Leto LX1 V Ljubljani, ponedeljek 10. novembra 1930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan pcr '-»e, izvzemal nedelje in praznike. — rn sera ti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. Fiasko fašizma v Avstriji Poraz Heimwehra in krščanskih socialcev pri včerajšnjih volitvah Socialni demokratje so izšli iz volitev kot najmočnejša stranka — Heimwehrovski voditelji z ministrom Starhembergom propadli — Miren potek volitev Dunaj, 10. novembra. Danes so v glavnem že znani rezultati včerajšnjih parlamentarnih volitev v Avstriji. Volitve so spričo izredno ljute volilne borbe potekle proti vsemu pričakovanju popolnoma mirno in ni nikjer prišlo do kakih težjih ali resnejših incidentov. Volilna udeležba je bila zelo velika in je dtosegla ponekod 98%. Skupno je bilo oddanih 3,268.951 veljavnih glasov. Meščanske stranke so skupno z narodnimi socialisti dobile 1,645.881 glasov, socialni demokrati in komunisti pa skupno 1,623.070, pri čemer so udeleženi komunisti le z 20.691 glasovi. Glavna značilnost včerajšnjih volitev je popoln poraz fieimwehra in ogromno nazadovanje krščanskih socialcev. Posebno značilno je dejstvo, da nista izvoljena glavna voditelja avstrijskega Iieirmvehra dr. Steidle in notranji minister knez Starhemberg, ki sta oba propadla v svojih volilnih okrožjih. Dr. Schober je dobil skupno 19 mandatov. Socialni demokrati pridejo v novi državni zbor z 72 mandati kot najmočnejša stranka. Krščanski socialci, ki so imeli doslej 73 poslancev, so si priborili tokrat samo 66 mandatov. Heimwehrovski fleimatblock, ki so ga deloma podpirali tudi velenemci in krščanski socialci, je dobil samo 8 mandatov. Dunaj, 10. novembra. Voiil la borba je minula. Volitve so potekle i uradno mirno, kakor tega spričo razburljiv ji priprav za volitve ni nihče pričakoval. Končni rezultati bodo znani ^ele :utrl. Doslej je zaključeno štetje glasov *n razdelitev mandatov v prvem skromniju. Izid volitev je izzval v kršeansko-socijalnem taboru katastrofalno razočaranje in potrtost Krščanski socijalci so računali, di j:.r. bo zavezništvo s Heimwehrom prineslo obilne sadove, toda doživeli so poraz, kakoršnega se ni nihče aadejil v nj.bav^h vrstah. Klerikalni »Moncig- m\aie temu razočaranju doce a pr%' wi Izraza, in skuša omiliti izid volite« š tem, da dokazuje, da se je narod vendarle izrazil proti socijalnim demokratom. List povdarja, da so socijalni demokrati v posameznih vodilnih okrožjih nazadovali ter izgubi]' ponekod S—10.000 glasov, ne mo^e pa prikriti končnega rezultata, da je število socijalno-demokratskih nanda-tov naraslo, docim je število krsčansko-socijalnih mandatov padlo. To dejstvo podčrtava list kot ooslodi-co dejstva, da so socijalni demokrati šli v volilno borbo v strnjeni fronti, dočim so bile meščanske vrsie h-.dc ra-zcepljene. Nacijonalni socijalist., ki so združili na svoji listi okrog 100.000 glasov, ostanejo brez mandata m ^o vsi ti glasovi za protimarksistično fronto izgubljeni. »Montagblatt« naglasa, d.i naj bodo te volitve meščanskim starkam v pouk, da je uspeh mogoč same v složnem nastopu in zaključuje: »Četudi rezultat volitev ne odgovarja pričakovanju, vendar ne more ničesar :z-premeniti na protimarksističnem kurzu, ki ga je pričela krščansko socijalna stranka skupno z velenemci ;n Ue:m-wehrom. Socijalni demokrati bodo marali tudi še nadalje ostati v opoziciji in v novem narodnem svetu bomo skrbeli za to, da njihovo drevo ne bo zraslo v nebo. Borba proti marksistom gre naprej.« V socijalnodemokratskih krogih vidijo največji in najvažnejši rezultat volitev v tem, da je vlada Vaugoin - Starhemberg crtala v manjšini in naglasa jo, da je narod pri vo'rrvah izraz-il odločno voljo in zahtevo, da mora ta vlada odstopiti. Večina avstrijskih volilcev je odklonila novi kurz krščansko-socijalne stranke. Vbl'Jci so se izrazili proti heimwehro\ski politiki stranke. Drugo važno dejstvo, ki ga dokazujejo volitve, da fieimwehr v narodu nima zaslombe. S tem je »udi konec govoričenja o novem vseljudskern pokretu. Politika protimarksizma ;e skrahirala. Socialna demokracija *z volitev nele da ni izšla oslabljena, marveč kljub najljutejši borbi in koncentriranim napadom še ojačena in bo prišla v novi Narodni svet kot najmočnejša stranka. Liberalni listi ne pozabljajo n katastrofalno nazadovanje krščanskih so-cijalcev. Docim so socijalni demokrati od zadnjih volitev porasli od 571.464 na 703.421 glasov, so krščanski socijalci nazadovali od 437.783 na 382.8S2 »lasov. Od strank, ki niso dobile nobenega mandata, odpade na narodne -ociaiiste 99.356. na komuniste 20.691. na ivstrij-sko ljudsko stranko 14.987. na stranke demokratske sredme 6719. na 'jde 2134, na cesarju zvesto ljudsko stranko 157 in na narodno demokratsko stranko 54 glasov. Končni rezultat Dunaj, 10. novembra, l'poštevajoć ostanke glasov pri posameznih volii nih okrožjih, je glavni volilni odbor razdelil mandate na podlagi izida včerajšnjih volitev takole: socialni demokratje 72 (plus t), krščanski socialci (66 minus 7), narodnogospodarski blok (Seho-l.-er) 19 (poprej Landbund 9), Heimatblok (Heimwehr) 8 (Vele nemri poprej 12). Na Dunaju so raseljeni manditi takole: socijalni demokrati 30, plus 1), krščanski socijalci 11 (minus 3), Scho-brov blok 4 (plus 2). Na Nižjem Avstrijskem imajo socijalni demokrati 14. krščanski sociialci 18 (minus 1), Schober 3, Heimatblok 2. Volitve na Koroškem žalostne posledice paktiranja koroških Slovencev s krščanskimi socialci — Nazadovanje slovenskih glasov — V deželnem zboru ohra nijo Slovenci 2 mandata Celovec. 10. novembra. Na Koroške volitve niso rodile bistvenih izpre-raemb. Napredovali so le narodni socijalisti in socijalni demokrati, dočim so ostale stranke v glavnem ohranile svoje pozicije. Slovenci so se morali tudi tokrat prepričati, da ne smejo računati na podporo nobene stranke, pa naj si bo še tako sladka nred volitvami. Za državnozborske volitve so se, kakor smo že poročali vezali s krščanskimi socijalci, toda izkazalo se je, da so tvorili samo priprego za klerikalni voz, ki so ga ogrožali socijalni demokratje. V slovenskih vrstah je zaradi tega nerazumljivega paktiranja zavladala ma lodušnost, ki se je izrazila v dokajšnji volilni abstinenci, tako da je števila slovenskih glasov v primeri z zadnjimi volitvami nazadovalo skoraj za tisoe glasov. Skupno je bilo na Koroškem oddanih za državnozborske volitve 157-102 glasov. Od tega so dobile krščansko- socijalna stranka skupno s Slovenci 37.434 glasov in 2 mandata, Heimatblok je z 13.459 glasovi ostal hr-?z mandata, dr. Schober si je priboril s 35.265 glasovi 2 mandata, socijalni de-mrkrati-pa z $1.566 glasovi 4 mandate. Dva mandata bosta razdeljena na podlagi ostankov. Za volitve v koroški deželni zbor je bilo oddanih skupno 156.102 glasova. Količnik je znašal 4031. Doblii «o socijalni demokrati 66.477 glaso/, dr. Schobrov blok 34.580 glasov, narodni socijalisti 10220 glasov, koroški Slovenci 8895 glasov in komunisti S8S glasov. Maudati v koroškem deželnem zboru so razdeljeni takole: socijalni demokrati 15, Schobrov blok 8, krščanski socijalci 5, Heimatblok 3, narodni socijalisti 2 in koroški Slovenci dva. Izvoljena sta župnik Franc Stare in dr. Petek. Otvoritev indijske konference London, 10. novembra. Sedaj so zbrani v Lond-onu vsi delegati indijske konference »okrogle mize« V soboto je prispel iz Pariza kancelar zbornice indijskih prinčev maharadža iz Patiala. Od 86 delegatov bo 16 zastopalo prince, 57 Britansko ind jo n 13 angleški parlament. Otvoritvena seaa konference bo v sredo v kraljevi gner ji lordske zbornice. Otvoril jo bo sam kralj. Nadaljne seje bodo v saintjameski palači, kjer so se vršili y preteklem tednu nekateri informativni sestanki. V soboto je sprejela kTaljeva dvojica indijske delegate v buckinghamski palači. Delegate je predstavil kralju tajnik za Indijo Wed.^wood Benn. Obletnica komunistične revolucije v Rusiji Moskva, 10. novembra. Ob priliki 13. obletnice oktoberske revolucije je Kalinin sprejel diplomatski zbor. kakor tudi krtaj-ske delegate na kitajsko - ruski konferenci, ki so vsi izrazili svoje čestitke. Kalininu sta čestitka tudi predsednik turške renublike Mustafa Kemal paša in afganski šah Nari Khan, Težkoče avstralske vlade London, 10. novembra. Zaradi resnega političnega položaja v Avstraliji je avstralski ministrski predsednik Scullin prekinil svoje bivanje v zapadni Angliji in se vrnil v soboto v London. Ekstremno krilo delavske stranke v Avstraliji namreč zahteva, naj vlada odgodi izplačilo 27 milijonov notranjega posojila, ki zapade prihodnji mesec, dočim je Scullin odločno proti temu. Posvetoval se je s svojimi tovariši v Londonu, kar pa ni omajalo njegovega stališča glede na to vprašanje. Naseljevanje Zidov v Palestini London, 10. novembra. Zaradi enoduš-nega protesta Židov proti omejitvi naseljevanja je angleška vlada dovolila 1480 2idom naselitev v Palestini. Vlada pravi, da ne more dovoliti večjem številu 2idov naselitve v Palestini, ker vlada taimcaj velika brezposelnost. Nadalje pravi, da «ii nikdar nameravala popolnoma ustaviti židovske kolonizacije v Palestini in da s i bili židovski protesti v tem oziru prenagljeni. Vlada bo še nadalje vodila palestinsko politiko strogo na osnovi deklaracije pokojnega Balfourja. „ŽIVLJENJE IN SVET**? V Angliji ni vladne krize Angleška vlada odločno demantira vest! o demisiji treh svojih članov London, 10. novembra. V soboto se je razširila vest, da bodo zakladni minister Philip Snowden, prvi lord admiralitete Alexander in tajnik za Indijo \Vedgvood Benn odstopili. Vest je izzvala v vseh političnih krogih veliko senzacijo in je bila vlada prisiljena, objaviti komunike, v ka= terem jo odločno zanika. Komunike se glasi: »Ministrski predsednik je bil informi* ran telefonično v Chequersu, da so london* ski listi objavili vest o stališču njegovih treh tovarišev do spomenice liberalne stranke o vprašanju brezposelnosti. Poobla= stil je liste k izjavi, da so vse vesti o ne» soglasju med člani kabineta v omenjenem vprašanju popolnoma neutemeljene. Mini* strski predsednik ni prejel glede na omenjene demisije nobenega pisma in nobenih predlogov. Zvedel je o tej stvari šele rz časopisov.« Zakladni minister Sno\vden je novinar* jem izjavil, da so vse vesti o sporu v kabinetu prosta izmišljotina od začetka do konca. Prav tako jih je demantiral prvi lord admiralitete Alexander. V soboto je govoril o tej stvari prvi komisar za javna dela lord Lansburv De* jal je, da vlada v kabinetu v glavnih vpra* Šanjih vladne politike popolno soglasje. Vse vesti o vladni krizi so zgolj govorice. Govornik je nadaljeval, da o splošnih volitvah ne more biti niti govora in da se bo delavska vlada vzdržala na krmilu, dokler ne bo prisljena k demisiji, kar pa je malo verjetno, ker to nikakor ne gre opo* žici ji v račun. ski nebotičnik Imel bo prav za prav 10 nadstropij in bo varen pred morebitnimi potresnimi sunki Ljubljana, 10. novembra. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana je sklicalo v soboto popoldne svoje člane, da si skupno ogledajo gradnjo nebotičnika in poloče v Gajevi ulici, člani udruženja so se odzvali polnoštevilno Strokovnjak za železobeton ing. Dimnik je naiprej zbran.m obrazložil projekt nebotičnika in reološke prilike terena. Prvotno so nameravali zbetonirati pod vsem nebotičnikom železobetonsko fundamentno ploščo. Ko so pa teren natančneje raziskali, so ugotovili, da je pod prodom (gramozom) ob Dunajski cesti približno 5 m debela ilovnata plast, dočim je od tivolske strani le 2 m debela. Zsrraditi na to ploščo osemnadstropni nebotičnik, bi bilo zelo riskantno, ker bi se najbrž nagnil zaradi labilnosti fundamenta proti Dunajski cesti. Na podlagi geoloških raziskavanj terena so ugotovili, da je teren pri nebotičniku baš na meji aluvija in diluvija; naplavine tivolskih hribov in Save se medsebojno mešajo, zato so pri izkopu temeljev naleteli izmenoma na ilovico in sav-s1*]" prod. Zgoraj je bi i teren že prekopan, ker je stal tu nekoč samostan, o 1 katerega se je ohranil krasno zidan vodnjak iz lepih kvadrov iz kraškega marmorja. ^.ct rečeno bi železobetonska plošča za temelj zaradi nezanesljivosti terena ne bi-! sigurna po ''a^ra za nebotičnik, zato se niso mogli za njo odloČiti. Tozadevna stavbna literatura predpisuje za enake slučaje sistem fundiranja, za katerega so se odločili pri nebotičniku, to je zgradba železobrronskih steorov do skale. Enak temelj ima tudi neki nebotičnik v Kolnu, ki so ga zgradili pred leti in pri katerem so imeli podobne terenske težkoče. Gradnja stebrov do skale pa je zvezana z velikimi težkočami, predvsem vrtanje »vodnjakov«, ki jih je pri nebotičniku 16 v štirih vrstah po štirje. Vodnjaki so okrogli, njih ob~l betonirajo sproti, meter za metrom, kot je to običajno pri gradnji navadnih vodnjakov. Ta obod ali stena vodnjaka, je od zunanje strani v zemlji zobata, Ti vsakokratnem betoniranju nastane v obodu odstavek tako, da je obod zoba* približno tako kot žaga. Ti zobje se opirajo na zemljo tako, da če »vodnjak« ali železobetonski steber obtežimo, se teža ne prenaša le na dno, ležišče stebra, temveč tudi skozi na teren ob stebru. Z izkopom »vodnjakov« so te dni gotovi, najplitvejši. je rlobok 13, najgloblji pa 17 metrov. Vodnjake bodo izpolnili z armiranim betonom, .- čimer je delo pri funda-mentih končano. Ko so pri vrtanju vodnjakov prevrtali plasti ilovice in proda, so prišli do konglomerata, terena, ki je popolnoma sličen kraškemu; kamenit teren s podzemeljskimi rovi in jamami, v katerih se včasih nabira voda, skozi katere pa je tudi po mnenju geologov iztisnjena ilovica iz višje ležečega tivolskega sveta, ki se je primešala tu in tam konglomeratu. Zanimivo je, da niso v nobenem vodnjaku naleteli na vodo, ki bi jih pri delu zelo ovirala Fundamentni stebri bodo obteženi približno po 300-^-650 ton, krajni bolj, manj pa srednji Teren bo obtežen 7 kg na cm2, kar je malo v primeri z obtežbo na gramozna tla, ki znaša po 5 kg na cm3 Nem ški gradbeni predpisi velevajo, da se sme kamnit teren obtežiti z 10—20 kg na cm-zato bo nebotičnik stal popolnoma varno in trdno Da bo nebotičnik poleg stabilnosti va ren tudi pred eventualnim potresnim' suii ki, ga bodo takorekoč prerezali v horizon talni smeri na dva dela, ki bosta drug od drugega ločena z jeklenimi in svinčenimi ploščami; pri potresu so najnevarnejši horizontalni sunki, ker niso stavbe pred njl-• c:;>'. dočim vertikalni ne pridejo v poštev. ker so stavbe statično varne. D s;* učinki horizontalnih potresnih sua-itov uničijo, ali da se parirajo, se nebotičnik pri tleh pritličja takorekoč izolira najprej z jeklenimi ploščami, na katere polože svinčene, na te pa zopet jeklene; pri horizontalnem potresnem sunku b* nastalo med jeklenimi in svinčeno ploščo trenj« (drgnjenje), za katero bi se porabila vsa energija sunka tako, da bi stabilnosti nebotičnika ne škodoval. Za uresničenje te zamisli se še niso odločili. Nebotičnik bo imel 8 nadstropij in podstrešje, s pritličjem in kletjo, poleg tega pa bo na njegovi strehi ali terasi sezijska kavama z ograjnim zidom in okni, tako da bo imel pravzaprav 10 etaž. Razgled s terase bo seve krasen, zato bo ta kavarna gotovo dobro obiskana. Hoditi na to »šmarno goro« ne bo treba peš, ker bo vozilo na vrh dvigalo »paternostor« in eno brzovozno dvigalo; kdor je pa vnet turist, se pa bo lahko povzpel na vrh tudi po umet-no-kamenitih stopnicah. , Nebotičnik bo zidan tik ob palači Kred. banke in novi palači, vendar pa ne bo % njima zvezan, med palačo v Gajevi ulici in njim bo takozv. diletacija (presledek) tako, da se bo lahko vsaka zgradba posebej sesedala ali »dihala«. Omeniti je se treba, da se skeletni sistem gradnje nebotičnika palače »Dunav«, Hranilnega in posojilnega konzorcija in »Viktorie« v Ljubljani s tem prvič uvaja, baje tudi v higo-slaviji. — Palače Pokojninskega zavoda bodo stale 12 milijonov Din. Sprejem poklonitve- nih depiatacff v banski palači Ljubljana, 10. oktobra. Danes dopoldne je v slavnostni dvorani banske palače na Bleiweisovi cesti predsednik vlade general Pera Zivković sprejemal poklonitvenn odposlanstva iz vseh krajev dravske banovine zlasti pa iz Tvjubljane in najbližje ljubljanske okolice. Vse dopoldne SLOVENSKI NAROD«, dne 10. novembra 1930 Prisrčen sprelem ministrsk Povsod, kamor je prišel, je bil deležen nedelienili simpatij Ljubljana. 10. novembra. Cim se je zvedelo, da obišče predsednik vlade general Pera živković z ministri Slovenijo, so v veselem navdušenju uamah utihnila vsa druga vprašanja in prebivalstvo dravske banovine se je zanimalo še, kje bo mogoče najzvestejšega pomočnika kralja pozdraviti čim najbolj svečano in mu izraziti vdanost in ljubezen do države tudi najbolj prisrčno. Z vseh strani so se zato zastopniki naroda zgrnili v Ljubljano, da izkažejo predsedniku vlade svojo hvaležnost in mu povedo tudi svoje želje. Kdorkoli je včeraj videl mogočno junaško rv^tavo ali čul toplo prijateljsko besedo velikega moža, je trdno prepričan o lepši bodočrosti Jugoslavije. A kdor ni bil tako srečen, da bi bil videi močnega krmarja države, je poslušal njegove besede po posredovanju tiska in radia, tako da upravičeno trdimo, da je ministrski predsednik vnel src-a vscera slovenskega dela našega naroda. Že v Brežicah, kamor se je včeraj zju traj pripeljal predsednik vlade z osebnim vlakom, ki so mu bila priklopljoni njegov salonski voz, vagon za avtomobil in služ beni vasron. so ga sprejeli pre ls^ i vn ki dr žavnih oblasti ter samoupravnih korpora-ci: in prav tako so ga pozdravili v Sevnici in Radečah Sokoli, gasilci, šolska deca ter župani občin. Posebno slovesen je bil sprejem na Zidanem mostu, kjer so se zbrali Pokoli in Sokoliće, gasilci, železničarji z godbo, uoiteljstvo, župani z občinskimi svetovalci ter velika množica prebivalstva. Predsednika vlade, ki je med sviranjem srodbe stopil iz svojega voza, je sprejo! sreski načelnik Pinkava n mu predstavil župane in druge predstavnike, ki se je z mnogimi, zlasti pa z otroci ministrski predsednik prav prijazno ra.zgo varjal in jih spraševal po njihovih željah. Tako domače prijazen je bil predsednik vlade sploh povsod, kjer se je pojavil, vse življenje ga pa ne bodo pozabili presrečni otroci, ki jim je visoki gospod stiskal v drhteče ročice svetle cekine. V Hrastniku so pozdravili ministrskega predsednika šolska deca, sokolsi naraščaj in članstvo, gasilci, pevska društva, rezervni oficrji, občinski svetniki in vodstvo premogovnika z uniformiranimi rudarji, ki se je predsednik vlade zanimal posebno za njih plače. Ogromna množica občinstva, Sokolov, gasilcev, pevcev, rez. oficirjev, šolske dece, uniformiranih rudarjev z zastavo je čakala visokega gosta v Trbovljah, kjer ga je ogovoril župan Vod usek in mu predstavil predstavnike, med njimi tudi predsednika pevskega društva >Zvon«, ki mu je za 35 letnico društvenega obstoja ministrski predsednik daroval 5000 Din. Zanimal se je tudi tu za težnje rudarjev, sa šolo in za napredek Sokola. Enako svečano so sprejeli predsednika tudi v Zagorju s šestimi zastavami in godbo gasilci. Sokoli, rudarji, šolska deca in župani ter svetovalci. Pozdravil ga je župan Grčar in predstavil župana občine Ržiše Cenelja. šolska upravitelja Levstika in Petka, starosto Sokola Poljšaka, obč. svetovalca vVeiiibergerja in več drugih. Tudi tu je predsednik z mnogimi govoril in se predvsem zanimal za sokole in rudarje. V Litiji je ministrskega predsednika sprejel sreski poglavar Podboj ter mu predstavil župana Lebingerja, starosto sokola dr. Krevla, starosto gasilske župe La-jovica in med drugimi tudi vdovo Luko I Svetca. Tudi tu se je predsednik zanimaj ■ za Sokolstvo, šolstvo in za pevska društva I »Lipa« iz Litije in »Zvon« Iz šmartnega. Prav tako navdušeno je bil pozdravljen min. predsednik tudi v Zalogu, kjer ga je sprejel šolski upravitelj Silvester s šolsko deco, in pri Devici Mariji v Polju, kjer ga je obkolilo kmečko ljudstvo in ga pozdravljalo tako prisrčno, da se je vidno vzrado-ščeni slavljenec komaj ločil in šele na opetovani opomin lokomotive v zadnjem hipu skočil v svoj vagon. O prazničnem razpoloženju in velikem ravdušenju v Ljubljani poročamo na dru gem mestu. Omenimo naj samo še, da sta priredila železničarsko društvo ^Sloga« in pa oddelek gasilcev snoči ministrskemu predsedniku na čast .bakljado Ob 14. se je ministrski predsednik z vršilcem dolžnosti bana dr. Pirkmav^rjem ter z ministri dr. švrljugo, dr. »rškičeai ing. Sernecera ter županom dr Pucem m drugim spremstvom odpeljal z avtomobilom proti Gorenjski, kjer ga je prebivalstvo najprej sprejelo že v Zgornji 5*pki dalje v št. Vidu in Medvodah V Kranju je bil sprejem nadvse slovesen Predse d n;ka so pričakovaM z godbo sokolska društva iz Kranja in okoliških krajev ;a ga-s:lci iz mesta in okolice. Narodna čitalnica z zastavo in učenci ter učenke osnovne šole. trgovske gremijalne šole. obrtne ša le, gimnazije in tekstilne šole s svojsm": profesorji in učitelji. V imenu sreza je pozdravil predsednika vlade sreski uaćt?!-nik žnidaršič s svojim uradništvom v imenu mr-sta pa župan Ciril Pire z jbčin skimi svetovalci ter z župani iz Stražišča Predoselj, Primskovega, Tržiča rn drugod Sredi trga je pozdravila visokega gosta učenka Irena špenkova in mu poklonila velik gorenjski šopek. Po županovem govoru se je zahvali za navdušen sprejem ministrski predsednik sam. Češ da bi bila vlada lahko mirno ter nemoteno izvršava la velike naloge, če bi -bili vsi tako dobr, državljani, kakor so kranjski meščan: Po predsednikovem govoru je sreski oogiavar e Žnidaršič predstavil zastopnike uradov in občinske svetnike in se ;e m« n istrski predsednik z vsemi razgovarjal. posanno dolgo z načelnikom trgovskega greiaija Sircem, z občinskim* svetniki savnikom. Sabotvjem. šilerjem, prosvetnim referentom Rusom in z dekanom škrbceni. s predstojnikom sodišča Gregorcem ter žu pani Lončarjem iz Tržiča, Hafnerjem iz Stare Loke. Lavtižarjem iz Kranjske gore in drngimi. Ogledal si je še sokolsko telovadnico v Narodnem domu, kjer so ga pozdravili župni starosta Sajovic. načelnik Ažman, starosta dr. šemrov in starosta Dolenc iz škofje Loke. Na poti iz Kranja so se izletniki ustavili povsod navdušene pozdravljeni še na Visokem in v Cerkljah, v Lahovčah in v Kaplji vasi, kjer jih je povsod pozdravljala ogromna množ ca z gasilci, šolsko deco in župani z občinskimi svetovalci. Že v mraku je ministrski predsednik prispel v Kamnik, kjer so ga naredne dame pogostile z malo zakusko 'n njegov avto obsule s cvetjem V popolni temi se je vrača! predsednik vlade proti Ljubljani, ter so ga povs.uJ sprejeli vrli gasilci in prebivale5. ooseb;io slovesno pa na Homcu, v Jaršah D un*a-lah, Trzinu. Črnučah in na Jezici. f\ fco-der je prispel malo pred svečanim banketom v LJubljano močno Jugoslavijo! Govor bivšega ministra dr. A. Kramerfa na snočnjem banketu, ki ga |e j*rlv<*&ll ministrski predsednik general Peter Živković Ljubljanu. 10. novembra. Veličasten je bil banket, katerega je pri* redil ministrski predsednik snoči v krasno okrašeni dvorani hotela L'nion in na kate* rem se je zbrala vsa odlična Ljubljana. Banket je bil najlepši zaključek praznične* £ja razpoloženja in spontanih manifestacij naše narodne javnosti za veliko, močno in enotno Jugoslavijo. Udeležilo se ga je okrog 300 najodličnejših predstavnikov na* še javnosti. Za čelno mizo je sedel v sre= dini ministrski predsednik general Peter Živković, na njegovi desni škof dr. Rozman, na levi pomožni škof dr. Tomažič iz Maribora, nato pa pravosodni minister dr. Srškić, finančni minister dr. Švrljuga, mi* nister za šume in rudnike ing. Scrnec. mi* nister brez portfelja dr. Švcgel. vsi bivši slovenski ministri itd. Prvi je govoril predsednik ministrskega sveta. Njegov govor so priobčili že danas* nji jutranji listi. Za njim je govoril bivši minister Anton Sušnik. Kot tretj se je oglasil k besedi bivši minister dr. Albert Kramer ČJim je govornik vstal, je zaorilo po dvorani navdušeno ploskanje. Njegov globok patrijotični govor je bil opetovano prekinjen s tako spontanim in mogočnim odobravanjem, da je moril govornik za ne* kaj časa prenehati, da sc je navdušenje in odobravanie poleglo. Dr. Kramer ie izva* jal: Poštovani g. predsednik, gospodje ministri! Globoko so odjeknile vaše besede v naših srcih. Zbrani smo tu okrog vas v znamenju velike naše naciionalne ideje. ki ujedinjuje rn ustvarja. Zavedamo se. da živimo v historičnih časih. Niste pogrešili, ko ste priklicali iz zgodovine slike, katere so vsakemu izmed nas mile in drage, ker nas spominjajo najplemenitejših oodvigo^o blagoslovljeno Vaše delo in dobri genij našega naroda naj spremlja Va<=e napore do končne zmage. Dvigam svojo čašo v Vaše zdravje! živeli! A. A. „Tri cerkve sv* Cirila in Metoda44 Pod tem naslovom se je nekdo v četrtkovem »Slov Narodu« zaletel tudi v naše društvo in njegovo delo. Potrebno se mi je zdelo, sledeče odgovoriti: Zmotno je, da se nameravajo kar tri cerkve v Ljubljani postaviti v čast sv. Cirilu in Metodu, ker je res, da se nameravati samo dve, katoliška in pravoslavna. V Mostah so izbrali Sv. Družino. Z idejo cerkve sv. Cirila in Metoda je prišlo naše društvo v javnost prvo. Pravoslavni so prišli nekoliko mesecev pozneje, ko smo mi imeli že pravila potrjena od ordinarijata in vlade iu smo nastopili že v javnosti. Sicer pa, da bosta v Ljubljani dve cerkvi sv. Cirila in Metoda, katoliška in pravoslavna, to idejo mora pozdraviti z veseljem vsak Jugosloven. Ti dve cerkvi bosta gotovo kakor dva stebra na skrajnem zapadu države za most, ki naj zbliži nas katolike in pravoslavne, će hoćemo res kedaj doseči pravo edinost države, moramo najprej graditi most, ki nas bo cerkveno zbližal. Dokler tega mostu ni, je — vsaj po mnenju podpisanega — naše srčno edinstvo samo fraza. Prepričan sem. da je to mnenje tudi večine pravoslavnih naših meščanov. Tudi je gotovo razveseljivo dejstvo, da so vsi trije odbori, ki delajo za nove cerkve, najprej prišli na misel, posvetiti novo cerkev slovanskima apostoloma. To priča, da slovanska ideja prodira v vedno širše naše sloje. Tudi s>Slov. Narod« mislim, mora to dejstvo samo pozdraviti. Ko bi člankar v -Slov Narodu« stanoval tu v okraju sv Krištofa, bi bil prav dobro vedel, kakor vemo mi vsi, da je res cerkev sv. Krištofa že sedaj veliko premajhna in da vsako leto bolj ^premajhna«. Posebno bi to čutil člankar sam na sebi, ako bi hodil sem k nam k sv. maša. ko M se mu pogosto zgodilo, da bi moral v dežju in mrazu stati zunaj na cesti, ali pa iti v Ljubljano lovit po drugih cerkvah sv. maše. Tudi bi bil vedel, da imamo že sedaj pri sv. Krištofu vsako nedeljo tri službe božje in da sedanji duhovnik vsako nedeljo dvakrat mašuje in dvakrat pridiga. Vedel bi, da smo morali letos radi prevelikega drenja imeti cel maj vsaki dan dvoje šmarnic. Tudi bi bil vedel, da stanuje tu že sedaj na pet tisoč ljudi, od katerih jih najmanj tr? četrtine hodi še vsako nedeljo v cerkev, da je pa v cerkvi sv. Krištofa prostora za k večjemu kakih 400 ljudi Zato tudi, ako bi se res dalo najti v Ljubljani toliko redovnikov, ki bi hodili sem k nam mascvat, da bi imeti vsako nedeljo po šest sv. maš, bi bilo s tem poskrbljeno za komaj kakih 2400. ostalih tri tisoč bi pa Se vedno moralo v mesto, ali pa biti brez maše. ' Da ie nova večja cerkev nujuo potrebna za ta okraj, bi člankar ne smel pozabiti, da je tu nad tisoč družin, torej nad tisoč gospodinj in mater, ki imajo ravno ob nedeljah najmanj časa in ki hite v cerkev zadnji trenutek in se jim po maš: zopet mudi domov Da je tu veliko starih, bolehnih in slabotnih, ki ne morejo daleč hoditi, ki bi vsi morali biti brez maše. ako ne bo tukaj za nje prostora Ti ven-sn: ne morejo v dežju In mrazu zunaj -;tat:. člankar tudi ae ve, da bo mesto pri-iio in je leto tu v bližini cerkve sv Krištofa sezidalo novo osnovuo šolo. banovina pa novo državuo gimnazijo. Vsaka teh šol imela gotovo takoj nad 500 učenci v. Ko bodo šolske maše, kam bodo šli. ko je pa v cerkvi sv. Krištofa prostora samo za 400? Ali bi ne bilo nepotrebno trošenje denarja, ako bi se v vsaki teh šol — posebno ako pride v doglednem času še meščanska šola — postavila posebna kapela? Te tri kapelo bi bile dovolj za polovico stroškov za novo cerkev, ki bo Itak morala priti prav kmalu Zato skoraj vse prebivalstvu okraja čuti, da je nova cerkev nujna potreba. To priča dejstvo, da je že 741 družin pristopilo k našemu društvu iu prispeva mesečno več ali manj za uovo cerkev. Pa ne samo nova cerkev, tudi nova župnija je nujna potreba za okraj sv Krištofa. Ako bi res mastna uprava pripravijo-na zgraditi nam novo cerkev za naš okraj — o čemer niti ne dvomimo — potem naše zbiranje tudi še ni nepotrebno Vsakdo ve, da je v cerkvi treba veliko drugih stvari, zvonovi, orgle, mašna oprava, k >-pi, za kar pa ne moremo pričakovati, da bi mogla mestna uprava skrbeti Naše zbirke bodo komaj zadostovale za tO Glede letošnjega zbiranja pri sv Krištofu o Vseh svetih pa podcrtavan; dejstvo, da nismo prav nič nadlegovali obiskovalcev pokopališča Prosili smo milih darov v časopisju, potem pa prepustili lo-brim srcem, da dajo, če hočejo To kalo zbirka sama, ko je nad d«*set tisoč obiskovalcev darovalo samo Din 1328.10 Nikakor pa ni lepo od člankar.ia. la skuša plemenito in težko delo podpisanega odltora naslikati kakor nekako nasprotovanje pravoslavni cerkveni občini Prepričan sem, da ga ni v Ljubljani ne km-toliškega, ne pravoslavnega meščana. k1 bi bil mislil o našem zbiranju tako. kakor misli člankar, da so torej ni povzročala nikaka animoznost« med katoliki in pravoslavnimi. Da, celo razžaljivo je za Ljubljančane, ako trdi člankar, da niso imeli toliko razsodnost!, da bi ne vedeli, za katero cerkev sv. Cirila in Metoda smo pobirali, posebno šc, ko smo tozadevno prošnjo poslali vsem trem dnevnikom Zato, čemu mešati štreno s tako neslanimi opazkami in podtikanji? Vsi Ljubljančani, posebno pa podpisani. žele, tudi nravo-slavnim someščanom pri njih težkem delu za lastno župnijsko cerkev, obilo uspeha. Je pa sveta le'žnos* eele Ljubljane, da dobi tudi katoliško cerkev, ki bo posvečena slovanskima apostoloma. Posebno "o pa dolžnost vseh bežigrajcev. da delajo z vso pridnostjo za svojo prepotrebno novo župnijo in novo eerkov Te dolžnosti se bežigrajci tudi zavedajo, ker sami aajb^ij vedo, česa potrebujejo in no bodo od jenjali preje, dokler tega namena ae 1 (M žejo in to vkljub nasprotovanju na obeh straneh. Da je pa tudi mesto Ljubljana prepričano o tej dolžnosti, pa je dokazalo s svojim darom nad 30.000 Din. katerega jo darovalo lotos za naš namen Za odbor: P. Kazimir Zakrajšek. t. č. predsednik. KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 10. novembra 1930, katoličani: Andrej, pravoslavni: 28. oktobra. Arsen i je. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Strel v ateljeju Ideal: Ukradeni avto Kiuo Ljubljanski d*or: Morala o polnoči. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec. .Kongresni trg; LTstar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška. Stev 2^ Stran 3 Premiera ! Danes ! Govoreči L fin kriminalni film senzacij in velenapetosti L V ATELJEJU V glavnih vlogah: Gerda Maurus in Harry Frank Poleg tega lepa pevska revija »GLASBA NARODOV« Predstave ob 4., y4 8. in 3 4 10. Elitni kino Matica Telefon 2124. Dnevne vesti — Iz carinske službe. Vpokojena sta višji carinski kontrolor glavne carinarnice v Ljubljani Ivan Ga mul in in glavni carinski skladiščnik glavne carinarnice v Ljubljani Franjo Jelen. — Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske baiovine je dovolila Josefu Kiszilaku, pristojnemu v Dolič, okraj Murska Sobota, izpremembo rodbinskega imena Kiszilak v Leitner. — V nase državljanstvo je sprejet študent iz Ljubljane Vladimir Rizen, pristojen ▼ Beograd. _ Razpisani zdravniški službi. Občina mesta Požarevca razpisuje natečaj za dva občinska zdravnika. Prošnje je treba ^ložiti do konca novembra. — Razpisana ravnateljska služba. SUZOR ▼ Zagrebu razpisuje natečaj za mesto ravnatelja kategorije A položaja II. konceptne stroke. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Proslava osvobojenja Novega Sada. Včeraj se je vršila v Novem Sadu svečana proslava 12-letnice prihoda prvega oddelka srbske vojske v Novi Sad. Proslava de je vršila s slavnostnim bogoslužjem, kateremu so prisostvovali oficielni zastopniki vojaških in civilnih oblasti; nato je Zveza prosvetnih društev priredila svečano akademijo v dvorani banske uprave. Z akademije so odposlali brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju. — Prepoved zahajanja v krčme. Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo delavcu Zajcu Francu od sv. Valpurge zahajati v krčme za dobo 2 let. — 50-letnlca velikega potresa v Za-gTebu. Včeraj se je vršila v zagrebški stolnici svečana služba božja kot spomin na veliki potres ki je bil pred 50 leti, v torek 9. novembra 1880. Bogoslužju so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti z banom dr. šilovičem, komandantom armije generalom Maričem in z mestnim načelnikom dr. Srkuljem na čelu. — Nalezljeve bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. oktobra ie bilo v dravski banovini 19 primerov tifuznih bolezni. 44 sriže. 62 škrlatinke, 126 davice, 21 dušlji-vega kašlja, 15 šena, 3 krčevite odrevenelosti, 2 odrevenelosti tilnika, 1 ošpic in 1 nalezljivega vnetja možgan. — Ustavljanje brzovlaka št. 304 na postali Vrbovsko. Od 15. novembra se ustavlja brrovlak št. 304 na postaji Vrbovsko na progi Zagreb - Sušak redno eno minuto, da ; lahko potniki vstopijo m izstopijo. Ta brzo- j vlak pribija v Vrbovsko ob 10.43. — Naši skavti v Pragi. Zveza češkoslo- j vaških skavtov se marljivo pripravlja na prvo taborenje slovanskih skavtov v Pragi j v juniju 1931. Čim so jugoslavenski skavti j zvedeli, da bo prihodnje leto v Pragi prvi slovanski jamboree (žembori). so se začeli takoj priglašati in zdaj je prijav že toliko, da so češkoslovaški skavti prijetno presenečeni nad tolikim prizadevanjem jugoslovanske mladine za zbKžanje s češkoslovaškimi brati. — Smrtna kosa. Davi je umrl v Ljublja- j ni po daljšem bolehanfu vpokojeni davčni j nadunravitelj gosp. Jakob Drol. Pokojni i je bf! v mestu splošno znan in priljubljen kot mož kremenitega značaja in blagega srca. Pogreb bo v sredo ob 15. iz splošne j bolnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše I iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, megleno vreme. Včeraj je bilo še po večini krajev naše države oblačno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 14, v Zagrebu in Skoplju 13, v Beogradu 12, v Sarajevu 11, v Mariboru 10.1, v Ljubljani 8.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.3 mm. temperatura je znašala 1.8° — »Misterij«, ki se je hitro razjasnil. Tudi v Zagrebu kujejo senzacije, če ne gre drugače. Pretekli teden se je dogodil na Svačičevem trgu brezpomemben incident: neki vročekrvni mlečnozobec je pri-solil svoji 14-letnI »dami« dve klofuti, kar je zabeležil neki zagrebški list v senzacionalni formi, govoreč o »skrivnostnem« in »kompliciranem« dogodku. Pozneje pa se je cela stvar razjasnila. Neki kmečki fant, Slavko Cik, ki je izvršil omenjeno Junaštvo, je živ in zdrav, incident ni imel zanj nobenih resnih posledic, pa tudi ne za damo. Senzacija pa je vendar. — Kmetje ubili velikega medveda. V vasi Vrepcu blizu Gospiča v Liki se je kar na lepem pojavil pri belem dnevu velik in nič dobrega obetajoč medved. Kmetje so hitro organizirali napad na drznega kosmatinca ter so ga srečno ubili. Čudno je, kako se je mogel medved neopaženo priklatiti skozi celo vrsto vasi od Velebita do Vrepca in da se ni že prej s kom spoprijel. _ Strašen samomor 17-letne muslimanke. V Fešanju je izvršila pretekli teden samomor 17-letna Alima, ki je že deij ča^ trpela na neki neozdravljivi bolezni. Zadala si je ponoči v svoji sobi z nožem več težjih ran. Zjutraj jo je našla mati I v mlaki krvi. j — Sredi Beograda ukraden avtomobil. Znani beograjski advokat dr. luišo Alki-laj je pustil včeraj pred svojo hišo osebn: avto za par minut nezaklenjen z odprtin motorjem. Ko se je vrnil, je presenečen opazil, da je avtomobil izginil. Ljudje so videli nekega, neznanca, ki je samozavestno sedel v avto ter se z njim odpeljal kot da je njegov. Kljub temu se policiji Se m posrečilo izslediti drznega tatu. — Nesreča v pivovarni. V novogradi-ški pivovarni je zadela delavca Ilija Ljuo-čiča težka nesreča, padlo je nanj tovarniško dvigalo ter mu presekalo vrat tako težko, da ne bo ostal pri življenju. Iz Llublmne —lj Gradnje ielezobetonskih palač Po* kojninskega zavoda, Hranilnega in posojil nega konzorcija, »Dunava« in »Vikturie« dobro napredujejo. — Palača »Dunav« je zbetonirana do šeste etaže, spodnje etaže so že razopažene in pripravljene za zidavo vmesnih zidov. Gradnja te palače je na» predovala z rekordno hitrostjo — Palača »Viktoria« poleg »Dunava« ie tudi hitro zrasla iz tal. Zdaj betonirajo pritličje. de= loma tudi mezanin. Pričakovati je, da bo gradnja te palače napredovala rudi tato naglo kot »Dunava«. — Palačo «conzorcija HEP grade z modernimi tehničnimi pr*po= močki, s čimer se delo precej pospešuje Dvigalo za dviganje betona, dviga pc viso* kem lesenem stolpu ter beton izliva po žlebu, ki ga prestavljajo po po trebi tako. da beton teče naravnost tja. kjer ga potre* bujejo. Da #pa ima žleb zadosten padec, mora biti stolp za dvigalo prece visok Te dni so ga povišali tako, da je sam na sob; nebotičnik. Zdaj betonirajo mezanin — Pri palači Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici betonirajo lil. nadstrStrel v ateljeju< Vsebina je vseskozi napeta in gledalec sledi dejanju z izredno pozornostjo od začetka do konca. — V glavnih vlogah Gerda Man rus znana junakinja iz Fritz Langovega filma >Ženska na luni« ter Harry Frank, znan našemu občinstvu iz filma >Tiger<. Poleg tega tilma se predvaja še najnovejši leden ski žurnal in krasna pevska revija >G!asba narodove. Matica skrbi tedaj v poln? men za prvovrsten bogat in pester velemesten spored. — Pripravlja se premiera velefilma *Dreyfus«, ki nam predstavlja znamenito špijonažno afero in usodno justično zmoto nad nedolžno obsojenim artilerijskim kapetanom Drevfusom. Ta afera, na katero s« še spominjamo je svojecasno pretresla ves kulturni svet. —lj Društvo skrb za mladino v Ljubljani sklicuje v torek, dne 18. t. m., ob 20. uri v posebni sobj gostilne »Pri Bon-čarju«, Sv. Petra cesta, izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: Poročila funkcijonarjev in podelitev razrešnice staremu odboru, voUtev novega odbora ter slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor po § 11 društvenih pravil pol ure kasneje z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi. — Odbor. —lj Krstna slava dravske stalne vojne bolnice. Dravska stalna vojna bolnica in dravska bolničarska četa proslavita svojo slavo sv bratov Kozine in Damjana v petek 14. t. m Služba božja in rezanje ko-'ača bo ob 10. v dravsk: stalni vojni bolnici — lj Spored koncerta godalnega kvarteta u Dresdena. .ki bo jutri v Unionski dvorani Hindemith: Godami kvartet v f-molu, op 10. Debussv; godalni kvartet v g-molu op 10 m Beethoven Godalni kvartet v d-duru op. 18 3. Nekaj podrobnosti, posebno tj!*»d«-Beethovnovega kvarteta objavimo v int-v nikih oc torka Predprodaja vstopnic v Ma tični knjigarni. -Ij Xa obelisku »Ilirije oživljene* so so v soboto pritrdili novo glavo Ilirije, ki je nekoliko bolj ženska, manjša ii z nežnej Širni potezami v obrazu od prejšnje. 7daj bo menda vendar spomenik vsem ugajal; sicer se tudi prej ni nikdo pritoževal, da mu ni všeč. — ij 7 izpeliavo tramvaja prel Figovcem sv v foboto toliko napredo ali, da so se potnik« zvecei vozili s tramvaj eni naravnati brez c rt stopanja. Nova pro^a je že delim tsvno p-lklučena k stari. Za drugi tir oa i'um.jrki cesti so varili tirmce na trotoarju pcleu, de bo za položitev vse pripravljeno in da bo š!r hitreje od rok. — Delo je «ipa žogalo mnooo občinstva, ki j* promet oviralo skoro bolj kot delo samo. —!j Izer-mJa se je modra usnjdt \ torbica v edtiio ob 11. uri nasp«-ori »fJoinpav. 0'bia naj se * upravi -»Slov. Naroda:. —lj Bukova drva. trboveljski premo?, in koks pri tt. »KURIVO«, Dunajska C 33 telefon 3434 (na Balkanu) PONOS VSAKE GOSPODINJE je kuhinjska posoda iz aluminija ali emajla raznih barv in kvalitet Oizlej si bo jato zalogo, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino v Stanko Florjančič Ljubljana Sv. Petra cesta 35 Nesreče In nezgod® Martinova nedelja je bila v znamenju številnih nesreč in nezgod, pa tudi preve-selega godovanja. Nekateri so se ga v proslavo znamenitega patrona zopet preveč nalezli, posledica preobilega alkohola so pa bili pretepi in poboji. V bolnico so morali poleg mnogih ponesrečencev prepeljati tudi težko poškodovano žrtev tega junaka noža Gre za nekega delavca iz Ljubljane. Zopet nož« Včeraj popoldne, ko je solnce tako lepo sijalo kakor spomladi, je napravil 271etni delavec France Grilc, zaposlen pri gradnji tramvajske proge v Ljubljani, izlet v Sne-berje, z njim sta pa bila tudi njegova sestra in svak Proti večeru se je trojica vračala domov Sredi poti, blizu kemične tovarne v Mostah, sta po poti pridrvela dva kolesarja. Oba sta bila brez luči, zdelo se je tudi, da sta nekoliko vinjena. Eden se Je zaletel v Grilčevo sestro in jo podrl na tla, kolesar je tudi sam zletel s kolesa, vanj se je pa zaretel drugi kolesar. Grilc in njegov svak sta se začela z neprevidnima kolesarjema prepirati, beseda ie dala besedo, hipoma sta pa brezobzirna kolesarja potegnila nože in še predno se je Grilc zavedel, je že dobil več sunkov med rebra. France je glasno knknil in se zgrudil, dočim sta kolesarja izrabila splošno zmedo in pobegnila Težko ranjenega Grilca so prepeljali v bolnico. Kakor nam poročajo, ima več ran, od teh je ena zelo nevarna. Nesreče. Davi so v Ljubljano prepeljali 26Ietnega Matevža Dovžana iz Doline, občina Sv. Katarina nad Tržičem, ki se je snoči po nesreči obstrelil. Fant se je igral s samokresom, ki se mu je ^sprožil in mu je krogla obtičala v levi nogi. Poškodba k sreči nI nevarna. — Težko se je ponesrečil 461etnl dninar Anton Furlan iz Gosteč, občina Šora, ki se je popari! po prsih in po rokah. — Snoči se je nekje blizu Ljubljane prevrnil osebni avto. Uradnik Franc L. iz Ljubljane ie padel iz njega in se nekoliko pobil. V bolnici so ga obvezali in jo je lahko že zapustil. Težka nesreča se je pripetila v Kokri nad Kranjem, kjer je padajoče drevo oplazilo 22!etnega Antona Ževnika. posestniko-vega sina. Fanta je stisnilo čez prsni koš. Njegovo stanje je zelo kritično. — Stanie 751etne starke Marije Hrovatove, katero je v soboto zvečer na Sv. Petra cesti podrl in povozil nepreviden voznik ter jo precej poškodoval na glavi, se je nekoliko zboli-šalo. Nasla smrt. Včeraj dopoldne je v gostilni pri Košaku zadela kap posestnika Jožeta Bajca iz Jab-lanice pri Litiji. Slučajno navzoči zdravnik dr. Rus mn ie sicer takoj prisk-^čil na pomoč, toda ves njegov trud je bil zaman, kajti Baje je b;1 takoj mrtev. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, danes ga pa prepeljejo domov. LJuMJaiaa v prazničnem razpoloženju Včeraj je bila Ljubljana v znamenju visokih gostov — praznično ozaljšana, razgibana, radostna Ljubljana, 10. novembra. Dan, ki na v Ljubljani zaspan, je za Ljubljano dogodek posebne vrste. Ljublja« na ima namreč spalno bolezen in se pre* budi le ob svojih velikih dnevih. Le kaj bi bilo, če bi ne imeli na leto par kongresov, po dvakrat velesejma in drugih radostnih dogodkov, ki nas nekoliko zdramijo, da po* polnoma ne okrnemo telesno in duševno! Na magistratu so spoznali in doznali, da je treba ceste pokrpati. kakor, da je bil za to v soboto konec termina. Ubogi cestni valjar je vso noč hropel in hreščal po cestah, in na promenadi »o ponoči celili grozne cestne rane, da so ljudje postali radostni že v soboto. Krasen dan se je obe* tal. Ljubljana se je zbudila v slavnostnem razpoloženju in v izredno gost; megli. Vse* povsod po ulicah je bilo čisto, pometeno kot že dolgo ne. Raz hiš so vihrale zastave, iz njih so pa prihajali trumoma praznično oblečeni Ljubljančani, kot da so si svesti 'elikega dne Kdor je prišel včeraj v Ljubljano, se je lahko v njej pošteno zmotil, kajti včeraj ni bila prav nič zaspana kot navadno, praznična, vesela in ozaljšana je bila kot nevesta, ko se pripravi na sprejem ženina. In se je tudi res pripravila, da ji ni bilo kaj reči. Vsepovsod red, vse okrašeno. ve» selo in živahno. Miklošičeva cesta je bila ena sama mogočna reka ljudi. Tok pa je obstal, kot da je prisluhnil nečemu veli* kem, utežko pričakovanemu. Na obeh tro* toarjih sta bila nepretrgana špalirja, mladi* na ju je tvorila, šolska mladež, dijaki, di* jakinje. Mnogo mladine ima Ljubljana in mnogo imamo od nje pričakovati, kajti za* veda se svojih svetih dolžnosti. Mikloši* čeva cesta je to včeraj dokazala. S tem pa ni rečeno, da so bili starejši mlačni. Bilo jih je tudi dovolj, bili so vsi, ki čutijo z na* rodom, ki jim je bil včerajšnji dan res praznik, dan radosti, dan manifestacije, na« rodnega vzhičenja, ki so ga bile pome vse naše duše. Pred kolodvorom so vihrale številne za* stave na drogih tako, da je bil ta prostor sam na sebi slavnosten prostor. Od vseh strani so v nepretrganih vrstah hiteli na kolodvor ljudje — brez konca. Pred kolo* dvorom in po Miklošičevi cesti so stražniki vzdrževali vzoren red kljub velikanskim množicam. Pa tudi gasilci in Sokoli v kro* jih so s kordoni veliko pripomogli, da ni prišlo do nereda. Pripomniti pa je še treba pri tem, da je bilo občinstvo precej disci* plinirago, četudi je glede prometne disci* pline na slabem glasu. Ob 10.45 je prešinila množice iskra ve* like radosti. Iz kolodvorskega poslopja je izstopil v spremstvu številnih oficielnih zastopnikov predsednik vlade v generalski uniformi ter se napotil z njimi med navdu* šeno množico peš po Miklošičevi cesti. Ljubljana je dokumentirala svojo uda« nost do visokega kraljevega zastopnika in do kraljevskega doma Ljubljana je na* cionalna, to je moral včeraj vsak priznati. Mladini pa se je včerajšnji dan vtisnil gotovo za vse dni v spomin in prav je tako. Da, Ljubljana jc bila včeraj srečna, le novinarji in fotografi so nekoliko trpeli, ko so dirkali od L'niona do banske uprave, univerze itd., reči se pa mora. da spadajo take dirke med njihove poklicne radosti. Godbe so vzdramile Ljubljano popolnoma. Tudi v Zvezdi je bilo veselo. Promcnadni koncert! Z- par nedelj ga ni bilo mladina g? je zelo pogrešala, pa tudi starejši, ki jim zvoki trompet preganjajo iz kosti rev« matizem. Mladi pa vedo. da se ob sladkih melodijah srca raje odpirajo in pojo kot če je vse tiho, megleno in pusto, kakor je bilo ob vseh svetih Da. včeraj so se srca odpirala: t°ko bi naj bilo vedno in člove* šrvo bi bilo srečno In promenada! Noge se niso zatikale &ot prejšnje dni. ^esta je bila gladka, oh, ko bi bilo vedno vsaj tako! Tudi na pro» menadi je bilo izredno mnogo mladine, te* g? ji pa tudi ne smemo šteti v zlo. Mla-dina je tudi ponos promenade, ne le domovine. In za koga so promenado popravljali v soboto ponoči, če ne za podplate naše mladine. Točno opoldne, ko je bila na promena* d^ taka gneča, da človek ni vedet kam bi stopil, so se pa producirali po Selenburgo* vi ulici nekateri gospodje in celo neka da-ma z motornimi vozili, motocikli in avto« mobili, češ. mi ga pihnemo, ker se vozimo, vi pa morate hoditi peš. Hupe so pele, da je kar odmevalo in gosta reka promenira* jočih se je morala razdeliti v dve strugi, da so se lahko imenitni gospodje z imenitnimi damami peljali po promenadi. Ce bi si pa v bodoče take produkcije prihranili, jim bodo hvaležni vsi, ki radi ob nedeljah nemoteno promenira jo. Popoldne nas je pa še celo osrečilo solnce, kar je bil tudi dogodek, saj nit! nismo več pomnili, kdaj smo imeli zadnjič v nedeljo solnce. Torej sama sreča na vseh koncih in krajih. Zlasti še. ker ni bilo še daleč od prvega. Po gostilnah in restavracijah je kipel mošt, doba Martinovih večerov se je pričela; po gostilnah imajo toliko vina, da tfh res lahko skrbi, kam bi z njim. No pa jim je priskočil na pomoč svetnik Martin, saj če nihče drugi ne pomaga, se je treba teči k nebeškim priprošnjikom. Tudi Mar* trnove gosi so pekli včeraj oni Ljubljančani, ki si jih lahko privoščijo. Martin je pomagal, o, da, danes pa po ,Iavicah gode — maček ... Pa kaj bi i** ničesar ni brez žrtev! četrt ure na socialnem uradu Na magistrat hodijo prosit podpore večinoma tujci Ljubljana, 10. novembra. Pred vrati socijalno političnega oddei* ka mestnega magistrata je oila že reč dni gneča. Prvi november je padel ravno na praznik in potem je bila nedelja. Dva dni niso uradovah oa magistratu, zato se je toliko nabralo brezposelnih, ki prejemajo od mag.strata podporo. S težavo se prerineš skozi gnečo m stopiš v pisarno. V tej nenila niso brez obiskovalcev Sedeš in počakaš referenta, ki je bil zadržan v sosednji sobi. Vstopila je vitka ženska, stara okoli 25 let, prikupljivega obraza, precej čedno oblečena in prosila informacij. Iznenada je začela jokati. — Od danes naprej sem brez stanova* nja in brez službe Moj mož je že Jelj ča* sa brezposeln, vrb tega imam pa še dva otroka. Kaj naj storim? _ Izpolnite tale formuiar in se zgla* site . . . _ Vse bi bilo, večjega otroka vzamem s seboj, z mlajšim pa nikamor ne morem — 7 mesecev je star Lepo ^as prosim, vzemite ga v Dečji dom. — Ni prostora! — Rajši bi ne vem kaj naredila, samo da bi ne šel otrok od mene, pa m-->ra biti tako, če mu hočem dobro. Vprašal sem, kaj je ta ženska po po* klicu. In s^» mi povedali, da je šivilja — Šivilje imajo ravno sedaj največ dela! — Pa vendar jih je zelo veliko brezpo* selnih. Če le morejo, delajo z vajenicami, pomočnice pa odpuščajo. Nekoliko potolažena je ženska odšla Povedali so jL naj se zglasi pri primariju dr. Dragašu. Nemara se je on usmili . . . — Videti je, da je brezposelnih vedno več. —Na zimo pritisnejo z dežele v mesto in podeželani so, ki nam dajo največ opravka. Vstopil je moški, okoli 32 let star m vprašal po . . . — Ga ni momentano! Kaj bi pa radi? — Radi stanovanja sem prišel. Slišal sem, da je za Bežigradom prosto stanova* nje. — Kolikor vem, ni nobeno prosto Si* cer pa tu ne dobite informacij giede sia= novanj. Zglasite se spodaj pri g. Svetlu. Vstopila sta dva južna tipa. — Kaj bi radi? — Bosanca sva, iz Belgije »va ae pri- peljala do Ljubljane, naprej pa ne more* va, ker sva brez denarja. — Kaj sta pa delala v Belgiji? — Kopala sva v jami, zdaj so pa pričeli v masah odpuščati rudarje in tako sva bila tudi midva prisiljena odpotovati. Pro-« siva. da nam izposlujete brezplačno vožnjo, ker se drugače nikamor ne moreva ganiti. — Sta sama? — Zunaj so še trije! — Imate potne liste? — Da. tukaj so! — Zglasite se . . . Komaj sta odšla, je že vstopil tretji Bosanec. — Odkod pa vi? — Iz Belgije. — In kaj bi radi? — Brezplačno vožnjo domov. — Ali vam nista povedala tovariša, ki sta bila pravkar tu, naj greste z njima' — Ne! Bosanca sta jo kar sama mahnila, da čimprej dobita nakazilo za vožnio, misleč si: Midva sva že dobra! Bosanci so sploh tiči. Nekoč je prešel Bosanec na magistrat in prosil za brez* plačno vožnjo domov, češ, da nim& niti beliča. Zunaj ga je magistratni uslužbenec preiskal in našel pri njem tisočdinarski bankovec. Iznajdljivi Bosanci imao nava* do. da ves svoj zaslužek pošljejo po poŠti svojcem, domov se pa vozijo na tuje stroške. Najbolj značilno je pa. da so redki domačini, ki pridejo prosit na magistrat pod» pore. Večinoma so tujci . . . Id <&aicene?šeJ m— w. nrvwu; ^y Vitez enega dne Roman — Da, da, gospod doktor, — je od-forvoril orožnik, — tamle je. — Stopil je korak nazaj, da bi se aretiranec bolje videl. — A, VValter! — je vzkliknil dr. Bunting radostno. — Torej kar sam si pri-hitel sem? Imenitno! Si že videl tega tička? — Pogled mu je ušel s svaka na temno garažo. — Kje pa je. a? Kje ie? Vse tiho. — No, kje neki naj bi bil? Tukaj-le, vendar! — je odgovoril orožnik in pokazal z mamutovim prstom na sira Waltera. — Kaj se vam meša. Hodgkin! — je vzkliknil dr. Bunting. Saj me niste razumeli. Vprašal sem vas. kje je falot. ki sem ga zaprl v garažo — tisti, ki je ukradel sliko. Kje je? — Kaj ni tale? — je vprašal orožnik presenečeno. — Tale gospod? — je dejal dr. Bunting. — Dragi moj, kaj ste ... Toda svoje misli ni izpregovoril, kajti sir Walter si je bil ta čas toliko opomogel, da je lahko znova vzkipel. Kakor je bilo pričakovati, ni imela ta repriza zanosa in razmaha pr1 tnega nastopa, pa tudi v tej obliki je bila dovolj učinkovita. Orožnik je slišal mnoge izraze že prej. doktorju Buntingu je pa bil ta solo nastop nekaj povsem novega. Čim bolj je poslušal ploho psovk, tembolj neverjetno se mu je zdelo, da prihaja vse to iz ust sira Waltera. — In ta Čas, ko se je ta ... ta tepec zabaval tu na moj račun, je pobegnil ta lopov Cardinal kamor je hotel, — je zaključil sir Walter svojo pridigo. — Ne razumem, kaj praviš. — je 'dejal dr. Bunting začudeno. — Ne gre mi v glavo. Kaj naj to pomeni, Hodgkin, a? Kako se je moglo to zgoditi? Orožnik je vprl svoj topi pogled na sira Waltera, ki je bil še vedno ves ideč od razburjenja. Potem se je ozrl vprašujoče na dr. Buntinga. — Torej pravite, da tole ni lopov, katerega bi bil moral aretirati? — Ta gospod je sir Walter Beller-by. Pravi, da je vam to povedal. — Da, pravil mi je nekaj takega. — je priznal orožnik, — pa mi še na misel ni prišlo, da bi moglo biti res. Taki tič-ki si vedno izmišljujejo, da so imenitni gospodje. — Gladil si je brado in gledal sira VValtera brez najmanjše zadrege. — Torej sem se zmotil, a? Žrtev njegove zmote je samo zaškripala z zobmi. — Toda jaz nisem kriv, — je pripomnil orožnik. — Rečeno mi je bilo. da je tu v garaži zaprt tat — sami ste mi to povedali, gospod doktor. Pa sem res našel v garaži zaprtega možakarja. Kako sem mogel vedeti, da ni pravi... — Saj je tudi bil v garaži. — se je oglasil dr. Bunting. Sir VValter je zahropel in dvignil obe roki proti nebu. Bil je tako strašen, da je stopil njegov svak instinktivno korak nazaj. — Da, da. VValter, seveda — ga je hitel miriti. — Ne razumem, kako ie mogel ta človek pobegniti, saj sem bil zelo previden ... — Previden? — je zakričal sir VValter srdito. — Odšel si in pustil lopova tu samega. To naj bo previdnost? — Saj si nisem mogel pomagati, — je odgovoril dr. Bunting — Poslali so pome, ker je neka prismojena babnica mislila, da si je zlomila nogo. Moral sem iti peš — avtomobil imam v popravilu. Noga je bila pa samo izpahnjena. Tu sem pa pustil Tommy Msherja, da bi pazil na jetnika. Kje je Tommy. Hodgkin? — Nimam pojma, gospod doktor. Tu sem videl samo tegale gospoda. — Grom in strela! — je zarohnel sir VValter. — Vidva se tu prerekata, Cardinal pa gre svojo pot. Ti si tepec, Horac, saj sem ti že stokrat povedal to. A vi boste do smrti obžalovali svojo predrznost, — je pripomnil in se ozrl na orožnika. Dam vas ... — Saj nisem jaz kriv, gospod, zares da ne, — je zatrjeval orožnik mirno. — Bil sem pač v zmoti. Kako sem pa mogel vedeti, kdo ste? Povejte mi sami, gospod ... Sir VVake: mu je hotel povedati z vso svojo znamenito zgovornostjo, pa se je še pravočasno zavedel, da bi bil ves trud zaman. Niti samemu sebi ni hotel priznati, pač je pa instinktivno čutil, da je zadela kosa na kamen. Niti najostrejše pšice njegovega sarkastičnega napada niso mogle prebiti težkega in topega orožnikovega miru. Poleg tega je bil pa še tako izčrpan, da mu ni šla v glavo nobena nova misel. — Ne stojte tu in ne buljite vame, — je zagodrnjal. — Pojdite in poiščite tega falota, slišite? Preiščite vso okolico. Opozorite___ — Da. gospod, — je dejal orožnik. — Kakšen pa je? Moderna poročevalska služba Prvo vest o katastrofi zrakoplova Južne Kakor na drugih poljih človeškega življenja. tako jc prinesla moderna tehnika tudi na polju poročanja nepričakovane izpremembe in uspehe. Po roeevalska služba je zdaj organizirana ].<> vsem svetu tako dobro, da ni vaz nejšega dogodka, za katerega bi no izvedel svet že v nekaj urah. Kolika je razlika med sedanjo in prejšnjo poročevalske službo, vedo povedati količkaj priletni ljudje, kajti v tem pogledu je napravilo človeštvo velik korak nn-prej šele v najnovejšem' času. Kako precizno in naglo poslujejo zdaj poročevalske ustanove, priča najbolje katastrofa angleškega zrakoplova R 101, ki je 5. oktobra blizu francoskega mesta Beauvais eksplodiral Prva vest o strahoviti katastrofi je prišla v Anglijo ne iz Francije, kakor bi človek mislil, temveč iz Južne Amerike. Operater pri brezžičnem aparatu v Buenos Airesu je poslušal Le Bour-get in naenkrat je zaslišal, da francoske letalske oblasti zaman kličejo signal angleškega zrakoplova na svoj poziv. Takoj je poslal brezžično vest v London v pisarno novinarske agenture British United Press, češ, da se je moralo nekaj zgoditi, Agentura se je takoj zvezala telefonično z največjim številom mest in krajev v Franciji, ležečih ob progi, po kateri je zrakoplov letel Iz Amicnsa in Poixa so prišle nejasne vesti, iz Beauvaisa so pa prispele ob 8.14 zjutraj podrobne informacije, ki jih je dal šef mestne policije Kmalu so dobili telefonsko zvezo z enim rešenih potnikov ponesrečenega zrakoplova in ta je agenturo že obvestil, kdo je našel v plamenih strašno smrt. Ob 4.26 zjutraj je British United Press že lahko objavila v nedeljskih jutranjih listih vse podrobnosti o katastrofi, obenem jc pa navedla imena mrtvih in rešenih Reuterjev urad je dobil prvo nepotrjeno vest o katastrofi ob 3. zjutraj, torej nekaj minut po katastrofi. Vest je bila takoj potrjena in ob 3.02 jo je urad že poslal v kratki obliki tisku. V istem trenutku je poslal Reuterjev urad na kraj katastrofe lastnega le-talca-novinarja, kajti kakor nekateri »R 101« Amerike so prejeli Angleži iz angleški, ameriški in tudi francoski listi, ima tudi Reuterjev urad na razpolago lastne aeroplane. Prvi londonski dnevniki so imeli kratke, še ne potrjeno vesti o strahoviti katastrofi od Reuterja. Oim je pa bila vest potrjena in so prišle podrobne informacije od British United Press, so poklicala vsa uredništva osobje in s polno paro so zaceli pripravljati posebne izdajo, ki so bile na uliVah. ko so se pojavili pr vi ljudje. Prve slike katastrofe je poslala tisku Kevstone View Co in sicer ob 16 Fotografije je napravil pariški zastopnik družbe in jih poslal z aeroplanom v London. Večerne izdaje londonskih in provincijalnih listov so že prinesle slike. Zadnja je prišla londonska radiopostaja, ki je informirala radioabonen-te o katastrofi šele 12 ur potem, ko je imel tisk že vse podrobne informacije To je dokaz, da radiopostaje še ne morejo tekmovati z modernim tiskom, ki ima na razpolago pripomočke in sredstva, kakršnih radiopostaje še dolgo ali pa nikoli ne bodo imele. LjMožrci na razstavi Na pariški kolonijalni razstavi, ki se bo vršila prihodnje leto, bodo razstavljene mnoge naselbine divjih in napol divjih narodov iz raznih delov sveta. Razstavljene bodo izredno zanimive zamorske vasi, med drugimi tudi vasi afriških Pahuinov. Vprašanje je samo, ali so Pahuini sploh zamorci. Barva njihove kože gre od svetlobro-naste do rdečkaste. Njihovi lasje niso kratki niti kodrasti. Nosove imajo sicer orlovske, ne pa potlačene. Spominjajo bolj na Egipčane in učenjaki res menijo, da je njihova prvotna domovina v dolini reke Nil, čeprav prebivajo zdaj v notranji Afriki. Vivien de Saint Martin označuje Pahuine za ;belo<ž: afriško raso. Ti Pahuini, nazvani tudi Fan ali Fang, so zelo nestanovitni in osvajal-no pleme. Pred 100 leti je bila pokrajina, kjer so zdaj naseljeni,, še neob-ljudena. Toda nepremagljivi nagon jih jc gnal proti zapadu in prodrli so tja do oceana. Velika provinca Gabon, del francoske zapadne Afrike, je zdaj večinoma v njihovih rokah. Zanimivo je, kako so se ti divjaki utrjevali povsod, kamor so prišli. Metoda njihovega naseljevanja je pač originalna, če ne edinstvena. Da hi imeli pred poraženimi plemeni enkrat za vselej mir, so jih kratkomalo pojedli. Bulni, piše P Trilles. ki je postal nekakšen historiograf Fangov, so bili pomembno pleme v okolici mesta Li-breville. Zdaj so skoraj že izumrli. Pahuini so pobrali njihove žene. može so pa požrli. Temu se pravi inkorpora-cija. Pahuini, ki se bodo videli na pariški kolonijalni razstavi, pa niso oni Pahuini, ki se izpretiajajo po libre-villskih ulicah, nosijo očala in so zelo priljubljene pisarniške moči francoske kolonijalne vlade. Usodni spspad s tigrom Iz Raipura v Indiji poročajo o strahoviti smrti, ki je doletela pol* kovnika indijske armade Hartingsa na lovu na tigre. Polkovnika je napa* del tiger, s katerim se je moral spo* prijeti. 2al je končala borba s tragič* no smrtjo polkovnika Hartingsa. Predno je podlegel strahovitim ra* nam, je pripovedoval polkovnik na smrtni postelji o spopadu s tigrom tako*le: »Bil sem na lovu kakih 50 km od Nagpura. Zasačil sem tigra v grmovju in ga obstrelil. Z vodnikom sva kre* nila za njim v džunglo. Prispela sva do skale, kjer sva se ustavila. Vodnik mi je pokazal votlino, češ, da se je ranjeni tiger zatekel v njo. Ko sem se približal votlini, je tiger divje zatulil in planil name. Ustrelil sem nanj dva* krat na razdalji 4 m. Ker ga pa nisem zadel, mi ni kazalo drugega, nego spo* prijeti se z njim z golimi rokami. Ti* ger mi je zasadil čekane v nogo in mi jo prelomil. Potem je nekaj korakov od mene pocenil in se pripravil na nov napad. Rešil me je spremljevalec, ki mi je pomagal na drevo, s katere* ga sem še enkrat streljal, pa zopet nisem zadel. Tiger se je umaknil v svoje zavetišče. Poklicani kuliji so napravili na hitro roko nosilnico in me odnesli 3 km daleč, kjer me je ča* kal avtomobil. Ker pa ni znal nihče šofirati, sem ostal do prihodnjega dne brez zdravniške pomoči.« Vso zimo se boste zabavali če si naročite NOVE KNJIGE „JUTRA": Knjižnica Jutra": Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman .... vez. Din 50.— .A. Bernede, »Belfegor«, detektivski roman broš. Din 24.—, vez. Din 34.— »Gusar v oblakih«, letalski kriminalni roman, broš. Din 28.—, vez. Din 38.— Emerson Hough, »Možje«, zgod. pustolovni roman, broš. Din 40.—, vez. Din 50.— M. Zevaco, » V krempljih inkvizicije«, zgodovinski roman, broš. Din 60.—, vez. Din 70.— Mladinska knjižnica „Jutra": G.^Th. Rotman, »Bratec Branko in sestrica Mica«, pravljica s slikami vez. Din 12.— G. Th. Rotman, »Prigode Tomija Popkinsa«, vesela zgodba s slikami vez. Din 12.— Vsaka teh knjig je v svojem žanru izmed najboljšega, kar premore današnji knjižni trg! Prepričajte se! Na prodaj: v upravi „Jutra41 — pri „Tiskovni zadrugi44 in povsod drugod. Vsaka beseda »O par. Plača se lahko tudi * znamkah* Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke n» » cd&ovariamn NaimanjH ogtas IHm S*—^^^m ŠPANSKA STENA velika, pripravna za fotografa ali slikarja, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2778 Naprodaj 2 večja in več malih AKVARIJEV z eksotičnimi ribicami vred. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2777 Občina Ljubljana Me^uu pugrcuiLi ta vod DROL PAVLA, roj. RUPERT naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod Jakob Drol davčni nadupravitelj v pokoju v ponedeljek dne 10. novembra po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 12. novembra 1930 ob 3. uri iz tukajšnje splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. novembra 1930. trboveljski, šlezij-ski, angleški in koks dostavlja dom »ILIRIJA«, d. z o. z.. Dunajska cesta št. 46, Miklošičeva cesta št. 6 Telefon 28—20, 25—95. 94/T. ZRAČNO SOBO lepo opremljeno, s posebnim vhodom — oddam mirnemu gospodu takoj. — Naslov v upravi >Slovenskega Naroda«. 2775 Za stavbe vsakovrsten sub (.esau tu ža gaa les, ladijska da ceno oddaja Fran Šuštar Dolenjska cesta, telefon 2424 60/T Šoiiranje s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali samo-vozača, podučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2764 DOBRO VPELJANA TRGOVINA z manufakturo, galanterijo m konfekcijo na periferiji Ljubljane se z inventarjem vred odda. v najem. — Trgovina se odda z zalogo ali brez zaloge. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod šifro >Sigurna eksistenca«. 2773 L Mikuš LJUBLJANA, Mesn srg 15 priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnib palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. Premog, drva, koks Drodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16, telefon 33-13. 95 T. MANJŠO POSEST želim kupiti na štajerskem ali kje drugje v Sloveniji. Ponudbe na naslov: Stjepan Novotnv, Zagreb, Trnjanska c. št. 54-a. 2785 AVTOMOBELISTI EN MOTO-CIKLISTI POZOR! Rabljene avto in moto-plašče kupuje Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 2784 Naznanilo! POTNIKA dobro uvedenega v Sloveniji — sprejme takoj proti dobri proviziji Jugoslovenska industrija Kapa, Zagreb, Smičikl asova ulica 21. 2783 LUTKE (punčke) vsakovrstne — se popravljajo v trgovini Koler Stari trg 6. 2786 KUPUJEM JEZICE ;uhe in zdrave na vagonske množine. Ponudbe s splošnim vzorcem in najnižjo ceno poslati na »Slov. Narod« pod »Ježi-ce/2787«. RADI SELITVE UGODNO NAPRODAJ: kompletna spalna oprava za 1 osebo; 1 šivalni stroj, 1 pisalni stroj, 1 moško kolo, 1 zložljiva postelja z modrocem. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2788 LEPO STANOVANJE suho, 1 parketirana soba, kuhinja pritikline, pritličje, elektrika plin — se takoj odda mesečno za Din 600.—. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2789 P. n. občinstvu sporočam, da sem PRESELIL, svojo KNJI-GOVEsKO DELAVNICO iz Sv. Florijana ulice 12 na KONGRESNI TRG št. 12, poleg lekarne Bahovec. — Zahvaljujem se vsem dosedanjim naročnikom in prosim za nadaljno naklonjenost. Obenem se priporočam za nakup šolskih in pisarniških potrebščin in okvirjev za slike. — Z odličnim spoštovanjem MATKO POGAČNIK, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 12. Izredna prodaja raznih moških in deških OBLEK, SUKNJIČEV, RAGLA-NOV, MANUFAKTURE, GALANTERIJE itd. na Gosposvetski cesti štev. 8 (poleg mesarije Slamič) Cene skoraj polovične! Ne zamudite ugodne prilike! ----Samo dokler traja zaloga!---— Lovske puške floberte, bro\vning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEF puSkar. Ljubljana* Kongresni trt? štev. 9 Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, tz znanih Karlov-sirih opekam »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. dajie pravočasno v popi -vilo tvrdki Matija Treba i Ljubljana, Sv. Petra cesia orodaja po najugodnejših cenan -amo na debelo Premog Jonući tn inozemski lz domaće kurjavo ta industrijske svrhe Kovaški premog Ka I/ c Uvarnista pla* u *. 8 tarftkJ in plinski Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani v\iklošičev* cesta Stev lf>/; UreJoJe Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerfiek. — Za opravo In inaerauu del Usta: Oton ChriatoL — Val ? LJuDVjaai. 43 7