216 V Trstu. ¥ nedeljo 10. avgusta 1919 Letnik X!!V Izdaja dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica ev.J n ;*ka AsiSke^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-Ui2vu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fetL-rjaieg in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta rrtfaflrfi — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša nt aesec L 3'—, pol leta L 13 — in celo leto L 35 — — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r Hrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obr!ni:tov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m m po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti Naročnina In reklamacije ss pošiljajo izključno upravt Edinosti. Uprava iu inseratni oddelek se naliajaU v Trstu, uL sv. Frančiška As 2QL PARIZ, 8. (Štefani.) Zavezniški vrhovni svet se Se bavii -popoldne s finančnimi klavzulami in z onimi, tičočinw se poprav, ki se vnesejo v mirovno ipocodbo z Bolgarijo. Svet >e sklenil, da si pridrži .pravico kontrole nad odstopom državnega imenja s -hseške strani. Nato se je bavil tsvet z razdelitvijo -zavezniškega deleža v gornji Sleziri, , kako se bodo razvijale stvari dalje. Ali, Če vzamemo slučaj, da se novi oblastniki na Madžarskem vzdrže na oblasti in trde, nastaja pred nami orjaško vprašanje: kakove bodo posledice, če ne takoj, pa kasneje, kake izpre-membe morejo nastati v sedanji evropski konstelaciji?! To vprašanje se posebno živo dotika Italije. To je videti tudi na komentarjih italijanskih listov. Mimogrede bodi omenjeno, da ti listi poudarjajo, kolika krivica se je delala Italiji, ko so jo obdolževali, da je v zvezah z Madžari in Nemci. Ta obdolžitev da je sedaj ovržena s tem, da je prevratu na Madžarskem Habsburžan na čelu. (Resnici na ljubo pripominjamo, da obdolžitev se je glasila, da je bila Italija — kar pa beležimo le kot obdolžitev, ki se ji mi nismo pridružili — v stikih s padlo vlado. To da so ji zamerjali izlasti na Francoskem). Najnoveji prevrat je hudo zadel v Italiji. Priča temu dejstvo, da listi očitajo ententi neiskrenost napram Italiji. Le toliko bodi rečeno, da se nam zdi skoro izključeno, da ne bi ti sen-zacijonelni dogodki ne vplivali na bodoče smeri italijanske politike. Kajti, morda postane šele sedaj prav jasno, kako zgrešena je bila politika Orlanda in Sonnina. fJista poznala terena, na katerem sta operirala. Rekriminacije o neiskrenosti ne koristijo- Dolžnost italijanskih državnikov — če so jim res resnične ko-ri-ti Italije na srcu — da.... revidirajo.... marsikaj. Zove jih k temu dejstvo, da mrtvi vstajajo! Madžarska vlada prosi za priznanje. PARIZ, 9. (Štefani.) »Temps« poroča, da je Cle-menoeau prejel od nadvojvode Josipa bnzojavko, v kateri prosi nova madžarska vlada s^nanja s strani zaveznikov. Brzojavka dosL.i1-— je program nove vlade vzpostavitev reda na Madžarskem in uničenje boljševištva, zanesenega v deželo iz inozemstva. Bnzojarvka pravi .poleg tega, bujnega gorja, sedaj pa se mu je pogled zaglobil niz brdo v vinograd, iz katerega je odzvanjala vesela, Šaljiva pesem. Hkratn mu je zablestelo oko živeje. Iz zelenila je skočilo predenj dekletce kakih Šestnajst let; pesnik bi rekel: prava vila iz gorice, navaden človek pa bi jo krstil z vražjo poskočno deklieo. Rožičasto krilo je mahalo okolo nje kot metulje peroti, nožici v črnih izrezanih čreveljčkih ste se komaj dotikali trave. Bila je polnega obraza, rdečega kot breskev, očesi sta ji blesteli kot kresnici, a temni lasje, spleteni v dve kiti in prepleteni z rdečim trakom, so neprestano skakali po ramah nomirn edeklice. - (Dalje. I glasovanje (Sprejeta). Nitti predlaga, naj se i-menuje posebna' komisija z aureditev enotnega zakonskega besedila, ker bo imela komisija za volilna okrožja itak dosti dela. Predlaga, naj se čl. 22. izpremeni v tem smislu. Codacci Pi-saneUi smatra, da ni po zakonu upravičeno, če se reče, da je komisija dobila nalogo, da sestavi enotno besedilo, ker gre tukaj za predlog o katerem se še razpravlja, ki je postal državni zakon. Nitti izjavlja, da gre tukaj samo za določbo primernih ukrepov za čas, ko stopi ta naredba v veljavo. Predsednik stavi čl. 22. na glasovanje (Odobren). Turatti in drugi govorniki predlagajo nekatere dopolnilne členke. Nitti prosi predlagatelje, naj ne vztrajajo pri svojih predlogih, da ne pridejo odobritvi zakona o volilni reformi nove težave na pot. Izjavlja torej, da je radi tega, brez ozira na u-pravičenost posameznih dopolnilnih členov, proti vsakemu tozadevnemu predlogu. Zbornica da ima sedaj edino to nalogo, da reši vprašanje, če nimajo pasivne volilne pravice tisti, ki so bili posredno ali neposredno v vojni državni dobavljalci. Govornik naglaša, da bodo, vsled pridnega Contijevega dela, viseči dolgovi za vojne dobave kmalu poravnani, zato da ni utemeljen predlog za izključitev vojnih dobav-ljalcev, ker se ne sme smatrati trgovca radi njegovega trgovanja z državo za nesposobnega. Ne more torej sprejeti teh dopolnilnih členov. Turatti predlaga, naj se sprejmejo vsaj nekateri členi, o volilni pravici mornarjev in vojakov itd. Zahteva, naj se o tem otvori razprava. Predsednik naglasa, da se mora najprej glasovati o predlogu ministrskega predsednika, da se ne razpravlja o teh členih. Modigliani trdi, da ne odgovarja Nittijev predlog določenim določbam. Nitti naglaša, da ne spada razprava o teh členih v razpravo o volilni reformi. Poziva zbornico, naj ne odobri nobenega dopolnilnega člena. Marangoni vztraja pri svojem predlogu, da se ne dovoli pasivne volilne pravice vojnim dobičkarjem. Nitti ne dovoljuje razprave o temu, ker bi se preveč zavlekla. Končno popusti Turattiju, da se predlože vsi dopolnilni členi komisiji. (Odobreno). Predlože se nato razne interpelacije glede Ca-valinijevega procesa, tekom katerega da so se ovrgli vsi zakoni, izdani v zaščito državljanov. Na Muzzattijevo interpelacijo glede parnika, ki je bil baje namenjen v Rusijo izjavlja, da je na parniku zelenika za Kitaj, ki jo bo baje porabil za izdelovanje ponev. (Smeh). Italija da ne bo sodelovala pri operacijah proti ruski in madžarski vladi. Preide se nato na tajno glasovanje o zakonskem načrtu: >Pripombe k političnemu volilnemu zakonu«. Zbornica odobri ta zakonski načrt z 224 glasovi proti 63, (Živali ivo odobravanje). Micheli se zahvaljuje v imenu zbornice ministrskemu predsedniku Nittiju, ker je pokazal toliko vztrajnosti in avtoritete. Zahvaljuje se tudi državnemu tajniku za notranje stvari, Grassiju, za njegovo pomoč ministrskemu predsedniku. (Živahno odobravanje). Nitti se zahvaljuje komisiji, naglaša pa, da gre vsa hvala zbornici, ki je razpravljala o zakonskem načrtu s tako resnostjo. (Živahno odobravanje). Prosi zbornico naj odloži svoje delo na 28. avgusta. (Sprejeto). Seja se konča ob 18.35. _ Razkritje škandala v ministrstvu za zunaoje zadeve. MADRID, 8. (Štefani.) Markiz Lema, rmni-ster z?. zunanje za-deve, izjavlja v poslanski zbornici, da ni imel škandal, ki so ga razkrili v ministrstvu za zunanje zadeve, težkih posledic, ker nt so iamete Hstine, ki jih je mogel objaviti nesvfcbti uradnik, nekake resne diplomatične važnosti. Listine, ki ®o v resnici važne, so vod tako skrbnim vodstvom, da je izključena vsaka indiskretnom. Preiskovalna komisija In turške meje. CARIGRAD 6. (Štefani.) (Zakasnelo.) Visoki zavezniški komisarji so postali Turčiji dve noti, prvo zaradi sklepa mirovne konference, naj y odpošlje v Srrarno komisija, ki ima da .preišče dogooke, naštele vsJed grške zasedbe, drugo pa za začrtan le meja grški zasedbi. Veliki vezir objavlja poročilo, v katerem komentira izročitev teh not, ter zaikiiaičuje z izjavo, da bo celo človeštvo hvaležno sklepu mirovne konference. Ameriška imsijg, ki proučuje -turške želje, nadaljuje svoje poizvedovanje, toda do sedaj še ni dobila nikakršnega točnega, pojasnita. mm u letin m—1918. KerenskiJ In KornZIsv. O Kerenskem samem bi bilo mogoče napisati celo knjigo. V kratkem pa bodi povedano, da je bil Kerenskij reven advokat, ki se je pečal izključno s politiko ter se je vsled svoje spretnosti povzpel do voditeljstva takoimeno- IVAN BALOH: Porotam. Čez mnogo, mnogo let se je vrnil v domačo vas. Ni ga gnala ljubezen do rodne vasi, ne hrepenenje svidenja po sorodnikih, saj jih ni bilo več v življenju, le še enkrat bi rad videl kočo, v kateri se je rodil in potem šel po svetu. Bil je sin matere, ki ni bila poročena. Poznal je ni nikdar in nikdar videl. Le to mu je pravila njegova teta, ko je odrastel, da je bila njegova mati najlepše dekle v vasi in da je imel imenitnega očeta, ki se je pa po svetu izgubil. Tega takrat kot otrok ni razumel. Le to je izvedel pozneje, da je graščakov sin rad zahajal v njihovo kočo in da je njegova mati kot šivilja večkrat delala v graščini. Mati je pa kmalu po rojstvu edinega sina umrla. Sin je odrastel pri teti, kočo so prodali, ker je bila zadolžena, le kot je bil teti prihranjen z malim užitkom do smrti. Prešla je v tuje roke — njegova rojstna hiša. Ker je bil močan, krepak, pošten in lep dečko, je služil najprej za pastirja r domači vasi« in povsod so ga radi imeli. vanih »trudovikov«. Že nekaj tednov potem, ko je postal ruski minister, je bil v položaju, da si je v Terijokah pri Petrogracu kupil poletno vilo za lepi znesek 70.000 rufcljev. Ko je postal ministrski predsednik, je bilo prvo njegovo delo, da se je preselil v palačo bivšega carja, zimski dvorec, kjer si je izbral za ležišče posteljo bivšega carja Nikolaja II. Nekateri žurnalisti, ki so mu hoteli s tem kaditi, so natančno opisali njegovo življenje v zimskem dvorcu in so celo navajali vse francoske parfume, ki jih je uporabljal Kerenskij iz zaloge bivšega carja. Soproga Kerenskega je bila zelo skromna žena, kar očividno Ke-renskemu ni bilo všeč, kajti km?lu po svojem prihodu na oblast se je sprijaznil z eno prvih petrograjskih igralk in je pripravil vse za raz poro ko. Nova poroka se je morala vršiti v carski kapeli, svatba pa v carskem dvorcu. Bil je izboren govornik, ki je vedno obvladoval položaj v razpravi, v svojih nastopih nekoliko teatraličen, uporabljajoč bombastične fraze, v katerih se je izražala navidezno velika notranja sila, tako da so mu ljudje začetkoma verjeli, a so se polagoma razočarali, ko so videli, da lepim besedam niso sledila dejanja. Tako je pač razumljivo, da je bilo vedno več ljudi v Petrogradu, ki jih je bolelo propadanje Rusije in so videli rešitev iz te zmešnjave edino le v vojaški diktaturi, katera naj bi napravila zopet red v državi in na fronti. Bil je general Komilov, kateremu je pripadla ta naloga. Kornilov je bil tekom vojne dvakrat ujet od Avstrijcev in je obakrat uLežal. Pomagali so mu pri tem Čehi. Kakor so pokazali poznejši dogodki, je bilo jasno, da je bil puč Kornilovega pripravljen sporazumno s Keren-*skim samim, toda Kerenskij se je v zadnjem trenutku prestrašil in je stvar zasukal tako, kakor da bi bil Kornilov delal za njegovim hrbtom in na svojo lastno pest. Strašansko razburjenje je v Petrogradu izzvalo razkritje, da je Kerenskij pozval Kornilovega h Ilughe-soverau telefonskemu aparatu, da bi govoril žnjim neposredno, in da se mu je razne stvari nalagal, potem pa je izjave Kornilovega, ki jih je zapisaval aparat, navajal kot glavni dokaz za takoimenovano izdajstvo Korn:lovega. O-meniti moramo tu, da je bil Kornilov imenovan za vrhovnega poveljnika vseh ruskih vojska. Žalostno dejstvo pa je, da so ga vsi, ki so mu prisegli zvestobo, zapuščali drug za drugim v rsajkritičnejših trenutkih, in ko je Kerenskij poslal proti njemu petrograjsko posadko, ki je lenuharila od februarja do avgusta meseca in se je bala, da bi bilo treba drugače iti na fronto, so odpovedale Kornilovemu zvestobo tuui tiste vojske, s katerimi je hotel zagraditi pe-t~ograjski cjarniziji pot v glavni stan. Celo najbližji prijatelji in somišljeniki so zapustili Kornilovega, in edini, ki ga ni zapustil v najhujši uri in je bil tudi zato žnjim vred aretiran, je bil mladi častnik ruske armade, Goričan Rudolf Trusnovič, abiturijent goriške gimnazije, rodom iz Solkana, ki je služil v jugoslovanski diviziji v Odesi in je vsled nezadovoljnosti zaradi tamošnjih razmer prestopil v rusko armado. Ko so zgodaj zjutraj izvršili prvo preiskavo in videli, da Trusnovič ni Rus, so ga izpustili. Prva pot Trusnoviča je bila potem v vojašnico svojega polka, kjer je pregovoril vojake, da so se šli in corpore poslavljat od polkovnega šefa, ki se je nahajal v ječi. Polk je korakal ob 8 zjutraj z godbo na čelu pred p-oslopje, kjer je bil zaprt Kornilov, in mu je priredil podoknico, kar je tako razbesnilo Kerenskega, da je ukazal nemudoma poslati Trusnoviča s ,?lim polkom vred na francosko fronto, ka: - pa pozneje ni dalo več izvršiti. Trusno\ 3 inco-gnito pribežal za nekaj ur v Petrogi. kjer je informiral tamošnje Slovence, da v si^čaju nevarnosti intervenirajo pri francoskem poslaništvu. Kerenskij je Kornilovega stigmatiziral za narodnega izdajalca; toda preiskava proti njemu se ni dovršila nikoli, ker je imela vlada dovolj vzrokov za zavlačevanje in ker je tudi Kerenskij skušal prikriti stvar, ko je bil vendar sam kompromitiran do kosti. Iz glavnega stana v Mogilovem so prepeljali Kornilovega v Bihov, kjer je bila ostavljena cela posadka, da straži visokega ujetnika. Kornilov je bil v vsej ruski armadi znan kot izredno hraber, do neverjetnosti neustrašen človek, ki se je odlikoval v neštetih bojih, tako da ga je gorsko kavkaško pleme Tekincev pripoznalo za svojega člana. In ravno ti 1 e-kinci, ki so bili obenem eden najhrabrejših oddelkov ruske armade, so dosegli, da je ruska vlada morala dovoliti, da jc skupno s Korni-lovim odšlo v Bihov še 300 izbranih konjenikov Tekincev, ki so tvorili telesno stražo ujetega Kornilovega. Tekinci so zvesto varovali svo- PriŠla so pa leta in prišlo je spoznanje. Tako ne more več biti. Za pastirja, čednika ne bom več služil. Ljudstvo izrablja moje moči in misli, da se ga bojim, ker nimam nikogar za seboj, ker sem — sirota. Svet je pa velik, širok in bogat. Šel bom po svetu in iskal sreče, dela in — ljubezni. V domači rojstni vasi je nisem našel. Ljudje so mislili, da sem stroj, ki naj se izrabi, ki naj dela in trpi, dokler se ne pokvari. Ne, imam moč in voljo, da hočem in moram biti samostojen. Šli so drugi po svetu, zakaj bi jaz ne šel? In drugi so se ločili težko — jaz pa nimam nikogar, da bi od njega jemal slovo. Videl sem sina, ki je objemal mater in očeta — jaz jih nimam, videl sem očeta, ki je poljubljal svoje otroke in jim obljubil, da gre za par let le od doma in da se zopet povrne nazaj na ljubeča srca, videl sem ženo, ki je z robcem svojemu možu pošiljala poslednje pozdrave in si brisala oči, ko-se je mož njen še enkrat prikazal pri oknu vlaka in ji zadnjikrat podal roko — vse to sem videl, a vsega tega jaz nimam, vsega tega jaz nisem nikdar poznal. Samo eno imam: Svojo revno, podrto, rodno jega ljubljenca Kornilovega, a vladna vojska je stražila nje, da ne bi žnjim vred ubežal tudi Kornilov. Zopet pa je zelo značilno, da so pripomogli k begu Kornilovega avstrijski Slovani, ki so napravili velik načrt, kako naj bi pobegnil general iz ujetništva. Prinesli so mu potni list, izgotovlicn na ime nekega romunskega verskega sektanta, in nekega lepega večera se je Kornilov natihoma odpeljal v tovornem železniškem vczu proti Rostovemu. Drugega dne zjutraj se je potem insceniral oficijelni pobeg skupno s Tekinci, ki so do prvega razpotja jahali skupno, a se tamkaj razdelili na polovico. Vsaka polovica se je potem na vseh razpotjih zopet razdeljevala, tako da so ti Tekinci izginili kakor kaplja vode v ruski državi. Ke-renskij je pošiljal na vse strani avtomobile in vojaške vlake, toda o Tekincih in Kornilovem ni bilo ne duha ne sluha. Kakor hitro je prišel Kornilov na jugovzhod Rusije, je začel zbirati vojsko, s katero je napravil celo vrsto neverjetnih pohodov, kar je tako izčrpalo njegove telesne moči, da je umrl vsied popolnoma neznatne rane na svojem prstu. O Kerenskem bi bilo treba pristaviti le še par neslavnih podrobnosti. Ob priliki boljševi-škega prevrata oktobra meseca leta 1918. je bil on prvi med ministri, ki se je skril in pustil na cedilu vse druge tovariše, ki so bili z majhnimi izjemami aretirani in vrženi v ječo. Nekatere so tamkaj zavratno prebodli, dva celo težko bolna v bolnišnici. Kerenskij se je dolgo časa skrival, neznano kje, dokler se ni končno oglasil v Londonu, kjer je izdal knjigo o uporu Kornilovega in imenoval v svoji skrajni nesramnosti to knjigo »Vzrok boljševištva na Ruskem«. Ta knjiga nima druge vsebine kot del preiskave, v katero je prišel Kerenskij srm zaradi tega upora, in Kerenskij glosira v njej vse tiste izjave, ki niso bile posebno njemu v prilog. " Grobne cesti Iz Juassl*. Družba sv. Mohorja sporoča: Družba se je rrre-ee'Ma v Prevale, sodni okraj Pliberk, in s-icer s tiskamo, knjigoveznico, osobjem, stroji, blagom in V: J zalogo. V Celovcu so ostaJe še hiše. Le tako nam je mogoče neovirano delovati in os-teti v stiku s poverjeniki in okrni Ako nam merodajni krogi pr-epuste monterja 2. moremo v najkrajšem čas« družbeno d-elo nadaljevati. Vsekako pa imamo delo za tekoče leto že toliko dovršeno, da moremo čružibene kn}ige letos razpošiljati najdalje že me-seeca novembra. Prosimo torej, da se oglasi. pisma. naročSa knjig in denar pošiljajo Mohorjevi družbi v Prevaliah pri Piiberku. Uvoz inozemskega blaga. Glasom odredbe ministrstva fcnanc, generalne direkcije carine v Belr trathi z dne 5. jui«a 1919 št. 7211 je odrejeno lote: Pri uvoru vsakovrstnega inozemskega blaga bodo carmarne od uvoznika zahtevale, da se legitimira kot trgovec s trgovsko legitimacijo, ki jo toda pristojna trgovska zbornica, in s potrdilom njegovega pristojnega davčnega oblas-trva. da je javljen pri njem ided obdaččenja svojega obrta. Uvoznik, ki se ne bo izkazal na prej označeni način moral bo kot varščino oa pridobnino depo-Brratl znesek v vlSlnl 2 odstotkov CeKtarativnc vrednosti uvoznega H a ga. Carinarne bodo v vsakem slučaju javile pristojni oblasti ime deponenta, deponirano svoto, vrsto in množino blaga, ter dan in številki dnevnika, v katerem se je depozit zaračunal. Ta odredba se ne nanaša na one osebe, ki uvozijo blago za svojo osebno in domačo rabo. Corinarne booo v vsakem slučaju z ozirom na vrsto, koHčino in vrednost blaga same odločevale, ali je uvoznika, ki se ne more izkazati kot trgovec, smatrati kot ndegiMmiranega trgovca aJi kot osebo, ki uvozi blago za svojo osebno in domačo rabo. Uvoz poljedelskih In drugih potrebščin. Finančno «ninistcstvo, generalna direkcija carine v Beigra-du -e odredilo z okrožnico 36. junija 1919, št. 3S46 to-le: Izhajajoč iz stališča, da je obnovitev g>riiiobitne moči dtžave imenovana v tem smislu, da se ustvarijo čimprej vsi neobhodno potrebni pogoji za najobsežnejšo produkcijo in razvoj narodnega dela — ena izmed glavnih naših nalog, ki se jd mora posvečati vsa potrebna pažnja — ie brezpogojno potrebno, da se potrebam industrije v najšir^-em pomenu besede, potrebam poljed-d-stva in sploh vsakršnega narečnega dela, ki služi produkciji, v vsakem oziru, kolikor le mogoče, tistreže. N'kake odredbe, ki omejujejo trgovino, ne smejo biti povod, da bi se oviralo narodno deio v [najširšem pomenu besede in s tem povzročilo, da se to ovira in zadržuje v prostem Tazvoju in napredovanju, posebno, ker v današnjih še nenormalnih mednarodnih .gospodarskih odnošajih gotove •omejitve, ki so potrebne gJede na druge naše interese, samo ,povečavajo težkoče za uspšeno obnovo pridobitnosti države. Odrejena prepoved trgovanja z neprijato^skimi »državami se torej n-e sme tcknrćlti v tem smislu, češ da bi se ne smeli uvažati iz teh dižav potrebni deli strojev, potrebno orodje, pomožni materijal or tržaške ženske podružnice ob .precejšnji udeležbi članic. Iz nagovora predsednice ge. M. Bartclove posnemamo: »Če so bila prejšnja štiri leta kritična za nas, je bilo to leto našega delovanja najkritičnejše med vsemi, kar jih je preživela naša podružnica. Izredne razmere so razpršile našo deco na vse strani, ker so se zaprli naši šolski zavodi. Zato je odbor zbiral naše malčke, kolikor se je dalo, k popoldanskim otroškim prireditvam in pravljičnim popolanevom. V teh prireditvah in v obvarovanju revnih otrok je izvršil odbor svojo glavno dolžnost. Od občnega zbora, ki je bil 17. junija lanj-skega leta, pa do danes se je naš odbor skrčil takor da nas s^di tukaj komaj še polovica. Ge. Dimnikova, Prunkova, Miheličeva in gdč. Per-totova, sedaj gospa Guiičeva in gdč. Nada Per-totova so odšle čez premirno Črto; a gdč. Ky-bafeva, ljuba naša tajnica, se mudi tam, kjer se rešuje usoda narodov. In me? Kdo ve, kako dolgo bo še tu katera izmed nas? Srce se nam stisne vsakokrat, ko čujemo, da odhaja zopet dolga vTSta voz slovenskih družin; najbolj bridko pa'nam je bilo pri srcu, ko smo videli odpotovati skoro vse CM učiteljstvo. Kaj je bilo imenovano učiteljstvo za Trst, smo videli v zadnjih desetletjih. Njihovi uspehi so se poznali povsod; ono ni storilo samo svoje dolžnosti, ono je storilo v šoli in zunaj šole mnogo več, delovalo je po Gregorčičevih besedah: »Ne ie, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« V učiteljih, ki so bili večinoma gojenci slovite Glasbene Matice ljubljanske, smo imeli izvrstne glasbenike in pevovodje. Kdo se ni divil ubranim glasovom malih in odraslih pevcev pod vodstvom g. Mahkote? Komu ni poskočilo srce ob zvokih Adamičevih skladeb? En glasnik in pevec ni odšel z ostalimi, naš dobri Waschte je legel k večnemu počitku zima j pri Sv. Ani, kakor pol leta pred njim njegov tovariš, naš neumorni Engelman. Slava obema, a ostalemu učiteljstvu kličemo: bilo srečno! Četudi so odšli, njihovi uspehi so ostali, in kar so rešili, je rešeno.« Nato je prečitala gospa Čermeljeva naslednje tajniško poročilo. Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil lani 17. junija, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica ga. Marica Bartolova, podpredsednica ga. Vida Dimnikova, tajnica gdč. Marija Kmetova, namestnici tajnice gdč. Stana Ryba?eva in Stana Pertotova« blagajničarka ga. Marica Stepančičeva, nam. Blag. ga. Iva Miheličeva, čuvarka inventarja ga. Ljudmila Prunkova in gdč. Jožica Saksidova, pregledovalki računov gds. Milica. MaaLnrpve in Olga Čermeljeva, poverjenici ga. Valerija Vasičeva ln gdC. Ema Rozmanova. Odbor je imel 8 rednih in 12 izrednih sej. Tudi to pot je z vsemi močmi skušal pomagati naši bedni ded. Prvotno nameravani »Martinov večer« je moral odpasti, radi novih razmer, ki so nastopile takrat. Najboljše uspela prireditev je bila ona 1. februarja L L, ki nam je omogočila, da smo letos obdarovale z blagom za obleke 335 naših otrok. Razen tega je bilo obdarovano tudi 5 otrok srbske šole za skupno svoto 7000 K. Da bi vsaj včasih zbrale našo deco, ki je bila celo leto brez pouka, je odbor sklenil prirejati pravljične popoldneve. Pravljice so pripovedovali g. Prunk, ga. Bartolova in ga. Stepančičeva. Podružnica je priredila tudi lepo število otroških prireditev. Pod vodstvom učiteljstva CM šol so otroci uprizorili nad vse dobro uspelo igro »Jezusovo rojstvo«. Dvakrat se je uprizorila J. Ribičiča igra »Krojač in njegova sreča« in štirikrat »V kraljestvu palčkov«. Na korist podružnice je g. Čargova priredila s svetoivan-skimi otroci dobro uspelo veselico z bogatim vsporedom. Smrt nam je letos ugrabila nad vse požrtvovalno sodelovalko go. Biček-Razbornikovo. Bodi ji ohranjen hvaležen spomin. Odbor se na tem mestu zahvaljuje vsem onim, ki so mu na katerikoli način pomagali. Naj bo tu izrečena zahvala »Edinosti«, ki je brezplačno sprejemala notice in oglase, »Glasbeni Matici« in »Dramatičnemu društvu«, katero je brezplačno odstopilo dvorano za pravljične popoldneve, gdč. Bohinčevi, g. Šimencu in g. Bizjaku za sodelovanje na zabavnem večeru 1. febr., g. Ribičiču, g. Čargovi, gdčnam. Ariglerjevi, Karkovi-čevi, Hartmanovi, Hočevarje vi, ki so neumorno sodelovale pri otroških prireditvah, in našemu občinstvu, ki se je odzivalo vedno, ko je klicala naša podružnica in se je spominjalo o raznih prilikah. Sklepam z željo, da bi vsi Še nadalje ohranili svojo naklonjenost podružnic^ in ji pomagali pri izvrševanju njene naloge. Blagajniško poročilo. Račun za leto 1918. izkazuje naslednje prejemke: javne prireditve K 12683'54, rasni prispevki K 1837'70, udaina in ustanovama K 208'—, razposlani narodni znaki K 124'30, preostanek lanskega leta K 5235'31, obresti za 1. 1918. K 123*93; skupaj K 20263*33. Izdatki so bili naslednji: pošiljatev v Ljubljano K 2000*—, plača nekemu učitelju K 630, posojilo meški podružnici CMD K 4159'51?, za kosilca otroškemu vrtecu K 5G0'—, najemnina otroškega vrtca v Rocolu K 320'—, zavarovalnina otroškega vrtca v Rocolu K 3*76, izdatki 0 priliki javnih prireditev K 7315'01, raznovrstni stroški K 2330*83; skupaj K 17.279'20. Preostanek K 2984*13 je naložen v TOZ. Blagajničarka ga. Stepančičeva, poroča, da je bilo treba posoditi moški CM. podružnici v Trstu K 4159'ćO, plačati nekemu učitelju K 650*—> ter za hrano za šclsko refekcijo K 500*— vsega skupaj K 53G9'60. — Radi izrednih razmer ni mogla glavna družba poslati imenovanega zneska ter smatra naša Ženska podružnica imenovano svoto kot pošiljatev glavnemu odboru v Ljubljano, tako da je letna po-klonitev K 7309*60. — Vsled tega je bilo K 2374'86 izdatkov več nego dohodkov kar smo zajele iz glavnice, ki je bila naložena v hranilnici. Novi odbor. Po odobrenih poročilih se je volil novi odbor. Gospa Pirjevčeva je predlagala, naj se volijo z vzklikom: ga. Marica Bartolova predsednica, ga. Julija Ferfoljeva namestnica, gca. Jožica Saksidova tajnica, gca. Stana Rybafeva namestnica, ga. Marica Stepančičeva blgajničar-ka, ga. Lela Mirkova namestnica, ge. Olga Čermeljeva in Nina Agnelettova ekcnomk'i, ga. Zinka Rvbareva in gca. Milka Man k očev a pre-jfledovalki računov. Poverjenice: ga. Valerija Vasičeva, ga. Guiičeva, gca. Olga Prelčeva in ga. Ivana Vatcvčcva. Po občnem zboru so naslednje zborovalke preplačale rd:vno: jfa. Tomašičeva 5 L, ga. Terezija Vodcpiv.ec 3 L, gc. Amalija Berlet 1 L in ga. Ivana Vatovec 3 L. — Gca. Stana Rybareva je postala usLanovnlca z zne^'icm 23 Lir. uničuje! UsmUite te dcce. ki namesto k pcjrolnn*:* raste k rojln.t. Ye!;i.a krivd* leži ^aiših samih. ki 3L-ni. tksri /sr> ebtesi sve-jih otrok; a tudi mi »i*mr» brez nia^Tež« Vem. predobra vrm, kako težko je vsako trezno s uspemo de.'o d^ns«, fco je tr vse oskrun eno <*! vojne in ko birno cveiejo r;.-ni sadovi: strast, nemorala, nsubctfjivrst in babilonska zmešnjava duhov. Vendar so zavedam, da ne moremo zgrešiti cilj« nikdar in nLkc!:. če je ta cilj plemeni: in dober, če za hočemo uresničevat: z ljubeznijo, ki vse prcr.ee, vse .pretrpi in nikdar ns oma k . predvsem pa z ljubeznijo, ki sobe popoHoma za-tajuc in pozablja in vk-i !e srećo W:žnjesn. 2;vo so mi v spominu besed« vefike A-m-eri'-;-: ike Eilen Keiier, ki je trie -c*uhs. nemn in »Rada bi is-e berila s svojo usodo, zaika.;, moje srce šc nenrirno in strastno — toda moj jezik noče izgovoriti nepotrebnih besed, ki siljo na moje strice n tako padajo nszaj v moje srce ko ne-izlile solze. Neizmeren moik leži na moji duši; tu se približa upanje s smeMjajem in mi zašepeče: Ttrdi v sfi^opoz^M leži blaženost. In tako poizkušam narečiti luč v očeh drugih za mo:r scijice. zo-bo v ušosih drusili, za moj-o simfonijo, smehlja i na ustnah drugih za mojo srećo!« To k naš evangelij, prijateljice moje! *KoM\» jih je med nami. ki ;se morejo oJreči vsemu, kakor se je odrekSa Elen KeHer. Pojdimo za njo, umrimo sebi in oživele bomo k novemu, lepšemu, bogatejšemu življenju. Narod čaka naše ljubezni in ra-šejja dekj. Zamorimo v sebi vse malekosinc skrbi, ki ubijajo najlepše in gajstoblje, kar imamo: naš* ženskost, našo ljubezen, in postanimo sopet žene in sasao žene! Naša emancipacija ni v c.nare-tah in ne v parfumih, ni v mtxii, ne v šminki, ne v koketnost:, pač pa, kakor pravi mojster :n vodni-k Focrstcr o nrrši kulturni misiji: »Prava žensk? emancipacija ne obstaja v tem, da žena enostavno vstopi v 'kulturno vrsto moža. Najmočnejši raevoi vseh svojih hi >M in s tem tudi največjo moč in svobodo ooseže prcdvsciu le če iz svoje lastne nadarjeno;-, i i-n iz najnaravnejšeaa vplivnega okrožja cr£cn:zira uove življe-nske poklice, in v središče v*c svoje lzcbra7.be. vsesa uOcrv■.: in dela postavi to, v čemer bo m-c-ž r-staJ vedno š bkejfi: Ijabczcii, ki nc Išče svojega! To je bistvo našega vprašanja, v njem naša edina rešitev! Pocdrav in . r.!csi ?c kmalu! - G. F. Teta je bila zadovoljna — in srečna. — Saj je bila preskrbljena. Slovo je bilo kratko. Teta je rekla: »Pa srečno hodi, dosti zasluži in name ne pozabi!« »Ne bom.« To so bile zadnje besede, ki jih je on izpre-govoril v svoji rojstni koči in — rojstni vasi. Noč je zakrila vse zvezde, ko je jemal slovo. Bila je tako temna in črna, kot Je nikdar. Vzel je svoj kovčeg in šel skozi vas. Nikjer ni bilo več nobene luči. Le gori T graščini »o bila razsvetljena vsa okna. Nekaj Čudnega, neirraznega je šk> takrat preko njegovih lic. Srce mu je skrčilo — in iz ust mu je nehote ušla — kletev. Na klancu se je še enkrat ozrL V temni noči se je belil le ie cerkveni *vo- Njegova du»a je jemala slovo in rf*1*: Zbogom mi rojstna vas in rojstna hiša. Nista mi dali ljubezni. Zdaj jo grem iskat po širokem svetu. Prisegam pa ti, domovina. 4a ti »tajnem mat do smrti. Oeifeljlce — rašMUeain! Dra-ga mi! Dolgo, predolgo molčim. A vedi, da mislim mnogo nate in na one :ccke, ki sva se jih doteknile. Vedno jasneje uvidevam, da so pisma najboljša pot, po katerih se dado razna vprašanja vsaj deloma razrešiti. Zato hočem biti t-ics ri njej! Kako leipo. a tež.ko nalogo je prevzela! Jo 15 tudi iz,polnjuie? Da, mnogo truda stane, t cd a kdo je izvršil kaj dobrega in lepega brez napora in trpljenja? * Vsaka učiteljica bi morala dobro poznati Foer-sierja, velikega misleca in pedagoga, in v njem bi našla vse, kar rabi zase, kar rabi za deco. Kako lepo pot nam je pokazal ta največji moderni peeagos, kako lepo nalogo nam je odredil, ki io moremo samo me izpolniti; Enostranest molkih vzgoj-Jh ciljev in vzgojafc pot! dopolnti. Ravno ta protiu-tež bi morala biti bistvena naloga vzgojnega poklica žene. Ona bi morala nasproti v/^oji k znanosti u-de'etvovati vzgojo k ljubezni in odted prodreti podaševljaioč in reforarh-aioč v vse vzgojno deiovaiije. Toda marsikatera poreče: »Za tako plačo, ki jo imam, naredim že dovdj. Kdo bo tako požrlo v a-len? Knjig si ne morem nabaviti, ni cenarja.« Res, plača je pi-čla, življenje drago, knjige drage A. mislim, da bi se dalo marsičemu odreči in marsikaj doseči z dobro organizacijo. A skoro vsa na£a stanovska društva so zigubila pravo smer, in Ldi se, da se ne izavedaio več Svoje naJc-ge. Ne bi smeli pozabiti-, da gmotno vprašanje ni edino učiteljsko vprašaje da zamore le vestno, na v*isoki kulturni stopnji stoječe in svoj poklic požrtvovalno izpolnjujoče učiteljstvo imeti pravico, do poppol-negx upoštevanja na vseh perjih in ne e-amo do poštenega -gmotnega stanja. Vse nase učiteljstvo mora postati kulturna sila, ki pri vstaj^iiju in ozdravi jer ju našega naroda Iz težkih vojnih bo-leznl bistveno sodeluje, soustvarja in vzgaja nov rod, čist in zdrav, k novemu živlieriu! Kajti: kakršni vzgojitelji — tak je narod! Zato kličem VE-em tovari&icam, tovarišem: Ne klonite glave, ne glejte le od danes na jutri, ampak ičdajte, ker njiva — nasa deca — »e opustošena in plevel jo Okrenil se je in izginil. Prismehljalo se je na nebu zlato solnce, ki z gorkoto ljubezni obseva vse ljudi, in ptice so se oglasile, bi ne poznajo doma in ljubijo širni svet, in pele so ljudem v bratski ljubezni, o svobodi in o prostosti — a svet tega ni razumel. — Ko se je zjutraj izvedelo, da je u5el vaški čednik, je bila soglasna sodba: Nič ni bil vreden, noč ga je vzela, ima že nekaj na vesti, še plačila ni maral, ne bo se mu dobro godilo — Tako je govorila vsa vas in še teta je pomagala z besedami: Nič mi ni dal, ko je šel, še roke ne, ne bo srečen. Ta kot v bajti mi pa gre že tako po pravici — saj sem edina — pri hiši. Popotnik je šel vedno naprej in naprej in izginjala je za njim vedno bolj vas in občina in dežela in država. In čim dalje je šel, tem bolj je bledela podoba rodne vasi in rodne koče v njegovem srcu. Svetu je služil in svet ga je prevzel. Leta, dolga, ndskončna so tonila v večnost. Ubeglega tednika se ▼ vasi ni nihče več spomnit figfia EgrasfziaišRe KoalsBe. za teden od 11. do 16. avgusta 1919. (Frešči-pne se št. 7 živalske izkaznice.) Bela mcia: 59 :ikg po Z2 stot. kg;. Koruzna moka: 50 dkg po 70 stot. kj- Tes*c?iUie: 50 dkg po 1'30 lir kg. Riž: 1 +,g po 1'15 lir k£. Leča: 3-0 dkg .po 2'— *l>ri kg. Jajca: 1 jajce na odmerek po 45 stot. Kava: 10 dkg po 10 lir kg. Sladkor: 15 d'-:g po 4'70 lir k*. Cikorija: 30 dkg po 2' - Uri kg. Ekstrakt hn'andsko kave marka ItaSia: 1 zavoj (60 grejne-v) na osebo po 5<> stotink zavoj. Cisto o&3*> olje po 5'— l:-r iiter poljubno. Kis: četrt litra po 1*40 liter. S!«acw: 15 petrolejko. Preščrpne se št. 2, kš se nahaja na levi strani nove petrolej«-ke izkaznice, kjer je !>..tisnje7.a petrciej-ka. Pri nakupu petroleja prešoy)nejo raz-prodajakri odgovarjajočo st. 2, ki jc -na desni str- ri, nove petrolejske izkaznice. Petrolej se bo prodajal od 11. do 18. avgusia. Izkaznice sc bct. 13, II. nad-str. i-Jo torka 19. avgucia. Razprcdajakem petroleja, ki bi iz kakršnega si bedi vzroka ne jvrino«;!* izkaznic nc. k'ontro'ni urad to 19. av?ju«ta, se kraiko-nialo odvzame pravica d-^i:'daljne raz-^roci.ije pe-trcAeja. Razprodajcici se c-pczarjajo, naj ne irrošJeva jo č.zkoznic št. 46 z žigom zadruge državn h i^radntkcv, ker cobivxiio člani te zadruge petrolej neposredno iz skladišča Iastae zadruge. N D. Vse Jesenski veter je trgal rumene liste iz dreves in jih metal po tleh. Cesta je bila prazna in mrzel veter je pihal od severa. Po cesti je stopal postaran mož. Nekaj nevidnega ga je gnalo hitrejše naprej in pospeševalo je njegove korake. Kaj jc bilo, sam ni vedel. Ampak, čim hitreje jc hodil, tem bolj nemirno je bilo njegovo srce. Na klancu je obstal. V zvoniku je zvon zapel večerno zahvalno molitev. Popotnik se je vsedcl na kovčeg in se za-mislil: Tukaj sem pred 40 leti jemal slovo. Ne vem. ali sem se danes zmotil, ali ne. Pred menoj leži moja rodna vas, a zdi se mi, da ni prava. Griči in hribi in ceste — vse še isto — a čudno, vas je trikrat večja in vsa gosposka, šc cerkev je druga, ima dva zvonika, čisto drugačna. Ena želja me je gnala iz valov sveta: da še enkrat vidim kočo, kjer se je začela pot mojega življenja in trpljenja, potem pa grem zopet po svetu naprej, da Živim, trpim in umrjera. (Konec prih.) tfrug-e hJcrraioe St. 46 z i'zacn kakšne druge xa-terjatve, irastde pred 5. novembra 1918. Tfijdh polet fitateriSt-tiga, ooctoja..tiaH rnandožimstičiMi sku- dxu«e pa se morajo upoštevali. Nove cene pctrofein. TukaISnJa tržaška čistilnica petroieja ne bo več razd.e«i evaia svojega pearoieja, ker «a nima več v zalegi, ampak petrolej, ki ga dobiva iz skladišča pri Sv. Soboti. Ker je ta petrolej dražji od petroleja tukajšnje tržaške častnice petroleja, je neobhodno potrebno, da se zviša tudi razprodaj na cena in sicer: za mesto in predmestje 88 stc-tink i:ter, za bolj oddeJjene, spodaj omenjene, prodajalne 90 sroti-nk ii-ter in sicer: Cesarek. Barkovije 152, Cok, Loa.er 69, Cergoli, Barkovije, Dares, ulica Erenro 172, BeiJa Martina, Kiadin 603, Derman. Vnieka 1045, Fifrotto, Barkovije 52, Fučić, Bar-Jcovlje 525, Godina, Vrdeia 174, Grapulin. Skorklja 181, Gomšsri, Rojan. Scala Santa 278, Lokar, Šalita Gretia 34, Lovisič, £ali?a Gret ta 126, Lozer, Rcood na h-ribu 992, Mikiavec, S. M. M. Sp., Pahor, Barkovije 834, Peric. Pendice Skorklja 345, Temine, ul. deBo Scogiio 305, Vatovac, iri. ScogjJiet-■to 45, Vouk, Piano S. Ana 150, Vecctoet, S. M. M. Zg. 4S3, Veachiet, S. M. M. Sp. 877, Zeg-U Scala Santa 70, Zolia, Vrdda, Farneto 1375, Skidan. Ro-col 540, Giunchi, Skedenj 50S, Chieresgo, Kjadin 6SpckaT, Skorklja 217. Zi okctEco je ccr.a petroleju 94 stofeik liter. Zaradi kontrete mora v*ek .prodaia-lec postaviti na Vidnem mestu v prodajalni tablico s cenami petroleja. Ker je seuai več petroleja na razpolago za domaČo rabo, se bo petrolej razdeljeval bolj po-gcstOTia ia meseca Deprembra bodo dobivale pe-trc&ej vse strznke. U 02 assiK-ožnKe cUta z one sireni premima rr^e in prgRisnlaea P3 40 k mm fin za prošnje 15. !S ' V »Bđnostie smo svoiečasno objaviiK nared-bo glede prenosa imovine v kronah-, katera se cabaja vsaj od 3. novembra 191S cn-rtran preinir-ce -5rre ter nje premenjave po 40%. Ker je, kakor doznavamo, sa^no še do 15. avgusta t. I. čas za vložitev ofcosfiih prošenj, objavljamo v nasled-nem zooet naš goriomenjeni čhrnek. - V svrho. da se pravično urede nekatera vprašanj nastala vskd izmenjave denarja v Iren tiču in Julijski Benečiji, je italijansko vrhovno po-veljništvo dogovorno z ministrstvom državnega zziAzrza. izdalo naslednje naredbe: 1. Denarni zavodi v Tre-ntinu in v Julijski Be-neiiji, Jaateri imajo vložene njim pripadajoče blagajniške fonde pri svojih centralah in filija&ah onstran .pr-ttnime črte, morejo omenjene^ svote zOi>ei uvoziti ter doseči izmenjavo po 40%, to pa •le v meiah blagajniških zalog kakor izhajajo iz situacijskega izvlečka {izvlečka o starcu) vsakega posameznega zavoda z dne 3. no 1918. 2. Zneski v kronali, pctožeci s >^nikih aH bsnkab onstran promirne črte, p. . -bijoči zaseb-nTkocn ali zavodom, ki so pristojni v Treatia aH Julijsko Benečijo ter nrr&io isto tam svoje bivališče oziroma sedež se morejo svobodno uva£ati, pripraviti ter menjati po 40%, ako se dokaže, da so tU ti zueski poioženi pri nekda^lžh avstro-ogiskij zavodih pred 3. novembra 1913. CoJtunieat mora bi.i vi&raa od italijauske vojaške misije v inozemstvo. Ako vsled praktičnih težkoč afl iz drugih vzrobov ne bi bilo mogoče preskrbeti si vidircnia s s'-ar:! Hai^osko vojaške misije, ali ako bi bilo potreuro da se vršijo dolgotrajna razšskavacja v sv:-.:o, 6a se đt»fc3 e verodesiojteost dokumentov, bo tTK>^el kr. gaberratorat (sedaj namesto uiega ge-eraLii civila! komisarijat) v izjemnih ter očitao nujnih siučačh pooblastiti zavod »Bassa dlt^it«, da dovoH krečuiia zavodom na njihovo proč ujo, posojila v lirah v raimerju do 20% zneska viege v kronah in sicer za čas ne preko treb jce^ecev ter prrti založitvi vlog samih. 3. Za-sibuiki. kateri so pristojni v Trentin ali v Julijsko Benečijo ter se nahajajo on-stran pre-m?me črte, morajo, ako bivanje onstran premirne trte ni prostovoljno, svoje vloge ,pri zavodih, eko se te vlose glase na krene, plemeniti v druge ekvivalentne vioge pri zavodu »Banca »iTltaila« ter č^ti poiem niiida^nc odredbe, ki jih izda vlada v pogiedu izmenjave valute, to pa brez vsal:ega Jar.:r.tva s strani vlade ^.ii s ctrani banke. Vsaka vloga bo morala biri opre:n4jena z izjavo, podpisano od viagateija, s kc-;ero naznači ta svojo pristojnost ter izjava na svojo častno besedo, da so poiožervc krone izključno njegova last. V noboaeai teh treh goriomer::enih slučajih se ne pripuste k lztEei4avl žigosane krone. ■Prvi odstavek naredbe se nanaša le na banke, ki imajo ccntraiio a^i podružtrico onstran preroir-ne črte, tretji le na osebe, pripadajoče v Julijsko Benečijo, ki so primorane bivati onstran demarkacijske črte, ter prihaja sa naše čMuteiie v pošte v posebno drugi odstavek naredbe. Ta odstavek pravi da se morejo znc&ki, položeni pred 3. novembra 1918 j>ri zasebnikih ali zavodih c-nrz-tran premirne črte s%obodno ir\ažati, pripraviti jih tu ter nato pod danimi pegoji menjati po 40%, oziroma pravilneje, zaprositi za menjavo po 40%. Te prošnje se morajo nasloviti na rgen-eralni ci-vKm komisarijat (Oonumssfcriato Generale Civile deHa \ e^ezia Gi«Ha, UM. E-ccn. Finanz. Sezic-ne Bancarla) ter bi morale biti opremljene s j>otreb-ni-iru dokumenti in sicer: 1. E'c-'-.aii o pristojnosti in Mvanju v Julijski Beneč 4 (pobrdJio županstva, katero naj bo po mo- ^dirano od civilnega komisarja, da prosilec biva že cd predvojnega čv.sa v dothjni občini ter da je pristojen v kraj, spadajoč v Ju-ii'sko L^nt^jo. Za zadruge (Ifrc-nilirice, posojMaice, ken-sun.aa društva itd.) ,potrdilo civvkiega komisarja, e termin Tš. a\>^sta prekratek in bo bržkone ljudem nemogoče v~o:krbeti si do tega časa od italijanske vojaške misije vidirano potrdilo o stanju viege dne 3. novembra 1918, je umestno, da se ne čailsa z vložitvijo proton j ter da se j?red t^cločenim časom napravijo presnje ter se navede, ča vsied prometnih tožkeč ali iz drugih vzrokov ni b'Jo itX?-goče že sedaj pri-! oži t* dokaza o stanju vloge dne 3. novembra 1918 z vistem italijanske vojaške jrj'rr'e, kateri da ?e preuioži kasneje. Na vs-ak na- j čin pi je '-cbro, da se priloži jjro^nji dekument, | ki izpričuje verjetnost navxxiene terjatve tako n., pr. tekeči račun pe?r 31. decembra 1918. slučajev bržkone ne bo mnoio te ker bo le selo težko preskrbeti si vidiraoo potrdilo o stanj« kre dita dne 3. novembra 1918 bo moral to nadome-stovati od ootarj» overovljen orepfe računa pri upniku. Priporočamo vsem ▼ poStev prihajajočim ČJni-teijem, da gredo našim &udean v tej stvari na roko. interestrancem pa. da viože prošnje gotovo pred 15. avgusta t. L Vsem onim, ki br bili potrebni "sveta att pomoći pri sestavijanju prošenj, pojde drage volje In brezp-iačco na roke Vojnopomožni urad političcesa društva »Edinosti« v Trstu. uL Torre btanca štev. 39, I. nadstrowe. Bsmafs vesti. Casirkarsko zborovanje. V torek, 12. tt m., se bo vršilo v zbirafcšču čassnikaTSva v hotehi >Sa-vroja« ob 16 zborovanje časnikarstva: (č^ani uprav-ništev so všteti), na katerem se bo razpravljalo o društvenih pravilih. Tovariši in iovarišice se pozivajo, ca se po! no števil no udeleže zborovanja. -Poletni učiteljski tečaj za nčiteljstvo slovenskih lfudskih šol. »Osservatore« piše: V kratkem se otvori v Florenci poletni učiteljski tečaj za učiteljstvo slovenskih ljudskih šol na zasedenem ozemlju. Učitelji in učiteljice mestnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom« ki bi želeli obiskovati^ta tečaj, se pozivajo, naj se javijo do 10. t. m. v uradnih urah v učiteljskem šolskem oddelku (soba St. 93). Ker je število mest omejeno, si pridržuje mestna občina pravico, da določi število onih, ki se sprejmejo v tečaj. Občni zbor Tržaška kmetijske družbe, ki bf se bli mora* vršiti danes, je preložen na poenejši čas. O žalostnem dogodku v Sempolaju, ki mu je padel kot žrtev nesrečni Albert Berginec, smo prejeli z ozirom na opis v izdanja »Edinosti« od 8. t m., naslednje pojasnilo: V torek okrog 22. in pol je Berginec spremil iz svoje gostilne g. živino-dravnika Petra Pirjevca iz Sežane v Grudnovo gostilno v Šempolaju, da Pirjevec zaprosi tam prenočišča. Nista se še dobro sedla, na debelo« po nizkfh cenah razprodaja ŠTRANCAR, cesta v Lonjer štev. 223 blizn po taje na Vrdeli. SIP STROCKEL TrsS, vojzl Via Nizova-S. Catarlna. Vel ka izben vsakovrstnega blaga za moške in ieneke. — B aga za suknje, žamet, ba han t, 8 ile. etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižan h konkurenčnih cenah. UL. CHIOZZA 7, Telefon 34—92, se prodaja na dražbi po zelo zažxdb cenah pohištvo, umetnine, slike, preproge, dragocenosti, Itd. itd. od 10—12 In od 16—18. — Prepričajte se v lastno korist na tem Izrednem nakupnem izviru. P 128 UL. CHIOZZA 7. Tel. 34—92. Ne kupujte ničesar v Trstu, ako niše prej pregledali našega imenika in niste obiskovali maše izložbene dvorane, otiprte vse dn od 9—12 in od 13—18. Našli bo-dete po zelo nizkih cenah vse, kar potrebujete. P 129. VSAKDANJE lavne dražbe od 10—12 in od 16—18 uL Chiozza 7, telefon 34—92. Obiskujte take dražbe v svojo lastno korist. Našli bodete vsega po cenah, kakršnih nismo še navajeni tukaj v Trstu. P 130 DOMAČA HRANA, kosilo in večerja L 4.50, se dobi Pension Hartmann, Coreo 2, III. - 3945 KUPUJEM pohištvo in ra.z®e dele pohištva. Semo-iich. Campo Belvedere št. 1. 3944 KUPIM koleselj, dobro in solidno ttefan, s streho za enesa konja. Ponudbe nasloviti: Karel Si- škovič, CernikaJ, Istra. 3302 UCITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque- dotto 33. IV. nadstr. levo. P 711 KROJACNICA Avgust Stular nL S. Francesco d'Asisi štev. 34, 111. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 GOSLI (skladatelja) prodam radi odpotovanja. Ul. PorponElia 5 111 B 121 TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim dre-v;em, s parcelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vode je na prodaj v Postojni. Pojasnila daje lastnik Milavec Anton, mestni redar. 3300 PROSTOVOLJNA DRAŽBA najrazličnejših predmetov, kakor pohištva, kuhinjske opreme, blaga, preprog, knjig, stik, dragocenosti itd. itd. Prost vhod, brez obveze za nakup, vsak dan r ulici Chiozza št. 7, od 10-12 in od 16-18. P 126 KUPUJEM cunje srande št. 20. v vsaki množini. Babič, M edin 3930 i Iskrene po/diave sporočam ob svojem odpotovan;u vsem pri] teljem fn znancem bivši finančni o~delkovodja vi>ji res icijent lan Lah. Sezan3, 8. avgusta 1919. Dragi Gabrijel, p>vrni se domov v narcičje svoje soprog in svo ega sina Darkoia. Odpustim Ti vse, in da praznuj mo Tvojo vrnitev, sem lupila n k Ii o steklenic glasoTitega vina crianti Valle d'oro Aitim Serafini, a ero mi je prodala tvrdka J. PARČINA, ul, Torre bianca 20 po -e ilnmni ceni pet Lir. > •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. i mm kiibmg Cvenkel v Vrsta IZSSDSIA pmuz&i Vino Chianti po L 4.20 dvolitrska steklenica Maršala in wermouth po . L 4.40 liter Žganja po......L 6.40 „ Rum po.......L 6.40 , Konjak po......L 9.60 w Malinovec po.....L 8. — „ Pomarančevec po ... L 8.— „ CmrnancIcUrsUl. Taliirm 34, b!. 308» 3. PFfiFF S!nj za iiiish ia v£mjf pni M^i 82 Seidel & Neumann in ,Singer4 Oast A Gasser Bo TrrdKa u«Unovlien 1. 1873 frshcesco bedhmi popravu«^ Trm, UL C^npau lc VJ tograHčnl ateijž MMU Trst, CorsD Stav. 33. Raz^ednxe v platina. Spcciialiteta: slikt' barvah. fotoschUzi. Oabir.et, »uit. povečanja, produkcije »sakevrste. h.estr. razsvetljava. ZLATARHIC^ G. PlilO, TRST se nahaja na Kor.r.u 3!. 15 fh3v3a salarnlca G. Z R & Fl >i i) Velika izbora irebraih in sla'.ih ui, uhaoov, veriik itd. KovaiHa delavnica Andrej Piiris, grsl, uL I1sa n 5 Prevzema vsako delo kovaS te strok?. Ima na prodaj več štel hiikov. Pr^vzMna nazočne po meri. — Ppporoča se slav. obč nst u. se bo vršil i Sslsžu dM3Si 10. avgust!!. Svirala bo godba Iz Sv. Križa. R fiHi a^lsiM ofisisa Mi v Trstu registrovana *»dr, z neomejenim jamstvom ul. sa. Frančiška Asiškaja 20, II. nnd. smlm hmaflns eio od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekočd Čekovne račune. — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Bsje PSU M po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se z dnem 24. avgusta t. 1 preseli s Korza V. E. 111. št. 23 za dve številki naprej, namreč na Št. 24. prel^em v siulibo: m ; i j stremita. talija Je u.osistl s pisalnimi pošoji. — Usiop taKo]. Pumu žn§ii: ALOJZ nOMICELJ, ŠK Pate? na Km r" V zorrii narc-Jbi W nejasiio. kaj r.a> se raeasme * » pod poJožcm... itc , . , ^ 101K Delnika e'avn ca in rezervu', zaklad* dirani r.azc. do 1 popoln« priredijo kozaški mladeniči danes, 10. avgusta na prostem pri postaji. — Pri 1 ?su svira godba Iz Herpelj. V slučaja samega vremena se priredi prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi mladina. TolnsMii Miica ia y MmM yabi na ki se bo vršil t MmiM v mM ga® 0. Morila M „Pn M0 s sledečim daevaim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Posvetovanje in sklep flede prenosa hranilnjčnega premoženja iz Celja v Tolmin. 3. Posvetovanje in sklep menjave denarja. 4. Posvetovanja in sklep glede obrestne mere. 5. Morebitni nasveti Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, se bo višil občni zbor ob vsakem številu članov eno uro pozneje na isiem mestu. — Radi velike važnosti vabi vljudno vse člane CDBOR. fl^t Caza?u?a. rr 3FI r, fer PELLEGRINO CmCElLI Trst - ulica Makanton 5tv. 9 • Trst (H<Ša ustanovljena leta 1828 ) KOŽE in USNJE za ženske in moškg. Bo* in Chevreau*, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd Vse po ugodnih «nah. Postrežoa točna. rt$) Sti f.n IV. »EDINOST« itev. 216. V Trahi, doc 10. avgasta 1919. Deset oseb zastrupljenim z gnil'm mesom. Malo je i dru da u i posadka na parniku »Venezia« Ungaro-Croata, ki je zasidran ob pomolu »Vc.:e/ a<, včeraj plačala svoje večerje z življenje;;:. Kuhar je včeraj kupM v mestu nekoliko govejega mesa, ki ga je skuhal za večerjo. Okoli 13 se je odigral na parniku čuden prizor. Tam se je zvijal ta morn po tleh, tukaj je lež^i oni nezavesten na podu. Slučajno so slišali ljudje z obali javkan e na parniku in so o tem obvestili urad paroplcvne družbe UnKaro-Croate, Od tukaj so poV' ja'i zcravmka rešilne postaje, ki je takoj pri-bitel. Vide! je takoj, da gre za zasfcrupljenje. Nekaterim nesrečnikom je dal piti črno kavo, a dru-l! kokain. Posreči-Io se mu ie, da ie ► .T". " I gim ',c ;njsc;r Teši' vse nesrečnike. Zdravnik je nato preiskal meso in ugotovil, da je bilo že začelo gniti. Nesrečni mornarji so tile: Miha Cergcnj, poveljnik broda, osip Bradičič. Anion Juričić, Srečko Staljič, Josip Rakević, Aflbm Modenič,* Alojzij Drogrient, Anton Mchorič, Nrikohi Zustovič in Nikc-Iaj Dobreč. Avtomobil podr! kolesarja. Vojak Josip Aniito je včeraj vozil s kolesom po miramorski cesti. Nenadoma je pridrvel za njim avtomobil. Bržkone sta bila kolesar in šofer ze-lo zamišljena, ker ta ni zapazil onega, a oni ne tesa. Radi tega je kolesar končal pod avtomobilom. Pni padcu je dobil težke poškodbe. Peljali so ga v vojaško bolnišnico. Rup. V minuti noči sta napadla železničaija .Marija \ igoraiiij-a, ko je šel po ul. De Amicis, dva tolovaja. Prvi ga jc zgrabil za vrat in pritisnil samokres na čelo, a drugi mu je močtem odvzel listnico, v kateri je bilo 20 Ur. Po dokončanem delu sta ga tolovaja pustila, naj gre svojo pot. Vigo-ranij je naznanil dogodek korabkijerjem. _ V ulici Settcfonrane sta napadla dva individua Josipa Pirovića. Ukradla sta mu 300 lir. Tatvina. Vojaka Rrka M. so aretiraii, ker je ukr;.Jel prostitutki Terezi M. 10 lir. — Na ju>ni postaji so aretirali Marija M., ker je hotel ukrasti •lisviiico vojaku Domeniku Danoiriju. Od R8il2;]2 dO rCu2lj2. Kakor da se je neka višja sila zarotiia proti meni: kakor da me hoče motiti v teh nedeljskih razgovorih s čitatelji. Najprej ml je štrajk (in kar je bilo v zvezi ž .njim) kar odtegnil prostor, da sploh nisem prišel do besede. V tem tednu pa je potegnila še hujša in neprijazneja sapa. Skrbno sem si beležil -J-ogodke in stvari, o katerih sem hole! govoriti danes. Potegnil pa je ojster veter in mi odnesel z mize lepe beležke tja vem skozi okno. Nisem jih mog:i vprašati: Ka:n?! Odgovaram pa s pesnikom: Samo to vem, samo to znam — da jih }e odnesla ojstra sapa! Vetrovi v p^etju! Tudi vremena so postala čudna v tem letu 1919. po rojstvu Gospodovem. V .poletju — n: poletja. Za trenorek se pokaizuje solnee kakoi da hoče opozoriti zemljane: Skri- O, naš okoliški šaljivec je vendar-Ie moder mož. ko bo treba sejali te kumare, dinje itd. Vr. z zgodnjo solato, zgodnje redkvice, spinačo itd. V zetlcnjadnem vrtu je rotacija, ko! ob ar jen je a-Ii vrščenie rastlin bolj komplicirano, ker tu dobimo 2—3—4 žetve na leto, in moramo tudi paziti, cki ne uvrstimo drugo za drugo siične ati sorodne zelenjave na isto mesto. Tako ne sme slediti po ohirovtu aH vrzotah kolerafba itd. FVvo žetev zelenjave imamo od one zelenjave^ ki se »eje lako zgodaj v pomladi ali je p« sejami že jeseni. -ter se v maju in juniju že bere a. pr. solata, špinača, zgodnji arah, zgodnja koleraba, zgodnji boren, radič, zgodnji kiomptr, zgodnji karfijol, zimski ka-pus itd. Na drugem mestu pride zopet koleraba, spinača, endivija, redkev, grah, fižoi nizki, repa, šeiin itd. Na ta način se torej najbolje izkorišča zemljišče, na katerem vzgajamo zelenjavo. Kdor se bo držal teh pravil imel bo mnogo večje uspehe te dohodke. •vam se s.oer gori očem in ne dajam vam občutiti neizmerne s^!e svoje toplote — te prerogative moje vladarske ob!u~ti na nebesnem svouu, ali še sem tu, še kolo-barim v sp_en. vu svojih satelitov — stražnikov in spremljevalcev. Tudi v teh časih, ko se vse ruši, j; moje kraljestvo neporušno. Ker jaz sem Luč. Luč je Pravica, i Pravica: je večna. Se bom sija:.), kakor -sem doslej skozi veke. Umikam se le /;a sed-aj, ker nočem obsevati zmot človeštva in ogrevati — nevrednih s svojim zlatim darom! To vizijo imam j>az — tak je prikaz, ki ga imam ipred očmi. An ko je solnce izreklo svoj ukor, pa se i.nrka hitro zepet tja gori nad oblake. Nebo je v hipu zopet zastrto od črnih oblakov, ki skoro •zopet zbirajo čoh na zemljo svoje kaplje, in sveže sape ohlajajo vzduh, da bi se človek — če bi ga ne ženiralo malce v tej letni dobi — udal izkušnja- vi in posege! po kaki — pelerini! — Tako se iz-preniinja shka dan za dnem. Y poletju nimamo poletja. Tudi vremena so postala čudna, kakor da so izgubila — kokdar. Ne razumemo jih več — kakor se ti?č.i ljudje ne morejo razu-meti med seboj. Tudi mi Slovenci ne. In to je zlo, veliko zlo — vir nesreče. Ker se ne razumemo, si tudi ne Kupanw. A tudi med obema plemenoma v deželi, bi bilo marsikaj drugače, če bi se razumela Nekoč se je dogodilo v naših Barkovijan i neke nedelje je bil v neki gostilni med gosti star Barkovijan, ki ni znal italijanski. Natakar pa je bil Itaii/an. ki ni znal slovenski; nista se razumela. Prišlo je do navzkrižja radi računa in debata se je vršHa s pomočjo tolmačev. Vročekrvni natakar je zabrusil Barkovljanu: »vile« — očital mu je prastaštvo. Domačin pa ga je debelo pogled-al. In Barkovijan — raizjezen — mu je odbrusil: če sem jaz vile, si pa ti — grarrfje!! Sedaj je bila \-rsta na natakarju, da je debelo gfečal, kaj da imi ta hoče! Gido sta se gledala, ker se nista razumela: drobna slika velikih stvari! Pa povrakno se k našim medsebojnim razmeram. Niso bile zdrave doslej. Govorimo sicer isti jezi .s, ljubimo is:o, hrepenimo po istem, cilj nam je isti. Vendar se ne razumemo glede — poti, ki naj i)i jih hociii, in sredstev, ki naj bi jih .porabljali. To nas je razdvajalo in slabilo naše vrste. Ce eni pritiskajo naprej, pa se drugi umikajo v stran, ker »e jim zdi, da pot ni prava. Dogaja se tudi, da bi eni hoteli drveti, drugi svare: Ne tako naglo — naša moč in naša sredstva ne moreta tzmagovati! Ir» potem je zamera in na svarHce dete sumničenja ....! Kar priznajmo: raJ-ikalizem je dobra stvar, je korLs::ia in pot:ebna stvar, je cek> v dolžnost, ali — pameten mora bit*! Ravno tedaj, ko se pri-na radikalne čine, moraš najprej -dobro iti svojo moč in oceniti -sovražno. Ce ne i.eu> peh. A samozakrivljeni neuspehi so sla-niori najbolje namene in načrte, in ubijajo Zaio glej, ca ne boš seg 1 predaleč in hotel več, nego dovoljujejo tvoje roke. Kdor ne račaiia z dolgostjo Ou.eje in se steza tja ven, je v n-varnosti, se mu noga premrazi. In potem pri :a — revmatizem in noga, ki je morda hotela bezij-ati po poti dogodkov, je šepava. V zasebnem in javnem življenju je vprašanje moči in src_ :ev neizmerne važnosti...! N~ki znani ljubeznjivi šaljivec — tudi njemu pritiskajo že leta obču.no na križ — je pripovedoval večkrat: »Preveč »blagoslova« je bilo — preveč gl a v je v hiši. Plača pa ostaja trmoglavo »stacijo-•narna« vkljiib poraščanju družine. In tako ne preostaja drugega: d~nes rioet in peknta, jutri polenta in ričet. Nekega dne pa sem bil nekam blažena razpoložen in sem velel svoji »stari«: zakaj «ne bi si enkrat privoščili kaj belj-ega?! Posegel sem po »Slovenski Kuharici«. Se! sem »i poglavja do poglavja ir — sline -so se mi cedile, ko sem čita-1 o tolikib dobrotah. »Vzemi toliko masla, tcHko jajee, toliko sladkorja!« — »Dobro, sem si misJiJ, Če že znajo »bukve« tako lepo pripovedovati, kaj in koliko naj se vzame, morajo znati tudi povedati, kje naj se vf^me...! Pregledoval sem knjigo od lista do lista. oa bi naše! tisto u:odno poglavje, ki bi govorilo: kje naj se vzame* Zastonj sem iskal. Slednjič mi je prišlo na misel »kazalo«. Tam bo morda! Pre vrgel sem Kste v vsej naglici tja do konca knjige. Zopet kruto razočaranje. V »kazahi« so bile zopet le navedene strani, na katerih so 'pccdina poglavja, ki pripovedujejo le, kaj in koliko naj se vzame...! Zalučal sem knjigo v kot in vele svoji »stari«: Pojdi kuhat — polento, kar nK-reš tudi brez »Slovenske kuharicel« Sali! se je in govoril — krvavo resnico. Ko je videl, da ne more raztegniti odeje sladkosti, je skrčil družini noge .. prehrane. To je železen zakon. Kdor ne računa žnjim — slabo zanj. To okušajo sedaj grenko — boljševiki na Ogrskem. Hoteli *so gospodariti preko svojih sil, a zvršili so s polomom. Druga taka resnica je, tla in edino vprašanje, kaj hočemo, ampak tudi — kako?! Najboljši »kaj« se lahko izprevrgava v nasprotno, če ni »kako« primeren. Madžari se radi ponašajo s svojim »viteštvom« tudi napram ženstvu. V neki veliki družbi je sedel Madžar .poleg lepe igospice. Tej se je dogodilo nekaj človeškega, a neprijetnega. Nikak zločin ni to ni noben »državni pravdnik še ni nikogar tožil radi tega. Ali — neprijetno, je, če si v družbi, posebno pa za lepo in mlado žensko. Rahla rdečica na obrazu je ova>~la zadrego. Nu. družba ni opazila m kritični treaotek bi bil minul brez nadaJjne niaezgode. Ali nesreča je hotelo, da je maežarski sosed — zaduhal. Zganila se je v njem žila viteštva. Hote! se je pokazati kavalirja. Vsia;l je in rekel: »To, kar se je zgodilo gospici, jemljem jaz na-se!« Sedaj še le je postala družba pozorna in ugibali so in se muz-ali. Kar je hotel Madžar, je bilo dobro; kakor je napravil, je bilo slabo Da, da: tisti »kako« je vražja stvar. O tem govore tudi dogodki zadnjih dni v Trstu. »Kako« je bil zgrešen na obeh straneh. In sedaj jih glava boli na posledicah! Takih življenjskih filozofij si moramo priučiti tudi mi Slovenci, če nočemo, da ne bemo provzro-čali slabo, čeprav ho-čemo dobro! Posebno tu-Ji tečaj, ko presojamo — konferenco in dele tistih, ■ki so tam! A tu treba pc'eg »kaj« in »kako« še nečesa.: — »kdaj«. Ne prenagli se, sicer si vedno v nevarnosti, da si krivičen in da škoduješ. Ah — da — pariška konferenca! Skoro 'bi bil pozabi nanjo. Saj ni čudo! Svojo luč stavlja pod mernik, da tem bolj — kričeče m.r.mi oči luč — žurnaLi-stov. Ti nam pomagajo preko mučnega pre-slo.'ka s svojimi »tečnimi« informacijami, ki .pa so tako točne, da jih sami pokiadajo z resorvo. Snujejo svoje kombinacije na podlagi tega, kar so čuli od kakega drugega, ki pa je zopet ^ čul od koga drugega...! In 1'sti razpravljajo na dolgo in široko. Jaz pa čitam in si mislim svojo In. vsaj doslej se nisem varaJ... Ko bi ic ti Ijaaje poznali nauk, ki ga je (govoril veliki mojster in reformator an Mu s: »išči ressico, uči resni-o, ljubi resnico, drži se resnice do smrti U Ce bi se žur nalisti vseh narodov ravnali po tem nauku velikega mojstra, koliko manje 2la bi bilo na svetu!! Ne bi bilo voj-en, ne bi biio toliko sovraštva in tud-i »Zveze narodov« ne bi trebalo. Ali, to je ravno: Resnica rada v oči bode. Zato se je tako radi izogibijejo. Ne uvažujejo pa, da Resnica ;e tucd — zdravnica! In tako pada na velesilo, ki jo imenuje svet žut-nallstiko, velik del gorja, ki tare svet Izrekam je pra-C—č. i nad oblaki in se odtezam vašim težko sodbo o — sebi, air pred cčn.i mi vilo: Zdravnik, zdravi najprej — sc-be! r-afi- i Borzna poročila« Trsi, dne 9. avgust* 1919. Tečaji: Ferdo [(!ein^ayrjeva italijansks^a Jezika zelo pri o2nj in pr.iKtič-na z vajami, razgovori, psmi, beselnim zakladom in z izrazi Ja pravkar izš!a. 'roiaja in razpošiljajo J. Stoka, trjft« ul. Milano. Cena |e L3.60, vezana L4oi). Po pjšt. 53 s.ot v.č. Jadranska banka 250— 255 Gc&ulich (A u st roam er-icana) 570— 575 Dalmatia (Parob. dr.) 300— 3101 Gerolimich 1500— 1550 Lloyd 950— 980 Lussino 1500— 1560 AlartinoJich 450— 465 Nav!sazione Libera Triestina 1750— 1800 Oceanta 430— 450 Premisia 630— 650 Tripcovicli 540— 555 Assicurazioni Generali 16500—16750 Riunione Adriatica 3050— 3125 Ampelea 430— 440 Cement Dalmatia 240— 255 Cenjent Spalato 335— 345 Ožsii'Inlca' p»2troIcja (Raff. OltL Man.) 1700— 1750 Čistilnica riža (Pilatura riso) 350— 360 Krka 390— 400 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) 290— 300 Tržaški Tramway 230— 240 JABRAliSKfl BANKA Deln. glav. K 30,000.0JO, Res-rve K 3,3JJ.0U0 Centrali: TiUf Fla lm ti Sls^rSi 5 - fii S. M ] Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metković, Opitiji Sp'ft. i>ibeni:<. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bmčno stroko spadaje^e pasla Sprsjama vSoga na hranilne knjižice proti 3i/2°'q letnim obre-stim v b^ncogiro-prometu proti 3Vo Ietai;n o-brestim. !Ia odpoved navezane zneske sprs-jeina y.o nnjujpdnejš ii pogojih, ki se i.naj a pogoditi od slučaja do slučaja. 0& V Ejsa V3H3StU3 priiiij (jlfej J311jilu). Blagajna posluje od 9 do 13 . ■ jilfupjj—m. " Proda S3 v Irlai.ii o ko. iz i Tržaška tvornica olia (Oleffici Triest.) 950— 1000 liti ii olilii! Danes, 10. avgusta se bo vršila NabrežinI na glavnem trga pravi, pre:, je — na. 1 vc'jc obj. . Tržaška kmetijska družba. Ako pogledamo v naše okoličanske manderje, vp:Lmo, da se v njih še vse prenuuo vpošteva pra-viina rotacija, kolob-rjenje ali vTŠčenje rastlin. Večji aH .manjši dohodek zelenjavnega vrta ne zavisi samo od velikosti zemljišča, ampak od razumne razdelitve istega za posamezne skupine 3jK grupe zelenjave. Pred vsem delimo zelenjavo v dve glavne (skupine, in sicer v enoletno in večletno zelenjavo (špargdjni). Za večletno zelenjavo bomo odredili le majhen kos zemjišča, a vse ostalo za enoletno zelenjavo. Enoletno zelenjavo celimo zopet, kar se tioc gnojenja na tri dele, in sicer 1. na ono zelenjavo, ki potrebuje za svoj razvoj mnogo gnoja, 2. ono ki zahteva srednjo množino gnoja in 3. eno zelenjavo katera dobro uspeva na malo gnojnem zemljišču, kajti vsaka zelenjava ne uspeva prav dobro v zemlji, kai-ero smo pognojili s svežim, nerazkrojenim gnojem. Nekatera zelenjava zahteva jako mnogo sveze,sa hlevskega gnoja, druga zopet uspeva v zemlji pognojeni s poiuzrcJim, poluraz-krojenim gnojem, a tretja zelenjava hoče tako zemljo, v kateri se je gnoj povsem razkrojil in razpadel, da se od zemlje komaj razlikuje, in v tej zemlji brez gnoja raste najbolje fižol, grah, bob, čebuia, redkev itd. V zemlji, v kateri je gnoj na pol razkrojen ali razpedel, torej v »drugem letu po gnojitvi uspeva najbolje koren aii miren, pe-teršilj, pastinaka, krompir, repa, redkev, redkvica itd., a največ in najbolj močnega gnoja zahtevajo zelje, karlijol, kapns, ohrovt ali virzota, spinača, salata, por, paradižniki, kumari, buče, dinje, šelin itd. Ako vzamemo v obzir ravno navedeno množino in kakovost gnoja ki jih zahtevajo posamezne zelenjave, in ako se držimo teh pravil, dobimo najbolje uspehe ter izl-.oristijmo na najbcsjši nacn zemljo, na kateri jrride-ujemo zelenjavo. Za gnojitev izc-'enjaunega vrta treba predvsem vporabljati živalski, hlevski finoj, ker ta :pobo4jša-va zemljo in jo drži- bel) viažno. hi da bi daii vsaki zelenjavi ono gnoji t beno stanje, kj je zahteva, razdelili bomo zelsnjadno zemljišče na 3 dele. Prvi del bomo dobro .pognojili s svežim hlev-slcim gnojem in posejali oziroma posadili z eno zelenjavo, ki zahteva najmočnejšo gnoji te v. V drugem letu bomo na tem kosu poselili ali sadMi ze-j Jenjavo, ki zahteva zmerno, sreenjegnojno zemljo, a medtem bomo drugi orabo gnoja v zemlji, kolikor tudi radi tega, ker vemo, da ne smemo iste rastline sejati ali saditi vedno na istem kosu, ker ne vštevajo dobro, ampak se izroJijo ali degenerirajo. S takim koiobarenjem pa tudi odvračamo razne živalske škodljivce in bolezni zelenjave. Glavni dobiček pa ie ta, da se prištedi dosti gnoja, ker se ga ne vrže tja, kjer ni potreba. Drugo sredstvo pa, da dobimo več pridelka je to, da sejemo ali sadimo vmes. Mnoge vrste zelenjave moramo namreč spomladi saditi jako narazen in ih j>ose>emo s tako zelenjavo, ki dozori že v nekaj tednih za potrošek in pusti glavni rastlini še v pravem času prostor da se more popolnoma razviti. V tem praznine sejemo ah' sadimo z uspehom redkev, redkvice, kolerabe, solato itd. One kose zemljišča, ki so posejane z zelenjavo ki se potroši že v mesecu juniju ali juliju treba jih je takoj prekopali, in uporabiti zs ono zelenjavo, ki bo dozorela jeseni ali še pred zimo n. pr. pozna solata, zimski ovhrovt, vrzote, zimska redkeev, repa itd. Ker zahtevajo kumari, dinje, meloni itd. več toplote in jih sedemo pozneje, bomo +ehe za njih določene, da ne ostanejo prazne posejali z rano zelenjavo, ki se potroši do časa. z naslednjimi dobitki: člnSolna 100 L; toii&ola 209 L. Pred in po tomboli PL Zače'ek ob 15« kj?r se nahaja dobro idoča gostilna, — Odda se skupaj z gostilniško koncesijo In vso opravo. Cen3 po dogovoru. — Naslov po e ins;ratni oddelek Edinosti saj. 5B 33 aa ■■ "B mm rri m t t 3 I a: an .s a k a MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Os.aldeila. Via Medis 2fi. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pietro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. . 201 MAJOLlCNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. 5. lUovanni 6 ia 12. NaiboliSa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 2 U 2 PAPIR. Velika zaloga papirja „a ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via del Gelsi 16.___ 255 DAMSKA KROJACNICA A. Rieger. Trst ulica Couimerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 s ZOBOZOI4 WNIK Ji-d^sS .ik y Iri^ aei^-A^ji Ker ie čisti doteček namenjen v svrho i^poDo'nitve novega orkestra, va )i le obilni udeležbi ODBOR. ALSSA DR in mmm z na veliko izb ero se vdobi pri tL PO JA v Trsia TRG GARIBALDI (BARRiERA) 3. Siaar'n.'j^ svaža ^ii^ili s iroti Lirsi, . Plauilo Ara^^Ui gu nI Pristna srdsllb P/Iskuiino ijnan? ora VozčUo 7,3 ^v^ja v leidaiii Krisžslna SDda Nddra *a i:3, francoska ka- lofonlja Za^na pilita Žvapi^ dvakrat S^ano ParidiLi ka ja koase^ra v vžiiki sn^oiinl pri HOLiinam eoioiiin dra2:l z om. j. v Trjij V. Pla/ l^l^S Pal3is37ii)a 2 (vogal ul. Tole'jil ili, 24*03. ' 1" 11 ■■1 ■ HHm-^-TVrT^^V t -f - . Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje, česalniki, pisemski papir, pipe, radirke, trak! za čevlje, vsakovrstni gumbi ia drugo blago. Eiaca^ IS'JI, Trit. ulica S. H!C0i5 jI. 19 sobe, Ilirik kupuje tvrdke lim & CO^IP., ulica R3iJ il H. FRANZUni ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino ES Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. T. hniški vodja A. Johnscher, dolgoletni aMStent Dr. J. C rmaka. - Izdiranje zob brez oolečin. Plombiranja. Umetni zobje. 1ETHI ZOBJE z in brez čel'usti, zlate krone in tudi obrobki V2LS 3,M TUSCHER^'S TKS F. ul 30. oktobra (ex Caserma> 13, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. i LloMJansim kreditna Imnka Podruinlca v Trstu. Centrala v Ljublja.iL PodrnŽnlea: Celje, Celovec, Gor ca. Sarajevo, Split. Delniška Ravnica i K \3.01a 3. - . Ruarvnl zakladi: K 3,690.033.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 V/# rtrsrtonnil na žiro-ra:une proti 37, ®rai8"1«:' Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel št. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13. 1 Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in o J 3-6 pop. lEzhiaM Mm m, plžažim]] ia nM zii'iia oauajnnje in prihajanja uiaKoa. Centralna postaja Guica.) Odhod?: 0T5 D. v Belgrad in Bukarešt (čez Ljubljano in Zagreb). 2D. na Dunaj (čez Videm in Trbiž) ^ »ak ponedeljek, sredo in petek. 5'30 O, v Tržič in červinian (čez Bivio). 6'30 D. v Reko (čez Št. Peter na Krasu). 6'55 H. v Benetke (čez Blvio) Tržič-Viaem. 8*— R. v Milan, Pariz, Lonflon in Bordeunx. 8*30 O. v Logatec (.zveza z Reko) v Ljubljano 11'— D. v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). 14'30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14'50 O. v Logatec (čez Žt. Peter na Krasu), Reko 15'15 O. v Logatec v Ljubljano in Reko. 17*35 B. čez Cervinč-an v Benetke, Rim, Milan. 1S*20 O. v Reko čez Št. Peter na Krasu. 20*15 D. na Duqaj čez Locatec. Dohodi: 2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Viidem) vsako sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, Bel^rada (čez Ljubljano in Zagreb). 8*25 O. Iz Lj-ubljane, čez Logatec in iz Reke 9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Ljubljane, RtJve (čez Št. Peter na Krasu ) I0'50 D. Z Dunaja (čez Logatec). 13'50 D. Iz Rima (čez Bolozno, Padovo, Benetke, Cervmjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16'50 D. iz Benetek (čez Videm, Tržič). 18*30 O. Iz Cervinlana in Tržiča (čez Biviu). 19*15 II. Iz Benetek. Cervinjana (čez Bivio). 20*55 O. Iz Ljubljane, Logatca (zveza z Reko). 23*— H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič in Bivio). 23'20 D. Iz Logatca in z Reke. 23'45 R. Iz Londona. Pariza, Bordcauxa, Milana, Benetek. Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi: 5'40 O. čez Herpelje v Rovinj, Kanfanar, Pulo. 5'46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v Ajrdov&čino, Gorico in Pod-brdo. 8*30 M. v Buje čez Koper. 12'50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pulo. 15*30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo. 17*— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj, Puio. 17*16 M. čez Koper v Buje. Dohodi: 8*25 M. iz Buj, Kopra itd. 10'05 O. iz Pule in med postaj. 10*55 O. iz Podbrda, Gorice, ce« Opčine. 16*25 O. iz Pule, Rovinja, Kanianara, HerpeU, Divače. 16*30 Iz Buj, 6ez Poreč in Koper. 19'20 Al. iz Podbrda, Gorice čez Opčine. 21.45 AL iz Poreča, Buj (čez Koper). 22'35 O. iz Pule. Herpelj, Divače itd. D. = Direktni vlak. O. — Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Bnzovlak. AL = Alešan-ec. Cacs^Sral'sa'ri p^ssr g 1 I mm na prodaj 3 vzgana prvovrstnega prlstna-a Ur 1 — ProcSajo sa tudi posamezni originalni sscfl. — Drs^ctin Vecc.ile!, Trst, uisca 3. „Školča" mm it/ rdel® vino za B©Bo in rđel© vino p© Poselbeiosft: Vino Cerasol^ 11.23 sto Vino CHEHIIT3 leta 191? 'm 1918. v originalnih steklenicah oskrbniStva RIgnana di Greve v (hlanti. G. FESTl. Trst. ul. Sanifš 14 i- Telefon 31-86. Telefon 31-86.