PTUJSK MJI=RU7N I NAR
«325451
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ • LETO XIV. • ŠT. 2 • MAJ 1990
Pogoji poslovanja v letošnjih prvih treh mesecih so za podjetja predstavljali veliko preizkušnjo. Mnogi te*preiz-kušnje niso bili sfkjsofinfpre-stati tako, da so pred stečajem ali z velikim številom dni blokiranega žiro računa. Težko se je navaditi, da od širšega okolja ni mogoče pričakovati nobene podpore v smislu dobivanja ugodnih kreditov. Tako je predvsem kreditno-mone-tarna politika države vplivala, da je v prvem kvartalu bil denar najbolj iskano blago na tržišču.
Naše posjetje je seveda sestavni del tega gospodarstva zato je val nelikvidnosti vplival in še vpliva na naše poslovanje.
DOSEGANJE KADROVSKIH CILJEV
Stanje zaposlenih na dan 31. 3. 1990 je 1975 delavcev (982 moških in 993 žensk) od tega je 23 pripravnikov. V obdobju I.-III. 1989 pa je bilo zaposlenih 1911 delavcev, od tega 15 pripravnikov. Tako znaša indeks povečanja 103,3.
Plan delovne sile za leto 1990 je 1993 delavcev in 58 pripravnikov ter je indeks zaposlenosti 96,2.
Delovno razmerje je sklenilo 59 delavcev.
Dodatno smo zaposlili 22 delavcev, 5 na nova delovna mesta, 8 povratnikov iz JLA in 9 pripravnikov.
Razporejenih je bilo 17 pripravnikov.
Za nadomeščenje smo zaposlili 37 delavcev za določen čas (porodniška, druga izmena POM program). Na porodniškem dopustu je 64 delavk.
Za določen čas je zaposlenih 134 delavcev in 23 pripravnikov.
Delovno razmerje je prenehalo 33 delavcem in 11 pripravnikom iz naslednjih raz-
logov:
—	na zahtevo delavca	10
—	upokojitev	5
—	JLA	12
—	pisni sporazum	2
—	delo za določen	čas	14
— manjša kršitev del. obv. 1 Zaposlujemo v skladu s planom delovne sile za leto 1990. Ne nadomeščamo celotne fluktuacije, ki znaša 0,6% in ne odhodov v pokoj.
Začasne zaposlitve so predvsem v proizvodnji, ki jo prilagajamo tržnim razmeram.
V primerjavi november 1989 — marec 1990 so se nadure zmanjšale za 50%.
V	času I.-III. 1990 je bilo opravljenih 13 predhodnih invalidskih postopkov. Od šestih obravnavanih je bila ena delavka upokojena, dva delavca pa imata priznano II. kategorijo invalidnosti, trije delavci pa III. kategorijo invalidnosti.
V	tem obdobju se je za alkoholizem zdravil 1 delavec in je zaključil zdravljenje, 1 delavka pa je še na zdravljenju. En delavec je zdravljenje za alkoholizmom samovoljno prekinil.
Stanovanjske zadeve
Za stanovanjsko posojilo je zaprosilo 94 prosilcev in sicer:
1.	za novogradnjo 62
2.	za adaptacijo	32
Vsi prosilci so dobili odobren kredit za novogradnjo in adaptacijo.
Družbeni standard
Za sezono 1990 se je za letovanje prijavilo 517 delavcev, od tega je v tem času razporejenih 303 delavcev.
Medicinsko programiran aktivni oddih
Za MPAO na Rogli je predlagano 20 delavcev, ki so razdeljeni v štiri skupine. Program se izvaja.
Boleznine
PE	I.-III. 1989	I.-III. 1990
1. Tov. krmil	3,5	4,0
2. Stari starši	4,0	6,6
3. Starši	6,7	6,7
4. Brojlerji	1,3	2,2
5. Perut. klav.	7,6	7,7
6. Predelava	5,3	5,9
7. Promet	2,5	4,6
8. Servis	7,1	7,1
9. Trgovina	2,8	5,3
10. Ptuj. tisk.	3,4	5,1
11. Direkcija	2,8	3,4
Skupaj	5,3	6,0
DOSEGANJE FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE IN PRODUKTIVNOSTI DELA
V	podjetju kot celoti zaostajamo za načrtovano proizvodnjo za 2,2%. Pri tem ne smemo pozabiti na rebalans načrta proizvodnje klobasičarskih izdelkov in izdelkov iz POM programa, saj bi bilo nedoseganje še višje. Nekaj manjši je zaostanek v primerjavi s proizvodnjo v prvem tromesečju lanskega leta in sicer za 1,7%. Za načrtovano produktivnostjo zaostajamo za 1,8%, za realizirano v enakem obdobju preteklega leta pa za 3,7%.
PE Tovarna krmil
V	Tovarni krmil je bilo proizvedenih za 198 ton manj krmil oziroma za 0,7% manj od načrta, za 2,7% manjša pa je proizvodnja krmil v primerjavi s proizvodnjo I.-III. 1989. Načrtovana produktivnost je bila presežena za 0,1%, zaostaja pa za realizirano produktivnostjo I.-III. 1989 za 4,8%.
PE Stari starši
Znešenih jajc je bilo za 2,7% manj od načrtovane proizvodnje zaradi slabšega izplena valilnih jajc, od načrtovanega pa zaostaja proizvodnja valilnih jajc za 7,8%. Proizvodnja DSP — staršev za pleme zaostaja za načrtovano za 41,3% in je posledica manjše proizvodnje valilnih jajc, neplasirane prodaje valilnih jajc in slabšega razmerja med DSP — starši in DSP — BRO. Primerjava z enakim obdobjem lanskega leta kaže
nizke indekse zaradi dinamike (vsa jajca 78,8, valilna jajca 77,5).
PE Starši
V tej enoti so proizvedli za 4,4% manj valilnih jajc od načrta za to obdobje oziroma za 2% manj od realizacije I.-III. 1989. Izvaljeno je bilo 15,9% manj DSP — BRO kot je bilo načrtovano. Proizvodnja brojlejev v farmi Kidričevo zaostaja za načrtovano za 10,3% oziroma 31 ton žive teže.
Skupno je bilo v tej delovni enoti proizvedeno za 10,7% manj kot smo načrtovali in za 12,2% manj, kot je bilo realizirano I.-III. 1989. Ib se odraža tudi na nivoju produktivnosti in sicer le-ta zaostaja za planirano za 10,3% in za realizirano v enakem obdobju lani za 14%.
PE Brojlerji
Realizirana proizvodnja v prvem tromesečju je za 3,2% nižja od načrtovane in za 3,4% nižja od realizirane I.-III. 1989. Na farmi Breg zaostaja proizvodnja za 187 ton, v zadružni in kooperacijski proizvodnji pa za 257 ton žive teže.
Produktivnost je od načrtovane nižja za 2,2%, v primerjavi z doseženo v obdobju I.-III. 1989 pa za 3,6%.
PE Perutninska klavnica
Proizvodnja perutninskega mesa je za 1,6% izpod načrtovane, razrez piščancev za 4,5% izpod načrtovanega ter proizvodnja fileja za 8,6% izpod načrtovane. Presežen je načrtovani razrez kokoši (za 46,7%), izvoza perutninskega mesa (44,5%), več od načrtovanega pa so naredili tudi delavci kafilerije (PO moka
2,5% več in mast 6,5% več). Skupno zaostaja proizvodnja za 0,9% za načrtovano in za 4,7% za realizirano v enakem obdobju lanskega leta.
Produktivnost je nižja od načrtovane za 3,8%. od realizirane L- III. 1989 pa za 8,3%.
PE Predelava
Proizvodnja te enote je za 1,4% višja od rebalansirane, enako velja za produktivnost. V primerjavi z enakim obdobjem 1989 pa je proizvodnja porasla za 7,9% (koketi in ugodnejša struktura asortima-na klobasičarskih izdelkov) produktivnost pa za 3,4%.
PE Promet
Vrednost uslug te enote je za 5,5% nižja od načrtovane in za 8,9% nižja od vrednosti uslug v obdobju I.-III. 1989. Načrtovana produktivnost je dosežena, nižja pa je za 2,7% od realizirane v obdobju I.-III.
PE Servis
Obseg storitev je za 11,4% višji od načrtovanega, enako produktivnost. V primerjavi z obdobjem I.-III. 1989 je obseg storitev nižji za 2,3%, zaradi manjšega števila zaposlenih pa je produktivnost višja za 4,7%.
PE Ptujska tiskarna
Vrednost proizvodnje te enote je zaradi uvajanja sodobne tehnologije mnogo višja, kot smo načrtovali (za 32,8%) in od realizirane v obdobju I.-III. 1989 (za 67,9%). Produktivnost je od načrtovane višja za 34,5% in od realizirane v obdobju I.-III. 1989 za 61,4%.
INVESTICIJSKA
DEJAVNOST
Kljub veliki nelikvidnosti naših kupcev in posledično temu neplačevanje računov smo v prvem kvartalu uspelo zagotoviti sredstva za investicijo III. faze rekonstrukcije in modernizacije Mesne industrije. Rešujejo se številni problemi montaže tako, da bo poskusna proizvodnja stekla v predvidenem roku. ostale investicije, ki so bile v teku ali so se pričele so še:
— V Perutninski klavnici obnavljanje hladilne celice številka 37.
— Začetek gradbenih del na adaptaciji objekta Žilavec.
— Začetek projektiranja razširitve proizvodnih in ostalih prostorov valilnice DSP Turnišče.
— Lokacijski ogledi strokovnih komisij Komiteja OKUGKZ SO Ptuj za Tfestno postajo na Bregu, za valilnico Ibrnišče, razširitev Predelave oziroma IV faza rekonstrukcije in modernizacije. Poleg tega smo reševali lokacije za YUTALY v Velenju, v Ptuju, v Celju in v Kopru. Za slednji dve smo na predlog skupščine YUTALY opustili.
— Pričeli smo z gradbenimi deli na adaptacijah moških garderob za delavce čistega dela nove PK.
— Sklenjena je pogodba za demontažo obstoječe strojnice in prestavitev treh kompresorjev.
- Nabavljena je oprema za objekt Žilavec — »Perut-ninček«, štirje viličarji za razkladanje kontejnerjev živih piščancev in za Predelavo, večja količina hladilnih vitrin in šasije za prevoz KOKE-TOV.
— Končane so tudi tehnično tehnološke priprave za polnitev biofiltra.
— Začeli smo tudi preizkušati opremo in delovanje krmiljenja v novi čistilni napravi za II. fazo — kemična faza čiščenja.
— Oddana so tudi obširna dela investicijskega vzdrževanja na popravilu elektro instalacij v Predelavi in Perutninski klavnici.
DOSEGANJE PRODAJE
Realizacija perutninskega mesa na domačem trgu je v primerjavi s prvim kvartalom leta poprej manjša za 356 ton.
Planske količine smo dosegli z 90,1%. V tem obdobju so se nam povečale tudi zaloge, zato je bila intenzivnejša prodaja v izvozu, kjer smo prodali 2.528,7 ton mesa ali za 620 ton več kot v istem obdobju leto poprej in s tem dosegli indeks 103.
Skupna prodaja V prvem kvartalu je znašala 8.000 ton piščančjega mesa. V celotni prodaji smo prodali 265 ton več mesa kot leto poprej. Padec prodaje beležimo v Sloveniji in to predvsem zaradi prenizkih tež piščancev, saj slovenski potrošnik zahteva težjega piščanca. Najobčutljivejši padec je evidentiran na področju Srbije, kjer praktično poslujemo le preko lastne maloprodaje v Beogradu.
Prodaja mesnih izdelkov in realizacija planskih količin je nekoliko nižja od zastavljenih ciljev. Indeks prodaje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je dosežen za 91, planske količine so realizirane s 17,4%. Najobčutnejši padec je na področju Srbije kjer dosegamo planske količine le z 48%, indeks prodaje pa je 24, prodali smo celo 570 ton manj kot lani.
Glede na bojkot naših proizvodov na območju Srbije, smo na ostalih območjih močno pospešili prodajo.
V začetku leta smo startali z našim novim proizvodnim programom »KOKETOV«. Ze na samem startu smo pri prodaji dosegli rezultate, katere niso pričakovali niti največji optimisti. K uspešnemu startu sta pripomogla kvaliteta novih proizvodov in pa nadvse efektna reklama. Kot ugotavljamo so bili najbolje sprejeti pri kupcih MEDALJONI in nato ZREZKI, nekoliko manj OCVRTKI. Zaradi postopnega osvajanja jugoslovanskega trga smo startali zaradi opreznosti v tem kvartalu le na področju Slovenije, in prodali v mesecu februarju 31 ton, v mesecu marcu pa 136 ton KOKETOV.
BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO
Zaradi še vedno nesorazmerno velike razlike med domačimi in svetovnimi cenami piščančjega mesa smo v prvih treh mesecih izvažali blago v okviru pogodbenih obvez, sprejetih že v prete-
(Nadaljevanje na 4. sirarni)
(Nadaljevanje s 3. strani)
klem letu. Navkljub močnejšemu povpraševanju novih poslov nismo sklepali, smo pa odprli poti za nekaj novih tržišč in kupcev za jesenske in zimske mesece. Realizacija teh dogovorov pa bo seveda odvisna od ekonomskih razmer, to je od prodaje in likvidnosti na domačem trgu, kot tudi od politike tečaja tujih valut, stimulacije izvoza in ugodnejših pogojev priprave blaga za izvoz.
Največ smo izvozili v Romunijo (1000 ton piščančjega mesa iz domačih zalog), nato v Italijo, nekaj fileja pa tudi v Avstrijo in Veliko Britanijo. Zaradi programa »KOKETI« smo celo zmanjšali oziroma ustavili izvoz fileja vsem drugim kupcem, razen italijanskemu partnerju firmi MARR.
Izvoz v Romunijo smo speljali preko dolgoročne proizvodne kooperacije in tako negativni saldo na kontokorentu znižali na US$ 445.575,89 per 31. 3. 1990 (konec leta 1989 je znašal US$ 1.937.912,05).
Poleg sojinih tropin, vitaminov in drugih komponent za krmo smo uvozili tudi 6.734 ton koruze iz Avstrije. Jugoslavija je v tem obdobju kot celota uvozila okoli 400.000 ton koruze. Ib je povzročilo padec cen domače koruze, ki je bila že krepko preko 3 din/kg, sedaj pa se je stabilizirala na približno 2 din/kg.
DOSEGANJE FINANČNIH REZULTATOV
V prvem tormesečju ni zaslediti večjega vpliva vrednostne spremembe zalog v celoti na finančno poslovanje podjetja, saj na to stanje v največji meri vpliva sprememba cen v posameznih vrstah zaloge.
Finančna politika podjetja je predvsem temeljila na kreditih, ki smo jih za obratna sredstva imeli že ob koncu leta in na dolgoročnih kreditih za modernizacijo Mesne industrije. Podjetje je v prvem kvartalu doseglo 263,5 milijona din odhodkov, kar je 22% več kot lansko leto.
Največjo porast zasledimo pri rasti materialnih stroškov, ki kažejo indeks 232 napram lanskemu letu. Ih indeks je rezultat inflacije in večje porabe nekaterih materialov v proizvodnji. Majhen indeks pri osebnih dohodkih je posledica interventne zakonodaje na področju osebnih dohodkov.
Prihodki beležijo rast le 7%, kar je posledica večjega izvoza kot v povprečju preteklega leta in neakceptiranja tekočih cen celotnega jugoslovanskega tržišča. Tako je doseženi bruto dobiček po izvzetju nadomeščanja realne vrednosti lastnega kapitala v višini 20 milijonov din le 77% bruto dobička, doseženega v preteklem letu. Posledično temu je ustvarjeni dohodek manjši kot lansko leto. Rezultat prvih treh mesecev ne omogoča formiranja z zakonom določenega rezervnega sklada.
ZAKLJUČEK
Rezultati prvih treh mesecev nam ne smejo vzbujati malodušja. Vsi moramo pričeti aktivno sodelovati pri doseganju postavljenih ciljev na področju proizvodnje, prodaje, financ. Nekaj se moramo zavedati — da se je začelo zares, na tržišču in pri življenju bodo ostali samo tisti, ki bodo najboljši. Naše prepričanje mora biti, da smo to mi.
Poslovodni odbor
ZAHVALA
Ob boleči izgubi matere
ALOJZIJE ŠKRIPAČ
se iskreno zahvaljujem IO OOS in sodelavcem PE Trgovina za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Marjan
Ovira, ki se ji Anton Korenjak ni mogel izogniti
Ključavničar — šofer Anton Korenjak je prišel v Perutnino ravno v času, ko je podjetje začelo širiti odkupno mrežo. Z med vojno poškodovanimi in za silo popravljenimi kamioni je začel opravljati odkup. Težav ni manjkalo, ne s kamioni, ne z delom na terenu. Le njegovo poklicno znanje, iznajdljivost in vzrtajnost je pripomogla, da je zmagoval te napore.
Kako vesel je bil, ko je 1953. leta dobil novega mercedesa, s katerm se je lahko podal na pot brez strahu, da bo ostal na poti v okvari. Kasneje je vozil naše proizvode z različnimi kamioni in na vse konce naše domovine. Tone pa je ostal naprej skromen in marljiv delavec.
Velik je prispevek, ki ga je vložil Anton Korenjak za razvoj Perutnine. Za njegov delovni prispevek je prejel vrsto priznanj in leta 1966 medaljo dela. Delu in kolektivu je ostal zvest do upokojitve.
Ko se je upokojil, je nadaljeval delo v klubu upokojencev Perutnine, saj ni vedel živeti brez dela.
V	času rednega dela je prevozil blizu 2.000.000 kilometrov po vsej Jugoslaviji. Na teh poteh je naletel na mnoge pasti in ovire. Vse je premagal ali se jim izognil. Naletel pa je na oviro — zahrbtno bolezen — ki je ni mogel premagati. Bila je močnejša.
V	soboto 31. marca smo ga pospremili na njegovi poslednji poti. Spominjali se ga bomo kot vzornega in poštenega delavca.
Njegovi sodelavci in upokojenci Perutnine
Udeležimo se krvodajalske akcije, ki bo v torek 22. maja v transfuzijskem oddelku bolnišnice
85 let obstoja in dela Perutnine Ptuj
V letu 1990 praznujemo 85-letnico obstoja in razvoja »Perutnine« Ptuj.
Ob tem jubileju bomo izdali publikacijo, Monografijo podjetja, ki bo prikazala podjetje od ustanovitve do današnjih razsežnosti, s pogledom v prihodnje.
Monografija obravnava nastanek Perutnine in začetek proizvodnega dela. Organizacija dela in organiziranost dejavnosti; začetek razmišljanja o intenzivni reji. Nastanek prve farme na Bregu in nadaljnji razvoj do sedanje moderne klavnice, predelave in marketinške organizacije ponudbe.
Tu bodo tudi pričevanja najstarejših delavcev, ki so včasih delali pri Reinhardu, oziroma v Perutnini in še kaj.
O vsem tem smo nekaj malega pisali že v Perutninarju. Eden takšnih zapisov je bil tudi v prejšnji številki Perutninarja, ko smo objavili prvi del pričevanja Martina Jambroviča, ki je v »Perutnini« začel delati že leta 1931.
Veliko je bilo težav, veliko lepih trenutkov, veliko zanimivosti, o katerih še niste slišali. Verjamemo, da bi se z razvojem svojega podjetja želeli seznaniti, zato vas obveščamo, da imate to možnost.
Knjigo, ki bo izšla na okoli 150 straneh, bogato opremljena s fotografijami, lahko naročite.
Kako?
Izpolnite to priglasnico, na osnovi katere dovoljujete, da se vam sme pri obračunu OD odtegniti prispevek
100,00	din (vrednost knjige bo seveda veliko višja). Naročilo oddajte v tajništvu svoje proizvodne ali organizacijske enote najpozneje do 31. maja.
Knjigo boste prejeli takoj po izidu.
NAROČILO
MONOGRAFIJE PERUTNINE PTUJ
Podpisani .................................................... roj........................
bivališče - ulica ...................................................... št...............
pošta ....................................................................................
poklic ...................................................................................
zaposlen v PE: ...........................................................................
naročam Monografijo Perutnine Ptuj.
Prosim, da mi znesek 100,00 din (sto dinarjev) obračunate pri obračunu osebnega dohodka. Knjigo želim prejeti na naslov:
Podpis naročnika:



















































































Predlog prednostne liste prosilcev za posojilo za novogradnjo v letu 1990
Priimek in ime	Proizvodna enota	Štev. točk	Znesek din
1. Horvat Ljudmila	Perut, klavnica	136,5	34.360,00
2. Pihler Milan	Predelava	125,5	35.400,00
3. Brunčič Erna	Perut, klavnica	122,5	34,320,00
4. Cafuta Veronika	Perut, klavnica	121,5	35.400,00
5. Ribič Stanko	Starši	117,5	35.400,00
6. Ribič Kristina	Starši	114,5	35.400,00
7. Murko Stanko	Promet	107	35.400,00
8. Čeh Josip	Trgovina	105,5	35.400,00
9. Petrovič Marija	Brojlerji	104	34.450,00
10. Žuran Darko	Stari starši	103,5	34.430,00
11. Glaser Marta	Stari starši	101	35.400,00
12. Bezjak Marija	Predelava	100,5	35.400,00
13. Trafela Marija	Perut, klavnica	100	34.490,00
14. Veselič Alojz	Servis	98,5	30.100,00
15. Bezjak Franc	Predelava	95	31.750,00
16. Koren Marjan	Perut, klavnica	95	33.720,00
17. Štuhec Stanko	Perut, klavnica	94,5	33.550,00
18. Vidovič Marica	Perut, klavnica	93,5	33.190,00
19. Sluga Dragica	Perut, klavnica	93,5	33.190,00
20. Koler Vinko	Perut, klavnica	93	33.010,00
21. Šmigoc Silva	Perut, klavnica	92	32.660,00
22. Tfunk Branko	Perut, klavnica	91	32.300,00
23. Zagoršek Stanko	Perut, klavnica	88	31.240,00
24. Cigula Janez	Servis	88	31.240,00
25. Gajšek Dragica	Perut, klavnica	87	30.880,00
26. Zagoršek Marija	Perut, klavnica	85	30.170,00
27. Cigula Ivanka	Trgovina	83,5	29.640,00
28. Furman Marjan	Promet	83,5	29.640,00
29. Rodošek Marjan	Perut, klavnica	82,5	29,290,00
30. Jelen Darinka	Trgovina	82	29.110,00
31. Primožič Ivan	Starši	82	29.110,00
32. Sitar Srečko	Predelava	82	29.110,00
33. Galič Igor	Perut, klavnica	80,5	28.580,00
34. Furman Anton	Promet	80	28.400,00
35. Tferglavčnik Erih	Predelava	78,5	27.870,00
36. Nahberger Darja	Direkcija	78	27.690,00
37. Metličar Danica	Direkcija	77,5	27.510,00
38. Starčič Jožica	Perut, klavnica	76.5	27.160,00
39. Vidovič Marija	Perut, klavnica	76	18.850,00
40. Ducman Danica	Perut, klavnica	74,5	26.450,00
41. Kocmut Milan	Perut, klavnica	74	26.270,00
42. Hrga Zdenka	Perut, klavnica	70,5	25.030,00
43. Selinšek Ignac	Tbvarna krmil	70,5	14.610,00
44. Primožič Anica	Perut, klavnica	68,5	24.320,00
45. Čuš Jakob	Servis	68	24.140,00
46. Kocmut Lidija	Perut, klavnica	67	23.780,00
47. Ljubek Ivica	Trgovina	67	23.780,00
48. Gajser Janez	Trgovina	66,5	23.610,00
49. Horvat Sonja	Perut, klavnica	64	22.720,00
50. Petrovič Elizabeta	Perut, klavnica	63	22.360,00
51. Zorko Srečko	Predelava	62	22.010,00
52. Muršec Katica	Perut, klavnica	61,5	21.830,00
53. Ciglar Marija	Perut, klavnica	60,5	21.480,00
54. Gajser Ida	Direkcija	60,5	21.480,00
55. Horvat Irena	Direkcija	52	18.460,00
56. Krajnc Danilo	Ptujska tiskarna	52	18.460,00
57. Novak Branko	Tbvarna krmil	48	17.040,00
58. Ules Sergeja	Tfgovina	44	15.620,00
59. Krošel Jerica	Starši	43.5	15.440,00
60. Šobota Smiljan	TVgovina	41,5	14.730,00
61. Skela Veronika	Starši	36	12.780,00
62. Kosi Marija	Stari starši	34,5	12.250,00
Sredstva za stanovanjsko posojilo za novogradnjo v višini
1,702.860,00	din so glede na vrednost točkovanja razdeljena med vse prosilce.
Vrednost točke je 355,00 din.
V primeru, da je prosilec skupaj z že prejetim valoriziranim posojilom iz prejšnjih let in sedanjim zneskom presegel gornjo mejo posojila, t.j. 30 povprečnih OD v SRS v preteklem letu oziroma 35.400,00 din, prejme le razliko posojila.
Predlog prednostne liste je dan v 15-dnevno javno obravnavo.
Prosilec, ki meni, da ni bil pravilno točkovan, ima pravico, da v roku 15 dni od objave predloga prednostne liste vloži ugovor na delavski svet podjetja.
Predsednik odbora za kadrovske zadeve:
Marija Kolar
Prednostna lista prosilcev za posojilo za adaptacijo v letu 1990
Priimek in ime	Proizvodna enota	Štev. točk	Znesek din
1. Vaupotič Anica	Perut, klavnica	127	17.700,00
2. Glaser Marija	Starši	115,5	10.260,00
3. Rep Marija	Direkcija	111	16.180,00
4. Štumberger Anton	Brojlerji	93,5	16.640,00
5. Turkuš Ana	Starši	93,5	13.480,00
6. Požar Janez	Perut, klavnica	87,5	15.570,00
7. Vidovič Alojz	Perut, klavnica	82,5	14.680,00
8. Vidovič Mira	Perut, klavnica	82	14.600,00
9. Drevenšek Slavica	Perut, klavnica	8o	14.240,00
10. Petek Drago	Stari starši	79,5	14.150,00
11. Lesjak Greta	Direkcija	79,5	14.150,00
12. Zavec Srečko	Tovarna krmil	78	13.880,00
13. Frigl Anica	Ptujska tiskarna	77,5	13.790,00
14. Karneža Milan	Predelava	77	13.710,00
15. Mlakar Ana	Starši	76	13.530,00
16. Klinc Martin	Perut, klavnica	75,5	13.440,00
17. Vek Štefan	Perut, klavnica	72	12.820,00
18. Vidovič Marija	Stari starši	70,5	12.550,00
19. Rebernak Viktor	Predelava	70	12.460,00
20. Molnar Stanislav	Predelava	69	12.280,00
21. Kirbiš Angela	Servis	65,5	11.660,00
22. Rogina Branko	Promet	64	11.390,00
23. Petek Ignac	Perut, klavnica	62,5	11.130,00
24. Bratovčak Mirko	Promet	61	10.860,00
25. Markež Janez	Predelava	59	10.500,00
26. Nahberger Anica	Starši	58,5	10.410,00
27. Rogina Darinka	Starši	58,5	10.410,00
28. Luževič Antonija	Direkcija	53,5	9.520,00
29. Voda Jelka	Brojlerji	52,5	9.350,00
30. Kušar Jožica	Perut, klavnica	52	9.260,00
31. Bombek Milan	Tovarna krmil	49	8.720,00
32. Šimenko Tferezija	Direkcija	40,5	7.210,00
Sredstva za stanovanjsko posojilo za adaptacije v višini
400.530,00	din so glede na vrednost točke razdeljena med vse prosilce.
Vrednost točke je 178,00 din.
V primeru, da je prosilec skupaj z že prejetim valoriziranim posojilom iz prejšnjih let in sedanjim zneskom presegel gornjo mejo posojila, t.j. 15 povprečnih OD v SRS v preteklem letu oziroma 17.700,00 din, prejme le razliko posojila.
Predlog prednostne liste je dan v 15-dnevno javno obravnavo.
Prosilec, ki meni, da ni bil pravilno točkovan, ima pravico, da v roku 15 dni od objave predloga prednostne liste vloži ugovor na delavski svet podjetja.
Predsednik odbora za kardovske zadeve:
Marija Kolar
Na posnetku Marica (s šopkom) med sodelavci in prijatelji
Upokojila seje Marica Feguš
Marica je začela svojo službeno pot v Perutnini leta 1962, torej že v času izgradnje farme Breg. Kot izredno marljiva delavka je že takoj na začetku dobila »svoj« rejni objekt v okrbovanje in opravljala vsa potrebna dela kljub težkim pogojem vestno in marljivo.
Po izgradnji farme Sela so iz farme Breg premestili majboljše delavke in med njimi je bila tudi Marica. Tudi tukaj se njena pot ni končala.
Po izgradnji valilnice Turnišče je bila Marica ponovno premeščena, saj vsak novozgrajeni objek zahteva izkušene in vestne delavke. Tukaj je opravljala svoje delovne naloge vse do izteka delovnih obveznosti. Pri vsakem delu so potrebna odrekanja, tako je tudi na valilnici. Še posebej v prejšnjih časih, ko se je vsa oprema prala ročno, ko je delovni čas trajal včasih tudi 24 ur itd.
Marici želimo na njeni nadalnji življenjski poti še veliko svetlih dni in mirnih ur, ter da nas večkrat obišče.	Sodelavci
um
Posvetovalnica
wzws':
za alkoholike
i
Osnovni šoli Franca Belšaka Gorišnica nad katero ima Perutnina patronat, smo prispevali sredstva za nabavo opreme za praktični pouk kemije. Ob otvoritvi v začetku marca je o pomenu in nujnosti te nabave spregovoril ravnatelj šole Branko Širec, ki se je predstavnikom Perutnine in prek njih celotnemu kolektivu za prispevek prisrčno zahvalil.
Kaj pomeni nabavljena oprema za uečence so povedali sami.
Pouk
v novoopr etnij eni kemijski učilnici je super
Z denarjem, ki ste ga prispevali kot naš patronat, smo kupili novo pohištvo za kemijsko učilnico. V njej smo že prebili prve ure pouka in počutimo se veliko bolje kot prej.
V učilnici s staro opremo smo imeli na razpolago le eno mizo za poskuse, in še ta ni imela potrebnih priključkov. Imeli smo le en umivalnik, zato je pri njem vsako uro nastala nepopisna gneča.
Sedaj je kemijska učilnica opremljena z vsemi potrebnimi pripomočki. V njej se nahaja miza za poskuse, pet umivalnikov in dovolj šolskih klopi ze cel razred. Trudili se bomo, da bo učilnica ostala nepoškodovana in da bo lahko pomagala pri pridobivanju učne snovi naslednjim generacijam, ki bodo prišle za nami.
Učenci in učitelj naše šole se kolektivu Perutnine zahva-
ljujemo za prispevek, ki ste ga poslali in nam tako pomagali, da smo s skupnimi močmi lahko sodobno opremili kemijsko učilnico.
Učenci in učenke 7. razredov osnovne šole Franceta Belšaka v Gorišnici
V	Ptuju je 6. decembra 1989 pričela z delom posvetovalnica za probleme alkoholizma. Prostore ima v Mur-šičevi 7 (staro kopališče, prvo nadstropje) in deluje aktivno dvakrat mesečno, prvo in tretjo sredo, od 15. do 17. ure.
Strokovno pomoč bodo nudili: dr. Zlata Ivetič, dr. Rajko Brglez, med. sestra Romana Petek in drugi, dejavnost pa bi postopoma, v skladu z možnostmi, preoblikovli v dispanzer za bolezni odvisnosti oziroma psihohigieno.
V	posvetovalnici pričakujejo vse, ki imajo probleme z alkoholizmom. Za obisk zadostuje potrjena zdravstvena izkaznica. Priporočajo predhodno telefonsko najavo razgovora, da ne bi bilo potrebno razgovora prestavljati.
V	posvetovalnici pričakujejo predvsem:
—	zmerne alkoholike, ki sami kritično prepoznavajo svojo zasvojenost in bi si radi pomagli,
—	svojce alkoholikov, da bi s skupnimi močmi našli pot za usmeritev alkoholika za ustrezno zdravljenje,
—	bivše zdravljence, večletne abstinente, da se oglasijo ob morebitnih težavah,
—	vse druge, ki bi želeli kakorkoli pomagati.
Začasno je posvetovalnica del terapevtske skupnosti Zdravljenih alkoholikov. Uspehe pričakujejo predvsem pri pomoči tistim zasvojencem, ki so v začetni fazi alko-holizma.V teh primerih so uspehi dobri, kasnejše faze obolenja pa pomenijo hud zdravstveni in socialni problem, zato ne odlagajmo z ukrepanjem.	yj
Likovna razstava otrok Vzgojno varstvene organizacije
Na otvoritvi razstave je spregovorila ravnateljica WO Božena Bratuš
Trenutek z otvoritve razstave otrok WO Ptuj, ki je bila 22. marca 1990 v avli poslovnega centra Perutnine
Svet je v samih barvah, barve so v našem okolju sestavni del naših čutnih izkušenj. Pomagajo nam kvalitetno prepoznati vse kar nas obdaja in nam posreduje mnoge pomembne vtise. Barve so najtesneje povezane z našim čustvovanjem in doživljanjem, zato je svet včasih svetel in srečen, včasih žalosten in črn. Barve čutimo in občutimo. Vsak dan vplivajo na nas s svojimi neštetimi odtenki, nas vznemirjajo, razvedrijo, pomirjajo in nam posredujejo mnoge informacije, čeprav vsak človek doživlja barve po svoje.
Vsi otroci imajo radi barve in jih izbirajo po svojem razpoloženju oziroma z barvami se izražajo. V svojo risbo vnašajo množico barv in na ta način sproščajo tudi množico čustvenih odzivov ob spoznavanju svojega okolja in ljudi.
Otroci narišejo in pobarvajo neki predmet tako, kot ga doživljajo s svojimi čustvi. Zato se v otroški risbi velikost in barve ujemajo z resničnostjo in otrok ne ve povedati zakaj je nekaj narisal tako in s takšno barvo. Tb je magična vizija otroštva, ko se otrokove vidne izkušnje združijo z njegovo domišljijo. Zato se neprestano rojeva nova oblika. Th otrokova igra z barvami, močna čustvena odzivnost, vedno nova in nova spoznanja in vspodbude ustvarjajo vedno nove in nove oblike. Govorimo o otrokovi
ustvarjalnosti, ki rojeva nabolj spontane umetnine.
Če vzgojitelj da otroku dovolj vsebin, dovolj vspodbud in mu omogoči prostor in material, bo otrok ustvarjal svobodno, samohotno, izrazno, zato so otrokove risbe resnične, preproste in razumljive.
Z likovno vzgojo v predšolskem obdobju ne razvijamo samo naravne likovne dojemljivosti in ne dajemo samo posebne likovne izobrazbe, temveč z njo prispevamo k celoviti vzgoji predšolskega otroka, saj se prav likovna vzgoja najtesneje povezuje z drugimi vzgojnimi področji, jih bogati in dopolnjuje. V največji meri omogoča otroku svojstveno izražanje in sproščanje čustev, želja, potreb, doživljanj in odnosov in zadosti njegovi potrebi po ustvarjalnosti. Omogoča in prispeva k boljšemu poznavanju otroka, njegove duševnosti, njegovih sposobnosti izraže-nja in dojemanja okolja, njegovih intelektualnih sposobnosti, ročnih spretnosti, vztrajnosti in še in še lastnosti.
Vsako otrokovo obdobje omogoča tudi specifično izražanje in je lastno le določeni razvojni stopnji. Zato so otroške umetnine enkratne in neponovljive.
Z razstavo smo želeli prikazati preko različnih tehnik in različnih tem tudi razvoj otrokove likovne ustvarjalnosti od stopnje čečkanja do stopnje simboličnega oziroma
predshematičnega upodabljanja, ko otrok od preprostih vendar zanj zelo zahtevnih čačk, postopoma izoblikuje krog, ga spremeni v glavo-nožca, doda atibute, doda vedno več podrobnosti, razlikuje spol, postavi lik v profil in na koncu tudi najzahtevnejše, prikaže gibanje.
S posameznimi izdelki sodelujejo otroci iz vseh 16. vrtcev v naši občini. Izdelki niso delani specialno za razstavo, temveč so vzeti iz vsakdanjega dela otrok. Nekaj teh umetnikov je tudi tukaj za nami na vašo željo. Razstavo so uredile pedagoške vodje Vambeniger Vasiljka, Petrovič Daniela, Veličkovič Sonja in Kostajevec Zinka.
Želimo si, da bi vam te majhne, izvirne umetnine nudile nekaj estetskega užitka in, da bi vam ob pogledu nanje bilo pri srcu toplo, saj je v njih neverjetna in neizčrpna otrokova ustvarjalnost, morda boste našli vspodbudo za lastno sodelovanje pri razvoju teh sposobnosti vaših otrok.
Th formalni del bi zaključila z dvema lepima mislima. »V pravi barvi znajo pričarati svet le otroci v svojih svobodnih risbah. Thko je za njih sonce rumeno, zlato, rdeče in modro.« MAED
In za konec misel PABLA PICASSA: »Znam risati kot Raphael, toda celo življenje me vleče, da se naučim risati kot otroci.«
85 let obstoja in dela Perutnine Ptuj
V letu 1990 praznujemo 85-letnico obstoja in razvoja »Perutnine« Ptuj.
Ob tem jubileju bomo izdali publikacijo, Monografijo podjetja, ki bo prikazala podjetje od ustanovitve do današnjih razsežnosti, s pogledom v prihodnje.
Monografija obravnava nastanek Perutnine in začetek proizvodnega dela. Organizacijo dela in organiziranost dejavnosti; začetek razmišljanja o intenzivni reji. Nastanek prve farme na Bregu in nadaljnji razvoj do sedanje moderne klavnice, predelave in marketinške organizacije ponudbe.
Tu bodo tudi pričevanja najstarejših delavcev, ki so včasih delali pri Reinhardu, oziroma v Perutnini in še kaj.
O vsem tem smo nekaj malega pisali že v Perutninarju. Eden takšnih zapisov je bil tudi v prejšnji številki Perutninarja, ko smo objavili prvi del pričevanja Martina Jambroviča, ki je v »Perutnini« začel delati že leta 1931.
Veliko je bilo težav, veliko lepih trenutkov, veliko zanimivosti, o katerih še niste slišali. Verjamemo, da bi se z razvojem svojega podjetja želeli seznaniti, zato vas obveščamo, da imate to možnost. Naročite monografijo, za katero vam prilagamo priglasnico.
NOVINARJI V PERUTNINI
85-letnica uspešnega razvoja podjetja je vsekakor dogodek, s katerim velja seznaniti javnost. V ta namen smo 12.. aprila povabili ', novinarje različnih medijev obveščanja, ki so si ogledali novo perutninsko klavnico med zaključkom montaže opreme.
Na tiskovni konferenci pa so se seznanili z razvojem podjetja od nastanka leta 1905 do danes. Seznanili so se z uspehi pa tudi s težavami, ki so prisotne v proizvodnem procesu.
Tudi o nadaljnjih načrtih Perutnine so izvedeli, da so o teh lažje seznanili javnost.
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez. Lojze Cajnko - predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2500 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PE Ptujska tiskarna, Ptuj.