199. številka. Ljubljana, v četrtek 31. avgusta 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Teleion št. 34. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto . . gld. 13.— I Četrt leta . . gld. 3-30 Pol leta..... 660 | En mesec . „ MO Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . . gld. 15— I Četrt leta . . gld. 4-— Pol leta ... „ 8-— I En mesec . . ,, 1-40 UST Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. tCž" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Na vrhuncu. S Štajerskega, 30. avgusta. Gnus in stud nad brezmejno podlimi tolovajstvi celjske nemčurske druhali sta polnila izza nepozabnih nam dni vse liste, vsa čuvstva celjskih in v obče štajerskih Slovencev, kakor sploh vsega kulturnega sveta. Nemštvo samo se sramuje teh lopovščin ; od tod ono brezprimerno zavijanje gole, v prvotnem pomenu gole resnice, od tod laži in obrekovanja, sumničenja in natolcevanja non plus ultra po nemških listih. Vsako človeško bitje, ki je občutilo kdaj v sebi iskrico tega, kar nas loči od živalstva, mora zaničevati iz dna svoje človeške duše ljudi, ki so zmožni vprizoriti kaj takega. Zraven tega pa še zavest, da smo v Evropi, v pravni državi, kjer je delegacija našega naroda v državnem zboru eminentno patriotična, vladna stranka! Vse to je povzročilo tako mučno, neznosno duševno stanje štajerskih Slovencev, da smo bili prepričani, da na negativni strani v našem čustvovanju dolgo ne bo mogoče nobenega stopnjevanja. Toda zgodilo se je drugače. Kar se nam je zdelo nemogoče, to se je posrečilo nekemu „konservativnemu Slovencu" v dunajskem nemškem „Vaterlandu". Če je to človeče v resnici Slovenec, tedaj je pač umevno, da nas je spravil n a vrhunec negativnih čuvstev, daleč pre-kosivši celjske rokovnjače. Vedel je kot „Slovenec" prav dobro, kdo in zakaj je povzročil celjske izgrede — to ve tudi vsako nemško dete —, moral je vedeti in vedel je tudi, da je dr. Ferjančiča nedolžni in uprav s lo vensko - pohlevni pozdrav čeških gostov na Bledu nad temi živinskimi izbruhi prav tako nedolžen, kakor je nedolžen nad njegovo peklensko zlob-nostjo, vedel je ta „Slovenec" naprej in je bil sam prepričan, koliko krivico dela svojemu rojaku, in koliko škodo svojim slovenskim sobratom na Štajerskem, katere je sicer velike krivde milostno oprostil samo radi tega, da jo je mogel zvaliti z vso težo na Ferjančiča, ki je tako predrzen, da energično postopa in brani svoj narod pred njegovimi zatiralci ; vse to je vedel ta pisun, in vendar je šel v prilog nemštvu in nasprotni nam vladi napisal v nemški list proti svojemu boljšemu prepričanju in famno laž, da je Slovenec povzročitelj teh bestialnih napadov nemške nasilnosti. Da očrni svojega rojaka, ki bi na kakem višjem mestu lahko kdaj kaj koristil svojemu revnemu, zatiranemu rodu, pred višjimi krogi, v to mu služijo ta-le sredstva : laž zoper lastno boljše prepričanje, grda izdaja celokupnih interesov našega naroda, ki je ob enem zgodovinska laž. (Celje mu je za nas: fremdes Gebiet!), žalitev in poniževanje najboljših sinov bratskega nam naroda češkega, katerega zastopniki so naši jedini, zanesljivi in značajni zavezniki. Der grusste Schuft i m ganzen Land ---! Rešpekt pred nemčurskimi rokov- njači! Take propalice, kakoršna je ta nVa- terlandov" »Slovenec", niso, in če bi bili do smrti potolkli stotine Slovencev! Ali je mogoče iz osebne mržnje, iz nizke zavisti in nevoščljivosti, ter iz nemoralnega, slepega strankarstva tako globoko pasti ? Tako se danes opravičeno vprašujejo naši rojaki po vsem slovenskem svetu, in ko bi imel „Vaterlandov" izdajica toliko poštenja in poguma, da bi odkril pred slovensko javnostjo svoj črni obraz, tedaj bi ga narod po pravici postavil na sramotni oder ter ga javno opljuval, kakor gre Efi-jaltu ! Govori se, da je „Vaterlandov" dopisnik odličen ljubljanski pristaš katoliško-narodne stranke na Kranjskem, in bivši načelnik naše državnozborske delegacije. Tukaj še sedaj ljudje tega ne verujejo, ne morejo in nočejo verjeti, ker je v istini neverjetno. Pričakujemo pa od stranke same, da stori lojalno vse korake, da se tudi te govorice in ta sumničenja za vselej izpod nesd, da bomo iskali v svoje zadoščenje pisca onega famoznega članka Vaterlando-vega med tistimi nemško-klerikalnimi uredniki, ki so nam o priliki celjskih dogodkov odkrili svoja poštena katoliška srca. Ni treba še posebej povdarjati, da nobena slovenska stranka ne sme imeti madeža na sebi, da njeni pristaši imenujejo en del Spodnje Štajerske za nas Slovane fremdes Gebiet, kjer bi se ne smeli prikazati javno. Taka stranka, ko bi bila sploh mogoča, bi ne imela pri nas nobene pravice do obstanka, in pobijati jo z isto silo, kakor velenemške Wolfovce, bi bila naša najsvetejša narodna dolžnost. Za sedaj — čakamo. Če bo potrebno, govorilo se bo več. Svoj slovenski dom v Celju bomo vedeli braniti zoper vsakogar, vedno in povsod ! Vse slovensko časopisje pa poživljamo , sklicujoč se na skupno narodno dolžnost, da stori v tem obupno žalostnem slučaju, kar storiti mora, da zdušno in najodločneje protestuje zoper rokovnjaško pisarjenje famoznega „Slovenca" „Vaterlan-dovega", sramotečega svojo lastno hišo in izdajajočega rodno grudo tujemu molohu — in to vse iz nizkih, nemoralnih, našemu narodu skrajno škodljivih nagibov. D. Srbija. V tem, ko pisarijo listi na dolgo in na široko o Drevfasu in o njegovi obravnavi, se skoro nič ne čuje o usodi tistih srbskih rodoljubov, katere hoče razkralj spraviti pod zemljo, da si zagotovi vlado nad Srbijo. Srbske razmere se od tedaj, kar smo zadnjič o njih pisali, niso čisto nič preme-nile. Mislilo se je, da bo kralj Aleksander ha svoj rojstni dan, dne 14. avgusta, za-ukazal, da se ustavi preganjanje radi „atentata", in da tiste, katere je naglo sodišče že obsodilo, pomilosti. Kraljica Natalija ga je nagovarjala k temu, rotila ga je, naj se vrne na pravo pot, ali vsa njena prizadevanja so bila brez vspeha, ker se je kraljev hudobni duh, Milan, temu uprl. Milan je pač čutil, da bi se tak korak tolmačil kot priznanje, da je bil ves atentat samo komedija ; a gotovo se je tudi bal, da bi postal potem nemogoč. Kralj torej ni porabil svojega rojstnega dne, da se sprijazni z narodom, nasprotno, pokazal je ta dan na prav demonstrativen način radikalni stranki, kako jo sovraži. Pomilostil je namreč 117 kaznjencev, toda mej njimi ni nobenega političnega kaznjenca. Če že ni hotel pomilostiti tistih, ki so bili obsojeni po atentatu, mogel je pomilostiti vsaj nekaj tistih, ki so radi političnih zadev bili že prej obsojeni, in katerih je v Belem-gradu, v Požarevcu in v Nišu vse polno. Samo v Požarevcu je zaprtih 15 žurnalistov, a nobeden ni bil pomiloščen. Hajdukom in roparjem je izkazal ta kralj svojo milost, poštenim ljudem, ki za svoje politično prepričanje trpe* v ječah, je ni hotel izkazati! Še več! V Nišu je imel kralj Aleksander govor, v katerem je dejal, da radikalci ne smejo igrati nobene vloge več v Srbiji, da se moraj o radikalci brez milosti LISTEK. Gorski učitelj. (Spisala Zofka Kveder.) (Konec.) Nekega dne je bila Karolina posebno dobre volje. Pela je, da se je slišalo že na cesto. — Zakaj tako dobre volje? — je vprašal na kuhinjskih vratih stoječ in gledajoč, kako se je vsa rudeča vrtela krog štedil-nega ognjišča. — Tako, tako! — je dejala dvoumno in zažvižgala poskočno koračnico. — Ha, ha! — se je smejal Mirko. — Danes pa kar po taktu kuhate. — — In če, in če, gospod učitelj? Čakajte ! Boste videli! — — Kaj neki? — — Le potrpite! Saj vidite, da zdaj ne morem proč! Vsi vaši cmoki se mi spridijo! Hajd ven iz mojega carstva! — in kar s kuhalnico ga je napodila iz kuhinje . . . Mirko je že kak četrt ure ugibal, kaka bi neki bila ona znamenita novost, ko je prišla Karolina v ličnem, svežem predpasniku v gostilniško sobo k njemu. — Kaj naj prej nasitim, vašo lakoto ali vašo radovednost? — ga je vprašala poredno. I saj veste, dušne potrebe so važnejše od telesnih, — je odgovoril s smehom. — To sicer ni res, — je ugovarjala, — pa če hočete, vam rada ustrežem! — In privlekla je izpod predpasnika nekaj skrbno v papir zavitega. Oprezno je razvila in položila pred Mirkota. Bila je lepa moška fotograflja. — Kako, vam je ta le všeč ? — je vprašala. Gospod učitelj je osupnil-Kaj vraga! — Kdo pa je ta gospod ? — je vprašal iznenađen. — Vam že povem, samo povejte mi, kako vam ugaja. — — Prav lep mož! — — Prav moj okus! To je namreč moj ženin, gospod učitelj, v šestih tednih bo poroka. Seveda oče so me hoteli za nekaj časa domov in hočejo, da bi bila tu svatba. Meni je vse jedno. Ali na ženitovanje pa vendar-le priđete, gospod učitelj ? Pa seveda, vas ne sme manjkati! Mirko je malce debelo gledal v svet, a vendar je prav kmalu zbral začudene moči svojega duha in po vseh predpisih uljudnosti najprisrčnejše čestital srečni nevesti. — No, saj je bil pa tudi zadnji čas za to odkritje — je dejal naposled odkritosrčno, veselo se smejaje. — Jaz bi se bil v resnici skoro zaljubil v vas. Pomislite, kaka nesreča zame! — — Pa res! — se je smejala Karolina. — Toda zdaj naj vam prinesem še vaše kosilo, potem, ko se jedenkrat nasitite, pride še nekaj na vrsto. — — Kaj neki? — — Spoved! — — Spoved?! Čegava pa? — — I no vaša seveda l — se je zasme-jala Karolina in odhitela po kosilo. Kolikor je tudi prosil in naganjal, ni mu hotela prav ničesar povedati, dokler ni pojedel jube s cmoki in mesa s prikuho. — Zdaj mi pa res lahko poveste, ka-cega greha me dolžite! Glejte, kako sem bil priden! —je prosil, kazoč na prazen krožnik. — Lagali ste se in molčali! — — I bogme, te logike pa ne razumem ! Kako naj se lažem, če sem molčal, kakor trdite! — — O prav lahko! Jaz že vem! — — Pa kaj vendar!? — — In Metka ? — je vprašala zdaj Karolina, nagaivo preteč s prstom. — O vi, vi! Da, da, taki so moški! Neodkritosrčni, potuhnjeni, nepoboljšljivi grešniki vi! — — Kako pa vi veste ?! — je vpraševal Mirko. — I veste? Moj Bog, to se res lahko izve! Zdaj mi pa Se vi pokažite svojo Metko, jaz grem kar z vami! — Mirko je bil končno res vesel, da se je vse tako srečno razrešilo. Kar vstal je, in Karolina je šla ž njim k njegovi Metki, ki je kar jokala od sreče in veselja . . . In Čez šest tednov je bila Karolinina poroka. Mirko je bil vojač, Metka pa njegova družica. In veseli so bili vsi, da je bilo kaj! In zdaj gospodu učitelju na Gori ni nič več dolgčas, ker ima tudi prijazno in lepo ženo, zakaj Metka je postala tudi bolj vesela in cvetoča, od kar ji ni treba več dan na dan posedati za drdrajočira šivalnim strojem. Krona stvarjenja. Spisal Geza Gardonv. Utrujen od poučevanja, je sedel Kristus pod staro cedro, da bi se v nje senci odpočil. In ko je tako ležal na razgrnjenih robcih je poslušal, kar so govorili njegovi učenci. Pogovarjali so se, kaj je pač krona stvarjenja, najkrasnejš*, kar je ustvaril Bog. Eden izmed njih je menil, da je naj lepša mavrica, ker jo je Bog ustvaril, ko se je od dela odpočil ter zbral v njej vse barve sveta. Drugi je stavil biser — zla« ' rabin — na prvo stopinjo, tretji qjg]j^ kajti oni imajo v sebi roso življenj* v svoji lepoti večno izpreminjajo. in brez usmiljenja pogubiti, češ, da so kralja hoteli porabiti za svoje orodje in ga spraviti v nasprotje z Milanom. S tem govorom je kralj sam javno pritiskal na sodnike, kako naj sodijo obtožene radikalce, kar je še treba storiti, to opravi že Milan sam. In kako smešno je kraljevo očitanje, da so ga radikalci hoteli porabiti za svoje orodje in ga spraviti v nasprotje z Milanom! Radikalci niso od kralja nikdar nič druzega zahtevali, kakor da naj spoštuje ustavo in zakone, in od Milana niso zahtevali druzega, kakor da naj izpolni besedo, ki jo je dal srbskemu narodu in ruskemu carju — slednjemu za bogato plačilo, da se nikdar ne vrne na Srbsko. Milan je sam zahteval, naj se ga izbriše izmed srbskih državljanov, a zdaj hoče pogubiti tiste, ki se upirajo njegovemu besedolomstvu. Od kraljevega rojstnega dne je ves srbski narod osvedočen, da hoče Milan boj proti radikalcem tirati do skrajnosti, da hoče igrati Va banque. S preganjanjem in zatvaranjem neljubih mu oseb, nadaljuje z vso krutostjo in brezobzirnostjo. Bivši minister Andra Nikolić, takozvan »dvorni radikalec", je bil te dni iztiran iz Srbije, ker se je oglasil pri policijskem prefektu in je zahteval, naj se mu dovoli govoriti z aretovanim Stojanom Pro-tićem, izdajateljem revije »Delo". Hotel je ta list zopet izdajati, a že ta korak je zadoščal, da si je nakopal Milanovo nemilost. Istotako se je začelo sodno preganjanje bivšega ministra dr. Milovana Milovanovića, ker je v dunajski „Zeit" zagovarjal radikalno stranko. In tacih slučajev je še več. Tako je bil te dni neki pisar izročen radi veleizdaj-stva naglemu sodišču, ker je v neki gostilni, na zatrjevanje, da je radikalna stranka mrtva, zaklical: »Ne, še ni mrtva in jaz ji napijem!" Toda to še ni najhujše. Najgroznejše je, da izginjajo odličnejši ljudje brez sledu. Mej drugimi sta izginila tudi dr. Vladimir Gjorgjević in prota Aleksa Uić, dočim je Taušanovič" vsled groznih muk v ječi smrtnonevarno zbolel. Dne 21. avgusta je državno pravdništvo obtožencem izročilo obtožnico. S kakimi „dokazi" je obtožba podprta, se še ne ve, to se bo izvedelo šele pri obravnavi. Ta je bila že večkrat preložena. Naposled je bilo določeno, da se začne 30. avgusta, toda doslej še ni obvestila, da se je začela. Bržčas jo je Milan dal zopet preložiti, ker je v zadregi za — priče. Iskal je najprej krivih prič mej Srbi na Ogrskem in na Hrvatskem, in ker jih tam ni dobil, je naročil poslaniku v Bukureštu, naj mu jih dobi. Mika Gjorgjević, poslanik v Bukareštu, se je pošteno trudi1, a nekatere priče, kakor Hadži Popovic", so ušle, druge pa se niso dale ujeti. Kake priče je iskal, svedoči slučaj Jovana Kovačevića. Ta je izdajal v Belemgradu list »Bosansko-hercegovački Glasnik", a moral je izdajanje ustaviti, ker ni mogel položiti po novem končno menil, ds je obličje otroka najkras-nejša stvaritev. Najstarejši učencev, Peter pa je dejal: „Kamorkoli se le ozrete, povsod vidite čudeže. Vse, kar je Gospod ustvaril, je krasno* Na to je dejal Judež, katerega so imenovali tudi Iškarijot: »Če tudi je vse krasno, kar naše oči zro, vendar je tudi v tem razloček. Li ni palma glede nje lepote kakor tudi glede njenega sadu mnogo dragocenejša, kakor travna bilka, katera ne prinaša nikakega sadu, in je tudi sicer neznatna?" Jezus jih je molče poslušal, in njegovo obličje je postalo belo kakor prt, na katerem je ležal. In Janez se je obrnil k Jezusu ter dejal: »Vem pač, da si truden, o mojster, toda glej, ti tukaj se razburjajo v mislih, ker ne vedo, je-li kaka stvar na svetu, katero je ustvaril Gospod kakor najkrasnejšo, kateri je poklonil najboljše darove?" In Jezus je odgovoril: „Da, nekaj ta-cega je na zemlji? In učenci so se trudili, da bi uganili kaj je pač najdivnejše, najlepše, kar velja celo Gospodu kakor krona ustvarjenja. In Janez je dejal: »Najkrasnejše je zvezdnato nebo." In Jezus je odgovoril: „Ne išči v vi-sočini, kar lahko dobiš tu na zemlji, dasi je višje nego zvezde." tiskovnem zakonu potrebne kavcije. Ko je nekoč odpotoval za nekaj časa v Turn-Se-verin in se hotel potem vrniti v Baligrad, ga niso pustili čez mejo. Milan je ukazal, da ga je iztirati. Od tedaj je Kovače vid živel v Turn-Severinu v velikem siromaštvu. Pred kratkim je prišel k njemu rumunski policijski prefekt Barbulescu in ga odpeljal v Bukarešt v hišo štev. 23 v Strada Petru Mosi. Tam ga je čakal tajnik srbskega poslaništva, Ivković in mu ponudil 6000 frankov, rekši, naj gre v Beligrad, kjer dobi dobro službo, ako stori, kar bo Milan od njega zahteval. Toda Kovače vid je to ponudbo odklonil in je še tisti dan odpotoval v Odeso. Poslanik v Bukareštu, Mika Gjorgjević, je vsled tega, ker je Milanu poslal kot priče le tri vagabunde, prišel v nemilost in bo moral odstopiti. Tudi drugo sitnost ima Milan. Zapisek, katerega je našla policija pri Kneževiću, in iz katerega je bilo razvidno, da so Kneževića za atentat najeli Pera Todorović, Petar Uzelac — ki je bil svoj čas tudi vohun dunajske policije in to v Carigradu in v Odesi — ter Hadži Popović — torej tri Milanove kreature — je namreč izginil. Iz njega je razvidno, da so Kneževiću obljubili 50000 frankov za atentat in da mu je dal Pera Todorović 1000 frankov »na račun". To dela seveda Milanu velike skrbi. S tem je bržčas v zvezi tudi to, da je policijski prefekt Rista Bademlić v noči od 8. in 9. julija v zaprti kočiji peljal Kneževića v konak. Tam je imel Milan dolg razgovor s Kneževićem, in trdi se, da je ta pozneje bil še večkrat pripeljan v kraljevski konak k Milanu. Milan računa tudi z eventuvalnostjo, da mu bodo velesile stopile na pot. Srbski emigrantje so prav te dni razposlali velesilam spomenico, v katerih so jih opozarjali, da je vseh homatij v Srbiji kriv Milan, da Milan na umeten način uprizarja konflikte na turški in na bolgarski meji, hoteč narodovo pozornost odvrniti od svojega počenjanja, kar pa je evropskemu miru jako nevarno, ter so prosili, naj velesile uka-žejo, da mora Milan zapustiti Srbijo. S tem se ne ogreše proti monarhičnemu principu, ker je Milan prodal vse svoje pravice do srbske krone in prostovoljno se odpovedal srbskemu državljanstvu. Radovedni smo, kako stališče zavzame Avstrija, kajti od nje je odvisno, če se doseže skupen korak velesil. Milan je pripravljen na vse; ravno sedaj sklicuje reserviste pod zastave, in občno mnenje je, da radi tega, ker se hoče s silo braniti, ako bi Evropa zahtevala, naj zapusti Srbijo. V LJubljani, 31. avgusta. K položaju. K včeraj omenjenemu članku v „Linz. Volksblattu", s katerim naznanja nemška katoliška narodna stranka, da je tudi sita sedanjih razmer, pripominja „Information" : Grof Thun je zaigral s svojo brezdelnostjo tudi prijateljstvo svoje najzanesljivejše Peter je dejal: »Jaz občudujem gore in njih veličastnost. Ali je na svetu kaj višjega in močnejšega, kakor je gorovje, katero obstoji od samega skalovja?" Toda Jezus je odgovoril: »Kar vi iščete, je še močnejše." Nato je izpregovoril Jakob, sin Zebe-deja: »Morje je močnejše od gorovja, ker je odnaša in izpira, kadar se v svoji jezi valovi. Morje je tudi lepše kakor gore, in še nihče ni doslej morske globine premeril." Jezus je dejal zopet: »Ono je še mnogo globlje." In Jernej, ki je bil prej Janezov učenec, je dejal: »Vender ni nič lepšega, kot so cvetlice, zlasti krasne lilije." Zopet je odgovoril Jezus: »Ono je še Idpše." Tedaj je izpregovoril Filip: »Pozabili ste s o 1 n c e, katero obseva s svojimi žarki ves svet ter daje vsej zemlji toploto. In Jezus je rekel: »Ono je še veliko gorkejše." Vsi so molče obsedeli, nihče se ni upal več ziniti. Po dolgem premoru je dejal Janez: „Mojster, vendar ne boš hotel, da ostane naš razum v temoti? Povej nam, kaj je najkrasneje, kar je nebeški oče ustvaril, in česar doslej še nismo poznali." Tedaj je pogledal Jezus proti nebu ter dejal: BTo je srce!" upore. Z nemškimi opozicijskimi strankami v hudem boju živeč, od Čehov, Poljakov in Jugoslovanov radi svoje neodločnosti v jezikovnem vprašanju pri vsakem koraku z nezaupnimi pogledi zasledovan, je zašel sedaj še s katoliško narodno stranko v principialno navskrižje. Kako hoče pod takimi razmerami svoj pri nastopu vlade s toli ponosnimi besedami naznanjeni program sprave izvršiti, to nam je vsak dan skrivnostnejše. — Nemški liberalni listi si delajo iz dejstva, da je bil poklican baron Chlumeckv k cesarju na avdienco v Išl, velike nade. »Neue Freie Presse", to trobilo pokojne zjedinjene levice, namiguje, da je prav zelo mogoče, da ponudi cesar Chlumeckemu portfelj ministrskega predsednika. Tako ponudbo je imel Chlumeckv baje že pred tremi meseci, ko so se vršila tista nevarna pogajanja mej Thunom in Szellom radi nagodbe. Chlumeckv je tedaj ponudbo odklonil in »N. Fr. Pr. meni, da bržkone odkloni tudi sedaj. Skoro gotovo pa hoče izvedeti krona, pod katerimi pogoji bi bilo mogoče doseči spravo z opozicijo in zlasti, do katerih elementov opozicije se je treba obrniti, da bi imela pogajanja vspeh. »N. Fr. Pr." misli, da se bo pogajalo še Thunovo ministrstvo, da pa se po dovršenih pogajanjih poslovi ter umakne drugemu, v katerem bodo Nemci vse boljše zastopani kakor sedaj. Skratka: liberalno glasilo se nadeja, da je začela biti zadnja ura Thu-novemu ministrstvu ter da pride na krmilo liberalno. Vederemo! Delegacije. V „Information" piše neznan konservativec, da je docela prepričan, da se bodo vršile volitve delegacij, češ, da zadošča za to tehnika državnozborskega opravilnika, vrh tega pa se obstrukcije veleposestniki in kršč. socialisti ne vdeleže, s čimer postane opozicija preslaba. Konservativec meni, da morajo priti volitve delegacij najprej na dnevni red, kajti sicer bi nastala nevarnost, da bi se res ne izvršile. Zakaj ne, tega optimistični konservativec ne pove. Pač pa svetuje vladi, naj po volitvah delegacij pokaže opoziciji svojo najdalekosež-nejšo prijaznost. S čim in kako naj se dokaže ta prijaznost, klerikalni državnik tudi ne pove. Drug dopisnik konstatira, da ima opozicija omikanejše in govorniško sposobnejše Člene kakor desnica, toda levičarji se prepirajo med seboj, dočim bo desnica tudi poslej ostala edina in neporušena. črnogorski knez in sultan. Turški sultan se je že pri opetovanih prilikah pokazal jako prijaznega črnogorskemu knezu in njegovi družini. Večkrat je poslal knezu Nikiti sijajne darove ter je tudi k poroki črnogorskega prestolonaslednika poslal posebno deputacijo, da je sporočila mlademu paru sultanove čestitke ter mu izročila dragocene darove. Razmere med Turčijo in Črnogoro so zategadelj zadnja leta prav dobre, in knez Nikita je zadovoljen, da se je prav pod njegovo vlado doseglo sporazumljenje med sosedoma, ki sta se včasih sovražila in preganjala na življenje in smrt. Na meji ni več toliko bojev, in obe vladi sta odpravili močne straže, Ki so bile včasih neobhodno potrebne. Knez Nikita pojde sedaj s svojo soprogo in v spremstvu zunanjega ministra vojvode Kukovića zopet v Carigrad, kjer ga od 1. 1883. — ko je nastopil vlado — ni bilo. Stanovala bota knez in kneginja v lepem konaku ob Bosporu, v konaku, ka terega je sultan podaril knezu že pred leti. Sultan hoče prirediti svojim gostom najlepši sprejem. Afera Drevfus. Predvčerajšna seja vojnega sodišča v Rennesu je bila zanimiva radi pričanja bivšega vojnega ministra senatorja Frevci-neta, kateremu so nasprotniki Drevfusa podtikali besede: Vlada ve, da je prišlo 35 milionov, deloma iz Anglije, deloma iz Nemčije, s katerimi so pokrili stroške boja za Drevfusovo osvoboditev. Frevcinet je izjavil, da ni rekel nič pozitivnega, ker ničesar ne ve, a da je le izrekel svoje mnenje, koliko bi mogla stati kampanja za Drevfusa. Frevcinet ne ve za nobeno dejstvo in ne pozna nikogar, ki bi bil dobival iz takozvanega sindikata denar. Skratka: Frevcinet jo docela ovrgel basen o velikanskih svotah katere so potrosili židje za Drevfusovo osvoboditev, basen, ki je odvračala marsikogar od simpatij do Drevfusa. — Listi sodijo, da bo obravnava do dne 7. septembra završena, in da bo Drevfus popolnoma oproščen ali pa vsaj na neraz- merno manjšo kazen obsojen. Bržčas bo odpuščen iz armade, sicer pa oproščen. Dopisi. Iz Vipave, 28. avgusta. »Slovenski Narod" pridobiva si kljubu klerikalnemu preklinjanju zaslugo in veljavo pri Bogu in ljudeh. Pred nedavnim časom pisal je, da bi izvedel svet stvari, ki se niti po sramotnih hišah ne gode, stvari, kakor si jih more izmisliti sam peklenski glavar, huiV Bitru — ako bi znalo vipavsko farovšku zidovje govoriti nekoliko iz zgodovine nedavno minulih časov. Vsled te za sedanjo dobo čisto nedolžne opazke čutila se neka tukajšnja davkarska vdova iz nam povsem neznanih in nerazumljivih vzrokov hudo razžaljenega srca, četudi si vsi zastonj ubijamo glavo, da bi našli mej njo in gornjimi dejstvi tudi najmanjšo kav žalno zvezo. Niti sence! Zato nas je pa tembolj presenečil t vest, da se je rečena gospa kakor Mag laična Kristusu približala dekanu Erjavca, ter da jej je ta s pravim nebeškim nasmehom govoril: Kaj ne, gospa, tožili jih bomo! Živa duša ni na dotično gospo niti mislila, a ona si tega baje iz glave izbi*: ne da, in, kakor čujem, vrši se sedaj res nekaka uvodna preiskava proti »Slov Narodu", ki bo svojo nedolžnost pač lahko dokazal. Ali kaj nam to pomaga Dotična gospa sprejela je vsled tega v s političnega demona, postala prav pobožni in strastna klerikalna svečenica, ki v svojem svetišču v „vodnem predmestju" v družbi z diakoniso Genovefo zbira kleri kalne konvertite k zatopljeni molitvi „za srečen izid volitev"; in da bi se klerikalna ognjevitost preveč ne ohladila, podžiga, neti in kuri ogenj svetega zavdušenja „pn> aris et focis"; da pa klerikalnim w kam ogenj ne ugasne, prevzel je skrb za kurivo „mežnar" tega svetišča, spokorjen in skesani konvertit, neki stotnik v pokoju mož, ki je še nedavno pri vsaki drugi besedi pljuval na klerikalce in jezuvite in se celo pri cesarski maši iz obredov šalil mož, ki ima tako široko obzorje, da je uskočil h klerikalcem samo zato, ker mu je na tožbo »liberalca" sodil »liberalen" sodnik tako, da je v pravdi propal, 6e1 D I ga je sam dr. Šusteršič zastopal; mož, k' je liki Odiseju po dolgih zablodah in zmotah na večeru življenja našel svoj pravi poklic, in se k „Bogu" povrnil. O drugih konvertitih in njihovih pobožnostih drugi krat — po volitvah. »Slovencev" dopisnik v štev. 191. sicer trdi, da naši strank »Narod" več škodi kakor koristi, ali to so žive priče, da »dobra dela gredo pre I nami". Nasprotno bi pa menili, da izkazuje »Slovencev" dopisnik slabo uslugo naduči telju Skali in pa agrarnemu komisarju, katera s posebno gorečo ljubeznijo na ljubeča prsa pritiska, kajti to so pač najboljši do kazi, da smo o jednem kakor o drugei;. golo resnico pisali. Skrbno ste nastavil: mreže, že pomladi pobirali ste ženska pooblastila. Toda vse to ničesar ne izda prihodnjo soboto pali bodete na vsi črti pred samim obličjem knezoškofa, kakor ste dolgi in široki, kajti puhla in prazna je tolažba s 3. razredom, ki ima do 500 volilcev, od katerih vam je podpisalo menda 196 pritožbo na agrarskega komisarja; ne pozabite pa, da od teh 196 jih spada tudi nekaj na klerikalce I. in II razreda; kje je ostalih 300 volilcev? Naše glave so dobro štete! Pridite le polnoštevilno k plesu! Končno moramo še obžalovati, da nas je klerikalno duševno uboštvo spravilo v neprijeten položaj, da moramo — seveda samo za klerikalce — napisati komentar k »staremu oguljenemu ribežnu". Kaj je »star, oguljen ribežen", vemo vsi; pristaši njegovi so vsi tisti, ki radi tudi na star, oguljen ribežen ribljejo; mi pa na stare, oguljene ribežne ribati ne maramo, zatorej tudi tacega vodstva ne poznamo v naših vrstah. Capito ? Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. avgusta. — Osebne vesti. Profesor na ljubljanski realki g. Henrik Pir ker je šel v pokoj. — Profesor na nižji gimnaziji v Kočevju g. Martin Sebastian je premeščen v Gradec. — Suplent na Dunaju g. Karol \Verner je imenovan realčnim profesorjem v Ljubljani, suplent v Nikolsburgu g. Oton Hesse pa profesorjem na nižji gimnaziji v Kočevja. — Odlikovanje. Korporal 5. dragon skega polka Ivan Petrič je dobil srebrni zaslužni križec, ker je z nevarnostjo za lastno življenje rešil necega vojaka iz vode. — Konsumno društvo v Zgornjem Kašlju — je zginilo. Brez sledu sicer ne, kakor bodemo videli, ali zginilo je pa le. Nekaj časa je to prepotrelmo katoliško go spodarsko društvo, kojemu je načeloval oče Mušič iz Zaloga, prav lepo cvetelo. Dobro so se bili založili z moko, suhim mesovjem, pijačo in z drugimi živili. Iz Ljubljane se je vozila vreča za vrečo, in sodček za sodčkom. Bili so to zlati Časi za konsumno društvo, ne pa za njega odbor. Pošteni katoliški možje, ki so tičali v tem odboru, so imeli čez glavo skrbi, kako bi izvrstno pričeto katoliško gospodarsko organizacijo dalje vodili. Prav pridno so se zatorej zbirali v odborove seje, da so se posvetovali o usodi društva. Skoraj večer za večerom bila je v prostorih konsumnega društva „odborova seja". Zunaj v prodajalnici pa so se oglašali prijatelji očetov odbornikov, jih hvalili čez vse pretege, ter jemali kot prijatelji „na upanje", kar se jim je zlju-bilo. Potem se je pa stvar nekaj zasukala. V konsumnega društva prodajalnici opravljali sta posel dve ženski, dve vrli in značajni katoličanki. Na ti ženski se je vleglo nekaj preveč blagoslova, kar se ženski tu in tam tudi izven konsumnega društva lahko pripeti! O tem torej ne besedice več. Pripetila se je še druga nesreča: vreče, ki so prihajale polne iz Ljubljane, niso hotele polne ostati. Dan za dnevom so vrečice in sodčki bolj se izpraznovali — denarja pa tudi ni bilo od nikoder. V pravilih vsakega konsumnega društva omenjeno „vnovčenje" se je v Zgornjem Kašlju čisto izjalovilo. Pa očetje odborniki v Zgornjem Kašlju so se prav po salomonsko izmuznili iz zagate. Zbrali so se v zadnjo sejo, ter soglasno, — tako rekoč z vsklikom — sklenili: od danes naprej konsumnega društva v Zgornjem Kašlju nič več ni, nas ne brigajo ni-kaki računi, nas ne briga ničesar več, ker društva ni, pa ga ni! Tako je sklenil odbor, pomedel skupaj nekaj ostankov prejšnje bogate zaloge ter to šaro prenesel v konsumno društvo pri Mariji Devici v Polju. Ali je v tem iskati kake katoliške darežljivosti, ali pa poštenega brezvspešenja prihodnjih sekucionov, o tem danes še ne moremo govoriti. Pričeli so se sedaj oglašati upniki: ta hoče imeti za moko 1000 gld., drugi za pijačo 500 gld., tretji za „špeh" 50 gld. itd. Išče se menda kakih 3000 gld., ali na „slavno konsumno društvo v Zgornjem Kašlju" oddana pisma, se vse vračajo: nazaj, tega društva ni več! In sedaj se očetje odborniki smejajo v pest, češ, če društva ni, kdo pa nam kaj more. Probatum est! Nekateri upniki so se pa vzlic temu podali na pot, da bi izgubljeno društvo zopet kje staknili. Kako srečo bodo imeli, o tem poročamo ob svojem Času. Danes se je oglasil pri nas v uredništvu možak s Kašlja, ki ima pri društvu tudi nekaj iskati. Vprašali smo ga, kako je to, da je „konsum" tako daleč za-gazil. Dobili smo odgovor : „Oj Ježeš, dokler je bilo kaj piti in jesti, so društveni možje vsak večer nekaj „sejali", vse na stroške društva; na upanje so pa največ takim prodajali, ki čisto nič nimajo! Zdaj pa ni ne blaga ne groša!" Tako je bilo v Zgornjem Kašlju; mali polomček torej že imamo, da ne ostane zadnji, v to bede skrbela naša izborna katoliška gospodarska organizacija ! — Iz ces. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji, katera se je vršila v ponedeljek dne 21. t. m., smo prejeli nastopno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame soglasno na znanje. Za popolnitev izpraznjene službe na II. mestni deški petrazred-nici se predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu temo predlog. Soglasno se vzemo na znanje poročila ces. kr okrajnega šolskega nadzornika, prof. Fr. Le v ca, o nadzorovanju mestne dvorazrednice na Barji, mestne dekliške osemrazrednice na Vrtači, zasebne notranje dekliške petrazrednice in slovenskega pouka na zasebni notranji trirazredni meščanski šoli pri ss. Uršulinkab, zasebne vnanje petrazredne ljudske in trirazredne meščanske šole pri ss. Uršulinkah in o le- tošnji okr učit. konferenci za slovenske in dvojezične ljudske in meščanske šole. Odobre se vsi nasveti, združeni s temi poročili, in oklene se vsa omenjena poročila predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Učiteljicam: Marijani Prosenčevi, Mariji Šer-čevi, Juliji Borowski, Agnezi Zu-p anovi in Franji Zemmetovi ter učiteljem: Jakobu Dimni ku, Jakobu Fur-lanu in Luki Jelene u izreče se pismena zahvala in priznanje — prvim za trudolju-bivo in vspešno poučevanje v šoli, drugim pa za spretno sestavljena in poučna predavanja pri letošnji okrajni učiteljski konferenci. Pritožba radi neke začasne izključitve se odkloni. Sklene se V. razred druge mestne deške petrazrednice radi nedostat-nega prostora v šolskem poslopju premestiti v zasebno hišo. C. kr. okrajnega šolskega nadzornika, prof. KI. Prof ta poročili o nadzorovanju zasebne deške šole nemškega šolskega društva in pa o okrajni učiteljski konferenci za nemške ljudske in meščanske š ole se soglasno vzameta na znanje in se predložita c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Odobre se vsi s tema poročiloma združeni predlogi. Končno se reši par internih vprašanj. — K slavnosti gasilnega društva ljubljanskega, dne 7. 8. in 9 septembra t. 1. so se prijavila doslej nastopna društva: Gasilno društvo v Brezovici, Mokronogu, Polhovem gradcu, Dobrovi, Škofljici, Šmartnu pri Litiji (z zastavo), Trebnjem, Kranju (z godbo), Bizoviku, Litiji (z godbo), Komendu, Krškem, Radečah, Begunjah (z zastavo), Starem trgu pri Ložu (z zastavo), Hradeku za ormožko okolico, Metliki (z zastavo), Kamniku, Igu, Lukovici, Mengšu, Novem-mestu (z godbo), Radovljici (z zastavo in godbo\ Škofji Loki, Viču-Glincah, Domžalah (z godbo), Mostah, Cerkljah, Trsatu-Su-š aku, Borovnici, Breznici, Železnikah; pevsko društvo „Lipa", družba sv. Cirila in Metoda, pevsko društvo „Ljubljana" (z zastavo), slov. zidarsko in tesarsko društvo (z zastavo), slov. koles, društvo „Ilirija", ljubjan-sko telovadno društvo „Sokol" (z zastavo). Iz zanesljivih virov čujemo, da mestna občina ljubljanska pogosti po blagoslovljenju , Mestnega doma" goste v „Narođnem domu" in da bo mesto z zastavami okrašeno. „Mestni dom" bo blagoslovil, v prisotnosti občinskega sveta in različnih honoracij stolni župnik, g. kanonik Erker. — ,,Zveza slovenskih kolesarjev" naznanja tem potom, da se je vsled prepovedi c. kr. deželnega predsedništva moral cilj dne 3. septembra t. 1. na cestni progi Rek a-Ljubljana vršeče se dirke preložiti izven mesta, in sicer k Travnovi gostilni: „Amerika" na Glincah. Prijave k tej dirki je treba z vlogami (6 kron) vred oddati najpozneje do 1. septembra opoludne z veznemu blagajniku gosp. Ivanu Frelihu, deželnemu računskemu cficialu v Ljubljani. Kontrolne štacije bodo v Ilirski Bistrici, Postojini in na Vrhniki, kjer bode skrbljeno tudi za okrepčilo dirkačev. Menjava koles je dovoljena; tudi vodiči so dovoljeni, a le na kolesih z jednim sedalom. — Že zopet inspicira! Tržaški namestnik grof Goess je 27. t. m. šel zopet na „inspekcijsko potovaDje". To pot je osrečil tolminski okraj s svojim posetom in posvetiti mu hoče kar štiri dni. Kdo ga spremlja na tem potovanju, nam še ni znano. — Koča na Planici. Iz Rateč se nam piše : Kcča na Planici ima prihodnost. Ni ga skoro več dne, ne da bi posetili turisti lepo dolinico. Vsakdo pa se vrne vesel in zadovoljen. Da je mogla radovljiška podružnica slov. plan. društva že letos postaviti večjo kočo, ter jo oskrbeti z okrepčili, imela bi že lahko lep skupiček. Kakor pa smo čuli, razširi jo gotovo prihodnje leto znatno, ter jo oskrbi z ležišči in proviantom. Vendar stopi vsakdo i sedaj rad v ljubko verando, ki je nekako temelj - kamen večji zgradbi, in kar je važneje — branik, ki ohrani Planico nam. Tudi namerava podružnični odbor napeljati prihodnje leto po ceveh izvir Nadiže v kočo, tako da bode lahko vsakdo pil doli v koči vodo Save Dolinke prav od izvira. — Izleta na Planico udeležijo se poleg pevcev blejskega mešanega zbora tudi oni iz Radovljice in Kranjske gore. Tudi slovensko planinsko društvo iz Ljubljane in planinski Piparji naznanili so svojo udeležbo. — Nagrobni spomenik ponesrečeni turistinji in prijateljici slov. plan. društva, gdč. Ivani Stein postavi radovljiška po aružnica slov. plan. društva, na rateškem pokopališču, ter prične z nabiranjem prispevkov na dan otvoritve koče v Planici, za katero se je bila posebno zanimala in je tudi druge navduševala za njo. — Domača umetnost. Slikar Matija Jama, ki se je vrnil ravnokar iz Monako-vega, tega središča moderne slikarske umetnosti, je razstavil v izložbi tvrdke Gričar in Mejač zopet dve svoji sliki: portret mlade gospice in žanrsko sliko z glavnega trga v Ljubljani. Tudi pri teh dveh umotvorih je ostal g. Jama zvest svoji posebni maniri, ki se zdi marsikomu, ki je vajen izlizanih, porcelanasto gladkih in malenkostno dodelanih slik, na prvi hip surova in površna; toda priznati treba, da doseza gosp. Jama prav s tem mnogo življenja in imenitnih svetlobnih efektov. Portret mlade gospice kaže siedi zelenja in v polni luči profil dekliške glave, ki je tako plastično in resnično „zadeta", da se zdi, kakor bi bila živa. Žanrska slika na mestnem trgu kaže v ospredju troje kmetic — Ižank menda — vračajočih se s praznim kurni-kom domov; v ozadju je cela truma naku-pavajočih kuharic in branjevk. Ves prizor se vrši pred magistratno hišo in velikim vodnjakom. Luč, ki pada z desne strani, je prav izvrstno razdeljena in kaže, da slika g. Jama po opazovanju življenja in sredi narave, ne pa v atelijeju. Gosp. Jama je v istini učenec moderne slikarske tehnike ter narodno občinstvo znova opozarjamo nanj. — „V tivoljski park". Tako se glasi napis na lični tablici, katero je „Slovensko planinsko društvo" nabiti dalo na posebnem kolu poleg cerkve sv Jarneja v Dolenji Šiški. Čast in slava za to vrlemu društvu. Jako zaslužno delo pa bi bilo, če bi cenjeno društvo še provzročilo ali kako vplivalo, da se prvi košček pota „V tivoljski park", mimo cerkve gori, v — dostojnejši stan spravi in v takem stanu vzdržuje. Tudi strmi klanec od korita do razgleda je korenite poprave prav zelo potreben in občinstvo bode slavnemu županstvu dolenje-šišenskemu, katero je domačo vas že z marsičim ozaljšalo, jako hvaležno, če občina omenjenemu nedostatku svojo pozornost posveti. Sprehajalec. — Ljubavna tragedija. Mehanik Anton Novak, ki je včeraj poskusil usmrtiti svojo ljubimko, natakarico Miciko Pirčevo, in je potem samega sebe težko ranil, je včeraj popoldne še pred 5. uro v deželni bolnici umrl. Obstreljena Micika Pirčeva bo že v nekaterih dneh zamogla bolnico zapustiti, ker se je zdravnikom posrečilo, ekstrahirati krogljo, in se rana v kratkem zaceli. — Kmetijski zadrugi v Sinčivesi, katera je zgradila veliko zadružno skladišče, je poljedelsko ministrstvo dovolilo 2000 gld. državne podpore. Nemški trgovci v Velikovci so sklenili, da napravijo v mestu konkurenčno skladišče, tako da bo zadruga imela vsekako boriti se z velikimi težavami — Nova tovarna. Dne 29. t. m. je pričela delovati v Ilirski Bistrici pod tvrdko Žnid eršič & Valenčič tovarna testenin. Ker je ta tovarna prva te vrste na Kranjskem, jo toplo priporočamo slovenskim narodnim trgovcem, da odslej raje naroču-jejo pri zgornji omenjeni tovarni, ker se lahko sam vsak prepriča, da dobi doma cenejše in boljše blago. — Razpisane službe. Pri okrajnem sodišču v Cerknici ali drugej mesto kanci, oficiala ali kanclista. Prošnje do 25. sept na predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani. — Pri okrajnem sodišču v Novem mestu ali diugej mesto kanclijskega oficiala v X. ozirema XI. Činovnem razredu. Prošnje do 20. septembra predsedstvu okr. sodišča v Novem mestu. — Na jednoraz-rednici v Branskem Kalu mesto učitelja-voditelja. Prošnje do 18. septembra okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. — Na dvoraziednici v Košani mesto nadučitelja. Prošnje do 9. septembra okr. šolskemu svetu v Postojini. _ * Ljubezenska tragedija na Reki. 201etca, zaradi svoje lepote jako znana de 1 avka Jelka Puhar, doma iz Boljun i v Istri, je živela v ljubezenskih razmerah z delavcem Siderijem Raulejem. Imela sta skupno stanovanje. Nekega dne sta šla v gostilno; domov prišedši sta se sprla, na kar je skočila deklica iz tretjega nadstopja na dvorišče ter obležala takoj mrtva Rauleja so aretirali. * Orožna razstava. Pred nekaj dnevi so nekega I. Simoto iz Soluna pri vasi Klisura banditi ugrabili ter ga odpeljali seboj. Zahtevali so zanj stotisoč gold. odškodnine. Turška vlada je svetovala rodbini Simote, naj denar banditom res pošlje, toda poslala je ob jednem vojakov, kateri so vseh osem roparjev usmrtili. Odsekali so jim glave ter jih v vasi Klisuri na trgu razstavili. * Dolg predor. Mej Anglijo in Irsko kanijo napraviti tunel, kateri bode 60 kilometrov dolg. To bo najkrajša zveza mej Anglijo, Škotsko in Irsko. Predor bode služil največ v prevažanje deželnih pridelkov obrtnih mest Irske. A pričakovati je baje tudi velikega osebnega prometa. Stroški za napravo tega tunela so že pokriti. * Hudič v zrakoplovu Iz Rima javljajo: Pred kratkim je odtrgala tu sapa balon vojaš kega zrakoplovnega društva ter ga gnala v gore. Zvečer pa je padel pri vasi Palombaro na zemljo. Vse prebivalstvo je hitelo za zrakoplovom, in ženstvo je z veseljem konštatovalo, da je od same svile, katere je hotela imeti vsaka kolikor možno velik kos. Toda vedeli niso, kako izprazniti valeči se in poskakajoči zrakoplov; kadar je sapa potegnila, so se celo bali, da jim zopet uide v zrak. To se jim je čudno zdelo, in začeli so sumiti, da je v zrakoplovu sam — hudič. Zato so sklenili, da ga spravijo v cerkev, češ, potem se bo hudič že sam umaknil. Odprli so glavna vrata, a balon ni hotel v cerkev. Nekateri so menili, da je prevelik, drugi pa so dejali, da se hudič brani cerkve. Končno so ga vendar spravili skozi vrata, v cerkvi je bilo že temno, zato so nažgali luči. Neki radovednež je posvetil preblizu, da je prišel v dotiko s plinom, ki je uhajal skozi neko razpoko zrakoplova, in vsled tega je švignil iz balona nakrat višnjev ogenj, temu je sledil strašen pok, mahoma je bilo vse v dimu, in čuden duh se je razširil po cerkvi. Vse je bežalo na prosto, kjer se samega strahu niti dihati niso upali. Skoro vsakdo je videl hudiča, kateri je v podobi višnjevega plamena zbežal iz cerkve. Cerkev ni bila zelo poškodovana, pač pa je hudič opalil vso svilo, katere se je ženstvo v Palombaru tako veselilo. * Samomor — psa. V Comu je hodil nedavno velik pes ob bregu tamošnjega jezera. Potem se je zagledal za nekaj časa v vodo, skočil notri ter držal glavo pod vodo. Nekdo je psa spodil iz vode, toda deset minut za tem je bil pes zopet v jezeru. S težavo ga je še jedenkrat rešil oni človek, toda pes je skočil še v tretje v vodo ter utonil. Vzrok samomora ni znan! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 31. avgusta. Začasni profesor na učiteljišču v Kopra Ivan Finžgar je imenovan stalnim profesorjem na tem zavodu in okrajnim šolskim nadzornikom za okraj goriška okolica ter za slovenske šole v Gorici in v gradiščanskem okraju. Dunaj 31. avgusta. Opozicionalno časopisje skuša iz avdience, ki jo je imel Chlumeckv v Ischlu, na vse načine kapital kovati proti Thunovemu ministrstvu. . Istina je, da se je avdienca nanašala na volitev delegacij, in da je bil Chlumeckv poklican z vednostjo grofa Thuna v Ischl. Dunaj 31. avgusta. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se preminjajo personalne razmere poštnih in brzojavnih slug. Dosedanje kategorije se opuste in se vsa mesta slug združijo v jeden status. Ta se deli na tri razrede, in vsak razred na tri vrste. Plače so določene za I. razred na 600, 650 in 700 gld., za II. razred na 500, 550 in 600 gld. in za III razred na 400, 450 in 500 gld. Praga 31. avgusta. Cesar je bil na svojem potovanju v vseh čeških krajih, zlasti pa v Pragi sprejet presi-jajno, tako, kakor še nikdar. Danes zjutraj ob 7. uri začele so se vojaške vaje. Berolin 31. avgusta. Vlada je sklenila odstaviti vladne prezidente v dveh provincijah in 19 okrajnih načelnikov, ki pripadajo vsi agrarno-konservativni stranki. Carigrad 31. avgusta. Crnogorski knez je dospel danes s kneginjo in prestolonaslednikom sem. Sultan ga je dal oficialno sprejeti. Pariz 31. avgusta. 127 poslancev je podpisalo zahtevo, naj se takoj sklice parlament. Rennes 31. avgusta. Resultat zasliševanja Paty de Clama se razglasi šele prihodnji teden. Danes je bil zaslišan Lebran - Renault, s katerim je Drevfuss govoril neposredno po svoji degradaciji. Lizbona 31. avgusta. V Oportu se je zopet primerilo več slučajev kuge. Pasteurjev zavod v Parizu je poslal posebno komisijo v Oporto, da na licu mesta studira kugo. Poziv. Pri tuđeželnih e raričnih cestnih mitnicah v Šturiji in Vipavi, glede katerih zakupna pogodba koncem decembra 1899. 1. poteče in pri drugih deželnih eraričnih cestnih mitnicah, ki bodo vsled odpovedi dotičnih zakupnih pogodb koncem decembra 1899. 1. eventuvalno proste postale, se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ne bode imela po volj nega vspeha, od 1. januvarja 1900. 1. naprej pobirala mitnina v lastni upravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarični upravi oddalo se bode v prvi vrsti penzionistom, kviescentom, provizionistom (doslužencem, vpokojencem) in invalidom, ako so te osebe pripravljene prevzeti ta posel pod sprejemnimi pogoji, ako so telesno in duševno zanj popolnoma sposobne, ter si so prisvojile potrebno znanje mitnice zadevajočih propisov. Poživljajo se s tem vsi, katerim je na stvari ležeče, da se zglase s potrebnimi izkazi, da vstrezajo popolnoma navedenim pogojem, posebno pravilnim zdravniškim spričevalom o telesni čvrstosti ter s spričevali nravnosti čim preje ustmeno ali pismeno pri c. kr. finančnem ravnateljstvu. Prijaviti je treba vzlasti: 1.) Zahtevano odškodnino, iz katere se morajo pokriti vsi stroški, izvzemši najemnino za mitnico in stroški za tiskovine ter za napravo in ohranitev potrebnega inventarja. 2) Ako bi prosilec sprejel pobiranje mitnine pri vsaki mitnici, kjerkoli si bodi, ali pa le pri eni ali pri nekaterih natanko določenih. 3.) Ali bi prosilec bil pripravljen položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku. Natančneje se izve ob uradnih urah pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Listnica uredništva. Gosp. Fr. Pfelter, nadučitelj v Domžalah: Potrjujemo, da dopiaa „Nevrjet.no in vendar resnično" v št. 176. niste Vi pisali in da niste ž njim v ni kaki zvezi. Zahvaja Povodom izleta „Sokola" in drugih narodnih društev in izletnikov ljubljanskih dne" 27. t. m., pokazali so vrli domoljubni prebivalci Vrhnike, na čelu jim zastopnice krasnega spola, slavni občinski nastop z županom g. Jelovšekom na čelu, slavna društva: čitalnica in nje predsednik gosp. dr. Marolt, domače gasilno društvo, strojarska zadruga, borovniško bralno društvo, toliko simpatij do .Sokola", da čuti odbor prijetno dolžnot, izreči vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvali g. župana Gabr. JelovSeka in g. dr. Marolta za prijazen pozdrav na kolodvoru, drazestno govornico pred čitalnico, gdčno. Zoro Lenarčičevo, in načelnice damskoga odbora, gospe" Lenarčič-evo.Grudnovoindr. Maro]tovo,in vse dame, ki so s šopki in venci okrasile Sokole in z bogatim bufetom v Močilniku tako prijetno presenetile vse izletnike, g. posl. Lenarčiča, ki je, vrnivši se z dolgega potovanja, pozdravil „Sokola", slavni občinski zastop, ki je dal postaviti mlaje ob vsej cesti, in vse prebivalce, ki so razobesili zastave ter tako prijazno pozdravljali „Sokola", rodoljubne rodbine Kotnikovo, Verbičevo in druge, ki so prihitele iz okolice. Bratski Na zdar ! „Sokolu" postojinskemu, ki je po deputaciji pod vodstvom staroste dr. Treota pozdravil izletnike, pevskemu društvu „Ljubljani", ki se je pridružilo „Sokolu", kolesarskima kluboma „Ilirija" in „Slavec" in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je izlet izvršil tako sijajno in navdušeno, da ostane dan 27. avgusta na Vrhniki vsem izletnikom v najprijetnejšem spominu. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1899. €»«11»«»*- „Sokola«. Meteorologićno poročilo. Vitina nad morjem 808-3 m Srednji uradni tlak 736-0 mm. 3 > < čas opazovanja Stanje barometra v mm. S.* Vet ovi Nebo 30. 31. 9. zvečer 7. ajatraj 2. popol. 7361 , 170 si sever jasno S 735 7 ' 141 si. jvzhod megla i 734 7 21'7 si.vzsvz h. del. jasno1 o Srednja včerajšnja temperatura 180°, nor-male : 171°. dne* 31. avgusta 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebru . 100 „ 20 „ Avstrijska zlata renta .... 117 , 95 „ Avstrijska kronska renta 4' 0. . 100 , 40 , Ogereka zlata renta 4<70. ... 117 , 90 „ Ogerska kronska renta 4° 0 . . 95 , 80 . Avstro-ogerske bančne delnice . 905 „ — . Kreditne delnice....... 385 „ 70 „ London vista . ...... 120 , 60 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 90 „ 20 mark.......... 11 „ 77 „ 20 frankov......... 9 „ 55'/t „ Italijanski bankovci..... 44 „ 40 „ C kr. cekini....... 5 „ 70 9£JT Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Remontoar-ura se je izgubila. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v upravništvu „S'.ov. Naroda" ali pa na magistratu. (1574—1) Posrečilo se je konečno nama pridobiti svetovnoznanih, (1214-18) glavno zastopstvo: W Kavčič &GorjancRit,r Mala sobica (1572-1) za dijaka ali gospodično, s hrano ali brez hrane, s« takoj odda. Glasovir na razpolago, — Naslov v upravništvu „Slov. Nar.M. Prostovoljno se proda posestvo it. 41 v To mačeve m ob Savi blizu Izubijane HiSa z dvema sobama, shrambo, obokano kletjo in hlevom, zraven hiše vrt in kozolec; polje je blizu doma, v dobrem kraju ležeče. Proda se s 1. oktobrom po domenjenih obrokih. Natančneje pove Jakob Pcr Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob It. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiding v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago Ltpsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v Novo meato in v Kočevje. Osobni vlaki : Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda. Linča, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, iDomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, F.ancensfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin.h varov, Plznja, Budeievic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob ti. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri Ji na. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prazn 4 kemična spiralnica : j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k j 35 dela. £ j Postrežba točna. — Gane nizke. r Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg &t. 1. 36 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatllnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Ign. Fasching-a vdove 35 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štcdilnih ognjišč \ najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto \ medjo ali mesingom montiranih za obklade z \ pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in \ po ceni. Vnanja naročila se hitru izvrše. Največja izbor najnovejšega fi^ svilnatega blaga i črnega in barvastega za cele obleke , 35 in bluze, priporoča A Alojzij Persche *J Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. m Izdajatelj in odgovorni uradnik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk aNarodna Tiskarne'.