezmadežno Spočetje (25. de-:ember) (Božiči in 26. december (sv. Ste-rjn). V teh dneb mora delo v trgovinah pohrvati ves dan. — Načelstvo.
—Ij Mladinska tekma psov - ptlčarjev se vrši 10. t. m. v lovišču občine Jezica. Po-/dravn? večer se vrši 9. t. m. ob 20. v restavraciji Ljubljanski dvor. 10. t. m. zjutraj >b 7. je zbirališče na vrtu restavracije glavnega kolodvora, tam se vrši pregled prrpe-.'anib psov na tekmo, ob pol 9. pa odhod v ;ov!šce. Kosilo bo pri Ruskem carju na Jeci. Poslov*irtf večer se vrši isti dan ob 2*3. 7,opet v Ljubljanskem dvoru, kjer se bo razglasil rzid tekme ter se bodo razdelila darila. Tekma se vrši ob vsakem vreme-nn _ Odbor. 339n
c— Ugoden nakup nogavic, vezeaine in žepnih robcev te pri O. Dobeic. Pred Škofijo ste v. 15. 51L
Hemeroidalni cepci
Zahtevane brezplsAao norme 23 znaneg* zdravila od '.vrđ-... A.Mtro-6-aleno .   Graa. Osterr Laonhardstra*«« S
ORI
U— Irski škof v Ljubljani. Danes se nudi
v Liubljani v spremstvu dr. MiHerja škof v Cashelu in Waterfordu (Irish Free State). Zvečer ob 18. bo imel v dvorani univerze predavanje o Irski. Predavanje bodo pojasnjevale skioptlčne sl'ke.
—Q Slov. planinsko društvo vabi svoje člane ln prijatelje na predavanje dr. H. Turne v torek 5. aprila ob 8. zvečer v Mestnem domu. Dr. Turna bo nadaljeval svoje predavanje o razvoja alpinizma (ski-optične slike).
—Ij Predstavo »Kralja Oldipa-. ki je dosegla pri premieri sijajen uspeh, ponove dijaki L državne gimnazije jutri, v torek ob 20- uri. Občinstvo ponovno poozariamo, naj nikar ue zamudi lepe prilike, ko si lahko za majhen denar ogleda eno največjih dramatskih del vseh narodov in časov. Predpro-daja vstopnic vsak dan od 10. do pol 13. ure in od 15. do 17. pri dnevni gledališki blagajni.
—U Težak karambol dveh avtomobilov.
V soboto okoli 22.15 je pravilno po desni strani vozil po Miklošičevi cesti v smeri pioti frančiškanskemu mostu šofer - dnev-uičar Vinko Marchizetti s poštnim avtomobilom razne pakete z glavnega kolodvora na glavno pošto. Ko je prrvozil na vogal kavarne Union, ie nenadoma pri vozil po Fran--iškanski cesti šofer P- S. s svojo avto-takso. Oba avtomobila sta z vso silo trčila Jrug v drugega. Poštni avto si ie zlomil pri rem jekleno os. Tudi osebni avtomobil je Drl močno poškodovan. Skupno škodo cenilo aa približno 10.000 Din.
—U Tatvina. Na Vodnikovem trgu &o se ^opet pojavili za bližnje velikonočne praznike žeparji in žepance. Trgovčevi soprogi ge. Mariji C. je v soboto dopoldne na Vodnikovem trgu neznan žepar izmaknil usnja-to torbico, v kateri ie bilo l4rj Din gotovine.
—U Iz policijskega dnevnika. Poiicija je v nedelje, zlasti ponoči imela izredno mno-^o posla. Aretirala je kar 11 oseb, letos rekordno število. Osem oseb radi pretepa, pijanosti in razgrajanja, tri dekleta pa radi vlačuganja. Neki mladenič je celo streljal v javnem lokalu. Prijavljena ie goljufija zneska 200 Din in tatvina zneska 140 Din. Poleg aretacij je tudi še 10 prijav radi k^lenja nočnega miru, razgrajanja, ogrože-nja telesne varnosti in nedostojnega vedenja. Nekateri gostilničarji so imeli koncerte in godbo brez policijskega dovoljenja. Prijavljen je samo en sluča prestopka cestno-policijskega reda. kar je tudi rekord.
Iz Celja
—c Občeslovensko obrtno društvo v Celja je imelo te dni svoj občni zbor. Društveni funkcijonarji so podali svoja poročita, iz katerih je bilo razvidno lepo in uspešno delovanje društva v minulem letu. Sprejeta so bila tudi nova pravila. Društvo se bo odslej imenovalo »Slovensko obrtno društvo v Celju« z de'okrogom za sodni okraj Celje. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen zopet z Ivan R e b e k.
—c Ljudsko vsenčilšče v Celju. Danes v ponedeljek zvečer ob 20. se bo vršilo v fizikalni dvorani meščanske šole predavanje g prof Orožna o ^Upravnih !n političnih razmerah v sedanji Rusiji«.
—c Nov odvetnik v Celju. V poslopju Jadransko - podunavske banke otvon svojo pisarno g. dr. Rihard Plntir. dosedaj koncipijent v pisarni g. dr. Kalana v Celju-
Občni zbor dnM hišnih posestnibov
Ugodna drustveaa bilanca za preteklo leto. — 1600 članov. — Preveliki državni in mestni davku — Kaj bo po ukinjenju stanovanjske zaščite.
V nedeljo dopoldne se je vršil redni občni zbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Udeležba na občnem zboru je pričala, da hišni posestniki v strnjenih vrstah nastopajo v obrambo svojih in* teresov.
Zborovanje je otvorii in vodil predse d* oik g. Ivan F r o h 1 i c h, ki je uvodoma po*
zdravil delegata zagrebškega društva dr. Pi* larja in društvenega častnega predsednika m soustanovitelja dr. Vinka Gregoriča, ka# teremu je obenem čestital k njegovi 701et* niči. Dr. Gregorič se je v kratkih besedah zahvalil in naglasil važnost skupnega dela na gospodarskem polju. Nato je občni zbor prešel na dnevni red.
Predsednik g. Frohlich je podal izčrpno poročilo o delovanju društva v minulem društvenem letu in se uvodoma spominjal umrlih članov, zlasti pa podpredsednika g. Stareta. Naglasil je, da je bilo delovanje društva koncentrirano na odpravo stano= vanjske zaščite in znižanje, odnosno izena* cen je davčnih bremen. Obširno je orisal
hude boje, ki so se vršili za stanovanjski zakon in v katerih je končno prodrlo stali* šče hišnih posestnikov, da je treba odpra* viti vsako omejitev v razpolaganju s stano* van ji. Tudi v davčnih vprašanjih jc deloma uspelo znižati nekatera bremena, kljub te« mu pa so davki in razne javne dajatve še ^edno previsoke in bo društvo skupno z drugimi organizacijami storilo vse, da se primemo znižajo in spravijo v sklad s splošnim gospodarskim stanjem Društvo se je tudi na znotraj konsolidiralo in šteje okrog 1600 članov ter je eno najmočnejših društev v državi. Važna pridobitev je tudi ropet priboriena davčna prostost za nove hiše.
Blagajniško poročilo, ki izkazuje 103.283 dinarjev dohodkov in 1200 Din prebitka, je bilo po poročilu računskih preglednikov odobreno in predsedniku in blagajniku iz* rečena zahvala.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor, v katerem so večinoma dosedanji odborniki z g. Ivanom Frohlichem na čelu.
Predsednik je nato poročal o parifikaciji lastnih stanovanj hišnih posestnikov, ki se ie izvedla samo v Ljubljani in ki je vse hišne posestnike najhujše zadela. Govornik je naglasil, da so tekom dolgoletnih stano* vanjskih omejitev hišni ' posestniki toliko trpeli, da je ta nova obremenitev naravnost krivična. Zahteva, da se ti davčni predpisi razveljavijo.
V zvezi s tem je poročal o previsoki od* meri vodarine in gostaščine s strani mestne občine Vsled povišane najemnine bo dobila mestna občina okroglo tri milijone dinarjev več kakor jigre. Ta preobremenitev, ki bo zadela tako*ri!šne posestnike kakor najem* nike, bo imela za posledico, da bo v Ljub* liani voda najdražia. Sorazmerno s poveča* njem moderne podlage naj se zniža odstot* na mera za vodarino in postaščino. Apelira na oba zastopnika hišnih posestnikov v ge* rentskem sosvetu, naj to zahtevo podpreta.
če pa ne bosta prodria, pa naj svoja mesta odložita, V ostalem pa se zavzema za razpis občinskih volitev, da bodo tako tudi hišni posestniki dobili legalno zastopstvo.
Zelo obširno je nato predsednik gt»p Frohlich govoril o stanju, ki bo nastopilo
po ukinitvi stanovanjskega zakona. \'ag/a* sil je, da so pretirane vse govor/ce, da bodo
najemniki kar frčati na cesto. E>ruštvo bo delalo na to, da se najemniki s hišnimi po» sestniki sporazumejo. Govornik s\ari pred pretiravanjem pri povišanju najemnine ter priporoča gospodarjem obzirnost zlasti na» pram slabše situiranim slojem. Kot podlag* za povišanje najemnine pa naj shizi deset* krafn/ iznos predvojne najemnine v dinar* jih, kar je enako zlati pariteti. Pretirava* nje najbolj Škoduje hišnim p&sestnikom sa* mim, ker daje najemnikom v boju za podaljšanje stanovanjske zaščite v roke najboljše orožje. Z i.to bo društvo strogo pazilo na take hišne posestnike in jih s svoje strani javno ožigosalo.
V imenu zagrebškega društva je pozdra
vil občni zbor dr. Pilar, ki je v svojem Ie* pcm govoru naglasil, da boj hišnih posestnikov ni le boj za lastne interese, marveč boj za zaščito zasebre lastnine. Zato so se hišni Doscstniki vseh držav združili v med* narodno organizacijo. Opozarja na letošnji kongres, ki se bo vršil junija meseca v Splitu ter vabi k številni udeležbi.
Končno je poročal predsednik še o akciji za ustanovitev lastnega denarnega zavoda hišnih in zemljiških posestnikov na zadruž* ni podlagi. Slični zavodi obstojajo že v ne^ katerih drugih državah in zelo uspešno de* i lujejo. Sprejet je bil sklep, da se povcTi j odbor da zadevo prouči in skliče ustanovni ■ občni zbo~. Nadalje je poročal, da je pro* metno ministrstvo dovolilo članom društva hišnih posestnikov trikrat na leto polovično vožnjo na vseh državnih železnicah. Dočim so druge železniške direkcije že izdale tozadevne legitimcije, še ljubljanska nima ni* kakih navodil. Zadeva pa bo v najkrajšem času urejena.
Pred zaključkom je bila soglasno sprejeta obširna resolucija, ki zahteva med drugim:
1. da se stanovanjska zaščita s 1. novem hrom 1927 definitivno ukine;
2. da se lastniki in najemniki pravočasno sporazumejo o bodoči najemnini, pri čemer naj lastniki ne zahtevajo najemnine nad 7lato pariteto;
3. da finančna delegacija odpravi ali vsaj popravi samo v Ljubljani izvedeno parifi-ciranje lastnih stanovanj hišnih lastnikov;
4. da se zniža mestna vodarina in gosta-šcina, drugače pa naj lastniki zahtevajo doplačila od najemnikov;
5. da veliki župan čim prej razpiše vo* litve v občinski svet ljubljanski;
6. da hišni posestniki v čim večjem številu pristopijo kot zadružniki k snujočemu se denarnemu zavodu hišnih posestnikov: odbor naj čim prej pripravi vse potrebno za ustanovitev.
Iz Maribora
—m Petdesetletnica Olepševalnega društva v Mariboru, Mariborsko Olepševalno društvo slavi letos 501etnico svojega obstoja. V torek, dne 5. aprila se vrši v Narodnem domu občni zbor, na katerem se bo sklepalo tudi o proslavi tega porri'mbnega jubileja Društvo si je teion svoie^a obstoja steklo velike zasluge za oiepšivo r esta, zlasti pa mestnega parka, ki ie bil 2c od nekdaj mestu v čast in ponos. 2a!, t, društvo vsled povojnih razmer prišlo ^ rezko finančno kri-20 in svoje naloge ne m">re vršiti tako, kakor pred vojno, vsndar pa je tudi po vojni premagalo velike ic^kcče in storilo marsikaj dobrega In Ijpe^i za pro-cvir mesta. Bilo bi le želeti, da bi ulšIo več razumevanja pri širši Javn>:i, ki .e z.asti pred vojno inicijativno sodetovala na vseh poljih.
—m Sprememba uradnih ur pri carinarnici. V potetni dobi, t. j. od I. apn'a co 30. septembra bo uradovala mariborski glavna carinarnica vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do IS. ure, ob sobotah pa od 3. do 12. in od 14. do I7.ure- Skladišča carinarnice bodo odprta od 7. do 12. in »>d Pol 15. do pol 19. ure, ob sobotah pa od 7. co 2. in od pol 14. do pol 16. ure.
—m Ustanovitev društva viaoK*adrtik<w. V soboto dopadne se je vršil ob udeležbi vinogradnikov iz ljubljanske : mariborske oblasti na vinarski šoli v Mariboru ustanovi občni zbor društva vinogradnikov. Društvo bo^žastopalo interese vinogradnikov na zunaj, skrbelo za povzJi.^o vinogradnišrva in strokovno izobrazbo svojih članov. Izdajalo bo svoje listno jiiasiio vNaša eorica«, ki je bo urejav-il ravnatelj vinarske šole v Mariboru g. Andrej 2mavc Za predsednika je bH Izvoljen vpokoieni profesor g- Majcen.
Francoski koncert v Ljubljani
Francoski institut je v soboto priredil v Unionu slavnostni koncert na korist spomenika kralju Petru I. Pri koncertu sta sodelovala odlična zagrebška pevka Maja de Strozzi. ki jo ie na klaviriu spremljal Bela Pečic, ter naš mladi vijolinski virtuoz Kare^, Rupelj s klavirskim ^premljevanjem M. Li-povška. Koncert je otvorii g. R. Martel, prof. francoščine na ljubljanski univerzi, a krasnim govorom v spomin kralja Petra I. Govor je bil večini poslušalstva tako razumljiv, da bi za njim sledeči prevod morda lahko izostal. Po sklepu uvoda je zasvirala muzika dravskt* divizijske oblasti najprej našo državno himno in nato francosko. Obe je občinstvo poslušalo stoje.
Jedro koncerta je obstojalo iz pesmi moderne francoske šolo po njenih reprezenta.i-tih: Gabriel Faure, Claude Debussv, Maurii e Ravel in Maurice Delage, ki jih je pela ga. Maja de Strozzi v prvem delu koncerta, in iz šestih pesmi s sceno in legendo iz Delibesovo -Lakme-i h koncu. Vse pesmi je gospa ol pela v odlični interpretaciji, z eleganco in sijajno koloraturno spretnostjo. G. Bela P> -£M je kot spremljevalec zlit ž njo v eno it-loto in si za njo boljšega spremljevalca sk ro ne morem misliti. Malone vse pesmi -. bile za nas novost in jih je publika spreje'n z radostnim odobravanjem. Gospa pevka je prejela za svoja umetniška izvajanja cel » vrsto cvetličnih darov.
Zanimivost programa sta dvignila nar;i dva nadarjena konzerva tori sta Karel Rupelj in M. Lipovšek. Rupelj je zaigral dve skladbi Debussvja, eno Ravela in virtuozni, težki ;t koncert Saint-Sa en sov dovršeno in s toplo občutecim zanosom. Lipovšek ga je spremljal lahkotno in diskretno.
Koncert, žal, ni bil obiskan tako, kakor bi to zaslužila zanimivi program in plemeniti. r^trijoUcni namen. Koncertu ao prisostvovali med drugimi veliki župan, divizijski komandant, knezoškof, zagrebški in ljubljanski francoski konzul, ljubljanska konzula CSR in Pali je. starosta JSS, rektor univerze itd.
t_/
TAVĆADJCvAC
NOVI NAČBT-MESTA UUBU&NL
ibiPirmni
ELITNI KINO MATO
SC DANES DttDVA/A^Pfi^Hf/TiPA MONUMENTALNI VELETI
To in ono
Svojo ženo umoril in sežgal
Francosko mesto Nancy je doživelo te dni veliko senzacijo. 241etna sopro* ga kurjača Jeana Vermandeja je brez sledu izginila. Med zakoncema so bili domači prepiri sicer na dnevnem redu, vendar se je pa zdelo ljudem čudno, da je njegova žena nenadoma izginila in da je kmalu nato tudi mož odpoto* val. Po mestu se je raznesla vest, da je Vermande svojo ženo umoril. V sre* do je snažil pomočnik kurjača v tiskar* ni, kjer je bil Vermande zaposlen, kotle centralne kurjave. Pri tem je našel v pepelu ostanke sežganih kosti in razne druge predmete, ki so se mu zdeli sum« Ijivi. Obvestil je policijo, ki je našla v pepelu 12 zob in obžgane kosti. Vsak dvom je bil izključen. Nenadni odhod kurjača Vermandeja je pričal, da gre za zločin. Vermande je pred odhodom prosil lastnika tiskarne, naj mu da ne* kaj predujma, ker namerava odpotova* ti v Indokino.
Svojim sosedom je Vermande pri* povedoval, da mu je žena ušla in od* nesla vse prihranke v znesku 1500 fran» kov. Nekaj dni pozneje je Vermande zakuril pod glavnim kotlom in izjavil, da se morajo posušiti nova tla v tiskar* ni. Kuril je štiri dni in štiri noči. Pora* bil je 2000 kg premoga. Mlajša sestra Vermandejeve soproge je odšla dne 24. marca na sestrino stanovanje, kjer je vsa presenečena opazila, da sestra ni vzela s seboj niti dežnika niti plašča. Iz tega se je dalo sklepati, da nesrečna žena sploh ni odpotovala. Verman de je bil znan kot velik lahkoživec in pri* jatelj nežnega spola. Zadnje Čase je imel ljubavno razmerje s soprogo ing. \Vindecka. Pariška policija je izdala tiralico za morilcem.
Odmevi drznega bančnega ropa
Drugi stražmojstcr ustreljen. — Samomor obkoljenega roparja.
Drzen bančni rop v podružnici Považske agrane in industrijske banke v Veliki Bytči na Slovaškem, o katerem smo že v soboto kratko poročali, je zahteval po zahrbtnem ustreljenju stražmojstra Kratochvila v petek še drugo žrtev iz orožniških vrst. V petek dopoldne je bil namreč ustreljen v vasi Mala Udiča stražmojster Alšinger. Tudi roparji so izgubili enega člana, ki se je v zadnjem hipu pred aretacijo ustrelil.
Močna orožniška patrulja je že v četrtek zasledovala roparje, ki so hoteli pobegniti na Moravsko. Mobilizirane so bile vse slovaške orožniške postaje. Orožniki so pregledovali vse vlake na progi med Trenčinom in Žilino. Potniki so se morali legitimirati. V petek zjutraj so orožniki izvedeli, da so se roparji preoblekli v kmetske obleke. Zato je bila potrebna največja opreznost. Roparji so se že ponoči razdelili. Dva ^ta ubrala pot proti jugu, dva pa proti se veru. V petek dopoldne je opazila orožniška patrulja blizu vasi Velika Udiča dva sumljiva tipa. Orožniki so ju pozvali, naj se legitimirata. Eden je fingi-ral, da hoče seči v žep po legitimacijo, dočim je segel drugi z desnico v hlačni žep in ustrelil skozi hlače proti straž-mojstru Alšingru, ki ga je zadel v glavo med oči tako, da je bil nesrečnež takoj
mrtev. V splošni zmešnjavi sta roparja pobegnila.
Istočasno so zasledovali drugi orožniki roparje severno od vasi Stavnik, kjer je bil v četrtek ustreljen stražrnoj-ster KratochviL Opoldne se jim je posrečilo obkoliti v gozdu enega roparja, preoblečenega v kmetsko obleko. Ropar je začel mahati z belim robcem v znak, da se hoče udati. Orožniki so se mu previdno bližali. Naenkrat je počil strel in ko so orožniki prihiteli k roparju, je bil že mrtev. Ustrelil se je s samokresom v glavo. Pri njem so našli browning, zlato uro z zlato verižico, ki jo je ukradel blagajniku Sonnenfeldu, in 16.000 Kč gotovine. Njegovo ime Še ni znano.
Popoldne so organizirali kmetje iz vasi Stavnik lov za roparji. Oborožili so se in odšli v bližnji gozd. kjer so po dolgem iskanju ujeli in zvezali drugega roparja, pri katerem so našli 20.000 Kč. Aretirani ropar se piše Hafner. V petek zvečer so ga prepeljali v zapore okrajnega sodišča v Veliki Bytči, kjer so ga konfrontirali z ravnateljem oropane banke Schachterjem in blagajnikom Sonnenfeldom. Oba sta spoznala v Hafnerju roparja, ki je v Četrtek dopoldne umoril paznika GajdoŠika. Hafner je baje ustrelil tudi stražmojstra Kratochvila.
V petek popoldne se je vršila v vasi Stavnik sodna obdukcija ustreljenega orožniškega stražmojstra Kratochvila in roparja-samomorilca. ki se Piše Franc Pihodna. 24 letni delavec iz Bratislave. Mož je bil radi vlomov že opetovano kaznovan. Orožnikom se je posrečilo ugotoviti tudi tretjega roparja v osebi nekega Mateja Markla iz Bratislave, ki ga pa še niso ujeli. Neznan je samo še četrti ropar. Ni izključeno, da je četrti ropar zloglasni vojaški begunec Lecian.
Skrivnostna smrt mlade
Angležinje
V začetku lanskega oktobra sta naredili dve mladi Londončanki. bolniški strežnici May Daniels in Mac Carthy, nedeljski izlet v francoski Boulogne. V pondeljek se je vrnila Carthyjeva sama vsa zmedena in preplašena Pripovedovala je. da sta s prijateljico prišli v nedeljo zvečer z izleta v okolico nazaj na boulognski kolodvor tam pa jo je ta prosila, da malo počaka, ker mora na toaleto. Od takrat je ni več videla in vse iskanje je bilo zaman. Francoska in angleška policija sta vpregli ves aparat, da bi pogrešano Londončanko izsledili, a bilo je brezuspešno.
Potekli so mesci in Danielsovo so že uvrstili v dolgo serijo ljudi ki izginejo brez sledu. Pred dobrim mescem pa so našli kmetje pri pomladanskem poljskem delu v okolici Boulognea že razpadajoče žensko truplo, v katerem so pozneje spoznali Danielsovo. Policija je stopila znova v akcijo, da pojasni dekletovo smrt Zaslišala je celo vrsto ljudi ki so se sami javili, da so one oktoberske nedelje videli obe Londončanki ali pa Danielsovo samo Ker so poleg trupla našli medicinske instrumente za vbrizgavanje kokaina in morfija, so prvotno domnevali da se je Londončanka sama zastrupila, vendar pa je zdravniška preiskava kmalu do-
gnala, da smrti nI povzročil ne morfij, ne kokain.
Koncem preteklega tedna je krenila preiskava v novo. senzacijonarno smer. Policiji se je javil namreč egipčanski zdravnik Soliman iz Pariza, ki pa se je jeseni mudil v Boulogneu. Izpovedal je, da je bil začetkom oktobra poklican v pisarno neke transportne družbe, kjer mu je uradnik zaupal, da lahko zasluži lepo vsoto, ako pomaga mladi noseči Angležinji pri splavb'enju. Zdravnik je ta predlog odklonil.
Policija je zaslišala ravnatelja od Solimana navedene družbe, ki pa odločno zanika zdravnikove očitke in jih označuje kot maščevanje dr. Solimana, ki kot Egipčan Angleže baje smrtno sovraži. Pač pa je zdravnikova gospodinja potrdila, da je kritičnega dne res prispel k dr. Solimanu uslužbenec dotične družbe m da je zdravnik takoj nato zapustil stanovanje.
Afera je vzbudila v vsej angleški in francoski javnosti ogromno senzacijo in pariška ter londonska policija sta določile svoje najspretnejše detektive, da jo razčistijo.
Neokusna šala varšavskega dnevnika
Tudi v Varšavi je običaj, da listi svojim bralcem za prvi april servirajo kake šale in «race». Pošteno je poteg* nil svoje čitatelje, pa tudi vso javnost varšavski dnevnik «Rzepospolita*.
Med brzojavnimi vestmi je poročal list, da je bil kitajski poslanik v Var* savi zavratno umorjen. Vest je narav* no povzročila veliko senzacijo, zlasti veliko zaprepaštenje pa med inozem* skimi dopisniki, ki so jo še gorko brzo* javili v inozemstvo, predvsem pa v Ameriko. Zunanje ministrstvo so ob* legali diplomati vseh vlad in številni poročevalci. Kasneje se je izkazalo, da je atentat navaden bluf in neokusna aprilska šala.
Posledice za redakcijo seveda ne bodo baš prijetne, ker je policija že prejela od zunanjega ministrstva pri* merne direktive, da nastopi proti listu. Dnevnik je priobčil tudi serijo fingi* ranih inseratov, potom katerih se pu* bliki nudi io neverjetne ugodnosti pri trgovcih Prišlo je do mučnih in tragi* komičnih prizorov, tekom katerih je morala večkrat intervenirati policija.
Čangcolinova armada
Poročali smo že. da se je podal sloviti urednik pariškega »Matina« Jules Sauerwein osebno na Vzhodno Kitajsko, od koder pošilja svojemu listu redna poročila o zmedah v Kini. Te dni je objavil »Matin« Sauervveinov referat o njegovem obisku pri diktatorju severne Kine znanem generalu Cangcolinu. Ta razpolaga s polmilijonsko, moderno opremljeno in dobro oboroženo armado. Orožje in municijo izdeluje v lastnem ogromnem arzenalu v Mukdenu, kjer dela več desettisočev Kitajcev pod vodstvom nemških inženirjev in bivših nemških oficirjev. Arzenal je obdan z visokim zidom in hermetično zaprt. S smrtjo je kaznovan vsak. kdor poskuša vdreti vam.
Kljub svoji veliki moči in kljub moderni opremi pa Čangcolinova armada *ne predstavlja sile kot bi jo lahko. Generali in višji oficirji so skrajno aeza-nesljivi in so vsak hip pripravljeni se
prodati kateremukoli nasprotniku, ki jih dobro plača. Zato se Čangcolin ne more odločiti k nobeni energični akciji, ampak mora stati ob strani in nevtralno opazovati potek dogodkov na Kitajskem«_
GosDodorstvo
Naj uvoz v februarju
Trgovinska bilanca pasivna za nad Sup milijonov.
Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem uvozu v januarju letošnjega leta. Uvoz je znašal 173.428 ton v vrednosti 546,342.603 papirnatih ali 49,865 tisoč 156 zlatih dinarjev. Po vrednosti zavzemajo prvo mesto rastlinske in živalske snovi za predivo in druge proizvode. Teh smo uvozili za 199,162.086 Din. Na drugem mestu «»o poljedelski proizvodi, ki smo jih uvozili za 78.034.064 Din, na tretjem mestu kovine in kovinski izdelki (64,670.695 Din), na četrtem stroji, aparati, orodje, elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva (44,638.592 Din1*, na petem mestu mineralna olja (36.803.754^ Ltd.
Ako primerjamo naš uvoz v januarju z izvozom, vidimo, da je po teži izvoz za 241 tisoč 084 ton večji kot uvoz. Po vrednosti je pa izvoz za 80,558.442 papirnatih dinarjev ilJ 5,709.763 Din manjši. Naša trgovinska bilanca je bila torej v januarju pasivna za preko 80 milijonov dinarjev.
—g Trgovinska pogajanja i Nemčijo.. Povodom trgovinskih pogajanj z Nemčijo je poslala novosadska trgovska zbornica trgovinskemu ministru obširno spomenico, v kateri naglasa pomen normiranja in poglobitve trgovinskih stikov z Nemčijo. Nemčija mora uvažati iz inozemstva velike množine polfe-delskih pridelkov, ki bi jih lahko kupovala pri nas. Naši državi bi bil dotok nemškega kapitala nujno potreben. Pri trgovinskih pogajanjih moramo delovati na to, da se osigura izvoz našega sadja, zelenjave in svinske masti, ki je bil doslej radi visokih uvoznih carin skoraj nemogoč. Nemčija bi morala pristati na znatno znižanje uvoznih carin.
—g Vplačevanje delnic Obrtne hanke. Vpisane delnice se bodo vplačevale četrtletno. Za vsako četrtletje, izvzemši 15., bodo vplačevali delničarji po 10 Din od delnice. Prvo četrtletje (april-junij) se prične z 10. aprilom. Za to četrtletje je treba vplačati delnice najkasneje do 30. aprila. Zamuda je dovoljena samo za 15 dni. Vse delnice, katere za prvo Četrtletje ne bodo vplačane do 15 maja, izgube veljavo na ta način, da pride 25 odstotkov vrednosti v rezervni fond, 75 odstotkov se pa vrne lastnikom uničenih delnic. Vplačevanie delnic bo trajalo 15 četrtletij. Za 14 četrtletij se bo vplačevalo po 10 Din za vsako vpisano delnico, za 15 četrtletje pa po 20 Din. Vplačuje se pri Obrtni banki v Beogradu in sicer pri njeni blagajni ali pa potom čekovne položnice.
—g Inozemski strokovnjaki o našem po-spodarstvn. Londonski list >The Financial Times* je izdal pretekli teden posebno številko, posvečeno mednarodnemu bankarstvu. V tej številki priobčuje ravnatelj Anglo-In-ternacijonalne banke, bivši ruski finančni minister Peter Bark. daljši članek o splošnih gospodarskih razmerah v Evropi. Pisec se peča obširno tudi z gospodarskim položajem Jugoslavije in prihaja do zaključka, da je Jugoslavija od leta 1919 zelo napredovala. Rosrastvo Jugoslavije sloni na poljedelstvu, Id so pa še ni razvilo. Njeno prebivalstvo stremi za napredkom. Jugoslavija potrebuje v prvi vrsti kapital za železnice in ceste. Ta kapital more dobiti samo iz inozemstva. Ako bi znali Jugosloveni dvigniti svoj kredit v inozemstvu na ono stopnjo, ki jim po mednarodnem položaju pripada, bi bile mnoge njihove težkoče kmalu odstranjene.
—g Zakon o kmetijskih zbornicah. V poljedelskem ministrstvu se je ustanovila komisija, ki bo izdelala osnutek zakona o kmetijskih zbornicah. Kmetijske zbornice bodo ustanovljene takoj, ko bo tozadevni zakon sprejet.
\<5e*fwfbrm
—g Pogledi na gospodarsko le** nova publikacija Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani, je na prodaj pri založnici sami in v knjigarnah.
—g Zanimanje sa dalmatinsko vino. V marcu je bil promet na dalmatinskem vinskem tržišču živahnejši kot v februarju. Poleg belih vin povprašujejo kupci po dobrih črnih vinih. Iz severne Dalmacije je Šlo na Hrvatsko in Slovenijo okrog 100 vagonov vina. V Kastelih in na otokih srednje Dalmacije so prodali okrog 70 vagonov vina. Od tega je šlo 10 vagonov na Češkoslovaško. Posebno živahen je bil promet z vinom v južni Dalmaciji. Stare zaloge so večinoma že izčrpane. V severni Dalmaciji je ostala od lanske letine še ena Četrtina. Večje količine neprodanega vina so še na Visu, Pelješcu, Korčuli, Kaštelih in Šibeniku. Cene so čvrste. Bela vina noti rajo od 30 do 40, o pol o 33 do 38, črna 30 do 36 Din. V okolici Šibenika se plača za črno vino 400 do 450, opol o in bela vina pa 500 do 600 Din hI
—g Naš izvoz sivine. Leta 1920. je znašal naš izvoz živine in mesnih izdelkov 197 mil. 630.713 Din, leta 191. 992.085.471, leta 1922. 1.532,931.621, leta 1923. 3.061,783.017, leta 1924. 2.961,585.373 in 1. 1925. pa 1.985.913.587 Din. Ako bi gojili pri nas boljše pasme, bi bila vrednost izvoza naše živine Še večja.
—g Uvos tilmov v Jugoslavijo. Do konca leta 1926. je bilo ustanovljenih v Jugoslaviji 20 podjetij, ki se pečajo z nakupom Ln izposojanjem filmov. Ta podjetja poslujejo z lastnim kapitalom v mesku 35 milijonov Din. Letni uvoz znaša 450 do 500 filmov, docnu znaša faktična potreba samo okrog 350 filmov letno. Iz Amerike se uvaža v Jugoslavijo letno 250, iz Nemčije 180, iz Francije 40 filmov, drugi so pa avstrijski, italijanski in švedski. Število kinematografov znaša 250, tako da lahko računamo, da se bo promet s filmi v kratkem še povečal.
—g Povečanje pristanišč na Jadranu. Po naročilu prometnega ministrstva je komisija strokovnjakov sarajevske železniške direkcije pregledala pristanišča v Dubrovniku, v Zelenici in Metkoviću. Komisija je ugotovila, da so sedanje pristaniške naprave pomanjkljive in da jih je treba čim prej izpopolniti, ako hočemo odstraniti ovire v naši izvozni trgovini.
—g Kongres mednarodne trgovske zbornice. Od 27. junija do 2. julija se bo vršil v Stockholmu kongres Mednarodne trgovske zbornice. Na dnevnem redu je vprašanje železniškega, zračnega in pomorskega prometa, predpis določb o iztovarjenju, čekovnega in meničnega prava, trgovskih kreditnih pisem, dvojnega obdavčenja, pravne zaščite obrtništva, plačilnega izenačenja v mednarodnem prometu, mednarodnega zasebnega prava, mednarodnega telefonskega prometa in eksekvature.
—g Zakon o vodnih zadrugah. V generalni direkciji vod je zbran ves potrebni materija! za izdelavo novega modernega zakona o vodnih zadrugah. Te dni bo imenovana komisija strokovnjakov, ki bo ta zakon sestavila. Zakon bo izdelan na moderni podlagi in bo omogočal enotno poslovanje vseh vodnih zadrug v naši državL V zvezi s iem je tudi vprašanje večjega inozemskega posojila, s katerim bi bUo mogoče sistematično izkoriščati naše vodne sile.
—g Likvidacija brodarskega sindikata. Te dni je imela uprava brodarskega sindikata plenarno sejo, na kateri je razpravljala o likvidaciji. Popolna likvidacija bo izvršena do konca junija.
Kraljica Saba
Največji ljubavni roman sveta!
Fenomenalni velefilm prve vrste! Razkošje na dvoru kralja Salomona. Kolo» salna dirka konja in voz ... Večni ritem jubezni in strasti...   Tempo — hitrost
— dirkanje — ludost ... — 500.000 so*
delujočih
Višek režijske umetnosti!
Prekrasna kraljica Saba ubija v poročni noči svojega moža Armuda. da se reši tirana in osvobodi svoj narod. — Neizmerno bogastvo divne Sabe. — Dirkanje na vozovih. — Zmaga kraljice Sabe.
— Mladi David na poti v Jeruzalem. — Ugrabi jenje. — Skrivnost kraljičine grobnice. — Gizdavost in sijaj propadlih narodov, ki so živeli in uživali življenje ... itd. itd. Vse to je prepleteno s scenami najnežnije ljubavi in poezije!!
To grandijozno filmsko delo se predvaja danes ob: 4«f pol 6-, pol 8. in 9.
°rl vseh predstavah pomnoženi orkester
ELITNI KINO MATICA, naj-udobnejši kino v Ljubljani.
Priskrbite si pravočasno vstopnice!
Zastopnika
za Slovenijo
strokovnjaka za prodajo lakov ln barv išče dobro uvedena domaČa industrija.
Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Gundullćeva ulica 11, pod
.Za-11.587\
Anton Jurca, Ptuj,
tovarna   za  zve plene izdelke, ustanovljeno leta 1860.
Izdeluje žvepleno * apneno bro* 7go, najboljše, najbolj preizku* šeoo in najcenejše sredstvo zo* per oidij. — Ponudim tudi ž v epi eni, azbestni in zeliščni zakad. 788
Šivalna stroja
za krojača in šiviljo, čisto no« va, ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda». 798
Lepa zračna soba
velika, za 2 osebi, prost vhod, električna luč, se s 1. majem odda. — Mestni trg št. 13, IL nadstropje. 797
Nizke vrtnice
v 40 najnovejših vrstah nudi po najnižji ceni — Ivan Bre* čelnik, Velika čolnarska ulica St. 21. 785
Trgovsko podjetje
sprejema v ugodno obrestova* nje tudi manjše vloge. — Po* nudbe pod «Obresti 10%/784»» na upravo «SIov. Naroda».
2000 Din posojila
išče uradnik s stalno službo za tri mesece. Garancija sigurna. Obresti plačam 400 Din. — Ponudbe pod «Nujno/777» na upr. «5Iov. Naroda*.
Posestvo
v ljubljanskem predmestju, ob« segajoče stanovanjske hiše, go» spodarska poslopja z vrtovi in travniki, pripravno za parceli« ran je, gospodarstvo ali indu« stri jo, Ljubljana, Mestni log št. 15 — naprodaj. — Vpraša. nja pod šifro Posestvo 303/778 na upravo «51 ov. Naroda*.
Šivalni stroj
kupim. — Ponudbe pod «Do* bro ohranjen/794» na upravo »Slov. Naroda*.
Krojaški pomočnik
za fino delo se sprejme. — Krojaški atelje F Iglic, Ljub* liana. Kolodvorska ulica 28. 793
Opravo za špecerijsko trgovino
kupim. — Ponudbe pod «špe* cerija/792» na upravo «SIoven* skega Naroda*.
Pisarniška miza
iz trdega lesa, dobro ohranjena radi selitve takoj naprodaj. — Pismene ponudbe pod «Pisalna miza/795» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Spalnico
kompletno iz mehkega lesa ter železno posteljo takoj prodam. — Ponudbe pod «Nizka cena 773» na upravo «Slov. Nar.».
Enodružinsko vilo
na Bledu ali na Gorenjskem ob železnici — kupim. — Po* nudbe pod šifro «Suhib 120/772» na upravo «Slov. Naroda*.
Mag. št. 28.583 - 26
"96
Razpis
Mestni magistrat ljubljanski odda pri novih mestnih hišah za Bežigradom napravo lesene ograje na betonskem podstavku.
Podatke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami do 7. aprila 1927 opoldne.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. aprila 1927.
Stanovanjsko hišo
štirisobno, enonadstropno, z gospodarskimi poslopji, v Mest« nem logu št 15 oddamo v na« jem; takoj na razpolago. — Vprašanja pod šifro «Stanova* nje 115/779» na upravo «Slov. Naroda*.
Ključavničarski pomočnik
mlajša moč, dober delavec, zmožen slovenskega in nemškega   jezika   išče   službo. —
Pbnudbe pod <rZanesljiv'791» na upravo «Slov. Naroda*.
Sposobna inozemska tvornica volnatih štul
in klobukov išče  serioznega. spretnega
zastopnika
za novo Srbijo. — Samo ne« anonimni dopisi pod «W. V. 5173» na: Rudolf Mosse. Wien L Seilerstatte 2. 760
BBBBBBBBBES
SVETUJEMO VAM
da si naročite
..PUCH" KOLO
ki je najboljše!
Dobi te po sol dal coni In tuđi na obroke lo ori t.rdki
IGN VOK9 LJUBLJANA
Tavčarjeva ul ca Ste v. 7.
HoKuloturni papir
kg a om 5-proda a oprav« ,Slov flaro aa1'
1111 n 1111111 m 11111 n 11 ii n 11 m 11 m » m ■ i
Urejuje; Joaip Zupančič. — Za (Narodno tiskamo*: Fran Jczerfck. — Za inaeratni del Usta: Oton Cbristot — Vsi v LJubljani.