_    2    —
Dopisi.
Vidov dan v Ptuju in šolska mladina.   Letošnji   Vidov   dan  je   bil za šolsko mladino posebno   znamenit   in   gotovo   ga   bo  dolgo pomnila.   Po   maši, ki se je vršila ob sklepu šolskega leta na gimnaziji, se je zbrala mladina vseb ptujskih šol v mestnem gledališču k slovesni proslavi Vidovega dne. Na stotine je bilo mladih, jasnih oči, ki so zvedavo zrlo na   zastor,   kdaj  se bo dvignil in jim odkril pogled v   deveto deželo, v bajno Kraljestvo, v čarobni grad. In odkril jim je. Neumornemu delu g. Sprachmana, učitelja petja na gimnaziji ;n gdč. učiteljice Voršičeve je uspelo, da sta nam nudila s svojimi učenci in učenkami krasen užitek. Profesor dr. Komljanec je pred nastopom malih v lepem in zanimivem go ?oru, ¦ kakor   zna   le on,  očrtal zgodovinski pomen Vidovega dne, tužno Kosovo, mračno stoletno sužnost srbskega naroda, njegovo nezlomljivo voljo po svobodi   in  končno osvobojenie. Za j njim   so   igrali   in   peli dečki   in deklice od g.    Sprachmana    prirejeno    pravljično   igio „Materino pesem'*, prikrojeno po »Materinem blagoslovu."   Igra   kaj lepo simbolistično iz- ' raza mikavnost tujega bleska, ki nas je vabil in mamil in  nas   sicoro zamamil, dokler nas ; ni predramila materina pesem, narodna, jugo- j slovenska, da smo so odrekli tujemu viteštvu j in se vrnili v naročaj svoji materi. V igro je upletla   g.   Voršičeva   rajalni   nastop deklic, j ki   so  ga izvajale   z   nenavadno   ljubkostjo. ! Sploh so    dečki   in   deklice   nastopali   tako korajžno in igrali tako gladko, da je časti tati njim in   njihovim   učiteljem na krasnem nastopu.   Tudi   pevskemu   zboru  malih se vidi velika   pridnost   samih   in požrtvovalen trud in vešča roka njih učitelja. Proslava Vidovega dne  je   bila   res   dan mladine in culo se je splošno   mnenje,   naj   se   vsako leto ta dan proslavi na sličen način.
Proslava sprejetja ustave v Ptuju. Dne 29. junija zvečer ob 9. uri je Ptuj na   impozan-ten   način   proslavil   važni   zgodovinski   mo- . ment v mladi Jugoslaviji,   sprejetje  državne j ustave.    Še   le pozno popoldne je   občinstvo j zvedelo o nameravani proslavi. Vendar je bil j v mraku ves Ptuj v bičih; pred vojašnico se ' je nabralo na stotine občinstva ;   godba,   so- j kolski   naraščaj,   moški   in   ženski   v   krojih, 8 lampijoni,   vojaštvo  z   bakljami   in   velika j množica prebivalstva so se uvrstili   v   impo- j zanten pohod po mestu.    Pred   mestno  hišo se je sprevod ustavil;   nagovoril   nas  je   g. I mestni gerent dr. Senčar,   godba je zaigrala 1 himno, oba pevska zbora sta združeno zape- i la in zadoneli so stoglasni „živio"-klici,   bilo je prekipevajoče navdušenje   vsepovsod.    Od j magistrata se je pomikal sprevod po Trsten- \ jakovi   ulici   do okrajnega   glavarstva;   tam \ nagovor vodje, dr. Pirkmajerja, godba,   pev- j ski   zbor in šlo je   dalje zopet   mimo   magistrata po Krempljevi ulici do dravskega mo- | stu, po Cankarjevi in Prešernovi ulici do vo- j jašnice in nato razhod.   Ptuj je včeraj poka- j zal, da je res mesto ;   v   najkrajšem   Časa je | bilo na nogah stotine ljudi, zastave, razsvetljava takorekoč v trenutku na mostu,   skratka funkcijoniralo je, da je bilo   veselje.    Da Nemci niso imeli sveč pri  roki,   je   umljivo ;
pa se jim bo počasi že   tudi   brez   sveč  posvetilo v glavi.
Sv. Lenart pri Vel. nedelji. Moralna pro-palost duhovčine. Preteklo nedeljo 12. t. m. je priredil tukajšnji „Orel" v gostilni O. Slad-jaka veselico, katere se je seveda tudi udeležil tukajšnji župnik Peter Zadravec. Imel je govor, katerega citiramo ; „Sokol je liberalna zastrupljena kri, Orel pa tudi ni nikaka „strukjova župa!" Proti 10. uri ponoči so mu porajale v njegovi bistri glavici misli o nesrečni obč. vol it vi v Cvetkovcih, kjer so samostojni in socijalisti dobili % odbornikov. Napadel j je radi tega mirno sedečega 00% invalida Jak. Rižnarja z Cvetkovec z besedami: „Pro-kleti hudič, kaj pa ti tukaj delaš?" Zgrabil ga je za vrat ter mu odtrgal vse gumbe na srajci, hoteč ga udartii po že itak vojni razbiti glavi, kar pa je drugi p )leg sedeči gost Filip Janžekovič zabranil. No g. župnik, ali si hočete svoje roke šo blagosloviti z invalidsko krvjo ? Kam so prišli ? Sedaj hoče že duhovščina vojne pohabljence pretepati. Bomo vide.'!, kaj »bo na to rekla dež. vlada. Če se župnik ne bo poboljšal, bom) Vam prihodnjič poročali, kako je g. župnik apno mešal v kleti, in podobno.
Novost! V pondeljek 4. julija in torek 5. julija t. 1. se vrši v Društvenem domu v Ptuju predstava iluzionista in ekvilibrisfca Josip Kratila. Več se izve iz njegovih lepakov. Predpropaja vstopnic v tobačni trafiki v magistratu Prosi se p. t. občinstvo za obilen obisk.
Pozor! Agent državne komisije ruskih beguncev v Mariboru, Boris Smirnov (naslov: Strnišče pri Ptuju „Ruski Tjerem") naproša v&o tovarniške uprave, ravnateljstva bank, razne industrijalce in vsa ostala podjetja, kakor tudi zasebnike, ki bi potrebovali delavne moči, to je ruske begunce, katerim želijo pomoč, da mu blagovolijo poslati naslednja pojasnila: 1. Kake vrste moči se potrebujejo ; 2. koliko ; o. pod katerimi pogoji : 4. možnost dobave hrane, stanovanja in plače ; 5. vrsta in mesto dela; 0. znanje katerih jezikov se zahteva; ali zadostuje znanje ruskega jezika; 7. natančen naslov, na katerega se je obrniti glede končnih dogovorov. Med ruskimi begunci se nahajajo spretni inženjeri, tehniki, zemljemerci, poljedelci in agronomi z višjo izobrazbo in s popolno, vodje kontoarjev in industrijskih podjetij, profesorij in učitelji, ki posedujejo v vsaki stroki višjo izobrazbo, zdravniki, pada-rji, zobozdravniki, živinozdravniki, glasbeniki in razni mojstri, končno rokodelci in kmetovalci. Večina Rusov je zmožna nemškega, francoskega in angleškega jezika. Pri morebitni ponudbi dela naj se blagovoli upoštevati, da so ruski begunci raztrošeni po celem teritoriju države, vsled česar se porabi za dogovor najmanj 7 dni. Ako zaželi kdo ustne informacije, naj se obrn6 na gospoda Niko-forja Pivijakoviča (v Mariboru, Aleksandrova ul. 25 „Adrija.")
Izgnan je iz na&e kraljevine 401etni brivski pomočnik v Ptaju Fuchs Kari, pristojen v Arnfels v Avstriji, zaradi potepanja, nasilnosti in goljufij.
Revizija obrtnih registrov. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je odredilo revizijo obrti in sestavo novih obrtnih registrov. V to svrho se poživljajo vsi obrtniki mesta Ptuj, da se s svojimi obrtnimi listinami kakor: obrtnimi listi, koncesijskimi listinami, odloki o odobrenju obrtnih naprav, obratovališče in drugimi listinami zanesljivo prijavijo na okraj, glavarstvu soba štev. 11 od 8 do 12 ure in sicer po sledečem redu: V ponedeljek dne 11. julija t. 1. imetniki obrtnih koncesij z začetno črko A do M, v četrtek dne 14. julija pa imetniki obrtnih koncesij z začetno črko M do Ž. V soboto dne 10. julija trgovci vseh vrst z začetno črko A do M, v ponedeljek, 18. julija pa trgovci vseh vrst z začetno črko M do Ž. V sredo dne 20. julija in v četrtek dne 21. julija t. 1. pa vse druge obrti razven koncesijoniranih trgovskih. Ker bode potem na podlagi teh podatkov sestavljena nova obrtna matica, edino merodajna, se vsi obrt-
niki opozarjajo, da se zanesljivo prijavijo na določeni čas na okrajnem glavarstvu, sicer bi se njih obrt ne vpisala v novi obrtni kataster, ter bi morali posledice sami nositi. Ime-jitelji obrti se imajo zglasiti osebno, samo v slučaju, da bi jim bilo popolnoma nemogoče oglasiti se osebno, smejo poslati s potrebnimi listinami kakega zastopnika, ki pa mora biti zmožen podati vse potrebne podatke. Trgovskega učenca Mastnaka, ki se je utopil
v Dravi, so našli v torek pri Sv. Marku.
Iz Haloz. Denuncijantov dandanes mrgoli. Oblasti trpe vsled te najodurnejše lastnosti mnogih državljanov. Ako se komu malo boljše godi, ga ovaja zaviden konkurent ali kdorkoli z brezmiselnimi ovadbami, ki kažejo očitno zlobnost. Nedavno temu je nekdo nadlegoval obrtno oblast z ovadbo, da gostilničar prodaja vino v večjih množinah. Obrtni red to izrecno dovoljuje. Ovaditelj je blamiran, smejejo se mu in to je zaslužil. Nauk, ki ga dajemo mi iz toga mesta, je, da rajši pomagajte drug druge oau, nego da zavistneži skušate dostojne in poštene ljudi uničiti. Nemške krilate besede „Der grofi te Scbufc im ganzen Land . . . .u so pa resnične tudi danes.
Sokol V Murski Soboti ima dne 10. junija 1921 svoj javni nastop. Sokoli, vedno požrtvovalni, prihitite v Prtkmurje, da bo manifestacija „Sokola" vzbudila v zasužnjenem narodu narodno zavest in da se reši vpliva madfcaronskih agitatorjev.
V Št. Vidu pri Ptuju so prišli orožniki na sled velikim tatvinam lesa iz gozdov grašča-ka Lipita v Turnišu. V tatvino je zapleten tudi bogati nemškutarski gostilničar Pernat.
Podružnica Slovenskega planinskega društva
za rogaški Okraj priredi v nedeljo dne 3. julija popoldne skupni iziet na Donačko goro v v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Zbirališče od 3.-5. ure popoldne pri Mikušu pod goro. Z.ečer se bo na gori zažgal veiik kres z umetnim ognjem, streljanjem, petjem in godbo. Prazne steklenice si napolnimo pri Miituši, točilo se bo tudi na gori. Jedila naj vsak s seboj prinese. — Prid' vrh planin, nižave sin !            Odbor.