LetolL,št.7   PTUJ, 15. februarja 1996 CENA 110 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Zgodovina je bogata s kmečkimi protesti. Od starodavnih, krvavih
kmečkih puntov, ki so v zgodovino zapisovali tragične junake, do so-
dobnih protestov kmetov, ki uničujejo cenejše in konkurenčno blago
in se s tem borijo za svoje preživetje. V naši najnovejši zgodovini smo
bili priča vseslovenskega kmečkega protesta s traktorskimi zaporami
cest, uprejenega proti vladni cenovni in uvozni politiki. Kmečki pun-
ti so torej po pravilu upor vladi, državi, gospodu, torej upor tistemu,
ki kroji njihovo usodo. V daljni zgodovini so bili predmet spora viso-
ki davki. Danes, ko so ti v bistvu zanemarljivi, so kamen spotike od-
kupne cene, ali za tuje kmetijske pridelke preveč odprte državne
meje. Ptujski primer štiridnevne traktorske blokade Mlekarne je pro-
test povsem druge vrste. Gre za protest, ki s pravili kmečkih puntov
nima nobene smiselne povezave. "Provociranje" kmetov - članov
Mlekarske zadruge, je ob tem zgolj moralno vprašanje in vprašanje
medsebojnega zaupanja bodočih solastnikov podjetja. Mlekarna in
njeno vodstvo sta pred leti potrebovala delavce in kmete za izbčitev
iz Kmetijskega kombinata. Takrat je bilo odločilno dejstvo, da se
Mlekarna napaja z devetimi desetinami mleka s kmetij. Mlekarna
je pozneje, zaradi lastninskih interesov, potrebovala specializirano
Mlekarsko zadrugo in jo tudi pomagala ustanoviti. Toda obljube v
času dvorjenja so eno, gospodarska realnost in kadrovska kombina-
torika pa drugo. Zadruga je postala "odveč" v času spogledovanja
Mlekarne z Ljubljano. Kot zakonski solastnik je sprožila mehaniz-
me in uspela obdržati mlekarsko premoženje v Ptuju, porušila načrte
vodstva ter si pridobila nasprotnika tudi v članih delavskega sveta,
ki zaenkrat še edini polnomočno odloča v družbenem podjetju. Zad-
ruga, ki je prej gostovala v mlekamiških prostorih, je postala
nezaželena tujka, s pripadajočo pravico solastništva. Vse globlje
nezaupanje do vodstva Mlekarne in propadli poskusi dogovarjanja,
so kmečke traktorje pripeljali pred vrata Mlekarne. Štiridnevna blo-
kada ni izpolnila kmečkih zahtev za novo vodstvo, saj delavski svet
pač ni odstopil od svojih pooblastil. Kmetje so se tako zatekli k edini
možni potezi: "Če nas ne poslušate, vam ne damo mleka!" Odločitve
v jezi seveda niso dobre, tudi ta ni. Primerljiva bi bila z odločitvijo
rejca, ki trmasti kravi ne bi več streglel s krmo, pri tem pa pozabil, da
je krava njegova in da bo za njeno izgubo najbolj kaznovan prav on.
Jože Braili
BORL
natkmsld
peam\imwul
v tem trenutku še nihče ne ve,
kaj se bo z gradovi dogajalo v
prihodnje. V dodelavi je namreč
zakon o kulturni dediščini, ki
predvideva podržavljanje neka-
terih nepremičnih kulturnih
spomenikov. Tako kljub temu,
da je občina Gorišnica lani izdat-
no pomagala pri organizaciji Id-
riarta in tudijifižila v Bori nekaj
sredstev, ,jsMaj ne^V£, ali bo to
njena vlbga tudi v prihodnje. Na
Borlu lahko sedaj doživite pre-
krasno zimsko idilo, vendar nič
več kot to. Več o tem v naslednji
številki Tednika...
M. Zvpanli
Zimska idila na Borlu,
vendar nič več kot to.
V soboto, 1 0. februarja, nekaj po enajsti uri so fonfare s ptujske mestne hiše naznanile pričetek letošnjega-1 1
dnevnega pustnega rajanja v Ptuju in okoliških vaseh. Po bobnarjevem naznanilu je baročno odet mestni deček
razglasil, da lahko odslej vse maškare in maske, vljučno s koranti, rušami in piceki pričnejo preganjati nadležno
in hladno zimo. Kljub mrazu so pred mestno hišo v mini krilih zaplesale pisano odete mažuretke, prijahali so
ptujski konjeniki, celo turistični vlakec Ptujčan je prisopihal, odvoritveni ceremonial pa si je seveda ogledalo ne-
kaj sto obiskovalcev. Foto: M. Ozmec
Korani ima "svo/e" vino
v ptujskem kletarstvu Slovenske gorice - Haloze so se odločili za svojevrsten prispevek k ptujskim
prazničnim pustnim dnem. Obenem so prisluhnili željam gostincev, ki želijo v času pustnih norčij
ponuditi posebno vino. Pripravili so posebno polnitev z imenom KORANT, steklenice pa nosijo tudi
značilno podobo tega ptujskega "demona".
Vino Korant sestavljajo vrhunske sorte beli pinot, sauvig-1
non in renski rizling letnik 1995, ki se odlikujejo z bogatejšo i
kislino. Vino je torej kot nalašč za prijetno pitje ob bogati pre-:
dpustni in pustni prehrani, zelo primerno pa je tudi zai
mešanje z mineralno vodo, torej za pravi štajerski "špricar".
Zaenkrat so napolnili pet tisoč litrskih steklenic in tri tisoč i
buteljk, v ptujskih lokalih pa bodo točili tudi odprtega Ko- ]
ranta. Poleg razglednic z likom koranta imamo sedaj Ptujčani i
in okoličani možnost prijateljem in znancem ali sorodnikom I
izven tega območja podariti še koranta v steklenici.
J. Btailil
2
četrtek, 15. februarja 19% - TEDNIK
DOMA IN PO mnErm
Pf UJ / M BANKA UUBLJANA d.d. IMA NOVE PROSTORE NA SLOVENSKEM TRGU 3
Ih konkurenine storitve
"M banka Ljubljana je v Ptuju prisotna že dlje časa, vendar ne v tako lepo urejeni enoti kot jo je
odprla v sredo, 7. februarja. Poslovali smo v blagovnici Mercator in na Slovenskem trgu v okviru
kreditnega oddelka Mercatorja. Sedaj smo to vse združili v novo poslovalnici in se res predstavlja-
mo kot prava banka," je ob odprtju novih prostorov povedala direktorica M - banke Ljubljana d.
d., Sava Bergant.
M banka skuša biti na področju storitev občanov konku-
renčna banka. Ponuja jim sodobne storitve, predvsem pripo-
ročajo vse vrste depozitx)v, potrošniške in druge kredite, po-
sebej pa še tekoči račun. "M banka je na tem področju ena-
kovredna vsem ostalim bankam. Vključeni smo v mrežo ban-
komatov BA. Omogočamo resnično prilagodljivo poslovanje
po tekočem računu. Ob njem je možno dobiti kartico M
kluba, Eurocard, magma kartico, kot posebno storitev trajni
nalog in nekatere druge, ki se vežejo na tekoči račun. Mislim,
da bi že sedanji komitenti in tudi bodoči, morali biti zadovol-
jni z našimi storitvami," je še povedala Sava Bergant.
M banka je ena od mlajših
bank v Sloveniji. Ustanovljena
je bila sredi leta 1992. S svojo
precej hitro rastjo je v tem
obdobju precej napredovala in
prehitela več drugih bank.
Približuje   se   deležu   enega
odstotka, kar sicer zgleda malo,
za novo banko v rasti pa je to
zadovoljiv delež. Glede na
dosedanje uspešno delo so za-
dovoljni oboji, bančni delavci
in delničarji M -banke.
V politiki M banlce ima poslo-
Z otvoritve
vanje z občani pomembno vlogo.
Tudi pri širitvi bančnih storitev
je prebivalstvo dokaj poudarje-
no. V Ptuju, kjer je sedež enega
močnejših podjetij - Mercatorja
SVS -vidijo svoje komitente
predvsem v delavcih tega podjet-
ja. Njihova želja pa je pridobiti
še druge komitente, iz drugih
(Foto: Langerholc)
podjetij in ustanov.
Poslovalnica M banke v Ptuju
zaposluje trenutno pet delavcev,
vodi jo Helena Lukaček. Posluje
v podobnem delovnem času kot
druge banke v Ptuju. Tudi v tem
se kaže njena konkurenčnost v
primerjavi z drugimi.
MG
V letu 1994 seje obseg poslovanja M banke, merjen z bilančno
vsoto, povečal za 103,4 odstotka. Obseg poslovanja s tujino pa
se je v tem letu povečal za več kot štirikrat v primerjavi z letom
1993. V letu 1994 je znašal doseženi dobiček 167 milijonov to-
larjev. Kapital se je povečal za 187 odstotkov. Po podatkih za
leto 1994 je 80 odstotkov upravljalskega kapitala M banke v
lasti 9425 fizičnih oseb, dvajset odstotkov pa je v lasti 21
fizičnih oseb.
Vodovod Grajena - Orešie
v naselju Krčevina pri Vurberku do Orešja bodo letos dobili vodo.
Območje KS Grajena je bilo še do nedavnega eno najbolj žejnih na
območju mestne občine Ptuj oziroma eno redkih, ki je bilo še brez
vode. Potem ko so vodovod napeljali v naseljih Grajena in Mestni
Vrh, sta brez vode ostali še naselji Krčevina pri Vurbergu in Gra-
jenščak.
Z gradnjo vodovoda Grajena - Orešje se bo z vodo oskrbelo območje
leve strani regionalne ceste Grajena - Vurberk. Na območje Gra-
jenščaka bodo vodo pripeljali v letu 1997. Projekte bodo izdelali že v
tem letu in bodo tudi pokazali, kakšna deleža bosta morala zagotoviti
proračuna v mestni občini Ptuj in v občini Destrnik - Trnovska vas.
Po prvih ocenah naj bi gradnja veljala okrog sto milijonov tolarjev.
Na območju KS Grajena živi 1900 ljudi, z vodo jih je oskrbljenih 900,
tisoč pa jih še čaka nanjo. Investicija v primarni vod Grajena - Orešja
bo veljala 64 milijonov, od tega so krajani po pogodbah prispevali 23
odstotkov investicije. Z izgradnjo tega vodovoda bo vodo dobilo okrog
500 ljudi, ki bodo morali znatno prispevati še za priključek. Po po-
godbi mora biti primarni vod zgrajen do 30. junija. Izvajalec je zasebno
podjetje Vodnar. Pogodba o financiranju med komunalnim podjetjem,
krajevno skupnostjo in mestno občino je bila podpisana po sprejemu
sklepa o deležu proračuna za gradnjo na seji sveta mestne občine Ptuj.
MG
VOJKO BELSAK/ PREJEMNIK ŠTU-
DENTSKE PREŠERNOVE NAGRADE
Jfci^racfcf, ki
f e presenetUm
v soboto zjutraj smo z vesel-
jem sprejeli novico, da je mladi
ptujski igralec Vojko Belšak, ki
je od prvega septembra lani
redno zaposlen v Slovenskem
stalnem gledališču v Trstu,
prejemnik študentske Prešer-
nove nagrade za igro, ki jo po-
deljuje Agrft Ljubljana. Iz nje-
govega področja, to je smeri -
dramska igra in umetniška
beseda, je bila podeljena ena
nagrada.
Ko smo ga poklicali v Koper,
kjer sedaj živi, je povedal, da je
nad nagrado izredno prese-
nečen, ker je ni pričakoval niti v
snu. "Ne gibljem se v krogih,
kjer se o tem odloča, prav tako se
ne pojavljam ob pravem času na
pravem mestu, da bi lahko nekaj
takega pričakoval. Seveda sem
ob nagradi prijetno presenečen,
reči moram, da mi godi. Gre za
nagrado, ki je tudi v tem trenut-
ku največja stvar, ki jo lahko do-
bim. Če bi dobil ta pravo Prešer-
novo nagrado, bi to pomenilo
tudi večjo plačo. Ker tudi te niti
približno nisem pričakoval, jo
bom skušal na vsak način v pravi
meri uveljaviti. Vem, da je nag-
rada večja obveza, ki bo prišla do
izraza že ob naslednji predstavi.
Kot njen prejemnik se bom mo-
ral vedno bolj dokazovati, saj to
od moje igre pričakujejo tudi
gledalci. Mislim, da sem si nag-
rado prislužil z zadnjima dvema
predstavama: Strniševimi Lju-
dožerci in Taborijevim Mein
Kampfom. Slednjo sem prijavil
tudi za diplomo. Trenutno
pripravljam vlogo mladega grofa
v Kranjskih komedijantih. Pre-
miera bo 8. marca, 9. februarja
pa bom s predstavo Mein Kampf
nastopil v Celju. Če bomo s to
predstavo prišli na Ptuj pa v tem
trenutku še ne vem."
Igralcu Vojku Belšaku tudi
naše iskrene čestitke!
MG
VITIMARCI
Zbor
krajanov
v nedeljo, 4. februarja so se krajani Vito-
marcev zbrali na zboru krajanov, ki ga je
sklical župan občine Destrnik - Trnovska
vas, Franc Pukšič. Najprej je podal
poročilo župan o delovanju občine v letu
1995 in predstavil razdelitev sredstev iz
občinskega proračuna. Poročilo o delu
občinskega sveta in vseh zapletih v njem
je podal predsednik sveta, Venčeslav
Kramberger. Župan je tudi povedal, da je
šolanje otrok stvar njih in nikogar drugega,
kajti starši so tisti, ki bodo odločali, kje se
bodo šolali njihovi otroci. Predsednik sve-
ta KS, Albin Druzovič, je podal poročilo o
delovanju KS v preteklem letu. Govorili so
o volitvah v svetu KS in sklenili, da bo nji-
hov svet štel 7 članov. Predsednika sveta
pa bodo izvolili na direktnih voltivah. Med
sklepe zbora krajanov so zapisali, da bodo
njihovi otroci še naprej obiskovali osnov-
no šolo v Ptuju in zadolžili svet KS, da
pripravi idejne projekte za dograditev os-
novne šole v devetletko ter projekt za iz-
gradnjo telovadnice. Zahtevajo tudi tajnika
KS s polno zaposlitvijo in ne s polovičnim
delovnim časom kot je to sedaj. Zavzema-
jo se tudi za dostavo poštnih pošiljk v vsa-
ko vas.
Župana pa so zadolžili, da na
občinskem svetu vloži veto, če bi kdo ho-
tel s preglasovanjem doseči spremembo
položaja KS v občini ali spremeniti način
delitve občinskih sredstev.
V program dela za leto 1996 so si zapi-
sali, da bodo v naslednjih štirih letih zgra-
dili vodovod na območju celotne KS.
Vrednost investicije je 110 milijonov tolar-
jev. V spomladanskih mesecih bodo
pričeli z gradbenimi deli na gasilskem
domu, v nadgradnji pa bodo zgradili sta-
novanje za Stanka Krajnca, ki mu je lani
marca plaz odnesel hišo. Dogradili bodo
tudi sanitarije in društveni prostor.
Zmago Šalamun
VOLICINA - OBČNI ZBOR LZ MARIBOR
Ocyy¥fwe/ši ochfs
cfo itcrnnre in divfadi
V lovsekm domu LD Voličina v Slovenskih goricah je bil redni letni občni zbor mariborske
lovske zveze, ki združuje 62 LD iz Podravja in Koroške. Občni zbor v Voličini so začeli z
ubrano pesmijo lovskega okteta domače LD pod vodstvom pevovodje Boža Čobca. Pevci so
lepo zapeli in doživeli prisrčen aplavz, hkrati pa so dokazali, da namenjajo lovski kulturi
precej pozornosti tudi v lovskih družinah lenarškega lovsko-gojitvnega bazena. Nato so zas-
lužnim članom podelili lovska odlikovanja, s katerimi jih je odlikovala LZS. Odlikovanja sta
prejela tudi člana LD Voličina Anton IVIuršek in Jože Roj s.
Po slavnostnem delu zboro-
vanja je tekla izjemno živahna in
razgibana razprava o nekaterih
žgočih problemih, ki tarejo lovs-
ke organizacije v Podravju in na
Koroškem. Tokrat so posebej
izpostavili problematiko gojitve
fazanov, ki izginjajo iz lovišč.
Zavzeli so se za strokovno razis-
kovalno delo in za sprotno anali-
tično spremljanje učinkov iz-
boljševanja naravnih pogojev za
to divjad. Med vzroki za izjemno
hitro upadanje številčnosti so
navedli tudi prekomerno število
plenilcev, predvsem kun in
predlagali, da bi LZS sprožila
postopek za podaljšanje lovne
dobe na to divjad, ki povzroča
veliko škode tudi slovenskogo-
riškim kmetom. Sprejeli so po-
sebno poročilo z ukrepi za iz-
boljšanje stanja in podprli priza-
devanja za dokončno ureditev
fazanerije Vurberk. Iz nje dobi-
vajo živali za izpust v lovišča,
predvsem kure.
Sicer pa so delegati LZ Mari-
bor na občnem zboru v Voličini
pretresli še probleme, ki tarejo
lovske družine pri gospodarjen-
ju s srnjadjo. Na tem področju so
terjali več reda, odgovornosti in
doslednosti. Načrti odstrelov
bodo velika obveznost, ki jo bo
kontroliral tudi lovski inšpek-
tor. Govorili so še o nekaterih
disciplinskih zadevah in izvolili
18-člansko delegacijo, ki bo so-
delovala na občnem zboru LZS
v Kranju. Udeležence je v
Voličini pozdravil tudi Mirko
Kumer, predsednik KPL iz Ce-
lovca. Zahvalil se je LD za sode-
lovanje s koroškimi rojaki in
povdaril, da takšno sodelovanje
krepi vezi med matičnim naro-
dom in manjšino.
Marjan Toš
LENART
TRADICIONALNO
PUSTOVANJE
Tudi v osrednjem delu
Slovenskih goric bodo
priredili pustno rajanje.
Turistično društvo Ru-
pert Iz Veličine In ZKO
Lenart pripravljata v so-
boto povorko v kateri
bodo sodelovala
domača društva,
ptujski KorantI In druge
maske. Maškare bodo
začele z obhodom ob
11 .uh. Vrhunec pustne-
ga rajanja pa bo pred
lenarško blagovnico.
MS
TEDNIK ye naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za ra-
dijsko in časopisno dejavnost
RADIO - TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Kle-
menčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič (novi-
narji).
Tehnično urejanje, celostna po-
doba, stavek in grafika:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, v 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p.p. 95; tr (062)
771-261, 779-371: 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Mari-
bor.
Po mnenju Ministrstva za informi-
ranje Republike Slovenije št.
23158-92 z dne 12.2.1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne števil-
ke 3, za katerega se plačuje davek
od prometa proizvodov po stopnji
5 odstotkov.
Vesefo nifaiijfe po bisIr^Si vKtah
v letu 1996. je pri ZKO občine Slovenska Bistrica pričel začasno delo-
vati Turistično informativni center, ki bo v okviru "Prireditve grad"
razvijal turistično dejavnost in kjer bodo med drugim tudi zbirali raz-
novrstne informacije, koordinirali turistične aktivnosti ter posredovali
pri organizaciji večjih skupnih turističnih prireditev. Med prvimi so si
zamislili osrednjo pustno - karnevalsko prireditev v mestu Slovenska
Bistrica, ki se bo odvijala po mestnih ulicah v soboto, 17. februarja v
dopoldanskem času.
K sodelovanju so povabili vse os-
novne šole, vrtce, krajevne skup-
nosti, kulturnoumetniška društva,
njihove sekcije in druge neformal-
ne skupine in združenja, da se
vključijo v karnevalsko povorko,
ki bo z osrednjega grajskega dvo-
rišča pričela svoj pohod po mestu.
V povorki bodo sodelovale skupi-
ne iz posameznih šol, vrtcev, kul-
turno umemiških društve in sku-
pin, od pihalnih godb, folklornih
skupin, etnoloških skupin, skupin
ljudskih pevcev in godcev do dru-
gih, s predstavitvijo običajev, ki so
v pustnem času značilni za svet
med Pohorjem in Bočem. Posebna
komisija bo ocenjevala sodelujoče
pustne maske, posebej otroške in
odrasle.
Po končanem karnevalskem poho-
du po mestu, ki ga bodo pričeli na
osrednjem grajskem dvorišču, od-
koder bo povorka nadaljevala pot
po Partizanski cesti mimo
zdravstvenega doma do križišča na
Tomšičevo, do D2 in Git Murka
nazaj na Partizansko cesto do Trga
svobode in ploščad pred bivšim
hotelom Planina, po pločniku do
Ozke ulice in ob grajski restavraci-
ji Pristava nazaj na grajsko dvo-
rišče, bo na osrednjem prireditve-
nem prostoru krajši program z
razglasitvijo najboljših mask. Nag-
radili jih bodo s praktičnimi darili
ter vse sodelujoče postregli še s
toplim čajem in pustnim krofom.
K sodelovanju so povabili skupine
tudi od drugod, med drugim tudi
kurente iz Ptuja, da bi tako hitreje
pregnali zimo.
Brez dvoma pa bo veselo tudi na
sam pustni torek, kot je že tradi-
cionalna navada za te kraje.
Vida Topelovec
TEDNIK - Četrtek, 15. februarja 1996
3
PORO€AMO, KOMBNTmAMO
Jutri v Ptuju srečanje županov mestnih
občin Slovenije
Jutri popoldan se bodo v Ptuju srečali župani mestnih občin
Slovenije. V prvem delu srečanja bodo razpravljali o delovnem
gradivu Zakona o mestnih občinah in gradivu službe za reformo
lokalne samouprave pri vladi R Slovenije "Stališča občin, v kate-
rih so sedeži upravnih enot oziroma imajo na svojem območju
mesta, pa niso mestne občine". V drugem delu, ki ima družabni
značaj, pa se bodo udeležili plesa v maskah zaprtega tipa, ki bo
v romanskem palaciju ptujskega gradu.
Sodniki za prekrške o novem zakonu o
prekrških
Sodnik za prekrške v Ptuju je v prejšnjem letu pridobil nekaj no-
vih prostorov. V sodelovanju z mestno občino Ptuj in mi-
nistrstvom za pravosodje R Slovenije pa je delovne prostore tudi
nekoliko posodobil. Nove delovne prostore in nasploh razmere
za delo sodnika za prekrške v Ptuju so si včeraj na delovnem ses-
tanku ogledali tudi predstavniki ministrstva za pravosodje R Slo-
venije, republiškega senata za prekrške, predstojniki sodnika za
prekrške iz nekaterih drugih slovenskih mest in predstavniki
mestne občine Ptuj. Osrednja tema srečanja so bile spremembe
besedila novega zakona o prekrških. Govorili pa so tudi o naku-
pu računalniške opreme, računalniškega programa in o nekate-
rih drugih odprtih vprašanjih dela sodnikov za prekrške.
Pred 15. sejo sveta mestne občine
Vponedeljek se je na trinajsti seji sestalo predsedstvo sveta
mestne občine Ptuj. Določili so datum in dnevni red 15. seje
sveta mestne občine Ptuj.
Nocoj občni zbor Združenja tajnic Slovenije
¥poslovni stavbi Dela na Dunajski 5 v Ljubljani bo nocoj letni
občni zbor Združenja tajnic Slovenije, ki ga bodo povezali s
predstavitvijo kodeksa omike Združenja tajnic. V tem letu bodo
osrednjo pozornost namenili ustanavljanju novih klubov po Slo-
veniji.
Danes v mariborski turistični zvezi
Pn/ič v tem letu se bo danes sestal izvršilni odbor Mariborske
turistične zveze. Pregledali bodo poslovno poročilo za
prejšnje leto in sprejeli program dela s finančnim načrtom za le-
tos. Redna letna skupščina zveze bo 5. marca v Pesnici.
Bogate nagrade na 36. kurentovanju
Nagradni sklad 36. ptujskega kurentovanja je letos izredno
bogat. Za izvirno okrašene stanovanjske hiše in lokale bodo
podelili tri nagrade v skupni vrednosti 150 tisoč tolarjev. S tremi
nagradami po sto, 60 in 30 tisoč tolarjev bodo nagradili tri na-
jbolj domiselne skupinske maske na velikem karnevalskem plesu
v karnevalski dvorani 1 7. februarja. 500 tisoč tolarjev pa znaša
skupni nagradni fond za pet najlepših skupinskih mask v karne-
valski povorki v nedeljo, 18. februarja.
Aktivnosti za samostojen davčni urad se
nadaljujejo
Vmestni občini Ptuj trenutno poteka več aktivnosti. Prednost
dajejo delitveni bilanci, ki bo tudi osrednja tema prihodnjega
srečanja vseh županov novih občin na območju bivše ptujske
občine. Predvideno je, da bo srečanje v občini Majšperk. Za
mestni svet in posamezne odbore sveta pripravljajo gradiva za
razpravo na 15. seji seji sveta, ki bo predvidoma konec meseca.
V Ptuju pa naj bi se v kratkem sestali tudi predstavniki skupnosti
starih mest. Na srečanju bodo predstavili projekte na področju
kulture in razstavne^dejavnosti, ki jih bodo uresničevali v starih
mestih, v Piranu, v Skofji Loki in v Ptuju. Se vedno pa si v mestni
občini prizadevajo, da bi Ptuj pridobil samostojen davčni urad.
V zdajšnjem predlogu ministrstva za finance, o številu davčnih
uradov v državi namreč odloča vlada, Ptuja za zdaj ni. Ta predvi-
deva v bodoče devet uradov. V upravi za javne prihodke R Slo-
venije jih načrtujejo dvanajst, med njimi je tudi ptujski. Predlog z
dvanajstimi davčnimi uradi bodo v teh dneh podprli tudi v Agen-
ciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Razstava obrti in podjetništva
VObmočni obrtni zbornici Ptuj bodo 25-letnico uspešnega
dela proslavili tudi z organizacijo razstave obrti in podjet-
ništva Ptuj '96. Organizirali jo bodo od 1 2. do 1 6. junija. Prijave
za sodelovanje sprejemajo do 14. marca.
To soboto na ptujski televiziji
Tokratna oddaja ptujske televizije ima pustni pridih. Program
enajstdnevnih pustnih prireditev, ki so se v Ptuju pričele v so-
boto, so organizatorji GIZ Poetovio Vivat predstavili na tiskovni
konferenci 6. februarja.
Pripravila:MG
GOVORI SE...
...DA bo javna ptujska
zdravstvena ustanova
■uskladila svoje ime s kad-
I tovskitn stanjem in najpo-
' gostejšim besedovanjem v
njej. Po novem se bo imeno-
vala DOM ZDRAVLJA.
...DA so koranti dobili ka-
zen za skakanje pred
svečnico. Čeprav je šlo 31.
januarja za predstavitev
"njihove" znamke, je bil nji-
hov nastop prehiter in takoj
so bili kaznovani: dobili
niso ne sendviča ne špricar-
ja.
...DA so "pernati" koranti
na znamki za 13, "rogati"
pa na znamki za 70 tolar-
jev. Zakaj takšna razlika
in zakaj imajo rogati pravi-
co na znamkah potovati po
svetu? Menda zato, ker so
vedno ostali tam, kamor 5o-
dij\ per^i pa so se že te-
mi Ijito prostituirali. Kaj
hočemo, stare k. imajo niz-
ko ceno.
...DA je predsednik ptujske
medobčinske ZKO na kul-
turni slovesnosti nehote
"določil' 8. februar za
občinski praznik. Pa je špe-
tir v Ptuju končan, denarja
za referendum ne bo treba
zapravljati, stranke pa
imajo eno možnost manj za
nenehne prepire.
VIDI SE...
...DA ptujskim korantom ne
gre pripisovati zgolj nadle-
govanja, mečkanja,
slačenja ali celo pikanja le-
pih deklet. Nekateri (na sli-
ki) lepo mladenko celo
oblečejo. V koranta seveda,
ko ni nežnega zapenjanja
modrca, bodija ali steznika,
temveč zgolj zategovanje in
zapenjanje grobe verige s
težkimi zvonci.
{ORMOŠKI FAŠENSKI KARNEVAL
Osrednja pustna prireditev v Ormožu je
tradicionalni pustni karneval, ki bo v torek
ob 14. uri. Letošnja povorka pustnih mask
bo ubrala malce drugačno pot kot pretekla
leta. Pričela se bo pred gasilskim domom
in bo šla mimo hotela, po Skolibrovi in
gpoštni ulici, nato pa nazaj po Vrazovi ulici
do osrednje tribune, ki bo letos pred
ormoškim hotelom, okrog katerega bodo
gos>tinci pripravili stojnice s pustnimi
dobr^ami. V programu bodo sodelovale
mažorfitke  in  bobnarji,  k  prijetnemu
^^5Pazpp|joženju pa bo prispeval tudi domači
/--at^sibel. Franci Trstenjak, predsednik
ormoškega turističnega društva, je dejal, da
so svoje sodelovanje na karnevalu že prija-
^^^^pi^^e^^^pii^in ^novnej^le, ki se
ORMOŽ / KONFERENCA ZLSD
s programsko volilne konfe-
rence Združene liste socialnih
demokratov so sporočili, da ima
ormoška organizacija ZLSD od
nedavnega novo vodstvo. Za
predsednika stranke so izbrali
Zdravka Hlebca, za po-
dpredsednico Ljubo Fišer, Mar-
ta Peršak je postala predsednica
ženskega foruma, Petra Hlebec
predsednica mladinskega foru-
ma, delavsko zvezo pa bo vodil
Branko Canjko.
Izpostavili so tudi nekaj točk,
ki jim bo stranka posvetila po-
sebno pozornost. Prizadevali si
bodo za izgradnjo doma za osta-
rele občane v Ormožu. V ta na-
men bodo poizkusili oblikovati
ustrezno komisijo pri
občinskem svetu. Vključili se
bodo v projekt krepitve zdravja
na podeželju, ki že poteka v kra-
jevni skupnosti Kog. Projekt
pripravlja Mednarodna
zdravstvena organizacija, vodi
pa ga nacionalna koordinatorka
za zdravje republike Slovenije
dr. Mateja Kožuh Novak. Z mla-
dinskim prostovoljnim delom
pa bo v projektu sodeloval tudi
mladinski forum. V okviru pro-
jekta je v Ormožu predviden
mednarodni kongres, ki naj bi se
ga udeležilo okrog 50 tujih stro-
kovnjakov s področja zdravstva.
V stranki namenjajo veliko po-
zornosti mladim, zato si že nekaj
časa prizadevajo za ustanovitev
urada za mlade. Zatika se
predvsem pri kadrovskih rešit-
vah. V ZLSD in njenem vodstvu
so v precejšnji meri zastopane
tudi ženske. 23. februarja pa
bodo na temo: Položaj ženske v
družbi, pripravili okroglo mizo.
Med vprašanji, ki presegajo lo-
kalno raven so izpostavili
predvsem dve točki. Pripravni-
štvo, ki ga je pri nas obvezno op-
raviti po dokončanju šolanja, se
jim zdi nepotrebno in neprimer-
no. Zaradi pripravništva je znat-
no otežena možnost za zaposli-
tev, predvsem pri iskalcih prve
zaposlitve. Kot argument nava-
jajo tudi, da instituta
pripravništva v svetu ne pozna-
jo. Opozorili so še na dejstvo, da
je prejšnji parlament povzročil
novih 100.000 upokojitev, med
katerimi še posebej bodejo v oči
administrativne upokojitve.
Zato ZLSD predlaga, da naj se
sredstva za tovrstne upokojence
zagotavljajo iz proračuna, ne pa
iz pokojninskega sklada.
vk
VOLICINA/ CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA
v projekte CRPOV na območju KS Voličina bodo vključili vasi
Zavrh, Crm^enšak, Nadbišec, Gradenšak, Dolge njive in Sp.
Voličino
Po uspešnem začetku izvajanja
CRPOV na območju KS Benedikt v
Slovenskih goricah, kjer so že začeli
s številnimi izvedbenimi projekti
(prav v teh dneh na veliko proučuje-
jo možnosti za vrtnarski center in
izobražujejo udeležence) so se po-
dobne naloge lotili tudi v KS
Voličina. Nosilec projektov, ki sta
jih podprla Ministrstvo za kme-
tijstvo in gozdarstvo in občina Le-
nart, je lenarško podjetje Jasama. V
tem mesecu se bo sestala posebna
skupina strokovnih sodelavcev, ki
bo pripravila podrobnejši načrt
programa, nad katerim bo bdel pro-
jektni svet, svoje pa bo seveda morala
poreči tudi KS Voličina. Ta od
programov veliko pričakuje,
predvsem pa upa, da bodo lahko s
pridom izkoristili nekatere razvojne
prednosti in naravne danosti na nji-
hovem območju.
Dela bo veliko, za začetek pa so na
sam dan kulturnega praznika v lovs-
kem domu v Voličini pripravili prvo
delovno srečanje krajanov, ki bodo
vključeni v CRPOV. Rdeča nit raz-
govora je bilo vinogradništvo, kar se-
veda ni naklučje, saj je Zavrh znana
vinogradniška točka in tudi danes so
tod doma vrhunski primerki slo-
venskogoriškega vina. Spregovorili
so o vinogradništvu v teh krajih
nasploh. Vida Savli iz podjetja Jasa-
ma pa je predstavila možnosti za
uresničevanje programov obnove vi-
nogradov v projektih CRPOV.
Poskrbeli so tudi za krajši kulturni
program in za pokušino vin domačih
proizvajalcev s strokovnim komen-
tarjem, za katerega je poskrbel mag.
Anton Vodovnik iz KZ Maribor. V
Voličini upajo, da bodo lahko pripra-
vili še več podobnih prireditev, s ka-
terimi bodo lahko že na začetku
predstavili konkretne razvojne
možnosti, ki se ponujajo v tem delu
slovenskogoriškega podeželja.
_________________ _____§/LJoi
4
četrtek, 15. februarja 1996 - TEDNIK
N45f KRAil IN UUDJB
PUST / PUSTNO VESELJE SE SELI IZ MESTA V BLIŽNJE KRAJE
GrkukauJb v Domovi in na Vhknu
5. etnografski fašenk
v Markovtih
Najdaljšo tradicijo ima etno-
grafski fašenk v Markovcih, ki ga
bodo letos pripravili že petič. Os-
rednje dogajanje bo na pustno
nedeljo, od desetih naprej. Kot je
povedal predsednik etnografskega
društva Korant Markovci Martin
Mikša bodo fašenk pričeli s prika-
zovanjem izdelave mask oziroma
priprav nanj pri kmečki hiši v Za-
bovcih, ki jo bodo za to priložnost
še posebej ozaljšali. Ob trinajstih
pa se bo pričela tradicionalna
fašenska povorka izpred kmečkega
mlina v Zabovcih, ki bo po
krajšem obhodu, krenila proti
Markovcem, srcu pustnega doga-
janja. Nastopilo bo šestnajst tradi-
cionalnih skupin. Da bi bilo vse v
stilu pusta so se z domačimi gostil-
ničarji dogovorili, da bodo
ponudbo obogatili s pustnimi jed-
rni. Iz Ptuja bo v Markovce na
pustno nedeljo organiziran tudi
avtobusni prevoz. Odhod bo ob
10,30 in ob 13. uri z avtobusne pos-
taje.
4. fašenk
v Cirkovtah
V organizaciji domače folklorne
skupine "Vinko Korže" bodo v
Cirkovcah na pustni torek ob 16.
uri organizirali 4. fašenk. Pustna
povorka bo krenila s šolskega dvo-
rišča proti centru kraja, kjer bo
pred bifejem Korže kronanje
pustnega carja. Ob folklornem
delu, v katerem bodo sodelovali
koran ti iz Rogoznice, orači iz Lan-
cove vasi, Haloški Jurek iz Dolene,
pokači iz Pleterj, ploharji iz Cir-
kovc ter druge skupine, bodo v
karnevalskem delu natopile
maškare iz osnovne šole in vrtca.
Za veselo vzdušje bo skrbela tudi
godba na pihala Talum. Najboljše
maske bodo nagradili. Tudi za og-
led cirkovškega fašenka bo orga-
niziran avtobusni prevoz iz Ptuja.
Odhod bo ob 15,30 uri z avtobusne
postaje.
3. pustni karneval v
CIrkulanah
Pustni karneval v Cirkulanah
pripravljajo prizadevni člani
domačega turističnega društva, ki
si tudi sicer prizadevajo za turis-
tično oživljanje kraja in Haloz. V
soboto, 17. februarja, bodo pripra-
vili že tretji pustni karneval. Začel
se bo ob 14. uri, z nastopom kuren-
tov, oračev, pokačev in drugih iz-
virnih pustnih mask želijo vsaj na
na ta dan pregnati mraz in led, ki
sta tako trdovratno zasidrana v
nas, so zapisali v prijaznem vabilu
za sodelovanje.
Udeležence karnevala bodo po-
gostili. Trem najbolj izvirnim
maskam bodo podelili denarne
nagrade.
Na karneval v Cirkulane bo
avtobus odpeljal z avtobusne pos-
taje ob 13. uri.
Prvi fašenk po
dorntnrsko
Turistično etnografsko društvo
"Liikari" Dornava, ki so ga ustano-
vili lani spomaladi, da bi skrbelo
za ohranitev šeg in navad, ki so tod
nekoč živele, ko je bil še liik, ta
žlahtna kultura, ta devica s sedmi-
mi kožami, kot ji pravijo, glavni
vir dohodka. Ob vsem, kar so v
društvu v tem kratkem času nare-
dili za turistično in siceršnje
oživljanja kraja oziroma nove
občine Dornava, se sedaj
pridružuje tudi organizacija kar-
nevala, ki so ga poimenovali
"Fašenk po dornavsko". Organizi-
rali ga bodo v ponedeljek, 19.
februarja, ob 14. uri pred kultur-
nim domom v Dornavi. Zavedajo
se, da je v njihovem okolju ohran-
jenih mnogo pustnih likov, zato
pričakujejo, da se jih bo do 15.
februarja (torej do danes), ko bodo
končali z zbiranjem prijav za sode-
lovanje na prvem karnevalu, prija-
vilo veliko. Prijave sprejemajo na
naslov Turistično - etnografsko
društvo "Liikari" Dornava. Nasto-
pajočim obljubljajo malico, vsem
drugim pa veliko zabave. Na-
jboljše maske bodo nagradili. Po
karnevalu bo zabava s plesom v
kulturnem domu.
Prvi fašenk na Vidmu
Te dni se lotevajo organizacije in
izvedbe prvega fašenka tudi na
Vidmu v Ptuju, eni od devetih no-
voustanovljenih občin na območju
bivše ptujske občine. Na pogovor
na sedežu občine so povabili
predstavnike kulturnih društev,
šole, aktivov kmečkih žensk, mle-
karske in zadružne skupnosti, kul-
turno turističnega društva Klopo-
tec Soviče - Dravci, odbora za pri-
reditve in družbene dejavnosti ter
nekatere druge, ki skrbijo za afir-
macijo kraja oziroma občine. Skle-
nili so, da bo prvi fašenk na Vidmu
v ponedeljek, 19. februarja, ob 14.
uri. Na prvem fašenku želijo prika-
zati vse ohranjene etnološke sku-
pine, maske in pustne like v občini
Videm ter pustno kulinariko, ki bo
prišla do izraza ob obiskih "fašen-
kov" na posameznih domačijah.
Potrudili so se in zbrali podatke o
skupinah, ki so v prejšnjih letih že
nastopile na kurentovanjih v Ptu-
ju. V Leskovcu živijo orači, fašens-
ki muzikanti, pernati koranti; v
Podlehniku imajo orače, pokače,
rogate korante, deda z babo; V
Lancovi vasi velike in male orače,
rogate korante, vile, Lucije,
fašenske muzikante; na Pobrežju
pobreške plesače, cigane, pernate
korante; v Doleni so doma Zeleni
Jurij - Haloški Jurek, fašenski go-
dci; v Šturmovcih pa rusa,
medved, kura. Če bi prišli vsi, bi
jih bilo za lepo število. Da bo za
pust veselo na Vidmu, obljubljajo
tudi otroci, ki jih je pustni nemir
že osvojili. Začetek pohoda ^
pustnih skupin iz vasi Leskovec,
Podlehnik, Dolena - Sela, Lancova
vas, Pobrežje in Šturmovci se bo
začel že ob 12. uri.
Na prvem fašenku na Vidmu
mask ne bodo nagrajevali. Avto-
bus bo na Videm odpeljal z avto-
busne postaje v Ptuju ob 13. uri.
MG
PTUJ / V PRIČAKOVANJU NAJVEČJEGA PUSTNEGA VRVEŽA V SLOVENIJI
Za pust Ini Pfii/ Slovenija v malem
V enajstih pustnih dneh bo Ptuj Slovenija v malem. Če bodo vsi, ki so bili povabljeni, v resnici tudi prišli, se bo v
teh dneh dogajanje iz Ljubljane preneslo v Ptuj.
Na skrivnostno karnevalsko noč
zaprtega tipa na ptujskem gradu,
ki bo v petek, 16. februarja, sta
župan mestne občine Ptuj dr. Mi-
roslav Luci in direktor GIZ Poe-
tovio Vivat Branko Brumen pova-
bila številne goste iz Slovenije in
tujine. Iz Slovenije bodo to župani
mestnih občin, partnerji in
predstavniki večjih slovenskih
podjetij, ki so tudi letos finančno
podprli ptujsko kurentovanje, mi-
nistri v slovenski vladi in nekateri
drugi. Prireditev bo snemala TV
Slovenija. Drugi ples v maskah je
izgubil predznak gala, ime "Noč v
mestu stoterih obrazov" pa je
obdržal.
Častni pokrovitelj 36. kurento-
vanja predsednik vlade R Sloveni-
je dr. Janez Drnovšek je kot
predsednik stranke LDS prejel va-
bilo za skrivnostno karnevalsko
noč v karnevalski dvorani v sobo-
to, 17. februarja, ko naj bi prišli
tudi vsi bivši predsedniki
skupščine občine Ptuj, predstavni-
ki večjih podjetij, ki so partnerji
ptujskega kurentovanja,
predsedniki političnih strank, tuji
ambasadorji v Sloveniji in drugi.
Sicer pa kot smo izvedeli bo dr.
Drnovšek v Ptuj zagotovo prišel
na pustno nedeljo, če se ne bo zgo-
dilo kaj nepredvidenega. Organi-
zatorji pričakujejo tudi predsedni-
ka evropske skupnosti karnevals-
kih mest. V Ptuju in Mariboru bo
namreč od 11. do 18. maja 16. kon-
vencija evropskih karnevalskih
mest, zato se moramo pokazati v
najboljši luči.
KURENTI OBISKUJEJO
MESTNE OBČINE IN
STARA MESTA
Kurenti že od prejšnega
ponedeljka obiskujejo mestne
občine v Sloveniji in stara mesta, s
katerimi je Ptuj povezan v Skup-
nost slovenskih starih mest ter va-
bijo na pustni Ptuj od 10. do 20.
februarja. Svečana otvoritev 36.
kurentovanja je bila v soboto, 10.
februarja. Ob enajstih je bil pred
mestno hišo svečani razglas z vabi-
lom pustnega dečka vsem, da se
zvečer ob 19. uri v karnevalski
dvorani udeležijo otvoritvene slo-
vesnosti letošnjega kurentovanja,
kjer so nastopile skupine kurentov
in nekatere druge. Filatelisti Ptuja
pa so predstavili novo slovensko
znamko s podobo koranta in pri-
ložnostni karnevalski žig. Sledila
je zabava z ansamblom Agropop.
Že od nedelje, 11. februarja, so
v karnevalski dvorani vsak dan za-
bavni programi z glasbenimi in
plesnimi skupinami, kurenti, dru-
gimi pustnimi skupinami, humo-
risti ter z drugimi gosti. To bo tra-
jalo do petka, 16. februarja. V so-
boto, 17. februarja, bo veliki kar-
nevalski ples, na katerem bo za za-
bavo in ples skrbel ansambel Ves-
na s pevko Ireno Vrčkovnik. Pro-
gam pa je še bogatejši. V enajstih
dneh so se in se bodo v karnevals-
kem šotoru predstavile številne
pustne skupine, največ bo kuren-
tov, ki ostajajo osrednji pustni lik.
STRAH PRED
NEDELJSKO
KARNEVALSKO
POVORKOJE
UPRAVIČEN
Za organizatorje bo letos prava
preizkušnja nedeljska povorka, te
praktično zadnje dve leti ni bilo.
Kot smo uspeli izvedeti, bo v
nedeljski pustni povorki nastopilo
okrog 20 skupin, tri naj bi prišle iz
tujine ter večje število otroških
skupin. S skupinami od drugod so
zadnje čase veliki problemi, ker se
tudi v drugih krajih odločajo za or-
ganizacijo pustnih prireditev, zato
je razumljivo, da skupine dajejo
prednost domačim prireditvam.
Po končani pustni povorki po
mestnih ulicah in trgih, se bo ob
17. uri v karnevalskem šotoru
pričela velika zabava pod naslo-
vom "Dan karnevala".
V ponedeljek bodo v karnevalski
dvorani veseljačili otroci in neko-
liko starejši. Otroci se bodo veselili
ob veselem kabaretu, pustni žur za
mlade pa se bo začel ob 20. uri.
Pustni torek bo v dvorani namen-
jen otrokom iz vrtcev, ki se bodo
lahko veselili do poznega popold-
neva. Zvečer ob 19. uri pa se bo
pričel najbolj žalostni dan letošne-
jga pusta - njegov pokop. Vsega le-
pega, veselega in norega, je enkrat
konec, tudi pusta.
V KARNEVALSKEM
ŠOTORU TUDI LETOS
VELIKO ZNANIH
SKUPIN
V karnevalskem šotoru so oziro-
ma bodo letos nastopili: Agropop,
ansambel Ptujskih 5, humoristični
duo Strašna Jožeta, Ritmo Loco,
Magnet, Andrej Šifrer, Plava trava
zaborava, Pidži, Čudežna polja,
ansarnbel Vesna in Irena Vrčkov-
nik, Štajerskih 7, Mupped show,
Kontrabant in Vlado Kreslin, an-
sambel Ekart in Edvin Fliser. S
karnevalsko prepustnico, ki stane
tri tisoč petsto tolarjev, si bomo za-
gotovili prost vstop na vse prire-
ditve v okviru 36. kurentovanja.
Poleg tega bomo z njo lahko kupo-
vali s popustom v več kot 70 loka-
lih v Ptuju. Če je ne bomo imeli,
bomo morali vsak obisk v karne-
valskem šotoru sproti plačevati.
Cena vstopnice za ogled nedeljske
karnevalske povorke je tristo tolar-
jev. Karnevalska prepustnica pri-
naša številne druge ugodnosti,
zato je ne prepustite drugim. Tudi
Slovenske železnice bodo v času
ptujskih pustnih prireditev vozile
ceneje na Ptuj. Popusti so od 40 do
50 odstotni. Tudi Štajertours in
Certus vozita po 16. uri vsak dan v
Ptuj brezplačno. Kdor želi, lahko
okusi prednosti vožnje z vlakcem
Ptujčanom. S karnevalsko pre-
pustnico je tudi parkiranje po 16.
uri brezplačno.
Glavni partnerji letošnjega ku-
rentovanja so mestna občina Ptuj,
Perutnina, Mercator SVS d.d.
Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj,
Tobačna Ljubljana, Zavarovalnica
Maribor, Nova KB Maribor, Albin
Promotion, CSM čistilni servis
Maribor, Ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti, Urad za infor-
miranje R Slovenije. Celotni pro-
jekt letošnjega kurentovanja znaša
300 tisoč mark, od tega morajo
sponzorji zagotoviti tretjino, drugi
potreben denar pa bodo organiza-
torji, letos se za brezhibno izvedbo
trudi 35 ljudi, morali zbrati iz dru-
gih virov.
V mestu od Dravi, ki je najsta-
rejše slovensko mesto in se tudi
ponaša z najstarejšo pustno prire-
ditvijo v Sloveniji, si želijo, da bi
se obiskovalci od drugod pri njih
dobro počutili in odnesli najlepše
vtise o mestu in njegovih ljudeh.
Ni dovolj, da bo imelo mesto pri-
jazno podobo, ob številnih pustnih
okraskih, ga bodo olepšale stvarit-
ve otrok na temo kurentovanja,
tudi naš obraz mora biti prijazen.
Navsezadnje je pust samo enkrat
na leto. Prijatelje in znance pova-
bimo, da nas obiščejo. V TIC-u
vam bodo z veseljem dali posebno
razglednico z vabilom, ki je že lani
bila nadvse prijazno sprejeta. Pri-
jatelje lahko povabite na krof, na
kavo, lahko pa jim kupite tudi kar-
nevalsko prepustnico. Odločitev je
vaša. Pa ne pozabite, pusta ni brez
maske.
MG
TEDNIK - Četrtek, 15. februarja 1996
S
ZANmiVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / 36. KURENTOVANJE PREDSTAVILI NOVINARJEM
11 northg pusinth dni...
36 - članski organizacijski odbor Kurentovanja 96, je na tiskovni
konferenci v torek, 6. februarja, ob prisotnosti predstavnikov
sponzorjev predstavil javnosti obogateno vsebino letošnjih prire-
ditev, ki so se uradno pričele v soboto, 10. oktobra in bodo trajale
11 "norih dni" tja do pustnega torka 20. februarja. Predsednik
Združenja evropskih karnevaklskih mest za Slovenijo, Branko
Brumen, sicer kot direktor GIZ Poetovio Vivat eden glavnih or-
ganizatorjev, je bil še posebej vesel sporočila, da je častno pokro-
viteljstvo nad 36. ptujskim kurentovanjem prevzel predsednik
slovenske vlade, dr. Janez Drnovšek, ki naj bi se v nedeljo, 18.
februarja udeležil tudi osrednjega karnevala v Ptuju.
Kot je povedal Branko Bru-
men, je partner letošnjega ku-
rentovanja prvič tudi slovensko
ministrstvo za gospodarske de-
javnosti. Vsa dogajanja potekajo
v osrednji karnevalski dvorani,
ki je tokrat postavljena za avto-
busnim postajališčem in sprejme
okoli 2.000 obiskovalcev. V pro-
gram kurentovanja je organiza-
torjem letos uspelo spraviti in
koordinirati tudi okoliške etno-
grafsko - pustne prireditve, ali
karnevalske fašenke, ki bodo v
Markovcih, Cirkovcah, Cirkula-
nah, Dornavi in na Vidmu.
Podžupan mestne občine Ptuj,
Ervin Hojker je poudaril, da je
Kurentovanje osrednji dogodek
leta, saj je pravi praznik za Ptuj,
Ptujčane in okoličane. Vsem, ki
v mestni občini podpirajo ta pro-
jekt se je zahvalil, saj s tem
predstavljamo kaj imamo in tudi
dokazujemo kaj znamo. Med šte-
vilnimi novostmi letošnjega pro-
jekta kurentovanja je tudi likov-
Vsebino letošnjega kurentovanja in spremljajočih
prireditev so novinarjem predstavili - od leve: dr.
Božidar Koželj, Meta Jeraj, Branko Brumen in Ervin
Hojker.
no ustvarjanje učencev 23 os-
novnih šol v Sloveniji, ki so dos-
lej na to temo naredili prek 1.500
izdelkov in jih bodo javnosti po-
sebej predstavili.
Vodja projekta letošnjega ku-
rentovanja, Marjeta Jeraj je iz-
razila prepričanje, da bo vsak
obiskovalec od koderkoli, našel
v Ptuju nekaj zase. Po njenih
besedah je bil že lanski obisk
nad vsemi pričakovanji, saj je
predvidevanja presegel kar za
240 odstotkov. Letošnji program
prireditev je zato še bolj razšir-
jen. Med tednom bo v karnevals-
ki dvorani nastopilo okoli 2000
najrazličnejših udeležencev, na
osrednji prireditvi - nedeljskem
karnevalu  pa  pričakujejo  od
Na kolinah pri Druzovičevih so nekateri novinarji dokazali, da so vešči tudi
izdelovanja pravih (ne novinarskih) klobas. (foto: M. Ozmec),
30.000 do 40.000 obiskovalcev.
O karnevalu in njegovih pustnih
prireditvah bo poleg radijskih in
časopisnih hiš letos posebej
poročala tudi nacionalna slo-
venska televizijska hiša, ki bo
posnela oddajo. Ta bo na spore-
du 22. februarja na TV Sloveni-
ja.
Novost za filateliste - izzid
dveh poštnih znamk z likom
pernatega in rogatega koranta je
zbranim predstavil predsednik
filatelističnega društva Ptuj, dr.
Božidar Koželj in ob tem pove-
dal, da bodo v času karnevalskih
prireditev v ptujski pošti na vol-
jo tudi omenjene znamke s pri-
ložnostnimi kuvertami in žigi.
Po uradnem delu tiskovne
konference so novinarje in
predstavnike sponzorjev s Cer-
tusovim avtobusom odpeljali na
turistično kmetijo Druzovičevih
v Drbetincih, kjer je doma ena
najboljših gospodinj slovenskih
turističnih kmetij. Ob tem, ko
jim je gospodinja Marta ob iz-
datni pomoči gospodarja pos-
tregla z domačimi kolinami, so
se v izdelovanju klobas preizku-
sili tudi novinarji. In nekateri so
dokazali, da so vešči tudi tega,
čeprav je med peresom in nožem
velika razlika.
-OM
ORMOŽ - VINSKI TABERNAKELJ LIDIJE RUŠKA
Zcfravnlca z« vino
Že poldrugo leto znarm ormoška enologinja dipl ing. živilske tehnologije Lidija Ruška
svetuje vinogradnikom in kletarjem iz območja ormoške, ljutomerske pa tudi ptujske
občine. Prej je imela svojo enološko svetovalnico v prostorih podjetja Cvetko, od lanskega
Martinovega dalje pa opravlja to svojo dejavnost v starem delu ormoškega hotela, ki so ga
preuredili za manjše podjetnike.
V njenem prostoru je vse v stilu
vina, resnično pravi vinski taber-
nakelj, kjer vinogradnikom in
kletarjem v priročnem laborato-
riju opravi analizo vzorcev vina
in jim potem svetuje, kako naj
negujejo svoj pridelek. Poudarja,
da je vsaka stranka zanjo izziv.
Kot se vzorci vina razlikujejo
med sabo, tako tudi vinogradniki
različno sprejemajo njene nasve-
te. Z nekaterimi mora opraviti
individualne pogovore, brez prič,
kajti vino, pa naj bo takšno ali
drugačno, je tudi ponos posame-
znega vinogradnika in kletarja.
Ko jo tako opazuješ pri njenem
delu, imaš občutek, da si pri
zdravniku. Vsakemu vinogradni-
ku in kletarju pove kaj je z njego-
vim vzorcem narobe ali pa tudi ne,
vesela je tudi, če ga lahko pohvali,
napiše recept in se dogovori za
naslednji pregled. "To delo moraš
opraviti resnično zavzeto, z ljubez-
nijo in odgovornostjo, saj je od
tega odvisno marsikaj. Seveda pa
mora tudi vinogradnik, ki prinese
vzorec v analizo, moje nasvete dos-
ledno upoštevati," še pove Lidija
Ruška, ki jo vinogradniki in kle-
tarji nadvse cenijo zaradi njene
strokovnosti in prijaznosti. Rada
pa še dodaja, da so vinogradniki in
kletarji na vinorodnem območju
Ormoško - ljutomerskih goric in
Haloz zadnja leta, zahvaljujoč pre-
davanjem pa tudi šolanju, dobro
strokovno podkovani in se zaveda-
jo, da se svetovanje in opravljene
analize kasneje dobro obrestujejo.
Njeno delo ni samo v analizah
posameznih vzorcev, temveč sode-
luje z vinogradniki od priprav na
trgatev pa vse do stekleničenja
vina. Tako je pred lansko trgatvijo
opravila predavanje, kjer je govori-
la o posebnostih trgatve letnika
1995, v zimskih mesecih pa je vi-
nogradnike in kletarje seznanila še
Lidija Ruška v svojem vinskem tabernaklju.
(Foto: VT)
z negovanjem vina ter pripravami
na stekleničenje.
Delata skupaj s hčerko Nadjo in
po njej se ormoška enološka sveto-
valnica tudi imenuje.
Vida Tepolovec
PTUJ / TD V PRPRAVAH NA 11 0-OBLETNICO
Osrecfn/e sfsvesitosff
ma/a In [unija
V ptuiskem turističnem društvu, enem od treh naistorejših slovenskih tu-
rističnih društev, so že začrtali osnovni program jubilejnih aktivnosti ob
110-obletnici delovanja, ki ga praznujejo v tem letu.
Predsedniky4//}m Pišekje povedal, da bo praznovanje jubile-
ja potekalo vse leto. Bo delovno in namenjeno krepitvi
društvene organizacije in razvoja turizma v Ptuju. Pri ures-
ničevanju nalog in ciljev pričakujejo odkrito in vsestransko
sodelovanje ter podporo vseh, ki si prizadevajo za hitrejši in
uspešni razvoj Ptuja, ki je s svojo bogato zgodovino in kultu-
ro prava zakladnica tisočletij. Staro mestno jedro je turis-
tični biser v pravem pomenu besede, ki daje možnosti za raz-
voj celotnega turizma. Domači in tuji turisti ugotavljajo, da
je Ptuj eno najlepših mest in da se bodo vanj še vračali.
V jubilejnem letu bodo os-
rednje aktivnosti posvečene ure-
janju mesta, novim projektom v
počastitev 110 obletnice in orga-
nizaciji nekaterih prireditev, s
katerimi bodo obeležili visoko
obletnico društvenega delovanja
in prispevali k promociji Ptuja z
zaledjem. Ptuj je že štirikrat za-
poredoma zmagal v akciji Turis-
tične zveze Slovenije "Moja
dežela, lepa, urejena in čista",
kar doslej še ni uspelo nobene-
mu slovenskemu mestu. "Še
vedno pa nismo zadovoljni z
ureditvijo mestnega središča,
prometnim režimom v mestu,
prometno infrastrukturo. Mesto
mora dobiti turistični, zabavni
in kulturni utrip. Obnova stare-
ga mestnega jedra glede na
razpoložljiva sredstva dobro na-
preduje. Sepata pa obnova in po-
sodobitev gostinskih objektov,
da bi zagotovili višji standard
ponudbe. V tem letu moramo
nujno začeti z obnovo grajskega
hriba in pričeti urejati gostinski
objekt. Pripraviti je potrebno
program pomladanskega urejan-
ja okolja in ocvetličenja oken,
balkonov in drugih prostorov v
mestu, saj dosedanji uspehi v
akciji "Moja dežela, lepa, urejena
in čista" še posebej obvezujejo,"
poudarja Albin Pišek.
OSREDNJE
SLOVESNOSTI
31. MAJA
IN I. JUNIJA
v okviru novih projektov v ju-
bilejnem letu naj bi prebivalcem
in obiskovalcem mesta približali
arheološko bogastvo tega okolja.
Arheološke eksponate naj bi
predstavili v trgovinah, gostil-
nah in drugih primernih prosto-
rih. Na stanovanjskih in poslov-
nih zgradbah, ki so kulturno
zaščitene in stare nad dvesto let,
naj bi izobesili ptujske zastave.
Čas je za izdelavo ptujske
značke, za drugačno opremo
naših trgovcev, natakarjev in
drugih, ki prodajajo v lokalih v
starem mestnem jedru.
Jubilejno proslavo načrtujejo v
turističnem društvu Ptuj 31.
maja. Povezati jo želijo s tremi
priložnostnimi razstavami: z
zgodovinskim pregledom delo-
vanja turističnega društva,
razstavo starih ptujskih
razglednic in z razstavo ptujskih
slikarjev na temo ptujskih moti-
vov. Prvega junija naj bi se v
Ptuju srečali predstavniki vseh
objezerskih mest v Sloveniji.
Ptujsko jezero je največja ce-
linska vodna površina v Sloveni-
ji, na kateri pa žal za zdaj ni
mogoča prava turistična de-
javnost. Objezerska mesta bodo
svoje srečanje posvetila temi
"Onesnaženje ptujskega jezera in
organizacija turistične ponudbe
na jezerih Slovenije." Po
zdajšnjem programu naj bi prve-
ga junija brodarsko društvo
Ranča na jezeru organiziralo ve-
liko regato. Drugega junija pa
naj bi na ptujskem gradu izvedli
že tolikokrat obljubljene viteške
igre.
MG
6
četrtek, 15. februarja 19% - TEDNIK
NASf MRAlf IN i/UDJE
BOMO UdiHif POSMU 50DOBJVICUIDIATOIUI?
Zgodilo se je. Učitelju so popustili živci in udaril je učenko. Učenka je poiskala zdravniško pomoč, njeni starši pa so o zadevi obvestili vodstvo šole, policijo. Zavod za
šolstvo, republiškega inšpektorja, novinarje. Učitelj je v disciplinskem postopku, obeta se tožba, mediji so zgodbo pograbili kot eno od velikih novic, vrednih udar-
nega naslova, javnost je zgrožena,... . i
Učiteljevega dejanja pedagoško ni moč upravičiti, mogoče
pa je razumeti njegovo človeško stisko, ki ga je pripeljala do
dejanja, še bolj pa obup, ki ga je zajel, ko je njegovo dejanje
zadobilo javni odmev, vreden mednarodnega dogodka. Sko-
raj ni človeka v krogu 50-km, ki s tem problemom ne bi bil
tako ali drugače seznanjen in o njem imel svojega strokovne-
ga mnenja. i
Izhajam iz učiteljske družine.
Oba moja starša sta bila učitelja.
Že kot otroka sva z bratom opa-
zovala njuno ljubezen do tega po-
klica, čutila sva njuno zado-
voljstvo, ko sta odhajala v službo z
željo, da mladim preneseta nekaj
svojega znanja in izkušenj. Pa kaj,
če smo zato, ker so bile učiteljske
plače skromne, gradili hišo
dvanajst let, kaj, če nismo mogli
oditi na družinski dopust, kaj, če
smo se morali odpovedati še mar-
sičemu drugemu, kar so imeli dru-
gi. Bilo je lepo. Prihajali so ljudje,
z različnimi prošnjami: pomaga-
jte, vi ste učitelji, vi boste vedeli.
Naj je šlo za prošnje sodiščem ali
občini, prevode pisem, pripravo
krajevnih proslav, govore na
občnih zborih raznih društev,...
Ljudje so odšli domov zadovoljni,
dobili so po kar so že prišli. Zaradi
prijetnega občutka, da kot učitelj
lahko pomagaš toliko ljudem, sem
se tudi sama odločila za poklic
prosvetne delavke. Danes si tudi
moja hči želi postati učiteljica. Če
bo mesto učitelja šlo po poti, na
katero je krenilo danes, iskreno
upam, da si bo pravočasno premis-
lila in se odločila za kaj drugega.
Sedaj že skoraj celo desetletje de-
lam v osnovni šoli, če bi bilo
potrebno, bi se še enkrat odločila
enako, saj odhajam v službo z ve-
seljem, z željo, da storim nekaj, kar
bo nekomu pomagalo prebrodili
težave, v katerih se je znašel.
Kot šolska svetovalna delavka
lahko opazujem z distance in zato
nekoliko bolj neodvisno vsa-
kodnevni odnos med učitelji in
učenci, učitelji in starši in med
učenci samimi.
Učitelji si (upam trditi, da v veli-
ki večini) prizadevamo, da bi v
šolo uvajali pristope, ki bi bili
učencem blizu, ki bi jim omo-
gočali, da bi zahteve šole zmogli
brez nepotrebnih stresov, prizade-
vamo si za učencem prijazno šolo.
Toda - ali je šola prijazna tudi
učiteljem? Ali ni strahu, da bomo
postali sodobni gladiatorji?
Fizični obračun učitelja z
učenko, ki je tako vznemiril
javnost in posledice dogodka, kot
ga čutimo delavci šole, so
vzpodbudili moje razmišljanje o
tem.
Dan po tem, ko je dobil dogodek
medijske razsežnosti, so si nekate-
ri učenci naše šole odkrito pri-
voščili objestnosti, pri katerih bi
se prej vsaj umaknili pred očmi
učiteljev. "Kaj nam pa morejo?" je
bil njihov komentar.
In potem se vprašaš: "Saj res, kaj
jim pa moremo, ko namerno za-
mujajo prvo uro pouka, ko pridejo
v šolo v alkoholiziranem stanju
(osnovnošolci!), ko zaradi nepres-
panih noči, ki jih prebijejo v dis-
kotekah ali pri igralnih avtomatih,
niso zbrani pri pouku, ko učitelju
ne dovolijo, da bi izpeljal uro, za
katero se je temeljito pripravil?
Kaj jim moremo, ko ugotovimo,
da so polomili stikala, umivalnike,
uničili opremo v učilnici? Kaj jim
moremo, ko ugotovimo, da izosta-
jajo od pouka ravno takrat, ko so z
učiteljem dogovorjeni, da bodo
vprašani? Kaj jim moremo, ko
med odmori odhajajo v park na ci-
gareto ali ko izvemo, da so posku-
sili kaditi še kaj drugega? Kaj jim
moremo, ko odkrito vpijejo na
učitelja in ga žalijo, ko do skrajnih
meja preizkušajo njegovo potr-
pežljivost? Kaj jim moremo, ko za-
radi slabe ocene, ki jo dobijo,
poškodujejo učiteljev osebni avto-
mobil ali ga kličejo po telefonu do-
mov in mu anonimno grozijo?" Še
veliko je takšnih vprašanj.
Odgovor nanje pa ni tako
preprost kot se zdi na prvi pogled.
Stara resnica je, da o vzgajanju vsi
vemo, vsi se čutimo poklicani, da
sodimo o postopkih učitelja, o
načinu dela v šoli, vsi se tudi
zgražamo nad neprimernim
obnašanjem mlade generacije, ko
njihovo vedenje ogroža naš lastni
mir. Takrat je najpogostejše
vprašanje: "Kako pa vas učijo v
šoli?" Ob takšnih vprašanjih, ki jih
pogosto slišimo pedagoški delavci,
se človeku nehote zastavi
vprašanje, ali je res samo šola tista,
ki je odgovorna za vzgojo mladih?
Ali ni družina tisti temeljni ka-
men, na katerem se gradi človeko-
va duša? Nikakor ne želim
zmanjševati odgovornisti šole za
oblikovanje mladih generacij, ven-
dar so me izkušnje naučile, da je
mnogo lažje reševati probleme
skupaj s starši, z medsebojnim
iskrenim sodelovanjem. Žal pa
pogosto ugotavljam, da se pogosto
ravno tako, ko otrok zaide v
najhujšo stisko ali zagato, pretrga
nit med domom in šolo. Ravno v
primerih, ko gre za hujše oblike
kršenja šolsega reda ali za izjemno
slab učni uspeh otroka, naletijo
naša vabila za pogovor prepogosto
na gluha ušesa, starši nimajo časa
ali pa moči, da bi se z učiteljem po-
govorili o reševanju otrokovega
problema. Nemalokrat se tudi zgo-
di, da pri težje vzgojljivih ali učno
neuspešnih učencih naletimo na
neurejene družinske razmere, na
previsoka ali prenizka pričakovan-
ja staršev, na zmanjšan interes
staršev za probleme lastnega otro-
ka. Stisne me pri srcu, ko se otrok,
ki je sicer težaven, zjoče v moji pi-
sarni in reče: "Saj ne zahtevam ve-
liko, želim si le, da bi me mama
imela rada, da ji ne bi bilo vseeno,
kako je z mano" ali pa: "Oče je pija-
nec, vendar je tako dober, ko je
trezen, rad ga imam, potem pa se
skrega z mamo, ki jo imam prav
tako rad, potem pa še z babico, ki
jo tudi imam rada in potem več ne
vem, koga naj imam rad." Takšnih
in podobnih izjav slišim veliko in
takrat se čutim nemočno v svojem
poklicu, ker otroku, razen z nekaj
besedne tolažbe, ne morem poma-
gati. Vem, da se bodo njegove stis-
ke pričenjale vsak dan znova, ka-
kor hitro bo prestopil domači
prag. Poskušam razumeti otroke,
ki imajo težave, jim opravičiti
kakšen prekršek, pa vendar - ali je
res nujno, da šola postane poligon
za izražanje vseh oblik nespre-
jemljivega vedenja?
Kako lahko odgovarjamo učitelji
na takšne izzive v šoli?
Pogosto poskušamo s pogovori z
otrokom, s pripravo individualne-
ga načrta učne pomoči, uvajamo
nove oblike in metode šolskega
dela, ki naj predmet približajo ot-
roku in vzbudijo njegov interes,
namesto kaznovanja uvajamo res-
titucijo, torej možnost poprave na-
pake, iščemo možne rešitve skupaj
s starši in otroki. V večini prime-
rov smo uspešni, kaj pa tam, kjer
vse našteto odpove, kjer se otrok iz
nekega razloga odloči, da ne bo so-
deloval, da bo kljuboval zastavlje-
nemu načrtu? Kaj lahko storimo
takrt?
V Pravilniku o pravicah in
dolžnostih učenca (poglavje:
Kršitev šolskih pravil) so opisani
postopki in kazni, ki sledijo
kršenju pravil in neupoštevanju
dogovorov. Ko opozorila razredni-
ka več ne zaležejo, lahko izreče
učencu ustni opomin, pisni opo-
min, ukor razrednika, ukor raz-
rednega učiteljskega zbora, ukor
ravnatelja in ukor celotnega
učiteljskega zbora. Ob koncu šols-
kega leta lahko ima v spričevalu
vpisano manj primerno vedenje.
Pa kaj! Kdo pa si bo gnal k srcu
šolsko kazen, morda starši, otroci
običajno ne. Postanejo celo heroji
svojega razreda, ki so si upali nekaj
več. Ko na šoli ugotovijo, da
učenca z nobenim vzgojnim ukre-
pom ni mogoče prepričati, lahko
šola prične postopek za prešolanje,
vendar se z ukrepom morajo strin-
jati starši. In če se strinjajo, gre
drugam. Toda - ali ni s tem samo
prenesena odgovornost na nekoga
drugega? Če odpove tudi ta ukrep,
je mogoče sprožiti postopek za
vključitev v prevzgojni zavod. Ali
mu nismo morda s tem omogočili,
da svoje znanje neprilagojenega
vedenja še izpolni? In tu se učitel-
jeve možnosti skorajda izčrpajo.
Lahko računa na svoje pedagoško
znanje, izkušnje in človečnost,
lahko upa, da bo s tem kos nasta-
lim situacijam. Običajno jim tudi
je, čeprav pogosto nese problem
domov, o njem razmišlja v pros-
tem času, tehta pravilnost svoje
odločitve, preizkuša in išče poti, s
katerimi bi lahko uspešno vzgajal.
Kaj pa v primeru, ko vse to kljub
njegovi strokovnosti odpove, ko
ne najde poti? Ali to res pomeni,
da je kot strokovnjak odpovedal,
da je nesposoben? Vzgoja otroka je
vsakič znova enkratno dejanje, na-
menjeno enkratni osebnosti s svo-
jimi specifičnimi posebnostmi. Ni
dveh otrok in dveh problemov, h
katerima bi lahko pristopil na
enak način, vsak zahteva original-
no rešitev. Je mogoče od učitelja
zahtevati, da bo v vsaki situcaiji
zmogel najti pravilno rešitev, tudi
takrat, ko je ne najdejo starši, ki
poznajo ali pa bi morali poznati
skrite globine otrokove duše? Ni
mogoče predpisati recepta, ni
mogoče zamenjati pokvarjenega
dela ali celotne osebnosti. Otrok,
bolj ali manj sprejemljiv, ostaja.
Skupaj moramo preživeti osem let
šolanja vsakega izmed njih. Ni
nam vseeno, kakšni mladostniki
odhajajo od nas, želimo, da bi bili
samostojni, sposobni in ponosni
na svoje znanje in osebnost, da bi
vedeli za smer svoje poti.
Tokrat je nekomu izmed nas
spodletelo. Prekršil je pravilo po-
klicne etike. Dobil je pečat. Pečat
je dobila tudi šola. Ni pomembno,
kaj smo storili kvalitetno, ni po-
membno, kolikorat smo ustrezno
razrešili konflikte ali probleme ot-
rok. Vsa prizadevanja kolektiva za
kvalitetnejšo in sodobno šolo je za-
senčila velika in alarmantna novi-
ca. Kolikorat smo želeli predstavi-
ti dosežke našega skupnega dela pa
za to v časopisih največkrat ni bilo
prostora, za televizijo pa je delo
šole še manj pomembno. Strinjam
se, da mora biti javnost obveščena,
se pa sprašujem, kdaj bomo znali z
enako mero obravnavati uspehe in
črno kroniko.
Težko si je predstavljati počutje
učiteljev, ki delajo z vnemo in želi-
jo, da poklonijo učencem na-
jboljše, kar premorejo pa se ne
smejo pojaviti na ulici ali v trgovi-
ni, saj utihnejo razgovori,
spremljajo ga zgovorni pogledi
prisotnih, ki eden drugemu nami-
gujejo: ta je tudi iz tiste šole.
Težko je ustvarjati v razmerah, ko
se pričenja lov na čarovnice, ko se
že vsako opozorilo učencem, da je
njihovo vedenje neprimerno, šteje
za verbalno nasilje med otrokom,
vredno anonimne prijave repub-
liškemu inšpektorju.
Sprašujem se, do kje segajo
zmogljivosti učiteljev, da prema-
gajo našteto in kljub neustrezne-
mu družbenemu položaju in mate-
rialni motivaciji za delo, nadaljuje-
jo s preobrazbo šole in da pri tem
ne bodo sami ogroženi.
Tokrat je problem res učiteljev,
seveda tudi problem naše šole,
toda ali ni to tudi preizkus, ki bo
dokazal splošno (ne)moč šole in v
njej zaposlenih? Ali nam učiteljem
morda preti, da bomo morali za-
prositi za benificirani delovni staž
ali si že v naprej zagotoviti mesto
na kakšni od psihiatričnih klinik,
ko bomo predčasno potrošili svojo
energijo ali pa bomo množično is-
kali mirnejšo zaposlitev?
Učitelji bi to še lahko storili, kaj
pa starši? Starševstvo ostaja
neodložljiv in najlepši poklic. Nje-
gov končni produkt je staršem v
največji obup ali največji ponos.
Ponudimo roko drug drugemu,
sodelujmo in bodimo skupaj po-
nosni, ko bomo v svet odraslosti
poslali uspešne mladostnike.
Tatjana Vaupotič
MAJSPERK / V PRIHODNJE BODO STAR MOST ZAMENJALI
Vaa^ prefco novega mosN
ie sredf fefošivega feto
V majšperski občini so začeli z deli pri starem mostu na Dravinji že lanskega
decembra. Most namreč povezuje Majšperk in Breg na regionalni cesti med
Majšperkom in Rogatcem, v zadnjih dneh pa je v polnem teku že gradnja novega
mostu. Stari most so v zadnjih dneh porušili, promet se zdaj odvija preko
pomožnega mostu, celotna investija gradnje novega mostu pa znaša dobrih 65
milijonov tolarjev.
Takole so se v zadnjih dneh lotili rušenja starega mostu v Majšperku.
"Gradnja novega mostu v
Majšerku je bila že dalj časa
potrebna, je povedal tajnik
majšperske občine Marjan
Gorčenko, kajti v zadnjih letih
smo imeli pri nas velike po-
vodnji, ki so dodobra uničevale
tudi stari most na Dravinji." Si-
cer so z gradnjo pomožnega
mostu začeli že v lanskem letu,
precej dela pa so imeli delavci
celjskega Gradisa - ta je med
drugim tudi izvajalec del - v
zadnjih dneh z rušenjem starega
mostu. Vsa potrebna sredstva za
novo investicijo so že dobljena iz
republiškega proračuna in z vse-
mi gradbenimi deli naj bi zakl-
jučili še do konca junija letos.
Novi most med Majšperkom in
Bregom bo po prvih napovedih
tudi nekoliko širši od starega, na
njem pa naj bi uredili še pločnik.
Besedilo in posnetek:
T. Meherke
Prejeli smo

Spoštovani g. urednik in ured. odbor!
V drugi številki PTUJČANA ste si na račun
Demokratske stranke dovolili uporabiti takšno
pripombo, da sem se vprašal, kje živim in v ka-
terem času?
Res je, da sem polemiziral ob nastajanju
PTUJČANA, bolj zaradi njegove vloge in
načina financiranja, kot pa forme ali vsebine.
Nisem bil osamljen, saj so isto počeli tudi mladi
liberalni demokrati. Svoj dopis so objavili v
Večeru in Tedniku.
To, da ste v rubriki "Tako se sprašujemo in
odgovorajmo", omenili samo nekatere posamez-
nike in demokrate (nekrščanske), mi da mislite
dvoje.
Vaša kritičnost ali užaljenost ima različna
merila. Močna LDS (mladi) niso nezadovol-
jneži, šibka DS pa ravno pravšnja, da jo okrcate
in ji še dodate pridevnik "nekrščanska".
Naj vas spomnim. Vera je zasebna stvar in kot
takšna sestavni del ČLOVEKOVIH PRAVIC.
Nihče vam ne daje moči, da družbo delite na
krščansko in nekrščansko. Podlo je, če takšno
etiketiranje uporabite v politične namene.
Do današnjega dne me ni nihče označil za
"nekomunističnega", čeprav so mnogi poznali
moj odnos do prejšnjega sistema.
Pustite mi toliko svobode, da bom lahko ver-
jel v demokracijo in to takšno brez pridevni-
kov.
Na koncu moram priznati, da bi PTUJČANA
kupil z denarjem iz lastnega žepa, saj drugače
ne bi prečital rubrike "IZ UREDNIŠTVA".
Tam izvem, da boste eno stran rezervirali za
prispevke političnih strank, po 200 znakov na
svetnika posamezne stranke v mestnem svetu.
Upam, da pri tem ne bo ostalo, saj ODLOK o
izdajateljstvu v 7. členu omenja politične stran-
ke (brez v mestnem svetu), tudi PROGRAMS-
KA ZASNOVA, sprejeta s sklepom objavlje-
nim v Uradnem vestniku št. 35/95 govori o de-
lovanju političnih strank (brez v mestnem sve-
tu).
Delajte po pravilih, ki ste jih sprejeli.
Lep pozdrav, pa brez zamere!
Ignac Vrhevšek
TEDNIK - Četrtek, IS. februarja 1996
7
OD TOD IN TAM
PTUJ / s POLONCO BURGAR O DELU DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA
Glulif l/v«l|e so tihi
I i ud je, j i It slišimo?
Društvo je invalidska organizacija odraslih gluhih in naglušnih prebival-
cev Podravja z več kot šeststo člani, med katerimi je tudi nekaj staršev
gluhih otrok. Ima dologoletno tradicijo, na tem območju, deluje že 63 let.
v začetnem obdobju je delova-
la kot samopoč gluhih, da se lah-
ko združujejo in si tudi sami
med seboj pomagajo zaradi svoje
specialne okvare, ki jo imajo in'
ki jim preprečuje normalno ko-
mukacijo z večinskim slišečim
svetom. Tekom desetletij so se
oblike združevanja spreminjale.
Danes je uradni naziv društva -
Društvo gluhih in naglušnih Po-
dravja - ki ima sedež v Mariboru.
Od prejšnjega leta ima novo
podružnico v Ptuju, v prostorih
Društva upokojencev Ptuj, v
Aškerčevi ulici 9. Zelo so mu
hvaležni, po besedah sekretarke
Polonce Burgar so bili edini v
Ptuju, ki so jim bili pripravljeni
odstopiti za delovanje tako veli-
ke * prostore. Za njihovo
dobrosrčnost se jim najtopleje
zahvaljujejo. Dobro pa sodeluje-
jo tudi z mestno občino Ptuj.
Podružnica je za člane odprta
vsak drugi koledarski četrtek v
mesecu od 11. do 16. ure. Sicer
pa se društveno življenje z
družabnimi in drugimi srečanji
odvija vsak petek med 17. in 21.
uro. Predsednik podružnice je
Zoran Tuš.
V OSPREDJU
SOCIALNO DELO IN
PROSTOČASNE
AKTIVOSTI
Delovanje društva je predvsem
usmerjeno na socialno pomoč
oziroma socialno delo, ki ga iz-
vaja strokovni delavec društva in
na prostočasne aktivnosti gluhih
in naglušnih glede na njihove
lastne sposobnosti in interese.
Socialno kurativno in preven-
tivno delo, ki ga v društvu op-
ravljajo, žal zakonodaja ne priz-
nava, ampak gluhi ga potrebuje-
jo. Samo primer, kako naj gluhi
starši spremljajo delo svojega
šolarja, ki normalo sliši? "V tem
primeru se trudimo, da staršem
preko uradnega tolmača, včasih
pa tudi sama priskočim na
pomoč, pomagamo pri razume-
vanju problematike. Tudi pri
poroki dveh gluhih brez tolmača
ne gre. Gluh človek zboli, gre k
zdravniku, v knjižici ima sicer
napisano, da ga morajo osebno
poklicati, ker je gluh. Dogaja pa
se, da tak človek tudi pet in več
ur sedi v čakalnici, ker ne sliši,
kdaj ga pokličejo. Na koncu
koncev pa tudi zdravnika ne
sliši, ne razume, kaj mu
zdravnik govori, kaj je z njim
narobe, kaj je morebiti narobe z
otrokom in podobno. Ena
glavnih dejavnosti društva je po-
magati gluhim pri razumevanju
vsakdanjega življenja z njim pri-
lagojeno govorico, to je govorico
rok in z govorico telesa v t. im.
totalni komunikaciji. Pomagati
jim na primer razumeti, kaj po-
meni davčna odločba, kaj račun
za električno energijo, jim po-
magati pri reševanju osebnih in
družinskih težav.
GLUHOTA JE DRUGA
NAJTEŽJA
INVALIDNOST
Gluhota kot druga najtežja in-
validnost po ugotovitvah svetov-
ne zdravstvene organizacije
sčasoma povzroči zagrenjenost
prizadetih ljudi, zaprtost vase in
v svoj ozek krog. Zato prihaja do
nekaterih psihosocialnih odklo-
nov. Takrat moraš imeti veliko
življenske širine, da ti gluh člo-
vek zaupa svoje težave. Vzposta-
viti to zaupanje pa je najtežji del
dela z gluhimi. To predstavlja 80
odstotkov mojega delovnega
časa. Včasih je treba gluhe obis-
kati tudi na domu, ker so zboleli.
Prostočasni del pa je pogojen z
interesi posameznih članov.
Vsakega člana posebej spodbu-
jam, da se odloči za dejavnost, ki
ga najbolj veseli. V Mariboru
imamo zelo uspešno plesno sku-
pino, ki se ukvarja z modernimi
plesi. Uspešno dela tudi skupina
za pantomime, sledi ji skupina
za videotehnologijo. V sekciji za
izobraževanje se trudimo s tečaji
znakovnega jezika. Tudi v Ptuju
smo ga že organizirali. V okviru
izobraževanja dela tudi dopisna
sekcija, ki aktivno sodeluje v
časopisu Zveze gluhih Slovenije.
V tem okviru pripravljamo tudi
strokovna predavanja, ki jih
pripravljamo bodisi sami, bodisi
v sodelovanju z zunanjimi stro-
kovnjaki različnih dejavnosti, ki
se radi odzivajo na naša vabila.
Letos bomo pripravili predavan-
ja o pokojninski in zdravstveni
zakonodaji. Šport pa je že tradi-
cionalna prostočasna aktivnost
gluhih, pri kateri se ti lahko ena-
kovredno kosajo z normalno
slišečimi,"je o dejavnosti
Društva gluhih in naglušnih Po-
dravja povedala Polonca Burgar.
GLUHOTA NI BOBEN A
OVIRA
Najtežje pri vsej dejavnosti pa
je slišečim predstaviti gluhoto.
Jim povedati, da to ni nobena
ovira.
Polonca Burgar je delo z gluhi-
mi sprejela kot izziv, da bi se do-
kazala v konkretnem delu brez
visoke filozofije. Gnalo jo je
spoznanje o tem, da obstaja tudi
druga plat življenja, ki nas obda-
ja pa se je sploh ne zavedamo.
Gluhi ljudje so tihi in jih tudi ne
zaznavamo tako kot druge, ki se
lahko oglasijo. "Sedaj pa me žene
naprej tisti drobni pogled v
posamezniku, ko mu pomagam
na primer obrazložiti obračun
električne energije. To se zdi na
prvi pogled banalno, ampak to
so problemi gluhih, ki se jih nor-
malno slišeči ne zavedajo oziro-
ma jih ne vidijo. Delo z gluhimi
ni osemurno delo, pogosto me
poiščejo tudi doma."
SLOVENSKA
ZAKONODAJA
GLUHIM NI
NAKLONJENA
Stoodstotna gluhota žal tudi ni
invalidnost. Takšna je trenutno
naša zakonodaja. Preko Zveze
društev gluhih in naglušnih Slo-
venije poteka intenzivna ak-
tivnost, da bi se to vprašanje le
rešilo v korist gluhih. V jugoslo-
vanski zakonodaji je to bilo za-
dovoljivo rešeno. Gluhota je si-
cer priznana kot telesna okvara,
problem pa nastane, ker so
možnosti za zaposlitev gluhih
minimalne. Večina gluhih ima
poklicno izobrazbo. V glavnem
gre za poklice z ročnimi spret-
nostmi. Njihova možnost za za-
poslitev je majhna prav zaradi
komunikacijske ovire. Katastro-
falno stanje v mariborskem in
tudi v ptujskem industrijskem
bazenu pa te možnosti še zožuje.
TUDI GLUHI
POTREBUJEJO POMOČ
Društvo in tudi podružnica
denar za delovanja v glavnem
dobivata iz proračunov občin,
del pa tudi iz loterijskih
sredstev, ki so namenjena celot-
ni invalidski populaciji v Slove-
niji. Ptujska podružnica plačuje
za najem prostorov minimalno
ceno. Za redno dejavnost pa
potrebujejo precej pripomočkov,
od televizorja, videorekorderja,
telefaxa, ki je telefon gluhih in
naj bi ga imel vsak gluhi. Vse to
pa stane. Računajo, da jim bodo
pri tem pomagali vsi Ptujčani
dobre volje. Če jih bo sto
pripravljeno prispevati po tisoč
tolarjev, si bo podružnica lahko
omislila telefonski priključek.
Pripravljajo akcijo zbiranje de-
narnih prispevkov, ki jo bodo iz-
vedli tako v Mariboru kot tudi v
Ptuju. Zbiratelji bodo gluhi
ljudje sami, ki jih bodo za to
akcijo posebej usposobili.
MG
Ohoška ustvarjalnost na ogkd
Ptujsko Mestno hišo je v petek opoldan napolnilo ra-
dostno petje otrok, ki obiskujejo vrtec v Dornavi. Z utrinki
otroške ustvarjalnosti se je pričela slovesnost v počastitev
40-letnice zavoda Republike Slovenije za šolstvo na Ptuju,
podobne prireditve pa so že bile ali še bodo v Ormožu, Ma-
riboru, Lenartu in Slovenski Bistrici.
Razstavo je odprla svetovalka Zavoda za šolstvo Panika Fras
Bero. Otroci dornavskega vrtca so zapeli nekaj pesmic in
predstavili svoje življenje z recitacijami. Svetli glasovi
najmlajših so nenavadno odmevali med resnobnimi zidovi
občinske zgradbe. (MZ)
PTUJ / GROF DR. GEORG HERBESTEIN PRI ZUPANU
MESTNE OBČINE DR. MIROSLAVU LUCIJU
no gnpmm
hribu še nii novega
Prejšnjo sredo je mestno občino Ptuj na povabilo župana dr. Miroslava
Lucija obiskal upravljalec premoženja grofov Herberstein dr. Georg Her-
berstein. Tema razgovora je bilo stanje na grajskem hribu, restavracija v
prvi vrsti, ki propada, kakšne so možnosti, da se na tem območju začne
nekaj delati, je po razgovorih povedal župan mestne občine.
"Nisva se pogovarjala o dena-
cionalizaciji, ki trenutno zavira
ravnanje na tem kompleksu.
Naša želja je, da, naj bi se dena-
cionalizacija (dejstva o drža-
vljanstvu v tem trenutku še ni-
so znana) ločeno reševala, da bi
nekatere stvari izvzeli oziroma
bi se jim celo odpovedali. Ven-
dar je g. Herbersteina zanimal
celostni projekt grajskega hri-
ba, ki je že narejen. Z razgovori
bova nadaljevala po razgovorih
v njegovi družini čez približno
mesec dni. Takrat naj bi spre-
jeli že nekaj zaključkov."
Kaj to pomeni v tem trenutku?
"V tem trenutku to pomeni, da je
stanje takšno kot je bilo. Grajska
restavracija lahko propada dalje.
Nimamo nobene možnosti, da jo
dajemo v najem, da karkoli dru-
gače posegamo na to področje.
Namreč zakon to ne dopušča.
Zato menim, da ni primerno, da
bi v tem trenutku na to področje
vlagali kakršnakoli sredstva. De-
nacionalizacijski postopek je v
teku, rešuje ga država. Moja želja
je bila, ponavljam, da bi se iz de-
nacionalizacije izvzela grajska
restavracija. V tem primeru bi
lahko pričeli z aktivnostmi na
tem področju. Če ne, bo grajska
restavracija, ta ptujska sramota
še naprej propadala."
MG
Teden kulture,
vendar ne povsod
v posameznih občinah gojijo zelo različen od-
nos do kulture, kar se je še posebej pokazalo ob
letošnjem kulturnem dnevu. En dan kulture v letu
sicer ne pomeni kdovekaj, pa vendar simbolično
pokaže, koliko svetosti občutijo posamezni župani
ob najvišjem nacionalnem prazniku slovenske sa-
mobitnosti. Ponekod so pripravili slovesnost
skrbno, denimo pod pokroviteljstvom gorišniške
občine sta se dogodili skoraj identični proslavi v
obeh večjih krajih občine, v Gorišnici in Cirkula-
nah, v nekaterih drugih občinah pa se za praznik
še zmenili niso. Kulturni dogodki in slovesne pri-
reditve so se dogajale ne le na predvečer kulturne-
ga praznika, pač pa ves teden. To je bila velika
sreča, saj so se nekateri želeli udeležiti domače
proslave, pa tudi mestne, ki jo je tudi v počastitev
kulturno-prosvetnih društev vse nekdanje občine
Ptuj pripravila ZKO skupaj z občino Ptuj. Po
naših podatkih so praznovali v Zavrču, Vitomar-
cih, Trnovski vasi, Cirkulanah, Gorišnici, Dorna-
vi in seveda na Ptuju.
Praznovanje dneva kulture je bilo povsod močno od-
visno od kulturno-prosvetnih društev oziroma entuzi-
jastičnih posameznikov. Navsezadnje je kulturni dan
dobra priložnost, da se predstavi domača kulturna
ustvarjalnost, čeprav so ponekod razmišljali tudi širše
in povabili v goste umetnike od drugod.
Seveda pa so takšna povabila povezana s stroški.
Tako so obiskovalci završke slovesnosti plačali celo
vstopnino za kulturno proslavo, saj se v občinski blaga-
jni ni našlo dovolj detiarja za bogat program. Nagraje-
ni so bili z Zdravljico v izvedbi znamenitega igralca
Poldeta Bibiča in bogatim programom dijakov in štu-
dentov glasbenih šol, osnovne šole, folkloro... Tudi v
Dornavi so vstop na kulturno prireditev v petek
zaračunali, vendar so izkupiček namenili popravilu
domače osTU)vne šole.
Zanimivo so praznovali v občini Destmik-Tmovska
vas, kjer sta bili dve povsem različni prireditvi v Vito-
marcih in Trnovski vasi, v Destrniku pa prireditve ni
bilo. V Trnovsko vas je domače prosvetno društvo, kije
bilo organizator prireditve, povabilo pisca Toneta
Partljiča, predstavili pa so se tudi Destmičan pesnik
Aleš Šteger, pevski zbor in tamburaši s Svetega
Andraža, pevski zbor Gomilška iz Trnovske vasi in
violinski kvartet s Ptuja. V Vitomarcih je slovesnost or-
ganiziralo Prosvetno društvo Vitomarci. Zbrane je na-
govoril podžupan občine Kari \ lircer, v imenu Zveze
kulturnih organizacij Slovenije pa je podelil zaslužnim
pevcem in tamburašem Gallusove značke Franc Lačen,
predsednik ZKO Ptuj. Franc Lačen je podelil še Lin-
hartove jubilejne značke saslušnim igralcem ter po-
sebno priznanje ZKO Slovenije ob lOO-letnici društz-a^
V programu so se predstavile skupine društva, ljudske
pevke treh generacij, recitatorka Vida To^ ■-"> r
pa je bral še Kari Vnrcer.
Kulturni dan so praznovali tudi v 1 Idr,:,;....
za vse občane, pač pa samo v šoli, kjer so slt/vesno >..
H na novo urejeno Šolsko knjižnico. Občina se v tu i-,
godek ni vključila, res pa je, da je spregovoril navzočim
ravnatelj šole v Podlehniku Vekoslav Fr/f, ki je ttuh
vodja odbora za družbene dejavnosti v občini f 'idem.
Na Ptuju si bodo osrednjo slovesnost, ki sta jo skupaj
pripravili občina in ZKO, zapoinniii po dvek dogod-
kih: vdorom kurentov na proslavo med koncertom AUi-
age Ouarteta in nenapovedanim dodatkom k slove^;^' -
ti, ki ga je prispeval študent Tadej 7oš. Prihod k,
tov je v prisotnih vzbudil mešane občiilke. Po eni ?
se niso mogli znebiti misli, da ''barbarski'' lik ve so.,
eminentni kulturni dogodek, sploh pa ne na ker... .
vrhunskega kvarteta. Najbolj ogorčeni so takoj pi)
pričetku plesa kurentov Narodni dom zapvstili. Po dru-
gi strani pa kurentov ni kazalo enostavna odgnati, hij
vendar Ptuj v svojih turistično-promocijskth ritiutUh
zmeraj ponavlja, da je kurent ena od redkih (iiuli kul-
turnih) dobrin, po kateri se Ptuj razlikuje od vseh dru-
gih mest na svetu. Šušljalo se je celo w, da je kurente
nekdo "naročil" na slovesnost. Kdo, se ne. ve. Tudi drugi
dogodek, nastop Tadeja Toša, je dal misliti. Toš jv
namreč menil, da sodi na osrednjo prireditev v časi s/o-
venskega kulturnega dne vsaj ena slovenska pesem m
povedal je Prešernovo Zdravljico. Nastop je vzbudil
močan aplavz, sporočilo študeiua igralske akademije
pa osupnilo. Očitno si je v vsesploŠ)U'm spreminjanju
vrednot želel vsaj ohranitev katere izmed njih, in to
Prešerna kot simbola slovenstva in iHsoke slovenske
besede. Oh teh dveh dogodkih in vzornem dobn dve uri
trajajočem programu pa bi se prisotni lahko zamislili še
nad enim dejstvom, to je nad odsotnostjo kakršnekoli
besede o novoustanovljenem ptujskem poklicnem gleda-
lišču. Pa je bila vendar ustanovitev gledališča osrednji
ptujski dogodek preteklega leta.
Praznovanju kulture na Ptuju se je pridružili} še
Društvo izohrjrencrv Vikiorina Ptujskega, kije v
tek pripraz .:ralko Milo Kačič, in Knjiž
Ivana PoiUu. . ^ -.zi-cdla nekaj dni pred prazv
velik literarni kviz sa vse osnovne Šole na oimiočjn r-
ptujski   ■'    ^ Ti) je bil najširši prispevek h kuUurmJuu
dnev- ■ posredno vključaiih vet kot HOOO ot-
rok, nuijv7ui nuiči med najboljšimi pa
in torek prenašal tudi Radu) Ptuj.
.Milena Zupamč
8
četrtek, 15. februarja 1996 - TEDNIK
PO HškSm KRASIH
DORNAVA - SPOMLADI V "NOVIH OBLEKAH'
Uretnn in pomladili
so lipov drevored
Ko se pripeljemo v Dornavo, mnogim ostane v spominu pogled na lipov
drevored, ki vodi do najlepšega baročnega gradu v Sloveniji. Domačini in
drugi so bili zgroženi, saj drevesa v drevoredu kažejo sedaj klavrno in
obglavljeno podobo. Nekaj pa so jih celo podrli.
Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine v pri-
hodnosti načrtuje temeljito
obnovo gradu in revitalizaci-
jo grajskega parka.
Ker drevesa drevoreda že ne-
kaj desetletij niso bila ustrezno
obrezana in negovana, so bili
zdaj opravljeni temeljitejši pose-
gi. "Drevesa smo obrezali, od-
stranili suhe veje in jih strokov-
no pomladili ter dognojili", pra-
vi Iztok Vidmar, direktor za-
sebnega podjetja Moga d.o.o., ki
se profesionalno ukvarja z ure-
janjem okolja. Določili so tudi
novo obliko krošenj, ki bodo
vidne šele na pomlad, ko bodo
ozelenele. Nekaj lip so zaradi bo-
lezni morali podreti, a jih bodo
kmalu nadomestili z novimi, do-
daja Vidmar.
Fotesapist M. Sledniak
LENART / OD PONEDELJKA SOUNGENOVI NOŽI IZ SLOVENSKIH GORIC

Lenart v Slovenskih goricah je od sobote bogatejši za novo
tovarno nožev in specialnih rezil priznanega proizvajalca
Solingen. Gre za blagovno znamko s tristoletno tradicijo
Othelo - Solingen, ki jo je v proizvodne dvorane bivšega
Klemos - Pad preneslo podjetje Pathos.
Na otvoritveni predstavitvi
naložbe, ki je vredna 4,5 milijo-
na mark so povedali, da je bila
tretjina sredstev lastnih, preos-
tanek pa so bila posojila SKB
banke. Letno bodo v tovarni, v
kateri je v ponedeljek pognalo
stroje prvih 32 delavcev, izde-
lali od 150 do 170 milijonov
nožev in rezil. Predvidevajo, da
bo znašal obseg letne proiz-
vodnje do 30 milijonov mark,
kar uvršča lenarško naložbo
med večje v Sloveniji. Zato se-
veda nI naključje, da je bila
deležna ugodne podpore
države in občine Lenart, ki je
pomagala pri nakupu tovar-
niških hal, od tega 4666 kvad-
ratnih metrov za proizvodnjo,
skupaj pa se tovarna z vsemi
ostalimi prostori razprostira na
12.888 kvadratnih metrov. Na-
kup proizvodnih dvoran je vel-
jal podjetje Pathos, ki je lastnik
nove tovarne v Lenartu, 2.3
milijone mark. Naložba je viso-
ko produktivna, delovno Inten-
zivna, z zagotovljenim
tržiščem. Kar 95 % vse proiz-
vodnje bodo izvozili na trge
držav evropske skupnosti in
ZDA. Do konca leta bo v novi
tovarni Pathos v Lenartu, v ka-
teri bodo izdelovali visokoka-
kovostne nože in rezila blagov-
nih znamk Othelo - Solingen,
Maitland - Solingen, Elefanti -
Solingen in Pathos - Solingen,
240 delavcev. Največ kovinar-
jev iz Lenarta.
Slovesne otvoritve nove tovar-
ne, ki pomeni veliko priložnost
za brezposelne, predvsem pa
izziv za kakovostnejši razvoj le-
narške industrije, se je ude-
ležilo več visokih predstavnikov
vlade (državni sekretar Gorazd
Vidrih), gospodarske zbornice
(Vinko Lapuh), bank in seveda
občine Lenart. Prav Lenarčani
so naložbe najbolj veseli in na-
povedujejo, da naj bi že v krat-
kem zabmell stoji tudi v preos-
talih, zdaj praznih tovarniških
halah.
Mar|an Toš
30 ki pndt^Aie (HM^
Prodajalno Oblačila Mercator SVS d.d. v Lackovi ulici v
Ptuju so v rekordno kratkem času obnovili. Dobila je prijaz-
nejšo podobo, tako da se bodo v njej dobro počutili prodajal-
ci in kupci, kiji ostajajo zvesti že toliko let.
Naložba je veljala tri milijone I tolarjev. Za jubilej je obnova]
pravšnje darilo. Slovesnosti ob
odprtju se je v ponedeljek ude-
ležila tudi prva poslovodkinja te
prodajalne Slavica Kračun. Po-
vedala je, da so bila Oblačila
pred 30 leti skoraj edina večja
trgovina s težko konfekcijo v
Ptuju. Šele čez šest let se ji je
pridružila blagovnica Mercator.
V začetku je v njej delalo 16 pro-
dajalcev, danes skupaj s poslo-
vodkinjo Tanjo Pulko le štirje.
Direktor profitnega centra Mip
detail Mercator SVS d.d. Anton
Klasinc je prvi poslovodkinji
izročil šopek cvetja, Slavica
Kračun pa je kolektivu zaželela
uspešno delo tudi v bodoče, da
bi bila trgovina vedno dobro
založena in da bi kupci v njej
našli to, kar iščejo. Dobra izbira
in prijazni trgovci, ki so danes
vedno bolj svetovalci kupcem,
predstavljajo ključ uspeha.
M©
Prodajalna Oblačila v novi obleki
(Foto: Kosi)
VITOMARCI / OBISKALI SMO TURISTIČNO DRUŠTVO
£efos bodo zasodiN
vei fisoi vrfnk
Turistično društvo Vitomarci je eno mlajših turističnih društev na območju
Slovenskih goric. Ustanovljeno je bilo leta 1993 s ciljem, da bi se kraj širše
predstavil. Zadali pa so si tudi nalogo, da popestrijo in obogatijo turis-
tično in družabno življenje kraja. V treh letih so naredili marsikaj, marsi-
kaj pa bo prišlo na vrsto v tem in prihodnjih letih. Društvo združuje več
kot 40 turističnih zanesenjakov vseh starosti.
Na občnem zboru društva 3.
februarja so ugotovili, da so v
prejšnjem letu uspeli uresničiti
blizu tri četrtine sprejetega
programa. Precej dela pa jih
čaka tudi letos. K urejeni in
privlačnejši podobi kraja gotovo
prispeva tudi urejeno plakatiran-
je. Izdelali bodo lične table za
plakatiranje, postavili koše za
smeti, uredili avtobusna postaja-
lišča. Za popestntev družabnega
življenja bodo organizirali veliko
vrtno veselico "Vitomarško noč".
Letošnja bo že dvanajsta po
vrsti. V prejšnjih letih sta jo orga-
nizirala krajevna skupnost in no-
gometno društvo. V jeseni bodo
organizirali martinovanje, na izle-
te bodo vodili člane in druge
prebivalce VItomarc. Trenutno
poteka eden od kuharskih
tečajev. Lani ga je obiskovalo 35
udeleženk. V zimskem času pa
tudi obujajo šege in navade kraja
in ljudi. Ena od že tradicionalnih
prireditev društva je rekreacijski
kolesarski trim. Letos bo četrti,
skladno z imenom "Spoznaj svoj
kraj in okolico", na njem ude-
leženci podrobneje spoznavajo
bližnje kraje. Udeleženci so
različnih starosti, od petega do
70. leta. Prekolesariti morajo 25
kilometrov. Lani so bili na
Zavrhu, letos bodo kolesarili v
smeri proti Cerkvenjaku. Med
letošnje naloge sodi tudi ustano-
vitev sekcije mladih članov.
Predsednik TD Vitomarci Alojz
CIgula je povedal, da društvo
nima najboljših razmer za delo.
Trenutno še delujejo v prostorih
Alojz Cigula, predsednik
TD Vitomarci.     Foto: OM
krajevne skupnosti, srečujejo pa
se tudi na tuhstičnih kmetijah.
Ena od možnosti je, da bi si jih
uredili v stari šoli, vendar bi bila
vlaganja zaradi dotrajanosti pre-
velika. Morda pa ga bodo našli v
prizidku gasilskega doma. Denar
za delovanje si zaslužijo z orga-
nizacijo veselic, nekaj ga dobijo s
članarino. Lani so jim nekaj de-
narja primaknili tudi v krajevni
skupnosti in občini Destrnik -
Trnovska vas. Načrtujejo tudi po-
vezavo z drugimi turističnimi
društvi v občini in širše. Zaprosili
so že za članstvo v Mariborski
turistični zvezi.
Prizadevajo si tudi, da bi imeli
lastne simbole, med katerimi na
prvo mesto postavljajo društveni
grb. Osnutke so že pripravili.
Prav tako želijo v življenje ponov-
no spraviti akcijo izbiramo naj-
lepšo vas in najlepšo urejeno
hišo z okolico. Pred dvema leto-
ma so jo že izvedli, vendar rezul-
tatov niso objavili, kar jim krajani
zelo zamerijo. Ena od njihovih
želja je tudi, da bi kraj podobno
uredili kot je Kočno. Lani so ga
obiskali in se o tem tudi pogo-
varjali s predstavniki domačega
tuhstičnega društva.
Med pomembnejšimi letošnjimi
akcijami bo gotovo zasaditev
več tisoč vrtnic. Še pred sto leti
je bil namreč kraj znan kot kraj
vrtnic. Z novo zasaditvijo mu želi-
jo vrniti nekdanjo podobo.
MG
TEDNIK -15. FEBRUAR 1996
KULTURA - 9
Podelitev oljenk in priznanj ZKO
Obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna smo Slovenci povzdignili v kulturni praznik. Ptujčani smo se poklonili njegovemu spo-
minu, tako kot najbrž večina po naši deželi, v sredo 7. ferbuarja.
Nazadnje še prijat'lji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo.
S temi verzi iz Prešernove
Zdravljice, današnje slovenske
himne, sta na slovesnost družno
vabila Mestna občina Ptuj in
Zveza kulturnih organizacij. In
dvorana Narodnega doma že
dolgo ni bila tako polna občinst-
va, ki mu kultura ni zgolj beseda
na jeziku, marveč način življen-
ja. Kozarce pa smo dvignili šele
ob koncu in sicer v čast in zahva-
lo vsem tistim domačim kultur-
nikom, ki svoje bistvo namenja-
jo žlahtnejšim ciljem. Kajti "na-
rod brez lastne kulture ni narod"
je med drugim kot uvod v slove-
snost dejal župan dr. Miroslav
Luci, predno je štirim najvid-
nejšim podelil oljenke - najvišje
priznanje Mestne občine Ptuj za
izjemne dosežke na kulturnem
področju. Letos so jih prejeli:
mag. DARJA KOTER, kusto-
dinja Pokrajinskega muzeja
Ptuj, za novo in sodobno posta-
vitev zbirke starih glasbenih in-
strumentov, ki jih ptujski muzej
hrani takorekoč od svoje ustano-
vitve leta 1893. Za zbirko, ta je
do leta 1990 doživela več spre-
memb in premestitev, so
povečini skrbeli umetnostni
zgodovinarji in etnologi, ki pa so
večji del svoje pozornosti na-
menjali drugim področjem mu-
zejskega dela. Zato je zaposlitev
Darje Koter pomenila veliko no-
vost pri obravnavanju glasbil.
Že na spomlad 1994 se je dote-
danja, preživela in s številnimi
napačnimi opredelitvami
označena zbirka glasbil morala
umakniti novi in sodobni posta-
vitvi. Pri tem pa velja povdariti,
da so razstavljena glasbila
proučena z vso strokovno na-
tančnostjo. Tudi katalog, ki
spremlja postavitev, navaja po-
drobne tehnične podatke za vsak
instrument, opisuje njegovega
izdelovalca in celo navaja izvor
glasbila, če je le znan. V mnogih
primerih je avtorica ob tem raz-
krila tok glasbenega življenja na
Ptuju ali pa vsaj nakazala,
kakšno vlogo je imela glasba po
meščanskih in plemiških domo-
vih.
V zadnjih letih ji je uspelo pri-
tegniti k sodelovanju več
odličnih restavratorjev, ki so ne-
katerim glasbilom vrnili zvok.
Zato prirejanje koncertov na re-
plikah starih glasbil ali celo na
originalih, sodi k dejavnostim,
ki spremljajo ptujsko zbirko
glasbenih instrumentov. Ptujska
stalna razstava glasbil, je med
drugim še zapisano v obraz-
ložitvi, tukaj nekoliko skrajšani,
je edinstvena v Sloveniji in prav
nič ne zaostaja za podobnimi in
bolj slovečimi v sosednjih
državah.
LOJZE MATJAŠIČ, za uspehe
dosežene na gledališkem po-
dročju. Rojen je maja 1928 v
Gorišnici. Leta 1945 je tik pred
osvoboditvijo pripravil prvi dve
igri na vaškem odru in odtlej kot
Igralec in režiser stalno sodelo-
val v gorišniški igralski skupini,
ki jo je vodil domačin Daniel
Sugman. Ustanovil je tudi mla-
dinsko igralsko skupino, s kate-
ro so uprizarjali Cankarjeva,
Molierova, Goldonijeva in dela
drugih avtorjev. Z Linhartovo
komedijo Matiček se ženi pa so
dobili celo priznanje kot naj-
boljša mladinska skupina v Slo-
veniji.
Od leta 1950 je sodeloval v ptuj-
skem poklicnem gledališču in
dobil naziv "poklicni dramski
igralec". Po ukinitvi poklicnega
pa je kot igralec in režiser nadal-
jeval v amaterskem ptujskem
gledališču. Leta 1986 je prejel
zlato plaketo Zveze kulturnih
organizacij Ptuj. In čeprav letos
mineva že petdeset let od začet-
kov njegovega delovanja, ob ju-
bileju bo prejel Linhartovo listi-
no ZKO Slovenije, je Lojze Mat-
jašič kot igralec in režiser še ved-
no dejaven v najrazličnejših sku-
pinah našega območja.
TALUM KIDRČEVO, za iz-
jemne sponzorske prispevke in
za najvidnejši likovni projekt v
Sloveniji leta 1995 - Oblikoval-
ska delavnica "Aluminij v bival-
nem okolju". V okviru delavnice
so nastali izdelki, ki so bili pred-
stavljeni na odmevni razstavi na
Prešernoverm trgu v Ljubljani
in Mestnem trgu na Ptuju. V
delavnici sodelujočim študen-
tom pa je nato Talum omogočil
strokovno ekskurzijo v Italijo.
Poleg tega je še hvalevreden
sponzor številnih kulturnih pri-
Letošnji dobitniki oljenke: Lojze Matjašič, mag. Darja
Koter in Miran Zupanič.
reditev. Med najvidnejšimi velja
omeniti Slikartsko kolonijo na
gradu Štatenberg ki se je je ude-
ležilo šestnajst slikarjev iz vse
Slovenije, kurentovanje, izdajo
knjige o Ptuju, razstavo slik
Dušana Fišerja na gradu, pro-
mocijo priložnostnih poštnih
znamk, izdajo pesmi Petra Ve-
senjaka iz Zavrča itd.
Veliko oljenko pa je tokrat prejel
filmski scenarist in režiser MI-
RAN ZUPANIČ za izredno iz-
razno moč in izvirnost svojih
filmov ter za posredno in ne-
posredno promocijo Ptuja z
okolico v slovenskem in evrop-
skem prostoru.
Miran Zupanič se je rodil 1961
na Ptuju kjer je dokončal osnov-
no šolo in gimnazijo. V Ljublja-
ni je dokončal dve fakulteti -
pravno in filmsko režijo. Kot
asistent je zaposlen na Akademi-
ji za gledališče, radio, film in te-
levizijo. Doslej je zrežiral in po-
snel trinajst filmov bodisi doku-
mentarcev, televizijskih, študij-
skih igranih ali celovečernih fil-
mov. S svojo scenografijo in
režijo vnaša v slovenski kulturni
prosator svežino in kvaliteto ter
očitno promovira rojstno mesto
Ptuj z okolico. Za svoja dela je
doslej prejel že več nagrad in
priznanj: leta 1986 nagrado Me-
toda Badjure za najbolj celovit
študijski igrani film V glavi,
1988 posebno pohvalo na festi-
valu JRT Neum 88 za dokumen-
tarec Rdeča violina, 1991 nagra-
do občinstva na maratonu slo-
venskega filma v Portorožu in
dve nagradi Združenja evrop-
skih TV postaj za televizijski
France Forstnerič pesnik
in novinar slavnostni go-
vornik: "Za Ptuj razvojno
še ni nič zamujenega..!"
igrani film Operacija cartier,
1993 bronasto nagrado Metoda
Badjure na maratonu slovenske-
ga filma v Portorožu za doku-
mentarec Oči Bosne. Istega leta
prejme še nagrado za scenarij
dokumentarnega filma Concer-
tino per S, 1995 pa prvo nagrado
na scenarističnem natečaju za iz-
virno televizijsko dramo sveta
RTV Slovenija in še zlato nagra-
do Metoda Badjure v Portorožu
za televizijski igrani film Radio
doc.
Že kar v navadi je, da podobne
slovesnosti ne morejo brez slav-
nostnega govornika. Tokrat so k
besedi povabili pesnika in novi-
narja, našega rojaka Franceta
Forstneriča. Izrazil je zado-
voljstvo, ker je končno mimo
vsakoletno ritualno, če že ne li-
turgično čaščenje prvega prave-
ga slovenskega pesnika brez smi-
selne povezave z naši tukaj in
zdaj. Pomeni, da je prišel čas, ko
Prešerna ne bomo več častili kot
žreci, marveč se bomo kot
državotvoren narod morali
predvsem vprašati, kaj nam je
resnično dal in zapustil. Prešer-
nova duhovna in umetniška
dediščina postaja eden nosilnih
I stebrov našega sestava vrednost.
Vemo pa, je povdaril, da so vred-
note bistvena sestavina države,
prava, politike, gospodarstva,
kulture in celo narodovega
značaja! Ko pa se je lotil gospo-
darskih primerjav med Ptujem
in Mariborom, ki se je zahvalju-
joč prej zgrajeni "železni cesti"
hitreje razvijal od svojega ju-
govzhodnega soseda, je dejal, da
za Ptuj še ni nič razvojno iz-
gubljenega. Danes je namreč že
jasno, je povdaril, da v poindu-
strijski paradigmi o blagostanju
ne bodo več odločali veleindu-
strija, ogromne gmotne in ljud-
ske koncentracije, marveč bolj
potišane kvalitete življenja.
Ob koncu je spomnil, da bi v pri-
hodnje veljalo povabiti k besedi
še  kakega  naših  domačinov.
umetnika, znanstvenika, zdrav-
nika, duhovnika itd.
Koncertni del slovesnosti je to-
krat izpolnil odlični Alliage
Quartett - kvartet saksofonov, ki
ga sestavljajo glasbeniki z raz-
lično kulturno tradicijo in nad-
povprečnimi glasbenimi kvalite-
tami. Občinstvo so navdušili z
vrhunsko izvedbo del Georga
Fridricha Handla, Jeana Baptis-
ta Sin Gelea, Astorja Piazzole in
Georga Gershwina. Izmed šte-
vilnih del, ki jih je napisal prav
slednji avtor, so člani kvarteta za
ptujsko slovesnost izbrali od-
lomke iz njegovih klavirskih
koncertov ter opere Porgi and
Bess. In ko so bili ravno sredi
plesne skladbe Pve got rhythm,
Fve got music (V meni sta ritem
in muzika), znane tudi iz filma
Ples v dežju, je v dvorano prizvo-
nila in priplesala dokaj velika
skupina kurentov, s čemer je
grobo prekinila koncert. No, saj
ne, da bi zaradi tega bili nanje
posebej jezni, februarski pred-
pustni dnevi so pač njihov čas.
Toda kljub temu smo menili, da
bi tudi koranti, navzlic vsem
svoboščinam, morali imeti
občutek za mero in vedeti kje in
kdaj se kaj sme in kdaj ne. Če bi
prišli hip po končani predstavi.
bi bil vtis vsekakor boljši, če že
ne veličasten!
Ptujsko slovesnost ob kultur-
nem prazniku je sklenil predsed-
nik Franc Lačen in sicer s pode-
litvijo posebnih pisnih priznanj
in plaket ZKO Ptuj. Pisna priz-
nanja so bila namenjena devet-
najstim posameznikom, medtem
ko so plakete prejeli:
- bronasto: Moški zbor gasilske-
ga društva Hajdoše, Tamburaški
orkerster prosvetnega društva
Vitomarci in voditeljicii folklor-
ne skupine ptujske bolnišnice
Cvetka Glatz,
- srebrno: Franc Vreze, pevec
Moškega pevskega zbora Talum
Kidričevo, Mešani pevski zbor
Prosvetnega društva France
Prešeren iz Vidma pri Ptuju in
režiser gledališke skupine Pro-
svetnega društva Vitomarci
Franc Toš.
- zlato plaketo pa je prejelo Pro-
svetno društvo Cirkovce ob 75
letnici obstoja in delovanja.
Besedilo in foto: IC
Odlični Alliage Ouartett: Daniel Ganthier in Monigue
Sylvestre iz Kanade, Krištof Foormont iz Francije in
Daniel Prešiček iz Slovenije.
SLOVENSKA BISTRICA - OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Hinku Serneiu - zlata pla-
keta za zMiensko delo
Dvorana slovenjebistriškega doma kulture je bila ob
letošnji osrednji občinski proslavi, posvečeni slovenskemu
kulturnemu prazniku nabito polna. Občinstvo je toplo
pozdravilo tako dobitnike priznanj Štefana Romiha za Iju-
diteljsko kulturno delovanje, kot tudi člane mednarodne-
ga kvarteta saksofonistov Alliage, ki so s svojim igranjem
pričarali resnično prijeten koncertni večer. O vlogi in po-
menu ljubiteljske kulture pa je v prazničnem nagovoru
spregovoril Silvo Husu, podpredsednik ZKO občine Slo-
venska Bistrica.
Najsvečanejši del na osrednji
občinski slovesnosti po-
svečeni slovenskemu kultur-
nemu prazniku je brez dvoma
podelitev vsakoletnih priz-
nanj Štefana Romiha za
dosežke na kulturnem po-
dročju. Letos so se na odboru
odločili, da bodo podelili
priznanja trem posamezni-
kom in dvema skupinama,
najvišje priznanje - zlato pla-
keto Štefana Romiha za živl-
jensko delo pa Hinku Serne-
cu iz Šmartna na Pohorju.
Alojz Furman iz Poljčan je
prejel Romihovo priznanje za
dolgoletno delo na folklornem
področju, saj je pri KUD Jan-
ko Živko Poljčane pričel s fol-
klorno dejavnostjo že 1965.
leta. Sašo Koprivnik se s ple-
som, z latinskoameriškimi in
standardnimi plesi, ukvarja od
sedmega leta dalje in je Slove-
niji ter s tem tudi mestu in
občini Slovenska Bistrica ob
drugih uvrstitvah priplesal
tudi drugo mesto na svetov-
nem plesnem festivalu v An-
gliji. Dolgoletni staž na po-
dročju kulturne ljubiteljske
dejavnosti ima tudi Marija
Koren, ki med drugim že de-
set let poje z ljudskimi pevka-
mi iz Ložnice pri Makolah in
je tako s prizadevnostjo ter lju-
beznijo do izvirne ljudske pe-
smi iztrgala pozabi velik del
ljudskega izročila.
Priznanje Štefana Romiha so
z podelitve Romihovih priznanj.        (Foto: S. Brbre)
letos prejeli tudi Ljudski pev-
ci s Pohorja, ena najstarejših
tovrstnih skupin v občini, de-
lujejo pa v okviru DPD Svobo-
de Slovenska Bistrica. Skupina
je nastala na pobudo Marije
Lešnik, v skupini pa še pojejo
Ivan Hren, Maks Nemec, An-
ton Janžič in Marjan Bračič.
Med letošnje dobitnike Romi-
hovega priznanja se je uvrstila
tudi Dramska skupina KUD
Laporje,   ki   že   desetletje
vztrajno pripravlja vsaj po eno
dramsko delo v sezoni. V
zadnjih letih so odigrali Glav-
ni dobitek, Vdovo Rošlinko,
Večna lovišča. Skupno stano-
vanje, v zadnjih dveh sezonah
pa še Srečno družino ter Srce
in denar.
Najvišje priznanje - zlato pla-
keto Štefana Romiha pa je
prejel Hinko Semec, ki na po-
dročju ljubiteljske kulture pri
KUD Šmartno na Pohorju de-
luje že od 1946. leta. Njegovo
ime se je v minulih petdesetih
letih pojavljajo tako pri dram-
ski skupini, mešanem pev-
skem zboru, tamburaših, še
posebej pa se je zapisal eni naj-
starejših slovenskih godb na
pihala - Frajhajmski, kjer igra
že od 1960. leta dalje. Prav
tako pa ga poznajo tudi kot
ljudskega godca, ki je za moj-
strsko igranje na svoji frajto-
narici prejel že prenekatero
priznanje
vida Topolovec
10 — PO NAŠIH KR\JIH
15. FEBRUAR 1996 — TEDNIK
TUDI V KAZENSKEM ZAKONU JE KORISTNO
NEKAJ VEDETI — 2.
ALI SO KAZNIVE TUDI
PRAVNE OSEBE ZA
KAZNIVA DEJANJA?
V 33. členu KZ je zapisano,
da bo odgovornost pravnih
oseb (podjetij, drubž, društev
itd.) za kazniva dejanja, ki jih
bo storilec izvršil v imenu, na
račun ali v korist pravne ose-
be, kakor tudi kazni, opozo-
rilne sankcije in varnostne uk-
repe ter pravne posledice ob-
sodbe, določil poseben zakon.
VRSTE GLAVNIH IN
STRANSKIH KAZNI
TER TRAJANJE_
V KZ Republike Slovenije
so predvidene sledeče kazni:
1. Zapor, ki se sme izreči
samo kot glavna kazen. Ne
sme biti krajši od 15 dni in ne
daljši od 15 let, le za najhujša
naklepna kazniva dejanja sme
biti 20 let;
2. Denarna kazen, ki se
sme izreči kot glavna in tudi
kot stranska kazen. O odmer-
janju in višini te vrste kazni
bom pisal še pozneje;
3. Prepoved vožnje motor-
nega vozila ne sme biti krajša
od 3 mesecev in ne daljša od
enega leta, računajoč od
dneva pravnomočnosti sodbe;
4. Izgon tujca iz države za
čas od enega do 10 let. Pre-
poved vožnje motornega voz-
ila in izgon tujca iz države se
smeta izreči samo kot stranski
kazni ob kazni zapore, de-
narni kazni ali pogojni ob-
sodbi (34, 35, 37, 39, 40. člen
KZ).
V 34. členu SZ SFRJ iz leta
1976 so določene sledeče vr-
ste kazni:
1. smrtna kazen; 2. zapor;
3. denarna kazen; 4. zaplemba
premoženja.
Za potrditev dejstva, da so
kazenske določbe odsev dr-
žavne ureditve in političnega
režima navajam še vrste kazni,
ki so določene v 28. členu KZ
SFRJ iz leta 1947. Te so: 1.
smrtna kazen; 2. odvzem pros-
tosti s prisilnim delom; 3. od-
vzem prostosti; 4. poboljševal-
no delo, 5. izguba državljan-
stva; 6. zaplemba premoženja;
7. izguba državljanskih pravic;
8. izguba čina; 9. prepoved
opravljanja določenega pok-
lica; 10. izgon; 11. denarna
kazen; 12. poprava škode.
ODMERJANJE IN
VIŠINA DENARNE
KAZNI_
Po KZ SFRJ se je denarna
kazen odmerjala v fiksnem
denarnem znesku upoštevajoč
določbo v splošnem delu KZ v
najmanjši in največji denarni
kazni, ki jo je bilo mogoče
izreči. Ob sprejetju KZ, ki je
bil pozneje večkrat spremen-
jen je leta 1976 bila določena
najmanjša 500 dinarjev, na-
jvečja po 200.000 dinarjev (39.
člen). KZ Republike Slovenije
pa v 36. členu vsebuje glede
denarne kazni povsem drugač-
ne določbe kot jih o denarni
kazni vsebuje KZ SFRJ. Po
cit. členu se denarna kazen
izreka v dnevnih zneskih. Sod-
nik pri tem opravi dve oper-
aciji: 1. najprej glede na težo
kaznivega dejanja in stopnjo
storilčeve krivde določi število
dnevnih zneskov upoštevajoč
določbe, da sme denarna
kazen pri polnoletnih storilcih
znašati najmanj 5, največ pa
360, za kazniva dejanja stor-
jena iz krostoljubja pa največ
1.500 dnevnih zneskov; 2. na-
to pa določi višino dnevnega
zneska, ki je za vsakega sto-
rilca odvisna od njegovega
osebnega dohodka in drugih
dohodkov. Na ta način je zag-
otovljeno da denarna kazen
prizadene storilca enako ne
glede na njegov premoženski
položaj. Najnižji dnevni zne-
sek kazni znaša 1/60, najvišji
pa 1/3 zadnje uradno ob-
javljene povprečne čiste plače
v Republiki Sloveniji.
SPREMENITEV
DENARNE KAZNI
V ZAPOR_
Če obsojenec ne plača de-
narne kazni v roku, ki ga je
določil sodnik (rok ne sme
biti krajši od 15 dni in ne
daljši od 3 mesecev) in se ka-
zen ne da niti prisilno izter-
jati, jo sodnik spremeni tako,
da se za vsaka začeta 2 dnev-
na zneska denarne kazni
določi 1 dan zapora, pri čemer
zapor ne sme biti daljši od 6
mesecev. Po 39. členu KZ
SFRJ pa se je denarna kazen
spremenila tako, da se je za
vsakih začetih 100 dinarjev
denarne kazni določil 1 dan
zapora, ki pa tudi ni smel biti
daljši od 6 mesecev.
IZREKANJE DENARNE
KAZNI STAREJŠIM
MLADOLETNIKOM
V 88. členu KZ Republike
Slovenije je določeno, da so-
dišče sme starejšemu mlado-
letniku, (torej osebi stari 16-
18 let) za kazniva dejanja, za
katera je predpisana kazen
zapora do pet let ali denarna
kazen, izreči denarno kazen,
če jo je po svojih dohodkih
zmožen sam plačati. Najmanj-
ša mera denarne kazni sta 2
dneva zneska, najvišja pa 180
dnevnih zneskov. Glede dolo-
čitve višine dnevnega zneska
velja isto kot sem že zgoraj
zapisal pri obravnavi 38. člen
KZ Republike Slovenije. Če
se denarna kazen ne da niti
prisilno izterjati potem sodi-
šče namesto nje izreče starej-
šemu mladoletniku enega iz-
med vzgojnih ukrepov in to
ukor ali navodila in prepovedi
ali nadzorstvo organa social-
nega varstva.
ODVZEM
PREMOŽENJSKE
KORISTI,
PRIDOBUENE S
KAZNIVIM DEJANJEM
Tako kot v vseh modernih
KZ, tako je tudi v slovenskem
KZ določeno, da nihče ne mo-
re obdržati premoženjske
koristi, ki je bila pridobljena s
kaznivim dejanjem ali zaradi
njega. S sodno odločbo, s ka-
tero je bilo ugotovljeno kaz-
nivo dejanje, se odvzame tako
premoženjska korist pridob-
ljena s kaznivim dejanjem, ka-
kor tudi vsaka obogatitev,
dosežena zaradi storjenega
kaznivega dejanja. Premožen-
jska korist in obogatitev se
odvzame storilcu kaznivega
dejanja in vsakomur, ki mu je
bila neposredno pridobljena s
kaznivim dejanjem ali zaradi
njega. Lahko pa se odvzame
tistim, na katere je bila pre-
nesena brezplačno ali za pla-
čilo, ki ne ustreza dejanski
vrednosti, če so vedeli ali bi
mogli vedeti, da je bila pri-
dobljena s kaznivim dejanjem.
Če je bila premoženjska korist
prenesena na bližnje sorodni-
ke, zakonce, posvojitelja ali
posvojenca, se jim odvzema,
razen če dokažejo, da so zanjo
plačali celotno vrednost. Od-
vzame se tudi pravni osebi, če
je bila neposredno pridoblje-
na s kaznivim dejanjem ali je
bila nanjo brezplačno pre-
nesena.
Premoženjska korist se od-
vzeme v korist države, vendar
samo v obsegu, ki ni zajet s
prisvojenimi premoženjsko-
pravnimi zahtevki oškodovan-
cev. (95, 96, 97, 98. členi KZ
Republike Slovenije.)
Mirko Kostanjevec
Medobiittska pevska revija
Medtem ko so v večernih urah sobote
10. februarja po ptujskih ulicah na vso
moč poplesovali koranti in s hrupnim
zvonenjem vabili k predpustemu vzdušju,
je v dvorani Glasbene šole Karola Pahor-
ja potekal drugi del 22. medobčinske re-
vije pevskih zborov. Tokrat se je na odru
simpatične, vendar za številno občinstvo
kar premajhne dvorane, zvrstilo še preo-
stalih devet od devetnajstih delujočih
zborov z območja Zveze kulturnih orga-
nizacij Ptuj in sicer: Mešani zbor Društva
upokojencev DPD Svoboda Ptuj pod vod-
stvom Jožeta Drnikoviča, Ženski zbor
Javnega vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj,
ki je na reviji nastopil prvič, pod vod-
stvom Jožeta Barin-Turice, prav tako je
prvič nastopil Mešani zbor Majšpek, vodi
ga Stanko Vedlin, zborovodja Jože Drni-
kovič je iz Hajdoš pripeljal Moški zbor
tamkajšnega Gasilskega društva, medtem
ko je   Ženski zbor Prosvetnega društva
Vitomarci, društva s stoletno tradicijo,
pripeljala na ptujski oder zborovodkinja
Vida Toš. Mešani zbor Prosvetnega
društva France Prešern Videm pri Ptuju
in Moški zbor PD Alojza Štrafela iz Mar-
kovcev, sta se tokrat predstavila z novima
dirigentoma. Prvega je po odhodu Maksa
Vaupotiča, Videmčane je vodil več kot
štirideset let, prevzel Jože Barin-Turica,
drugega, markovskega pa Srečko Zavec
in sicer po smrti priljubljenega Janeza
Bezjaka. Revijo pa sta sklenila Moški
zbor iz Majšperka, vodi ga Stanko Vedlin
in Komorni moški zbor Ptuj pod vod-
stvom Franca Lačna. Vsekakor pa velja
povdariti, da je bil na tokratnem srečanju
pevcev znani zborovodja Jože Drnikovič
deležen posebne pozornosti. Zveza kul-
turnih organizacij Slovenije in Slovenska
pevska zveza sta mu za uspešno in dol-
goletno delo, ki je odločilno vplivalo na
razmah ljubiteljske glasbene dejavnosti,
namenila Gallusovo odličje. Jože Drnik
ovič je že leta 1957 prevzel cerkveni zbor
v Cirkulanah in ga po skoraj štiridesetih
letih še vedno vodi. Več kot dvajset let se
posveča Moškemu zboru Komunala, vr-
sto let pa je strokovno skrbel tudi za
Mešani zbor Društva slepih in slabovid-
nih Ptuj, vodi pa še Mešani zbor Društva
upokojencev Ptuj in Moški zbor Gasil-
skega društva Hajdoše. Kot pevec in
korepetitor pa je sočasno deloval še v
Moškem komornem zboru Ptuj. Potrpež-
ljivo in skrbno vzgaja svoje zbore, še zla-
sti v zavezanosti slovenski ljudski pesmi.
Pred pevci in odobravajočim avditori-
jem mu je odličje izročil Mitja Gobec
odgovorni urednik glasbenih izdaj in sve-
tovalec za glasbeno dejavnost Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije. Čestitamo!
IC
PTUJ / VRTEC NA SNEGU
Prvi koraki na snegu
Prejšnji teden so se vrte-
ški otroci učili prvih smu-
čarskih korakov. Pod vod-
stvom osmih vaditeljev
Smučarskega kluba Ptuj in
vrteških vzgojiteljic se je
spoznalo s smučanjem
155 otrok, starih od 5 do
7 let iz vseh ptujskih vrtcev
in s Hajdine. Tečaj se je
končal s tekmovanjem, na
katerem so malčki preiz-
kusili pridobljeno znanje.
Otroci s smučarskim zna-
njem se bodo lažje vključili
v vrteško zimovanje, ki ga
ptujska vzgojnovarstvena
ustanova pripravlja tudi le-
tos v mesecu marcu na
Glažuti. Običajno se zi-
movanja udeleži 40 do 50
otrok, starih od 5 do 7 let,
ki jih seveda spremljajo in
varujejo vzgojiteljice.
MZ
Pod ptujskim gradom se je učilo smučanja 155 vrteških otrok.
ZETALE — TELEFONSKIM NAROČNIKOM RAZDELILI
VREDNOSTNE PAPIRJE
Po mnenju Telekoma
aktijo izvedli vzorno
čeprav je bila sama akcija iz-
gradnje telefonskega omrežja
na širšem območju Žetal konča-
na že oktobra lani, je dejansko
zaključena šele ta mesec, ko so
naročnikom razdelili obljublje-
ne vrednostne papirje kreditira-
nega zneska Telekom.
Predsednik gradbenega od-
bora za napeljavo telefonskega
omrežja na žetalskem območju
Izodor Štajnberger je prejšno
soboto v KS Žetale sklical še
zadnji sestanek 13-članskega
odbora, na katerem je tekla be-
seda zlasti o finančnem poslo-
vanju omenjenega odbora v ak-
ciji. Prav zato so na sestanek
povabili tudi župana občine
Franca Bezjaka, saj je krajevna
skupnost medtem izgubila sta-
tus pravne osebe in s tem svoj
žiro račun, ter starega in pred
mesecem izvoljenega novega
predsednika sveta KS, ki pa se
sestanka nista udeležila, čeprav
bi zlasti slednjega finančno pos-
lovanje v KS po mnenju gradbe-
nega odbora moralo zanimati.
S celotno akcijo, ki je pripe-
ljala telefon v 229 gospodinjstev
in je znašala skupaj 188 milijo-
nov tolarjev, pa niso zadovoljni
le gradbeni odbor in Telekom,
ki jo je ocenil kot zelo vzorno,
ampak nenazadnje tudi
naročniki, saj so dobili v roke
obljubljene vrednostne papirje
kreditiranega zneska 1.500
nemških mark, ki bodo vnovčlji-
vi v naslednjih štirih letih v to-
larski protivrednosti. Seveda pa
to ne velja za vse naročnike, saj
so se štirje zaradi storškov pod-
zemeljske izgradnje telefonske-
ga omrežja morali odreči celot-
nemu kreditiranemu znesku,
devet se jih je odreklo 1.000
nemškim markam in 51 naročni-
kov 500 nemškim markam.
Gradbeni odbor pa se je
odločil tudi za svojevrstno
zaščito akcije, kar pomeni, da
mu bodo potencialni telefonski
naročniki v prihodnje do leta
1999 morali plačati dodatnih
500 nemških mark za soglasje.
Zbrani denar se bo smotrno po-
rabil za potrebe v krajevni skup-
nosti.
Katarina Klep-Cernejšeh
ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL
MARKOVCI O Jutri vabijo otroci in njihovi učitelji v šolo, kjer
] bodo praznovali dan šole, ob tem pa predstavili projekt "Tak' so
: se ženili" in "Veselo gostiivaje". Program se bo pričel ob 15. uri.
KINOLOŠKO DRUŠTVO POETOVlO
Vse vspesffe/ie
Kinološko društvo Poetovio
pridno .skrbi za svoje člane in
njihove štirinožne prijatelje. Je-
seni so na društvenem vadbišču
na Spodnji Hajdini organizirali
tečaj z izpiti iz vaj sledenja, pos-
lušnosti in obrambe, ki se ga je
udeležilo 20 tečajnikov s svojimi
dlakavimi prijatelji. Sedem
tečajnikov je opravilo izpit ISP-
A, v katerem psa preizkušajo v
vodenju brez povodca. Dva te-
čajnika sta opravljala višji izpit
ISP-C, v katerem so že vaje sle-
denja, poslušnosti in obrambe.
Deset tečajnikov je opravljalo
višji izpit lSP-1, v katerem so
vaje sledenja, poslušnosti in ob-
rambe zelo zahtevne. Devet jih
je izpit opravilo pozitivno, le
eden ni opravil vaje sledenja.
Največje zadovoljstvo in kro-
na vseh izpitov pa je uspešno
opravljen izpit lPO-3. To je tudi
najvišji izpit, z njimi pa so v KD
Poetovio končali uspešno sezo-
no šolanja psov. Vodja poligona
in organizator na sledi je bil
dolgoletni tekmovalec slo-
venske lige šolanih psov Marjan
Vidovič; markerja sta bila Bra-
ne Purgaj in Dušan Travnikar
— oba sta višje licenčna mar-
kerja, sodnik izpitov pa je bil
predsednik komisije za šolanje
psov Slovenije .^nton Es.
Člani KD Poetovio so tudi le-
tos posegli po najvišjih rezulta-
tih tako v domovini kot na tu-
jem. V društvu imajo dva psa
plemenjaka: Seveda imata oba
plemenjaka vzrejno dovoljenje
za parjenje. -OM
ORMOZ/GRAMOZNICA
Spet korak dalje
Pred kratkim smo poročali o sestanku, na katerem so pred-
stavniki obrtnikov, lastnikov zemljišč in občine poiskušali najti
najugodnejšo rešitev za ureditev in legalizacijo ormoške gra-
moznice. Ce se je takrat zdelo, da udeleženi ne bodo mogli naj-
ti skupnega jezika pri reševanju tega problema, pa daje spo-
ročilo za javnost, ki ga je posredoval predsednik območne
obrtne zbornice Ivan Kukovec, upati na dober konec. Agrarna
skupnost Frankovci je namreč obvestila obrtno zbornico, da so
s svojimi predstavniki pripravljeni sodelovati v iniciativnem od-
boru za ustanovitev gospodarske družbe, ki se bo ukvarjala z
izkoriščanjem gramoza. Iniciativni odbor so pred kratkim usta-
novili ormoški avtoprevozniki, ki so že pričeli z aktivnostmi za
pridobitev koncesije.
TEDNIK - 15, FEBRUAR 1996
OD TOD IN TAM - 11
I  PIŠE: TJAŠA MRGOLE JUKIČ / ZGODOVINA MASKE IN MAŠKARADE
Hopsasa, ratsasa, spet bo pusi
MASKE IZ PTUJSKE
OKOLICE
N. Kuret je v knjigi Maske slo-
venskih pokrajin leta 1984 na
str. 196 zapisal:
" Pred 30. leti (torej leta 1953,
op. TMJ) so mi pravili, da je bilo
v šoli teden dni pred pustom re-
sno delo nemogoče. Otroci so
bili skrajno raztreseni. Na pust-
ni ponedeljek in torek pa sploh
nikogar ni bilo v šolo. "Nasmeja-
la sem se pa zato, ker danes ni
prav nič drugače.
Sami vemo najbolj natančno,
da je v predpustnem času pri nas
že vse narobe. Na pust se pri-,
pravljamo vsi, stari in mladi, de-
beli in suhi, pomembni in manj
pomembni, bogati in revni...
Eni se ukvarjajo s tem, kako bi
ponesli naše maškare v svet, dru-
gi kako pritegniti čimveč turis-
tov, tretji in teh nas je največ,
kako se bomo sami pripravili na
pust za lastno veselje in zabavo.
Na pustni torek, ko ni pouka in
nam ni potrebno po dvanajsti
uri biti v službi, si damo še
zadnjega duška. V sredo, hm, v
sredo pa se prav počasi in re-
snično utrujeni odpravimo v
šole in službe.
Oh to razumemo le mi,
Ptujčani in tisti iz naše okolice.
In katere maske največkrat
srečamo na cesti? Korante seve-
da.
Ker je korant je naša najznačil-
nejša maska, pa tudi najbolj svo-
jevrstna, izvirna in mikavna si
ga dajmo pod drobnogled.
KORANT
Zanimivo je, da si znanstveni-
ki niso edini od kot njegov nas-
tanek in izvor. Že res, da o njem
krožijo romantične bajke, toda
na pravljične poteze (kot jih
imenuje Milko Matičetov) se ne
gre upreti. Etimolog France Biz-
laj meni, da je korant "maskirana
personifikacija nekega totem-
skega demona". To seveda ni ne-
mogoče, kakor tudi teza, da so
koranta pripeljali s seboj Slova-
ni. Prav lahko je mogoče tudi, da
so Slovani ob svojem prihodu v
naše kraje že naleteli na njegovo
ilirsko- keltsko varianto. Neka-
teri avtorji so mnenja, da je ko-
rant uvoz iz juga, da so ga pripel-
jali k nam uskoki in ta teza se
opira na neverjetno podobnost
koranta z bolgarskimi kukeri.
Tudi razlaga Štefke Cobelj iz
leta 1978 se ni uveljavila. Coblje-
va je skušala povezati starogrške
kurete z našimi koranti.Ti sta-
rogrški kureti so stražili malega
Zeusa, pred njegovim očetom
Kronosom, ki je sina hotel poje-
ti, ker mu je bilo prerokovano,
da ga bo sin sicer nadvladah Ku-
reti so bili oboroženi z meči in
ko je otrok zajokal, so le-ti
pričeli z meči ustvarjati tak
hrup, da Zeusa Kronos ne bi
mogel slišati.
Kakorkoli obrnemo ostajata
korantova funkcija in njegov iz-
vor nerešena uganka. Z goto-
vostjo lahko trdimo le, da je ko-
rant nekaj več kot navadna pust-
na šema, saj nikoli ni bil, ni, in
nikoli ne bo komičen lik. S tem
pa tudi že veliko povemo.
Pa si na hitro oglejmo še ko-
rantovo opravo
Kapo, ki zakriva obraz si je
včasih izdelal vsak fant sam, zato
so bile kape tudi različne. Kape
so imele včasih roge, ušesa, da-
nes pa je nekakšno stojalo s tra-
kovi, ob strani pa masko krasijo
peruti večjih ptic. Naličje je iz
usnja (včasih je bilo iz zajčje
kože), kjer so odprtine za oči,
usta in nos. Sicer pa korantovo
obličje krasijo zobje iz fižola,
brki iz stebel poprove mete ali
sirka, iz ust mu moli dolg usnjen
jezik. Korant je danes v kožuhu
iz merino ovac, ker imajo dolgo,
lepo dlako. Včasih pa so si fantje
kar kožuh, ko so ga sicer nosili,
narobe obrnili, pa je bilo. Na
ptujskem polju so se zvonci de-
dovali, ako pa si je fant napravil
novo opravo si jih je moral kupi-
ti. Ker pri nas ni visokogorske
paše, tudi ni zvoncev, zato so jih
fantje kupovali od Pohorcev. Ve-
rigo je skoval domač kovač, vol-
nene nogavice (zelene, rdeče) pa
je spletlo fantovo dekle. Iz lesa
so si izdelali manjši kij, na njega
pa spiralasto ovili ježovo kožo,
ki so ga ulovili vsako leto sproti.
Kot sem že omenila so nakteri
videli ježevko kot modifikacijo
kurentovega phallusa, gotovo pa
je res, da so ga uporabljali tudi
kot orožje, kadar so se spopadli
koranti iz različnih vasi. Ker so
velikokrat pod kožuhom skrivali
tudi kak dolgi nož ali drugo
orožje, so oblasti (ker so bile tudi
smrtne žrtve) korante večkrat
prepovedovale. Danes ni več
tako, koranti ne nosijo orožja,
tudi pretepajo se ne in mi
Ptujčani in okoličani smo silno
ponosni nanje, saj je korant brez
dvoma po svoji opravi naša naj-
bolj mogočna maska.
Naj naštejem še nakaj najbolj
tipičnih mask iz našega po-
dročja:
HUDIČEK
Je maska, ki ponavadi
spremlja korante. Oblečen je v
rdeč kombinazon, na glavi ima
kapo z rožički, v rokah drži vile,
s katerimi lovi duše in jih spravi
v mrežo (šero), ki je nujen doda-
tek kostima. Včasih so imeli
hudički na hrbtu pritrjene vran-
je peruti. Nastanek maske nam
je znan (obredno manistična) a
je ne bi posebej razčleni j evala.
RUSA
Je živalska maska, ki jo pona-
vadi tvorita dve osebi (sprednja
drži usta, zadnja rep). Ogrodje
(krušnjak) pokrijejo z veliko
ponjavo. Na rusi ponavadi sedi
fant - lutka, ki je velikokrat po-
dobna Turku. Rušo vedno vodi
gonjač, pa tudi pobirač (darov)
in pokač. Včasih pa se rusa in
gonjač pridružita kar korantom.
Vsekakor pa je rusa razposajena
žival, ki divja, se zaletava v ljudi
in jih zabava.
ORAČI
So skupina ljudi (med njimi je
tudi korant), ki hodi od hiše do
hiše. Na dvorišču zorjejo za de-
belo repo. Namen tega obreda je
Orači s ptujskega polja (Risal Janez Šubic, 1890 -
prebuditi naravo in zagotoviti
dobro letino.Gospodinja se za-
hvali z darovi.
PICEK ali KOKOTIČ
Je maska, ki je posebno zani-
miva zato, ker je mask, ki pred-
stavljajo ptice (ornitomorfne) v
naših krajih zelo malo. V piceke
se maskirajo dečki. Fantje so si
sposodili materino ali sestrino
spodnjico, nase potegnili belo
srajco na glavo zataknili
koničasto kapo iz belega papirja,
na obraz pa belo larfo. Picek po-
navadi pleše in skače ob zvokih
spremljevalca, ki igra na orglice.
Le-ta pa ima seveda v roki tudi
čajno, kamor spravlja darove.
MEDVED
Na svojo pest hodita tudi med-
ved in gonjač. Ker je medved ne-
varna žival, gonjač vodi kosmato
mrcino na verigi. Medved pleše,
skače in se posebej rad zaletava v
mlada dekleta.
SVATBENI SPREVOD
Je znan in priljubljen tudi v
drugih krajih po Sloveniji. Po-
sebno radi so ga priredili v tisti
vasi, kjer se o pustu ni omožilo
nobeno dekle. Tu ni pravil, v
svate se našemi mlado in staro.
Velikokrat si nevesta in ženin
zamenjata oblačila in igrata
obrnjeni vlogi, to pa seveda
vspodbuja k smehu.
SODOBNE MASKE
Gotovo pa ne gre spregledati
tipologije mask, ki se pojavljajo
danes . Za najmlajše maske starši
radi posegajo po zoomorfnih ti-
pih maski kot so pikapolonica,
muhica, sladki ljubki pajkec, na
cesti pa lahko sestaviino tudi
celo druščino iz risanke Čebelica
Maja.
Tisti, ki se že zavedo,in začen-
jajo hoditi v šolo, želojo biti slav-
ni, hrabri in čudežno močni,
tako nam je čast v živo videti
Batmana, Supermana...Ni je de-
klice, ki okoli osmega leta strosti
ne bi želela biti pravljično lepa
princeska, kraljična, mikavna
gospodična. Tisti, ki končujejo
OŠ pa hočejo biti strašni, taki,
da se jih vsi bojijo, najbolj pa
punce. Liki? Čarovnice, draku-
le, fantazijske pošasti....
Srednješolci? Šemljenje je le za
otroke in ker so oni odrasli je to
brez veze. Odrasli? Odrasli prav-
zaprav poiskušamo biti najbolj
originalni, predvsem smešni in
zabavni pa tudi politično ali
družbeno aktualni, satirični,
erotični... Nikakor pa ne smemo
pozabiti na klovna, večno pril-
jubljene maske, po kateri radi
posegajo vse starostne skupine
brez izjeme in oba spola.
Kar sem napisala v zadnjem
odstavku ni znanstvena raziska-
va, je le moje opažanje in ni nuj-
no, da je točno. Gotovo pa bi bilo
zanimivo narediti tudi študijo o
tem, kako se šemijo različni ka-
rakterji ljudi.
In končno, pravzaprav ni po-
membno v kaj smo se maskirali,
ampak da poskrbimo za lastno
veselje, dobro voljo in da se
sprostimo.
Zadnje nadaljevanje
Silvester Vogrinec: MOJSTRI MODROSTI 6
JIDDU KmNmURTI
v Krišnamurtiju so številni ljudje videli utelešenega boga
in želeli, da zanje odigra to vlogo. On pa jim je dejal, da
Bog prebiva v vsakem od nas in da mu je samo treba pris-
luhniti.
Krišnamurti se je rodil v
majhnem mestecu v južni Indiji
leta 1895. Ime je dobil po hin-
dujskem bogu Krišni zato, ker
sta oba bila rojena kot osma
otroka. Že ob rojstvu mu je
astrolog napovedal, da bo postal
slaven in velik mož. Vendar se v
otroštvu Krišnamurti ni prav po
ničemer razlikoval od ostalih
otrok. Rad se je sprehajal po na-
ravi in bil zelo navezan na svoje-
ga mlajšega brata Nitjo. Mati jim
je umrla že zelo zgodaj, ko je bilo
Krišnamurtiju deset let.
Njegov oče je bil član Teozof-
skega društva, ki je verjelo v du-
hovno evolucijo človeštva in je
čakalo na prihod Maitreje,
bodočega Učitelja Sveta. Leta
1909 se je Krišnamurtijeva
družina preselila v Adyar, kjer je
oče na sedežu društva dobil]
službo. C. W. Uadbeater (1847 -
1^34), eden najvplivnejših mož v
društvu in znan po svojih okult-
nih sposobnostih, je v Krišna-
murtiju prepoznal duhovno iz-
jemno razvitega človeka, skozi
katerega bo spregovoril Maitre-
ja. S predsednico društva Annie
Besani (1847 - 1933) sta se
odločila, da bosta dečku pri tem
pomagala in ga pripravila za to
veliko nalogo.
Annie je leta 1911 ustanovila
mednarodno organizacijo ime-
novano Red zvezde, na njeno
čelo postavila Krišnamurtija ter
razglasila, da bo skozi njega
spregovoril svetovni učitelj
Maittreja. Organizacija si je v
kratkem času pridobila veliko
število članov in ogromno mate-
rialno podporo.
Da bi si Krišnamurti pridobil
ustrezno vzgojo in izobrazbo, ga
je Annie 1.1912 odpeljala v An-
glijo, kjer je ostal nadaljnih deset
let. Spremljal ga je brat Nitja, s
katerim sta bila nerazdružna.
Oba so vzgajali v aristokratskem
duhu in počasi sta izgubila vse
sledove svojega hindujskega
otroštva. Prva leta je bil Krišna-
murti v Angliji zelo nesrečen, saj
so ga učitelji in varuhi nenehno
nadzorovali in ga želeli čim prej
pripraviti na trenutek, ko bo
vanj vstopil Maitreja.
Leta 1922 je Krišnamurti z
Nitjo odpotoval v dolino Ojai v
Kalifornijo. Nitja je bolehal za
tuberkolozo, zato so vsi upali, da
bo tamkajšnje milo podnebje
blagodejno vplivalo na njegovo
zdravje. Krišnamurti je v tem
času začel doživljati nenavadno
duhovno preobrazbo, ki jo je
imenoval "proces". Po več dni se
je nahajal v transu in imel raz-
lične mistične vizije. Na koncu
je o svojem duhovnem prebujen-
ju dejal: "Razodet mi je bil vir Re-
snice in razblinila se je tema. Pre-
plavila me je ljubezen v vsem svo-
jem sijaju. Moje srce se nikoli več
ne bo moglo zapreti ... Omamljen
sem od Boga." Z novo duhovno
izkušnjo je Krišnamurti postal
"kanal" skozi, katerega se je pre-
takala vesoljna energija, ki je
postala vir njegovega učenja.
Krišnamurti je v naslednjih le-
tih še vedno deloval v okviru
Teozofskega društva ter nasto-
pal kot bodoči Učitelj človeštva,
vendar se je njegov nauk vedno
bolj oddaljeval od smeri društva.
Leta 1925 je umrl Nitja. Brato-
va smrt ga je zelo pretresla. Leta
1929 pa je na velikem zboru v
Holandiji pred Annie Besant in
več kot 3000 člani Teozofskega
društva razpustil Red zvezde in
se odrekel vlogi Mesije. Društvu
je vrnil vse posesti in denar, ki
so mu ga podarili. Za Teozofsko
društvo je to bil velik udarec in
večina je Krišnamurtiju obrnila
hrbet. Zvesta mu je ostala samo
Annie in nekaj najožjih prijatel-
jev.
Krišnamurti je nato veliko po-
toval po svetu in širil svoj nauk,
s katerim je pritegnil veliko no-
vih privržencev. Znameniti pi-
satelj Aldous Huxley ga je nago-
voril, da je svoje misli začel ob-
javljati v knjigah. Do konca živl-
jenja, torej do 1.1986, ko je umrl
star 90 let, je večkrat prepotoval
svet in se spoprijateljil z mnogi-
mi ljudmi, od kraljic do pred-
sednikov pa do menihov in po-
tujočih asketov.
KRIŠNAMURTIJEV NAUK
Krišnamurti je učil, da je "re-
snica dežela brez poti. Človek ne
more priti do nje s pomočjo nobene
organizacije, vere, dogme, duhovni-
ka ali obreda, psihološke tehnike ali
filozofskega znanja." Dejal je, da
je vsaka organizacija samo ber-
gla, ki ovira posameznika in pre-
prečuje njegovo duhovno rast ter
zavira sposobnost, da bi sam od-
kril resnico. Krišnamurti ni
želel učencev, ne privržencev in
nikoli ni ustanovil nikakršnega
svojega društva ali organizacije.
To je utemeljil z besedami: "Ko
ljudje sledijo neki osebi, ne sledijo
več resnici. Nihče nima v rokah
ključa do resnice, ključ je v vsakem
posamezniku". Njegov življenski
cilj je bil pomagati ljudem k du-
hovni svobodi, ki ruši vse no-
tranje ovire, omejitve in straho-
ve.
Krišnamurtijev nauk se dotika
vseh bistvenih vprašanj življen-
ja. Tako na primer govori o svo-
bodi in ustvarjalnosti, o odnosu
med posameznikom in družbo, o
ljubezni, strahu, meditaciji, o
Bogu itd. Učil je da človek ne
more rešiti svojih problemov z
begom, temveč le tako, da jih
sprejme in da se z njimi sooči ter
da jih opazuje brez notranjega
obsojanja ali opravičevanja.
Krišnamurti je zavračal psiho-
loško trpljenje in trdil, da le-to
človeka   notranje   otopi   in
uničuje. Leta 1972 je o tem imel
zanimiv pogovor z bivšim jezui-
tom Ivanom Iličem, ki je dolga
leta služboval v Latinski Ameri-
ki. Šlo je za dialog med Vzho-
dom in Zahodom. Ilič je v
krščanskem duhu zagovarjal, da
je trpljenje nujen del življenja in
da ga mora človek sprejeti zato,
ker ga je sprejel tudi sam Bog.
Ilič je dejal, da sočutje pomeni
trpljenje s soljudmi v nesreči. Za
Krišnamurtija pa je sočutje po-
menilo čutiti ljubezen do vseh
živih bitij. Poudaril je, da se lju-
bezen in trpljenje izključujeta,
kajti "če človek zares ljubi, ne more
trpeti". Krišnamurti je trpljenje
enačil z nevednostjo in dejal, da
je samo sreča osnovno in narav-
no stanje duha. Verjel je, da člo-
vek ki nosi srečo, mir in ljube-
zen v svojem srcu, lahko bistve-
no vpliva na sliko sveta. Za razli-
ko od Zahoda, ki v posamezniku
vidi samo nemočno figuro v veli-
ki igri življenja, je Krišnamurti
ravno v posamezniku videl tisto
moč, ki spreminja svet in je od-
govorna za ves svet. Krišnamur-
ti je verjel, da bi svet lahko bil
bistveno boljši, če ne bi temeljil
na konfliktih in frustracijah,
ampak bi počival na tisti raz-
sežnosti, ki izključuje trpljenje
in ji pravimo svoboda, ljubezen,
mir, sreča, ustvarjalnost, Bog.
12 — PO NAŠIH KRAJIHi
15. FEBRUAR 1996 — TEDMIR
UPOKOJENSKE VESTI
DESUS ne pristaja na pritisk vlade
—- Zadnja dogajanja v držav-
nem zboru je ocenilo tudi pred-
sedstvo Demokratične stranke
upokojencev Slovenije, ki je v
sporočilu za javnost poudarilo,
da je stališče DESUS-a do po-
kojninske in invalidske zakono-
daje ves čas nastajanja povsem
jasno. Zato sporočajo, da niso
in ne morejo pristati na takšne
spremembe usklajevanja pokoj-
nin, kot jih je na pritisk vlade
sprejel Državni zbor. Ne gre le
za ukinitev poračunov pokojnin,
ampak za povsem novo usklaje-
vanje, ki ne bo več slonelo na
višini osebnih dohodkov v me-
secu decembru, ampak na pov-
prečju celega leta 95. Upoko-
jenska stranka tudi ne pristaja
na podržavljanje kapitalskega
sklada, saj po njihovem mnenju
sodi le v sistem pokojninsko in-
validksega zavarovanja. Zaradi
omenjenih nestrinjanj so na
predlog zveze društev upoko-
jencev Slovenije v sredo, 7. fe-
bruarja organizirali protestno
zborovanje slovenskih upoko-
jencev pred vladnim poslopjem.
UPOKOJENCI PRED
SLOVENSKIM
PARLAMENTOM_
— Na poziv predsedstva De-
mokratične stranke upokojen-
cev Slovenije, ki je v sporočilu
za javnost poudarilo, da upoko-
jenci niso in ne morejo pristati
na takšne spremembe usklaje-
vanja pokojnin, kot jih je na pri-
tisk vlade sprejel Državni zbor,
so torej v sredo, 7. februarja or-
ganizirali protestno zborovanje
slovenskih   upokojencev   pred
državnim parlamentom v
Ljubljani. V akcijo se je
vključila tudi območna Zveza
društev upokojencev Ptuj, ki se
je s svojimi člani udeležila de-
monstracij v Ljubljani.
KMALU TUDI
SINDIKAT
UPOKOJENCEV_
— Na predlog iniciativnega
odbora, ki se je sestal koncem
januarja, bodo tudi na ptujskem
območju v okviru Svobodnih
sindikatov Slovenije ustanovili
območni odbor sindikata Upo-
kojencev Ptuj. Ustanovna kon-
ferenca bo v petek, 23. februar-
ja v delavskem domu Franca
Krambergerja, kjer naj bi bil
tudi sedež sindikata upokojen-
cev. V osnutku programske lis-
tine so upokojenci med drugim
zapisali, da jih je k tej odločitvi
prisilil vse slabši gospodarski
položaj, ki resno ogroža uresni-
čevanje pridobljenih pravic upo-
kojencev iz pokojninskega in in-
validskega zavarovanja.     ^
DORNAVA-JAVNA RADIJSKA ODDAJA
Izkupiiek prireditve
namenili za sanaiiio šole
v petek je v dvorani kultur-
nega doma v Dornavi potekala
prireditev. Lepa si moja dežela.
Pripravilo jo je Turistično-etno-
grafsko društvo Liikari in Radio
Slovenske gorice. V bogatem
kulturnem programu so nasto-
pili; učenci osnovne šole dr.
Franja
Žgeča, učenci zasebne
glasbene šole Nockturno pod
vodstvom Simone Žgeč-Veselič,
Ljudske pevke iz Dornave, mo-
ški oktet Dornava, člani TED-
Liikari in igralec Lojze Matja-
šič, trio "Lukari", ljudski godec
Viktor Munda ter predice turis-
tičnega društva Polenšak. Pri-
reditev sta povezovala Darinka
Čobec in Janez Voglar. Števil-
nim poslušalcem so se predsta-
vili z ubranim petjem slovenskih
pesmi, nekaterimi starimi ljud-
skimi običaji ter bogatim kul-
turnim izročilom občine Dorna-
ve. Domačin Franc Zagoršek, ki
se ljubiteljsko ukvarja z zbiran-
jem podatkov dornavskega gra-
du je predstavil ta biser slo-
venskega baroka in med drugim
poudaril, da se bodo v občini
zavzemali, da ga ohranijo tudi
svojim zanamcem. Med njimi je
bil tudi rojak prof. Vladko
Petršič, ki je predstavil svojo
novo knjigo. Ob tej priložnosti
so mu izročili tudi simbolično
darilo, saj je praznoval sedem-
deseti rojstni dan. Dornavski
župan mag. Tone Velikonja je
govoril o načrtih, ki jih ima nji-
hova mlada občina ter o po-
membnosti takih prireditev. Z
veseljem je ugotovil, da je v ob-
čini vedno več aktivnih društev
ter se zahvalil vsem nasto-
pajočim.
Kol smo že poročali je osnov-
na šola dr. Franja Žgeča v Dor-
navi zaradi slabe izolacije in do-
trajanosti centralne napeljave
zelo hladna, so se organizatorji
petkove prireditve odločili, da
bodo izkupiček namenili za sa-
nacijo šole. Da so Dornavčani
in okoličani pripravljeni poma-
gati šolarjem, so dokazali z
množično udeležbo, saj je dvo-
rana kulturnega doma bila pre-
tesna.
OB VALENTINOVEM
Naj se iuti ljubezen vsakdan!
Mnogi med vami ste verjetno
še danes pod vtisom včerajš-
njega Valentinovega, ko se je
veliko predvsem govorilo o lju-
bezni in zaljubljenih.
Če je kdaj v zgodovini imel
ta zavetnik zaljubljencev, mla-
dine in mladoporočencev težko
in odgovorno nalogo, jo ima
prav gotovo v današnjem času.
Naši predniki so za Valentinov
praznik pravili, da se ptički že-
nijo. Toda današnji mladi ne
potrebujejo več tega praznika v
tem pomenu, saj se jih za za-
kon odloča zelo malo. Podatki
namreč govorijo, da je leta
1994 bilo v Sloveniji rojenih 30
odstotkov otrok zunaj zakonske
zveze. Mnogi med njimi se
namreč bojijo zakona, saj so
časi takšni, da med ljudmi ni
več zaupanja, strpnosti, kar naj
bi bila glavna dota vsakega
mladoporočenca. Tudi vzgledi
so ničkaj obetajoči, saj se v
Sloveniji od sklenjenih zakon-
skih zvez razveže 23 odstotkov
zakoncev. Mislim, da ni nič
narobe, če enkrat na leto pos-
vetimo dan in razmišljamo o
ljubezni. Čeprav so merila za-
njo danes gotovo drugačna kot
so bila v času, ko je živel ta
mučenik. Nekateri so ta praz-
nik preveč skomercializirali in
zmaterializirali, prav tako kot
ljubezen... Prav tako ni narobe,
če si pri izkazovanju ljubezni
pomagamo tudi s pripomočki,
v mislih imam ljubezensko iz-
poved, rožo,... vendar pri tem
ne smemo pozabiti na tiste sve-
topisemske izreke. Uporabila bi
samo nekatere pa ne zato, da bi
vam danes hotela zbuditi slabo
vest. Toda ljubezen je dobrotlji-
va, se ne napihuje, ... potrpež-
ljiva — toda ne prenese vsega!
Vesela bi bila, če bi se toliko
ljubezni čutilo v našem vsak-
danu, kot je bilo govora včeraj.
Saj se mnogi ljubezni tudi sra-
mujejo in presenetljivo tudi
mladim zakoncem se zdi lju-
bezen včasih staromodna. Zato
vsem drugim stvarem dajejo
prednost. Nekateri strokovnjaki
pravijo, da tudi preveč ljubezni
ni dobro, saj lahko postanemo
odvisneži... ,
Menim, da ljubezni ni nikoli
preveč, zato vam želim, da bi jo
čutili vsak dan. In še na nekaj
ne pozabite — z ljubeznijo se
lahko počnejo in rojevajo samo
lepe stvari! Tega pa je v našem
vsakdanu še veliko premalo.
Marija SloJnjalt
PREJELI SMOi
Javno vprašanje minislru
za kmetijstvo dr. Oster€u
Zadnji dogodki okrog organiziranosti in odnosov med
Mlekarsko zadrugo, Mlekarno Ptuj in kmeti so imeli velik od-
ziv v javnosti. Neurejeni odnosi, ki trajajo že dalj časa, so
predvsem povzročili nekateri vodilni v Mlekarski zadrugi
(tehnični vodja D. Z.), ki vidijo samo lastne koristi pa čeprav
za delo, ki ga opravljajo nimajo ustrezne strokovne izobraz-
be.
Po našem prepričanju ne funkcionira pospeševalna služba,
ki bi morala med drugim tudi urediti odnose med Mlekarsko
zadrugo in kmeti, kot pridelovalci mleka. Pri tem je pomemb-
no, da so vsi kmetje pridelovalci mleka v enakopravnem
položaju, saj so tudi kmetije, ki pridelajo manj mleka, skupno
dosti prispevale k razvoju Mlekarne in Mlekarske zadruge.
Kmetje so bili tudi slabo informirani o procesih lastinskega
preoblikovanja podjetja predvsem od strokovnih delavcev, ki
opravljajo svoje delo na terenu.
Glede na zadnje dogodke in zaostrene medsebojne odnose
vas pozivamo, da javno odgovorite na vprašanje, kako boste
pomagali razrešiti nastale probleme in s tem pripomogli k na-
daljevanju kvalitetnega razvoja mlekarstva v Ptuju in v celot-
ni Sloveniji. Vogrinec, k met. iz Skorhe
PREJELI SMO
Vloga ZLRP Slovenije
pri oblikovanju
demokraiije v Sloveniji
Kakor je javnosti poznano, je par-
lament Republike Slovenije po dolgo-
trajnih razpravah izglasoval Zakon o
začasnem, delnem zadržanju vra-
čanja premoženja, s katerim je za-
časno ustavil vračanje zemljišč in
gozdov, ki presegajo 200 ha na enega
upravičenca.
Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano je bliskovito urgi-
ralo in odposlalo okrožnico vsem
načelnikom upravnih enot v Sloveniji,
v kateri je delo navodila, kako ukrepati
v zvezi z novim zakonom. Zanimivo pa
je predvsem to, kako z lahkoto se pre-
tihotapi nekaj slabega in kakšen napor
je potreben za kaj dobrega. Namreč,
Navodilo je pod izgovorom sicer krat-
ke priprave računalniške evidence, v
zadnjem odstavku prepovedalo izda-
janje vseh odločb o denacionalizaciji,
ki se nanašajo na kmetijska zemljišča
in gozdove. Takole pravi: "Da medtem
ne bo prihajalo do kršitev obravnava-
nega zakona, do nadaljnega prekinete
z izdajanjem odločb o denacionaliza-
ciji kmetijskih zemljišč in godzdov".
Na tako Navodilo je ZLRP takoj
reagiralo in o tem z dopisom obvestilo
Vlado RS o očitni kršitvi zakonitosti.
Opozorilo je zaleglo, Sdj je dva dni za-
tem Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano že posredovalo
novo Navodilo, v katerem odpravlja
prepoved izdaje odločb za denaciona-
lizacijo, če le upravičenec ali predla-
gatelj podpiše ustrezno izjavo, da pač
vsi njegovi zahtevki ne presegajo
vračila predpisanega maksimuma.
Naveden primer lepo kaže, kako se
lahko neovirano po drobcenih korakih
goji unitarna država, če ni civilna
družba toliko oblikovana, da bi aktiv-
no spremljala dogajanja v družbi.
Praznino med oblastjo in ljudstvom
moramo zato nadomestiti civilne in-
stitucije in ustanove vseh vrst, saj
težnja po "oblasti" tudi najvišjim
državnim institucijam ni tuja, če jim le
uspeva.
Zahvaljujoč svoji vlogi, ki jo odi-
grava ZLRP lahko bivši razlaščenci
oz. upravičenci mirno nadaljujejo s
svojimi prizadevanji, da čimprej pri-
dobijo končno odločbo o denacionali-
zaciji in z njo svojo zemljo.
Podpredsednik ZLRP Slovenije
Tine Jaklič, Jipl.ing.
SEDEM (NE)POMEM6NIH DNI — SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI — SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI — SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Pretežno (ne)iasno
Komentatorji in politiki raz-
lično ocenjujejo razmere po
razpadu velike trojne koalicije
liberalnih demokratov, krščan-
ske demokracije in Združene
liste socialnih demokratov.
Krščansko demokratski li-
der Lojze Peterle izjavlja, da
so z odhodom Združene liste
iz koalicije postale politične
razmere v glavnem pregled-
nejše in stabilnejše. Predsed-
nik Socialdemokratske stran-
ke Janez Janša pa misli, da so
se razmere v slovenski no-
tranji in zunanji politiki v
zadnjih dneh močno destabi-
lizirale in da bi bile predčasne
volitve edina prava rešitev se-
danjega položaja. Janša
razliko od Peterleta tudi pra-
vi, da bi samo z odhodom
Slovenske krščanske demok-
racije iz koalicije v Sloveniji
dobili večjo preglednost poli-
tičnega prostora, tako pa naj
bi ga Združena lista s svojim
izstopom še dodatno zameg-
lila. Dnevnik Slovenec piše,
da se notranjepolitično prizo-
rišče v državi po izstopu Zdru-
žene liste iz koalicije ne umir-
ja, kot je bilo sprva pričako-
vati. Ocene predsednika vlade
in Liberalne demokracije dr.
Janeza Drnovška so hkrati
navdušujoče in dramatične.]
Zatrjuje, da je dobro, ker se je
vlada v novi, dvojni koaliciji^
hitro popolnila s štirimi no-
vimi ministri, ker tako lahko v
celoti nadaljuje svoje aktiv-
nosti. Obenem pa opozarja
tudi na poskuse destabilizacije
vlade in povzročanja politične
krize. Kot dokaz za to navaja
najnovejšo interpelacijo so-
cialdemokratske stranke o de-
lu in odgovornosti zunanjega
ministra Thalerja in predlog
Slovenske ljudske stranke za
zamenjavo predsednika Dr-
žavnega zbora Jožefa Školča.
KAJ (NE) SME
OPOZICIJA?_
V zvezi z Drnovškovo izja-
vo, da opozicija destabilizira
državo oziroma, da ni državo-
tvorna, je vodja najnovejše
opozicijske stranke — Zdru-
žene liste socialnih demokra-
tov Janez Kocijančič dejal, da
takšno Drnovškovo mnenje
pomeni, da v državi lahko ob-
staja samo pozicija. Kocijan-
čič pa misli, da je "državo-
tvorno" dejanje tudi to, da
opozicija gleda vladi po prste.
Nad Drnovškovimi izjavami,
da je SLS sokriva za destabili-
zacijo vlade in celotne države je
začuden tudi predsednik Slo-
venske ljudske stranke Marjan
Podobnik. Poudarja, da se v
SLS še vedno zavzemajo za sta-
bilno vlado, ki bo tudi do
volitev uspešno vodila državo,
nikakor pa niso pripravljeni
prevzeti nobene odgovornosti
za neuspeh te vlade na po-
dročju zunanje politike in za-
tiranja organiziranega krimi-
nala ter v zvezi z nasledstve-
nimi vprašanji. V SLS se še
naprej zavzemajo za odgovor
vseh strank o enotni zunanje-
politični stretegiji in za us-
tanovitev tehnične vlade stro-
kovnjakov. Podobnik meni, da
zadnje menjave v vladi s teh-
nično vlado nimajo nobene
zveze. Prav tako tudi predsed-
nik Zdmžene liste opozarja, da
je predsednik vlade "snedel be-
sedo o strankarsko neodvisnih
kandidatih za nove ministre",
saj je za ministre izbral izrazite
predstavnike strank.
Na najnovejše poteze pre-
miera dr. Drnovška je ostro
reagiral predsednik Socialde-
mokratske stranke Janez Jan-
ša. Glede novih ministrov je
Janša dejal, da to "sploh niso
novi in so strankarsko opre-
deljeni". Janša misli, da se bo
v mesecih do volitev nada-
ljevala "gonja" za novimi min-
istri "za določen čas", tako da
bodo v vladi ostali le še pre-
mier Drnovšek in "kopica na-
ivnih in nesposobnih ljudi".
Nekaj podobnega se je te
dni zapisalo tudi funkcionarju
Združene liste dr. Cirilu Ribi-
čiču. "Dr. Drnovšek je prepri-
čan, da je njegova vlada geni-
alna in nezamenljiva. Pa če
tudi ostane sam, bo to dokaz
kontinuitete". Takšno Ribiči-
čevo sklepanje je predsednik
vlade dr. Drnovšek označil za
"popolno neumnost". "Kako
naj v vladi ostanem sam? Par-
lamentarni in tudi naš sistem
deluje tako, da vlada pač
funkcionira, dokler ima us-
trezno podporo. Če je nima jo
pač zamenjajo. Zanimiv je re-
fleks Združene liste ali gospo-
dov, kot so na primer Ribičič
in še nekateri. Ceš, zdaj ko so
oni zapustili koalicijo pa mora
vse razpasti, vlada ne more
več funkcionirati in vse bi se
moralo dobesedno ustaviti,
ker njih ni več," je dejal dr.
Drnovšek v pogovoru za
Večer.
"AROGANTNOSr' IN
"^IZMIŠUOTINE^^
Opozicijski poslanci iz vrst
Socialdemokratske stranke in
Slovenske ljudske stranke
predsedniku državnega zbora
očitajo "arogantnost" in
žaljivost" pri vodenju saj drža-
vnega zbora. Pripisujejo mu
hudo kršenje poslovnika ob
razpravi o razrešitvi gospodar-
skega ministra dr. Tajnikarja,
ko naj ne bi dal besede vrsti
prijavljenih poslancev. Pred-
sednik Jožef Školč odbija ob-
tožbe in pojasnjuje, da je bilo
potem, ko je minister Tajni-
kar sam odstopil, pač "nes-
miselno nadaljevati z razpravo
o njegovi razrešitvi."
Interpelacijo o delu in od-
govornosti zunanjega ministra
Zorana Thalerja je vložila So-
cialdemokratske Stanka.
"Kljub temu, da je ob sedan-
jih razmerah težko pričako-
vati napredek pri reševanju
odprtih vprašanj slovenske zu-
nanje politike pa bi z zamen-
javo Zorana Thalerja z bolj
dozorelo in sposobnejšo ose-
bo morda lahko preprečili vsaj
nadaljne povzročanje škode,
"meni Janez Janša.
Zunanji minister Thaler je
izjavil, da so socialdemokrat-
ske ocene njegovega dela pol-
ne "neresnic, izmišljotin in
slabo utemeljene tendencioz-
nosti". Premier je že javno za-
ščitil svojega zunanjega minis-
tra (kar se pri njem ravno po-
gosto ne dogaja), češ da Tha-
ler "zastopa politiko vlade".
Seveda bo v najnovejši zgod-
bi o Thalerju zelo pomembno
stališče Lojzeta Peterleta in
njegove krščanske demok-
racije, saj se je ravno Peterle
doslej pojavljal kot najostrejši
kritik vladne zunanje politike.
Vendar pa Peterle v zadnjih
dneh govori, da se je v vladi z
izstopom Združene liste mar-
sikaj spremenilo in omenja
tudi možnost nekakšnega
novega dogovora med SKD in
Liberalno demokracijo o
(novi) zunanji politiki. Od
tega pa naj bi bilo odvisno
tudi odločanje poslancev SKD
v zvezi s Thalerjem.
KDO JE KOGA
IZIGRAL?
Različnost ocen o "jasnem"
oziroma "nejasnem" politič-
nem prizorišču v Sloveniji je
najbrž moč pojasniti z raz-
ličnimi pozicijami in interesi
posameznih ocenjevalcev. Se-
veda pa so teže razumljiva
diametralna nasprotja pri na-
vajanju posameznih dejstev o
istih zadevah in dogajanjih iz
politične prakse.
Najnovejša polemika med
predsednikom vlade in Liber-
alne demokracije Drnovškom
ter predsednikom Združene
liste socialnih demokratov Ja-
nezom Kocijančičem kaže, da
nobena stran ravno ne izbira
besed in tehta obtožb, čeprav
bi bilo seveda bolj prav, če bi
obe upoštevali (kot je sicer
načelno zapisal tudi Janez Ko-
cijančič), da javni prepiri ne
vodijo k razčiščevanju vsebin-
skih razlik. Prav tako je nače-
loma res, da bi bilo potrebno
med dosedanjimi koalicijskimi
partnerji — pa ne samo med
njim — več natančnosti in us-
treznejši odnos do resnice. Saj
preprosto ne more biti res
tisto, kar nam dopovedujeta
zdaj Drnovšek, zdaj Koci-
jančič. Drnovšek očita Zdru-
ženi listi, da je prelomila in iz-
igrala koalicijsko pogodbo, da
je nenačelno delovala v koa-
liciji, Kocijančič pa prav takš-
ne očitke in obtožbe naslavlja
na Drnovška...   j^i^
TEDNIK -15 FEBRUAR 1996
NASVETI -13
Kuharski nasveti
Lep pozdrav dragi bralci Tednika. Zdaj bi že lahko rekli, da
diši po pustu, oziroma pustnih dobrotah. Zraven znamenitih
pustnih krofov v tem času pripravljamo tudi druge vrste
kvašenega, predvsem ocvrtega peciva, kot so flancati, ti so
lahko krhki ali kvašeni, doughnuti, medeni krofki, sladkorni
kolači, rahli krofki s kardamomom, tanko kvašeno testo po
kapljicah ocvrto v olju ter cimetovi in janeževi obročki.
Doughnutove pripravimo
tako, da kvas rastopimo v topli
vodi ali stresemo s suhi kvas nar-
avnost v moko. Moko presajamo
na delovno površino in na sredi-
ni naredimo jajco. Dodamo sol
in sladkor, ki ju s pregradico iz
moke ločimo od jamice, v katero
vlijemo razžvrkljana jajca. Prili-
jemo kvas in z roba počasi doda-
jamo moko, sladkor in sol. Od
začetka inesimo s prsti, nato z
dlanmi. Če je naše testo presuho
mu dodamo še eno jajce, tako, da
dobimo pravilno konsistenco.
Testo gnetemo tako dolgo, da se
loči od posode in rok. Testo
položimo v posodo, ki smo jo po-
tresli z moko, po vrhu pa testo
narahlo premažemo z belim ol-
jem. Pustimo da počiva 1 uro.
Posebaj v manjši posodi pre-
mešamo maslo, ko je dovolj
mazljivo ga dodamo testu. Gne-
temo hitro, da se testo ne začne
prijemati delovne površine. Tes-
to damo ponovno vshajat, lahko
pa ga položimo v hladilnik in
naslednji dan iz njega pripravi-
mo doughnute. Pripravimo jih
tako, da testo razavljamo 2,5 cm
debelo in z okroglim mo-
delčkom, lahko z modelom za
krofe izrežemo okrogle oblike.
Premer enega bi naj bil 17,5 cen-
timetra. Z manjšim modelčkom
izrežemo še sredino, oziroma
izrežemo majhno luknjico. Test-
ne obročke položimo na pomo-
kano krpo in jih pustimo vshaja-
ti 20 do 30 minut. Oziroma tako
dolgo da narastejo enkrat več kot
jih je prvotno bilo. Segrejemo
maščobo kot to naredimo pri
krofih, segrejemo na 180C, ter
previdno spuščamo v maščobo
testo. Obročki morajo v maščobi
plavati. Cvremo jih toliko časa,
da spodnja stran porjavi, nato jih
obrnemo in cvremo še na drugi
strani. Na vsaki strani naj se
cvrejo približno pd 3 do 4 minu-
te. Položimo jih na servijeto, da
se odcedijo, pred serviranjem pa
jih potresemo z sladkorjem v
prahu.
In še flancati. Flancate lahko
pripravljamo iz kvašenega testa,
oziroma iz enakega testa kot kro-
fe ali iz krhkega testa.
Če pripravimo enako testo kot
za krofe, testo pravtako pustimo,
da vshaja, ko je dovolj vshajalo,
ga dobro pregnetemo in po želji
še enkrat pustimo vshajati. Če
testo med vshajanjem enkrat
pregnetemo, ni tako penasto,
oziroma ocvrti flancati imajo po
toplotni obdelavi enakomerne
majhne luknjice. Vsahajno testo
na dobro pomokani deski razval-
jamo, približno 2 centimetra na
debelo. Nato z koleščkom ali
ostrim nožem narežemo enako-
merne, ne prevelike kvadrate ali
pravokotnike. Na sredini vsake-
ga kvadrata ali pravokotnika
zarežemo dve vzporedni zarezi.
Ko damo testo cvret v vročo
maščobo, ti dve zarezi podegne-
mo vsako na svojo stran in na-
rahlo zavijemo. Testo najprej na
hitro opečemo z spodnje strani,
nato pa še z zgornje. Ko so flan-
cati ocvrti jih položimo prav
tako na papirnato servijeto, pred
serviranjem pa jih potresemo s
sladkorjem v prahu, lahko pa k
sladkorju primešamo tudi malo
mletega cimeta. Ponudimo
lahko hladne ali tople. Flancate
pa lahko pripravite tudi iz
krhkega testa, tako, da med pre-
sejano moko, razdrobimo
maščobo, dodamo vse ostale ses-
tavine in še ščep soli, rumenjake,
sladkor, kislo smetano, limonin
sok, malo belega vina in rum. Iz
vseh naštetih sestavin na hitro
ugnetemo testo, ki naj na hlad-
nem počiva vsaj 1 uro. Nato ga
razvaljamo prav tako za nožev
rob na debelo in postopek nare-
dimo tako, kot sem to omenila
že pri kvašenih flancatih.
Torej, če vam testo za krofe ni
uspelo, oziroma, krofi nimajo le-
pih vencev, dodajte malo moke
in pripravite flancate.
VELIKO USPEHA
PRI PRIPRAVI!
KRHKI FLANCATI:
Za 10 oseb potrebujemo:
' 30 dag moke
' 4 dag masla ali margarine
- ščep soli
- 4 rumenjake
- 3 dag sladkorja
- 4 žlice kisle smetane
(goste)
-1 žlička limoninega soka
- 2 žlici belega vina
- malo ruma
' sladkor v prahu za posip
- maščoba za cvrenje
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Duševno zdravje ^
oirok in mladosinikov
NEKATERI POSEBNI VIDIKI DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV
Pomen vrstnega
reda In starostnih
razlik med otro€l v
družini
Psihologi opozarjajo, da se s šte-
vilom otrok v družini večinoma
manjša pozitivni odnos staršev do
njih. Najbolj pozitiven odnos
kažejo matere z enim, največ dve-
ma otrokoma. Čimveč je otrok,
bolj se čuti mati obremenjena, bolj
se mora odpovedati lastnim željam
in načrtom. Zato ni čudno, da ji
gredo otroci bolj "na živce", čeprav
tega na glas ne prizna in se cesto
niti ne zaveda. Ugotovili smo že,
da obstaja zveza med odnosom
matere do otroka in njegovo inteli-
gentnostjo in se torej ne smemo
čuditi, da so v družinah z velikim
številom otrok mlajši otroci manj
iteligentni kot njihovi starejši
bratci in sestrice. Ker ima mati z
velikim številom otrok objetkivno
manj časa zanje, so otroci v takih
družinah tudi sicer v povprečju na
nižji inteligentnosti stopnji kot
otroci v manj številčnih družinah.
Zelo pomembna je tudi starostna
razlika med otroki. Kot vemo so
starejši otroci zelo ljubosumni na
novorojenčke. Posebno prvoro-
ienčki, stari med drugim in petimi
letom, doživijo večkrat pravi čust- {
Veni šok. Po drugi strani ugotav-|
Ijamo, da majhna starostna razlika
med otroki v družini nekoliko
znižuje njihovo inteligentnost.
Dvojčki so zato v povprečju manj
inteligentni kot otroka, med kate-
rima je starostna razlika dve ali tri
leta. Ce je med otrokoma le majna
siarnostna razlika, mlajši le malo
pridobi ali se nauči od starejšega.
Ko razpravljamo o številu otrok
v družini, si oglejmo še edinčke.
Do nedavnega je veljalo, da so
edinčki bolj osamljeni, razvajeni,
vase zaprti, nesrečni in egoistični v
primerjavi z otroki, ki imajo bratce
in sestrice. V resnici to ni dokaza-
no. Novejše raziskave so pokazale,
da so edinci v nekaterih stvareh
celo v prednosti. Tako ugotavlja-
mo, da so edinci, ki niso doma
živeli v konkurenci, bolj prija-
teljski, zaupljivi, pripravljeni na
sodelovanje, manj se "uklonijo"
mnenju večine, imajo boljše be-
sedne sposobnosti ter so podjet-
nejši in v skupini ponavadi v
ospredju. Tudi se ne počutijo v po-
prečju bolj nesrečne in osamljene
od drugih. Na drugi strani je tudi
res, da imajo na osebnost edincev
starši mnogo večji vpliv kot na
osebnost otrok v številnejših
družinah. To je seveda lahko do-
bro ali slabo, odvisno od osebnosti
ali od ravnanja staršev.
Vse to velja seveda zelo na
splošno. Zato moramo ob zastavl-
jenem vprašanju od kod razlika
med otroki ob "isti" vzgoji-pomis-
liti še na druge dejavnike. In teh je
veliko. Ker je otrok v prvih letih
življenja posebno duševno občut-
ljiv, vplivajo nanj razne bolezni,
bivanje v bolnišnici in ločitev od
matere, nadalje vplivajo na razvoj
njegove osebnosti še druga
zgodnja doživetja in pretresi, soci-
alne in ekonomske spremembe v
družini in podobno. Sicer pa - ali
si sploh želimo enega in istega
otroka v več "izdajah"? Zato se raje
veselimo individualnosti vsakega
otroka in jo spoštujmo.
Pogljemo si še povezavo med šte-
vilom otrok in odnosi v družini.
1. Z naraščanjem števila otrok v
družini naraščajo prepovedi in av-
toritativne težnje v vzgoji.
2. Z naraščanjem števila otrok v
družini raste verjetnost, da bo
eden od staršev prevzel dominant-
ni položaj.
3. Z večanjem družine upada ver-
jetnost, da bo prišlo med starši sa-
mimi ter med otroki in starši do
pozitivne čustvene navezanosti.
4. Z večanjem družine raste ver-
jetnost, da bodo starši čutili, da so
preobremenjeni in bodo zato neza-
dovoljni s svojim položajem.
Naslednjič pa bomo govorili o
pritisku na starše: normalnost.
mag. Bojan Sinko
KRVODAJALCI
30. JANUAR - Srečko Cajnko, Flege-
ričeva 3, Ptuj; Silvester Žerak,
Čučkova 11, Kidričevo; Dušan Kovačič,
Ul. Nikole Tesle 15, Kidričevo; Štefan
Pesek, Ul. 5. Prekomorske 12, Ptuj;
Jože Strelec, Placarovci 12/a.
Gorišnica; Slavko Ljubeč, Nova vas
73/a, Markovci; Marija Gajšek, Podleh-
nik 61; Jože Voglar, Skrblja 9/a,
Majšperk; Matej Munda, Strnišče 27,
Kidričevo; Anton Mohorko, Trnovec 11,
Lovrenc na Dravskem polju; Emil Mun-
da, Stmišče27, Kidričevo; Irena Lesjak,
Tržeč 35, Videm pri Ruju; Mihael Her-
ga, Panonska 5, Ruj; Alojz Podvršek,
Kraigherjeva 17, Kidričevo; Stanko
Kovačec, Ul. V. Vlahoviča 79, Maribor;
Franc Lendero, Apače 297, Lovrenc na
Dravskem polju, Francka Zajšek, Ruj-
ska Gora 1/a; Jože Reš, CMD 10, Ruj;
Franjo Škvorc, J.Š.Slavenski 2, Velika
Nedelja; Janko Bedrač, Videm pri Ruju
13/a, Ruj; Jože PremzI, Starošince 33,
Cirkovce; Anton Habjanič, Starše 73,
1. FEBRUAR - Drago Robnik, Markovci
67/a; Martin Vozlič, Zamušani 4,
Gorišnica; Mirko Kodrič, Nova vas 81,
Markovci; Zdravko Murko, Pobrežje
113, Videm pri Ruju; Jože Belšak,
Moškanjci 7, Gorišnica; Liljana Muzek,
Meškova 4, Ruj; Jože Bratuša, Formin
43, Gorišnica; Janez Ambrož, Mala vas
4, Gorišnica; Janez Veselic, Moškanjci
90/b, Gorišnica; Vladimir Vozlič,
Zamušani 4/a, Gorišnica; Milorad Zrnič,
Formin 39/a, Gorišnica; Mirko Golob,
Stari log 25, Pragersko; Peter Rojko,
Vurberg 108, Duplek; Štefan Durkin,
Žmavčeva 4/a, Maribor; Branko Lor-
bek, Ul. 5. Prekomorske 13, Ptuj; Rado
Rakar, Poljska c. 4, Rače; Stjepan Kralj,
Ul. B. Kraigherja 2, Kidričevo; Franček
Veber, Rujska 2/a, Ormož; Karel Fran-
gež, Boinšvig 51, Rače; Stanko
Cmrečnjak, Strnišče 1, Kidričevo; Ro-
bert Pšajd, Klepova ul. 14, Ruj; Nada
Simonič, Slomškova 18, Ptuj; Alojz Lor-
ber, Ul. Pohorskega bataljona; Vito Pla-
zar, Sarajevska 5, Maribor.
UDRAVNICA SVETUJE
Pred mesecem
smo pričeli ob-
javljati nasvete
zdravnice    dr.
Valerije Šaško-
Bočkaj.       Če
imate      zanjo
kakšno   vpra-
šanje, ga po-
šljite na anas-
lov: Uredništvo
Tednika, Ptuj, Raičeva 6,1
p.p.95 - Za rubriko Zdravni-
ca svetuje.
Današnje vprašanje! Sodoben
človek je nenehno v primežu
stresa. Kako se ga najbolj
ubranimo? Vaše priporočilo za
zdravo življenje.
Stres je telesni in duševni od-
govor organizma na kakršni-
koli neugodni držaljaj. Vse, kar
razburja, preseneti, prestraši
ali nas ogrozi, zahteva, da se
ali prilagodimo ali reagiramo.
Naše naravne rekacije so po-
polnoma primeme, da nam
zagotovijo preživetje, vendar
pa se v današnjem hitro odvi-
jajočem in tekmovalnem sve-
tu neprestano pojavljajo stre-
sne situcije ob le majhni
možnosti za takojšnjo sprosti-
tev.
Tako nagibamo k življenju v
nepsretanem stresnem stanju
in postopoma uničujemo spo-
sobnosti telesa za obvlado-
vanje. Zato pa moramo naj-
prej razumeti pomen stresa,
njegove vzroke in bolezenske
znake in nato najti ustrezne
načine, da popravimo svoj
način življenja, ki je poln stre-
sov. Če se ne naučimo znebiti
stresa in se sprostiti, začne
večina izmed nas kazati zna-
ke kronične napetosti, morda
je to pitje, kajenje, obsedenost
z hrano, razne psihomatske
bolezni kot so želodčne razje-
de, srčne težave, glavoboli,
astma in podobno. Vsako
ustrezno prizadevanje za
obvladovanje stresa mora biti
usmerjeno v to, da se
naučimo živeti bolj sproščeno.
Najprej treba poskusiti odstra-
niti tiste strese na katere lahko
sami vplivamo. Spremenite
naprimer prehrano, način
dela, domačo okolje. Najdite
našin za sprostitev napetosti,
ki se je morda nabrala čez
dan - na bo to naprimer
večerni tek, učna ura plesa,
klepet s prijateljem, telovad-
ba, igranje na glasbilo.
Ne postavljajte si ciljev, ki jih
ne boste mogli doseči ali jih
boste dosegli z veliko napora
in bodite zadovoljni z majhni-
mi stvarmi od katerih je ses-
tavljeno naše življenje.
Ko v SADNEM VRTU
zima in ostrejši mraz popus-
tita, obrežemo brajde. Vin-
sko trto lahko obrezujemo
ves čas zimskega počitka to je
od jeseni, ko listje odpade, pa
vse do spomladi, ko prično
brsteti zimska očesa. Ker se
I življenje in razvoj vinske trte
I nekoliko razlikuje od drugih
p  drevnin,   sta  lahko  prez-
I godnja ali prepozna rez, zan-
^, jo škodljiva.
f    Jesenska ali  zimska rez
J  brajd v naših vremenskih
J  razmerah, ko v nekaterih le-
I  tih pritisneta precejšen in
I  trajnejši mraz, slabo vpliva
i  na brstenje. Čeprav trsne roz-
I ge na obrezanem trsu niso
I bolj ali manj občutljive na
>  mraz, kot če bi bile neobreza-
ne, pa moramo upoštevati
I  dejstvo, da z zgodnjo rezjo
I pospešujemo   brstenje   in
I  zbrstela    očesa    postanejo
I  občutljivejša. Pri nižjih zim-
I  skih temperaturah od lOC,
?  na obrezanih rozgah vrhnji
I  rodni brst pozebe.  Že pre-
I  prosti račun pokaže, če smo
^ brajdo obrezali na reznike s
I tremi očesi, kar je za brajde
I najobičajnejše   in   če   so
I pomrznili vrhni rodni brsti,
bo pridelek najmanj za tretji-
I  no manjši. Z rezjo brajde pa
tudi ne smemo zavlačevati.
Če režemo tik ali med brsien-
jem, se trta, ker so takrat rast-
linski  sokovi  po njej  že
. živahno pretekajo, že močno
solzi, s čimer se poveča izgu-
ba hranilnih snovi, pa tudi
možnosti osipanje brstov je
večja.
Letos bo čas, primeren za
rez brajd, vsled dolge zime,
precej krajši. Zato brajde
obrežimo, čim bodo to vre-
menske razmere omogočale
in da prestrežemo čas, ko se
bodo rastlinski sokovi
I živahneje pretakali po trti, da
I ne bo prišlo do močnejšega
solzenja.
Vinska trta vzgojena na
oporo različnih oblik brajd,
dobro nadomešča ograje, za-
varuje vetrom izpostavljene
lege, omogoča urejanje pri-
i jetnih senčnic, gojimo jo pri-
1 dobitno, sicer pa deluje tudi
I dekorativno,   pri   pravilno
Irazvrščenem rodnem lestu in
potrebni negi pa lahko na
I majhni površini pridelamo
precejšnjo količino grozdja.
Vzgojene oblike vinske trte
v brajde, so lahko različne,
odvisno od oblike ogrodja.
Ker se brajdne oblike vzgoje
vinske trge občičajno pos-
lužujemo v, za trto manj pri-
merih ravninskih legah v
j  okolju bivališča, jo vzgojimo
v višino dveh metrov, da je
ne poškoduje toliko pomla-
danska slana. Vinsko trto
J vzgajamo in razporejamo po
I  ogrodju v dolžino, počasi in
I  postopoma, sicer se nam pri
I osnovi prenaglo ogoli.
I    Način rezi brajd je enak
I rezi vinske trte v vinogradu,
j le da režemo več na reznike
I in manj na dolgi rodni les.
I Daljše rodne rozge narezuje-
j mo praviloma le na vrhu ste-
I bla ali kraka, ko je trta še v
^ vzgojni fazi in jo oblikujemo
I ter razporejamo po brajdi in
I če krake ali kordone obnavl-
I jamo. Rodni les pri vinski
j trti je le enoleten les zraščen
I iz dvoletnega. Rozga zrastla
I iz starega lesa je nerodna in
^  jo režemo na čep z enim
j očesom, kot les za obnovo. Z
i  rezniki  z  2  do  3  očesi
i vzdržujemo v brajdi gostoto
in obliko trsa ter razmerje
I  med   rastjo   in   rodnostjo,
j Obremenitev trte za rod bi
naj bila 8 do 10 rodnih očes
na kvadratni meter brajde.
V OKRASNEM IN ZE-
LENJAVNEM VRTU po
odjugi, ko se sneg stopi,
zemlja pa toliko odcedi, da je
godna za obdelavo, pričnemo
s pripravo in gnojenjem tal
za spomladansko setev in sa-
jenje okrasnih rastlin, vrtnih
in zelenjave. Globoka obde-
lava in gnojenje z organskimi
gnojili, ki je bilo opravljeno
že v jeseni in pozimi, v spom-
ladanski pripravi za setev in
sajenje le poravnamo in po
potrebi, če so tla težja, plitvo
prerahljamo. Izkušnje o nar-
avnem vrtnarjenju in vzgle-
dovanju vegetacije v narav-
nih rastlinskih sestojih, goz-
dovih in travnikih pa nas na-
vajajo nekoliko spremenjen
način obdelave tal ter k po-
svečanju večje skrbi za ohra-
nitev rodovitnosti tal.
Čestokrat se ne zavedamo,
da z nepravilno in preglobo-
ko obdelavo vrtne zemlje,
motimo ali celo uničujemo
življenje drobnoživk v tleh.
Brez drobnoživk v tleh, so tla
mrtva oziroma nerodovitna.
Drobnoživke v tleh organsko
snov presnavlajo, pri čemer
se sproščajo rudninske snovi.
Te se v vodi oziroma v talni
vlagi topijo, korenine pa jih
črpajo in se tako pretAkajo v
liste, kjer se v procesih asimi-
lacije porabijo za rast in raz-
voj rastline. Pri vsakem pose-
gu v tla, naj si bo obdelavi ali
gnojenju poskrbimo zato, da
življenje drobnoživk ne pri-
krajšamo. Drobnoživke na
odprtih zmrzlih tleh, sončni
pripeki in izsušenih grudah
ter v zbiti in nezračni zemlji
na morejo živeti in odmro.
Za spomladansko setev in
sajenje vrtnin z gred, ki niso
bile prekopane že v jeseni ali
pozimi, pospravimo ostanke
vrtnin in plevelov s koreni-
nami vred in jih kompostira-
mo. Iz izkušenj vemo, da če
smo ostanke rastlinja iz pre-
teklega leta in sveži hlevski
gnoj spomladi globoko zako-
pali, ter neposredno po tem
posejali ali posadili vrtnine,
posevki in nasadi niso uspe-
vali po pričakovanju, pa tudi
pleveli so se na tako pri-
prAvljeni zemlji bolj in hi-
treje bohotili.
Dobro in pravilno pripravo
tal za spomladansko setev in
sajenje vrtnin je priporočlji-
vo izvesti tako, da po
površini gredic potrosimo
plast dobro preperelega in
peresejanega komposta, da
tla obogatimo s svežo prepe-
relo organsko snovjo in
oživimo z drobnoživkami ter
plitvo rahljamo le toliko, da
talno povrhnico zrahljamo in
premešamo s kompostnico.
V tako uleženih in plitvo
zrahljanih tleh ter ohranje-
nem mikrobiološkem živl-
jenju v tleh, bodo posevki in
nasadi vrtnin enakomerno
kalili in se dobro vraščali,
krepko rastli in dali pričako-
vani pridelek.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista 12. in 13. ter od 20. do
23. feburarja, korenike od 9.
do 11. ter 18. feburarja, plo-
dov 15., 16., 23. in 24. febru-
arja ter cveta in vrtna zelišča
12. in 18. februarja. 15. in 16.
feburarja sta posebej ugodna
za obrezovanje drevja, jago-
dičevaja, živih mej in trte, 23.
in 24. februarja pa za rezanje
cepičev za sadno drevje.
Miran Glušič, ing.agr.
14 - PREJELI SMO
15. FEBRUAR 1996 - TEDNIK
PREJELI SMO / ODPRTO PISMO ZUPANU MESTNE OBČNE PTUJ, DR. MIROSLAVU LUCIJU
Ef, Ei, ŽUPAN^ MOi ŽUPAN,..
Spoštovani gospod dr. Luci.
Pišem Vam odprto pismo, ker ocenjujem, da s svojo izjavo v časopisu
Večer, dne 3. 2. 1996 na strani 8, zavajate javnost.
Zato Vam želim še enkrat, zadnjič in javno, sporočiti razloge, zakaj
sem se odpovedal položaju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda
Gledališče Ptuj.
Do sedaj nisem čutil potrebe, da hi svoje osebne odločitve razlagal po
časopisih. Kopa sem prebral Vašo izjavo, sem se odločil, da storim prav
to, da javnost seznanim s svojim videnjem položaja.
Ker je moja odpoved zrasla po eni strani na oceni celovitosti proble-
ma Gledališča Ptuj, po drugi strani pa v kontekstu različnih fragmen-
tarnih podproblemov, menim, da moram predstaviti položaj z obeh vi-
dikov.
Za začetek torej podajam kronologijo dogodkov, na osnovi katerih
sem se odločil, da na novo ocenim svoj položaj in ukrepam takole: 1.)
Odpovem se položaju v. d. direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj
in
2.) Napišem Vam odprto pismo.
A. KAJ SEJE IN KAJ SE NI DOGAJALO; KAJ BI SE MORA-
LO IN KAJ BI SE LAHKO DOGAJALO V PRETEKLIH DVEH
MESECIH
- bolj faktogj-afski, a nujno potrebeni uvod
1. Novembra 1995 je bila pri Mestnem svetu Mestne občine Ptuj
imenovana komisija za usklajevanje projekta profesionalnega gleda-
lišča. Njena naloga je bila uskladiti različne poglede glede organizira-
nosti bodočega gledališča.
V končni fazi usklajevanja je šlo za naslednje: Društvo Gledališče
ZATO. Ptuj naj se odpove imenu Zato., v svoj osnovni Model za pro-
fesionalizacijo gledališča na Ptuju iz leta 1993 pa naj vključi še abon-
maje, polprofesionalne projekte ter izobraževalno dejavnost. Če vse to
sprejme, dobi za to na osnovi Modela status javnega zavoda - poklic-
nega gledališča. S takšnimi predlogi za ustanovitev poklicnega gleda-
lišča komisija 15. 11. 1995 pisno seznani Gledališče Zato.
Gledališče Zato. 20. 11. 1995 takole odgovarja:
Gledališče ZATO. Ptuj Slovenski trg 13, 62250 Ptuj; tel.: 062/771-
494; fax: 062/773-534 (Zato.)
Ptuj, 20. november 1995
Mestna občina Ptuj
Oddelek za družbene dejavnosti
Komisija za usklajevanje projekta profesionalnega gledališča
Spoštovani!
V želji po konstruktivnem preseganju nastalega položaja v zvezi s
profesionalizacijo gledališča na Ptuju, vam odgovarjamo na vaše pi-
smo z dne 15. 11. 1995 takole:
1. Ime spremeniti v: GLEDALIŠČE PTUJ.
Poklicni projekti GLEDALIŠČA PTUJ imajo pravico do blagovne
znamke Zato.
2. Organiziranost: V zavod GLEDALIŠČE PTUJ se vključi
GLEDALIŠKI STUDIO GLEDALIŠČA PTUJ.
Gledališki studio bo vodila gospa Branka Bezeljak Glazer, ki se red-
no zaposli v novem zavodu kot poklicni pedagog-režiser za GLEDA-
LIŠKI STUDIO.
Vsi gledališki abonmaji se izvajajo znotraj zavoda GLEDALIŠČE
PTUJ, zanje pa je odgovoren organizator v GLEDALIŠČU PTUJ.
3. Pravne in finančne posledice sprememb:
Gospa Branka Bezeljak Glazer ostane fizično v svoji sedanji pisar-
ni. Organizacijsko postane GLEDALIŠKI STUDIO del zavoda
GLEDALIŠČE PTUJ.
K predvidenim sredstvom za zavod GLEDALIŠČE PTUJ se do-
datno doda denar za osebni dohodek gospe Branke Bezeljak Glazer in
za dejavnost GLEDALIŠKEGA STUDIA (preusmerjena dosedanja
sredstva za dejavnost studia, /doslej bil znotraj ZKO-ja/).
Ljubiteljski projekti skupin Stopinjice, Stopinje, Teater III... ostane-
jo organizacijsko znotraj DPD Svoboda Ptuj, fizično pa se odvijajo
kakor doslej tudi v zavodu GLEDALIŠČE PTUJ.
OBRAZLOŽITEV:
KI) V novem GLEDALIŠČU PTUJ bodo tako - kakor doslej -
imeli prostor vsi, ki bi želeli izvajati svojo dejavnost v tej hiši.
Hkrati pa ohranimo blagovno znamko Zato.-ja, ki seje v teh letih
prijela v širšem slovenskem kulturnem prostom s prepoznavno in avto-
nomno poetiko ter filozofijo.
GLEDALIŠČE PTUJ je nevtralno ime, ki zagotavlja sprejemljiv
naziv za vse sedanje in morebitne bodoče uporabnike. Hkrati pa jasno
kaže na to, da gre za gledališko stavbo, hišo, ki je del /last/ mesta in
šine skupnosti in je kot taka odprta za vse konstruktivne in razvojno
spodbujajoče procese na področju kulture.
K 2) Z ustanovitvijo in formalno-pravnim konstituiranjem GLE-
DALIŠKEGA STUDIA se gospe Branki Bezeljak Glazer tudi for-
malno izrazi spoštovanje in vso priznanje za njeno dosedanje več kot
uspešno pedagaoško delo. Pravtako se s tem dejanjem njena dosedanja
dejavnost vzpostavi do navišje možne stopnje organiziranosti - postane
del poklicnega gledališča.
S tem se tej njeni dejavnosti omogočijo standardi, ki so veljali do se-
daj,^ istočano pa GLEDALIŠKI STUDIO kot del zavoda GLEDA-
LIŠČE PTLJJ pridobi ugled in status znotraj gledališke stroke kot ust-
varjalne prakse in teorije pedagogije.
Z ustanovitvijo GLEDALIŠKEGA STUDIA znotraj zavoda
GLEDALIŠČE PTUJ, je smiselno nadgrajeno prihodnje izo-
braževanje mladih gledališčnikov in usmerjeno ustvarjalno-pedagoško
delo gospe Branke Bezeljak Glazer
K 3) Po našem mneju s takim zavodom pridobimo prav vsi akterji v
zgodbi o poklicnem gledališču na Ptuju:
- Mesto dobi poklicno gledališko hišo, ki celovito rešuje vprašanja po-i
klicne produkcije, organiziranja vseh vrst abonmajev in pedagoške dej-
avnosti.
- Dosedanje delo gospe Branke Bezeljak Glazer je okronano z
■vključitvijo v poklicno gledališko hišo in ima vse možnosti za ugoden
nadaljnji ra^oj.
- Gledališče Zato. ohrani možnost uporabe blagovne znamke
V UPANJU, DA BO NAŠ ODGOVOR POZITIVNO PRIPO-
MOGEL K PRESEGANJU DANE SITUACIJE IN S TEM K
USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA GLEDALIŠČE PTUJ,
VAS LEPO POZDRAVLJAVA
Franc Mlakar, Vodja Gledališča in Samo Strelec, Umetniški vodja
Kaj se ni zgodilo?
Potem, ko je bilo izhajajoč iz Modela tri leta jasno, kaj se mora 1.1.
1996 zgoditi, da bi lahko začelo poklicno gledališče z delom, in potem,
ko je Zato. pristal na ponujene pogoje, se izkaže:
- da denarja za 6. delavca v zavodu v letu 1996 nebo (5 delavcev je
bilo predvidenih v Modelu že leta 1993, šestega pa je zavod pridobil na
osnovi decembrskih pogajanj),
- da bo 1. 1. 1996 v gledališču zaposlen le v.d. direktorja, ker je pač
treba prehoditi pravno pot do zaposlitve ostalih delavcev.
2. Na podlagi zgornjega Zato.-jevega odgovora je bil na seji Mestne-
ga sveta 4. 12. 1995 sprejet Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gle-
dališče Ptuj. Vodji oddelka za družbene dejavnosti, gospe Kristini
Samperl-Purg, decembra 95 razložim, da je zaradi narave gleda-
liškega dela nujno sočasno vpeljati vsebino /ustvarjanje predstave/, or-
ganizacijo /prodaja, tennini, ponudbe.../ in finančno službo /sklepanje
pogodb z ustvarjalci itd./ tako, kakor to jasno predvideva Model iz leta
1993! (V prvi fazi iz Modela za profesionalizacijo gledališča na Ptuju,
v letih 1993-1995, je Gledališče Zato. Ptuj delovalo namreč kot
društvo - hrez zaposlenih. S 1. januarjem 1996 pa naj bi se začela dm-
ga faza: usklajeno vsebinsko, organizacijsko in finančno delovanje jav-
nega zavoda s šestimi zaposlenimi.). Gospa Purgova je razumela, o
čem govorim. Da bi omogočila novemu zavodu relativno normalno
delo, je pripravila Dogovor o prevzemu treh (3) delavcev v javnizavod
Gledališče Ptuj. Ta dogovor med Alestno občino Ptuj, ZKO-jem in
Gledališčem Ptuj je bil sklenjen 13. 12. 1995. Podpisali smo ga: Vi, go-
spod dr. Luci, gospa Branka Bezeljak-Glazer in jaz.
27. 12. 1995 gospa Purgova z dopisom ZKO-ju in Gledališču Ptuj
nalaga izvršitev aktivnosti, med katerimi je tudi prezaposlitev 3 delav-
cev ZKO-ja v zavod Gledališče Ptuj. Na tem dopisu sta podpisana go-
spa Purgova in Vi, gospod dr Luci.
Kaj se ni zgodilo?
- Gospa Purgova sije prizadevala, tako mi je rekla, da bi sklenjeni
dogovor potrdil Mestni svet. Vendar dokumenta Mestni svet (kdo je
to?) ni uvrstil na dnevni red kakšne od svojih sej.
- Torej sem bil 3. januarja 1996 v javnem zavodu Gledališče Ptuj
sam. (Tako sem si mislil.)
3. Uvidel in sprejel sem dejstvo, da bom moral priti do delavcev torej
po poti, ki jo definira zakon. Najel sem pravnico, ki mi je pokazala pot,
kako najhitreje priti do zaposlitve ljudi, potrebnih za normalno delo
zavoda:
a) Zavod je treba čim prej registrirati na registracijskem sodišču. Za
to je bilo treba na Mestnem svetu sprejeti Odlok o dopolnitvi Odloka o
ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj, ki bi definiral šifre dejav-
nosti zavoda. Pravnica pripravi šifre, prošnjo za čimprejšnjo obravna-
vo in sprejem odloka pa 15. januarja 1996 oddam sekretarju Alestnega
sveta.
Kaj se ni zgodilo?
Čez kak dan sem to svoje pismo videl na mizi gospe Purgove in v
časopisu Ptujčan prebral (1996, št. 1, str 8), da Mestni svet o tem na
dveh svojih sejah v januarju (23. in 30. januarja) ne bo razpravljal.
b) Ustanovitelj zavoda mora čim prej imenovati svet gledališča, ki
bo nato sprejemal statut, akt o sistemizaciji delovnih mest itd. Odlok o
ustanovitvi v svojem 17. členu pravi, da mora biti svet gledališča ime-
novan najkasneje dva meseca po sprejetju ustanovitvenega akta. (Torej
do 4.febmarja 1996). Zato sem 16. januarja Mestnemu svetu predla-
gal, da imenuje v svet zavoda kot predstavnika zainteresirane javnosti
gospoda Franca Mlakaija in Aleša Gačnika.
Kaj se ni zgodilo?
V časopisu Ptujčan vidim, da na dveh januarskih sejah (23. in 30.
januarja) Mestni svet tudi o imenovanju sveta gledališča ne bo raz-
pravljal.
4. Gospo pravnico vprašam, kakšne pravice in obveznosti imam kot
v.d. direktorja zavoda (pooblastila, trajanje mandata, plača...). V po-
govoru izvem, da te zadeve definira pogodba o zaposlitvi.
Ugotovim, da me do sredine januarja nihče ni povabil na razgovor
glede moje zaposlitve in da mi nihče ni ponudil nikakršne pogodbe o za-
poslitvi. Zato 16. 1. 1996 pisno izrazim pričakovanje, da me bo usta-
novitelj zaposlil do konca januarja.
24. januarja me pokliče po telefonu gospod Vidovič z oddelka za
dmžbene dejavnosti in mi pove, da me ne morejo zaposliti v novem za-
vodu, ker še tane obstaja, obstaja pa varianta, da se me zaposli v
Društvu Gledališče Zato. (Pred tem klicem sem se že odločil, kot sem
se, zato zaposlitve v dmštvu nisem več akceptiral.)
Kako je bilo torej z mojim v.d.-jevstvom?
Tako, da sem izvajal določene akcije, pa čeprav foiinalno-pravno
niti en dan nisem bil zaposlen v javnem zavodu Gledališče Ptuj. 5.
Premislim, prespim, analiziram in ocenim situacijo v sebi in zunaj
sebe. Naredim projekcije in možne scenarije dogodkov v prihodnosti.
Ocenim svoj položaj. In se odločim:
Gledališče Ptuj potrebuje določen čas, da bo lahko vzpostavilo tisto
stanje, ki ga definira Model iz leta 1993, in kije organizacijski, for-
malno-pravni in kadrovski minimum za normalno delo zavoda. In za
to Gledališče Ptuj v tem trenutku ne potrebuje režiserja.
Zato 22.1.1996 pošljem Vam, gospod dr. Luci, gospe Purgovi in go-
spodu Čučku, predsedniku mestnega sveta, naslednje pismo:
Samo Strelec, Volkmerjeva 28, SLO-62250 Ptuj, tel: 062/779-348
Ptuj, 22. januarja 1996
Spoštovani gospod župan Mestne občine Ptuj
Dr. Miroslav Luci
Spoštovani!
Spodaj podpisani Samo Strelec, rojen 21. 7. 1966 na Ptuju Vam
sporočam, da sem se definitivno odločil, da se odpovedujem položaju
vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj.
Razlogi za mojo odločitev so naslednji:
1. Moram priznati, da se počutim naivnega, ker sem pričakoval in
verjel, dabos 1. 1. 1996 zaposlenih v zavodu 6 delavcev, ki bi lahko z
usklajenim finančnim, organizacijskim, vsebinskim in tehničnim de-
lom takoj pričeli z uresničevanjem načrtovanega programa za leto
1996.
Gospa Purgova je pravilno razumela položaj in specifiko dela nove-
ga zavoda, zato seje trudila in dosegla za javni zavod glede delavcev
ugoden sporazum, kipa ga kasneje mestni svet ni potrdil.
2. Danes ugotavljam, da za izvrševanje del in nalog v.d. direktorja
(priprave za začetek dela zavoda) gledališče ne potrebuje režiserja.
3. Obenem ne razumem, kako to, da me do danes ustanovitelj zavo-
da ni povabil na pogovor, kjer bi se dogovorili o načinu, trajanju in
drugih podrobnostih glede mojega delovnega razmerja, pa čeprav sem
delal za zavod vsaj že od 4. decembra, ko je bil sprejet Odlok o ustano-
vitvi zavoda.
Odločil sem se, da bom poslej svojo energijo usmeril samo v režijo.
Vedno bom z velikim veseljem režiral tudi na Ptuju, če bom imel za to
v Gledališču Ptuj organizacijske, kadrovske, in tehnološke pogoje in če
bom seveda povabljen k sodelovanju. Pripravljen pa sem tudi obliko-
vati program poklicnih predstav (umetniško vodenje).
Dotlej pa se bom podal režirat v druga slovenska gledališča.
Gledališče Ptuj je nastalo kot rezultat živih, uspešnih predstav. Po-
klicna etika in mladostna zagnanost me zavezujeta k delu, k ustvar-
janju. Zato na Ptuju ne želim več čakati, da se bodo stvari počasi for-
malno-pravno reševale in bog ve kdaj praktično rešile.
Moj poklic je režija. Sledil bom temu klicu.
Lepo pozdravljeni Samo Strelec
dipl. gledališki in radijski režiser
6. V sredo, 24. januarja 1996 sem bil ob 13. uri najavljen pri Vas za
sprejem (kak teden pred tem me jeza ta termin naročila Vaša tajnica).
Ko sem prišel, ste bili presenečeni nad mojim obiskom: ob isti uri ste bili
namrečdogovorjeni z nekimi drugimi gospodi (!). Pet (5) minut mi je
zadostovalo, da sem Vam povedal svojo odločitev.
7. V četrtek, 25. januarja 1996 sem bil ob 16. uri povabljen na
razširjen sestanek v Vašo pisarno. Prisotni so bili: Vi, gospa Purgova,
gospa Bezeljak-Glazerjeva, gospod F. Mlakar, gospod M. Čuček in go-
spod podžupan Jurkovič. Komentiral sem svojo odpoved v smislu
zgornjih točk.
Mislil sem, da boste po moji pisni odpovedi položaju v.d.-ja in mojem
komentarju na tem sestanku imenovali novega v.d.-ja Gledališča Ptuj.
Zadeva bi bila zame tu končana, ČE ne bi prebral 3. februarja 1996
v Večeni naslednje Vaše izjave:
Da hi Strelca... nekoliko razbremenili, smo se odločili, da mu bosta
pri postopkih registracije pomagala...je včeraj povedal župan dr Luci,
kije še dodal, da je pogodba o delu pripravljena in jo mora Samo Stre-
lec samo še podpisati, (ps)
B. KDO SEM, OD KOD PRIHAJAM IN KAM GREM
-bolj osebni, a še bolj potrebni zaključek
Spoštovani gospod dr. Luci.
1. Sem polnoletna oseba. Zato ne dovolim, da se kdorkoli odloča
zame ali v mojem imenu, še najmanj v moji odsotnosti in hrez mojega
pristanka. Tudi župan mestne občine s svojimi sodelavci ne.
2. S svojo izjavo v časopisu kažete na to, da ne upoštevate moje
odločitve. Zato javno protestiram.
3. Verjel sem, da je tri leta priprav dovolj za začetek dela; pravim:
dela, ne pa vegetiranja javnega zavoda. Ugotavljam, da sem se zmotil.
4. Istočasno pa dodajam, da sem zaradi zgoraj navedenih postopkov
zgubil zaupanje v ustanovitelja, pod nadzorom katerega v.d. opravi
vse priprave za začetek dela zavoda (16. čl. Odloka o ustanovitvi...).
Pravila igre so bila leta 1993 postavljena in jasna. Dograjevala so se,
spreminjala in modificirala. To je lastnost živega življenja in je torej
tako dobro in prav. Vendar pa svoje vloge v.d. direktorja po nenapisa-
nih in nedogovorjenih pravilih, kot so se vsiljevala decembra in janu-
arja, enostavno nisem želel več igrati.
5. Zato bi Vas, dr Luci, prosil, oziroma Vam predlagal, da za dobro
Gledališča Ptuj ravnate takole: Konstituirajte gledališče, zaposlite po-
trebne ljudi. Sele potem bo lahko direktor zavoda načrtoval, organizi-
ral in uresničeval celovito vizijo razvoja gledališča.
Verjamem, da je Gledališče Ptuj (ponovno) nastalo zaradi svoje re-
levantne gledališke zgodovine, kakovostne ljubiteljske tradicije in za-
radi predstav, ki smo jih Zato.-jevci uprizorili v zadnjih štirih letih.
Gledališče Ptuj je nastalo zaradi polnokrvnih iger na odru in ne zara-
di anemičnih igric v zakulisju!
In predvsem zaradi gledalcev, ki so vse te predstave nekoč in danes
hodili gledat in z odrskimi junaki trpet, razmišljat, se smejat...
Z odličnim spoštovanjem!
Samo Strelec
Hajdina, 4.fehniar 1996
PS.:
Uredništvu se iskreno zahvaljujem, da mi je objavilo članek v celoti.
TEDNIK
— 15. FEBRUAR 1996
ŠPORT — 15
JURŠINCI / V OBČINI SO PRIPRAVILI ŠE DVE
SMUČARSKI TEKMOVANJI
Še en luršinski
smuiarskl praznik
Za občino Juršinci bi lahko rekli, da /e polna tek-
inovalnega duha in letošnjo zimo so tam pripravili že
nekaj smučarskih tekmovanj. Po smučarskih skokih in
smuku, so minulo soboto pripravili še tekmovanje v
veleslalomu in superveleslalomu. Tekmovalo je preko
190 tekmovalcev, svoje moči pa so ti v obeh discipli-
nah merili tudi za bogate nagrade organizatorjev. Or-
ganizacija obeh tekem je bila v rokah članov Šport-
nega društva Slovenske gorice, mladih članov SLS ter
vaščanov Sakušaka, Zagorcev, Rotmana in Juršincev.
Veleslalomisti so se spustili po "sakušaški" strmini — Foto: Laura
Obe vožnji veleslaloma so
pripravili v Sakušaku, tekmo-
vala sta 102 tekmovalca in sicer
v štirih kategorijah. V prvih
dveh kategorijah od 10 in do 15
let so zmagovali Juršinčani; v
prvi se je najvišje uvrstil Matej
Rižnar, drugi je bil Matej Ben-
ko, treji pa Darjan Čeh. V drugi
skupini je postal zmagovalec
Milan Šoštarič, sledita mu Sašo
Vučkovič in Darko Plohi. V
tretji kategoriji do 30 let je prvo
mesto zasedel Uroš Mlaker,
drugo Matej Lubej in tretje An-
drej Kramberger. V zadnji sku-
pini veteranov pa se je najbolj
izkazal Albin Marin, drugi je bil
Ivan Novak in tretji Branko
Matjašič.
Tudi v superveleslalomski
tekmi je tekmovanje potekalo v
štirih kategorijah, štelo pa je
tudi za točke v končni kombina-
ciji. Med najmlajšimi tekmo-
valci se je tokrat izkazal Matej
Rižnar na prvem mestu, na dru-
gem je bil Dušan Rižnar in na
tretjem Rok Berlak. Andrej
Čeh je prvo mesto zasedel med
tekmovalci do 15 let, na drugo
se je uvrstil Marko Rižnar, na
tretje pa Daniel Novak. V pre-
ostalih dveh kategorijah pa sta
bila najbolje uvrščena Bojan
Kocjan in Matej Lubej, na drugi
mesti sta se uvrstila Alojz Mla-
ker in Bojan Kocjan, na tretji
mesti pa Dominik Pongračič in
Uroš Mlaker.
In še rezulati kombinacije ve-
leslaloma in superveleslaloma:
Uroš Mlaker je zasedel prvo
mesto, Matej Lubej drugo in
Andrej Kramberger tretje.
Vendar pa z veleslalomom in
superveleslalomom v Juršincih
še niso zaključili z zimskimi tek-
movanji na snegu, že prvo ne-
deljo po pustnem času bodo v
juršinskem Štampohu pripravili
druge letošnje smučarske skoke
na domači 45 metrski skakalni-
ci. To bo med drugim tudi regij-
ska tekma Štajersko — Koroške
regije. T. Mohorko
Mednarodni trenerstd
seminar iudoistov v Ljuliliani
Jodo Zveza Slovenije je s po-
močjo Olimpijskega komiteja
Slovenije, Evropke judo zveze,
MNZU Slovenije in mesta Ljub-
ljana organizirala 4 dnevni med-
narodni tehnični seminar.
Okrog 40 slušateljev, med
njimi tudi 3 trenerji ptujske
Drave, je prisostovalo zanimi-
vim predavanjem profesorjev
ljubljanskih fakultet dr. Dež-
mana, dr. Tuška, dr. Ušaja, dr.
Milica na teme Ekspertno mo-
deliranje, Psihološka priprava
športnika, Telesna priprava,
prehrana, Doping in testiranje
ter Judo v vse OS do leta 2000
in informacijski sistem in selek-
cioniranje predavatelja prof.
Vlada Čuša.
Veliko zanimivega in korist-
nega so slušateljem predstavili
visoki gostje iz Francije in Nizo-
zemske. Jean Paul Couche,
državni trener Francije in pred-
stavnik visoke šole juda v Mar-
seillu je predstavil projekt juda
v šolskem sistemu Francije. O
izkušnjah in organizaciji deta na
Nizozemskem pa je govoril g.
M.F. Hoogendijk, podpredsed-
nik Evropske judo zveze. G. Ba-
lint Putnik, športni direktor Ev-
ropske judo zveze, je podal obi-
lo koristnih informacij o med-
narodnih judo centrih. V okviru
tega seminarja so izvedli še
mnoge druge aktivnosti: posvet
trenerjev s potrditvijo repre-
zentance, novosti v slovenskem
judu, predstavljen je bil novi
mesečnik Slovenski judo, pode-
lili so nagrade in priznanja idr.
Goste iz tujine in vodstvo JZ
Slovenije je sprejel minister za
šolstvo in šport g. Gaber, Olim-
pijski komite Slovenije, podžu-
pan mesta Ljubljana g. Colnarič
ter predsednik vlade RS dr. Ja-
nez Drnovšek, ki je tudi častni
predsednik organizacijskega od-
bora mladinskega evropskega
prvenstva v judu, ki bo nas-
lednje leto v Ljubljani.
oimon Staršek
NAMIZNI TENIS
V 1. ženski namiznoteniški ligi je v soboto, 10. 2., potekalo 9.
kolo. Igralke ptujske Petovie so gostovale v Kopru in visoko, 7:0,
premagale Istrabenz - Semedelo.
V 2. moški namiznoteniški ligi so igralci ptujske Petovie odi-
grali dve srečanji v gosteh; na Ravnah so izgubili z ekipo
Fužinarja 4:3, v Velenju pa z Ero 6.1.
V obeh ligah se prvenstvo nadaljuje v soboto, 17. 2. 1996.
I.S.M.
Aluminij - Drava 1:1 (1:0)
Stadion Aluminija v Kidri-
čevem, gledalcev 100, sodnik
Ivančič iz Kidričevega.
Strelca: 1:0 Kovačec (v 36.
minuti), 1:1 Pucko (v 84. mi-
nut).
Aluminij: L. šmigoc, J. Šmigoc,
Fridl, Šaberl, Kovačec, Žemljic,
Krajnc, Gerečnik, Habjančič,
Štumberger, Rozman. Igrala sta še
R. Hojnik in Hujzak. Trener
Franc Panikvar.
Drava: Klinger, Koren, Pucko,
Žolek, Šoštarič, Čeh, Volk, Boš-
kovič, Vogrinec in Vesenjak.
Igrali so še Golob, Bezjak, Bra-
tec, Gojkošek, Janžekovič, Kralj.
Kljub temu, da so bili sko-
rajda nemogoči pogoji za igran-
je nogometa, je bilo prijateljsko
srečanje zelo zanimivo. Obe
ekipi nista nastopili v popolnih
postavah (poškodbe, bolezni,
službene obveznosti). Začelo se
je preostro, nato pa je bilo
srečanje predvsem borbeno, z
veliko gibanja igralcev. V prvem
polčasu so imeli rahlo terensko
iniciativo igralci Aluminija, ki
so svojo premoč kronali z zadet-
kom Kovačca. Bilo je še nekaj
poskusov in strelov iz razdalje
na obeh straneh, ki pa niso ro-
dili sadov.
V začetku drugega polčasa je
bila igra enakovredna. Igralci so
se izjemno trudili, da bi dosegli
zadetek. Bolj, kot se je srečanje
bližalo koncu, več premoči so
imeli igralci Drave. Po napaki
domače obrambe je po lepi po-
daji Čeha-Pučko rezultat ize-
načil. Glede na vse prikazano
sta lahko trenerja zadovoljna,
še posebej ker zaradi nemogo-
čih pogojev ni prišlo do po-
škodb. Pri Aluminiju je njihova
okrepitev, Šterbal dobro igral,
povratnik Gerečnik pa povpreč-
no. Medtem, ko pri Dravi ni
bilo vratarja Jovanoviča in na-
padalca Markoviča.
Danilo Klajnšek
Šolslia liošarkarska liga
Državno prvenstvo osnovnih
in srednjih šol, ki poteka pod
nazivom Šolska košarkarska liga
— ŠKL, že zahaja v drugo polo-
vico tekmovanja. Prve tekme
četrtfinala bodo marca, polfina-
la v aprilu in finala sredi maja.
Šole so doslej pokazale, da zna-
jo in zmorejo izpeljati tovrstno
tekmovanje. Odziv med učenci
in dijaki pa je izraziTo poziti-
ven. Kot smo že pred časom
poudarili, gre za novost v šol-
skem športu, saj so v projekt
šolske košarke vključeni številni
učenci in dijaki, ne samo tisti, ki
tekmujejo, temveč tudi tisti, ki
se ukvarjajo s plesom, petjem in
tisti, ki se zanimajo za video
produkcijo, foto oziroma no-
vinarsko delo. Od dosedanjega
načina dela, pa se ŠKL razlikuje
v tem, da nadgrajuje dosedanje
delo in izkušnje v šolski košarki
z novostmi, ki iz zgolj košarkar-
skega tekmovanja ustvarjajo po-
memben družabni in športno-
kulturni dogodek na šolah in v
slovenskem prostoru.
Tekmovanja potekajo ob sre-
dah za osnovne in ob četrtkih za
srednje šole. Šole — teh je 125
— pa so razdeljene po ligah, in
sicer tekmujejo osnovnošolci v
dvanajstih ligah (šteje se skupni
rezultat ženskih in moških
ekip), srednješolci pa v osmih
ligah (rezultati fantov in deklet
so posamični).
Slogan tekmovanja "Igrati
igro in v igri uživati" pa je
osnovno vodilo. Košarka je igra,
ki omogoča ustvarjalnost po-
sameznika, skupnost delovanja
in hkrati posamičnost v mošt-
venem, skupnem delovanju. Je
tudi igra, v kateri spoznavamo
naravo, okolje in prijatelje. Je
najlepši način zbliževanja ljudi
in ne samo telesne aktivnosti. S
pošteno igro pa vedno pridemo
do zmage. Poštena igra pa ni le
način obnašanja, ampak tudi
razmišljanja. In mladi ljudje se
tega zavedajo, zato so v tekmo-
vanje vložili vso svojo energijo
in znanje, pomagajo pa jim
mentorji, ravnatelji šol in starši.
In seveda števini sponzorji, ki
so že spoznali pom.en šolskega
športa.
Ivo Komik
VELIKO ZMAGOSLAVNJE PTUJSKIH JUDOlSTOV
Krajn€ in Frajnkovii
vkeprvaka Slovenije
v soboto, 10. februarja je v
Ljubljani potekalo državno pr-
venstvo SŠD. Nastopili so
osnovnošolci iz več kot 30
osnovnih šol vse Slovenije: Za
OŠ Olga Meglic je nastopilo 5
judoistov Primož in Aleš
Krajnc, Vid Cenčič, Emin Mu-
ratovič in Aljaž Frajnkovič, za
OŠ Markovci pa Sašo Oblak.
Mladi Primož Krajnc nada-
ljuje z uspehi. Na prvenstvu si je
z odličnim nastopom priboril
naslov viceprvaka Slovenije v
kategoriji do 30 kg. Prav tako 2.
mesto je osvojil Aljaž Frajn-
kovič v kategoriji do 50 kg. Aleš
Krajnc in Emin Muratovič sta v
predtekmovanju dokazala pre-
moč nad konkurenco, v sklep-
nem delu pa sta bila po sod-
niških odločitvah oškodovana in
s tem prikrajšana za višjo uvrsti-
tev. Aleš Krajnc je na koncu za-
sedel 3. mesto, Emin Muratovič
pa 5. mesto. Vid Cenčič in Sašo
Oblak sta odlično začela, žal pa
kasneje popustila in osvojila 7.
oz. 9. mesto.
V nedeljo, 11. februarja je
ekipa starejših dečkov in kade-
tov nastopila na mednarodnem
prvenstvu v avstrijskem
Kirchbachu. Tekmovanja se je
udeležilo kar 291 tekmovalcev
in tekmovalk, kar priča o publi-
citeti in razširjenosti te športne
panoge. V izredni konkurenci
so se Ptujčani solidno uvrstili.
Čast je vsekakor rešil Nikola
Cenčič s 1. mestom v kategoriji
do 78 kg. Ostali rezultati: Mika
Prime 4. mesto nad 78 kg, Tanja
Žuran 5. mesto nad 61 klg.
Marko Plajnšek 7. mesto do 36
kg, Sašo Brmež, Egon Predika-
ka, Sašo Koletnik in Damjan
Zagoršek pa so žal izpadli že v
predtekmovanju.
S. s.
JUDO
V soboto, 10. februarja, \e v Ljubljani
potekalo 2. Državno prvenstvo ŠŠD v Judu
Sodelovalo je 110 mlajših dečkov in deklic iz 52 osnovnih šol.
Za OŠ Dornava je tekmoval Dani Rus v kategoriji do 34 kg in
dosegel 3. mesto. Za OŠ Gorišnica so tekmovali do 30 kg Marko
Mihelinec, ki je dosegel 3. mesto, do 38 kg Roman Rumpl, do 42
kg Brodnjak, do 46 kg Aleksander Nemec, ki je dosegel 7. mes-
to, do 55 kg Darko Zrnič. Za OŠ Cirkulane pa sta tekmovala 2
tekmovalca. V kategoriji nad 55 kg je Uroš Kolednik dosegel 2.
mesto.
/. LICA MNZ PTUJ —
MALI NOGOMET
Lestvica pred tekmami
Play Offa:
1 VITOMARCI PETUA .3 3 O O 16:9  9
2. TOMAŽ.............3 2 O  1   13:11 6
3. KRONAZAGI........3  1 O 2 11:11 3
4. SLONCEKA.L. KAC. 3 O O 3 8:17  O
Razpored tekem Play Off-a
športna dvorana Center v
Ptuju:
Sobota, 24. februar 1996:
8.30 - Vitomarci Petlja - Slon-
ček a.I. Kac, 9.25 - Tomaž -
Krona Zagi, 10.30 - Slonček
a.I. Kac - Krona Zagi, 11.25 -
Vitomarci Petlja - Tomaž,
12.30 - Tomaž - Slonček a.I.
Kac, 13.30 - Krona Zagi - Vi-
tomarci Petlja._
2. LIGA MNZ PTUJ —
MALI NOGOMET
Rezultati tekem 1. dela Play
offa
DAB Team - Bistro Milena
5:3, Copy Canon Ambiente -
Podlehnik 2:2, Bistro Milena -
Podlehnik 4:5.
1. DAB TEAM......... 4 3 0  1   19:14 9
2. PODLEHNIK........ 5 2  12  17:15 7
3. COPY CANON AM.... 4 2 1  1  12:25 7
4. BISTRO MILENA.....-5 1  O 4 21:25 3
Razpored tekem Play Off-a -
športna dvorana Mladika v
Ptuju:
Nedelja, 25. februar 1996:
17.10 - DAB Team - Copy Ca-
non Ambiente, 18.10 - Copy Ca-
non Ambiente - Bistro Milena,
19.10 - Podlehnik - DAB Team.
Branko Lešnik
ŠPORT MLADIH
Nova potrditev dobro
zastavljenega dela
nogometašev 05 Olga Meglii
Ptuj — dvorana Center in
Športni zavod Ptuj, ki sta gostila
finale prvenstva ŠSD osnovnih ^ol
v malem nogometu za starejše
učence, je odsevala prijetno
ozračje. Več kot sedemsto mladih
je bilo na tribunah (predtekmo-
vanje je trajalo teden dni z ude-
ležbo petnajstih osnovnih šol).
Splošna ocena dogajanja: odlična
organizacija, visoka raven posa-
mičnih srečanj in korektno soje-
nje Milana Dokla (Ptuj).
Kar so pokazali Ptujčani v boju
za laskavi naslov, prvakov proti
vrstnikom iz Kidričevega, Goriš-
nice in Cirkovcev, je moderna
šola nogometa. Odigrali so kako-
vostno igro, v kateri so osnovne
vrednote učinkovitost, hitrost in
visoka tehnična raven.
Zmagovalna ekipa: Horvat,
Janžekovič, Arsič, Hostnik, Bra-
čič, Drevenšek, Toplak in Strgar
— vodja športni pedagog Stanko
Podvršek.
Ravnatelj OŠ Olga Meglic in
podžupan mestne občine Ptuj g.
Ervin Hojker je tekmovanju ob rob
povedal: "Veliko mladih gledalcev,
dober nogomet, atraktivne poteze,
to so elementi, ki si jih taka pri-
reditev zasluži. Upam, da so bili vsi
akterji zadovoljni, saj sem sam na
tekmah zelo užival. Rezultat je od-
visen od tega, kdo ima večji motiv
za zmago in tokrat so bili to ptujski
nogometaši."
Rezultati - finale: O. Meglic -
Gorišnica 5:2, Kidričevo - Cirkov-
ce 2:3, Gorišnica - Cirkovce 2:1,
O. Meglic - Kidričevo 8:0, Kidri-
čevo - Gorišnica 1:3, Cirkovce -
O. Meglic 1:2.
Vrstni red: 1. O. Meglic, 2. Go-
rišnica, 3. Cirkovce, 4. Kidričevo.
Ivo Komik
ROKOMET
Pivovarna Laško B:
Ormož 21:28 (8:13)
ORMOŽ: Štumberger, M. Šandor, Potočnjak 3, Žunec, Fridrih
2, Dojčbauer, Prapotnik 3, Grabovac 5, Rajh 7, F. Šandor 1, Javer-
nik 7, Feguš.
V dvorano Tri lilije v Laško so Ormožani prispeli v nekoliko
okrnjeni postavi. Člana prve ekipe Kirič in Šulek zaradi poškod-
be nista mogla nastopiti, nadomestila sta ju Dojčbauer in
Zunec. Ormožani so vodili od vsega začetka in niti za trenutek
niso dovolili, da bi bila njihova zmaga ogrožena. Z zelo dobrimi
obrambami se je izkazal novi vratar Štumberger, s po sedem za-
detki pa Rajh in Javernik. Sicer pa so v klubu dejali, da je tokrat
o novih dveh točkah odločila usklajena igra celotne ekipe. Kot
zanimivost pa morda to, da so si igralci Ormoža prislužili skup-
no 20 minut kazni. vk
^ Regijsko prvenstvo,
OS Gorišnica naiuspešneisa
v Hočah je bilo 3. februarja odigrano šahosko. prvenstvo
osnovnih šol mariborske regije. Sahistke in šahisti OŠ Gorišnica,
ki so pred tem že zmagali v vseh štirih kategorijah na medobčin-
skem prvenstvu na Ptuju, so bili uspešni tudi na regijskem
prvenstvu. Zmagali so v kategorijah mlajših in starejših deklic
ter v kategoriji starejših dečkov.
Uvrstitve najboljših: mlajše deklice: 1. OŠ Gorišnica 8 (15); 2.
OŠ Miklavž 5 (9); 3. OŠ Fram 4 (9),
Starejše deklice: 1. OŠ Gorišnica 8 (14); 2. OŠ Poljčane 6 (9);
3. OŠ Miklavž 4 (7),
Mlajši dečki: 1. OŠ Hoče 15 (26,5); 2. OŠ Kidričevo 15 (25,5);
3. OŠ Gorišnica 14 (27); 4. OŠ Sladki Vrh 12 (28,5),
Starejši dečki: 1. OS Gorišnica 17 (28); 2. OŠ Slovenska Bi-
strica 14 (22); 3. OŠ Hoče 13 (22,5); 4. OŠ Poljčane 12 (23,5).
I. V.
Planinsko društvo Ptuj
PD Ptuj organizira v soboto, 24. 2. 1996 turno-
smučarsko in pohodniško turo na Veliko Raduho.
Odhod je ob 5. uri z avtobusne postaje Ptuj. Pristop
iz Luč na Loko - sestop čez Durce proti Solčavi.
Cena 1.200 SIT za prevoz in vodenje.
Vodita: turnosmučarsko turo - Sandi Kelnerič; pohodniško
turo — Franc Korpar.
Oprema je turnosmučarska ali zimska planinska. Hrana iz
nahrbtnika, koče niso oskrbovane.
Rok prijav, 16. februar 1996 s plačilom prevoza. Vrnitev v
Ptuj ob 20. uri. Izlet bo v vsakem vremenu!
OJhor za propagando in informiranje PD Ptuj
16 - ZA RAZVEDRILO
15. FEBRUAR 1996 - TEDNIK
TEDNIK ■ 15. FEBRUAR 1996
ZA KRATEK CAS - 17
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali veste, kateri ansambel je na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko - CD.
Da je bila pred šnrinajsiimi dnevi na sliki Damjana Golavšek, je med
drugimi ugotovila tudi Helena Belšak, Gruškovec 64 62282 Cirkulane.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo
Tednika, Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 22. februarja.
Vodilni britanski glasbeniki časo-
pis Ne\v Musical Express dela veliko
reklamo neodvisnim glasebnikom in
založbam. Največje zvezde neodvis-
ne ali Indie scene so Oasis, Blur,
Pulp, Supergrass..
Prvi del ročk bloka namenjam v
najavi omenjeni Indie glasbi, ki jo
promovirajo sledeči izvajalci s svoji-
mi novimi skladbami: Street špirit -
RADIOHEAD, Slight Return -
THE BLUETONES, From a Win-
dow - NORTHERN UPROAR, You
& Me & WW3 - GAVIN FRIDAV,
Whole Lotta Love - GOLDBUG,
Lops of Fury EP - CHAMICAHL
BROTHERS, Weak - SHUNK
ANASTIE, Gettling better - SHED
SEVEN, Supersonic 96 - OASIS,
Singlegiri-LUSH.
V drugi del ročk bloka pa sem
razvrstil ostale ročk zvrsti, kijih pred-
stavljajo: SMASHING PUMP-
KINGS - 1979, PRESIDENT OF
THE USA - Kitty, PEARL JAM -
Long Road, BUSH - Glicerine, 7
MARY 3 - Cumbersome - ALICE
N'CHAINS - Heaven beside you,
SEPULTURA - Roots bloody Ro-
ots, IRON MAIDEN - Lord of the
Flies, DUB WAR - Enemy maker,
BAD RELIGION - Punk ročk song.
Britanski pevec ELTON JOHN,
kraljuje na gla.sbeni sceni že skoraj 25 i
let. ELTON je zadnji album naslovil
H Love Songs in na njem so zbrane^,
sledeče skladbe: Scarfice, Candle in;
the \vind, Blue eyes, Nikita, Your
song, The one, True Love, Can you
fecl the Love tonight, Blessed... Edi-
na hitrejša skladba je PLEASE, ki jo
je ELTON že uverstil tudi na lanski
album Made in England. ***
Plesni trio REAL McCOV sestavl-
jajo O Jay, Patsy in Aka, ki so lani
dvignili na noge ZDA s komadi
Another night. Run away, Come and
get your Love. REAL McCOV pri-
pravljajo novi album, za pokušino pa
so izdali počasen komad SLEEPING
WITH AN ANGEL. ***
Britanska pevka GABRIELLE je
leta 1993 zaslovela kar čez noč s po-
pevko Dreams. GABRIELLE pre-
peva soul in pop glasbo, ki jo promo-
vira v novi popevki GIVE ME A
LITTLE MORE TIME. ***
25-letna super pevka MARIAH
CAREY je lani posnela album Day-
dream, s katerega sta že izšli pesmi
fantasy in One Sweet day. V 70-tih je
Steve Perry sicer pevec skupine Jour-
ney napisal skladbo Open arms, ki
pripoveduje o izgubljeni ljubezni.
MARIAH CAREY je priredila pe-
sem OPEN ARMS, ki jo je produci-
ral Walter Afansieff in je z njenim iz-
jemnim gla.som naredila ponovno iz-
redno harmonijo! *****
Film Waiting to Exhale je tudi
glasbeno zanimiv, saj je v njem moč
slišati naslednje pesmi: Exhale, Why
obes it hurt so Bad, Count on me -
Whitney Houston, Let it flow - Toni
Braxlon, It hurts so Bad - Aretha
Franklin, Slttin'up in my Room -
Brandy, This is how it works - TLC,
Mary J. Blide - Not goin'cry, My Fun-
ny Valentine - Chaka Khan, And 1
gove my Love to you - Sonja Marie,
Ali night Long - SWV, Way U -
Chante Moore, My Love - Patti La-
bella, Kissingyou - Faith Evans, Love
\vill be vvaiting at home - For Real,
How could you call her Baby - Shan-
na. Filmski album ali soundrack Wai-
ting to Exhale je odlični pregled soul
glasbe čez tri desetletja.
WH1TNE Y HOUSTON je po ba-
ladi Exhale v duct povabila soul divo
CE. CE. W1NANS in skupaj sta za-
peli odlično pesem COUNT ON
ME.*****
David Breznik
POPULARNIH 10
1. Jesus to a child - GEORGE
MICHAEL
2.Missing-EVERYrHING
BUTTHEGIHL
3.Dohwahdidcly-FUNFAC-
TORY
4.Awinter'stale-QUEEN
5. CapitanJack-CAPITAN
JACK
6. Earth song-MICHAEL
JACKSON
7. June Afternoon - ROKETTE
8. We've gotitgoln'on-
BACKSTREETBOVS
9.Youknow-CAUGHTIN
THEACT
10.Time-HOOTIE&THE
BLOWFISH
Mladi dopisniki
TV DNEVHIK
(domišlijski spis)
Dober dan, cenjeni gledalci in
gledalke. Danes začenjamo našo
oddajo z novičkami z vsega sve-
ta.
Začnimo z Ameriko. Mačka Bil-
la Clintona je ravnokar poginila.
Slišijo se celo govorice, da je
zadnje dni prebivala v hladni
kleti, ven pa je šla sama takrat,
ko jo je kdo peljal na vrvici.
V Italiji so ravnokar skuhali ve-
lik lonec špagetov s paradižniko-
vo omako. V BIH so pravkar
prišle modre čelade oziroma bol-
je rečeno modre baretke, da bi
pomagale srbski vojski, saj je ta
že skoraj brez vojakov.
V Španiji po novem razbesnijo
bika z lepo svedo modro barvo,
ki ima še lepše rumene pike.
Nadaljujemo s športom. V Mari-
boru na Zlati lisici si je Vreni
Schneider zlomila levi komolec
desne noge, ko je na smukaški
progi preko prelomnice skočila
kar 105 metrov. Tudi naše so
bile dobro uvščene, saj je bila
Urška Hrovat peta, takoj za vo-
dilno Katjo Koren, ki je nova na
našem tržišču. Bila je rojena v
majhnem Mariboru. Urška Hro-
vat je torej za Katjo Koren, ki je
bila druga, saj je prva Pernila
Wiberg zaostajala le 10 sekund.
Zdaj pa še k vremenu. Italijanski
vremenologi so napovedali, da se
bo danes zvečer zmračilo.
To so bile današnje novice... Vi-
dimo se spet drugo leto na istem
kanalu, istega dne in ob isti uri.
Dobro se imejte in nasvidenje do
prihodnjega leta, ko bomo za sil-
vestrovo spet povedali najno-
vejše novičke. Zdaj pa prisluhni-
te še naši novi pevki Sendi.
Pevka Sendi je zabela in progra-
ma je bilo konec. Človeštvo pa je
zakorakalo v novo leto 801
p.n.št.
OŠ Olge Meglic
KAKO SEM
PREŽIVELA
10* MAJ 2025
Leto 2025,10. maj. Nad mano se
po zraku podijo avtomobili na
svetlobni pogon. Prašnih cest ni,
vse je zeleno, voda in zrak sta
čista. Otroci se igrajo z roboti ter
se podijo naokrog z rolkami, ki
jih poganjajo odpadki.
S svojim psom Dinom se spreha-
jamo po potkah, ki so speljane
med drevjem. Vse naokrog je
polno robotov, ki hitijo po
opravkih namesto ljudi. Ljudje
le lenarijo pred televizorjemn ali
bulijo v računalnike. Tistih ne-
kaj starčkov, ki se vseeno spre-
haja po mestu se zgraža nad mo-
jimi oblačili, kajti sedaj so v
modi klobučki z velikimi
rdečimi cofi ter usnjena oblačila
za vse letne čase. Poleti hladijo,
pozimi pa jih napihnemo v tople
kombinezone (s pritiskom, na
rdeč gumb). Vsepovsod okrog
stojijo avtomati za hrano, pijačo.
Vse je tako zakomplicirano. Še v
restavracijah strežejo roboti, ki
jim moraš povedati, katero jed
želiš. Staro in mlado govori le v
kodah, kot da so čisto pozabili
lep slovenski jezik. Še hrana ni
več takšna, kot je bila. Meso pro-
dajajo v obliki rdečih tabletk,
kruh v riavih ali belih tablet-
kah... Če hočeš piti, se postaviš
pred avtomat, vanj vržeš, kova-
nec in poveš neko čudno kodo,
ki je nikakor ne morem ugotovi-
ti in iz robota skoči žlica, ki ti da
sirup. Naše mesto ni več Ptuj
ampak 1615 xyi. Za znoret. Jaz
se sploh ne znajdem.
Zvečer pride po mene oče s svoj-
im časovnim strojem in me
vpraša, če grem domov nazaj v
leto 1996. Takoj privolim. Vsa
srečna zlezem v očetovo čudo, ki
se imenuje SUPER KRIPA 1. V
današnjem času je mnogo bolje,
saj je vse enostavnejše. Le, da bi
bilo toliko rek, zelenja in da bi
bila zrak in voda tako čista kot v
mestu 1615 xyi, pa bi bilo red
FULL COOL!
Jasna Drakšič, 6.c
OŠ Olge Meglic
ŽIVLJENJEPIS
STEKLENEGA
MOŽIČKA
Pred mnogimi leti je v pred-
mestju Steklenega vrta (to je
mesto) živel steklen možiček.
Imel je steklene brate in sestre,
steklene starše, steklene prijatel-
je in tudi hrana je bila steklena.
Klicali so ga gospod Porcelan.
Zgodilo se je, da se je gospodič
Porcelan prijavil, da bo nastopil
v oddaji Steklopis. To je bila od-
daja, v kateri so predstavljali lju-
di, ki so imeli zanimiv življenje-
pis. Napisati je bilo treba kratko
vsebino svojega življenja. Go-
spodič Porcelan se je prijavil in
začel sestavljati pismo.
Dober dan! Pišem se Porcelan.
Imam pripravljen... IN bil je
sprejet! Avdicijo je uspešno
opravil. Bližal se je dan, ko naj bi
ga predstavili vsemu mestu.
Obleko je treba dobro izbrati.
Oblekel je žametne hlače, bom-
bažno srajco in si okrog vratu za-
vezal divje rdečo kravato. Bil je
pripravljen. Odpeljal se je v stu-
dio. Po kratki predstavitvi je vo-
ditelj napovedal rubriko -
Življenjepis ter dodal, da pred-
stavljajo gospodiča Porcelana.
"Pozdravljeni, dragi gledalci
naše rubrike in pozdravljeni, go-
spodič Porcelan!" je voditelj poz-
dravil gledalce. "Danes bomo
prebrali življenjepis g. Porcela-
na. Pravi, da je rojen ob reki
Krki v Prekmurju. Kot otrok se
je veselil streljanja s pištolo in
rad je gledal grozljivke, pri
osmih letih je postal inženir, pri
devetih pa lastnik vseh evrop-
skih tovarn in bank. Pri enajstih
letih je bil zadosten učenec v
Ekološkem taboru. Oče in mati,
ki sta si služila denar s pometan-
jem prašnih kleti, sta vpisala
otroka na najboljšo svetovno
gimnazijo. Imel je morskega
prašička, ki je bil sta 12 let. Pri
15 letih sta mu oče in mati kupi-
la banano, prvo knjigo in
svinčnik ter najnovejšega ferari-
ja. Skozi življenje se je ta stekle-
ni možiček ukvarjal s čiščenjem
stranišč in po petih letih tkao
zaslužil, da se je predčasno upo-
kojil pri petintridesetih. Od ta-
krat dalje je užival v mestnem
smradu na Triglavu. Jedel je 6-
krat na dan. Največkrat jabolko
ali pa čokolado. Spomnil se je
tudi in nam zapisal enega od
svojih jedilnikov.
Jedilnik: zajtrk - jabolko; 1. ma-
lica - pecivo; kosilo - koruzni ko-
smiči; 2. malica čokolada; 3. ma-
lica - jabolko; večerja - jogurt.
Sedaj je odličen kuhar. Njegova
specialiteta je korenček, posipan
z moko. Skozi življenje je
srečeval ljudi, ki so mu pomaga-
li, da je dosegel vrh. Izdal je že
zbirko pesmi. No, predlagam, da
nam eno poveste. Ne znate?
Bom pa jaz eno prebral. Naslov
je Dežek pada: Dežek pada tu in
tam, obrne se in gre drugam.
Posloviti se bo treba, dragi moji.
Bilo je prijetno v vaši družbi.
Hvala tudi vam, g. Porcelan. Na-
svidenje prihodnjič!". Bilo je
prvič in zadnjič, da je šel g. Por-
celan na televizijo, kajti med od-
dajo je zaspal.
Mojca Neudauer, 6.a
OŠ Olge Meglic
18 - TRZNI KAŽIPOT
15. FEBRUAR 1996 - TEDNIH
Predlogi $o fii
Mnogo tistih pogumnežev, kijih ima večina ljudi za sa-
movšečneže, čudake aH še kaj drugega, bo ob novih predlogih
znanih svetovnih oblikovalci za pomlad-poletje 1996 zagoto-
vo navdušenih. Rože, frfotajoče perje in dlake, biseri ter sla-
doledne barve, vse to kar je bilo do sedaj v ženskih omarah.
Prav gotovo je uglajenost, stro-
gost strogo zlikanih moških
oblek s srajco in kravato modne
kreatorje vspodbudilo k dru-
gačnemu razmišljanju in s tem
tudi oblikovanju. Ali pa je to
samo skrajni izhod v sili, ko je
bilo treba moškim ponuditi ne-
kaj novega? Na to vprašanje si
bo lahko vsak moški najbolje od-
govoril sam. Pri nas bi verjetno
takšno možnost oblačenja vsi to-
lerirali prav v zdajšnjem obdob-
ju, ko so nore stvari prav dobro-
došle. Po ulicah velikih evrop-
skih mest pa je to nekaj vsakdan-
jega, prava poživitev, tam nas to
prav nič ne moti. Lahko bi naz-
nanili vračanje dendizma. To
pomeni v oblačenju in vedenju
pretirano eleganten, gizdalinski
moški.
No, pa razodenimo še nekaj
spomladanskih skrivnosti tis-
tim, ki to želijo. Omenili smo že
pastelne barve, če pa vam to ne
odgovarja lahko nadenete nekaj
v močni ultramarin ali živo zele-
ni barvi. Kratke jopice in pulo-
verji, rutice, frfotajoče pletenine,
ozko krojene hlače, pretirano
slojevito oblačenje. Moška moda
postaja vse bolj feminalna, tako
vsaj predlagajo. Ob takšnih
predlogih se večina moških prav
gotovo ne bo odrekla svojemu
preizkušenemu in ustaljenemu
stilu. Še manj pa bi lahko s
takšnimi predlogi spremenili
svet.
Morda pa se vendarle najde
nekdo, ki bo tak izziv z veseljem
sprejel. Nikoli se ne ve!
Barbara Plaveč
Strpnost
iz ljubezni
Tudi letos bo na Ptuju ponovi-
tev teološkega tečaja. V župnij-
ski cerkvi sv. Ožbalta na Potrčevi
cesti se bo pričel 23. februarja,
ko bodo tri zaporedne večere ob
1 8. uri tri predavanja, in sicer v
petek bo gost dr. Anton Stres
predaval na temo Zahteva po
strpnosti kot civilizacijski pojav,
v soboto bo pater dr. Christian
Gosteničnik govoril na temo
Hudo je v moji družini in v nedel-
jo, 25. februarja, bo dr. Borut
Košir predaval o Mejah samo-
zavesti države.
Teološki tečaj se bo nadaljeval
1. marca, ko bo pater dr. Metod
Benedik predaval na temo Od
inkvizicije do svetosti, mag.
Klaus Einspieler bo 2. marca
govoril o bibličnem monoteizmu
kot viru nestrpnosti, dr. Janez
Gril pa 3. marca o pomenu in
razsežnosti papeževega obiska
v Sloveniji.
TEDNIK -15. FEBRUAR
OD TOD IN TAM - 21
PTUJ /ODLOČNO PROTI PREDVIDENI KATEGORIZACIJI SLOVENSKIH BOLNIŠNIC
Ptujska holmšnita /e ie sedaj regijska
No> i usnutek predloga kategorizacije bolnišnic je le dopoln-
jen osnutek iz leta 1994. Na gravitacijskem območju ptujske
bolnišnice, gre za okrog sto tisoč prebivalcev, ki njene storit-
ve koristijo, je povzročil veliko vznemirjenosti in ogorčenja.
Ptujska bolnišnica v tem trenutku potrebuje celovito podpo-
ro, tudi politično. V ptujski bolnišnici so po predhodni raz-
pravi na strokovnem svetu in svetu zavoda predlog razvrstit-
ve v celoti zavrnili. Podprli so jih tudi sveti devetih občin na
območju bivše ptujske občine. "Nepopolna regijska bol-
nišnica je po predlogu še vedno krajevna In morda ustrezna
za drugo okolje z mnogo lažjo patologijo, ne pa za našo regi-
jo. S predlogom se ne moremo strinjati, ker bo prehod bolni-
kov iz geografsko velikega gravitacijskega območja na so-
sednjo bolnišnico oziroma UKC večji. To pa pomeni več ma-
terialnih stroškov, potovanj, kar pa bo vplivalo na večje od-
sotnosti z dela, podaljšale se bodo čakalne dobe, ki pa so že
danes nerazumljivo dolge. Bolnik na našem območju lahko z
vso pravico zahteva enake postopke in zdravljenje kot v dru-
gih okoljih naše države," pravi direktor ptujske bolnišnice dr.
Lojze Arko.
SO REVNI MANJ VREDNI?
"Naša populacija živi v težjih
življenskih razmerah kot popu-
lacija razvitega območja. S tem
je povezana težja patologija,
povečan je odstotek ostarelih
ljudi. Na otroškem oddelku se
zdravijo gojenci doma za varstvo
in delovno usposabljanje mladi-
ne v Dornavi, zato je le potreba
postavljala pogoje za obstoječo
organiziranost. Delo in naša
načrtovanja za prihodnost smo
postavljali na temelju potreb
našega prebivalstva, v soglasju z
ustanoviteljem in financerjem.
Ničesar nismo naredili, kar ni
bilo dogovorjeno ali nepotrebno.
Trditev, da lahko vsi delajo vse
oziroma vse, kar znajo, zmorejo
in želijo in si izmislijo, je za nas
netočna. Na osnovi ukrepov v
zdravstvu smo v zadnjih letih
občutno zmanjšali število zapos-
lenih (od 503 na 450). Najbolj
pri nezdravstvenih delavcih, iz-
boljšali smo izobrazbeno struk-
turo in si pridobili naziv učni za-
vod za  izvajanje praktičnega
pouka dijakov zdravstvenih šol
in študentov visokošolskih zavo-
dov. Izvajamo pa tudi programe
pripravništev sekundariatov in
specializacij. Strokovni dosežki
in organiziranost v ptujski bol-
nišnici so takšni kot v bolnišni-
cah višje kategorije, po posamez-
nih področjih dela smo enaki re-
gijskim bolnišnicam. Z veseljem
ugotavljamo, da izpolnjujemo
vse navedene pogoje iz gradiva.
Opravljamo vso hospitalno in
specialistično ambulantno dej-
avnost za svoje gravitacijsko
območje, imamo ustrezne bol-
niške oddelke in specialistične
ambulante, ki so povezane z
matičnim oddelkom, 24-urno
specialistično oskrbo v najmanj
štirih osnovnih dejavnostih,
druge specialnosti so zunaj red-
nega delovnega časa dosegljive
na klic, imamo multidisciplinar-
ni intenzivni oddelek, ki razvija
intenzivno terapijo prve in dru-
ge stopnje, subspecialiste zunaj
rednega delovnega časa
vključujemo v ekipe za zagotav-
ljanje 24-urne specialistične
službe in zagotavljamo peda-
goško dejavnost za potrebe
sredrijih in višjih zdravstvenih
šol. Število postelj na oddelkih
presega kriterij, ki je določen za
krajevno bolnišnico in je višji
tudi od kriterija za razvrstitev
med regijske bolnišnice.
PTUJSKA BOLNIŠNICA
OPRAVLJA TUDI STORITVE
ZA DRUGE BOLNIŠNICE
V ptujski bolnišnici z najno-
vejšo medicinsko opremo in do-
brimi strokovnjaki opravljamo
diagnostične postopke tudi za
druge bolnišnice. CT aparSt smo
kupili po predlogu in v soglasju
ministrstva za zdravstvo. V celo-
ti izpolnjujemo tudi druge
zahtevane pogoje: organizirana
je 24-urna oskrba na vseh obsto-
ječih oddelkih, subspecialistične
dejavnosti delujejo v rednem de-
lovnem času, specialisti so
vključeni v ekipe za zagotavljan-
je 24-urne specialistične službe,
organiziran je urgentni sprejem
bolnikov," je v nadaljevanju po-
vedal dr. Arko.
PTUJSKA BOLNIŠNICA NE
ZAOSTAJA ZA DRUGIMI
REGIJSKIMI BOLNIŠNICAMI
Dodatno za regijsko bol-
nišnico Ptuju govorijo nekateri
primerjalni podatki v povezavi z
bolnišnicami, ki so že v skupini
regijskih. Po obedalavi krvoda-
jalcev in dobljeni količini krvi,
je ptujska izenačena z izolsko in
novomeško bolnišnico. Po
opravljenih laboratorijskih prei-
skavah je na tretjem mestu, za
murskosoboško in novomeško.
Intenzivno neonatalno nego ima
ob ptujski le še bolnišnica Slo-
venj Gradec. Od regijskih bol-
nišnic Slovenj Gradec, Murska
Sobota, Novo mesto, Izola, Nova
gorica in Jesenice, se ptujska raz-
likuje le po dejavnosti nuklearne
medicine in patologije. Brez pa-
tologije sta tudi Murska Sobota
in Jesenice. Po stopnji hospitali-
zacije z 18,7 dni sicer presega re-
publiško povprečje, ki znaša
14,3, vendar obstajajo bolnišnice
še z višjo. Slovenj Gradec na pri-
mer z 22,9 in Novo mesto z 19,6
dni. Ptujska bolnišnica naj bi po
osnutku predloga kategorizacije
slovenskih bolnišnic sodila ob
trboveljski in brežiški med kra-
jevne bolnišnice. Primerjalni
podatki jo "uvrščajo" v bližino
slovenjegraške in jeseniške. Po
obsegu in kvaliteti dejavnosti to-
rej ne sodi v skupino krajevnih
bolnišnic.
"Slovensko državo bo manj
stalo, če bo zdravstvo organizira-
no tako, da ne bo ločevalo revnih
od bogatih. Ocenjujemo, da po-
cenitev zdravstvenga varstva ni
v ukinjanju dela naše bolnišnice,
temveč v racionalizaciji poslo-
vanja na vseh ravneh slovenskih
bolnišnic. Predlagana kategori-
zacija pomeni začetek konca za
ptujsko bolnišnico," je prepričan
dr. Arko.
Zbrani podatki torej govorijo
drugače, kot si to želijo pripravl-
jalci predloga kategorizacije. Kaj
bo iz njega, bo sicer pokazal čas.
Ni pa pošteno in dopustno, da se
z okoljem, ki ga obremenjujejo
številni problemi, večina jih je
razvojne narave, neargumentira-
no poigravajo v komisiji za bol-
nišnično dejavnost, kot da bi šlo
za drugorazredne državljane.
Najbolj pa boli to, da se stroki, ki
je v tem okolju naredila veliko in
se razvija skladno z razvojnimi
trendi, naenkrat želi pristriči pe-
ruti, četudi razpolaga z dolgo-
ročno strategijo in ima vse pogo-
je, da se razvija tudi v bodoče.
Že leta 1985 je v poročilih stro-
kovnega nadzora najti zapis, v
katerem med drugim piše: "Me-
nijo, da ima regionalna bol-
nišnica Ptuj v povezavi z mari-
borsko trdno perspektivo tudi za
naprej..." Po vlaganjih v opremo,
v zadnjih letih jih je bilo za naj-
manj 160 milijonov tolarjev, in v
kader, pa naj bi jim potonile vse
ladje. Pa ne samo njim, še naj-
bolj prizadeti bodo pacienti!
Njih pa tako in tako nihče
ničesar ne vpraša, čeprav v naj-
večji meri prav oni zagotavljajo
denar za funckioniranje sistema
zdravstenega varstva.
Pripravila:MG
FINANČNA NEDISCIPLINA UBIJA VELIKE IN MALE
Kaj se dog^i^ v JenpktsivTi
Kot kaže je finančna nedisciplina ena najhujših otroških bolezni
samostojne in neodvisne Slovenije, ki lahko tega našega, še ne 6 let-
nega domovinskega otroka sčasoma tudi ohromi. Z drugimi beseda-
mi vsi naši upi in vsa dosedanja prizadevanja od osamosvojitve na-
prej, se posledično zaradi naraščanja števila "presežnih" delavcev
(kako nespreten izraz) in vse hujših socialnih ali celo eksistenčnih
kriz, obračajo v območje somraka ali pesimizma. Vse več je velikih
in malih podjetij in podjetnikov, ki, včasih zaradi verižnega proce-
sa, včasih pa tudi nalašč, pozabljajo na klavzulo "plačilo v zakoni-
tem roku". In sprašujem se, kaj za vraga počne v tem primeru očitno
nemočen in neučinkovit državni aparat. Je mar tudi to politična
spletkarija, posledica nezrele igre naših poslancev, vladnih služb,
ali navadna nesposobnost tistih, ki smo jim zaupali?
Vse te in podobne misli rojijo te
dni tudi v glavah dvanajstih delav-
cev zasebnega podjetja Jenplast
d.o.o., ki ga vodi lastnik in direk-
tor, sicer nekdanji Ptujčan Ivan
Jenšac. Je tudi kriza tega podjetja
le zgolj posledica finančne nedisci-
pline ali nesposobnosti vodilnih,
to je zdaj vprašanje ?
Delavci Jenplasta, ki ima svoje
prostore na Hajdini, so nas o izred-
no resnih kriznih razmerah v tem
podjetju obvestili že v ponedeljek,
5. februarja, ko so po skoraj štiri-
mesečnem brezuspešnem čakanju
na plačilo svojega dela, zahtevali
sestanek z direktorjem.
Ivan Jenšac je takrat povedal:
"Naše težave so se pričele že ta-
krat, ko smo v poslovnem sodelo-
vanju z mariborskim TAM-bu-
som, najeli kredit v višini 7 milijo-
nov tolarjev za vspostavitev proiz-
vodnje elementov za avtobuse iz
armiranega poliestra. Naročili so
nam izdelavo 53 takih elementov,
vrednih kakih 15 milijonov Sit.
Velik delež kredita smo vložili v
izdelavo orodja in vspostavitev
proizvodnje, a ko smo izdelali 26
elementov, smo nehali, kajti
naročnik jih ni odpeljal po dogo-
vorjeni dinamiki. In posledično
zaradi tega nismo imeli osnove za
izdajo fakture, čeprav smo delo že
opravili. In ker ni bilo fakture ni
bilo plačila, in seveda tudi kredita
nismo mogli odplačevati.
Hitro sem poskušal najti rešitev
in lotili smo se novega programa
za proizvodnjo jadrnic Just-in 10 s
predvideno serijsko proizvodnjo
okoli 40 jadrnic na leto. Izdelali
smo vsa potrebna zahtevna in iz-
redno draga orodja in tudi proto-
tip regatne jadrnice. Ko smo av-
gusta 1995 jadrnico predali
naročniku - firmi Intermedia iz
Ljubljane, je ta izdala podpisan ak-
ceptni nalog za dolg v višini 30.000
DEM tolarske protivrednosti. A
ko smo nalog v zakonitem roku
dali v vnovčiiev, smo dobili od
SDK Ljubljana obvestilo, da nas
naročnik toži za ponarejanje listin,
saj trdi, da nam je predal bianco
akceptni nalog in da smo vsoto
2.400.000 Sit zapisali sami. Žal od
takrat še nismo dobili nobenega
obvestila kateregakoli sodišča,
zato ne vemo, kako se bo zadeva
končala, čeprav smo ogorčeni.
Da bi tudi te težave premostili,
smo se lotili proizvodnje litega
marmorja, kar pomeni, da smo
morali vložiti v novo tehnologijo
in nova orodja, iztočasno pa smo se
zaradi previsoke najemnine v
TAM-Zavore Ptuj morali preseliti
sem na Hajdino v takrat še staro
hišo in hlev, kar smo v celoti sami
dogradili in obnovili. Uradni ceni-
lec je ovrednotil te prostore na
530.000 DEM in prepričan sem, da
je to dovolj za hipoteko za dober
kredit, ki bi nas lahko rešil iz te
krize. Ker pa vsaka banka želi tudi
rezultate podjetja, kredita seveda
kljub številnim prizadevanjem do
sedaj še nismo uspeli urediti."
In posledice tega so boleče. Tako
za direktorja Jenšca in njegovega
sina (tudi on je zaposlen v tem
podjetju), kot za preostalih 10 za-
poslenih, ki so zadnjo plačo prejeli
v glavnem za oktober, ter nekateri
tudi še za november 1995. Čeprav
je proizvodnja litega marmorja
rentabilna in tudi zagotovljena, so
delavci uradno delali le še do prve-
ga novembra lani. Zaradi negoto-
vosti so jih pustili doma, kjer iz
dneva v dan čakajo na ustih svojih
nekaj deset tisočakov, ki so si jih
trdno prigarali, a jih še zmeraj niso
dobili.
A treba je kupiti hrano, treba je
plačati šolo za otroke, številne
položnice. Za vse to država m pozna
heca. Tudi deset para ti m šenka.
Plačaj, pa boš dobil. In kako naj
plačajo delavci Jenplasta, ko že tri
štiri mesece niso dobili svoje plače, ko
so porabili še vse svoje prihranke? Tu
ima torej država odprte oči, zatiska pa
si jih pred velikimi malverzacijami,
pred milijoni tolarjev, ki hlapijo v
žepe "poštenih lopovov". Ti običajno
ne plačujejo računov, vsaj redno ne.
In kmalu pridejo trn delo "finančni
krokarji", ujede, kijih nekateri zmer-
jajo s sanacijskimi direktorji, ne-
kakšnimi upravitelji in podobno. Za
10.000 ali 20.000 mark mesečne na-
grade se v imenu države potrudijo, da
od umirajočega podjetja ne ostane
skoraj nič več. Je to demokracija?
Od demokracije se ne da živeti,
pravijo delavci Jenplasta, a nekaj
upanja jim še zmeraj ostaja; mor-
da pa bo direktorju vendarle
uspelo najeti kredit, morda bo
spet "zalaufalo"? In čeprav so v
ponedeljek 12. februarja mnogi
dobili odločbo o ugotovitvi, da so
presežni delavci, da so torej na
borzi, še zmeraj upajo. Čas pa
teče. In čeprav pravijo da je čas
denar, v tem primeru to zagotovo
ne velja, kajti potem bi bili tudi
mali, pošteni, ponižani in razžal-
jeni delavci srečni in zadovoljni.
M. Oxmec
PTUJ / PRED SVETOVNIM DNEVOM TURISTIČNIH VODNIKOV
Vabila na oaled mesta
in miiseiskin zbirk
Ob 21. februarju - svetovnem dnevu turističnih vodni-
kov, vabijo ptujski turistični vodniki na brezplačen og-
led mesta in muzejskih zbirk. Zbirališče je ob desetih
na Mestnem trgu pred mestno hišo 21. februarja.
Pokrajinski muzej bo poda-
ril vstopnice, ptujski turistični
vodniki, ki že drugo leto
uspešno delujejo v samostoj-
nem podjetju "Ptujske vedute"
pa bodo na svoj praznik
Ptujčane in druge, ki bodo to
želeli, popeljali na ogled števil-
nih ptujskih zanimivosti.
Znanje o mestu in njegovem
bogastvu vse bolj potrebujejo
tudi meščani, ki postajajo pra-
vi ambasadorji ptujskega tu-
rizma.
21. februar je tudi priložnost,
da se mesto "vpraša" zakaj še
vedno nima odloka o vodenju.
V občinskih predalih namreč
leži že nekaj let. Nastal je kma-
lu po letu 1991, ko so slovenski
turistični vodniki pričeli praz-
novati 21. februar kot svetovni
dan turističnih vodnikov.
MG
PREJELI SMO
ODGOVOR NA JAVNO
POSTAVLJENA VPRAŠANJA
Dopisnik Franjo Hovnik je v 4.
številki Tednika z dne 25.1.1996
objavil prispevek pod naslovom
"Ptujčani želimo varčno občino"
in postavil vprašanja, na katera
je potrebno odgovoriti.
Lokalna samouprava nima izvirnih
pristojnosti za vodenje gospo-
darstva v državi. Občine irnajo v
skladu s sedanjo zakonodajo nalo-
go, poskrbeti za urejanje prostora
in zagotovitev potrebne infrastruk-
ture na območju občine. Mestna
občina Ptuj to svojo nalogo opravl-
ja zadovoljivo in do sedaj je imela
zmeraj na razpolago primerne
površine, ki so bile tudi komunalno
opremljene za dejavnost gospo-
darstva.
G. Hovnik v svojem prispevku na-
vaja, da bo občino Ptuj karneval
stal 300.000 DEM - to je ocenjena
celotna vrednost projekta. V vseh
dosedanjih predlogih za pripravo
proračuna in v pogovorih za pripra-
vo izvedbe kurentovanja na Ruju,
je bilo govora o potrebnih
2.500.000 SIT (cca 28.000 DEM), ki
jih naj zagotovi Mestna občina Ptuj.
Vse ostale storitve (okrasitev, ure-
ditev infrastrukture, oglašanje na
javnih mestih,...) uredi Komunalno
podjetje Ruj v okviru svoje dejav-
nosti. Mestna občina zagotavlja so-
financerski delež za ohranjanje in
predstavitev etnološke kulturne
dediščine na prireditvah od 10. do
20. februarja 1996.
Strinjam se z gospodom Hovni-
kom, da je pri izvedbi tradicional-
nih pustnih mask potrebno kar naj-
bolj dosledno spoštovati etnograf-
ske zakonitosti in ohranjati izvirne
like v njihovi prvotni obliki. Zloraba,
posebaj kurenta, v različne komer-
cialne namene, ni ravno ponos
občine in zato pričakujem, da bo
Mestna občina Ptuj lik kurenta tudi
z odlokom zaščitila.
Mestni svet se je odločil za izdajo
občinskega glasila Ptujčan in pri
tem se je res zgledoval tudi po so-
sednjih občinah. Kot vzor pa ni
upošteval občine Maribor, marveč
mnoge sosednje, pa tudi bolj od-
daljene občine, ki pa so vse v
večini vsaj nekajkrat manjše od
Mestne občine Ruj.
Upravičenost izdajanja glasila se
bo lahko potrdila šele takrat, če bo
občane dovolj sprotno in kvalitetno
seznanjalo z delom v občini. Verja-
mem, da bo prinašal dovolj potreb-
nih in zanimivih prispevkov in da
ga bodo občani sprejeli za svoje-
ga.
G. Hovnik je marsikaj napisal tudi o
Petru Vesenjaku in o njegovem
preteklem delu na področju turiz-
ma v ptujski občini. Ni mi poznano,
da bi proračun obremenil z izdela-
vo projekta za ptujski turizem, ki bi
stal celih 50.000.000 SIT. Res pa
je, da je z njegovim odhodom v
Ljubljano nastala kadrovska luknja
in da se to sedaj pozna pri vodenju
politike na področju turizma v
občini. G. Vesenjak je uvedel mno-
ge sodobne metode vodenja turis-
tične politike in je hkrati bil tudi or-
ganizator večjih prireditv v mestu
Ptuju. Ravno pri pripravah na ku-
rentovanje nam njegov odhod
povzroča velike težave.
V Ruju se zmeraj nekaj dogaja in
zato občutimo posebno po-
manjkanje kadra, ki bi bil voljan in
sposoben povezati vse različne
prireditelje in organizatorje in tako
oblikovati celostno podobo turis-
tične ponudbe, ki bi zadovoljila nas
Rujčane in hkrati privabila kar naj-
večje število gostov od drugod.
Vsi si želimo varčno občino, hkrati
pa se moramo tudi zavedati, da je
za izvedbo večjih prireditev potreb-
no poleg znanja in dobre volje tudi
zagotoviti potrebna sredstva.
Članek g. Hovnika je prinesel dva
podatka, za katera težko presodim,
kako je prišel do njiju in zato me
preseneča, da odgovorni určednik
Tednika avtorja ni opozoril na vero-
dostojnost podatka, s katerim je
utemeljeval svoje vrednostne oce-
ne. Prepričan sem, da bo ob nas-
lednji podobni priložnosti g. Hov-
nik pridobil realne podatke pri
mestnih svetnikih ali na občinski
upravi.
Ivan Jurkovič
22 — PO NAŠIH KR\JIH
15. FEBRUAR 1996
TEDNIK
Ko je občinski svet sporočil,
da je 13. redna seja v petek
sem mislila, da gre za šalo in
da ne bodo izzivali usode s
kombinacijo številke 13 in
petka. Saj je znano, da se v za-
hodnem svetu temu dosledno
izogibajo. Tako na primer
• ugledni evropski hoteli nimajo
sobe s številko 13, pri stano-
vanjskih zgradbah izpustijo
13. nadstropje in podobno. Pa
so se Ormožani izkazali za ze-
lo neprevidne in zato ni čud-
no, da iz te moke ni bilo žem-
ljic, saj so večino pomembnih
odločitev preložili na nasled-
njo sejo.
******
Izmed novosti, ki so se po-
javile na seji, je gotovo potre-
bno omeniti uporabo zelenih
in rdečih kartončkov. Ostale
stranke so že vložile- oster
protest, saj se počutijo v pri-
merjavi z zelenimi in rdečimi
v podrejenem položaju.
**********
Med skrbno pripravljenimi,
numeriranimi in sploh stilno
urejenimi papirji, ki smo jih
prejeli v petek, je bil tudi na-
črt ureditve sejne sobe. Obse-
ga štiri variante z neznatnimi
spremembami. Delo je podob-
no tistemu, ko prestavljate
pohištvo po svoji dnevni sobi,
razmišljate o možnostih barv-
nega ujemanja in udobja.
Vendar le s to razliko, da ni-
mate profesionalnega arhi-
tekta.
Na famozni 13. seji je padel
tudi predlog v duhu: okrog
česar se prerekajo drugi, naj
se še mi. Da ostanemo zvesti
trendu, naj bi na predlog SKD
Ormož tudi v naši občini
poiskali najprimernejši datum
za občinski praznik. Omenje-
na stranka je predlagala mar-
tinovo. Očitno hočejo Ormo-
žane prikrajšati za en praznik
v letu, saj na martinovo že
tako praznujemo praznik vina
in kaj nam bo torej na ta dan
še en praznik. Vendar se mi
zdi, da zajec ne tiči v tem gr-
mu. Če bi nas na lansko
martinovo obiskal sveti oče, bi
še nekako razumela vznese-
nost za obhajanje obletnic po-
membnega obiska. Vendar
resnica je ta, da nas je lani na
martinovo obiskal le oče stran-
ke Peterle, kar pa za občinski
praznik najbrž ni dovolj.
******
Za vse, ki se le težko zna-
jdete v zapletenem svetu sveta
smo tokrat pripravili malce
poenostavljeno verzijo doga-
janja, ki vam bo, upamo, po-
magala iz vaših težav. Pa po-
glejmo kako stvari funkcioni-
rajo na svetu. Poizkusila sem
najti izkušnjo, ki jo vsi po-
znate in ki bi jo bilo mogoče
primerjati z delovanjem sveta
in ostalih občinskih ter držav-
nih teles in trupel. Glede na
to, da imate v sejni dvorani
občutek, da ste zašli na semi-
nar pedagoških delavcev in
scena tudi sicer močno spo-
minja na šolo, bo ta primerja-
va najbrž kar primerna. Spre-
daj sedi učitelj in ker je to
malce drugačna šola, v učnem
procesu sodeluje tudi psiho-
log, ki sedi bolj ob strani.
Spredaj sedijo pifiarji, zadaj
frajerji, tisti v sredini odloča-
jo, ker se ne morejo odločiti.
V oslovski klopi so tožibabe, s
katerimi se večina pogovarja
zelo previdno, saj vedo, da jim
je tožarjenje v krvi. Po dalj-
šem predavanju in prijetnem
pogovoru učitelj vpraša, če se
učencem zdi predelana snov
verjetna in sprejemljiva. V tej
točki se zrcali naša opevana
demokracija, ki je v običajni
šoli sicer ni. Tako nekateri
dvigajo zelene, drugi rdeče
kartončke. Ampak večinoma
se vozniki navdušujejo nad
zeleno barvo. Če pa ima kdo
učne težave, mu na pomoč
priskoči prijazni psiholog. Na
hitro mu napravi psihološko
in sociološko analizo, izmeri
srčni utrip in poviša krvni pri-
tisk. Psiholog ima ob sebi
včasih tudi ostale zdravstvene
delavce, ki pa se omejujejo le
na povsem strokovne razlage.
Včasih se zgodi, da govori več
učencev hkrati. Takrat jih
učitelj z diskretnim trkanjem
opomni, da tako ne gre. Uči-
telj je v našem primeru raz-
deljen v tri osebe — predsed-
nika, podpredsednika in sek-
retarja, kar je po krščanskem
prepričanju le ena oseba, zato
očeta in sina lahko najbrž kar
pozabimo. Učenci se izven šo-
le družijo glede na zvrst glas-
be, ki jim je pri srcu in jasno
je vidno kdo je za narodnjake,
kdo za klasično glasbo in kdo
za stari ročk. Ocenjevanje je
tudi v tej šoli problematično.
Drži se starodavne uravnilov-
ke in se je ustalilo pri proti-
vrednosti 100 nemških mark.
Z rediteljstvom je tudi tukaj
križ, a vedno se najde prijazna
duša, ki postreže s slastno šol-
sko hrano in pijačo. V odmo-
ru učitelj odpre okno, špecka-
hle pa bežijo na telefon in
tožarijo vsepovprek.
V LENARSKEM LGB OCENILI TROFEJE
Kakovost zadovoljiva?
številinost že nižja
v lovskem domu v Dobrovi pri Sveti Trojici v Slovenskih
goricah je bil letni pregled gospodarjenja z divjadjo za LD iz
lenarškega LGB. Vanj se vključujejo LD Dobrava, Benedikt,
Jurovski Dol, Lenart, Voličina in Sveta Ana.
Na ocenjevanju trofej so med drugim povedali, da je kako-
vost sicer še zadovoljiva, da pa je številčnost srnjadi v le-
narškem delu Slovenskih goric že v upadanju. Poleg tega pa
so lani zabeležili izjemno veliko poginule divjadi, velik pa je
tudi delež povoza srnjadi na javnih prometnicah. Odstrele so
LD izpolnile z okoli 90 %.
Tudi letos pa so dokaj kritično ocenili stanje poljske divja-
di, saj so odstrelili samo 97 zajcev in nekaj več kot 100 faza-
nov. To pa je številka, ki so jo še pred desetletjem z lahkoto
zabeležili na kakšnem večjem lovu v eni družini. Zato so v
Dobravi že predlagali, da bi se lovci letos že v celoti odpove-
dali odstrelu poljske divjadi, predvsem zajcem in fazanom, ki
iz slovenskih goric izginjajo. M T '
ORMOŽ/13. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Pomembnejše
odloiitve preložili
v petek se /e na redni 13. se/f sestal ormoški
občinski svet. Čeprav je bilo na dnevnem redu
ponovno kar 18 točk in je seja trajala skoraj
sedem ur pa lahko mirno rečemo, da gotovo ni
sodila med plodnejše tovrstne sestanke, saj so
sklepanje o najzanimivejših točkah preložili na
14. sejo. Ormoškim svetnikom se je tokrat
pridružil tudi državni svetnik Andrej Hrastelj.
Že takoj na začetku so
svetniki pri točki pobude,
predlogi in vprašanja svetni-
kov,.naleteli na zelo vročo te-
mo. Starši šoloobveznih otrok,
ki se v šolo vozijo z avto-
busom so na občinski svet nas-
lovili kar nekaj ogorčenih pi-
sem. Njihov protest je sproži-
lo upoštevanje zakonske od-
redbe, ki določa, da so do
brezplačnega prevoza v šolo
upravičeni učenci, ki so od
šole oddaljeni več kot 4 kilo-
metre. Vsi tisti, ki stanujejo
bližje šoli, pa bi želeli uporab-
ljati avtobusne prevoze, mo-
rajo plačevati del stroškov
prevoza. Starši so očitali, da
so se svetniki odločili varče-
vati na napačnem koncu in da
bo plačevanje prevozov v
mnogih primerih zaostrilo so-
cialni položaj družin, še pose-
bej tistih, ki imajo več šolar-
jev. Ker si marsikdo prevoza
ne bo mogel privoščiti, je s
tem močno ogrožena varnost
otrok na poti v šolo in iz nje.
Posebno nevarnost za naše
otroke predstavlja zelo gost
tranzitni tovorni promet, saj
po nekaterih podatkih po ce-
stah skozi našo občino dnevno
pelje tudi do 500 tovornjakov,
predvsem v smeri Središča ob
Dravi. Pločnikov seveda ni in
zato je pot v šolo ob regional-
nih in magistralnih cestah
hudo nevarna. Svetniki so se z
mnenjem staršev popolnoma
strinjali. Župan je na šole že
naslovil prošnjo, da naj sporo-
čijo število otrok, ki ne iz-
polnjujejo pogojev za brez-
plačen prevoz. Zal so se do
seje sveta "prešteli" le na treh
šolah naše občine, kar daje
občutek, da stvar za vse očitno
ni tako pereča. Ker ni bilo po-
datkov o kakšni vsoti se po-
govarjajo, so svetniki odloča-
nje o tem, ali bodo prevozi v
bodoče financirani iz občin-
skega proračuna, prepustili za
naslednjo sejo.
Z manjšimi popravki so
svetniki potrdili predlog od-
loka o ustanovitvi in izdajanju
glasila Ormoške novice. Mne-
nja o izdajatelju in financerju
glasila so še vedno deljena,
prave zaplete pa je pričako-
vati šele po začetku izhajanja
novic.
Svetniki so sprejeli poročilo
o izvajanju javnih del v lan-
skem letu in program za 1996.
Letos so v obseg javnih del
vključeni štirje programi, ki
bodo zaposlili 26 brezposelnih
oseb.  Nadaljevala se bosta
programa Vnos knjižničnega
gradiva v računalnik in Gos-
podinjska pomoč starejšim na
domu. Od marca do junija pa
bo potekal program V viziji
zelenega razvoja urejamo ob-
čino Ormož, ki bo zagotavljal
zaposlitev petih brezposelnih
oseb in bo poskrbel za ureja-
nje okolice kulturnih objek-
tov, spomenikov, cerkva, pok-
opališč, parkov in drugih
zelenih površin, ki doslej še
niso bile vzdrževane. Na po-
dročju krajevne skupnosti
Kog pa letos poteka program
Krepitev zdravja na podeže-
lju, ki vključuje pet podpro-
jektov. Projekt je predlagala
Slovenska fondacija. Center
za promocijo zdravja, izvajala
pa ga bosta krajevna skupnost
in turistično društvo Kog. Os-
novni namen projekta je
zmanjšati razlike v zdravstve-
nem stanju prebivalstva med
različnimi geografskimi po-
dročji v Sloveniji.
Ker odlagališče odpadkov
na Dobravi menda po najbolj
optimističnih napovedih lahko
služi svojemu namenu le do
1998 je občina pristopila k ak-
tivnostim za pripravo regijske
deponije komunalnih odpad-
kov. Občina Ormož naj bi ure-
dila deponijo skupaj z obči-
nami Ljutomer, Ptuj in vsemi
novonastalimi ptujskimi obči-
nami. Občina Ormož bo, ka-
kor tudi vse ostale občine,
predlagala dve strokovno ute-
meljeni možni lokaciji odla-
gališča na svojem območju.
Svetniki pa so opozorili tudi
na nemajhen vir dohodka, ki
bi ga deponija zagotavljala.
Na odlok o gospodarskih
javnih službah v občini Ormož
bo potrebno počakati vsaj še
do naslednje seje. Predla-
gatelja sprememb Vili Trofe-
nik in Ivan Kukovec nista us-
pela najti energije za kompro-
mis, čeprav je bilo sprva ob
spravljivem načinu pogovora
čutiti pripravljenost na obeh
straneh. Župan je svetnike
seznanil z lastninskim preobli-
kovanjem ormoškega komu-
nalnega podjetja. Po manjših
zapletih bo občina lastnik 36
odstotkov delnic podjetja, ki
je vredno nekaj nad 42 mili-
jonov SIT. Svetniki so tudi
izrazili nezadovoljstvo s pred-
logom za kategorizacijo slo-
venskih bolnišnic, ki bi ptuj-
sko bolnišnico razvrstil med
krajevne.
Minuli torek so bila končana dela na ostrešju prizidka k osnovni]
šoli Ivanjkovci. Ob zaključku del je smrekico pritrdil ormoški,
župan Vili Trofenik. (Foto: v. k.) ^
Evropa, prihajamo
Prejšnjo soboto smo videli
še en znameniti izbor sloven-
skega predstavnika za nastop
na Euroviziji. Lani junija je
razvedrilni program RTV
Slovenija objavil javni natečaj
za izbor popevke, ki naj bi, 18.
maja zastopala Slovenijo v
Oslu. Glasbeniki so poslali v
presojo komisiji 60 popol-
noma novih skladb in 11 na-
jboljših smo videli v soboto.
Ob nekaterih smo se spraše-
vali, kako so sploh prišle v fi-
nale, oziroma kakšne so bile
šele tiste, ki se niso uvrstile.
Kakorkoli že, skrbno smo
poslušali teh enajst finalistov
in jim delili točke. Seveda bo
sedaj mnogo pametnih, ki bo-
do prepričani, da so bile raz-
deljene popolnoma narobe,
vendar vseeno želimo obilo
sreče Regini, ki je prepričljivo
zmagala s 118. točkami, pred
Ireno Vrčkovnik, ki jih je
zbrala 104. Sreča ji bo potreb-
na še naprej, saj ji ta zmaga,
še ne prinaša nastopa na Eu-
rosongu, ker je Evropsko
združenje zaradi prevelikega
števila prijavljenih spremenilo
pravila in bodo tako v marcu
izvedli prvo glasovanje stro-
kovnih komisij sodelujočih de-
žel, na katerem bodo izbrali
22 finalistk za Oslo. Triindvaj-
seta je seveda pesem države
gostiteljice.
Dosti se nas je spraševalo
tudi, komu je pravzaprav na-
menjena prireditev, saj RTV
Slovenija z njo vztraja v stu-
diu, ki lahko sprejme samo
120 gledalcev in ta mesta so
zapolnili avtorji pesmi, odgo-
vorni z RTV-ja in poslovni
partnerji. Zato je bilo videti
vse skupaj kot en sam velik
dolgčas, čeprav moramo pri-
znati, da je bila Tajda Lekše
prava popestritev, ko se je po-
javila na ekranu.
Kakorkoli že, videli smo
spet nekaj novega na sloven-
ski glasbeni sceni in upam, da
bomo tudi Evropo prepričali,
da nam je vredno prisluhniti
tudi v svetovni glasbeni indus-
triji. Eurosongu nihče ne po-
sveča bogve kakšne pozorno-
sti. Ampak to je že druga te-
ma. Pa srečno pot Regina.
DMS
PTUJ / STAVKAJOČE V ARBI
Absurdni
položaj delaviev
Delavke zasebnega podjetja ARBA iz Ptuja, ki
stavkajo že skoraj mesec dni zaradi večmesečnega
neizplačanega osebnega dohodka, so v absurdnem
položaju. Naša zakonodaja namreč predvideva, da
delavci, ki so zaposleni, niso upravičeni niti do so-
cialne pomoči, zakoni pa ne predvidevajo možnosti,
da zaposleni za svoje delo ne prejemajo plačila in
torej nimajo sredstev za preživljanje.
Vendar so se v Centm za socialno
delo Ruj kljub temu odločili, da bodo
nebirokratsko obravnavali težave de-
lavk in jim po svojih močeh pomagali.
Direktor Miran Kerin je povedal, da
postopki že tečejo in bodo v kratkem
(morda pa so ob izidu Tednika že do-
bile) prejele socialno pomoč glede na
svoj socialni status.
Svobodni sindikat Slovenije, v kate-
rega so delavke včlanjene, je ugotovil,
da bi bilo za vse skupaj še najbolje, če
bi šlo podjetje Arba, d.o.o., v stečajni
postopek. S tem sta se strinjala tudi
lastnika, vendar je ovira za stečaj
dejstvo, da je podjetje dobro poslova-
lo in da še sploh ni imelo blokiranega
računa. Delavke bi v stečajnem pos-
topku bile upravičene do 7 ali 8 mili-
jonov tolarjev za bruto osebne dohod-
ke, s stečajem pa bi dobile tudi pravi-
co do prijave na zavodu za zaposlo-
vanje.
Tako bi delavke imele urejen, vsaj
za nekaj mesecev, osnovni socialni
status, česar sedaj nimajo. Vendar se
bodo takrat ponovno znašle v povsem
absurdnem položaju. Sprejeti bodo
morale vsako ponujeno delo, ki ga
obvladajo, v nasprotnem primeru
bodo namreč izgubile pravice kot
nezaposlene. Znano pa je, da več
ptujskih zasebnih podjetij ravna po-
dobno izkoriščevalsko in skrajno ne-
dopustno: zaposlijo delavce, nato pa
jim ne izplačujejo denarja za op-
ravljeno delo. In tako je začarani krog,
ki ga podpira zakonodaja, sklenjen.
Milena Zupanič
Dobrih 188 milijonov iz
letošnjega proraiuna
JURSINCI / SEJA OBČINSKEGA SVETAl
Svetniki v občini Juršinci so
se minuli konec tedna sestali na
prvi letošnji seji občinskega sve-
ta. Na dnevnem redu so imeli
poleg sprejemanja predloga le-
tošnjega proračuna tudi infor-
macije o zaključnih in nadalje-
valnih delih pri gradnji vodo-
vodnega omrežja. Svet je tudi
potrdil, da v Juršincih zazdaj še
ni na razpolago primerne loka-
cije za deponijo odpadkov,
kljub temu, da bi jo v prihodnje
v občini pa le potrebovali.
Sicer so svetniki na tokratni
seji sprejeli predlog odloka o
letošnjem proračunu, iz njega
pa naj bi za posamezne dejav-
nosti namenili dobrih 188 mili-
jonov tolarjev. Tudi iz informa-
cij, ki so jih dobili svetniki, je
bilo slišati, da naj bi kmalu zakl-
jučili z deli pri izgradnji vodo-
voda Nadol-Gomila v naseljih
Bodkovci, Sakušak, Senčak,
vendar jih je v zadnjih dveh me-
secih precej oviralo zimsko vre-
me. Že v marcu naj bi pričeli z
gradnjo vodovoda v naselju Za-
gorel, za kar je iz proračuna na-
manjenih 10 milijonov tolarjev.
Po besedah župana Alojza Kau-
čiča si v Juršincih predvsem že-
lijo urediti dobro telefonsko
omrežje, kajti na listi čakajočih
je še 300 novih telefonskih na-
ročnikov, vendar imajo težave
pri dogovorih s Telekomom.
Oddelek za družbene dejav-
nosti mestne občine Ptuj bo še
naprej, tako so odločili svetniki,
opravljal naloge s področja druž-
benih dejavnosti za juršinsko
občino. Da v občini še niso našli
primerne lokacije za deponijo
odpadkov, je bilo slišati na seji
občinskega sveta, vendar bodo v
prihodnje primerno lokacijo za
odlogališče v občini iskali. V
Svet zavoda OŠ Juršinci so iz
občinskih vrst imenovali Roma-
na Matjašiča, v obravnavi pa so
imeli svetniki še nekaj vlog po-
sameznikov in organizacij.
T. Moliorlio
24 • POSLOVNA SPOROČILA. OGLASI IN SE KAJ
15. FEBRUAR 1996 - TEDNIK
PROŠNJA ZA REŠITEV PODJE-
TJA TAM IZ MARIBORA
Spoštovani predsednik dr. Janez Drnovšek, na vas se obračam s
prošnjo predsedstva NSS in delavcev zaposlenih v podjetju TAM Ma-
ribor, da pomagate rešiu podjetje, kjer si mnoge delavske družine ust-
varjajo svoj vsakodnevni kruh. Podjetje ni pomembo samo za tisoče
omenjenih družin, temveč igra veliko vlogo za dobršen del gospodarst-
va v severovzhodni Sloveniji, so pa edini, ki dejansko niso krivi za nas-
talo situacijo in so tragične žrtve nastale situacije.
Pri reševanju podjetja lahko računate na popolno podporo Neodvis-
nih Sindikatov Slovenije kot delavcev zaposlenih v podjetju TAM.
Predsednik predsedstva NSS:
Rasffko Plohi
I^DPORA MLADINSKEMU KULTUR-
NEMU PROJEKTU KARE 8 V PTUJU!
Predsedstvo Neodvisnih Sindikatov Slovenije podpira kulturni pro-
jekt KARE 8 namenjen ptujski mladini. Menimo, da so prostori v
nekdanji Hiko Olge Meglic v Dravski ulici na Ptuju ustrezni in sicer,
ker so v neposredni bližini centra mesta ter tako dostopni najširšemu
krogu mladine in istočasno celovito zaokroženi, ker ne bodo
povzročali zvočnih motenj okolici. V bližini objekta je pravtako zelo
malo objektov stanovanjskega namena.
V NSS že dalj časa obstaja težnja
pomoči mladim in sicer v ustvar-
jalnem smislu. Menimo, da je pa-
sivne oblike zabave mladih v mes-
tu Ptuju dovolj (doskoteke, gos-
tišča z avtomati za zabavo in po-
dobno). Manjka pa ustvarjalna
oblika (kot jo na primer imajo v
športu), ki bi se izpolnjevala v iz-
vajanju različnih kulturnih dejav-
nosti, ki bi imele večnamenski
smisel ter bi tako zapolnila vrzeli v
obstoječi institucionalni in zabav-
ni kulturi mesta Ptuja. Z raz-
ličnimi prostimi programi kultur-
ne dejavnosti mladih v različnih
smereh, kot je slikarstvo, poezija,
glasba in druge smeri, bi omo-
gočali prireditve in dejavnosti na
začetniškem, kot vrhunskem nivo-
ju.
Z začetniško kulturno dejav-
nostjo bi mladim, ki se morebiti
drugače nikoli ne bi mogli afirmi-
rati zaradi tega, ker nimajo pros-
torskih pogojev, ponudili možnost
javnega nastopanja in odkrivanja
lastne talentiranosti.
Vsekakor bi bilo to dejavnost
potrebno dopolniti s kulturno dej-
avnostjo mladih, ki že dosegajo
uspehe v družbi in sicer z name-
nom, da se jim tako omogoči do-
datna javna predstavitev njihovega
ustvarjanja (vzpodbudo za naprej),
da se vzpodbudi interes vsem tis-
tim mladim, ki bi želeli kulturno
delovati, da to počnejo, vsem pre-
ostalim pa ponuditi možnost, da s
prisotnostjo na prireditvah za-
polnjujejo svoj prosti čas in si tako
širijo svojo kulturno izobrazbo.
Namen naše podpore je, da mla-
dini omogočimo ustvarjalno obli-
ko preživljanja prostega časa, po-
magala jim bo sooblikovati značaj
in nazore v pravo smer, saj bodo
slej ko prej tudi oni postali pozitiv-
ni soustvarjalci našega skupnega
življenja.
Za osemdeseta leta, pred osamo-
svojitvijo, so mladi posamezniki iz
mesta Ptuj aktivno in načrtno že
sodelovali pri projektu "Kulturni
razvoj mladih Slovenije" in tako
soprispevali k ustanovitvi lastne
države. V kolikor se mladini ne
omogoča na njen način vstopa v
slovensko kulturo, bo več kot je
potrebno posegala po komercialni
(instant) mednarodni kulturi,
brez, da bi spoznala lastno in jo so-
ustvarjala. Nobeno mesto kot tako
ne uspeva v celoti, v kolikor ni v
mestu dovolj lastne kulture in in-
teligence.
Zato vas pozivamo, da na po-
dročju kulturnega razcveta mladih
mesta Ptuja in rezcveta ptujske
kulture kot celote, podprete priza-
devanja mladih za svoj prostor pod
soncem.
Predsednik predsedstva NSS:
Rasffko Plohi
MILKA KUMER 80-letnka
Starejši generaciji dobro znana
gosunska delavka, se je rodila leta
1916 v Ptuju. Po končani osnovni in
meščanski šoli se je zaposlila pri ta-
kratni Petoviji. Glede na to, da so
bile tu delovne razmere zelo težke je
izkoristila priložnost in šla v uk k ta-
krat zelo znani ptujski gostilni
ŠTROMAJER. Tu se je izučila gos-
tinske obrti in ostala zaposlena do
leta 1944. Po končani vojni se je
zposlila pri takratni gostilni Berlič
(poznejša POŠTA). Po nacionaliza-
ciji privatnih gostiln se je v tem
obratu formiral obrat družbene
prehrane. Tu je delala nekaj časa kot
poslovodkinja, nakar je odšla na delo
v nekdanjo KAVARNO, nato v gos-
tilno Zupančič, ki je imela tudi svoj
obrat na železniški postaji v Ptuju.
Postala je poslovodkinja Bifeja na
železniški postaji, ki mu je ostala
zvesta vse do leta 1967, ko se je upo-
kojila. Bila je vsestransko aktivna v
takratnem delavskem samoupravl-
janju in sindikatu ter se je povsod
zavzemala za boljše delovne pogoje
delavcev gostinske stroke.
Bila je priljubljena pri sodelavcih,
prav posebno pa še pri njenih števil-
nih zvestih gostih, ki so jo na postaji
radi obiskovali in se je še danes
spošdjivo spominjajo.
Želimo ji še mnogo zdrava in za-
dovoljna leta - znanci, priajtelji in
sorodniki.
m.g.
RESNICA IMA VEČRAZSEŽNOSTI
Ko sem se v šolskem letu 1978/79 prešolala na OŠ Franc Osojnik,
sem bila zelo vesela in ponosna, ker me je zborovodja, gospod L. P.
sprejel v otroški zbor. Omenjena občutja so bila še izrazitejša leto ka-
sneje, ko me je zborovodja kot petošolko sprejel v mladinski zbor. Ob
misli na ponos, ki me je prevzel takrat, se danes nasmehnem. Vesela
in hvaležna pa sem za sistematično uvajanje v zborovsko petje. Uvajal
nas je v osnove pevske tehnike in nam omogočil izkustveni stik z
določeno glasbeno zvrstjo. Nemalokrat smo, zlati pred nastopi, pevci
potožili zaradi pogostnosti ter intenzivnosti vaj; danes pa se zavedam,
da smo tako mimogrede pridobivali delovne navade in se učili vztraj-
nosti. (Zdaj bi se morda vprašala, ali je zborovodja res dobil plačilo za
prav vsako od tistih dodatnih ur). Nenazadnje - ob petju so se med
člani zbora spletale tople prijateljske vezi.
Ob misli na redni glasbeni pouk se najprej spomnim na Mozartov
Turški marš, ki sem ga pri učitelju L. P. prvič slišala v moderni izved-
bi, ki je bila mojemu ušesu bližja od klasične. To je bil zame skorajda
nov svet. (Bilo je v času, ko še ni bilo poplave Hi - Fi naprav). Srčika
dela našega glasbenega pedagoga pa je bilo učenje slovenskih pesmi,
česar nisem bila več deležna na nobeni stopnji kasnejšega šolanja. Pre-
pričana pa sem, da je za splošno izobrazbo bistvenega pomena.
Eva Jurkovič
TEDNIK -15. FEBRUAR 1996
POSLOVNA SPOROČILA. OGLASI IN SE KA.I.... - 25
Po dolgem iasu zmaga Drave
štirinajsti krog v vzhodni skupini druge slovenske rokometne
lige je bil srečen za Dravo in Ormož, nesrečen pa za Veliko
Nedeljo. Ormožani so v Celju z 28:21 premagali B moštvo Pi-
vovarne Laško, Velika Nedelja pa je z 19:21 izgubila na gos-
tovanju v Brežicah. Drava je po nekaj sušnih krogih le zmaga-
la in sicer je s 25:21 premagala okrepljenega Poleta Iz Mur-
ske Sobota. V derbiju je Pomurka v Murski Soboti zanesljivo
z 31:23 premagala Radeče in jim prizadejala prvi poraz. Dru-
ga izida: Gorenje B - Krog 33:23 in Lisca Sevnica - Dol Hrast-
nik 26:26.
Lestvica:
RADEČE 14 11 2 1 369:324 24
POMURKA 14 10 1 3 399:330 21
GORENJE B 14 8 2 4 361:348 18
DRAVA 14 8 1 5 371:346 17
LISCA SEVNICA 14 6 5 3 362:332 17
ORMOŽ 14 6 2 6 340:328 14
DOL HRASTNIK 14 5 3 6 369:386 13
VELIKA NEDELJA   14 5 1 8 322:327 11
CELJEP. LAŠKO B 14 4 2 8 377:398 10
POLET 14 4 2 8 335:338 10
BREŽICE 14 4 O 10 305:402 8
KROG 14 1 3 9 351:402 5
V petnajstem krogu (v soboto zvečer) bo v Veliki Nedelji derbi
med Dravo in Veliko Nedeljo, Ormož pa se bo v svoji dvorani po-
meril z B ekipo Gorenja iz Velenja.
DRAVA - POLET25:21 (13:9)
Za Dravo je bilo srečanje s Poletom izjemno pomembno, saj je
nujno potrebovala točke, ker bi v nasprotnem primeru zašla v
vode trdega boja za šesto mesto. To se je poznalo tudi med
srečanjem, saj kljub kakovostni razliki ni bilo sproščenosti in zato
še precej nepotrebnih napak v obrambi in napadu. Kljub temu pa
je bila opazna večja zavzetost, ki je bila proti dobrim in čvrstim
gostom iz Murske Sobote še kako potrebna. Medtem ko je zaradi
poškodbe manjkal vratar Mlakar, je bila ekipa močnejša za sicer
še vedno poškodovanega Vrtariča, ki pa je kljub temu odigral vso
tekmo in predvsem v zaključku dobro vodil igro Drave. Do desete
minute je bilo dokaj izenačeno, v nadaljevanju pa si je Drava
priigrala razliko štirih zadetkov in jo obdržala do konca, čeprav se
v dokaj ostri tekmi gostje niso predali in so čakali na padec v igri
Drave, ki pa ga tokrat ni bilo. Zanimivo je, da so domači dva za-
detka dosegli iz prostih strelov po izteku igralnega časa. Ob
polčasu je tako zadel Hrnjadovič, ob koncu tekme pa Vrtarič.
Medtem ko mladi vratar Valenko kljub obranjenima sedemme-
trovkama ni imel dobrega dneva, je tokrat dobro šlo vratarju
Beliču, ki je v drugem polčasu ubranil kar pet strelov z bližine. Ka-
korkoli že, zmaga Drave je zaslužena in morda napoved boljših
iger v nadaljevanju prvenstva.
Drava: Valenko, Pšajd, Kramberger 3, Osterc 5, Pucko 1, Belšak
5, Potočnjak, Vrtarič 5, Pisar 3, Hrnjadovič 3, Belič.
I.k.
26 - POSLOVNA SPOROČILA
15. FEBRUAR 1996- TEDNIK.
TEUNIK
15. FEBRUAR 1996
OGLASI IN OBJAVE — 27
LESKOVEC / KUHARSKI TEČAJ AKTIVA KMEČKIH ZENA
y videmsid obilni se
ustanovila Društvo l€meti€
Aktiv kmečkih žena v Leskovcu že dobrih šest let druži kmečke gospodinje in dekleta, vseskozi
pa jih je mogoče srečati na kasnem izobraževalnem tečaju ali ekskurziji. Enega od teh tečajev
- kuharskega - so članice aktiva pripravile v minulem tednu, obiskovalo ga je 14 kmečkih go-
spodinj, potekal pa je pod strokovnim vodenjem ptujske svetovalne službe. Zaključek so ude-
leženke tečaja pripravile minuli petek v družbi svojih mož in gostov, kjer so dobile tudi poseb-
na priznanja, za vse pa so pripravile bogat jedilnik različnih jedi.
Ponavadi se v Leskovcu na
srečanju članic Aktiva kmečkih
žena zbere tudi do 40 kmečkih
gospodinj, njihova sedanja
predsednica pa je Ida Vindiš -
Belšak. Prav zimski čas je po
besedah Vindiševe tisti, ki je
najbolj primeren za pripravo
uric izobraževanja, sicer pa so
članice aktiva tiste, ki ponavadi
povedo kaj želijo spoznavati v
okviru izobraževanja. "Vesele
smo, da dobro sodelujemo s
ptujsko svetovalno službo in
svetovalko Slavico Strelec, ki
nam je zmeraj na razpolago.
Vsako leto se članice dogovori-
mo o pripravi tečajev in letošnji
je še prav posebej pomemben,
kajti združile smo kuhanje v
teoriji in praksi. Družile smo se
dobrih pet ur na dan, pripravlja-
le smo bogate jedilnike,
predvsem pa smo se osredo-
točile na izbor tistih jedi, ki jih
pri nas na podeželju skoraj ne
poznamo. Želele smo, da bi
tudi doma lahko kdaj pa kdaj
pripravile kakšno jed, ki ne bi
bila vsakdanja in enolična. Sku-
paj s kuharico Martino Novak,
ki je bila strokovni vodja tečaje,
smo dale velik poudarek pestre-
mu izboru jedi. Pripravljale smo
vse od predjedi, glavnih jedi, ni-
koli pa nismo pozabile na sladi-
co in na dobro pripravljeno
mizo s pogrinjki. Na jedilnik
smo uvrstile kar nekaj mesnih
nadevov, poudarek je bil na
večji izbiri zelenjave in raz-
ličnih prikuh. Sicer pa smo v
minulih letih že pripravile pre-
davanja o urejanju okolice in
kmečkega vrta, v spomladan-
skih mesecih ponavadi odpotu-
Veselje do kuhanja in želja po pripravi novih jedi je družilo leskovške gospodinje.
jemo na kakšno strokovno eks-
kurzijo, jesenski čas pa nameni-
mo razstavi, ki jo pripravimo v
domačem kraju," pravi predsed-
nica Vindiševa.
Tokratni enotedenski tečaj v
Leskovcu je bil namreč poseb-
nost, saj je trajal dlje časa, kot je
to v navadi pri drugih tečajih.
Slavica Strelec je poudarila, da
so posebej dobro obiskani tisti
tečaji, ki jih organizirajo na
kakšni kmetiji in trajajo le en
dan. Tokrat so se kmečke go-
spodnje dobivale v prostorih
osnovne šole, nekaj denarja za
pripravo tečaja jim je namenila
tudi videmska občina iz občin-
ske blagajne, majhen prispevek
pa so dodale še gospodinje
same. Enotedensko izobraževan-
je pa je dobilo tudi nek svojst-
ven pomen, saj se lahko ude-
leženke tečaja pohvalijo s poseb-
nim priznanjem, ki potrjuje nji-
hove kuharske sposobnosti. In
naključje je dalo, da so tokratno
kuharsko izobraževanje zakl-
jučile v moški družbi, kajti vsi
njihovi možje so se radi odzvali
njihovemu povabilu. Ena od
udeležnek tečaja je povedala, da
so prišli vsi; eni v korantovih
oblačil, drugi še ne pustno nav-
dušeni, vesele pa so bile tudi
predstavikov iz KS, občine, šole
in svetovalne službe. Slišati je
bilo, da so gospodinje nekatere
od novih jedi doma že pripravi-
le, da jim je bil kuharski tečaj
zelo všeč in da si kaj podobnega
v Leskovcu še želijo obiskovati.
Vidniševa dodaja, da so
srečanja gospodinj in kmetic na
podeželju zelo pomembna, kajti
skupaj pridejo tiste žene, ki so
zaposlene in tudi tiste, ki delajo
le na kmetiji. V prihodnjem me-
secu bodo z zimskih izo-
braževanjem zaključile, še letos
pa naj bi v videmski občini,
skupaj z aktivoma iz Vidma in
Podlehnika, ustanovile Društvo
kmetic.
Besedilo in posnetek:
Tatjana Mohorko
VIDEM / NA OSNOVNI SOLI
Novoiire/ena knjiini€m
v videmski šoli so dan pred kul-
turnim praznikom odprli na novo
opremljeno knjižnico. Ob preselit-
vi v novo šolo v prvem hipu niso
uredili knjižnice, sedaj pa jim je z
denarjem za obnovo opreme, ki ga
nakazuje ministrstvo za šolstvo,
tudi to uspelo. V mansardnem
prostoru je knjižničar, profesor
slovenskega jezika France Planteu,
razporedil knjige na nove police in
jih vnesel v računalnik. Sodobno
računalniško vodena bo odslej
tudi izposoja približno 5200-tih
šolskih knjig. V času gradnje šola
ni kupovala toliko knjig kot sicer,
zamujeno pa je nadoknadila z
večjim nakupom v letošnjem šol-
skem letu. Odprtje knjižnice je
obogatila knjižničarka s Ptuja Li-
lijana Klemenčič.
Sodobno urejena knjižnica na Vidmu. Foto A. Kovačec.
Na liarnevalu tudi dr, Janez Drnovšel( \
Po doslej znanih podatkih bo na nedeljski pustni povorki nastopilo najmanj tisoč udeležencev Najbolj j
množično bodo zastopani kurenti. Prijavljenih je devet skupin. V^seh domačih pustnih skupin pa ho dvajset. Od \
tujih pričakujejo bolgarske kukere, mažorete iz larazdina, zvončare z Reke, godbo na pihala iz Sv. Plorjana v Avstriji, \
blumarje iz Italije in maškare iz Turiišča. \
Med številnimi gosti, ki si bodo v nedeljo ogledali ptujski karneval, bo tudi predsednik vlade R Slovenije dr. Janez J
Drnovšek, kije tudi častni pokrovitelj 36. kurentovanja. Med najlepše rriaske karnevalske povorke bo posebna komisija \
razdelila za pol milijona tolarjev nagrad.
2m udeležence nedeljske pustne povorke je zbirno mesto na Muzejskem trgu in začetek na Prešernovi. Trasa je sledeča:.
Prešernova - Slovenski trg - Slomškova ulica - Miklošičeva ulica - Mestni trg - Krempljeva ulica - .Minoritski trg - Drav- i
ska ulica - Cankarjeva - ponovno na Prešernovo - Slovenski trg - Murkoi>o ulico - Mestni trg - Krempljevo in razhod na \
Minoritskem trgu. ]
Cena za ogled nedeljske povorke je tristo tolarje^', s karnevalsko prepustnico pa je ogled brezplačen. i
PTUJ #Jutri Ob 12. uri
bodo v Mestni hiši odprli
razstavo likovnika Zdrav-
ka Luketiča iz Maribora.
PTUJ #Do 20. februarja
poteka fotografska del-
avnica Zveze kulturnih
organizacij Slovenije na
tenno Kurent. Devet foto-
grafov bo poskušalo ujeti
kurenta v čim bolj estets-
ko dovršeno črnobelo fo-
tografijo. Delavnico vodi
fotograf Herman Pivk.     „
Samo Strele€
ilahini režiser
V nedeljo so se v Celju končali;
peti Dnevi komedije, na kate-'
rih je izbiralo občinstvo kome-
dijante posamezniin večerov,
najboljše vseh predstav pa je
razglasila strokovna žirija. Za
žlahtnega komedijanta je iz-
brala Igorja Samobora, po
rodu Rujčana, za vlogo v Ar-
kadiji v izvedbi SNG Drama
Ljubljana. Naslov žlahtne ko-
medijantke je okronal celjsko
igralko Anico Kumer, ki jo je iz-
bralo tudi občinstvo, za vlogo
v Smejči. Na dnevih komedije
so prvič proglasili žlahtnega
režiserja. To laskavo priznanje
so isodelili ptujskemu režiserju
Samu Strelcu za Turrinijevo
Krčmarico v izvedbi Gleda-
lišča ZATO. (MZ)
ČRNA KRONIKA
Cfl CESTO ZUNAJ
ZAZNAMOVANEGA
PREHODA
Prejšnji petek, 2. februarja,
nekaj pred 18. uro je zunaj zaz-
namovanega prehoda za
pešce prečkal Titovo cesto v
Slovenski Bistrici domačin, 60-
letnl Vladimir H. Pri tem je vanj
trčil z osebnim avtomobilom
22-letni Milan P Pešec je padel
po cestišču in se hudo ranil.
VOZNICA OSEBNEGA
AVTOMOBILA UMRLA
NA KRAJU NESREČE
V četrtek, 8. februarja ob
17,15 se je po magistralni cesti
proti Lenartu peljala z osebnim
avtomobilom 21-letna Marija
Buček Iz Soline. Zunaj naselja
Zgornji Porčič pri Lenartu je
začela prehitevati osebni avto-
mobil prav tedaj, ko je z na-
sprotne smeri pripeljal avto-
bus, ki ga je vozil 52-letni Jožef
F. iz Melincev. Prišlo je do silo-
vitega čelnega trčenja, v kate-
rem je osebni avto povsem
zmečkalo, voznica pa je umrla
na kraju nesreče.
OBČANKO S
POLENŠAKA OROPALI
V MARIBORU
Proti avtobusni postaji v Ma-
riboru je v četrtek, 8. februarja
pol ure pred polnočjo pešačila
55-letna Julijana K. s Po-
lenšaka, občina Dornava. Pri
hotelu Slavija so jo dohiteli trije
neznanci, jo obstopill, eden ji
je iz rok iztrgal torbico in že so
izginili. Policisti so takoj stopili
v akcijo in s pomočjo psa že
čez dobre četrt ure izsledili 18-
letnega Mladena T in 15-letne-
ga J.G. v lokalu na Koroški ces-
ti. Tretjega sodelavca pri ropu
17-letnega A.H. pa so malo ka-
sneje prijeli na starem mostu
čez Dravo. Pri osumljencih so
našli oškodovančine doku-
mente, torbico pa naj bi bili
odvrgli nekje na Trgu svobode.
Ovadili jih bodo državnemu
tožilstvu.
TRIKRAT JE GORELO
V kurilnici župnišča v Zgornji
Ložnici pri Slovenski Bistrici je
v torek, 6. februarja 39-letni Zo-
ran K. očistil pač za centralno
kurjavo in stresel pepel v karto-
nasto škatlo. Med pepelom je
bila še žerjavica, zato je čez
čas zagorelo. Ogenj je zajel
vse predmete v kurilnici, poga-^
sili pa so ga gasilci.
Iz neznanega vzroka je v to-
rek, 6. februarja okoli 15. ure iz-
bruhnil požar na gospodar-
skem poslopju 37-letnega
Stanka M. v Zgornjih Verjanah,
občina Lenart. Ostrešje in lese-
ni del poslopja je v celoti zgo-
rel. Ogenj je uničil tudi hidrav-
lično prešo, škropilnico in več
drugega kmetijskega orodja.
Ocenili so, da je škode za okoli
milijon tolarjev.
V četrtek, 8. februarja nekaj
po 17. uri je nastal požar v sta-
novanjski hiši v Marjeti na
Dravskem polju. Goreti je začel
tram v kuhinji, skozi katerega
je bil speljan dimnik. Ogenj je
zajel strop in kuhinjske ele-
mente, zgorela je tudi elek-
trična napeljava. Plamene so
ukrotili domači gasilci. Škodo
so ocenili na 100.000 tolarjev.
VLOMILEC JE
VERJETNO
PRIČAKOVAL VEČ
V noči na ponedeljek, 5. fe-
bruar je neznanec vlomil v pos-
lovne prostore trgovine Polje
d.o.o. v Podlehniku. Našel in
seveda odnesel je le manjši
znesek gotovine, verjetno pa
se je nadejal višjega zneska.
Po oceni je trgovini z vlomom
povzročil škodo za okoli
48.000 tolarjev.
UKRADLI OSEBNI AVTO
V noči na petek, 9. februarja
je izginil beli jugo koral, re-
gistrska številka MB F5 - 917,
last Renate Š. iz Slap pod Ptuj-
sko Goro, občina Majšperk.
PO OLJENKI
V PORODNIŠNICO
V času med 15. uro v petek
in 23. uro v soboto, 10. februar-
ja so v porodnišnici bolnišnice
v Ptuju iz steklene vitrine nez-
nanci ukradli dve oljenki nepre-
cenljive vrednosti. V avli porod-
nega oddelka bolnišnice ima
Pokrajinski muzej Ptuj dve
stekleni vitrini, v njih pa pred-
mete, ki so jih izkopali ob ar-
heološki raziskavi temeljev za
sedanjo porodnišnico. Pred-
meti so razstavljeni že od leta
1991 in so bili najdeni v ostan-
kih rimskih grobov Ukradeni
oljenki izvirata iz 2. stoletja po
Kristusu, sta iz pečene gline,
ovalne oblike, dolgi 10 cm. Po
sledeh sodeč je tat odlomil ci-
lindrično ključavnico
pomičnega stekla vitrine in
tako prišel do dragocenih
predmetov
ZAGORELO NA GOSPO-
DARSKEM POSLOPJU
V nedeljo, 1. februarja je iz-
ruhnil požar na gospodarskem
poslopju Jožefa R. v Zgornjih
Ključarovcih, občina Ormož.
Zgorelo je ostrešje, škodo so
ocenili na okoli milijon tolarjev.
Vzroke požara že ugotavljajo.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Andrejka Capuder,
Borovci 60 - dečka; Mirica
Lukavečki, Cven 59, Ljuto-
mer - Mihaela; Melita Vi-
dovič, Trubarjeva 13, Ptuj -
Jakoba; Vesna Žnidarič,
Stojnci 146, Markovci -
Tajo; Janja Gjurasek, Vodo-
va 5, Ptuj - Niko; Natalija
Zamuda, Zamušani 26,
Gorišnica - Žana; Darja
Prejac, Mihovci 100, Velika
Nedelja - Katjo; Stanislava
Polanič, Dornavska c. 13,
Ptuj - Žiga; Ana Munda,
Bresnica 10, Podgorci -
dečka; Petra Marušek, Va-
reja 22/b, Videm - Katjo.
POROKE - PTUJ: Darko
Divjak, Bevkova ul. 13,
Ptuj in Klaudija Letonja,
Štrafelova 10, Ptuj; Andrej
Šiumperger, Rošnja 5/d in
Lidija Auer, Zlatoličje 1 l/k.
UMRLI SO: Peter Gabro-
vec. Rimska ploščad 2,
Ptuj, 1909 - 1 4. februarja
1996; Anton Jančič, Kicar
41, 1947 - t 4. februarja
1996; Marija Tomanič,
Kungota pri Ptuju 68, 'A'
1911 - t 5. februarja 1996;
Frančiška Rajh, Mihalovci
65, 1905 - t 7. februarja
1996; Ivana Belec, rojena
ŠEL, Destrnik 17, 1919 -
t 8. februarja 1996; Ana Ve-
selko, rojena LESJAK,
Ostrog 49, 1912 - t 6. fe-
bruarja 1996.