St, 87 V Trstu, v soboto 30. oktobra 1886. Tečaj XI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »tirnim to m« • EDINOST« z zhaia 2 fcrm na tevla Tarraata« »Nuova Tlpografia;« vaak mor« biti frankiran. Rokoplai &*flz posebne vrodnoati ae ne vračajo, — /miriti (razne vrata naznanila in poalaniee) ae laradunijo po pogodbi — prav een6; pri kratkih oglaaih z drobnimi firkami plačuje za vaako baaedo 2 kr Slovenščina v šolah in uradih. ir. Žalostno zadosti, da je trebalo toliko let borbe in toliko let vlade ministarstva sprave, dokler se je dognalo to, da smejo svetovalci viSib sodišč riferirati o čeških prizivih tudi v istem, to je češkem jeziku. Da bi se to povedalo kakemu svobodnemu in pravo svobodo pozna-jočemu Švicarju, tudi Nemcu, on tega ne bi niti verjel. — No, pa ako na Ceskem tako delajo, kaj pa Se le pri nas v slovenskih deželah, osobito pa na Primorskem. — So nekatere sodnije na deželi, kder se uraduje uže mnogo slovensko in so sodniki, ki so res tudi sodniki, to je ljudje, ki imajo v sebi zadosti pravnega čuta, da slovensko ljudstvo Se ceio potrjujejo v menenji, da je prav in lepo, ako zahteva, da mu sodnije uradujejo v njega materinem jeziku; ali baŠ taki sodniki niso na viSih mestih posebno priljubljeni in zato jih je tudi Se vedno premalo. — Žalostno pa je iz moralnoga stališča, da se po nekako zahteva od sodnikov, naj ne bodo ljudstvu zvesti svetovalci, kder ■gre za njega korist, za njega sveto pravo. — Jeli mogoče, da država doseže svoj etični cilj, kder se po nekako urad-ništvo postavlja v nasprotstvo z ljudsko koristjo m z ljudsko naravo, kder se vse uradne stvari zavijajo nekako po sredn jeveško v jezik, kateri ljusdtvu ni poznan, iz česar izvira, da se tudi v Avstriji ne more vkoreniniti prava svoboda. Še vedno se noče pripoznati, da je uradnik postavljen zaradi ljudstva, pa da ni ljudstvo ustvarjeno za urad- PODLISTEK. Valovi. Spisal: Levin. III. Čis j», da se spoznamo tudi s Stankom in megovlma roditeljima, starim Jurijem in Jero, — Prišla sta oba Se pred desetimi leti služit na pri-tavo gospoda Antona; bila sta poročena; z seboi sta Sripeljala tudi des tl-tnega sinka, naS"ga tanka in dveletno hčerko, ki je pa čez leto dni umrla. Stanko je bil vrl dečko ; uže kot deset leten fmtek je kazal mnogo dušnih zmožnosti in talenti; pohajal je uže doma, v dve url od tam oddaljeni vasi ljudsko Solo, v kojej je bil ve mo prvi. ~ P^Ček ima talent — rekal j* več-Kal. v.Hfikl žitelj njegovim roditeljem — Skoda je zanj, ako doma ostane; on bi se lahko Šolal ter kedaj postal gospod. i udi gospod župnik je dedka kaj rad imel, Ker mu je vedel najboljši strečl pri sv. maSl in bil je z vaškim učiteljem enih misli, da bi se deček izšolal ter kedaj novo maso pel v veliko veselje svoj h starišev In vse župnij*. Ali kako to sto-riti / Stankovi roditelji so bili največji siromaki vse vasi, a za Šolanje treba dosti potrositi, kajti stanovanje, hrana in kjge v ot I djeneir m-slu slane o dost'. Tudi Stankovi roditelji so sklepali, kako bi se dalo pomoči, da jim sin postane kedaj gospod. Slednjič vendar n^jde goBpod župnik □ika. Uradnik sam je navadno sin ljudstva, naravno j", da bi moral biti prijatelj in dober svotovalec tega ljudstva, pa ne njegov trinog. — Ali ponemČevanje in poitalijančevanje ima v nastopku trinoštvo, ki se na Primorskem, posebno v Istri razodeva, kder uradniki z ljudstvom postopajo, kakor da bi imeli opravilo z robi, a ne z svobodnimi državljani. — Takim uradnikom mi kličemo: Kde vam je omika, katera bi se po pravici morala od vas zahtevati, kde vam je poznanje vaSega poklica, ste li državi na korist ali na Škodo? Kai se pač more od uradnika, ki ima z ljudstvom poslovati, manj zahtevati, nego da pozna jezik ljudstva? In vendar je dosti takih uradnikov, ki se Se s tem ponašajo, da ne znajo jezika ljudstva, s katerim poslujejo, Posebno pa nahajamo mej visim uradniStvom polno predsodkov glede slovanskih jezikov; mnogi njih niti od daleč ne poznajo naSega jezika in vendar o njem izrekajo žalibože še celo merodajne sodbe. Kakor rečeno, v nekaterih okrajih Primorskega so uradniki resnično uže na-! pravljeni na popolno slovensko ura-|dovanje; ali drugod, in posebno v 11 stri j in tu in tam tudi v Trstu kar psujeio naš, oziroma hrvatski jezik, I in to k ljubu temu, da je uže davno .postavno zatrjeno, da se imajo prije-I mati v vseh uradih tudi slovenski, j oziroma hrvatski spisi. — Lep slučaj se je pripetil glede hrvatskega jezika v Istri, kateri slučaj je dal povod interpelaciji vrlemu poslancu Viteziču na justičnega ministra. V Pazinu je bila lansko leto neka obravnava pred sodnijo, stranke so bile vse hrvatske, a ker sodnik ni umel hrvatskega jezika, izpraševal je —-— ■■ nravo pot ter sklene pomoči ob enem Stanku in njegovim roditeljem. Gospod Anton, naft znanec, in gospod župnik bila sta prijatelja Se iz časov, ko Rta vkupe gimnazijo pohajala. Vkupil je vprav tedaj gospod Anton prl9tavo blizu mesteca B. — Pristava je bila lđ pol ure od mesteca otdaljena in v zadnjem se nahaja gimnazija, na katerej bi se Stanko lahko izšolal in postal keiaj duhovnik. Gospod Anton pa potrebuje služabnika, ki bi mu vrt obdelaval in druga dela opravljal. Lahko bi v ta namen v službo sprejel Jurja, Stankovega očeta ter tako sinu omogočil pohajanje srednjih Sol. Kar je gospod župnik mislil, razodel je tudi Stankovim roditeljem ter jim zagotovil, da jih priporoči gospodu Antonu v služlio. Kar namišljeno, to tudi storjeno. Stanko j« lelo poznej uže obiskoval četrti razrel ljudske Sole v mestu B ter v svojem dvanajstem letu stopil v gimnazijo. Mi ne bodemo spremljali Stanka v vseh letih njegovega studovanj i na gimnaziji. Le to naj povemo, da je bil v obče priden in skrben dečko ter Bi vedel pomagati z poilučevanjem manj pridnih učencev; v p»tem razredu je po svoji nekrivdi Zi-stal radi bolezni ter moral razred ponavljat'. Kar bi čestite bralce zanimalo je to, da se je naš Stanko sicer dobro naučil sklanjati »virga, vji-ga*1« (čeprav je ni poznal) h, da se mu je pri * sej njegovej po« iiožno>»ti — In bil je res pobožen in blagega srca 1 — v poznejših letih vendar le bolj dopadala neka »virgo iniet, ki je bila — da naravnost povemo — Zorka, hči gospoda Antona I Človek obrača, a B>g obrne — p avl priče s pomočjo tolmača, navadnega briča, in potem diktiral protokol v italijanskem jeziku. Stranke pa so zahtevale, da se mora zapisnik ž njimi voditi v hrvatskem jeziku, kakor to zahteva zakon in ker sodnik (!) ni hotel postopati zakonito, zato so se stranke telegra-fiSno pritožile na justično minister-stvo. — Justično ministerstvo jo zahtevalo na to pojasnilo od tržaške višje sodnije in višja sodnija je skrbela za to, da se je vsa obravnava ponovila pred drugim sodnikom, ki je bil popolnoma zmožen hrvatskega jezika, ali ta sodnik je sicer izpraševal vse po hrvatski, pa zapisnika ni hotel voditi v iatem jeziku, ampak vodil ga je italijansko. Stranke so se zopet pritožile na miniuterstvo in nedavno je še vrli poslanec dr. Vitezič v tej zadevi inter-peliral v državnim zboru justičnega ministra, dodavši interpelaciji še drugo prašanje, ako zna, da so pri istej obravnavi tudi c. kr. orožniki stranke maltretirali. Minister baron Pražak je na to interpelacijo v seji 25. t. m. odgovoril: ker so se obtoženci 29. avgusta t. 1. zopet telegrafično pritožili, da jim ni sodnik hotel v zapisnik sprejeti njihovih izjav v hrvatskem jeziku, da je on zopet pisal višjej sodniji v Trst, da ga natančno izvesti o tej zadevi in ker so je prepričal, da tudi drugi sodnik ni postavno postopal, zato je naložil zopet viš jej sodniji, da pazinsko sodišče poduči toliko glede ( rabe jezika pri obravnavah, kolikor tudi glede zapisniku, kateri se namreč mora pisati v jeziku strank in da zdaj toraj pričakuje, da višja sodnija v Trstu tako ukrene, da se ne bode imelo več ljudstvo pritoževati zarad takih nepostavnosti. To je menda zadosti jasno govorjeno in se more iz tega razvideti, da so one stranke vendar dosegle svojo pravico, da so bode namreč tudi zapisnik z njimi morul pinati v hrvatskem jeziku. To pa uči tudi nas Slovence, da bi lehko povsod dognali svojo pravico, ako ne bi bili preveč krotki in bi se tako ne bali odločno terjati svojih pravic glede jezika. — Ali pred vsem bi nam morali v tem obziru svetiti naši odvetniki in notarji in sploh naša inteligencija, ki pa fie vedno iz oportunitete preveč popušča, kakor smo mi to uže pri mnogih prilikah odločno grajali. Pa zopet je žalostno, da se Slovenci in Hrvatje na Primorskem morajo toliko »cukati« za svoje priznano jezikovo pravo in da nemajo uradniki strogega naloga, naj izprašujejo slovenske stranke le v njihovem jeziku, v katerem naj se tudi piše zapisnik, kajti mnogo stranke se niti ne upajo tirjati svojih pravic, ko vidijo, da je to uradnikom neljubo. — Kar pa pri višjih sodiščih velja pri Čehih, veljati bi moralo zopet tudi pri Slovencih in Hrvatih in bi morala tudi pri nas vsaka pravda, začeta v slovenskem jeziku, biti do konca izpeljana v tem jeziku, na kar pa tukaj Še niti ne mislijo, kajti uprav s tem se zgovar-jajo naši odvetniki, ako namreč važnejše pravde pišejo v italijanskem ali nemškem jeziku, da v viših inštancijah ni dovoljeno in tudi ! Tii mogoče, da bi se pravda obrav-jnavala vse skozi v slovenskem, ozi-^•oma hrvatskem jeziku, in da se stvar sama prejudicira, ako se važnejše pravde, ki gredo na više instance, spisujejov slovenskem jeziku. — Baš zarad tega morajo naši poslanci terjati, da lex Pra- nek moder pregovor. Naš Stanko ni bil napčen mladenič, v|j1 je uboŠtvo lastnih starišev in vedel tudi svoj položaj. Njegovi roditelji bi ga seveda rajši videli kedaj pred altarjem Bogu služit sveto daritev, ali kdo se bode up'r.il srcu? O blagor njemu, ki ne gane, Ne zmoti ga podoba lepal Te besede veljale so tudi našemu Stanku. Živel je no svojega osemnajstega leta tja v en dan, baveč se s svojo latinščino in grščino in zabičevaje isto v trde bučice gosposkih sinov ; živel je jednolično in samotno, ni se bratil z nikomur niti sklupljal tesnega prijateljstva — le z jedno osebo se je večkrat pogovarjal — in to je bila gospodičina Zorka. Končavši petnajuo leto svoje dob°, zapustila je zavod ler prišla na dom; iu ni imela s početka nikake druge družbe razen našega Stanka; i njim se je često-krat pogovarjala, a ne — kakor bi kdo po našem govorjenju sodil — o ljubezni se dotikajočih posebnostih; ampik razgo> varjala sta se o literaturi, o tej in onej knjigi, sodila sti pesnike in pisatelje, nabirala rastlin itd. Zorkin oče ja je večkrat vkupe videval, ali on tega ni niti sumil, da bi se njegovega hlapca sin drznol kedaj za njegovo hčer pros t, ali pa, da bi zadnja kako nagnjenje do tega ubuSčeka čutila. Istotako je mislila Zorkina mati, gospa Amalija, Sicer pa sti bila oba »iverjena, d t postane SianKO kedaj duhovnik, kar je bilo tudi iz njegovega vedenji sklepati. Gori navedene pesnikove besede iz polnile so se tudi pri Stanku. Občeval je vedno s krasno devo, ter velno temelji-tej^e spoznaval njeno plemeuito Brce. Le- pota njena ni ga Se toliko unela, kajti vedel je, da Lepo lice hitro mine, ali učil se je /. občevanjem z njo spoznavati njeno plemenito in blago dušo. Ni bila, kakor navadne bogate hčeri, ponosna na svoje bogastvo, tem več Čislala je bolj čednost in blagost srca. Sploh z večkratnim mejusobnim občevanjem učila sta se spoznavati vedno bolj in nji srci ste vsplam-teli v goreČej prvej ljubezni. — Stanko je pozabil na svoj prvotni sklep, očarala ga je lepa Zorkina podoba tako, da je čutil, da bi se pogreznol v svojo nesrečo, ako bi silil v duhovski stan, za kojega ga Bog ni poklical. Kdor če stopiti pred oltar. Brez madeža on biti mora! Zamorili mora v sebi sladke občutke; premagovati samega sebe ter poznati le človekoljubnost. Tega se je naS Stanko ustrašil, bal se je, da mu ne bode mogoče natančno spolnovati teških dolžnosti, ki jih duhovski imenitni stan naklada; spoznal je, da rajši nego da postane nevreden duhoven, ostane pravičen In samostojen svetni človek. Iz teh vzrokov se je svojemu prvotnem namenu odtegnol. Ljubila sta se tedaj iskreno Stauko in Zorka ; ali Bog ve, je-li se kedaj združita in pozakonita? V prič tku nnSe povesti j? Stauko Še le dovršil sedmi razred, ali pustiti je bil primorau daljno šolanje, kajti pottjen je bil v voj ike in večer, ko ju nahajamo sama, pogovarjajoča se v gozdiču, to je večer pred dnevom slovesa. Poglejmo, kaj se je dalje z njima godila (Dalje prib.) EDINOST Žak ibvelja tuta za višo sodnijo Primorsko. Mcnsignor Anton Hrovatin večletni župnik največje fare tržaške, ki Šteje do 55000 duš, bode jutri bral v svojej farne j ce kvi sv. Aniona novega demantno Sv. mašo. — 60 let je torej u Že minulo, odkar ta čestiti|ivi starček dela v vino* gradu Gospodovem iti pri vsem tem ga nahajamo Se krepkega na dubu in telesu, on |e videl začetek razvitka tega zdaj velikega mesta in je v tem času pač doživel Velikanske spremembe.— Bile so te spremembe res lepe gle le rasti mesta in prebivalstva. ali v moralnem obHru je marsikaj prišlo na slabše. — Verski čut tržaškega ljudstva, m ralna odgoja mladine r. vsakim dnevom brlj gine, tako rta more po pravici den^s čestiti starosta tržaške duhovščine pritoževati se, da je ljudstvo, mesto boljSe, ormkanejše—surovejše postalo In to tožbo smo mi baš ne le iz njegovin, temuč tudi iz ust mnogih drugih starejših duhovnov slišali. — Novofiegna kultura nam je prinesla le b-ezvestnost in surovost, vera je zgubila vso pravo avkto-ritetf. Vera je ostala le v tistem delu slovenskega ljudstva, ki se nt š« poitalijančilo in to nam priči ob nedeljah veliki ce:kev Svetega Atitono novega in pričati nam more tu tuoi jubilant, mož, ki razvitek Trsta opazuje okolo poi stoletja. Naj nam bode pn tej priliki dovoljeno le to pra-šanje: Al ni pri takih razmerah tudi za Trst prava dobrota, da se je ustanovilo društvo Sv. Cirila in Metoda, ki iina plemenit'namen, da našo mladin) reši rok:»m b ezbožmkov ? Ali ni vsacega pravega tržaškega Siovenca sveta dolžnost, da ne le pri-tu|i k temu društvu, temnč da si za nje^n svelo svrho tudi pošteno priza-deva? Vsfin plemenitim kristijanom mora biti mjčastoejše prizadevanje, da v Trstu pom>^ajo omeievati propad moralnosti in kristijanske udanosti, kar dene-t posebno povdarjamo, ko vidimo čestitljivega dušnega pastirja pri slavljenju 6l> letnega pa-stirstv.,. Glavni namen tega sestavka pa je, da naŠltu čitateljem podamo i ekol ko črtic iz živenja jubilanta. Munsiijnor Anton Hrovatin se je na-rodil v vasi Općine v tržaškej okol ci I. 1803. 20. dec.— Kakor sin še precej premožnih kn etov okoličanov je najprej obiskoval tržaŠKo nekdanjo normalko in nekoliko let tudi tržaško nižjo gimnazijo, ali višo gimnazijo nadalje« ai v Gor ci iu filozofijo končal v Liubljani. — Vstopil je pot^m v ljubljansko semenišče, kder je bil 2 leti iu oi t>m šel v semenišče goriško, kder ju izvi šil teologijo z odliko, vsled česar je bil, akoprem m 6e imel postavne starosti, 23. septembra 1827. posvečen v duhovnika. — N«vo sv. mašo je v č. gosp. Hrovatin bral 28. oktobra v Trstu in precej potem je l il tu ii uže imenovan kipelanom v Ti-uovem poleg Ilirske Bistrice, kder pa je ostal le eno leto, kajti uže leta 1828 bil je spremHŠćen v Tomaj. — Ali k malu po njegovem dohodu v Tomaj je nagloma, ko je ravno urišel od previdenja, uturl To-majski župnik, uprav svet mož, vsled I vedno dober dušni svetovalec, In ako premislimo le, koliko Tržačinov je čestiti starček krstil, poročil in kolikim je delil zadnjo kristjan-sko tolažbo, navdaja nas denes vse neka dolžnost do spoštovanja in u ianosti do njega. Pri takej delalnosti niso tudi mogla izostal' odlikovanja, kajti kmalo potem, ko jj po«tal župnik Sv. Antona novega, imenoval ga je škof konsistorijalnim svetovale »m. kakor zvest okoličan opravljal je tudi skoz celih 15 let službo kapelana oko-I škega batalijona in sicer do leta 1868, ko so bataltjon razpustili, mej tem bil je tu ti mnogo let inspektor privatnih š.>l tržaških, In ko je leta 1876 bral zlato mašo. odlikoval ga je Nj. Veličanstvo cesar z vi-težkim križcem Franc Josipovega reda. Te dni pa, o priliki, ko ima Monsignor Hrovatin teti demantno sv. mašo, imenovan je bil po Sv. očetu komornikom papeževega stola in presvitli cesar mu je uprav te dni podelil tudi častoi naslov cesarskega svetovalca, kar je zopet dokaz velike veljave jubilanta v najviših krogih. Doživel je Monsignor Hrovatin po trudo-polnem 6J letnem delovanju v vinogradu Gospodovem velike časti in slavo, kar mu je v tešilo in zadoščenje po mnogem trudu. Konča\ši njegov životopis, naj še omenimo, da je Monsignor Hrovatin vedno prav rad podpiral naša domaČa društva v mestu in okolici, ni skoro b lo kolekte v narodne namene, da ne bi se je bil udeležil tudi on. — Velik dobrotnik bil je in je še vedno tudi svojim sorodnikom in bližnjim znan cem. Zato pa denes iz srca pošiljamo tudi mi k Vsemogočnemu prošnjo, da ga njemu izročenim vrmm v korist vzdrži še mnogo let zdravega in krepkega, kakor ga denes nahajamo l V ta namen bode jutri gotovo na tisoč in tisoč njegovih faranov pošiljalo molitve k večnemu Bogu I Politični pregled. Notranje dežele. Poslanska žlornica je v seji 26. t. m. sprejela zakonsko osnovo o pobiranji davkov do konca meseca marcija brez ugovora v drugem čitanji, enak) tudi po kratkej razpravi zakon o naboru novincev za leto 1887 z Ro erjevo resolucijo, naj se doba stavbene do žnosti podaljša, da se morejo stavi podvrženi natantičniŠe pregledati.— Potem se je pričela razprava o podaljšanji carinske in trgovinske zveze. Poslanec Stlngl je predlagal, naj se z ozirom na to, ker 31. decembra 1887 trgovinska pogodba ugasne, takoj store potrebni kc-raki, da se doseže carinska in trgovinska zveza z Nemčijo. Poslanec Pichler pravi, da je sedanje nagodbeno postopanje v nasprotji. Poslanec Magg obžaluje, da vlada ni zahtevala dvajsetletnega trajanja carinske in trgovinske zveze. Knez Alojzij Lichtenstein govori za to, da se o predlogi prične razprava, iz politiških in gospodarskih ozirov. Trgovinski minister je odgovoril na Maggove dolžitve, ter iz predlog dokazal, da se je marsikaj eboljšalo. Vlada se zdaj peča s predrugačbo pohi-ševanja In dotična zakonska osnova na-merjava njegovo omenitev. Minister pravi dalje, da ni resnična trditev v časnikih, da je poziv ministerstva na trgovinske zbornice glede nasvetov pri pogodbenih razpravah z Nemčijo in Italijo, kaj novega in da pomenja preobrat v avstrijskej trgovinskoj politiki. Tudi poprej so se po-praševale trgovinske zbornice; poziv seje zdaj Izdal le poprej, nego sicer, da so mogle zbornice Še pred začetkom meri toričnih razprav odgovoriti. Vsebina poziva je le to pripoznano resnico trdila, da je mogoče pospešiti promet po dogovorih z druzimi državami. Avtonomni tarif je namenjen za varstvo domače obrtnije; tista obrt pa, ki je namenjena za zunanje trse, ne potrebuje nikakega avtonomnega carinskega tarifa. Nam nI za pogodbe »quand mfitne«, ampak za varstvo i>brti vsake vrste. Vlada določno želi, kolikor mogoče harmonični razvoj pogojev za domače izdflke in kolikor mogoče varstvo pogojev za izvožnjo naše obrti. V tem smistu prosi minister naj se soglasno sklene prestop v podrobno razpravo. (Živo odobravanje; ministru se čestita od vseh strani, od desnice in levice). Potem je govoril še Menger, ki je naglašal, da se z ministrovimi nazori popolnoma ujema i na zadnje poročevalec Sacber. Nato se je soglasno sklenol prestop v podrobno razpravo. V seji 27. t. m. je poslanska zbornica v tretjem čitanji rešila začasni proračun in zakon o novačenji. V podrobnej razpravi carinske in trgovinske zvezezOger-sko se je k členu 2 predlagana resolucija glede avstrljsko-ogerske in nemške carinske in trgovinske zveze zavrgla. Za to so glasovali le udje nemškega kluba. — Pri členu 4., odprava prostih luk, naglašal je Burgstaller'. da bo velikih priprav treba, da sa Trst obvaruje škode; on se opira na pogodbo, po katerej se je Trst v letu 1383 prostovoljno pridružil državi ter je bil oproščen mnogih dajatev, potem na patent proste luke Karola VI. i u a olajšave, dane od Marije Terezije, vsled česar je postal Trst biser na Adriji. Govornik je priporočal, naj se pri odstavkih 2 in 3 člena prestopi na dnevni red. Poslanec Beer pravi, da to ne more biti, da bi eno mesto imelo posebne pravice. Država gotovo vse stori, kar ugaja tržaškim potrebam, da vzdrži Trst ua se-danjej viscčinl in ga podpira. Poslanca Luzzatto in Vučetich sta govorila za ohranitev proste luke in Burgstallerjev predlog podpirala. Ako se pa ta predlog ne sprejme, priporoča Vučetich, naj se dol a odprave proste luke do izvršitve potrebnih stavb se odloži. Trgovinski minister naglaša, da se patent proste luke ni dal zato, da se sam Trst okoristi, ampak zato, da se po takratnih trgovinsko-pol i ličnih načelih povzdigne vesoljna trgovina v vseh deželah Patent o prostej lukl se je dal po zakonu ■:n se tedaj tudi po zakonu sme prokllcatl. Mi nister je to trdiUv dokazal in pristavil, da tri leta zadoččujejr, da se postavijo stavbe za skladišča. Tudi dela v Inki se v tem Času izvrše. Temu nasproti pa ne bi umestno bilo, da bi cdprava proste luke b la odvisna od dokončanja del, ker minister namerjava izvršitev teh del prepustiti mestnemu zastopu. Odpravo proste luke zahtevajo skupni interessi in lebko se popolnoma mirno za predlogo glasuje. (Pohvala). — Poslanec Nabergoj se obrne zoper govornike, ki so imenovali Trst italijansko mesto in pravi, da Trst ni ita-lijansk i ne nemšk, ampak avstrijsko mesto z italijanskim in slovanskim prebivalstvom. Govoril je Še Sochor ter naglašal, da se ima Trst Avstriji zahvaliti za vse to, kar je postal, in potem se je sprejel člen 4 po odsekovem predlogu. Burgstallerjevl in VucetČevi predlogi so Dili zavrženi; resolucija odsekai glede Trsta je bila sprejeta. Potem se je raz prava pretrgala. V seji 28. t. m. se je nadaljevala razprava o carinske) in trgovlnzkej zvezi. Pri členu »brodarstvo v zaprtih vodab« je po siauec Pirquet izrekel željo, naj vlada bolj skrbi /.a razširjenje prometa. Poslanec Suess je kazal na zavlačanje dogovorov z Ogersko glede vreobe Donave ter obžaloval, da dela pri Železnih Vratih ne napredujejo. Potem so se sprejele zadevajoče resolucije k členu VII glede Železnih Vrat in tarif za konzulatne pristojbine. Pri členu XI (sol in tobak) je utemeljeval poslanec Derschatta predlog manjšine, po katerem naj iz carinske in trgovinske zveze izostanejo oovo sprejete določbe glede carinskih povračil. Poslanec Menger je naglašal, da je predlagano postopanje pri povračilah v korist ogerskej in v škodo avstrijBkej obrti pri cukru in Žganju. Govornik želi olajšav pri izvožnji piva in odpravo neenacega obdačevanja pri žgan-jarijah. Poslanec Ausserer želi, naj obe vladi stopiti v dogovor glede znižanja cene soli. Vladni zastopnik otdelkni načelnik Baumgartner zagovarja promembo giede povračil, ker ta vprihodnje ne bodo več skupen trošek in se ne bodo več plačevala iz čistih carinskih dohodkov, ampak zaplsavala se bodo na račun vsakej dr žavnej polovici po razmeri izdelka. Poslanec ' Tiirk zahteva olajšav za poljedelstvo, Potem se je predlog poslanca Derschatte zavrgel in člen 11 brez pro-membe sprejel. Zavrgel se je tudi predlog Aussererja na znižanje cene soli z 137 glasovi proti 134 ter se je sprejela odsekova resolucija zastran cen« živinske soli 7. 138 glasovi proti 114. Pri členu 12. novČno prašanje, govori Tausche za uvedbo mai j«i novčne enote, nego je goldinar. Člen 12 se je sprejel in enako tudi resolucija zastran kovania polugoldinarjev. Gosposka zbornica je imela 28. t. m. sejo, Načelnik se je pred vsem gorko spo-minal umrših udov gosposke zbornice: škofa Funder in grofov Ledebur in Beust. Vitez Scbmerling je predlaga! sestavo komisije devet udov, da pretrese jezikovni ukaz ministra Pražaka. Predlog se vzame v razpravo. Potem se je pričela razprava o postavi glede zavarovanja v ponesreibah. V splcsnjej razpravi je priporočal minister Prajak, naj se zakon k malu sprejme po določbah poslanske zbornice, pristavil pa, da vlada, ako zbornica sprejme dotične komisije predrugačbo glede doneskov delavcev, v poslanskej zbornici prlpotoči to promembo, družim predrugačbam pa Be vlada ne mote u Jati. V podrobnej razpravi se je potem sprejeio prvih šest p&* r;igrafov. Pri paragrafu sedem pa je grof Belcredi pripoiočil promembe, o katerih se je unela daljša razprava. Na zadnje se je sklenolo, ta paragraf komisiji vrnoti in predlogo v enej prvih prihodnjih sej dalje razpravljat'. Nazadnje so se izvolili poslanci v delegacijo. Cesar je ogerskemu primasu,, pokne-feaemu vladiki, z lastnoročnim pismom čestital k obhajanju slate maše. T » pismo se j* 27, t. m. v Oalrogonu prečitalo vpričo v?e duhovščine ostrogonske die-ceze. Cesarjevo pismo nasluša, da tega jubileja ne praznujejo le udje pod njegovim vodstvom stoječe dieceze, temuč vsa dežela brez razločka vere. Vnanje dežele. Ruski car je vsled odkritja spomenika v vojni leta 1877 in 1878 padših vojakov izdal vojski ukaz, v katerem se gorko spomina zatajevanja in junaštva tedajnib vojakov, in Izreka zaupanje v neomajljivo udanost in zahvalo za velike zasluge vse vojske za prestol m domovino ter izjavlja prepričanje, da bo vojska in mornarica v vseh skušnjah, ki vpribodnje obiščejo Rusijo, stala m vihunci vojnega junaštva i nevenljive slave prednamcev. V srbskej skupičini je 26. t. m. minl-sterski načelnik naznanil, da so re mej Srbijo In Bolgarijo zopet spojile prijateljske razmere ; skupščina je to izjavo veselo pozdravila. Dr. Stranski, ki se je za to pogajal, bil je imenovan za dipiomatič-nega opravnika pri srbskej vladi. Srbsko-bolgarsko nagodbo sta podpisala Frana80viČ in Stranski; ona to le določa; Bolgarija zapusti Begovo, ki ostane neutralna do rešitve tega praŠanja po me« šanej komisiji. Ako bi komisija prepirljivo ozemlje priznala Srbiji, tedaj Srbija načeloma privoli, da odstopi Bolgariji proti zameni druzega primernega mejnega ozemlja. Najzadnje v dveh mesecih se pošlje mešana komisija, da preišče obojestranske trgovinske razmer**, v šest me* secih se ima sklenoti trgovinska pogodba. Do tega Časa se je dogovorilo, da se bodo od obeh strani pospeševali trgovinski In* teresi. Bolgarija prepove srbskim, in Srbija bolgarskim izseljencem naselitev v krajih, ki niso Dajmanj šestdeset kilometrov od meje otdaljeni. Obt uirani ste se zavezali, da bosti vsako napadanje izseljencev zoper sosednjo deželo zatirali. Bolgarija zgradi železnico do Garibioda do tisto dobe, ko se dodela srbska železniška proga. Ta nagodba stopi v moč brez odloga. Bolgarsko prašanje. Iz bredca se poroča, da bolgarska vl.tda izroči svojo oblast v roke sobranju. To pa Stambulova in Mutkurova zopet izvoli, ne pa Kara-velova, ki vedno dela spletke. On ve, kaj ga čaka, zato tudi ni štl v 7trnovo, ampak ostal je v Sredcu, — Iz RuŠčuka 26. oktobra: Prefektu v Ruščukn je ruski konzul naznanil, da je Kaulbars ruskim konzulatom v Bolgariji pisal, da Rusija smatra vel ko sobranje v Tlrnorj za ni-čevo, in aa se ne bo ozirala na njegove sklepe, naj zadevajo volitev kneza, ki bi tudi Rusiji bil po volji, ali pa deputacijo na carja. Vendar se mej Bolgari širijo vesti, da poslanstvo Gaoban p,-še utegne Bolgarijo približati Rusiji. Da ae spravi pot potrebi, skoraj gotovo se m branje nekoliko dni pozneje odpre in potem osem do deset dni mine, pr»dno ee povedjo volitve. Kako bo p» stopalo sobranje glede kneževe volitve, o tem te nič še ne sliši, ali misli se, da sobranje izivće zaupanje vlad'; potem pa volitev odloži. — Ved^o bolj se širi prepričanje, da bi najbolje bilo, ako sobranje pred vsem drugim, še predno se volitve poverijo, pošlje deputacijo carju. V ta namen so se uže storili koraki pri metropolitu Kiementu, da on stopi deputaciji na čelo. V »Agence Havas« se iz Timove 27. t. m. poroča: Dve i uski vujni ladiji ste pred Varno. Vladarji in ministri, kakor tudi okoli 300 poslancev je uže prišlo v Tiruovo. Sobranje se odpre še le 31. oktobra. — Kaulbars je vladi poslal noto, da bi obsodba kompromitiranih častnikov bila Rus'jt klic na boj. Ruski vladin časnik piše 27. t. m.: V Bolgariji je nastala anarhija splošna in £ D I N O 8 T vsled tega ne morejo več naši konzulati zakonitih interesov na Bolgarskem pre-bivajočih ruskih podanikov varovati. Koje Kaulbars odpotoval iz Varne, zaprli so tam več ruskih podanikov po nezakonitih pritvezab. Vsled tega ste bili te dni dve majhni ruski vojni ladiji tja poslani. Iz Tirnove, 28. oktobra: Pri posvetovanju s poslanci je Stambulov razjasnil stanje Ur izjavil, da zopetna volitev ba-tenberškega princa ni mogoča. Sobranje mora voliti Rusiji všečnega kandidata. V V Sredcu se je oklical obsedni stan. — Iz Ruščuka, 28.oktobra: Na poslednjo Kaul-barsovo noto je mogoče, da vlada kompromitirane Častnike oprosti pod tem pogojem, da Rusija pripozna sobranje. Anglelka vlada, ki je v začetku bolgarskega prašunja tako ropotala, da bi svet mislil, da angleški leopard ruskega medveda kar kosmatega požre, umika se dan na dan, i se je umaknola uže tako, da o bolgarskem prašanji noče nič več vedeti; to je tudi razumljivo, ker v skrbeh je zarad Egipta in ve, če se Rutja ■klene s Francosko v tem prašanji, da Egipt lahko postane Angleškej Ahilova pfeta, zato se za bolgarsko prašanje — vsaj javno — ne bri^a več, da ne bi si Rusi|e na vrat nakopala. Vse izjave angltških ministrov v posledijih dneb kižrjo na to. Minister zunanjih zadev, Cbuicblll, ki je še ie te dni popotoval po Evropi in gotovo na uho uiekel, kak veter uleČe glede bolgarskega prašanja, vmol se je obupen zopet na Angleško. To dovolj priča njegov govor 27. t. m. v nekem shodu konservativne stranke v Bradfordu. V lem shodu je on izjavil, da mej tem> ko je popotoval po kopnej Evropi, ni z nobeno oficijelno osobo govoril o zunanjej politiki. On je priporočal domoljubno britansko politiko na vshodu. Evropa je v prehodnjej dobi, v večej nevarnosti so interesi druzih držav, nego angleški interesi ; politika miru je najugodnejša angleškim interesom. — V teb Cburchlllovih besedah je veliko resnice; neovržljiva resnica je namreč, da je Evropa v prehodnjej dobi; prej ali slej, in to ne bode trajalo zelo dolgo, bodo se godili v Evropi veliki prevrati, zdaj jih vzdržuje še na bajonetih oprta Evropa in tricarska zveza; a ta dva stebra nista zanesljiva, prvi se uže zdaj lomi pod bremeni ljudskih žuljev, drugi pa je petelin na strehi, obrne ga vsaka sapa. Tudi to je res, da so druge države v kopnej Evropi še v večjej nevarnosti, nego Angleška, ker v prevratu, ki se bliža, utegne se ena ali druga celo iz zemljevida izbrisati. Cbuicbill menda uže računi na to, ker priporoča mir, ker ve, da je mej prepirajočiml večidel na dobičku tisti, ki prepir od daleč gleda: »duobus litigantibu« tertius gaudet«, in Aogleška bo z svojim vplivom, ščuvanjem obečanjem in zlatimi šterlini uže za to skrbela, da se požar tu sli Um zaneti i da Be ona okoristi iz pepela tega požara, kakor se je doslej skoraj vselej. A zdaj se utegne motiti, vzsratel jej je nekdo nad glavo ter bode od nje tlrjal račun. V egiptovskem praianji se piše Iz Londona v »Polit. Gorresp.«, da tam ni po-tihnol glas, če tudi je bil preklican, da so francoska, ruska in turška vlada Bklenole zahtevati, naj angleška vlada do gotove dobe pokliče vojake iz Egipta. Ali skoraj gotovo je, da angleška vlada tako zahte-vanje odbije in o tem bo imela za sabo vsa stranke in vso deželo. Angleška ima trden Bklep, v Egiptu svojo oblast ohraniti, in vsaka poskušnja zoper to bi pri nesla vojno. Misli se, da evropske vlade to preudarijo pred no store ozbiljen korak proti Angleškej, posebno zdaj, ko ima Rusija dosti posla z Bolgarijo. Glede Bolgarije je Angleška vedno bolj hladnokrvna in opustila je vBako daljše mešanje v to zadevo. DOPISI. —£—• M Ribnice, začetkom oktobra. — Jesenske misli in — treme. (Izv. dop.) (Konec). Tako sem tedaj dospel »le tuj č ci-jelnemu zalogu. O priliki hočemo o tem zavovu, oziroma računu Š-* posebno oziraje se na Slovence Še m kaj spregovoriti. X. Služba pola pri c, k. deželnem sodišči V TrMU je razpisana; pliča znaša 30U gld., službena doklada 150 gld., razen lega dobiva pot opravo. Prošnje se Imajo vložiti pri načelništvu omenjenega sodišča do 20 novembra. Velečastn. preblag, gospodu Antonu llrovatinu častnemu kanoniku, župniku pri s. Antonu v Trstu, papeževemu komorniku, cesarskemu svetovalcu, vitezu Fran-Josipovena reda i. t d. i. t. d. o priliki njegove diamantne sv. maše 31. oktobra 1886. To je za Te slave dan Blayi starček, od glavarja Božje cerkve, _ 0d vladarja Avstrije odlikovan. To je za Te sreče dan, Ki spominja T- na leto — Reiko leto šestdeseto, Kar objel si sveti stan. Kar si pred oltarjem stal V novi vzvišeni oblasti, In uneto Bogu k časti Prvo mašo daroval. Skibno deloval pastir Mnogo let si v težki službi, Ter odpiral vernih družni Milosti nebeške vir. Z ukom si in vzgledom pot Vodil staice m mladino V \ečno zlato domovino, Ktero j-j o.ipil Gospod. Bogu čast iu sliva gre, * Ki Te ču lno j- ohranil, ' f vsemogočno roko branil, Njega ti vali n: j srce. Mi p«k, ki Te ljubimo. In sum Ti hv»|f£nn *dani. V hi » o jaki in župljani Vsklihnemo ii ra.usino: *Bog tisočkrat plati Ti OČe dragi Čestttljioi Vse dobrote, — Bog Te živi Se med nami mnogo dni 1« Slovenski župljani Župe Sv. Antonu novega. Bratje Sokoli! Podpisani Vam uljudno naznanja, da s novembrom začnejo telovadne vjije v društvenoj telovadnici v Kallstrovi h Ši, ulica Coroneo Št. 27. Telovadilo Re bode redno vsak tortk, četrtek in soboto od 8 in pol do 10 ure zvečer. — Na zdravje I Za odbor Sokolu: Starosta Tajnik Josip Mankoč, Josip Dražil. Tržno porodilo. Kava. — Došla po poročila o slabej letini in o viših cenah v inostransk'h tr-govlščib, in vsled tega so tudi tukaj imetniki postali jako rezervirani. — Ko pa je nastalo živahno pr:>šmje po kavj, so morali kupci po f. 2, f. 3, do t. 4 viši cene plačati in skoro gotovo 8e te dni kava še podraži — Prodalo se je te dni 2500 % reč Kave R o po f 6i do f. 75, 4000 vi>Č Santos po f. 02 do f. 73, 600 vre« Manila po G7 tudi v resnici; in sicer za blizo 1 gld. — Prodalo se je t« dni 6000 vreč sladkorja po f. 17.50 do ^0.75. Sadje — Ker je došlo mnogo nome-ranč in limnnov, je to sadje nekoliko ce-neie postalo. Pomera če in limoni stanejo zdaj f. 3 ao f. 6.—, tnandiji f. 79 do f. 80.—, rož či gr.«ki f. 6 do f. 7.50. fl^e v vencih po f. 10.50 do f. IU.—. datlji f. 25 do 30.—, opaša f. 21.—, cvphe f. 16 do f. 19.—, Eleme f. 21 do f. 35, Sultanina f. 23 do f. 35. Olje — tlabi kupčija, rcne Šibke. NuiuzmO stane f. 5'» no f 70—, j dilno f. 34 do f. 42.— bombažno f. 26 do f. 29. Pttrolje — tfr* od rok no t-k^ro stalnih cenah, iu — jO »S s ft-i i t-U a i—i O Oh O & o o ^ 3 C. ■ ,, O «» > • o S"- 9 - I 3 aS ? - S.«!-, g .2 M > . rs. — t; -1 M _ n y S —» r; i_ ° » hrJ< i v z. — O ® eit .S. O. -5 « ^ £ i. Ui C ® ® ~ " - 2 £ a - S 5 "o 'Ob .o ® ® £ O -I p Jfl^^c?-- -Pi£ c S * ^ v O r:«. a *- i3 N * £ '"c > I.50« «"a k <■? a.. 3® - ~ L S. —__M ® » U "= C « J« > g £ • O £ ■ => 2 ' W " 3 B 2 "a ® | N"S >_ O .s ^ Ji E 22-S.S, Hjcca.»oo Gospod G. Piccoli lekarničar v Ljubljan/ Pošljite mi 20 steklenic Vaše slavnoznane želodeene esence ki sem jo z velikim uspehom naročil več bolehnimproti kroničnim bolestim V želodcu Dr. Zebieh, zdravnik pri sv. Ani, na Hrvatskem Prosim dii mi pošljete steklenic Vaše čudotvorne žeiodećne esence, ki se v istini srn« zvati »božja roka«. J. Flegar župnik v Sušenj evici, Istra. — Ko se je moja soproga jela zdravit z VuŠo esenco za Želodec, so jej bolečine v maternici f vnetje maternice) izginole tako, da se zdi pomlađena Patell lekarničar, Vislnada. Istra, blučajno sem dobil v roke sklenico Vaše Čud ezne in zdravilne esence, ki me je jako ozdravela bolesti v želodcu, ki so me lri leta mučile, iri po zavžitju samo jedne steklenice. G. Hammer, varnica Železn. društva v 2—6 Mariboru. Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki V Ulici Barriera vecchia St.18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 250 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. <04 —22 Glullo firftmm. Na obroke! (73_lt) d« je pohištvo tapecarije, razno striino * blago za obleke, ure vsake vrste M. Goreni v ia della Legna Stv. 1 p. Jj. M Molim čitajte!! HioHo potrebno za vsaka M V jesu naša c kr. patent, i u Londonu odlikovana od Ph6nix-srebra jedala, koja su tiesamo radi svoje trujnosti i tvrdoće vpć tuko.ij r iz zdravstvenih obziru h u porabi nenad-kriljlva a ktomu uvjek bjelu tako, da se nakon god. od pravog srebra nedadll razpoznati, Što se može podkriepiti sa ti- _ suče zahvalah 1 prizna- nicah i/. najviših krugovah, to kuje nomoŽemo ovdjrt radi malena prostora priobčiti, al koji jnsu P. N. občinstvu u našem uredu na uvid. Budud imademo jedino mi skladišče c kr. patent, od pbdnix-srubra jedalah, to Km » jedino mi u ugodnem položaju, sliedeča 54 krasna komadu za nlzku cienu od for. 9 50 nv. odstupiti - 6 komad, jedalnih žlica od phonix-srcbra naj-ttn ja vrst. G komad j^dalnih vilica od phonix-srebra naj-tiniju vrst. C kom t d krasnih noževuh za stol pravim englez. ocelnim rezom. 6 komad od phonix-srebra desert ili žlice za diecu prva vrst 6 komad od ph6nix-srebra žlice za kavu i čaj prvu vrst. ti komad od phdnix-srebra žlice za jaju prva vrst. 1 » ■ » • žlica za juhu težke vrsti. 1 » » » • Žlicazamlleko a » C » krasnih Sušica zu jaja. 1 ». • po s i pač za papar ili slador. 2 » " «vietnjaka za su lom najnovija tasona. 6 k«'inad F. cizelirana Victoriatablet po ki- nezku graviran. 1 komad i ajliniji ručni ili klavirnl svietnjuk nova fasena bi komada, koji jesu svakom stolu pravim uresom a stoji sve skupa samo for. 9 5» novč. Nuručbe primaju ho ■ z gotov novac ili c. kr. poŠt, pouzećem i obavlja jih prvo c. kr. patent, tvorničko skladište phd ix-srebra J. SILBERBERO, Beč, H- Antonsgasse N. 6. iJamstvo) Da ostanu t>jela naša jedala od phdnix-srebra jamčimo ovlm za 25 god. te četno za doku/, najbolje solidnosti iiaručbe koje r.ekoiiveniraju u roku od 14 dana bez prigovora natrag uzeti Ujed no uslobadjamo se ovim P. N. občinstvo opomenuti, da nevalj i zamieniti nnša c. kr. patent, jedala od phonix-srebra sn onimi Sto no su se zadnjih go linah tako iih*Io pod imenom Britania-srebro pojavili; radi toga mo bmo da se izbjegne prevari neka se ločni naslov cznači. 3 — 1 Zgubljene in oalabljeue Golov pripomoček S Vsakdo se popolnoma ozi-avi z tal- nim otfljenčevlm Hlapom brez našle miib notranjih neredov na gotov način in za vedno, Često krat c ►-le v dobi 2 d ni, C"lo na videzno neozrtravljiva ne/tnožnost v vsakej človeške! dobi k.kor ludi polučite, pe prijetnim, riečutenin1, zunaninn zdraven|eip. 8—52 Svfdočbe slavnih profesorjev In zdravniške broŠurioe, na tisočo zahval od popolnoma ozdravelih osob svetujo vsem bolnim rabo ogijenfievega f-Iapa, ki gu- rantira go.ov ln trajen vspeb P< polna pripravu z itotičnim poi-ukom in z travi jjk mi spričevali for. R.SO. Pii poŠlijaivi se oob o p »ti, tia se ne spozna k n j zivoj zadržuje in od kot prihaja.. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ltnjann Dunaj VII. Mariahilferstrasse 80. Pohvalna i preporučila od zdravnikov: Hranilna moka za otroke Ivana Gritsoher Izdelovana pod nadaorstvom jednega zdravnika Ta popolni izdel-k ie znanstveno enak ura-vej umetnej hiad za I tojne otroke; nI preveč ladka in radi tega zelo I -kusna, prav Izvrsluo po laja kot nadom«-*tilo v poianjkatju materinega mleka za oddojene otroke ln porodnice. Izvrstna kot lečdo v klorozi. v slabosti radi starosti kakor tudi za bolehajoče v prsih, ki potrebujejo lehke in tečne hrane. O uobroti tega važnega ItČila govore mnoge zdravnifike svedečbe in potrdila zdravilnih ustanov. 3—52—3 Cena Jedne gaiulftce 3§ kr. Glavna zaloga za Kranjsko m Primorsko pri lek. G. P cedi »pri Angelju« v Liubljani. — Zaloga v Tr-itu pri lekarju G. K Fara-bopehi, via Gorso, l"k. Guiseppe pl. Lei tenbu g. P azza p. Giovanni itd. X Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejna pomoČin ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. C« se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniŠe Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim ns jetrtk in na rranict, proti črevesnim boleznim in proti jzlistHm, pri ženskih mleSnih nadlef-nostib, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, umpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 3—52 Prodajejo sw v vseh glavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v )e-karnici Crittofoleth r Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G B. Rirtt, O. B. Farabotchi in M Rara.itm. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih potnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE t' oooupa d I tutte le operazioni di Banoa e dl Cambio valute. a) Acr.etta vertamenti in conto corrente: Abbuonando 1* interesne aiinuo: per Banconote 31/« con preavvlso di 5 giornl 3'r, - > „ » ia . 3*/« i> a sel mesi tisso per Napoleoni 2*|t °/0 con preavviso dl 20 giorni 3 ...... , 40 » 3»/ ,, , „ ,3 mesi 8* N .. . « • Per lelt^re di Ver-uiinonto in circo'a/lone It nnovo i«h«i d'int'Tesso iunlrii in vijore a (tartiru dal gtorno 1«. 8>. aprile. 3. 23. inu^gio, lH. luglio e 18. ottobre a »econrtu del prcavvUo. Trie.-te 13 Aprila 1888. o Warrants. 2—2-20 BANCO GIIIO abbuonando il 3°/0 interesse annno sino somma; prelevazionl sino a lorini X'0.000 a vista verso chAou^; importi maggiori preavviso avanti bs. Borsii. — Con terma dei versamenti in apposito libretto. ConteKffla pertuttii versa entl fatti a qualsiasi ora d'ufliclo la aiuta del medenino giorno. ANNumo pel p-oprl ««p-a*entlMtl l' incasso di Cambiali ver Trteste, Vitnna e Bvdapest, rilascia toro assegni per queste nltime ptane ed accorda loro le/aeolia di donalolllai*« effetti presto la sua cassa Iranoo d' »flf nI »pena per eittil. b; S' inr.artca delVacquisto e della vendita di elTetti pubblici, valute e divise, nonehe deli' incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso '/»"/o al provlg-gione. e) ar.corda at suni commillentt la facolla di depositare effetti di quals\asi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons ali a scadema. La Filiale della Banca Union iMezione Hlerol) s' incarica deir acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre creditl sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warahts. 2-2-12 v n Najnovije iznašašće. Novo'aumljenl impegnirani nepromočlivi Konjski gunjevi Ovi konjski gunjevi impegnirani su posebnim, c. kr. austro-uparsKlm povla-stikom odlikovunim preparatom a usijed toga čuvani proti svakoj vlagi. Ovl gunjevi prokušani su od pozna ih strukovnjakah i kao osobito praktični, dugovječni i nepromočijivi pronadjenl a ktomu imade taj posebno privilegirani preparat i to svojstvo, da K gunjevom sve unlštujuči moljci ništa neškode. 4— Ovih gunjevah sa ramonojnlmi pru-gami vrlo debeli i vunasti, 19U Cm. dugački i 130 Cm. širok«, stoji komad........for. 2.25 Impregnir mi, nepromoćljivi, Žutobojasti gunjeni za kočijo sa šest raznih p ugah, vrlo debeli, 19"» Cm. dug čki, 130 Cm. široki.......for 3.— Obični konjski gunjevi sjedo-boji i bojadisanimi prngami, 190 Cm. dugački, 130 Cm. široki ... .....for. 115 Gunjevi za kočije, 190 Cm. dugački i 155 Cm. Široki, komad........ for. 2 80 Naručbe obavljaju se uz gotov novac ili pouzećem a upravljaju se na Waarciiliaas „Kur Nonarchle" Wlen, III., Hintere Zollamtstrasse Nr. 9 Iznenadjenje za gospe! N koliko tisoč komadov Ogrinjač lz najfinejše berolinske volne z čipkami, porotnih v vseh mogočih inodnih barvah, kakor sive, plave, rudeče, temne, črne, bele, ško'tke in turkinasts itd. ie na prodaj radi preseljenja 2—5 samo po for. 110 g) ter razpošdja po poštnem novzHiin WAARENHAUS «ZUR MONARCHIE* Wien, III., H t nt ere ZoHamtsstrasse N. 9. Nb. Ako sfl n i krut »elS rut naroBI, stane poKtnina le malo novčar. Cegnarjev Viljem Tel! se nrodaja v tiskarni Dolenčevi po fift »uldoV. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BAZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. , JSD,a »i tlovek Izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič drutega, nego Škodljiva imes. Edini Jeruzalemski l»al> asam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče In želodčne Živce hitro krepčalne moči pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bojat na delajočih snovih kineSko robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-nPga ugodnega upliva na prohavljeoje ni clifitnje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci čnosti, zabasanju, riganju, bacanju, priporočujejo proti nejelčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 6—48 GLAVNO SKLA0ISĆE u LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. SklodiSča v Trstu v lekarni Marku Ratasint, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni E Pallsca. Žrebanje ni$ v decembru inesem srečke pO Glavna dobitka gotovine | tor. 50.000 a v 10.000 f,,5000f,niito 2QT°|4788ta Kincsem-srecke se dobe po Lotterie-Bureau ogerskega Jockcy-kluba: Iludapest, Waitznerg 6 99 Sredstvo varujoče pred kolero G E L S I O R" lekočliin za želodec Specij. liteta 11-20 Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Izvrstno sredstvo za trienje v želodcu In t. žko prebavo za smrdeč vzduh in anftmiŠkih boleznih, čisti in jači krv. — Z^lod?čna tekočina „E!xoelMloi*" vŽ Iva sh lahko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odrušenih, kakor tudi oi otr.'k, ima prav prijeten okus ter j« napravljena iz iiajhnljš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. - Na razpolaganje so svedočhe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Paiiovi Glavna zaloga v Trstu : RAJMUIS'D Piazza Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo, mt l.HRimk dmttVv -KIlINOHi . — >zdut*lj n: odgovorni ur«MIi U VIKTOR DOLENC Nu»»» tiska* na V. Dolenca v Tistu.