ptagona v
Leto LXXIL, ste l*8a
Ljubil**** ponedeljek XL
Cena Uic i.—
^ ri_n o^ooidne izvzemši nedelje in praznike. // Inseroti do 80 petit vrst d Din 2, £l£TS£ A oETljDodlW0 do 300 vrst a Din 3, večp inseroti petit vrsta Din 4.—.
Spis?£&$on*2^.*»* ~"f?* J! ^tt^S wNa^ ~lia ssš?
rJugosloviif l>in  12.— « inozemstvo Dm 25.—     //     Rokopisi se ne vracaio.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knafh>va ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-25.
Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljansko cesta, telefon it. 76 // CEUE, celjsko uredništvo: Stro$smayerieva utfca 1, telefon $t. ©S; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Postna hranilnica v Ljubljani št. 10J51.
Ob živahnih diplomatskih razgovorih:
Mednarodni položaj v znaku pričakovanja odložitve
Na zunaj vlada relativno zatilje, za kulisami pa se vodijo živalme diplomatske Londonu in Varšavi so pripravljeni in mirno čakajo, kako se bodo razvijali Posveti med Rimom in Berlinom so nadaljujejo
raspravo — V Parizu, dogodki —
London. 21. avg. br. Po živahnih diplomatskih razgovorih preteklega tedna se pričenja tudi ta teden v znaku vedno večje
mednarodne napetosti. Vsi predlogi za mirno poravnavo sporov, ki so se pojavili pretekli teden, ne da bi se dalo točno ugotoviti, kdo je njihov iniciator in kakšen Je njihov pravi namen, so se prav tako naglo, kakor so se pojavili, tudi izgubili v nizu prehitevajoeih se dogodkov. Vsekakor po je sedaj že jasno, da bilanca preteklega tedna ni bila ugodna''' ' ' >*> - - - KUub temu, da bi se mog 10 iz
ravnin znakov sklepati na to, da so zaceli
▼ totalitarnih državah pravilno razumevati realnost in odločnost zapadnih velesil, m se še vedno pojavljajo manevri, s katerimi skuša,]o to odločnost omajati. Toda
▼ Parizu in Londonu se enako kakor v Varšavi dobro zavedajo, da bi bilo vsako nadaljnje popuščanje usodepolno za Evropo.
Pod temi vidiki se bo jutri sestala k seji angleška vlada. Ministrski predsednik Chamberlain se je že danes vrnil z dopusta na Škotskem, a tudi večina drugih članov vlade je že zbrana v prestolnici. Nt jutrisn.fi seji bodo proučili mednarodni položaj in sprejeli potrebne sklepe. Kar se tiče Gdanska, napovedujejo v dobro poučenih krogih, da bosta Anglija in Francijo že v prihodnjih dneh izvršili v Ber-Snu sknpno demaršo ter ponovno opozo-
rili nemško vlado na to, da bi smatrali vsako spremembo v Gdansku brez prostovoljnega pristanka Poljske za napad in za
casus belli. Obenem bo angleška, vlada, kakor zatrjujejo, sklenila še nadaljne obrambne ukrepe. Med drugim bo pozvanih pod orožje Še več letnikov rezervistov, čeravno ima Anglija že sedaj pod orožjem 700.000 vojakov. Angleška vojna mornarica je že v popolni pripravljenosti in moro v par urah izvesti vsako potrebno akcijo.
Kar se tiče vesti, da skuša Mussolini zopet posredovati, da bi v zadnjem trenutku preprečil katastrofo, so tako v Londonu kakor v Parizu zelo skeptični. Po informacijah, s katerimi razpolagajo, sodijo, da gre le za nov manever. Rim in Berlin bi hotela izsiliti separatna pogajanja m Poljsko na sličen način kakor svoječasno s Češkoslovaško. Te načrte pa je prekrižal angleško-poljski pakt, ki določa, da nobena izmed pogodbenih držav mirovne fronte ne sme sklepati kakega separatnega premirja. Kdor se hoče pogajati s Poljsko, se mora istočasno pogajati tudi z Anglijo in Francijo in obratno. Za značilno pa smatrajo pisanje vodilnih italijanskih listov, ki naglasa jo. da Italija zelo oprezno spremlja razvoj dogodkov in da ne intervenira samo v Varšavi, marveč tudi >na drugi strani«. Iz tega sklepajo, da Rim še vedno pritiska na Berlin, naj ne gre predaleč,
Anglija in Francija mirno čakata
Njuni sklepi so storjeni — Odločitev o miru in vojni je odvisna od nasprotnega tabora
Pariz, 21. avgusta, e. V Parizu tudi Se nadalje smatrajo, da ie mednarodni položaj xek> resen. Nedeljski »Temps* objavlja uvodni članek pod naslovom »Kritični easi« in ga zaključuje takole:
Prav toliko je izgledov za izboljšanje, kakor tudi za najresnejše dogodke v začetku tega tedna, ki bo lahko odločilen za usodo Evrope. Jules Sauer\vein. diplomatski urednik >Pari s Soira*. poroča v svojem poročilu iz Berlina: Stvarno se lahko vsak hip vrže iskra v smodnik, če se to hoče. Vendar se v Parizu pojavlja mnenje, da Je treba razburljive vesti sprejemati z veliko rezervo, ker vse kaže. da se namenoma širijo v svet.
V resnici ie razen ootovani raznih pomikov zelo malo znanega iz diplomatskega
delovanja. V Parizu, kakor v Londonu zatrjujejo, da so francoski in angleški sklepi napravljeni in da tema dvema državama ne preostane ničesar drugega, kakor
da pričakujeta dogodke. Jutrišnji seji angleškega ministrskega sveta, primsujejo v Parizu veliko važnost, ker bo lord Hali-fax podal obširno poročilo o zunanjem položaju v Evropi, kakor tudi o sporu na Daljnem vzhodu. Njegovo poročilo bo predmet važnih razprav. Iz Berlina javljajo, da je nemški poslanik v Parizu grof Welczek odpotoval neznano kam. Nekateri mislijo, da pride danes v francosko prestolnico, a ni izključeno, da bo najprej obiskal svojega sefa zunanjega ministra Ribbentropa.
Ne gre samo za Gdansk. • •
Poljski komentarji o mednarodnem položaju — Kampanja nemškega tiska odkriva prave načrte
Varšava, 21. avgusta, e. Če ne bi bilo vedli o ostrejšega boja in kampanje v tisku ha radiu med Poljsko in Nemčijo, bi se lahko reklo, da je v zadnjem času nastalo nekako zatišje v mednarodni situaciji. Po mišljenju v Varšavi na ie to le predznak novih zapletliajev. Dobro obveščeni poljski krogi zatrjujejo, da Anglija, Francija in Poljska popolnoma pripravi i ene pričakujejo nadaljni razvoj mednarodnega položaja. Zatrjujejo, da tudi podpis angle-Sko-poljske vojaške zveze ni prinesel nič novega, temveč ie ramo potrdil obstoječe stanje glede sodelovanja med Poljsko in Anglijo. Politični krogi v Varšavi trdijo, da Poljska še nadalje čaka, pripravljena. As ne spremeni svojega stališča   in za
obrambo tega stališča stopi v odločimo borbo, če bi bilo to potrebno. Glede na izjave v nemškem tisku, ki dokazujejo, da se Nemčija ne bo zadovoljila z Gdan-skom, temveč da bo hotela imeti vse zapadno ozemlje Poljske, niže »Kurier Po-ranniy«: Nemčija je snela krinko, ker pravi, da ji pripada vsa zapadna pokrajina Poljske. To ni presenetilo nikogar; na Poljskem. Mi smo v začetku trdili, da je nemška zahteva glede Gdanska samo izgovor in da hoče uničiti Poljsko, da si na ta način Nemčija pridobi hegemonijo nad Evropo. Naše domneve so bile točne. Ne gre samo za Gdansk, temveč za Pomorjansko, za Slezijo in vso Poljsko.
Skrajna napetost na Daljnem vzhodu
Med Anglijo in Japonsko lahko vsak Up pride do odkritih sovražnosti
London, 21. avgusta, e. Včeraj so iz J*-l»ne*epri5pele zelo vznemirljive vesti, da ie japonska vlada dala svobodo vojaškim krogomv Tiencinu, da store, kar smatrajo za potrebno, V Londonu pričakujejo, da bo danes Angliji s strani Japonske izročeno zahteva z določenim rokom glede kitajskega srebra in razvel javljenja kitajske valute. Ker je Anglija že odklonila razgovor o tem vprašanju, bo, kakor je verjetno, japonskim oblastvom v Tiencinu izdan naltrr, da to vprašanje rešijo na vojaški način. Včeraj je bilo v Tiencinu s strani Anglije proglašeno obsedno stanje. Uradno so navaja za razlog nevarnost poplav, toda ta nenavadni ukrep ima oči vidno politično ozadje. Japonci so tudi odrezali Hongkong, ne samo s kopnega, temveč tudi % morske strani, tako da so popolnoma onemogočili ves promet. Prav tako so Japonski vojaški poveljniki v krajih, kjer se nnnajoje angleške koncesije, ukrenili vse ~mo za blokiranje teh koncesij. *Jkreje bilo vse, da se lahko angleške že-
ne in otroci umaknejo Is ogroženih koncesij. Jasno je, da se Anglija nahaja pred zelo resnim konfliktom z Japonsko, ki bo najbrž izbruhnil mnogo popreje, kakor to pričakujejo.
Japonsko stališče
Tokio, 21. avgusta- AA V zvezi s poročilom, ki ga je angleška vlada objavila v Londonu o konferenci v Tokiu, je japonsko zunanje ministrstvo izdalo uradno poročilo, ki predvsem naglasa, da so se ja-ponsko-angleška pogajanja začela na željo Velike Britanije. Ker je bil pred konferenco dosežen sporazum o načelnih vprašanjih, ki se nanašajo na Tiencin, je japonska vlada pri pogajanjih posebno naglasila, da je sprejetje japonskih zahtev glede vprašanja policije in glede gospodarskih. vprašanj brezpogojno potrebno za ohranitev javne varnosti ter prav tako brezpogojno potrebno za varnost japonske vojske na Kitajskem. Japonske zahteve so
bile tako formulirane, da jih ie angleška vlada mogla reševati v okviru svojih kom-petenc. Tako je n. pr- glede vprašanja valute Japonska vlada poudarila dejstvo, da gotovi elementi izkoriščajo obtok denarja na ozemlju angleške koncesije, da bi ovirali naravni razvoj gospodarskih razmer zunaj ozemlja koncesije in na ta način ogrožali javno varnost. Japonska je poslala angleški vladi samo zahtevo, da naredi konec tem mahinacijam. Prav tako ie Japonska pozvala Veliko Britanijo, da omogoči prenos srebrnih zalog. Obe ti dve vprašanji sta čisto krajevnega značaja in se nanašata samo na Tiencin. Zato sta ti dve zahtevi mogli biti rešeni ■ sporazumom med obema državama. Razen tega
je angleška vlada tedaj, ko so se pogajanja v Tokiu začela, izjavila, da ie pripravljena razpravljati tudi o gospodarskih vprašanjih, kar je ponoven dokaz, da Velika Britanija ni nameravala že vnaprej izključiti razpravo in reševanje gospodarskih vprašanj. Trditev, da se gospodarska vprašanja te narave morejo reševati šele potem, ko bo končana voina na Kitajskem, je očividno v protislovju s temi prejšnjimi izjavami angleške vlade. Velika Britanija se dalje sklicuje na pakt devetih držav. Japonska vlada je večkrat točno izrazila svoje stališče do pogodbe devetih držav in ona ne veruje, da bi sklice van i e na ta pakt moglo v kakršnikoli meri pospešiti reševanje tiencinskega vprašanja.
Budimpešta-Rim-Berlin
Hud pritisk na Madžarsko, da se pridruži vojaški zvezi Nemčije in Italije - Zanimiva Kodn^hpnslpofM lista
Pariz, 21. avg. br. Z velikim zanimanjem zasledujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih živahne razgovore, ki se vodijo zadnje dni med Rimom, Berlinom in Budimpešto. Madžarski zunanji minister je imel ves prejšnji teden razgovore % nemškimi m italijanskimi državniki ter se je v soboto vrnil v Budimpešto, kjer je poročal regenta Hortbyju in vladi. Včeraj pa je grof Csaky ajspoi odpotoval iz Budimpešte najprvo v Gradec, odkoder bo danes šel ponovno v Soinograd in verjetno zopet v Berchteagodon, noto pa ponovno v Rim. Italijanski poslanik v Berlinu Attoiico po neprestano niha med Berlinom. Berchtes-gadnom, Solnogradom in Rimom. V teku zadnjih petih dni je bil trikrat v Rimu. Ozadje teli živahnih diplomatskih razgovorov nekoliko razkriva rimska. »Tribuna«, ki odkrito piše. da izvajata Rim in Berlin pritisk na Budimpešto, da bi se pridružila osi Rim-Berlin. List priznava, da je Nemčija ponudila Madžarski polovico Slovaške, če se pridruži. Ker pa je Madžarska to odklonila, je sedaj Nemčija okupirala vso Slovaško in tako pritiska ne samo na Poljsko, marveč tudi na Madžarsko. Z madžarske strani pa ponovno naglasa jo. da želi ostati Madžarska v prijateljskih odnosa jih s vsemi sosedi, zlasti tudi s Poljsko ter da zaradi tega ne more
pristati na nemške načrte. Rim sedaj posreduje. Odločilnega pomena bo vsekakor ponovni sestanek grofa Csakvja z Mus-linijem, do katerega bo prišlo najbrže že v sredo ali četrtek.
dano zopet v Rimu
Rim, 21. avg. i. Italijanski zunanji minister grof Cia.no, ki je bil dva dneva v Albaniji, se je včeraj spet vrnil v Rim.
V rimskih krogih pripisujejo gotov pomeo vrnitvi grofa Cta.ua v Rim. Grof Ci-ano se je snoči pripeljal z letalom iz Va-lone. V Albaniji bi moral ostati, kakor je bilo napovedano, do danes zvečer.
Madžarska in Poljska
Budimpešta, 21. avg. AA. Reuter: Madžarski časopisi poudarjajo danes tradicionalno prijateljstvo, ki vlada med Madžarsko in Poljsko ter naglašajo potrebo, da bi se v bodoče zunanja politika obeh držav dovedla v sklad z zunanjo politiko Italije in Nemčije. »Nemzeter« pravi, da se je prijateljstvo med Poljsko in Madžarsko v preteklih letih še okrepilo in da presega ono stopnjo, ki jo je imelo za časa velikega kralja Štefana. Neodvisnost in svoboda Poljske bi bila v skladu % svobodo in neodvisnostjo Madžarske.
Med Bolgari]« in Turčijo ni nobenih nesporazumov
„Temelj prijateljstvu med obema postavil že nesmrtni Ataturk44
državama je
Sofija, 21. avgusta, b. V zadniem času so nekateri listi ponovno skušali skaliti prijateljske odnose med Bolgarijo in Turčijo zaradi turških manevrov v Trakiji. ki naj bi bili naperjeni proti Bolgariji. Proti tem glasovom so že pred inevi ostro nastopili vsi bolgarski listi, zlasti pa vladni »Dnes«, ki je o tem objavil celo uvodnik. Sedaj bolgarski listi z zadovoljstvom navajajo razne turške vladne liste, ki prav tako zavračajo zlonamerne inozemske glasove, katerih edini namen je razdvajanje Balkana. Vladni ^Dnes« je turška zagotovila že ponovno objavil na prvi strani na najbolj vidnem mestu. Tako objavlja sedaj glavne misli iz uvodnika, ki ga. je že drugič o istem vprašanju napisal v svojem listu >Džumhurijet« znani turski narodni poslanec in publicist Junus Nadi, ki pravi med drugim:
»NaSa iskrena politika miru in prijateljstva v balkanskem in saadabadakem paktu nas je obdala z ozračjem miru in dobrega  sosedstva. S sosedno Bolgarijo
živimo v najbolj iskrenem prijateljstvu, ki mu je položil temelje nesmrtni Ataturk. Mi nikogar ne odražamo, pripravljeni pa smo odbiti vsak napad in ohraniti mir. Dejstvo, da se naši letošnji manevri vrže v Trakiji, so dali nekaterim povod za zunanja hujskanja Bolgarije, ka pa so jih na nase zadovoljstvo Bolgari sami odbili. Smatram za dolžnost poudariti, da naša vojska ne prireja ni kake demonstracije v Trakiji, temveč samo povsem običajno vežbanje v večjem obsegu. Naši sosedje in prijatelji Bolgari so o tem sami kategorično prepričani.«
V istem duhu piše tudi carigrajski list Haber«, ki se posebej opozarja na »tvornice teh intrig« in na zahrbtno delo tuje propagande. Prepričani smo, pripominja list, da Bolgari ja tem intrigam in tej propagandi ne bo nasedla. Turki nimamo ni-kakih napadalnih namenov, še najmanj po tu na Balkanu, za Čigar obrambo smo pripravljeni, ako bo treba, prelita tudi tari
Gospodarski sporazum Rtssi]a-Nemčija
Rusija bo dobavila Nemčiji potrebne sirovine, Nemčija pa Rusiji stroje
Berlin. 21. avgusta, i. Gospodarska pogajanja, ki so se vodila med Nemčijo in Rusijo, so bila po današnjih berlinskih vesteh 19. avgusta uspešno zaključena. Nemčija je Rusiji odobrila kredit 200 milijonov mark za nabavo raznega materiala in strojev v Nemčiji, Rusi ia. pa bo Nemčiji v zameno dobavila za 190 milijonov mark raznih sirovin. ki jih potrebuje nemška industrija. K temu dodata današnji »Volkischer Beobachter\ ki to pot Rusije ne imenuje bolj še vik i. temveč SSSR, da je bila pogodba sklenjena za to, da se še bolj poglobijo gospodarski stiki med obema državama, ki so bili že popre; e močni saj je Rusija vedno potrebovala stroje in tehnični material, a tudi danes noircbuje to blago za izpopolnitev svoje industrije. Nasprotno pa ie Nemčija navezana na ruske sirovine. Nemčija je
pripravljena na gospodarskem politi prijateljsko sodelovati z vsemi državami v Evropi v svrho izmenjave dobrin.
ttarfl
Berlin, 21. avg. br. Sklenitev gospodarskega sporazuma z Rusijo je nemške množice, ki so bile leta sem vzgajane ▼ protiruskem duhu, zelo presenetila, ker ne morejo razumeti, kako je mogoče sodelovati z državo, ki jo je narodni socializem stalno proglašal za največjega sovražnika Nemčije in človeštva sploh. Zato at sedaj nemški tisk prizadeva, do pojasni pomen tega sporazuma, pri čemer prav rde ne omenja političnih vprašanj, marveč opozarja zgolj na silno potrebo sirovin. ki Mi ima Rusija v izobilju.
»Volkischer Beobachter« pHe:
tJorjo so v zadniem času pokazali nazadovanje, ki ni v skladu z velikimi možnostmi zamenjave blaga, možnostmi, k! obstoje v trgovinskem prometu obeh velikih gospodarskih področii. Sporazum, ki .ie bil zda i sklenjen, ima naloco povečati zamenjavo blaga. Sporazum odgovana nemški trgovinski politiki, ki teži za dobrim gospodarskim sodelovanjem z vsemi državami, katerih gospodarstvo izpopolni u i e nemško gospodarstvo in ki so pripravljene, da s povečano zamenjavo blaga služijo okrepitvi svojega lastnega gospodarstva. »Montag« pravi: Sovjetska Rusija razpolaga z neizčrpnimi surovinami m ona ie izdelala načrt, ki nai velja mnogo let. Nemčija nudi Sovjetski Rusiji možnost, da uspešno izvede svoi investicijski
načrt tudi v primeru, če se bo sovietska industrija mogla v veliki meri razviti in to na način, da bo Nemčija mogla vedno dobavljati Rusiji posebne stroje in druge industrijske proizvode. Istočasno more Nemčiin v neomejeni meri prevzemati blago, ki je v prvi vrsti v načrtu sovjetske izvozne politike. Novi sporazum ho pripomocel k temu, da razvile gospodarsko zamenjavo dobrin med obema državama na način, ki jima bo naibolie odgovarjal.
Bolgarski kraljevski par obišče London
London. 21. avgusta e Poznava se, da bo bolgarska kraljevska dvojica prihodnji mesec odpotovala v Lnndnn v poset angleški kraljevski dvojici. Potovanje pa bo le v primeru, če se bo mednarodni položaj izboljšal.
Pogreb Korfantvja
Varšava, 21. avg, A A Pat. Včeraj so v Katovicah na slovesen način pokopa H poljskega narodnega borca Adelberta Korfantvja. Pogreba se je udeležilo veliko število uglednih osebnosti ter zastopnikov številnih poljskih organizacij. Udeležil *-e ga je tudi škof Adamski. Ob odprtem grobu so govorniki poudarjali pokojnikove zasluge, ki si jih je pridobil za časa političnih bojev v poljski Sleziji.
Poplava v Tiencinu
Tiencin, t ^ avg. br. Nenadna poplava, ki je nastala po večdnevnem deževju, je docela nepričakovano rešila angleško in francosko koncesijo nadaljne hloka.de. Žične ovire so izginile v \-alovih in Japonci so morali ustaviti električni tok. ki je bil napeljan v žične ovire. Na tisoče Kitajcev jo izkoristilo to pril ko in se zateklo v tuje koncesije. Poplave sploh povzročajo Japoncem na Kitajskem hude preglavice. Na severnem Kitajskem =to zaradi velikih poplav cele divizije odrezane od zaledja, tako da jim primanjkuje celo hrane.
Tiencin. 21. avg. A A. Ha vas: Če bo voda še dalje naraščala takšnim tempom, kakor je začela, bodo jutri zjutrai pod vodo vse koncesije. Prekinjen je promet na poti, ki veže arzena! z mestom Tiencinom. prav tako pa tudi vse telefonske zveze, tako da je iz arzenala možno govoriti z mestom samo po kablu. Voda ie preplavila in odrezala od ostalega sveta koncesije izvzemsH mednarodni most. ki ga straži JO japonski vojaki. Včeraj je v notranio-sti severne Kitajske silno deževalo Strokovnjaki mislijo, da bo ta poplava trajala dva do tri mesece. Na tisoče človeških trupel in kadavrov živine plava na površja reke.
„Boj prišepetavatija44
London. 21. avg. AA. Reuter: Times« komentirajo mednarodni položaj in pravijo, da se na svetu zdaj vodi >Boi priše-petavanja«. lei ima nalogo zbuditi pri malih državah dvome glede angleških m francoskih namer. Najboljši odgovor na "ta -»boj prišepetavanja' je dejstvo, da so osnovna načela angleške in francoske diplomacije ostala nespremenjena in da obe drŽavi še dalje gresta za tem. da izpolnita svoje obveznosti, ki sta jih prevzeli z jamstvi malim državam za zaščito proti osvajalcem.
Afera rttmimskega diplomatskega kurirja
Bukarešta, 21. avg. e. Uradno obvestilo poudarja, da kovčeg, ki je bil ukraden ru-munskemu kurirju v Sofiji, rti vseboval nobenih važnih dokumentov. Oficir si Je končal življenje samo zaradi tega. da opero svojo čast. Poročilo tudi navaja, da ie bila tatvina izvršena šele potem, ko te kapetan Pavlicu izvršil svojo misijo v Sofiji in bi kot kurir moral odpotovati v Beogrod.
Borzna poročila.
Ctrih, 21. avgusta. Beograd 10. Pava 11.73875. London 30.7275. N«w Yortc 442.8135, Bruselj 75.225, Milan 23.30, An* startom 237.70, Berlin 177.70. Praga 15.1* Vsromvm 83.40, ButaMta 3.25.
čitajte in iirite »Slovenski Narod«!
Stran 2
»SLOVENSKI HAROPs |.......Ii»sk. M.
•tov. 186
poCitični okomit
Končno le sporazum doseženi
Pogajanja med ministrskim predsednikom Dragtšo Cvetkovićem in dr. Viadkom Mačkom so imela uspeh, kakor javlja glasit o dr. Mačka  Obojestranski strokovnjaki so svo/e delo končali in sporazum bo podpi san, čim se vrne    Cvetković s svečanosti proslave petindvajsetletnice bitke na Ceru Ko bo pogodba o sporazumu podpisana, bo hrei dvoma v najkrajšem času objavljena tudi njena vsebina, ako ne takoj v vseh podrobnostih, pa vsaj v velikih obrisih Ta krat se bomo lahko prepričali, v koliko so bile  točne  informacije  francoske brzojav ne agencije Havas   ki smo jih priobčili v sobotni številki »Slov   Naroda«   Ako so dotične   informacije   točne,  potem   bo Ju goslavija  imela  v  bodoče  samo osem banovin, ker bosta savska in primorska bano vina združeni in bosta tvorili eno upravno edinico — Hrvatsko   V tem primeru mo ramo tudi računati, da pride na krmilo no va  vlada.   AH  bo  ta  vlade  koalicijska, ki jo bodo tvorili JR7 in delegati dr Mačka*?
Ali vlada vseh strank ali celo samo vlada močnih osebnosti kakor napoveduje agen cija Havas? Naj bo že tako ali drugače eno je gotovo, da stojimo na pragu veli kih dogodkov, ki bodo v njegovih temeljih spremenili vse naše politično življenje obenem pa močno ojačili naš državni orga nizem na zunaj. Spričo težke mednarodne situacije, ki se od dneva v dan poostruje je bil že tudi zadnji čas, da se je rešilo hrvatsko vprašanje, ki je ogrožalo državo v njenem obstoju, in s tem doseglo notra nje pomirjen je, ki nam je bolj kakor kdaj prej potrebno danes, ko se mednarodni dogodki razvijajo v pravcu, ki kategorično zahteva, da smo vsi, prav vsi, strnjeni v eno obrambno fronto, na braniku svobode in neodvisnosti naše skupne domovine Jugoslavije!
Zanimivo razmotrivanje
Danes, ko stojimo na pragu zgodovinske ga preokreta v naši notranji politiki, bo našo javnost zanimal članek, ki ga je v »Hrvatskem Zagorcu« napisal dr. S. B. o
— federaciji ali zvezni državi. Pisec izvaja: »Moj bivši profesor švicarskega državnega prava na vseučilišču v Zurichu Schol-lenberger je iznesel — prav v tej najstarejši federativni državi Evrope — trditev, da je federacija ali zvezna država prehodna tvorba in da razvoj nujno vodi k enotni državi. Federacija, oziroma zvezna država je vzniki a tam, kjer so razni deli enega in istega naroda živeli nekoč zaradi osebnih in podobnih manj važnih okolnosti oddvojeno, pa so se v novejši dobi zedinili. Sprejet je bil ta način organizacije kot nekaka prehodna forma, da bi se tako izgladile one radi zgodovinskih slučajnosti nastale dinastične in lokalne razlike. Nikjer se m federacija jemala, niti uporabljala za rešitev razvozijanja velikih nacionalnih vprašanj, niti se ona more za to uporabiti, kakor se za to tudi ne more uporabiti enotna država. Zakaj tudi federacija je samo država, kakor vsaka druga. Edina razlika je da obstojajo za manj važne stvari pokrajine, katerih delokrog je, da o teh manj važnih stvareh odločujejo. Glavna politika, vojna sila, to spada v kompetenco glavne viade in osrednjega parlamenta. Severna Amerika je takisto federativna država, pa se najbolj v njenem primeru vidi. da onih 49 »držav« ali bolje pokrajin ne pomenja nič. Vsak dan Čitamo, da vodi prezident Roosevelt vso politiko kot predstavnik države, centrale in z njim parlament (reprezentančna zbornica) in senat kot predstavnika političnih strank v državi. Toda ne samo to: splošno se jasno opaža, da se te federativne države vedno bolj spreminjajo v enotne in da vedno bolj gine v a pomen onih »držav*, pokrajin. Evo primera v Nem čiji, kjer je Hitler, ko je prišel na krmilo, z eno potezo peresa odstranil »federacijo*
— dokaz, koliko je bila vredna! Tudi švicarska federativna država je v zadnjih 20 letih do dobra splahnela: centralna oblast postaja vedno močnejša in prevzema funkcije pokrajin (kantonov), kar fe fasno razvidno iz vse zakonodaje in iz vse švicarske politike... Moderno načelo narodnega in državnega življenja je en narod, ena država in to je tako elementarni zakon, da se ne da z ničimer zamenjati ne preobličiti. V državi more biti samo en gospodar.. .*
Slovanska zavest
»Kmetski list* je objavil tole umestno beležko: Zanimivo je, da so evropska ognjišča sporov in sedanje napetosti povsod ob dotiku drugih življev s slovanskim. Tako je pri vprašanju Gdanska, ki že toliko časa vznemirja svet, tako je tudi drugod Značilni so glasovi, ki so se proti koncu zadnjega tedna pojavili v svetovnem tisku in pravijo, da je Gdansk samo pretveza za prerivanje važnejših in pomembnejših sporov zaradi evropskega jugovzhoda. In ta je — slovanski. Čim vemo, da se težišče evropskih dogodkov pomika tako neposredno v našo bližino, lahko tudi čutimo m razumemo resnost položaja. To nam narekuje, da moramo biti pripravljeni. Zakaj slovaške svobode si pač pri nas nihče ne želi, pač pa hočemo ohraniti in utrditi svojo lastno svobodo, ki je bila ustvarjena s slovansko krvjo in nam jo more rešiti samo — slovanska zavest. To je danes poglavitno, vse drugo fe sporednega, podrejenega pomena. Ako se bomo znali ravnati po teh spoznanjih, lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost, pa naj aa nam ta bliža z žitnim klasjem ali s topovit
O svobodi delavskih strokovnih organizacij
»Delavska pravica*, glasilo krščanskega delovnega ljudstva, to je GostinČarjeve Jugoslov. strokovne zveze, objavlja v svoji aadnji Številki članek o svobodf delavskih strokovnih organizacij tn zaključuje svoja Izvajanja takole: »Zavedajmo se: Če je katera organizacija proti svobodi delavskih strokovnih organizacij ali dela celo na to, da bi se ukinile svobodne strokovne organizacije, ne dela krščansko, ampak pogansko in v službi kapitalizma In pa tvojih »hohštapler skih« voditeljev.*
Postani in ostani član Vodnikova družbe!
Sokolsko slavje ob vznožja Pohorja
Prvi javni telovadni nastop na
diiču v Razvanfn
Maribor, 21. avgusta Mala, zato pa tem prijaznejša vasica Razvanje. naslonjena na podnožja našega zelenega Pohorja, znana tn priljubljena točka mariborskih nedeljskih izletnikov, je bila včeraj pod mogočnim vtisom domačega sokolskega slavja. Izredno delavna razvanjska sokolska četa je imela včeraj svoj prvi telovadni nastop, na svojem epo urejenem novem letnem telovadišču Ob tem slavju rauzvanjskih Sokolov moramo se posebno poudariti, da se je četa polnih osem let borila za svoj obstoj. Zaradi raznih zaprek je nihala vedno med biti in ne biti. Peščica neustrašenih sokolskih delavcev je z občudovanja vredno odpornostjo premagala vse ovire in se je
razvila v današnjo ponosno in trdno sokolsko edinico, ki nI v ponos samo Razvanju, temveč vsemu našemu obmejnemu sokolstvu.
Že v ranih popoldansk h urah je oživelo sokolsko Razvanje. Gostoljubno Razvanje   je   sprejemalo   z   vsem   svojim srcem
številne sokolske geste, ki so prihajali od blizu in daleč. Kmalu po 15. se je z letnega teiovadišča razvila po Razvanju sokolska povorka. Kakršne Razvanje v svoji zgodovini še ne pozna, deta Sokolov v kroju z račkim sokolskim društvenim praporom je šla na čelu povorke, v Katero
so se uvrstll; vsi telovadeči oddelki dece, naraščaja in Članstva z domaČo gasilsko godbo na čela Častno je bilo zastopano
tudi Društvo kmečkih fantov In deklet iz Skok ki so strumno kGrakali pod svojim praporom in dali s tem vsej povorki še lepšo sliko. Povorka je ob gostem spali rtu domačinov tn gostov krenila po razvanj-skih cestah in se nato ponovno zgrnila na letno telovadišče, ki je bilo bogato in okusno okrašeno z zastavami, cvetjem in zelenjem. V tem pisanem okviru letnega teiovadišča se le gnetla izredno številno zastopana ljudski množica. Mariborčani in okoličani so se v prav rekordnem številu odzvali klicu razvanjske sokolske čete, ki je s svojim včerajšnjim nastopom slavila svoj pomembni jubilej dela in sokolske vztrajnosti. Prav je, da se je včeraj prav na razvanjskih tleh razvila mogočna sokolska manifestacija, saj je prav ta četa menda med vsemi četami našega severnega obmejnega ozemlja doživela največ težkoč in prehodila trnjevo pot, ki pa je bila sedaj kronana z zmago sokolske in jugoslovenske misli.
Ob zvokih domače aasilalrs godbe, ki je
pod vodstvom g. Mt*1* spremljala tudi vse ostale aporedovne točke, so vkorakali na telovadni prostor va* nastopajoči oddelki, burno pozdravljeni od navzoče množice. Sokolski zbor je v zbranih besedah pozdravil domači br. starosta Lobazrjlek ter zaključil svoja izvajanja z besedami: »Tujega nočemo, toda, svojega tudi ne damo nikdar in nikomur.« Množica je stoje poslušala državno himno in Živahno vzklikala kralju in domovini. — Toplo občutene besede je spregovoril tudi župni četni referent br. Sosič, ki je čestital četi k doseženim uspehom, izražajoč pri tem Se posebno veselje nad nadebudno razvanj-sko sokolsko deco, iz katere raste nov ta
odporen sokolska rod.
Ko so se dvignile na že pripravljene drogove zastave ostalih bratskih slovanskih držav, je množica vzkipela in dala duška svojemu navdušenju, nakar je odpela himno ^Hej Slovani«.
Pester telovadni spored, ki se je pred očmi gledalcev odvijaj brezhibno in v pravi sokolski disciplini je obstojal iz 10 spo-redovnih točk, v katere so vešči aranžer-ji lepega nastopa vključili proste vaje in orodno telovadbo, zaposlili pri tem naraščaj, člane in članice, dočim je bila za deco rezervirana posebna točka. Vsi Izvajajoči so bili deležni viharnega priznanja, zlasti pa ni množica štedila z odobravanjem, ko se je na prostoru pojavila naša deca, ki je naš up in ponos.
Aranžma lepo uspelega telovadnega nastopa naših vrlih Razvanjčanov je bil v rokah br. načelnika Kmetica, načelnice s. Trinkove, katerima sta vneto pomagala četni tajnik br. Lazar in domači starosta br. Lobanjšek. Vsi navedeni ter vsi na stopajoči so vložili za čim dostojnejšo izvedbo celotnega sporeda mnogo truda m prostega časa, za kar jim gre se posebno priznanje. Včerajšnji nastop sokolske čete Razvanje nas navdaja • prijetno zavestjo, da je v pogledu sokolskega preporoda tu ob meji prebit led tudi v nasen. Razvanju. ki se je uvrstilo kot mogočna podpohorska sokolska postojanka v vrste ostalih sokolskih društev, ki čuvajo nase mejo in ki imajo v vsem svojem delu v mislih samo kralja in domovino. SokoJ-skemu Razvanju kličemo: Pot je utrta po tej poti naprej po Tvrševem sokolskem evangeliju!
Pojedine in orgije Roganove tolpe
Senzacionalno odkritje zaloge ukradenih predmetov v Studencih - Tiralica za Roganom in njegovo ljubico Roganovi pajdaši imajo na vesti tudi vlome v mariborski okolici
Maribor, 20. avgusta Nadaljnja preiskava v zadevi zločinskih in rokovnjaških pohodov Roganove kriminalne druščine, ki ni bila nič manj nevarna kakor Kod rova in Pintaričeva, je odkrila nekatere zanimive momente, ki kažejo, da ni ta vlomilska in razbojniška tolpa paševala samo po Pohorju, ampak ima na vesti tudi nekatere vlome v bližnji mariborski okolici, zaradi katerih so bile doslej osumljene popolnoma druge osebe. V tej stvari se držijo rezultati preiskave v najstrožji tajnosti, dokler se ne izsledijo se nekatere druge osebe, ki so zaenkrat neznano kam izginile.
Včeraj so prepeljali z avtomobilom iz tuk. sodnih zaporov na studenško orožni-ško postajo doslej aretirane Roganove pajdaše Kupnika, Peso in Jožeta Pečov-nika. Na studenški postaji sta orožniški narednik pri Štabu tuk. orožniške čete g. Zorenč in komandir orožniške postaje v Studencih g. Žagar nadaljevala z zasliševanjem obeh Roganovlh pajdašev, ki sta ob tej priliki pod težo obremenilnih okoliščin izpovedala zelo važne tn zanimive zadeve. Priznala sta nekatere vlome v mariborski okolici. Nadalje sta izpovedala, kje se nahaja zaloga ukradenih predmetov, ki si jo je nabrala Roganova zločinska druščina, v varnem zatočišču v Studencih. Zaloga je bila precej izdatna. Oseba, ki je ukradene predmete hranila in vnovčevala, je neznano kam Izginila. Prt
tem je prizadetih še več ljudi, ki jih bode najbrže aretirali.
Zelo zanimivo je, da so prirejali Roganovi pajdaši z izkupičkom plena pravcate pojedine. Pri teh pojedinah v skritem zatočišču v Studencih so se zbirali s svojimi ljubicami. Tukaj so jedli in pili, užival; so dobrote, ki so jih ukradli. Obilnim pojedinam so sledile orgije, ki so zbudile pozornost sosedov, ki pa si niso upali zadeve prijaviti oblastem, ker so se bali Rogana in njegovih pajdašev. To veselo življenje pa ni dolgo trajalo. Napočil je dan, ko je bilo vse razkrito in ko se je rokovnjaška druščina, kolikor je niso zajeli, razbežal: na vse strani. Za Roganom in njegov« ljubico pa je bila izdana tiralica. Na poa lagi rezultatov dosedanje preiskave je zelo verjetno, da je tudi Roganova ljubica na svoj način sodelovala s to žalotno dru Sčino.
Po končanem zaslišanju   so Kupnika Peso in Pečovnika pod vodstvom orožni škega narednika g. Zorenča prepeljali na za j v sodne zapore. Sledile bodo nove aretacije, ki bodo nedvomno povsem pojasni le resnični obseg razbojstev in rokovnja štev, ki jih ima Roganova tolpa na vesti Vsekakor najnovejše izpovedne Kupnika in Peše izdatno    dopolnjujejo dosedanja rezultate intenzivne preiskave. Tudi topot se je pokazalo, s koliko vnemo je na delu naše orožhištvo, kadar gre za zaščito varnosti in reda ob naši meji.
Plavalni olimpijski dan
Maribor, 20. avgusta
Krajevni olimpijski odbor v Mariboru je s sodelovanjem mariborskega plavalnega kluba priredil na Mariborskem otoku uspelo plavalno prireditev. Vreme tudi tokrat ni bilo naklonjeno, vendar je bil pred 600 zadovoljnimi gledalci izvršen celotna spored. Plavalna ekipa ni bila tokrat kompletna na startu, ker so bili nekateri pla-vači zadržani z nastopi v Slovenjem Grad cu in Celju, vendar pa so doseženi rezultati, upoštevajoč hladen zrak in vodo, zadovoljivi. Organizacija pod vodstvom predsednika MPK g. Berganta je oila tudi danes brezhibna. Zanimivi spored se je razvijal točno in hitro.
Tehnični rezultati so bfli naslednji:
50 m prsno: 1. Lampret 41.2, 2. Gala H 43.2, S. Fajdiga,
50 m prosto juni ar ji: 1. Potočnik 37.1, 2. Srol 43.3, 3. Repič.
60 m prosto seniorji: 1. Zlatic 31., 2. Krstič 32.3, 3. Smerdu I.
50 m prosto dame: 1. Bajde 41, 2. Riž-ner 41.1, 3. Bresčak 54 (plavala prsno).
štafeta 3X50 m mešano: 1. Zlatič-Gala n-Skofič 1.58. 2. Smerdu I-Lampret-Kr-stič 2.01.
Skoki: Poleg državnega prvaka Branka Ziherla (Ilirija, Ljubljana), ki je s svojim izredno težkim sporedom, prekrasnim izvajanjem in in eleganco navdušil vse gledalce, so nastopili še člani MPK: Podkubovšek, skoflč, Koeak in Gala. ki so tudi pokazali zelo lep napredek. Zal sta bHa Berbe In Stare zaradi prehlada odsotna. 14 dnevni tečaj, ki ga je Ziherl vodil v Mariboru, je pokazal zelo lepe uspehe in kan MPK sedaj odlično moštvo skakačev.
Ob zaključku je bOa odigrana vaterpolo tekma dveh kombiniranih moštev MPK, Pod vodstvom sodnika Ziherla so zmagali plavi proti belim s 4:0 (3:0).
Prireditev je ponovno dokazala, da je mariborski plavalni sport na uspešnem pohodu in da lahko mirno zremo v bodočnost. Ceste plavalne prireditve na krasnem Mariborskem otoku pa imajo tudi velik tujsko propaganden pomen in je treba Mariborski plavalni klub kot Iniciatorja
plavalnega sporta v Mariboru in na teritoriju bivše mariborske oblasti sploh, z vsemi silami moralno in materialno podpirati.
Olimpijski odbor v Mariboru, ki ga vodi zaslužni predsednik ravnatelj g. Anton Krejči, je zopet pokazal svojo agilnost.
Mariborski sport
Med klubske kolesarske d*rke bosta priredila mariborski kolesarski podsavez in športni klub >železničar« 3. septembra ob 14.30 na stadionu SK Železničarja z naslednjim sporedom: Juniorska skupina 15 krogov; prireditelj SK Železničar, nagrade: I. darilo, II. darilo, 1H. in IV. kolajno. Glavna dirka za dirkaliSčno prvenstvo Maribora 25 krogov: prireditelj mariborski koles, podsavez, nagrade: I. naslov >Dirkališč ni prvak Maribora za leto 1939« in pokal, H. in m. darilo, IV. in V. kolajno. Dirka seniorjev od 35. leta starosti naprej
— 7 krogov: prireditelj SK Železničar, nagrade: L, LL in HI- darilo. Dirka ciljev
— 25 krogov, vsakih 5 krogov cilj, zadnji cilj se šteje dvojno: prireditelj SK Železničar, nagrade: I., H. in m. darilo, TV. in V. kolajno. Tolažlma dirka — 10 krogov: prireditelj mariborski koles, podsavez, nagrade: I. darilo, II. in m. kolajno. Splošna določila: Dirke se vrše po pravilniku in pravilih KSKJ. Pravico starta imajo vsi vozači, ki so pravilno verificirani pri KSKJ in imajo veljavno licenco za leto 1939. Dirkališče je dolgo 430 metrov. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Kolesa ne smejo biti opremljena s prostim tekom. Morajo biti brez krilatih matic ter brez zavore. Eventualne proteste je vložiti pri vodstvu dirk. Dirke bodo oo čani dirki z vložkom 25 din. ki se vrne. ako bo protest ugodno resen. Protest je vložiti pri vodstvu dirk Dirke obodo ob vsakem vremenu. Treningi na dirkališču so dovoljeni vsem prijavljenim dirkačem od dneva prijave, vendar ne prej kakor teder dni nred d'rkami Vodstvo dirke si pridržuje pravico eventualne spremembe točk dirke.
Nedeljske športne priredim
m preizkušalo s rapldovci ▼ lahki atletiki
Maribor, 20. avgusta Mnogo je bilo Mariborčanov, ki so se čudili velikemu romanju naših someščanov, ko so v trumah pohiteli dan— na Rapidovo igrišče, kjer je bil popoldne lahkoatletski
dvoboj med atleti mariborskega Rapida in graskega kluba GAK ter nogometna tekma med Rapidom in GAKora. Rapidovo igrišče je posetilo danes povsem svojevrstno občinstvo, ki ga navadno ne vidimo na športnih Igriščih. Precej je bilo menda tudi takih med njimi, ki so nemara prvič videli lahkoatletsko prireditev in nogometno tekmo. Tudi so se ljudje Čudili številnim avtomobilom, ki so parkirali na Rapi-dovem igrišču in je človek dobil vtis, da morajo biti današnje športne prireditve nekaj izrednega. Tudi je zbudilo pozornost, da so si naši someščani za obisk Rapido-vega igrišča nadeli posebne obleke. Zbralo se je 700 do 800 ljudi, mladih in starih žensk in moških v starosti 5 do 70 let.
Športni spored se je pričel kmalu po 15. in sicer z lahkoatletskim tekmovanjem. Poudariti moramo, da je lepo uspel. Postavljeni so bili nekateri novi mariborski rekordi. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek na 100 m: 1. Vogler (G) 11.3, 2. dr. Musnik (R) 11 4, 3. Les (R) 11.5, 4. Ober-bauer (G) 12.4. Tek 200 m: 1. Schafer (G)
2, 2. Rot (G) 2:00, 3. Klampfer (R) 2:3.6. 4. Julius (R) 2:15.4. Skok v višino: 1. Vogler (G) 1.65, 2. Krami (G) 1.65, 3. dr. Musnik (G) 165. 4. Jeglič (R) 1.60 m. Disk: 1. Tuner (G) 49.58! 2. Pribitzer (G) 41.44
3. Tajek (G) 36.50, 4. Radič (R) 36 50 m. fttafeta 4X100 m: 1. GAK 44.9, 2. Rapid 45.5 (nov mariborski rekord). Tek 3000 m: 1. Schmlederer (R) 9.16 (nov mariborski
rekord), 2. Rot (G) 9.17.2, 3. VVoli^ruber (G) 9#6.&t 4. TandJ (O) 9.57.4. Skok ob palici: 1. Orosi (R) 3.41 (nov mariborski rekord), 2. Krampi (G) 3.30. 3. Radič (R) 3.20 m. Švedska štafeta 400 X 300 X 200 X 100 m: 1. Rapid 2:06.5, 2. GAK 2:07.5. Slednja disciplina se je vršila med odmorom nogometne tekme, ki se je končala GAK : RAPID g : ž (lj) žo v uvodu moramo poudariti, da enajst orica GAK se oddaleč ni ono moštvo, ki smo ga se pred leti videli v Mariboru tn ki je svojčas s svojo dovršeno igro navduševalo. Današnji GAK se je izkazal kot precej pohlevno moštvo, Id ni glede znanja nič boljše od naših moštev, gotovo pa ni bil Rapid prav nič slabši od gostov. V prvem polčasu se je zdelo, da bo Rapid zmagal,
toda ta perspektiva se je v teku drugega polčasa spremnila, ko je pričel Rapid popuščati, tako da so gostje zabili na cenen način gole, ki so jih dosegli z individualno akcijo posameznih napadalcev. Kar se tiče skupne igre nista niti Rapid niti GAK ničesar pokazala. Gostje so sicer v začetku
poskusili s kombinacijsko igro, ki se je pa spričo dobre Rapidove krllske igre izjalovila. Zaradi tega so potem poizkusili s prodori, s katerimi so imeli več sreče. V splošnem ni prinesla današnja tekma nobenih novih odkritij ali presenečenj, Rapid je pokazal ono formo, v kateri je bil pred meseci. V ostalem je bila tekma precej fair, vendar ni nudila ničesar, kar bi gledalce navdušilo.
Sodil je g. K o p i č, ki danes ni imel težkega posla.
Mariborske in okoliške novice
— Včerajšnja nedelja. V noči na nedeljo ie deževalo, tako da so bili prekrižani nedeljski jutranji načrti, včeraj dopoldne pa *t Je pričeio jasniti, nebo se je odstrlo, orijetni solnčni žarki so izvabili Mariborčane v okolico, kjer je bilo popoldne zelo živahno. Veliko Mariborčanov je šlo v Razvanje, kjer je imela svoj nastop ta. mošnja sokolska družina, o čemer poročamo na drugem mestu. Pa tudi na otoku
e je zbralo precej vnetih kopalcev in kopalk. Zaživele so okoliške izletne točke. Dobrega razpoloženja ni motil kratek presledek popoldanskega u žja, ki je kmalu -ninil. Mariborčani, ki imajo v bližnji okolici svoje vinograde, pa so šli ogledat gorice in se nozabavat po zidanicah. P™*1 večeru je mesto zopet oživelo, po cestah in ulicah je valovala množica ljudi, ki se ie vračala v Maribor.
— Nova mestna svetnika. V mariborski mestni svet sta imenovana odvetnik dr. Andrej Veble in Mirko Geratič.
_ I, železniške službe. V Maribor so
premeščeni: inž. Viktor Cerne, doslej v NiŠU, pomožni poslovodja Robert Remor, doslej v Sarajevu, in oficijal Franc Ple--nenitaš   doslej v Nišu. __
— IV. tečaj za prostovoljne b°iničarje in bolničarje bo priredil Rdeči križ ob *oncu avgusta. Tečaj bo trajal 8 do 12 tednov, po 2 do 3 krat na teden, vsakokrat po dve uri. Moški, ki niso vojni obvezniki prvenstveno pa ženske v starosti 18. do "50. leta, naj se prijavijo za teče j v društveni pisarni pri sreskem na-ćelstvu Maribor levi breg soba št. 43. n. nadstropje.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči reden Albanežejeva lekarna pri Sv. Antonu na Prankopanovi 18, tel. 27-01 in Konigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel 21-79.
— Nov grob. V Vatovl ulici 1 je umrla vdova po Železničarju Alojzija Nipič. stara 57 let, v Splavarskem prehodu 5 pa pek. pomočnik Ignac Prespar. star 66 let. žalujočim naše globoko sožalje!
_ Mestna občina mariborska bo sprejela na svoje stroške 40 otrok revnih star-*ev iz IV. mestnega okraja (koroško predmestje), v nujnih primerih tudi iz J. mestnega okraja, v otroški vrtec šolskih sester !  samostanski ulici.  Sprejemali se bodo
lc otroci od 4. do 6. leta starosti. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se oglasijo do 1. sept. v uradnih urah v so-cialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva. Rotovški trg 9.
— Opozarjajo se vsi lastniki živine, ki imajo še nepregledane konje ter jih niso prijavili, naj to store najkasneje do 21. t. m. pri mestnem vojaškem uradu. Slom. škov trg št. 11.
— Na drž. nepopolni mešani realni g»m-nazijl v Mariboru bodo Izpiti 25. in 26. avgusta po razporedu, ki je nabit na uradni deski. S šolskim letom 1939-40 bo na zavodu otvorjen V. razred. Vpisovanje bo od 1. do 4. septembra: za V. in rv. razred 1. septembra: za ITT in O. razred 2. septembra; za I. razred 4. septembra. Sprejemali se bodo učenci in učenke, ki so doma v okolišu te šole (Maribor mesto in srezi: Maribor desni breg, Maribor levi breg. Dravograd in Slovenj Gradec), fantje se bodo sprejemali prvenstveno iz krajev na desnem bregu Drave. K vpisu je prinesti lansko izpričevalo, krstni list in davčno potrdilo.
— Okoli 40 vagonov Krompirja je Slo v zadnjem času z našega Dravskega polja in sicer deloma v Nemčijo, deloma pa v južne dele našo države.
— Mariborski delovni trg. Pri tuk. borzi dela dobijo zaposlitev: dobra kuharici, za Novi Sad, kovaški pomočnik, čevljarski pomočnik, slikarski pomočnik, elektro-monter, 3 železo-strugarji, pečar, kleparski pomočnik, 2 mizarska pomočnika
— Očali, čoln, kokoš, »esalki, kopalne hlače ... V zadnjem času so izgubili Mariborčani naslednje predmete, ki jih lastniki lahko dvignejo pri tukajšnji mestni policiji v sobi št. 10 vsak dan med 9. in 10.: očali, cigaretnieo. športni čoln, 2.75 m platna, pleteno torbico, črn čoln, stružnik, moški čevelj, laško kokoš, žensko jopico, mo-
I ško uro, hleb voska, proso, 2 volčjaka, kolesni sesalki, ročno torbico, bel suknjič, pleteno jopico, psa ptičarja, kopalne hlače, žensko volneno ogrinjalo, klobuk, manjše zneske denarja in bambusovi palici z medenimi cevmi.
— Pomenki pod lipo. A. P., Melje: Trije kandidati . . . Med tem pa teče pravda. — S. D.. Slov. gorice: Sličnih primerov ne manjka.
Iz OMa
—c Signiranje hmelja. Sirijo se glasovi, ds se hoče letos že itak dovolj drago signiranje hmelja še podražiti za bale po 150 kg od 10 na 15 din. za bale od 250 kg pa od 15 ns 20 din. Dokler je še vršila signiranje hmelja Javna oznamovalnica pri hmeljarni v Žalcu, je zaračunavala po 7 din in največ 10 din za težke bale Taka pretirano visoka pristojbina za signiranje bi zadela seveda izključno zopet le hme-ljarje-producente. Hmeljarji so vznemirjeni in pričakujejo trdno, da oblast ne bo dopustila podražitve signiran ja. ki bi se moralo poceniti v interesu hmeljarskega gospodarstva, ki itak ne uživa onih zaščitnih privilegijev, kakor so jih deležne nekatere druge panoge kmetijstva.
—c Spet težka avtomobilska nesreča pri Rimskih toplicah. Pretekli ponedeljek popoldne se je pripetila zopet večja avtomobilska nesreča na cesti med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom, ki je zopet opomin merodajnim, ds je skrajni čas, ds se ta cesta razširi in da se odpravijo nevarni ovinki. Ta dan se je peljal z avtomobilom neke ljubljanske tvrdke proti Rimskim toplicam sin splošno znanega trgovca in posestnika na Breznem pri Rimskih toplicah Kozoleta. Lojze. Ns ovinku ob 20 km kamnu mu volan vozila zaradi preozke ceste ni dopuščal naglega zavoja, kar je imelo zs posledico, da se je preko zavarovane ceste prekotalil še kakih 20 m v globino, nakar je vozsč s polomljeno karoserijo vred odletel od voza. Avto se ie kotalil ie 30 metrov naprej, kjer je obtičal ves razbit. Lojze Kozole je nezavesten obležal. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Le srečnemu naključju se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. Kdor je videl razbiti avto, nI mogel verjeti, da nesreča ni zahtevala človeške žrtve. Leto za letom beleži kronika nesreče na tem odseku. Kljub temu se merodajni činitelji ne zganejo, važnejši so jim angažmaji kreditov tam, kjer še zdaleka ni takšnih potreb.
—c Uspel koncert mariborskega Jadrana v parku. Včeraj dopoldne je bil napovedani koncert emigrantskega društva Jadran iz Maribora, ki je nsd vse uspel. Zbor, ki ga tvori 40 pevcev je glasovno izenačena celota, in je zapel 17 narodnih pesmi, ki so dovršeno br»*,f»we *-žgale številne poslušalce, ki niso štedili t priznanjem. Pod
vodstvom g. prof. Vrabca zbor lepo in stalno napreduje ter ni čudno, ako uživa v Mariboru in naših severnih obmejnih krajih sloves enega najboljših zborov in dosega s svojimi nastopi povsod stalne uspehe. Tudi včeraj v Celju so JadranaM dokazali vse vrline lepega izvajanja naše slovenske pesmi ih želimo, da bi na> še kdaj posetili.
—c Krajevni protituberkulozni ligi v Celju je darovala gospa Pepca Serdonerjeva 50 din namesto cvetja na grob pokojnega učitelja Tomaža Graha
—c Davčna uprava razglaša: Vabijo se vsi. ki potrebujejo potrdila o predpisanem davku pri vpisu otrok v šole, da si ista že sedaj preskrbe pri davčni upravi, da ne bo zadnje dni dolgega čakanja.
—c Sokolsko društvo matica obvešča vse svoje članstvo, naraSčai in deco. da se prične vpisovanje k redni telovadbi s 1. septembrom in bo trajalo do 31 septembra. Poznejših prijav se ne ho upoštevalo. Redna telovadba se bo pričela 12. septembra.
—c Proslavo rofstnega dne Ni. Vel. kralja Petra 11. ho proslavilo Sokolsko društvo matica na dan 6. septembra dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma s pestrim sporedom.
—c Žetev smrti. V celjskem kapucinskem samostanu je preminil lOletni klerik Friderik Borag iz Križovljanov srez varaždinski. Pokopali so ga danes na okoliškem pokopališču.
—c Nesreče. Pri delu na polju je šlo kolo preko stopala leve noge in mu ga ranilo Ivanu Kundišu 18 letnemu delavcu iz Arje vasi pri Petrovčah. Friderik Lazar 47 let star klepar brez stalnega bivališča je pred-snočnim spal v neki baraki, kjer je padel ter si polomil rebra. Oba se zdravita v celjski bolnici.
—c Samomor alt nesreča. Predvčerajšnjim so našli mrtvega v njegovi sobi ko-larskega mojstra iz Vojnika Franca Podpe-čana. Ker ga ni bilo zjutraj iz sobe je njegova žena hotela pogledati, kaj mu je Soba je bila zaklenjena. Vdrla je vrata ter opazila, da leži mož mrtev, v sobi pa je tlelo oglje. Plin ga je najbrž zadušil. Ni pa izključeno, da ga je, kakor ie trdi, zsdels kap. Obdukcijs in preiskava bosta pokazali pravi vzrok smrti
POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM