Le*o tf.
17. štev.
Čebelarji i bi čebelarstvo.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1929
Za slovensko pokrajino je značilen čebelnjak, pred katerim sedi lepo pomladansko ali poletno nedeljo dedek ali tudi mlajši go» spodar. Zamišljena sta: dedek premišljuje, kako je bilo v tistih davnih, davnih časih, ko so se vračali vojaki iz Bosne in še razno drugo. Ko zapoje v cerkvenih linah zvon, se dedek spomni, kako je bilo takrat, ko so pripeljali v vas veliki zvon, ki lepo poje od prvega dne pa do danes in bo tudi njemu najbrže zapel zadnjo, pogrebno pesem. Dedku se porosi solza in hitro jo obriše, ko vidi, da prihajajo domači od maše. Napolni si pipo in naredi, kot da bi se ne bilo nič zgodilo. Mladi gospodar gleda po sadnem drevju, dela načrte za delo prihodnjega tedna, za jesen, za zimo. Misli na družino in zida in zida v duhu.
Vse to se godi pri čebelnjaku, kjer je na panjih, na končnicah tudi mnogo takega naslikanega, o čimer so možje, sedeči ob čebelnjaku, razmišljali.
Važni dnevi za čebelarje.
Čebelarstvo nudi našim posestnikom mnogo prijetne, kratkočasne zabave in tudi precej donaša. Potrebuje pa seveda posebnega negovanja in treba je baš čebelarstvu posvetiti mnogo časa, skoraj ves prosti čas, ki si ga naš kmet težko odtrga od vsakdanjega dela, v potrebno razvedrilo. Važni so za čelelarja pomladanski dnevi, ko je treba po končani zimi panje pregledati, očistiti in večkrat čebele krmiti. Posebno pozornost je treba posve* titi čebelarstvu med ro» jenjem, da se roji ne po* izgube, da ne odlete, tre« ba jih je spraviti v pa* nje itd.
Prijetnejše delo je po* leti, ko čebelarji dobe plačilo za svoj trud, ko spravljajo med. Ali žal, da to veselje odvisi od toliko in toliko najrazlič* nejših prirodnih vplivov, ki jim človek žal ni in jim tudi najbrže nikoli ne bo kos. Če kje velja pregovor: »Človek obra* ča, Bog pa obrne«, velja baš pri čebelarstvu.
Vse delo je uničeno, vsi upi so ubiti, ako po mehkih predpomladan* skih dneh nastopijo tudi mrzli dnevi, da naknad* no, ko se že vse veseli pomladi, zopet zapade sneg. Hud udarec zadene čebelarja, kadar je malo cvetja. Silno škodo pa povzroči med čebelami tudi mrzel dež, ki izne*
nadi neumorne delavke pri važnem delu daleč od doma. Slabo nosijo čebele, če je presuho, če slabo cvete lipa, v drugih krajih kostanj, ali če takrat močno dežuje. Ugoden pridelek medu odvisi, kakor že omenjeno, od najrazličnejših prirodnih vplivov. In kljub temu čebelarji tako zelo ljubijo svojo drage čebelice, za katere so pripravljeni vse žrtvovati.
Mož z rojem čebel na klobuku in na bradi
Na levi ogrebanje čebel. Na veji vidimo viseti cel čebelni roj, na desni
odgajalnica za matice.
Kako so letos prezimile čebele. IVse naše čebelarje bo gotovo zanimalo, kako so letos prezimil« njihove predrage gojenke, drobne čebelice. V pripomoček sem si vzel članek čebelarskega strokovnjaka Zigona, ki ga je napisal za »Življenje in svet«.
Pisec v prvi vrsti povdarja, da posamezna čebe* lica umrje, ako ostane le par ur v zraku, kjer jo toplote samo 6 ali celo 8 stopinj Celzija. To je takrat, ki mi niti sukenj ali jopičev ne oblačimo. Baš zaradi tega je tem zanimivejše, kako so čebele mogle prestati v nezakurjenih panovih, tako strašno zimo, ko je bila letošnja, ko smo imeli 30 stopinj pod ničlo in je drevje pokalo? Točni opazovalci so ugotovili tozadevno mnogo zani* mivega. Spoznali so, da čebele lahko žive samo v veliki družbi, kjer druga drugo podpirajo. Ko pritisne hud mraz, piše Zigon, zapuste čebele stranske dele satovja, zlezejo proti sredi in se vse skupaj stisnejo v zimski klopčič. Skupaj stisnjene čebele, tisoči in tisoči čebel izdihavajo precejšnja gorkoto, ki tvori nekake vrste gorak zračni oklop. Ali kljub temu, bi gorkota čebelne družine mogla enkrat ponehati. Za proizvajanje dihanja in gor* kote potrebujejo posebne snovi, ki povzročajo zadostno količino gorkote. Ta snov je pa baš med, ki je podobno sestavljen kakor maščoba, ki je nekake vrste kurivo pri višje razvitih bitjih, pri sesalcih. Zimski klobčič čebel se drži medu, ki
ga čebele prav počasi vsrkavajo. Tako porabi najmočnejša čebelnj* družina v najmrzlejšena zimskem mesecu kve<* jemu 1 kg medu.
V letošnji hudi zimi so opazovali, da se je dih čebel takoj, ko je izstopil iz gorkega, če* bele obdajoječega okle* pa, spremenil v paro. Ta je zmrznila in nastale so v panovih kepice ledu. Vsaka čebela, ki je spu* stila klopec, je bila že izgubljena.
V večjih panjih so čebele bolje prezimile kakor v majhnih, tako zvanih krati n jičih.
Čebelarji, ki goje če* bele v kranjičib, in to( večinoma zaradi rojev, letos tožijo, da so čebele slabo prezimile, dočim so čebelarji, posestniki več* jih panjev, kjer so imele čebele zadostno hrano, kar zadovoljni. V večjih panovih se je zimski klobčič čebel lahka premikal, saj je imel dosti prostora. Pa tudi do medu je lažje prišel, kakor v majhnih ozkih panjičih, kjer se je čebeljni klobčič moral deliti, ako je hotel prilesti do satovja, kjer je bil med. O kranjičih je znano, da je glavna zaloga medu v zadnjem delu panja, To je bil tudi vzrok, da so letos čebele v kranjičih slabo prezimile.
[Velik požar je uničil razstavno palačo v Amsterdamu.
Na desni zgoraj: Streljanje skozi sode so uvedli v Ameriki in na Angleškem. To streljanje z lokom pa ni tako lahko, kajti puščica ne leti v ravni črti.
Y sredini: Taborišče raziskovalcev južnega tečaja.
Zgoraj: Letalca Kingsforda Smita in Ulma so sma« tfali za izgubljena. Ali ko sta popra« vila pokvarjeno letalo, sta se po« vrnila in bila na« vdušeno sprejeta.
Na desni: Belgij« ski kralj Albert je te dni praznoval svoj 54. rojstni dan. — Vladar je znan jahač, kakor vdimo že na sliki.
Sueški prekop je najvažnejša vodna cesta sveta. 161 km dolgi pre* kop vodi med Afriko in Azijo. .
Na levi: Kuharji z loparji korakajo po ciriških ulicah v Švici. To je že prav stara navada, ki jo ponavljajo sleherno pomlad.
Na levi: Sv. Gora pri Litiji, zelo priljubljena izletniška točka, kjer bo podružnica SPD iz Litije zgradila planin« sko kočo. S tem bo ugodeno vsem prija« teljem prirode. Dana bo prilika za daljše posete in razvedrilo v lepi prirodi.
Kakor po mnogih dru« gih krajih, tako so tu« di naši vrli domači igralci iz Zabukovja pri Sevnici, pod vod« stvom g. Dominika, priredili par prav do« bro uspelih iger. Ne« kateri igralci so poka« zali veliko ume vanje za gledališko umetnost
Na desni: Z motornim kolesom se je pone* srečil na ljubljanskem Gradu Mirko Prošek. Kako zelo je bil po« kojnik priljubljen, je pokazal njegov po« greb, ko je marsikomu oko porosilo solzo.
Na levi: Prostovoljno gasilno društvo v Ša« lovcih v Prekmurju.
Na levi spodaj: Janko Knapič, upokojeni šol« ski vodja v Vidmu, je bil te dni odlikovan z visokim redom sv. Sa» ve V. stopnje.
Zgoraj: Največji in r.ajjačji železn. stroj (lokomotiva) v naši državi, vozi na sušaški progi.
Na desni: Bogdan Po« povič, visoko naobra« žen mož, je bil za svo« je velike zasluge, ki si jih je priboril na polju znanosti, imenovan za častnega doktorja beo« grajske visoke šole.
V kr.sK.iii je umrl t« dni veleposestnik Fr. Gregorič, ki je slovel po vsej okolici kot posebno vzoren go« spodar. Lahka mu do«
Na sliki vidimo avto« mobil, ki se je letos prvi povzpel na Ljubel
Zeničica, ki jo vi* dimo pletočo ce* karje, ni iz naših krajev, marveč iz Švice. Slikali so jo na letošnjem vele* sejmu v Ženevi. Slika izgleda, ka* kor bi bila posne* ta kje pri nas, na kmetih.
Na levi: V Ame* riki so zgradili že* lezniški stroj, ki vozi in ustavi sam kar na povelje. — Vse to se vrši na podlagi brezžične* ga električnega to« ka. Na naši sliki vidimo majhen model take želez* niče in stroja.
Slavni maršal Foch, ki je pred kratkim umrl, kot mlad šolarček.
Ialijanski ministrski predsednik sprejema prav izredne darove. Neki angleški uradnik iz Singapurja v Indiji mu je podaril mladega slona, sedaj pa, kakor vidimo na sliki na levi, pa so mu poklonili kar dva mlada leva. Ce bo šlo tako dalje, bo imel kmalu svoj
živalski vrt.
Bogati svet si išče najrazličnejšega razvedrila. Povsod tekmuje in že ne ve, kaj bi si izmislil. Bogataši večkrat ne vedo, kako bi zapravljali denar, ki ga tako zelo pogrešajo tisoči in tisoči ubogih. Med tako zapravljanje spada gotovo tudi nabava in držanje psov, ki niso za drugo kakor za parado stanejo pa vendar ogromen denar. Na sliki vidimo skupino dragocenih psov iz Ion*
donske razstave.