Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt lota 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primc-rno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 146.
V Ljubljani, v četrtek 1. julija 1886.
Letnils XIV.
Ciril-Metodovo društvo „Katho-lischer Schulverein".
Izvanredni časi potrebujejo izvanrednih pripomočkov. Boj, ki se tisoč let bije, še sedaj ni končan, ker zmagani in potlačeni se zopet vzdigujejo. Ime Ciril-Metod opominja Slovane na pokristjanjenje; opominja jih pa tudi na sorodnost, na dar književnega jezika. Tisočletnica Ciril - Metodova je našla slovanski svet razkoljen med rimsko-katoliške, ki ima vidnega poglavarja svoje cerkve v Rimu, v naslednikih in na skali sv. Petra, in v razkolnike tako zvane pravoslavne, ki ima deželne kneze za cerkvene poglavarje, njih cerkve so se sprevrgle v prave narodne cerkve (Nationalkirche). Kolika sprememba v preteklem tisočletji! Kar pa se tiče katoliške vere, Slovani niso napredovali; vzhodna polovica je razkolniška iu razkolniška propaganda tam še ni ponehala, kajti krepko zaslombo ima v mogočni ruski državi, narodnost je tam ohranjena, a vera, tista vera, ki sta jo razširjala Ciril in Metod, se je tam sprevrgla v nerodovitno razkolniško cerkev. Drugače je pri zapadnih Slovanih. Tukaj zgubljajo Slovani čedalje tal v narodnem oziru. Nemec in Lah, oba močno izobražena naroda, spodkopujeta tla mnogobrojnemu, a razcepljenemu Slovanu. Najbolje je še svojo narodnost ohranil v mnogojezični Avstriji. Pa tudi tukaj veljd pravilo: „Vigilantibus jura". Bog pomaga temu, kdor si pomaga sam. Iz tega namena si slovanski rodoljubi trudijo za ohranitev narodnega življenja med, Slovani.
To je tako imenovano narodno vprašanje, ki tako mogočno trka na duri postavodajavnih zborov. V ta namen služi mnogo sredstev; mnogo potov je treba nastopiti, da se pride do določenega cilja. Vsakdo pa ve, da se mora pri mladini začeti, ako se hoče kaj doseči. Mladina se more podučevati v maternem jeziku, narodna zavest se ji more vcepiti v mlada rahla srca; rodoljubje naj jih ogreva in spodbuja v delavuost in marljivost.
Ako je to tako potrebno, zakaj nam pa ne preskrbi država takih šol ? Ne moremo reči, da bi
se država prav nič ne ozirala na potrebe ljudstva. Enakopravnost je v Avstriji načelno priznana, in šolska postava sama priznd, da je le na podlagi maternega jezika pravo izobraženje mogoče. Ali preden se to vtelesi, kar postava veleva, bo preteklo še mnogo vode po Savski strugi. Kako neki naj postava kaj pomaga, če se ne spolnuje. A tu si upa vsak učiteljček postopati, kakor se mu ravno ljubi, ker so njega mučili z nerazumljivo nemščino ali laščino, tudi on tako dela, najbrž, ker je prelen, da bi se slovenščine temeljito naučil, ali pa, ker znabiti misli, da mora povračevati, kakor je prejel. Naj bi le ljudstvo strogo zahtevalo svojo pravico, saj poslednjič se vendar le dobi, če tudi ne vselej na prvem ali drugem mestu.
Ali preden to spoznanje predere po širokim svetu, preden se to, kar je načelno izrečeno, v dejanji izpelje, za to je treba mnogo mnogo truda in časa, na hip ne pade drevo. Naj bi si to naše ljudstvo zapomnilo.
Staro pravilo, da le tista šola kaj veljii, ki otroke v nemščini podučuje, se ne d& tako lahko odpraviti in pozabiti. Saj tudi nihče ne taji da je nemščina po naših krajih ali koristna, ali pa tudi neogibljivo petrebna. O tem ni prepira. Le o tem se tukaj govori, kaj je poglavitna stvar, kaj je podlaga vsacega izobraženja. Recimo pa, da smo na Kranjskem, kar se tega tiče, vsaj v ljudskih šolah nekaj na boljem, nam se dovoljuje podlago učenju staviti v maternem jeziku, a kako je to na mejah slovenskega jezika proti prekanjenemu Lahu in oholemu Nemcu, kako je to v Istri, ua Koroškem in tudi na Štajarskem ? Otroci se še brati ne nauče v maternem jeziku, in s tujim jezikom jih silijo, še preden so se v šoli vdomačili. Tu še le učiteljček-nemčur gospodari, ali sam iz privatne pridnosti, ali prisiljen! Kaj bi tudi ne, saj dobro ve, da ima zavetje za hrbtom. Se ve, da, ker so Lahi in Nemci na mejah vedno več upliva imeli, jim je šlo izna-rodenje tudi bolj spod rok, da sedaj upliva in koristi ue pustijo radi iz rok in nezavedno ljudstvo še samo svoji nesreči pritrduje ali jo celo zahteva.
Tu nam zamore le slavna vlada pomagati s tem, da tirja strogo spolnovanje državnih in deželnih postav od vseh višjih in nižjih uradnikov. To spolnovanje državnih postav, zapoved in ukazov od vseh podredjenih uradnikov, mora vlada že vendar zavolj sama sebe in svoje avktoritete tirjati. Kaj bi si pa vlada izredila, naj bi pustila svojim uradnikom delati, kakor bi se jim ljubilo? Ne bomo preiskavah; a to rečemo, poštenega uradništva, ki je ko-stenjak in steber visoke vlade in države, gotovo ne. Da bi se morala potem pa tudi poštenost in zvestoba narodov omajati, je tako gotovo, kakor dvakrat dve štiri.
Rodoljubi slovenski so toraj mislili, da tisoč-letnico Metodovo ne morejo bolj dostojno, bolj častno praznovati, kakor da osnujejo „Ciril-Metodovo društvo", ktero ima namen podpirati narodno šolstvo in s tem gotovo tudi visoki vladi pripomoči k dosegi spolnjevanja državnih postav. Kako in koliko se bode moralo tega in onega doseči, kdo bi zamogel določno že sedaj povedati? Poglavitna stvar je, da snujemo taka društva, in si volimo prave v boji skušene može za voditelje takim društvom. Nam veljd pred vsem pravilo: Pomagaj si sam in pomagal ti bode Bog. Moder gospodar v lepem vremenu streho popravlja, in jezovi pri vodah se grade ob suši. To bi bila narodna stran takih društev in jih potreba v narodnem obziru za obstanek naše narodnosti. A Slovenci ne smemo pozabiti, da smo v večini katoliški narod, da nam mora pred vsem v čislu biti katoliška zavest, katoliško prepričanje; da, pri narodnih vprašanjih ne smemo nikdar pozabiti podlage vsega: „Krščanskega prava, krščanskih načel. Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo delavci." Naše „Ciril-Metodovo društvo" se ima pred vsem vpirati na krščansko podlago — šola mora biti pred vsem verska, to je v katoliški veri, v kteri je otrok krščen, se mora tudi naprej podučevati, če hočemo izrediti kedaj katoliške in značajne može.
Mar nimamo v Avstriji takih šol? Imamo jih, saj § 1 naših šolskih postav govori: Vse podučevanje mora biti nravno-versko. Kaj toraj tirjate,
LISTEK.
Trpljenje katoliške cerkve na Ruskem.
(Dalje.)
Tako je prišel velik del ra^kolniških Rusov pod Poljsko oblast. Vera in politika je svetovala katoliškim kraljem Poljskim, da bi sorodna ljudstva tesneje zvezali po zedinjenji v veri. Že pri združenji leta 1413 je bilo pogojeno, da imajo le Litvonci rimo-katoliškega veroizpovedanja enake politične pravice z Poljaki.
Sedaj se je začela po Rudeči Rusiji širiti unija, tako tudi po Valhiniji in Podoliji in na Litvonskem je pristopilo veliko plemenitažev k latinskemu obredu, a kmetje so se vztrajno držali grškega bogoslužja. Tako se je katoliška vera dalje in dalje širila. Mongolske vojske so upostošile veliko krajev v Beli Rusiji, katoliški poljski naselniki so obljudili te zapuščene kraje in so vstanovili 1. 1361 latinsko škofijo v Haliči, temu so podredili škofije v Pfemislu, Chelmu in Vladimirju. Prišli ste še dve škofiji v Kievu in Kremencah, a nadstolica v Haliču je raz-
padla in prenešena bila v Lvov. Nagradene so bile škofije z zemljišči razkolnih duhovnikov, ki so bila večidel brez gospodarja, ker je, se ve, nektere razjarilo, dasiravno so bile rusinske škofije še zmirom bolje dotirane, kakor nove latinske. Ob začetku petnajstega stoletja bi bil najboljši čas dovršiti ze-dinjenje Latincev in Rusinov. Nadškofje poslani iz Bizanca, kupili so to čast z mnogimi denarji, oškodovali so čedo in so gospodovali tako nemarno, da so 1. 1414 pregnali Grka Fotija iz Kieva. A žal, da je tačas papeže zadrževal nesrečni razkol na zahodu.
Videti je bilo, da bode smrtna stiska, ki je pretila grški državi po turški sili, pospešila versko zedinjenje. Na cerkvenem zboru v Ferari in Florenci je bila sklenjena unija 1438—1439; a zopet razrušena po grški verolomnosti. Za hudobijo je takoj prišla kazen, I. 1444 je bila pobita križarska vojna, ktero je papež Evgen na pomoč poslal cesarju v Bizancu pri Vami in 1. 1453 je padel verolomni Carigrad v turško oblast.
Med cerkvenimi knezi, ki so bili pri cerkvenem zboru v Florenci, je bil tudi Izidor, nadškof v Kieva. Meseca septembra 1439 je zapustil Florenco ves razveseljen nad zedinjenjem zahodne in vzhodne
cerkve. Na povratku domov je poslal pastirski list vernim na Ruskem, Poljskem, Livlandskem in Litovskem: Veselite se in radujte, cerkvi na vzhodu in zahodu toliko časa ločeni in sovražni ste se povrnili po pravem zedinjenji k prvotni edinosti, k miril in ljubezni. Pred vsem prosim Vas Ruse, Srbe in Rumunce, da ne trpite med seboj mrženja do Latincev, ker vsi ste služabniki našega Gospoda Jezusa Kristusa. In vi, narodi latinskega obreda, objemite kristjane grškega obreda z enako ljubeznijo, ker vsi so krščeni. V Sandecu je sprejel Izidora Ladislav III., kralj ogerski in poljski, v Krakovem je obhajal daritev sv. maše po ogerskem obredu v latinski prestolni cerkvi. S tem je bila enakopravnost Rusinov od Poljcev zadosti označena.
A tako se ni godilo Izidoru v Moskvi, ki je bila podložna tudi njegovi cerkveni oblasti. Pri slovesni službi Božji je hotel sklepe Florentiuskega zbora oznaniti iu razložiti. Neizmerna množica z velikim knezom Bazilijem VI., kteremu je zgodovina pridejala ime „temačnim", je čakala vrhovnega pastirja, okoli prestola kneza je bilo mnogo škofov, vsa duhovščina, imenitni v državi. Ze vhod Izidorov v prestolnico ni ugajal, ker so pred njim nesli l^r^f^ tinski križ legata (papeževega poslanca.) Še
M
M
kar ie imate? Toda potrpite, da se malo pogovorimo o tej reči. Kaj smo že poprej rekli: da boj za slovanstvo traja že tisoč let. Da, a še stareji je boj med resnico in lažjo.	(Dalje prih)
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. julija. Notranje dežele.
Avstrija ima novega trgovinskega ministra. Sle-zijski deželni predsednik, mejni grof Bacqu ehem, vsedel se je na ta stolec. Kakor naučni minister, tako je tudi novi minister še jako mlad mož, brez vsake politične preteklosti in bo moral še le pokazati politično barvo. Ker je to že druga primerno še jako mlada moč, ktero je grof Taaffe v svoj kabinet poklical, se pazljivemu čitatelju skoraj dozdeva, kakor bi se na ta način grof Taaffe sam pomladiti hotel, ako se bo namreč s samimi mladimi močmi obdal. Pa še nekaj se, čim dalje tem bolje, kaže. Grof Taaffe si prizadeva, kakor se misli, svoj kabinet iz okvirja sedanje večine venkaj spraviti, ga dvigniti nad stranke. Poslednji ministerski imenovanji, Gautschevo namreč in pa Bacquehemovo, res nekoliko na to kažete. Povsod se kabinet popol-nuje z možmi tiste stranke, ktera ima v državnem zboru večino, le v Avstriji z možmi neznane barve. Ne vemo, koliko je varnosti ali nevarnosti pri tem za Taaffejev kabinet, in prav lahko mu za& popolnoma spodleteti, kar je nekoliko že letos kazalo, kedar so se namreč o petroleji pogovarjali. Grof Taaffe se vse premalo ozira na desnico in njene želje, sicer bi se moral vendar-le drugače proti njej obnašati. Po celem svetu sta večina v parlamentu in kabinet v najtesneji dotiki med seboj, le pri nas tega ni več, odkar je Taaffe jel ministrovati. Več ali manj se je pa proti temu načelu v Avstriji tudi že poprej grešilo. Toraj grof Taaffe prav za prav z jako veliko nebrižnostjo do svojih prijateljev le nadaljuje, kar se je zdavnej pred njim pričelo.
Šlezija morala bi biti dežela, pred ktero naj se starozakonska Palestina ali obljubljena dežela kar skrije, če bi bile razmere v resnici take, kakor jih je „Fremdenblatt" narisal in na rovaš dosedanjemu deželnemu predsedniku Bacquehemu zarezal. „Fremdenblatt" mora jako dobre naočnike imeti, da v Sleziji ravno v Bacquehemovi dobi vse tako rožno vidi. Kolikor se spominjamo, se ni kmalo iz kterekoli slovanske dežele, uboge Slovake pod visoko Tatro izvzemši, toliko vpitja o neznosnem pritiskanji Slovanov na steno čulo, kakor ravno iz Šlezije. O neskaljenem mednarodnem miru, kterega „Fremdenblatt" ondi povsod vidi, nam ni prav nič znano, razun če je morda to mednarodni mir, da Slovan povezan na rokah in nogah na tleh leži. Vse to ni druzega, kakor gnjusno židovsko prilizo-vanje vsaki viši osebi, da sme potem nižjim bolj zobe kazati, bolj čez cerkev, duhovščino itd. zabavljati, zanašaje se na svoje prejšnje zasluge; saj zn& novi kupčijski minister, česar se tudi nadjamo, ves poštenjak in tudi strokovnjak biti v svoji novi službi, a za tako židovsko prilizovanje bo potem toliko manj dajal.
Z novo postavo o preskrbljevanji Članov stalne vojske in njih družin, ako jim nesreča očeta vzame, izišla bo menda ob enem tudi nova postava, ki bo določevala vojaške ženitve. Razloček med dosedanjo in novo vojaško ženitovanjsko postavo bo jako velik. Dosedaj je od polkovnika nazaj doli vsak častnik potreboval 12 tisoč kavcije, če se je hotel ženiti, oziroma tudi 24 tisoč, če ni bil še 80 let star. Po novi postavi se bo kavcija ravnala po častnikovi sto-
nemilo je dirnilo fanaške razkolnike, da je Izidor pri maši imenoval papeža in zanj molil.
Po sveti daritvi je stopil Izidorov dijakon na lečo in je razglasil dekret o uniji. Vedeli so, da ga je podpisal grški cesar in jutrodeželni patrijarhi in zato se ni nihče izmed bojarjev ali škofov upal povzdigniti glasu. Takrat je poskočil temačen Bazil iu je zakričal, grški škofje so v Florenci cerkev izdali. Glasno klicaje pritrjevali so zbrani škofje in popi velikemu knezu in so občudovali modrost Bazilejevo, ki edini resnico spozna in jo brani. Kakti kriv pastir, dušni morilec in razkolnik je bil Izidor v ječo vržen in kakor po čudeži je odšel smrti na gromadi. Tako se je Moskva in ž njo Veliko Rusija za zmirom odtrgala od Kieva in od zedinjenja z zahodom. Moskva je bila, ko je Carigrad padel, središče grško-razkolniške cerkve. Sultan je podedoval svetovno oblast bizantinskih cesarjev, veliki knez v Moskvi in po njem cari duhovno oblast.
Veliko je bilo na tem, da bi bili vsaj Rusini in Mali in Beli Rusiji zvesti ostali uniji. Ladislav III. je storil vse, da ogladi pota. V petek po peti nedelji v postu leta 1443 je izdal iz Bude postavo, ki je priznala grškim škofom in njih duhovščini iste pravice in časti, kakor latinskim škofom in mašnikom.
pinji, ktero v cesarski vojski zavzema. Poročnik in nadporočnik se bo moral izkazati, da ima 1000 gld. postranskega dohodka, če si bo hotel naložiti zakonsko butaro na pleča. Potreboval bo toraj kavcije 20.000 gold.; če pa ni še 30 let star pa za 50% več, toraj 30.000 gld. Stotnik, ki se bo ženiti hotel, bo moral dokazati 800 gold. postranskega dohodka, kterega mu bo kavcija v znesku 16.000 gld. dajala. Major in podpolkovnik imata že precej veliko plačo, za to se od njiju le še 600 gold. postranskega dohodka zahteva, kteri se bo iz kavcije 12.000 obsegajoče nabiral. Polkovnik ne potrebuje po novi postavi nobene kavcije več, ker mu že plača toliko nese, da bo lahko živel, če se tudi oženi. Do sedaj je smela le šestina vseh častnikov oženjena biti, od slej na dalje se bo lahko oženila četrtina, če bo namreč zadosti bogatih uevest dobila, kterih očetje bodo tisoče zgoraj navedene za doto šteli, Kdor bi pa še na ženitev mislil, ki ima že šest križe? na plečih, tisti mora pa priložiti revers, da se za svojo bodočo ženo odpovč vsakej preskrbnini iz cesarsice blagajnice. Drugim vdovam se bo pa po novi postavi pre-skrbnina določila; po stari pa niso nobene imeli. Le generalova vdova je dobivala na leto po 600 gold. penzije.
Vnanje dr žare.
Veliki knez Vladimir je potoval po deželah ob Baltiškem morji. Povedali smo že svoje dni, da hočejo Rusi tam postopati, kakor n. pr. postopajo Nemci in Lahi po slovenskih deželah, a to boli Nemce tolikanj bolj, ker jih je ruska vlada dosihmal pestovala. Kneza Vladimira so sicer spoštljivo sprejemali, to se zna, ruski publicist Slucevski, ki je bil v spremstvu velikega kneza Vladimira, tudi ne more dosti pohvaliti lojalitete ondatnih prebivalcev, ali bode pa porusovanje teh dežel zarad tega ponehalo? Dopisnik v „N. f. P." misli, da bode pritisk od verske strani prijenjal, to je, ondatnih lute-ranov ne bodo več silili v rusko državno cerkev, a ruski jezik bodo vpeljali po vseh nemških šolah v teh deželah; zaprli so tam v Rigi okrožno šolo, ki že obstoji nad sto let, iz nje mislijo napraviti dr-državno šolo. A v Rigi ruske šole ni potreba, ker na tem zavodu je bilo zadnjem poletji med 325 učenci le 7 Rusov. Komaj verjetno? Morda gre pa le za to, da se tam poleg domačega nemškega jezika vpelje tudi ruski jezik za učno tvarino. No, to pa ni taka goropadna krivica. V Kurlandiji zaodvra-čuje Kapuštin učence prišedše iz Litavije od nemških šol. — Iz baltiških okrajev selijo se bolj premožni Litavci v bližnje gubernije Stnolensk, Vitebsk in Pleskav. — Ako Rusi dtžavni (ruski) jezik silijo po šolah, imajo krasen izgled nad sosedi Pruso-Nemci. — Njih ravnanja ne opravičujemo, a lahko ga razumejo. Z iztiranjem tujcev ni začela Rusija, marveč Prusija. — Rusi so tudi prisiljeni s carino zavarovati meje pred nemškim blagom, ako nočejo uničiti domače obrtnije. V Moskvi se nemško blago bolj v ceno prodaja, kakor domače rusko.
„Journal de St. Petersbourg" prav ostro piše zoper kneza Aleksandra. Dolži ga, da je v porazumljenji s Porto prelomil pogodbo, sklenjeno z velevlastmi. — Ta mi je prijatelj, ki mi pomaga, mislil si je bržkone knez, ko je tako rekoč brez vse pomoči sklenil pogodbo z najbližnjim sosedom, ki mu je bil po naslovu vrhovni gospod; drug sosed
—	Srb — ga je napadel, in dasiravno premagan
—	odlašal je mir z njim skleniti. Rusi pa niso zoper Bolgare, a pozabiti ne morejo, da se je knez osvobodil turške nadvlasti ter Bolgarsko zvezal z Vzhodno-Rumelijo, a še za privoljenje ni vprašal ne. Le razžaljen napuh 1
Varšava je nekoliko na novo vtrjena deloma so pa vtrdbe popravljene; sedaj hočejo paše vtrdbe okoli Medlina popolniti. Štiri trdnjavice (forts) bodo napravili take, kakor zahteva moderno vojevanje, a iz novega bodo postavili 8 trdnjavic. Na progi (želez-
nici) Chelra-Varšavski bodo zidali več novih vojašnic, in pri Zulinu bodo baje napravili vtrjen tabor.
Sobranje v Bolgariji je izročil knezu adreso (odgovor na prestolni nagovor). Izraža se veselje, da se je unija dovršila z Bolgarci, in upa, da bodo zanaprej le jedni stroški za delo, ki se ne bode več delilo; sobranje se zahvali za veledušje velevlastim, posebno pa Rusiji za skazane dobrote.
Bavarski princ-vladar je prisegel, kakor že znano v ponedeljek 28. t. m. Princ Luitpold je stopil k prestolu in minister prava je prebral prisego, kakor se tirja po vstavi. Predsednik državnega zbora Frankenstein je potem nagovoril princa in se je zopet spominjal žalostne zgube pri kraljevi hiši, omenjal je tudi bavarskega ljudstva ter rekel, da se z zaupanjem ozira na vladarstvo. Povdarjal je govornik pogodeb, ki že 16 let veljajo brez premembe in je trikrat navdušeno zaklical „slava" princu-vladarju. Princ Luitpold se je zahvalil predsedniku, ter je rekel, da ga je Božja previdnost v pozni starosti poklicala k vladi in mu naložila težko dolžnost. Naj mi bode mogoče, rekel je konečno princ Luitpold, da bi mogel kaj storiti na korist zvestemu ljudstvu. Tega si presrčno želim. Bog mi daj svojo pomoč! To rekši, priklonil se je zbranim, podal Frankensteinu roko in zapustil dvorano.
O posojilu, kterega je ranjki zblazneli kralj Ludovik po celem svetu in v resnci tudi na Francoskem iskal, je nekaj vendar-le resničnega. Cesar Viljem je to sam priznal, toda v besedah, ki so bile za ranjkega kralja jako častne. Da bi bil pa kralj Ludovik z grofom Pariškim kake dogovore imel, s kterimi bi mu bil mirno nobenostranost Bavarske v slučaji francosko-nemške vojske obetal, ali pa mu še celo Bavarsko prodati hotel, kakor so nekteri trdili, niti besedice ni res, kakor sedaj mnogo časnikarjev pripozmL Ranjki Ludovik je res po celem svetu poskušal, kje bi se posojilo dobilo, kterega bi bil v znesku več milijonov potreboval. Ker se je sam ljudi bal, naročal je svojim služabnikom, kamornikom in sploh takim ljudem, ki so njegovo zaupanje imeli, da naj mu na tem ali na onem vladarskem dvoru v Evropi, kako posojilo preskrbe. Deloma jim je sam narekaval, v kterem smislu da naj pišejo, deloma je pa to delo oskrboval njegov služabnik Mayer, ki je vžival vse njegovo zaupanje. Da bi bil kedaj komu obetal, da bo v slučaju vojske med Nemčijo in Francosko Bavarska nevtralna ostala, če bi se na Francoskem posojilo dobilo, o tem se ne nahaja nikjer nič zapisanega. Pač pa se bere v zapisnikih misel, da bi kralj rad Bavarsko prodal, ker se nadja, da si bo v kratkem drugo absolutistično kraljestvo pridobil. No, če mu je bila božja roka v njegovi smrtni uri milostna, se mož ni motil, kajti prišel je v drugo kraljestvo, ktero se v resnici absolutno vlada, če za kralja — o tem se še nikjer ne bere.
Francoska republika se je s postavo o izgonu princev prav zdatno približala svojemu — grobu! Princi so odšli, manifesti pa in vpliv taistih na narod so pa ostali in iskra po raznih strankah zanetena se je že vžgala in vspela do plapolajočega plamena, ki se je pokazal v podobi starega sovraštva med rojalisti in imperijalisti, ali med stranko orleansko in napoleonsko. Glasilo prve, „Soleil" trdi, da je manifest grofa Pariškega vse monarhiste združil in za idejo pridobil, da mora grof Pariški prestol francoske zasesti; glasilo Napoleonovo „Patrieu pa pravi, da manifest grofa Pariškega ne veljii, ker ga današnji rod ne ume. Dediči cesarske krone so edino le Napoleonovi in imajo pravico do nje, ktera izvira iz pogodbe, ktero je narod sam s cesarsko hišo francosko sklenil. Monarhistsko načelo grofa Pariškega se pa le na združenje v francoski revoluciji opira in iz tiste svoje pravice izvaja. Ce se je s prognanstvom grofu Pariškemu res kraljevi pečat na čelo vtisnil, to prav v tisti meri tudi o
Leta 1504, 1543 in 1621 je bila ta postava na novič zatrjena. Vnanje opovire so toraj odpravili; Rusini so smeli ohraniti vzhodni obred in njih duhovščina je bila v državnih rečeh enakopravna z latinsko. Po vnanje je bila tudi unija izpeljana v Kievu in v Beli Rusiji. A s tem rusinska cerkev ne dobi notranjega duhovskega življenja. Tega ni mogel storiti metropolit Izidor, primanjkovalo mu je duhovščine, ki bi bila navdihnjena apostolskega duha. Oženjeni popje so bili vsi zatopljeni v posvetno in sila nevedni; samotarci po samostanih so bili le nekoliko više. Ob kratkem: „sol zemlje se je spridila" in Izidor ni imel pripomočkov, da bi dobil novo gorečo duhovščino. Tako je unija v Florenci sedaj in sedaj spala smrtno spanje in 1. 1520 je prišel odločen razkolnik na škofijski stol v Kievu.
2. Vnovič zedinjenje z Rimom.
Sedaj so prišli najbolj žalostni časi za Rusine. Bil je čas, ko je menih iz Vitenberga razvil zastavo verskega upora in vzel Nemčiji edinost in moč. Iz Nemškega in Češkega razširil se je zleg tudi čez Poljsko, in ker je tam vse hrepenelo po novotarijah in brezkrajni nezavisnosti, ki je navdajala več poljskih plemenitnikov, pripravljena so mu bila že pota. j ' Po številnih nemških naselbinah se je najprej vko- |
reninila nova vera in je preplavila, ko so le nekaj malega poskusili, postaviti ji jezove, vso Poljsko. Pod poljskim varstvom je smel Albert Pruski prelomiti svojo obljubo in sveto prisego ter spremeniti njemu izročeno redovno zemljo v svetno kueževino. To ropanje, kterega se je vdeležila tudi poljska zemlja, maščevalo se je britko nad kraljestvom.
Iz poljskih provincij se je razširil upor, ne da bil najdel ustavljanje. Plemstvo je sprejelo radostno novo vero, ki mu je obetala, da se bode lahkoma kazala, ugrabil cerkveno premoženje in — cerkveno vlado; poleg tega nevedni popje niso mogli vere braniti. Tako je prišlo, da je od 600 plemenitih rodovin v palatinatu „Novogrodskemu" ostalo zvestih veri svojih očetov komaj 16, kakor poroča o. Skarga S. J. Le rusinski kmetje so se držali stanovitno prejšnega in so se udali sili k večemu le na videz. A sila ni zaostala; kajti kolikor je bilo plemenitnikov — nekako 100.000 — toliko verskih samosil-nikov je rodila nova vera. Knezi so škofe postavljali in odstavljali, isto tako so delali plemenitaži s popi po občinah; seveda kupčevalo se je nesramno za škofijo.
obeh princih veljd, ki sta z njim vred izgnana. Republikanski listi pa oba manifesta enako odločno zametujejo in na svojo stran zavijajo.
Včeraj smo si površno ogledali manifest grofa Pariškega; oglejmo si danes onega, ki ga je izdal princ Viktor Napoleon. Začenja ga ta prestolni pretendent z zahvalo pristašem, da so se tako v obilnem številu javno zanj potegnili in pravi: „Za-hvaljujem se Vam za Vaše dokaze sočutja. Od mene ne pričakujte nikakega ugovora proti nasilstvu, ki me je doletelo. Sedanja vlada je nezmožna vladati, za to je pa mirne ljudi izganjati začela. Prav nič se ne pritožim, pa se tudi ne čudim ne, da je tako! Še celo hvaležen sem republiki, da je z izgonom toliko časa odlašala, da mi je bilo mogoče v francoski armadi služiti. Prognanstvo moje vere na našo pravično stvar ne bo nič omajalo in me tudi ne bo oviralo, da se ji bodem vedno in ves žrtvoval, če tudi bom daleč od Vas, če prav me še marsikaj grenkega čaka, ostal bodem vendarle načelom cesarstva do smrti zvest, kakor sta to razumela Napoleon I. in Napoleon III.; kakor je to razumel princ Lulu, čegar junaštvo jaz občudujem, prezgodnjo smrt njegovo pa objokujem. Ta načela so tudi Vaša načela , kajti narod sam jih je potrdil. Danes prav tako, kakor v začetku stoletja pomenjajo še vedno: suvereniteto naroda, stanovitno iu trdno vlado, enake pravice in spoštovanje veroizpovedanj, mir med mest-jani in osnovano demokracijo. Le pogum, saj je narod že dostikrat dokazal, da se ne briga dosti za pregnanstvo, kamor nas naši nasprotniki pošiljajo. Na ta narod se zanašam, da mi bo svoje dni vrata v francosko deželo zopet odprl. Kedar bo pa ura prišla, verjemite mi, da me ne bodete pogrešali pri velikem cfelu, kterega mi nalaga ljubezen do domovine in pa moje ime. Na svidanje."
Angleški prestolni govor, s kterim je minuli petek kraljica Viktorija sedanji parlament zaključila, se glasi: „Milordi in žentlraeni! Sklenila sem, da Vas še poprej odvežem Vaših dolžnost, preden Vam postavna doba poteče. Za ta korak sem se odločila za to, ker mi je na tem ležeče, da izvem mnenje naroda o jako imenitni zadevi, o napravi postavodajalne zbornice na Irskem namreč. Zarad tega me je volja sedanji parlament takoj razpustiti. Na veliko srečo so naše razmere z vsemi državami na vso moč prijazne. Prav zadovoljnega srca Vam dalje javljam, da je vojni ropot Srbov nasproti Bolgarom vsled modrih svetov velesil po milosti sultana vtihnil in se polegel; kakor tudi, da se je na Grškem vihar polegel, ki se je nekaj časa svetovnemu miru grozil. Ondi že več časa prav tako pridno razorožu-jejo, kakor so se poprej oboroževali. Razmere v Egiptu so se zboljšale in mi je bilo mogoče število vojakov zdatno zmanjšati. S španjsko vlado smo sklenili pogodbo, po kteri, če jo bodo korteši sprejeli, se bo naša trgovina ondi razširila in pa uvoz naselbinskih pridelkov se bode pomnožil .... Žent-lemeni zbornice prostakov! Zahvaljujem se Vam za denar, ki ste ga dovolili za javne potrebe". Kraljica na to našteva posamične postave, ktere je v najnovejšem času potrdila. Najvažniše med temi so: postava o gorjanskih zakupnikih; postava o preosnovi zdravniške službe; postava o otročjem varstvu; postava o mednarodnem varstvu lit;ralnega lastništva.
Londonska poročila hočejo vedeti, da bi zarad Bolgarije vendar-le utegnilo priti do vojske med Rusijo in Turčijo. Porta, tako se pravi, še ni odgovorila na rusko noto, v kteri se povdarja, da je vzhodno-rumelijski štatut prelomljen, in da naj bi Porta vmes segla. Porta se brani razpustiti vojake. Dunajska in Berolinska vlada svetujete Turčiji, da naj bolj določno postopa zoper Bolgarsko, sicer bode Rusija vmes segla. Bolgarska adresa ima besedo (passus), v kteri se izreka vdanost bolgarskega ljudstva do cara, osloboditelja in pokrovitelja Bolgarske. — No, kedar bodo hotli vojsko začeti, bodo že vzrok našli, netiva je dosti nakopičenega, kedar pade iskra, bode začelo goreti, tako, da bode ves svet čutil.
Izvirni dopisi.
Iz Novega mesta, 27. junija. Dolgo je stiskala huda suša okolico — sedaj pa je prišel dež, ki skoraj noče jenjati. Vse zopet zdihuje po lepem vremenu, da bi zamogli opravljati svoja dela in opravila po polji. Večkrat je že tudi pretila huda ura okolici, vendar do sihdob še ni učinila znatne kvare Bog obvaruj revnega kmeta še dalje uime!
Če tudi nekaj časa sem skoraj vsak dan dežuje, bilo je v 24. dan junija — na praznik sv. Rešnjega Telesa — jako lepo in vgodno vreme, da se je procesija jako lepo in dostojno vršila. Vdeležili so se je vsi načelniki raznih uradov, tudi c. kr. profesorji z ravnateljem, kar se že nekaj let sem ni zgodilo. Slavnost je povzdigovala letos tudi jako lepo petje tukajšnjih dijakov. Tako lepega moškega pevskega zbora že zdavnej ni bilo, nego je letošnji dijaški. Kinč zboru so tudi dijaki, ki so morali ostaviti gimnazijo v Celji iz znanih vzrokov. Novomeščanje bodo gotovo hvaležni Celjanom, če
jim vsako leto pošljejo tako vrlih dijakov sem; tudi tukajšnja gimnazija se bode povzdignila s tem.
Ko je bila okoli 11. ure končana cerkvena slovesnost in jeli ljudje odhajati iz cerkve, prične se voliti gosti dim proti nebu iz kake pičle četrt ure od mesta ležeče Gotnevasi. Ker je veliko udov uniformiranega meščanskega kora in bande tudi pri požarni straži, razkrope se hitro, opustivši običajne navade in hittS vasi na pomoč. Velika sreča za vtis je bilo to, da ni bilo vetra in pa, da so ljudje ravno šli od farne službe božje, ko se je pokazal petelin na strehi. Hitri pomoči požarne straže in pa ljudi je zahvaliti, da so ogenj omejili. Pogoreli ste le dve hiši sredi vasi, če tudi je na okoli le kakih 6—8 metrov oddaljenih več s slamo kritih hiš. — Kako je nastal požar, ki bi bil lahko vso vas spravil v največo bedo? Zopet so bili otroci, ki so zažgali. Deček in deklica sta bila sama doma in zakurila v skednji. Kedaj se bodo vendar stariši spametovali ter spoznali, da ne gre otrok puščati doma brez nadzorstva! Od ponesrečenih je bil le jeden zavarovan za majhno svoto.
Iz Senožeč, 30. junija. Nevihta se bliža, ko to pišem. Od daleč se sliši votlo gromenje, ktero je vedn« bližje in glasneje, črni oblaki zbirajo se nad nami in že so jele padati posamezne kapljice. Vsak hiti si iskat zavetja. — In ko si to ogledujem, postajam otožen in vriva se mi misel: glej, tudi tvojemu milemu narodu žugajo viharji! Kako potrebno bi mu bilo varno zavetje! Presrečna ideja, napraviti zavetja narodu — nasip proti nasprotnim elementom — rodila se je v Ljubljani; od vseh strani slovenskih pa jej odmeva glasno pripoznanje.
Kar mogoče, tudi mi skušamo, nabrati gradiva za vstanovitev narodnega zavetja. Vstanovili smo podružnico sv. Cirila in Metoda, in včeraj imeli smo občni zbor, kterega so se vdeležili tudi vrli rodoljubi iz sosednega nam Razdrtega.
Preč. gosp. župnik J. Okorn, začasni prvo-mestnik, nagovoril je zbrane ude. In njegov nagovor, kako je bil jedrnat, kako segajoč do srca! Tako vneto zamore govoriti le tisti, čegar srce čuti z narodom, trpi z narodom. Naravno je, da je bil pri volitvi odbora enoglasno voljen za prvomestnika. Enoglasno bili so voljeni v odbor tudi gg.: župan Demšar postal je blagajnik; kaplan Berce pa tajnik. Za namestnike voljeni so gg.: Hinko Kavčič, J. Prhavc in J. Kambič. — Ko je bil g. H. Kavčič voljen zastopnikom naše podružnice pri občnem zboru glavne družbe, polagali smo mu na srce razne nasvete, ktere naj bi stavil pri občnem zboru v boljši prospeh društva.
Zadnja točka našega programa vršila se je pri hramu naše pivarne — pod lipo — kjer so nam prijazni gospodje opravitelji hladili grla z izvrstno domačo pivo. — Družbo, tukaj zbrano, moral bi videti naroden renegat ali mlačen narodnjak. Prvi bi se moral razjokati, a drugi se prebuditi! Dva gospoda rodoljuba z gospema iz Trsta, vrli Razdr-čani in domači zbrani: enega srca, enih želji! Kako so ti gibale srce primerne napitnice, vrsteče se s popevanjem krasnih narodnih pesem! Da, pri pesmi „Lepa naša domovina" videl si v očesu marsikoga igrati solze!
Podružnica je toraj vstanovljena in šteje blizo 40 udov. Pričakujemo pa, da se bo to število kmalo zdatno pomnožilo. Naša podružnica je prva na Notranjskem. Pridobila si je razun v Razdrtem tudi nekaj udov v Hrenovicah in v Postojni. Po izgledu teh naj bi pristopili še drugi zavedeni narodnjaki iz imenovanih krajev in tudi oni iz Vrem, Divače, Ubeljskega itd. Tako bode podružnica močna in se lahko lepo razcvitala.	—[S.—
Iz Čapovana, 18. junija. (Notarjem.) Na prošnjo tukajšnje katoliško-politične čitalnice od 7. februvarja t. 1. vročeno po državnem poslancu vitezu dr. To n ki i-j u, je c. kr. justično ministerstvo z odlokom od 26. maja 1886, št. 8998 določilo, da se ustanovi v Gorici še eden c. kr. be-ležnik. Konkurs za to službo bo razpisan z opombo, da kdor hoče to stopnjo dobiti, mora dokazati polno znanje v besedi iu pisavi nemškega, italijanskega in slovenskega jezika.
Justično ministerstvo je s to naredbo jako vstreglo slovenski Goriški okolici. V Gorici stolujejo sicer trije beležniki, ali dva radi starosti le počasno vstrezata strankam, ki morajo časi prav dolgo čakati, da pridejo na vrsto. Vstreglo nam je pa posebno v tem, da od novega beležnika zahteva polno znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi . . . „dass als Erfordernis zur Erlangung derselben
(Stelle) die volle Kenntnis der deutschen, ita-lienischen und slovenischen Landessprache in Wort und Schrift nachgevviesen vverden miisse". Do zdaj imamo le enega, a od starosti že oslabelega notarja, ki je zmožen in voljan pisati tudi v slovenščini; drugi trije so nezmožni našega jezika.
Ker Goriške notarje večinoma Slovenci obiskujejo, je gotovo, da spreten Slovenec-notar bi imel v Gorici obilno dela in zaslužka. Iskreno toraj želimo, da bi to stopnjo zasedel jeden naših mož.
Domače novice.
(Trubarjev večer.) Pisateljsko podporno društvo napravi v soboto večer ob 8. uri ustanovitelju slovenske književnosti, Primožu Trubarju, v spomin njegove 3001etnice slavnosten večer s skupno večerjo v Ljubljanski čitalnici steklenem salonu. Kuvert za gospode veljd 1 gld., za dame pa po 50 kr.
(Za trotoar po sv. Petra cesti) potegnil se je jako toplo v poslednji seji mestnega odbora odbornik g. profesor Zupan. Letos bi se dal še prav lahko napraviti od frančiškanske cerkve pa vsaj do mesarskega mostu, drugo leto pa dalje do Šempeterske cerkve po obeh straneh ceste. Predlog se je izročil stavbinskemu in finančnemu odseku na sporočanje.
(K nesreči o času procesije pri sv. Jakobu) v nedeljo dostavljamo: res je, da je oseba neprevidno zapalila deklici pajčolan pri Šentjakobski procesiji; toda deklici se, hvala Bogu, tudi narmanjši zlo ni zgodilo.
(Imenovan je) c. kr. poštni oficijal g. Henrik Blumauer tukaj za c. kr. poštnega blagajnika v Beljaku.
(Vojaška godba) svirala bo ob lepem vremenu v nedeljo 11. in 25. julija ob	uri v „Zvezdi".
Dne 5. in 19. julija zvečer svirala bode po mestu počitnico.
(Porotna sodnija) obsodila je danes starega tatu Antona Korbiča na pet let v hudo ječo. Letos ob novem letu je iz Grada prišel, kjer je zarad tatvine štiri leta presedel in meseca marca so ga na Viču že zopet imeli, ko je ravno hotel neko skrinjo sprazniti.
(Selilnega reda) menda na celem svetu tako neumnega ne najdete, kakor ga imamo v Ljubljani. Le dvakrat na leto in to spomladi o sv. Jurju in vjeseni o sv. Mihelu se smeš seliti, če ti ne ugaja stanovanje. Po drugih mestih si ga lahko vsako četrt leta prebereš. Veliko hvalo si je prislužil zarad tega g. podžupan Petričič, ki je v poslednji seji mestnega odbora stavil predlog, da naj se dosedanji selilni red odpravi in nov vpelje. Na podlagi novega selilnega reda naj bi se stanovanja štirikrat na leto odpovedavala in naj bi se ljudje tudi štirikrat lahko selili. Za odpovedi naj bi se določil čas od 1. — do 14. januvarja, kdor se misli seliti spomladi v začetku aprila; od 1. — 14. aprila, kdor si želi stanovanje spremeniti v začetku julija; od 1. — 14. julija, kdor si stanovanje zameni v začetku oktobra in od 1. — 14. oktobra, kdor bi rad v drugo stanovanje prišel v začetku januvarija. Predlog se je izročil pravnemu odseku v sporočilo. Mi mu nimamo druzega dodati, kakor, želeti je, da bi kmalo veljavo dobil.
(Poročil se je) danes v Kranji gospod dr. Edvard Šavnik, zdravnik, z gospico Olgo, dr. Mally-jevo hčerjo.
(Finančni komisar) postal je dosedanji finančni koncipist v Mariboru g. Simon Goričnik.
(Celjska posojilnica) naznanja, da se ji uloge lahko tudi potom poštne hranilnice pošiljajo.
(Kdo hujska in zabavlja?) To vprašanje se je nedavno na Štajarskem prav jasno rešilo. Našim čitateljem je znano, da so letošnjo spomlad v Šmariji na Štajarskim vsi ondašnji krčmarji dvema c. kr. okrajne sodnije adjunktoma, dr. Wagnerju in Doxatu hrano odpovedali. Dotična sta vsled tega od županstva kot krajnega redarstva zahtevala, da naj kliče dotično na odgovor, kar se je tudi pošteno zgodilo. Šmarijski župan je vse dotične krčmarje na protokol vzel in iz tistega navajamo tukaj le en sam odgovor krčmarja Karola Jagodica, ker se nam najbolj karakterističen zdi zarad pojasnila so-cijalnih razmer, v kterih se oba adjunkta nahajata. Čtijmo, kaj Jagodic na protokolu pove: ,,Petindvajset let sem že krčmar in vsakemu, kdor v mojo gostilno pride, po svoji moči z jedačo in pijačo rad.
postrežem. Res je, da sem dne 31. aprila obema gospodoma pristavoma hrano odpovedal. Storil sera to iz sledečih vzrokov: 1. Gospoda sta silno surovo z mojimi posli postopala. Tri natakarice so mi v kratkem času službo odpovedale, ker sta jih gospoda pristava z „Gesindel", „Bagage" itd. pitala. 2. Sta omenjena gospoda dne 21. aprila tudi nad manoj režala in me iz lastnih mi prostorov venkaj gonila, ker sem hotel nek med njima in natakarico nastali prepir poravnati. „Marsch h in aus!" sta mi nasproti kričala! 3. Nikdar nista bila zadovoljna ne s hrauo in ne s cenami, ter sta mi navadno pri posamičnih jedilih po 4, 6 ali celo 8 krajcarjev utrgovala, češ, ne plačam, pa je! Glejte, n. pr. telečji zrezek v mesnici 25 kr. veljd. Jaz sem ga gospodoma računil le po 24 kr., in vendar sta mi pri tistem po 4 do 6 krajcarjev utrgovala. Glede kosila mi je sledeče opomniti: Vsak izmed obeh si je opoludne lahko dvoje vrste zakuhano juho volil in če mu nobena ni ugajala, mu je bila še čista juha z jajcem na razpolaganje. Meso sta imela vsak dan s tremi ali štirimi prikuhami na izbero in sta za vse to le 26 krajcarjev plačevala. Ob nedeljah in praznikih sta prav za to ceno po vrhu še kurjo ali pa telečjo pečenko s salato dobila; če pa tega ni bilo, sta pa močnato jed imela. 4. Gospodoma S6m bil dalje tudi zarad drugih gostov prisiljen svojo krčmo odpovedati, ker sta mi domače goste, če se je sploh še ta ali oni tu pa tam pokazal, z „windischer Trottel" in »denuncianten" odganjala in to tako glasno, da je vsak lahko slišal. Vsled tega pač ni bilo čuda, če so mi vsi domači gostje izostali.
Kedar so pa ptuji gostje v krčmo prišli, ki ravno niso bili juristi, pač pa ali grajščaki ali pa popotni ljudje, sta pred njimi omenjena gospoda navadno pljuvala: „Pfui, ist schon vvieder ein soleh' gestunkene judisehe Bagage da!" (Fej Vas bodi, je že zopet židovski smrad tukaj!) Nikogar več razžaljenih ni bilo pozneje v mojo gostilno. Več nego poldrugo leto sem to zabavljanje mirno poslušal, pri vsem tem pa njima na ljubo celo zimo veliko sobo kuril, lastno natakarico najeto imel in vse to le za enega ali pa druzega teh dveh gospodov. Ce je poleg njiju še kak drug prišel, prišel je le večerjat. Pit je šel pa vsak pozneje drugam, kjer se je brez zabavljanja bolje zabaval. V dokaz naj Vam to-le služi, da so se Šmarijci, kakor ptujci edino le zarad omenjenih dveh pristavov moie gostilne ogibali; odkar sem jima hrano odpovedal, jeli so se mi prostori zopet polniti in gostov imam sedaj vsak večer vse polno. Gospoda in kmetje zopet k meni zahajajo, kakor poprej in reči moram: hvala Bogu, da se mi je obrtnija zopet zboljšala. Prepričan sem, da bi takoj zopet vse te goste zgubil če bi ona dva gospoda pristava nazaj vzel. Kaj takega se pa od mene, ki silno veliko davka plačujem, vendar ne more zahtevati. Sicer se pa ne branim jima hrano dajati, toda le na dom; njun sluga naj po njo hodi, če jo zahtevata, opoludne od 12. do 1. ure. zvečer pa od 7. do 8. ure in pa stalne cene se morajo določiti, da mi ne bodeta utrgovala, kakor bi se to njima poljubilo." Ubogi kmetje, ki se morajo takim ljudem pokoriti!
(Č. g. Janez Lednik), kaplan v Žavcu, dobil je faro sv. Janeza v Podsredi.
(Museum) se imenuje nov češki list, kterega so začeli izdajati zedinjeni bogoslovci češko-moravaki. Izhajal je dozdaj skoz 20 let litografovan, a letošnje leto so si domoljubni bogoslovci vstanovili lasten tiskan časopis. Vsakako priznanje vredno! Vsebina prvega zvezka: — Ve jmenu Pilne o stupeii vy še! (pesen). — Abraham Skultetus a Antonin Koni&š — Svati noc (pesen). O principu narodnostnim — Ru-ženeček (pesen). — Obr&zek z osuduv a pomeruv Slovenskycb. — Ve vlaku (pesen). — Dobre dite. — S-cesty do Chrvatska. — V prvem zvezku je slika J. J. Strossmayerjeva, v drugem nadškofa dr. Fr. Bauer-ja. Obseg tedaj bogat in mnogovrsten. Vrednik listu je J. J. Vejchodskjr, bogoslovec IV. leta v Brnu.
Telegrami.
Dunaj, 1. julija. Novoimenovani trgovinski minister je danes dopoludne prisegel cesarju zvestobo. Navzoča sta bila vrhovni kamornik Trautmannsdorf in ministerski predsednik grof Taaffe. Po audijenci se je šel Bacquehem cesarjeviči poklanjat.
London, 30. junija. Turčija je kneza Aleksandra opozorila, da naj spoštuje sklepe poslednje konference v Carigradu zbrane, čo ne se mu bode slabo godilo.
Rim, 30. junija. Kolera se v Brindisi in po okolici čedalje bolj širi. V poslednjih 24 urah zbolelo 112 ljudi umrlo, pa 61.
Umrli so:
27.	junija. Marija Blaž, gostija, 70 let, Dunajska eesta št. 3, naduha. — Marija Konic, lampistova žena, 56 let, Poljanska eesta št. 27, jotika.
28.	junija. Neža Jebačin, delavčeva žena, 51 let, Kolodvorske ulice št. 6, vsled raka. — Matija Dolenec, c. k. pristava sin, 3 dni, sv Jakoba trg št. 9, oslabljenje.
29.	junija. Feliks Toman, kamnoseka sin, 17 dni, Poljske ulice št. 11, jetika.
30.	junija. Janez Mazgon, duhovnik, 44 let, Rožne uliee št. 5, pleurit. exudat.
V bolnišnici:
27. junija. Prane Janežič, dninar, 55 let, Septikaemia.
—	Marija Mave, gostija, 75 let, ostarelost.
Tujci.
28. in 29. junija.
Pri Maliču: Meissner, Berner, Lumpe, Frank in Ochs, trgovci, z Dunaja. — Julij Bachrach, les. trgovec, iz Kaniže.
—	Oton Beyer, trgovec, s soprogo, iz Lipskega. — Meissner, Sotlschigg, Lakenbacher in Kaufmann, trgovci, z Dunaja. — Adam Handlirsch, raedicinar, z Dunaja. — Dr. Frie Mentl, zasebnik, iz Teschena. — Sigrn. Ledner, trgovec, iz Budapešte.
—	Buehler in Lederer, trgovca, iz Trsta. — Bogomir Brunner, c. k. deželne sodnije sovetnik, iz Kočevja. — Marija Stampfe, posestnica, iz Kočevja.
Pri Slonu: pl. Riancourt, zasebnik, s soprogo, iz Francoskega. — A. Amongual, zasebnik, iz Cile. — Janez Borch-grewinte, zasebnik, z družino, iz Alexandrije. — Ignac Fels, trgovec, z Dunaja. — Julij Bllinger, potovalec, iz Brna. — France Sponner, zasebnik, iz Zvitava. — Kari Sponner, tovarnar, iz Zvitava. — Elise Wienberger, uradnikova hči, iz Gradca.
—	Jakob Weiss, trgovec, iz Bareša. — Dr. Adolf Fanta, zasebnik, iz Ogrskega. — Jožef Schwarz, lekar. iz Zagreba. — Louize Czermak, soproga fin. sovetnika, iz Zagreba. — Štefan Mikec, župnik, iz Zagreba. — B. Freukeš, trgovec, iz Trsta.
—	Karol Jurany, trgovec, iz Reke. — Cunradi in Velter, zasebnika, iz Reke. — Danici Morin, c. k. kapitan, s soprogo, iz Lussina. — Fani in Ana Vičič, zasebnici, iz Ilir. Bistrice.
—	Adolf Vetsburg, trgoveo, iz Niirnberga. — Taussig, Sruh in Hornik, trgovci, z Dunaja. — Franc Kuralt, tajnik, iz Zagreba. — Janez Kohler, knjigovodja, iz Zagreba. — Anton Globotschnigg, posestnik, iz Tržiča. — Comuzzi in Krall, zasebnika, iz Trsta. — Jožef Alberti, zasebnik, iz Piseka. — Mat. Sarič, zasebnik, s soprogo, iz Forli-Opusa.
Pri Bavarskem dvoru: Moric Schwarz, inženir, z Duuaja. — Mart. Krumpester, posestnik, s soprogo, iz Suhe.
Pri Južnem kolodvoru: B. Bandler, zasebnik, z Dunaja. — K. Sussling, zasebnik, iz Welsa. — Franc Zehetner, zasebnik, iz Zagreba. — Franc Bruss, zasebnik, iz Klanca. — Kari Behl, uradnik, iz Trsta. — Julie Fogel, zasebnik, iz Reke. — Jožef Bazen, zasebnik, iz Rakeka. — Uršula Url, zasebnica, iz Celovca. — Antonia Pregel, zasebnik, s hčerjo, iz Bleda.
Pri Avstrijskem caru: Rudolf Kolin, potovalec, z Dunaja. — Franc Lilek, krčmar, iz Zagreba. — J. Jožič, iz Zagreba. — Jereb, zasebnik, iz Trsta. — Janez Leban, poštni uradnik, iz Gorice.
Pri Tavčarji: Marija Rozzi, zasebnica, iz Pontabla. — Rozalija Lukan, soproga zdravnika, iz Št. Vida. — G. Višniker, soproga sodnika, iz Ribnico. — A. Sterniša, usnjar, iz Toplic.
Vremensko sporočilo.
Dan	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
30.	7. u. zjut. 2. n. poj). 9. u. zvec.	73439 733 4) 733-75	+17« +17-6 +168	si. svzh. , si. jzap. si. szap.	oblačno n n	17-40 dež
Dopoludne oblačno, opoludne do '/a 2 grom in blisk, popoludne in po noči dež. Srednja temperatura 17 3" C., za 17° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. julija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. ziata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .....
Francoski napoleond......
Ces. cekini.....
Nemške marke
Za pismonoša
pri kaki deželni pošti ali sicer za potnika ponuja se še krepak mož pri 50. letih, ki je imel tudi do sedaj tak posel ter se lahko skaže z dobrimi spri-čali. Več pove vredništvo „Slovenea".
85 gl.	25
86 „	—
117 „	35
102 „	—.
869 „	—.
278 „	50
125 „	85
— „	—
9 „	98
5 „	93
61 „	85
Št. 11318
Razglas
Neznana zlobna roka jo necoj ouesnažila Anastazija Griina spomenik pred Križevniki.
Da se bode na sled prišlo pouzročevalcem tacih pobalinskih dejanj, ktera je najostreje obsojati v interesu Ljubljanskega mesta in da se prepreči ponavljanje tacih sramotnih dogodkov, bodi občinstvo, ki mu je mari za javni red, nujno pozvano, naj podpira delovanje redarstvenih organov in gosposki ovadi vse, kar bi utegnilo pripomoči, da se zvedo storilci oziroma, da se onemogoči izvršitev njihove namire.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 1. julija 1886.
(F

Kupujte srečke pogrebnega društva
»Marijine bratovščine".
Društvo Marijino bratovščine
v Ljubljani napravi
e t>
R
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje 1 zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.	jI
Ta loterija je z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885. št. 28.606 dovoljena.
Osnovana je na podlagi 50.000 Hi-coli j><> SO lti-ojca	ki bodo zadele SOOO
drngocenili in vsakemu koristnih dobitkov v skupni vrednosti 5000 goltli-narjev. Vsaka pot in dvaj^etu sro61ta gotovo zadene.
Srečkanje bo v Ljubljani 1. (leccmbra 1886 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstriš, na cesarja Jožefa trgu: Urbasova trafika; v Spitalskih ulicah: M a j e r j e v a trafika; na Mestnem trgu: trafika Svatek, trgovec Turk in zlatar Šparovic; na Starem trgu: trgovca Blaznik in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Regalijn, v brivnici Bukovnikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: puškar D i m i c; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonovili ulicah: trafika P ros on če v a; v Šelen-burgovih ulicah: trafika v čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbe sv. Mohorja.	(6)

V&
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je
dobiti:
DUHOVNO
PASTIRSTVO.
Slovenskim bogoslovcem In mašnlkom
spisal	(18)
.V ulou Zupančič,
profesor pastirstva.
I.	del {oseba pastir jeva, liomiletika, Jcatehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) veljd 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III.	del (sv. zakramenti) veljii 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr.
IV.	del (zakramentali, duhovno vladanje, pisarniška opravila) stane 60 kr., po pošti 65 kr.
3(^T" Cena celi knjigi 3 gld. 80 kr.
XX>DCCOCdCCOCCCOQOOOCCOOQODOOCOOOK
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjiga: v
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkolasnic ia vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, učitelj. 12 pol v (P0. Mehko vezana 6okr., franko po pošti 65 kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj še nenatis-nenih kratkolasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkolasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode litajol podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pil/i kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-šinjeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor [šala) življenju, t Humor zgubljen, življenje zgubljeno», pravi K. Biililer
Ig. pl. Kleinmayr tt Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.