Številka 169
gr Izhaja vsak! c&a
- "i ~Z žene Kii n srnznicla or? 5. an. od noaetieljkih Ob "* an ziutrai.
•r-amMae -tevilke »e proaajajo po S novč. i'C stotink) nsnor.n t; r»rarnan ▼ Tr«tu ir oko-ici. Ljubljani, Gorici, . j. K^r. -j.. Minira. Ceiovcu. Idriji, tt. Petru. Sežani.
Nabrefini. Novemm«tu itd. ftaae 'e aar»<be grsre -rr.a nrnv» lista -Edinost", ulica •» orrla Ga.*rti St. ]s. — l raone are so on 2. pop. do i rtfr. — «>ne ov.a* >m 16 ar na vrsto pent: poslanice, icraiicf. -avne zanvale in domači ociaai po oogodbi.
TELEFON iteT. US«.
Edinost
Glasila političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
Naročnina zn&ia
sa vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brez aopoalane naročnine se uprava ne ozira, Vm dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavana
pisma Be ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata
UREDNIŠTVO: al. Glorfio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — NatiBnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Poštno-hranilnični račun št. 652.841.
Rusko-japonska m.
Brzojavne vesti). Konferenca v Tokiju
PARIZ 2<>. v Mati a c poroča iz Tokija r«r- j L nična: Danes zjutraj se je v pa-
m a sierskepa pre isednika Katffr.ce vršf. sestanek visok k dostojanstvenikov. Razsu Katfore so bili navzoči mrtii I to, markiz anž^ata, bcron K omara, ni ni star vnaajib -•vari, ministra vojne in vojne mornarice.
>tovo se kotrareaca bavila z vpra«at;em i;.e~e sslepa miru.
Akcija sa sklep nšm.
\\*A^KINGTON 20. Japonski odposla rr^ Taks Jra je predsednika Rooeevelta obveetd, da bo možno priti v \V«lngtn do 1. avgusta, -v ko je f-usija zadovoljna, zaitore konferenca pričeti o tem čeeu. Ruski poslanik grof.
i asi ni je izjavil, ko je prišel iz predsednikove palače, da ** pogajanje neovirano nadaljnje^.
PZTROGE^D 20. Luski in japonski :el*trttje na mirovni komereaci v \Vaehicg-*oaa >odo imeli popolno pooblastilo za <*eai-o tirai sklep miru.
Dogodki v ^Rusiji.
PETRO»; RAD 20. Car je v slovesnem i ivoru na zastopnike zemstev izrazil svojo i iest zaradi nesrečne vojne in domačih
seenjav. Obljubil je, da se ugodne resi *t rašaaje o narodnem -zastopstvu ter izrekel salo. da se Rusija po sedanjih nesrečah pomladi in poživi.
suts ia tovar šev, v ktterem je izjavila, <ž a ni vlad:, k; hoče v-adati ptoti zreeoi volj; driavnega zb^ra in ki ostaja aa svojem zrestu, va!ic temu. da glasuje zbornica proti »jej, dovoliti ni kakih davkov in vojaškčh no-vitcev. Uradnikom županije se prepoveduje pobirati davke in presfcrbovati neračenje. Ievoljeu je bil odBek 60 Členov, ki naj nadzoruje delovanje uradnikov in skrbi, da bodo župatijske oblastnije povsod enako postopale. Boleesn otrpaenja tllnita.
pravico <11 iste vzgoje, kakor drugi narodi, bpeeijolno pa naši eodtžeiani italijanske narodnosti, ker imamo isto pravico žajimi do— ekzist-ence!
Vnebovpijoče fo krivica, ki jih trpi naš narod na vsem teritoriju, kjer se govori b!o-vensKi jezik : na Primorskem, na Koroškem, na Šcajarskem in celo tudi na Kranjskem, v naši osrednji pokrajini, kakor dokazujejo do-g^ki ravno iz-za zadnjih dai.
Ali ne bije nas samo drugorodni sovraž-
tudi nedoetatek,
OPAVA 20. V minolem tednu je osem Qlk« amPak hudo n88 biJe
za otrpeenjem til it* V 17 ob- Sa n°3imo na eebi in kl Je naša ,p ° t.r.'
" 1 j i v o e t ! Od nekdaj smo bili trpini,
ose:, zbolelo za otrpeenjem til is«, V iT č.cah je sedaj 26 bolnikov.
Francoifco ministerstro.
PARIZ 20. Stfinisterski svet ee je v «v o j i današnji sej: bavil z mednarodnim <po-japonskemu pooblašSencu ložajem. Miaisteraki predsedalk Rouvier je
Brzojavne vesti
Perzijčki š»h. DUNAJ 20. Perzijski šah j« danes | Wy«
predpoluine zapustil Dunaj. Casar
poročal o sedaajem stanju pogajanj z Nemčijo, ki se nadaljujejo z »menjanjem not. Te note so namenjene, da pojasnijo toSke, omenjene v prejšnjih pogajanjih.
Z Belkast.
CARIGRAD 20. Glasom uradnega statističnega izkaza so v zadnjih 27 mesecih bolgarske čeia ubile 340 kristijanov (pripadnikov carigradskega patrijarha in bolgarskega eksarha); 111 jih je bilo pa ranjenih.
CARIGRAD 20. Šifrirano pismo bolgarskega odbora, ki je feilo najdeno povodom ' boja s četami v vilajet« monastirskem, priporoča načelnikom čet, naj prekinejo svoje delovanje, dokler uničijo Turki grške in srbske čete.
fcr>ka ministarska kriza.
ATENE 20. Ker je Roma odklonil vsprejeti predsedstvo ministerstva in ker želi kralj, da bi delyanisti ostali na krmilu, da
pežijivos cd nekdaj ee n saio zavedali svoje pravice do ekzistence, do življenja jednakega poleg jednakih, od nekdaj je bdo Slovencu prirojeno uverjenje, da je rojen v to, da je podrajen drugim. Zato Be pa Tidi ni nikdar zavedal, kako nevredno, nečastno, sramotno m i je položenje, Poloienje, nevredno človeka.
Od nekdaj je bilo tako. In danes je —
tudi d a Bes zahtf-sa te žrtve, ki jih moramo pokladati mi občini, deželi, državi, vseskupni človeški družbi — nam vračajo od poveodi kamen mesto kruha ! ! Uailjujejo nam uradnike, učitelje in celo svečenike, ki ne mislijo in ne čutijo z nami, ki
še tako! Kakor vedno se vajo od nas vsa bremena, a
obupamo in se slednjič rezignirano udarno v svojo usodo, ki so nam jo določili oni, naši drugorodni Bovragi, podpirani od vlad in visokih mogotcev, da definitivno klonemo v položaj podrejen h — Blug ! Mi naj bi prlš i do uverjeoja, da za nas ni več pomoči ! In ktkor naravna posledica temu prepričanju naj bi zavladal med nami i n d i-ferentizem zi nacijonalne intereEe in pravice svojega naroda! Ii v svojo žalost moramo pripoznati, da ti računi v veliki meri vspevajo našita, sovražnikom. Tu pa ne mislimo samo na naš Trit in našo okolico, tudi ne samo na naše Primorje, ampak tudi na druge slovenske pokrajine, vštevši tudi Kranjsko. Povscdi pogrešamo pravega zmisla za narodne, politiCna in tudi više gospe darBke interese naše narodne celot®. Nikjer ga ni pravega umevanja za naš veeakupni položaj, za naše vses&upne potrebe, za vet skupne nevarnosti in za vseskupno zistematiČno orga-nicovano delo za obrambo teh interesov. Pri nas na Slovenskem vlada povprek takov in-dilerentizem za najviše življenjske interese, da moraš le z največim strahom gledati v bo-docnost.
A Če jrh poznajo, ker vam jih tem
izvedejo gospodarski program, je gotovo, da | sestavi ministerstvo Ralli z Epamiaondom in
umrlega ministerskega
šaha : predsednika.
i j	j	,__________M - i	Guverner feaAke • odstopil.
spram do zapsanega kolodvora, kjer se je .	r
šaha in oerz iskih prinčev pri- \ MADRID 20. Guverner španske banke
vladar od ^aha in perz jskih prineev pri- j -rJno poslovil. §ah j« odpotoval v kcpahšče Je P°dftl	ostavko, da se bo svobodneje
* f>n»reville.
koB^erenea neCalnikov strank.
DUNAJ 20. Načelniki strank so skle-n li, da proračunski provizorij in nemško trgovinsko prgodbo na vsak način rešijo v tek »čem aseianju ia tudi zakon glede pre-koračeaje kred tov za alpsko žalezai^o. Po m t n osti rešijo tudi tekonsko predlogo glede ustasovitva pravoslovne lakultete v Kove-retu, rcakor bo to dopuščal čas, ne da bi s tem torsirah oba prvo omenjena predmeta.
Pe;taa>ska županija proti novi vladi.
BUDIMPEŠTA 20. Glavna skupščina peštanske županije je vsprejela
udeleževal politike.
O
naši šolski mizeriji njenih posledicah.
L
in
To je p-glavje, o katerem se bo razpravljalo tako dolgo, dokler se nam bo godila vnebovpfjoča krivica, ki jo trpimo in proti kateri se borimo že toliko čaBa — brez-vspešno.
Kakor doslej bomo tudi odslej povdar-predlog Ko- jali vedno, da imamo tudi mi tržašsi Slovenci
P O J> L I ^ T E K. 235
Prokletstvo.
cdoTi£»ci roman A v gnat* Šanoa. — Nadaljeval
m dovriil I. B. Tomlć.
■	Frevel M. O—e. ——
—	Oh ! ch ! je zakričal zdravnik ia je pcmežikovaje začel svoja kt/ilca ubadati
v ";e!o • apieco, capieco ! Ti zahtevi- carri--ulum morbi za vsako osebo, ki ni smet v 'em meetu. Toono >o po tvoji volji ec -e.lenza.
—	D^kro! Potem ti povem, kako aii
A pošiljal ta pisma. Nadalje . . .
—	Nadalje ? je vprt.-al Cavagocli prest-a šeno.
—	Ki, nismo še zvi^li, prijaislj moj! e vskliknil £ade?r. Dalje — zapiči si to za aho. Ti si tu zdravnik ?
—	Da.
—	Sfdii, mislim, tudi v mestnem svetu ?
—	Da da! je ponovil zdravnik po-aoeao.
—	Imaš li pristašev in prijatelj sv ?
—	Oh ! Seveda ! je pokiaa.1 zdravnik z glavo.
—	Bene! je pritrdil Badoer. Tvoja skrb bodi : kovati, rovati, motiti in mešati, da med 'Gričani in Kapiteljci ne bo pravega miru. Kjer koli moreš, šeruvaj, šepetaj, preobračaj, zavračaj, laži, maži in podkupuj. V tem poslu si zadostno isvežban, a denarja boš dobivaš obilo, da prinaasiš drugih garje-vih dui v svojo mrežo.
Cavagnoli je poslušal zevaje privedigaje obrvi, šireči oči in nosnice, to lekcijo gospoda Badoera, potem je začel trti s prstom nos in je reka), ozrši se v tla :
—	Hm? Hm! Da! Da! Oh! Umejem. Lsgat;, mazati, motiti, da se vsa — — — jaz ne morem priseči, da bo vse po tvoji volji. Mari me misl\< prijeti za glavo, signore, tudi tedaj, ako bodo drugi močneji od mene, ki mi pokvarijo posel ?
—	Ko, neumen si ! se je zasmejal Badoer. Samo, če me izdaš, ako boš delal proti moji volji in ako boš len, pojde ti za glavo. Za svojo modrost in neumnost ne moreš jamčit . To je dar od narave, ca tem nisi ti kriv. Samo ti boš trezen ia slc<*i rokave i
—	Ah ben, beno ne ! Sukati rokave! To je lahko, tsga bo, ako Bog da ! je kričal zdravnik nekoliko zadovoljne;;.
ne poznajo aaših potreb ! je skoro še slabši za nas lože križajo.
Izlasti na šolskem polju se postopa proti nam uprav demosski proračunjeno. Vzkračajo nam sredstva za vegojo, ker vedo dobra, da nas « tem tlačijo pod ono višiao, kjer se nehaje tista potrpežljivost, ki prenaša vsako krivico, ker se ne zaveda, da trpi kTivioo. Ovirajo nam sleherni duševni razvoj, ker vedo, da s povspevanjem duha pri-haja tudi svobodno razaaišljeuie, in da Človek, ki se je naučil svobodno misliti, nefeuje biti — suženj.
NesamoBtojaost mišljenja, stra&opetnost in neki suženjski dub se je podedoval od roda do roda in do danes. Take nas hočejo ohraniti naši sosedje narodi-gospodj e 1 Kajti, kjer ni sužnjev, ni gospodarjev ! Zato nem tudi danes odrekajo šolo z neizprosno krutostjo !
Iz vzgoje mladine raste čvist naraščaj. Naši gospodarji, hegemoni, absolutisti, ki smo jim mi izročeni na milost in nemilost, pa nočejo, da bi mi po-tali krepak narod....!
S trdo, železno roko bi nas hoteli še nadalje tlačiti v tmino, v duševno robetvo, v narodno obnemog ost, v pol.t čno ohromelost. Oni računajo, da Be nam v tem tužnem poloŽenju uduši in pogubi sleherni talent. Nadejajo se, da pod njihovo kruto želecno roko
—	Sedaj prihaja vrsta na*te, lepotica moja, se je obrnil Benečan do Lukrecije. Daj, natoči mi ša čašo vina, ne bojim se več zaBtrupljenja. Ako je tvoja kri tako žarka, kakor je ta rudeča kapljic3, ako je tvoj duh tako močen in cs^er, kakor je to hrvatsko vino, potem se nadejam za trdno, da si v službi prejasne republike osvetljiš lice, morda bolje od tvojega brata.
—	Zdravnik se je stresel, Lukrecija je natočila, nasmehnivšl se izpod o$esa, in je rekla :
—	Mislim, da mi je kri Živa in obža ljujem, da nimam priče tu za to.
—	A kaj sem jaz? je planil Ca-vagnol:.
—	Moiči, benedetto, ga je < š nila ženska, ti si mi brat. Nabrusiti hočem svoj duh, kolikor najbolje znam. Nu, prosim, signore, s kom bom imela opraviti ?
—	L;ubiš li ti ljubezen ? je vprašal Badoer.
—	Kateri ženski ako ne laže, ni ljubezen vsakdanja brana, je odgovorila Lu-krecija odločno. Jaz sem se kskor rodila za to.
—	Ali prodajaš tudi svojo ljubezen ? je vprašal Badoer iznova.
Rnsko-japonska vojna.
Trst, dne 20. junija 1905.
;X>opis iz strokovnjaškega peresa.)
Včeraj bo bs vršili boji tesno ob mongolski meji. Torej na desnem ruskem krilu,, zapadno in vztočno ob reki Taliauho. In si-cer med močnejimi oddelki v črti Liaoiang-tšunpen—Palentun. Ti dogodki so se vršili dne 17. in 18. t. m. z izmenjujočim se vspe-hom. Rezultat teh bojev je bil, da so Rusi ostali gospodarji v Liauiangtšunpenu, Japonci pa v Palentuno. Vtis teh bojev je ta, da so se bojevale na vBaki strani moči približno ene brigade, a na ruski sirani v glavnem kavalerija, bržkone generala Miščenko. Po-trja se torej vnovič, da je b lo opravičeno domnevanje, izraženo v »Edinosti« takoj po bitki pri Mukdenu, da be namreS	ru-
ske kavalerije (general Miščenko) giblje ob mongolski meji, torej na desnem ruskem boku. Iatotako se je od tedaj ponovno potrdilo po vršivših se bojih, da se je general Rennenkampf se svojo kavalerijo in mešanimi oddelki po bitki pr; Mukdenu umikal od Tsintsintina preko doline Hunho. Zadnji njegovi izpadi so se vršili — glaBom oficijelnoga poročila generala Lineviča — med 11. in 12. t. m. zopet ob virih rek TBinho, Hunho in Satunho. (Boji pri Vanegovu in Inlanci ; potisnenje Japoncev proti Ufantovu, ali Ufalu).
Ti boji Rennenkampfa so se torej vrš.li na vztočnem ruskem krilu. Po teh in prej-
—	Signore! je planila Lukrecja in zdelo se je, kakor da hoče ptujca prebosti z očmi. Toda Badoer je vsprejel ta plamen iz očes poveem mirno, pak je reke! zopet.
—	Da, da ! Ne šalim se, ne uprašujem tja v en dan, signora. Prodajaš li to ljubezen?
—	Pa kaj ti kupuješ ljubezen ? je odgovorila ženska prežaje.
—	Kupovati ? Nikakor ne. Čujem, da je tvoja ljubezen preobilna, pak ne bi je mogel poplačati tudi ob najbolji volji. Marveč bi . . .
—	Kaj bi ?
—	Vrel bi jo za nekoliko časa v zakup, kakor jemljemo ca primer [v zakup ribji lov.
—	V zakup ! Ne umejem, je vzmaknila Lukrecija nekako jezno.
—	Sedi poleg mene, signora, da ti razložim to stvar ; ne dvomim, da se lepo pogodiva.
Lukrecija je sela.
—Cul eem, je nadaljeval Badoer, da ti je srce usmiljeno, da nisi nuna, a velika gospoda v tem mestu da često is Sejo tvoje milosti.
—	S.gnore ! ee je razjezila Lukrecija zamolklo.	(Pride še.)
šnjih tojih od bitke pri Mukdenu dalje, da bo s« v vsem območju virov reke Sungari vršili boji. To območje tmo mi takoj po bitki pri Mukdenu označevali kakor bodočo bojevno efero generala Rfnnenkampfa, čegar detachement je bil pozneje ojačen z novimi četami radi velike razsežnosti bojevnega prostora (170 kilometrov frcntoe širine). Tudi smo mi imenovali tedaj važni kraj Tšensia-kov, kakor najvažnejo skrajno točko na levem ruskem krlu. Tudi proti temu kraju so izvršili Japonci že več izpadov, toda brezvepesno. V oboe nismo skczi dva meseca doznali o kakem znatnejem dogodku v onem obsežju.
Važnih dogodkov pa je skoro pričakovati na tem vztočnem krilu specijalno pri Tsiantsiadianu i si je najvažneja točka na desnem krilu Rennenkampfa), Liuhočanu, Tun-kavu in Tšeotsiakovu. P/eko teh vasi ee utegnejo pomikati Japonci iKuroki—Kami murat v štirih kolonsh v namen razvrečenja v črti reke Tumio, to je, v črti krajev Tsante.adan —Hajlučen—Tšsvjančan—Ha fa-h' u m Fabrika. To gibanje bi imelo namen, da podpira v napredovanju njihove glavne kolcDe (Oku, Nodzu, Nogi) ob mandarinski cesti, žeteznici, v frontni š'rini do mongolske me e. Tudi na tem glavnem gibanju bo ekrajao levo japonsko krilo glavno krilo z izpadno smerjo ob mongolski meji (reka Ta-liauho . Namet« bo. da bi potisnili Ruse od želecoice Harbin—Tjelin proti vctoku, proti Viadivoetoku. Radi tega je ravno na tem krilu pričakovati najbolj krvavih, najvažnejih n odločujočih bojev v v jem napredovao u .Japon -3v. I nsevn) je samo ob sebi, da bodo Rusi istotako morali najtrdneje držati svoje zapadao krilo. To mnenje o raz deljenj u glav-n h sil smo izrabili mi žs po bitti pri Mukdenu. Okolnost, da se je po tej bitki ravno aa tem kri!u vrši) največ bojev, izlasti pa boji od 17. ia 1>. t. m., nam priča, kako se oba sovražnika najbolj interesirata za to kr.lo. V tem pogledu spominjamo čitatelje, kako je general M Učenko prod ral ob mon goust: meji preko reke IVaoho proti jugu za 70 km do Fakumena. Pozne e pa se je moral zopet pača- umikati proti eaveru do -črte L auiangtšunpen—Palentun, kjer so ee vršili ravno kar omenjeni boji dne 17. in 1*. t. m.
Tudi v centrumu ob obeh strtneh želez-ai<*e eo se Japofi in Rusi napenjali in uprizarjali ponovne izpade, prej in tudi še posebno zadnje dni. Vspehi so se menjali, takr, da so bili Rusi končno zopet potisnjeni v njih prejšnje pozicije od Vajuanpumena do Nantšentsi in preko doline Kavho.
V bolji pregled naj označimo še tu mo> meatanno črto sprednjih čet, začenši od mongolske meje proti vetoku :
L:auiaagtšunpea - Palintun - Santu - Nan-taentei - Da-ihotsi (v dolini Hunho) - Ufantov Santaahov - Tunkau - Tšentaiabon. Po takem •o japonske stmže njih levega kr.la in centra od l*. t. m. dalje oddiljene povprečto .">0 kna od prve rusze glave« bojne črte, ki si jo mi vnovič domnevamo preko krajev : Pu ts:ati«n Tautsiho reka) S.pinkai Sipiokai (železa šks postaja t H išilic-Tšanpau-Mataiatien-Hajlučen Tsaujuian (v dolini Satunho) Tšen« taiakcur \v dolini Sungari).
in nedvoumno iz'avi, kako stališče da zav* zema nasproti vprašanju slovanskih vspc
rednic v Opavi in Tešenu. Nemci namreč vatrsjajo pri svoji zahtevi, da ee te vspored-nce odpravijo. Pos). Skene je cmenil predlogo o vodnih cestah, ki jo je zbornica prenagljeno sklenila. Ako se ta predloga izvrši, bo zahtevala še vrčih prekoračenj kredita nego pa alpska železnice, ne glede na to, da ni računati na obrestovanje investicijskega kapitala in rentabilitete kanalov. Govornik je torej svaril, naj se ne pričenja z izvede-njem načrtov vodnih cest prej, nego se sestavi podrobne načrte in preden se ne prouči vseh tozadevnih tehniških in fioancijelnih vprašanj. Nato je bila razprava prekinjena. Pribodoja seja jutri.
Slovenski poslanci za pravice Slovencev.
Z Dunaja pcrcčajo, da se je položaj v dižavnem zboru zopet poostril. Z ozirom Da agitacijo, da bi se vprašanje glede italijanske pravne fakultete rešilo še v tekočem zasedanju državnega zbora, je »Slovanska zveza« Bklenila, naj gre njen predsednik dr. Šuster-šič k ministerskemu predsedniku baronu Gautscku ter naj zahteva od njegs, da poda na prvem čitanju proračuna tudi glede Slovencev obvezno vladno izjavo za ustanovitev slovenskega vseučil Š5a. Baron Gautsch je odklonil, da bi ssdaj pedal tako izjavo. Radi tega je na današnji seji načelnikov klubov izjavil dr. Šusteršič, da ne pritrdi sestavljenemu programu in da si »Slovanska zveza« ohrani svobodno roko.
Avstrijska državna zbornic*.
Dunaj 2*0. Zbornica je nadaljevala nuja pre<liog krščanskih socijnlist »v glede napada na poelaa<>a dra. Sebe cher-ja. PobI. Wohim:yer in Steiner sta najostreje obsodila napad, poal. \\ rabetz in Schuli3iayer sta tudi ot/iiovala napad. Zidaji je protest oval, da ee za cloSin dela odgovorno socijalno demo kra*ičn«> stranko. Oba govornika sta rekla, da je nepad smatrati za plod terorizma, ki so ga sejali krščanski socijalisti. Minister za notranje stvari je dogodek pojasnil, obžalo-vaje, da se ni meglo najti storilcev. Vlada bo skrbela, da bo etorilce strego kaznovala kakor tudi zato, da se ne bodo kratile pravice državljanov , zajamčene v državnih oenovn.h zakon.h.
Govorniki krščansko-sccijaine stranke so proti ljutim napad:m socijalnih demokratov protest:rali. Grcf Stsrnberg je tudi ostro prijemal socijalne demokrate. Med krščanskimi socijalisti in sccijalnimi demokrati je pr.šlo ponovno do burnih mejklicev in kon troverzij. Konečno je bil vfprejet nujni predlog poel. W obima veri a.
Ko je zbornica brez debate rešila imunitetno afero dra. Taučarja, je pričela prvo Čitanje proračunskega provizorija. Poslanec 8oamer je urgiral, naj vlada kenačno jasno
Ministerski predsednik Gautsch in italijanska fakulteta.
Inomcstski list »Tiroler Tagblatt« zatrjuje, da namerava vlada še pred poletnimi počitnicami rešiti vprašanje glede italijanske juridične fakultete. Baron Gaut ch se je tozadevno ie pogajal s predsednikom proračunske komisije, Eathreinom, ter istega naprosil, naj povspeei razpravo o zakonskem načrtu v ptoračunskem odseku, da bi bilo možno otvoriti italijansko fakulteto že na jesen. Odvisno bo pa od načelnikov klubov, ako pride dotični zakonski načrt na dnevni red. —
Dogodki na Ogrskem.
Cesarjevo ročno pismo novemu miniBter* akemu predsedniku baronu Fejervarvju, ki smo je priobč li včeraj, je dogodek zgodovinske važnosti, nekaj nenavadnega. Kajti zares nekaj v konstitucijonelni državi nenavadnega je, da vladar s posebnim ročnim pismom opravičuje zakaj je imenoval to minister stvo. V konstitucijonelnih državah prihaja do take sestave ministerstva, kakor jo zahteva istodobni politični in parlamentarni položj:, oziroma razmerje moči med strankami v parlamentu. Če pa je v tem ogrskem slučaju vladar Čutil potrebo, da se je od-makn.l rd tega konst tuc jonelnega pravila, je to pa5 dokazom, da s" razmere nenavadne, nezdrave, ki zahtevajo tudi nenavadno posto panje. V obče ae označa pomen t aga ročnega pisma cesarjevega kakor posebno izreden v prvo zato, ker označa program vlade in poleg tega tudi osebno stališče cesarjevo nasproti ogrski krizi, izlasti pa oz-rom na zahteve Madjarov ob vojskinem vprašanju ; v drugo pa zato, ker bessde cesarjeve niso le apostrofa na adreso madjar skih koaliran h strank, ampak so očevidno namenjene vsemu prebivalstvu Ogrske. Po našem mnenju in sojeno se slovanskega stališča poveličuje pomembnost tega ročnega pisma tudi okolaoet, da zveni iz njega — da-si ima markirati navskrižje med stališčem krone in .zahtevami madjarskih strank — trajna in izredna naklonjenost do Madjarov.
Tem nenavadno toplim akordom naklonjenosti, tej nad vse vestni obzirnosti do madjarske občutljivosti je morda Damen, da dovede madjarske sovin ste do treznejega mišljenja in postopanja. A!: pretežna verojet-nost govori zato, da tega namena ne doseže ! — O liberalni stranki, ki jej je bil ravno baron Fejervai v, novi ministarski predsednik, doelej eden prvih odličnjakov, smo že povedati, da ne goji zaupanja do nove vlade. To se pravi : možje se ne mislijo eksponirati radi te vlade pred razgreto madjarsko javnostjo. O koaliranih strankah ne treba niti, da govorimo : tem je že samo po sebi označeno stališče, ki ne more biti drugačno, nego skrajno sovražno. In gospodje bo se požurili, da povedo svetu, čeBar ni bilo treba praviti.
Iz Budimpešte javljajo, da je vodilni odbor združene koalicije imel v ponedeljek sejo, ki je trajala dve uri. Na tej konferenci je odbor razpravljal o stališču, ki naj je koalicija zavzame nasproti novi vladi. Sklenili so, da združena koalicija izreče novemu ministerstvu svoje nezaupanje, takoj ko se isto predstavi. Košut predloži zbornici tozadevni dnevni red.
Enciklika papeževa.
V ponedeljek je bila priobčena okrožnica papeža na italijanske škcfe. Okrožnica govori o delovanju krštlacsio-demokratičnili katolikov in duhovščine. Papež opominja, naj s? snujejo ljudske zveze, okol^ katerih naj bi se zbirala vsa katoliška društva gospodarskega značaja. Papež poživlja v okrožnici katolike, naj se udeležujejo javnega političnega življenja in Bicer na način, ki je primeren krščanski civilizaciji in gmotnemu stanju ljudstva. Papež izjavljs, da se cerkev vedno lahko prilagodi potrebam časa in družbe in da s tem ne zatajuje načela vere in nravnega reda. Katoličani pa morajo biti, kadar ustanovljajo veče socialne naprave, če se dotikajo verskih načel, poslušni sv. Stolić-, drugače pa, kjer se gre le za posvetne stvari, so popolnoma svobodni in neodvisni. Papež graja potem one, ki ne slede tem naukom, ter poživlja duhovščino, naj se ne udeležuje strankarskih bojev.
Rrmski listi naglašajo pomen omenjene papeževe enciklike ter konBtatujejo, da je s to encikliko odpravljen »Non expedit«. Od leta 1870 sem, ko so Be Italijani polastili Rima, je bilo italijanskim katolikom prepovedano udeleževati se političnega Življenja.
Drobne politične vesti.
Organizacija vojne šole v Avstriji. Cesar je odobril novo organizacijo vojne šole. Ta organizacija stopi glede prvega letnika v moč s šolskim letom 190o/06, glede druzega letnika pa s šolskim letom 1906/07.
M a k s i m Gorki. Iz Petrograda javljajo, da se je kazenska preiskava proti Gorkemu popolnoma potlačila.
Domače vesti.
Najnoveje odlikovanje grofa 3Ia-renzi-ja. Prejeli smo : Vest, da je namest-ništveni svetovalec grcf Marenzi dobil vitežki križ papeževega reda sv. Gregorija, ta vest je vzbudila vseobče strmenje toliko med širšim svetom, kolikor med svečeniki. Vse ee povprašuje, kje da so neki tiste zasluge za cerkev, radi katerih je grcf Marecci dobil to odlikovanje. Si je-li morda pridobil posebnih zaslug s tem, da vodi r. fara t o boge-eastju na tržaškem name9tništvu ? Ravno to delovanje gri fi izzivlja često med duhovščino največo nevoljo. Iz ust svečenikov samih nam je 2nano, kako ta referent v svojem uradi em poslovanju, če le more, šikanira, in to ne samo nižo, ampak tudi višo duhovščino, in celo tudi Ordinarijate, spadajoče v Primorje. Nam so znani taki konkretni slučaj-', kakor smo jih deznali iz ust visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
Mari si je pa grcf Marenzi pridobil posebnih zaslug ob riemanjskem vprašanju ? Odgovor na to vprašanje je lahko kratek, a vendar v najstrožjo, uničevalno obsodbo za poslovanje namest-niškega svetovalca grofa Mare n z i - j a.
Tudi človek z najpriprostejim razumom bo umel, da ob lakih delikatnih aferah treba najfinejega takta, ako bs hoče izlasti priprostoga človeka pridobiti. A kako je postopal grof Marenzi z riemanjakimi mežmi, ki so prihajali k njemu z najboljim namenom ? Mesto, da bi jih vsprejemal ljubeznjivo in jim tudi dobrohotno pojasnjeval, kjer po njegovem mnenju nimajo prav, je rohnel nad njimi razdraženo, premetaval akte in jim besno kazal vrata, o čemer se je dogodilo celo, da jih je z roko potiskal iz sobe ! Sa-ii tako postopa z ljudmi, katere bi se hotelo pacificirati? ! Sa-li na ta način pridobiva m9d ljudstvom zaupanje do oblasti ? ! Ali ni tako postopanje kakor proračunjeno, da razdraži še one, ki bi bili morda pripravljeni za pomirjanje ? ! Slednjič pa je grof Marenzi posegnil do ekrajnem, da sploh ni v«č vsprejemal t-, h ljudi ! A to ravno me5e karakteriEt čno, a gotovo ne neugodno luč na Ricmanjce, da eo vendar se hoteli prihajati, da-si eo bili poprej pahnjeni preko pragu
Dejstvo je, da Bta vporaba orožnikov ;'n zatvorjenje in z. pečačenje cerkve v Roma-
njih najusodneje in najnesreč-neje uplivala na razvoj riemanjake tfere. Bilo je ti postopanje, kakor da hoče kdo h petrolejem gasiti ogenj.
Nadaljno dejstvo pa je, da je škof dr. Nagi svojedobno izrecno izjavil, da ni bil o n, ki je zahteval orožnike in dal zapreti in zapečatiti ceikev v Ricmanjih, v kateri se je nahajalo Najsvetejše. Kdo torej? Mi ne vidimo torej druzega, nego našo vlado, n»še cesarsko kraljevo namestni-štvo! A kdo ima Da numestiiištvu ta referat i Grot* Friderik 3Iarenzi !!
Pohujšanje v Ricmanjih traja dalje v nezmanjšani meri, ker tudi proglašenje župnije je bilo 1 e udarec po vodi! To pa — tudi če ne bi bilo dr uzi h razlogov
—	že zato, ker se je izvršilo o prez;.ranju Ricmanjcev. Pohujšanje traja dalje in dober del zasluge na tem pripada — kakor izhaja iz gori rečenega — referentu na e. kr. namestništvu ?rofu Frideriku Marenzi j u I
Je li bila ta zasluga odloč.lna, da je grof postal vitezom papeževega reda sv. Gregorija ? !
Ce pa so odločile morda kake druge, nam nepoznane zasluge, bi bilo dobro, da se to označi, da ne bodo ljudje delali slabih dovtipov o resnih stvareh !
Ivan Škerlavaj. Včeraj je umrl ca Opčinah gospod Ivan Škerlavaj, posestnik, zoačajen rodoljub, neomajen pristaš narodne stvari, bivši predsednik društva »Nikodem« in »Zavarovalnica za govejo živino« ni Opčinah, v obče mož, na katerega smo se mogli zanašati absolutno in v vseh slučajih. Ravno pred <S meseci smo iskrenim obžalovanjem beležili smrt pokojnikovega očeta, ki je bil iste tako naroden peštenjak od nog do glave.
Res, prehitro nam legajo v grob naši vredni mož e na Opčinah. Časten bodi spomin pokojnemu Ivanu Škerlavaju \
Imenovanje. Minister za trgovino je poštnega tajnika d.ra Riharda viteza Stauber v Trstu imenoval poštnim svetovalcem.
Poštni kontrolor g. Karol Neumann v Gorici je pa imenom višim pc.^tnim kontrolorjem,
— Monsignor Peter F leg o, kanonik in papežev h sai prelat, je imenovan škofijskim komisarjem za veronauk na hrvatski gimnaziji in na italijanski realni gimnaziji v Patinu.
»CiTilta italiana«. Pišejo nam : Sleherni dan ee degaja v Trstu in tudi po okolici, da sadć pri eni in isti mizi Slovenci in Italijani. Dogaja se, da se ta dva soseda, sinova dveh različnih narodnosti, tu pa tam tudi sporekata, ali to se dogaja le med aaj-priproatejšimi el'j". Bolj inteligentni ljudje ee navadno spoštujejo, ne glede na narodno3t, ki jej pripadajo, in na jezik ki ga go~ore. Osobito smo mi Slovenci že tako olikani, da se nam niti ne sanja o kakem žaljivem nastopu proti našim sosedom, ker, če že nastopamo proti njim, smo vaikdar le v obrambi. Piscu tah vrstic je bila često prilika biti v javnih lokalih, v katere zahaja po veliki večini naše ljudstvo. Dogodilo ee je, da je v te lokale prišla kaka družba Italijanov, ki se niso preveč dostojno vedi', a vendar so naši ljudje ostajali mirni in dostojni. Cira pa te v naši slovenski okolici in v mestu samem od ngše strani dela vfe možno, da se ne bi kalil mir med sosedi — nam ne gre v glavo, kako morejo Italijani se svojo »civiltil ittliana« postopati proti nam ca način, ki ni ravno najlepši odsev — civilizacije.
Te dni sta bila sla dva naša gospoda v ulico Torrente na čašo piva. Lastnik lokala je Slovenec. K mizi naših gospodov je pri-sela četorica Italijanov, ki so, ko so slišali slovensko govorico, začeli izzivati! Slovenca sta bila civilizovana, kar Italijani niso bili
—	zato sta plačala in odšla. Povedala pa sta Italijanom, da sa omikani ljudje ne vedejo
—	tako.
V go3tilno pri »Francu« v ulico Geppa je prišla pred nekoliko dnevi večja družba lašfcih mandclinistiv. Ker je bilo v gostilni (kakor običajno) več slovenskih gostov, fe Italijani niso upali izzivati z besedo — pač pa bo raztrgali »Edinost«, ležečo na mizi, pri kateri so sedeli ti sinovi »civilta italiana« ! Nameravali so tudi odnesti Ciril Metodijeve užigalice, toda manjkalo jim je poguma!
To ni ravno znak prevelike civilizacije
—	kaj ? !
Da se bodo naši krčmarji vedeli ravnati, j'm napišem Še to le degolb eo :
Prsi let;, ko sem se jat imel gostilno, sta prišla dva Italijana v lokal. Izpila sta litra vina in — zavoljo lepšfga, — raztrgala sta list »Soča«, ki je bil ravno na mizi.
Ob računu pa smo se pogodili tako, da -ta » ucaka« plačala vino in eno krono za »Sočo« ! Ali tako, ali pa na policijo! je bil moj odgovor, ko eti bratca skušala ee zviti ' — Ako bodo krčmarji tako postopali, petem Italijani kmalo nehajo izz vati po na ših lokalih.
Iz Boca nam pišejo : V nedeljo s:no i:nsli ta v prostor h vrlega g. Ctha lepo in pomembno vesel o.
Ob tej priliki izrekamo najsrčnejšo za-nvalo slavnemu pevskemu društvu »Zvezda« z Herpelj ki je jnalo sa ero/im krasnim petjem navduševati in vzbujati srca neš:b Koranov. Zahvalili se moramo isto tudi vrlemu »tamburtškemu zboru« in drugim rodoljubom iz Ptzina, ki so nas vkljub slabemu vremenu tako mnogoštevilno posetili. Samo žal, da nas je dež neprestano nadlegoval,	česar nam je b:la marsikatera zabava prikrajšana. Sicer pa moramo reči, da so . i vs prostori g. ^ eha ša pretesni in zado-v 1 it: smo ee morali s tem kar je bilo. Na vsporedu je bilo : petje, tamburanje, siljiva p na, prečkanje n napesled prei odhodom gi spoti jv iz Parna je naša vrla učiteljica g. Stef. Haeel deKlamovaia P. Preradoviča »P.zirav domovini«.
L"i amo, da je ostal ta večer globoko vtisnjen v srr-u naš h g. gostov ter upamo da -i prav v kratkem zopet snidemo.
Se enkrat »srčna hvala« in vesel' »Na tdar« izlasti tudi vas gospodje tam iz Ći-"irje, ki tud: n.ste pozabili našega Roča.
Odbor.
Praznik sv. Mazarija Povodom praz-a -:a Sv. Nazarija v Kopru se je v pone-e ek od 7. ure zjutraj do 4. ure popoludne na razn h parnikih vozilo iz Trsta v Koper
Pravleo javnosti je naučno minister-
st. priznalo privatni ljudsk: šoli v Ijubljan-bi, glohonemnici.
Domača obrt n ost Ljubljanski ta pet n k :a založnik poh -tva Dragotin Puc je izumil pos:eljo, ki se da preceniti v divan.
Izpit za učiteljice na otroških Trtclk Bi napravile pred gor sko izpresa-vaino komisijo ~.čne : Ćebokin Julija, Dur-java Ana, Goni<5 Josipa, Sluga Ida in Zorzi Emilija.
Mesto sodnesa pristava je razpisano na «*. k. osrajnem sodišSu v Poreču. Prošnje
je dopcalati do	junija predsedništ ?u
okr žnega sod šča v Rovinju.
Nofi droštTi C. kr. namestnistvo je vze.o ca znanje pravila novih društev : »Pevsko in tamburaško društvo »Sofa« v Sv. Luciji pri Tolminu in »Bralno in pevsio društvo »Tabor« v Lokvi pr. Sežani.
Silno točo. ki je uničila skoro vse pr delke, to imeli m nilo nedeljo v vztočni >ta;ersk;.
Kranjski pe>polk Št. 17. pride v Ljubljano. »Slovene«*« p,roča, da se v dobro poučenih kreg h z gotovostjo zatrjuje, da jr.de kranjski pešpolk št. 17. prihodnjo pomlad, to je meseca aprila 11*0». iz Celovca zopet v Ljubljano.
Bre/Testnost regnicoloT. V tunelu n ve železn ce nad Rojanom dela mnogo ita-liiaa-kih delavcev. Eden teh ee je zaljubil v neko si vensko dtk'e, ki pa ima že svojega - .venskega izve2jet<'i. It lj n je oliko zalezoval to dek'e, da jo je res premotil. O rem je zvedel tudi slovenski izvoljenec in p.isiei oa je bile, da je pretrgal vse zveze z deH.etoir. Tako js ostala stvar več tednov, d zler ni italijanskega zaljubljenca — vzela n * 7. Rjja^a in ga odnesla na iijrenjsko. Od tu je zopet pieal dekletu v Rojan ter jo re? premotil, da mu je sledila na Gorenjsko. Tu e bila nekoliko tednov, dokler sa ni vrni.a d< mov pred par dnevi : lačna, žejna
d rsztrgena..... Zakaj in kako je to prišlo, o
tem umi naši viri nič na pripovedujejo.
Pceiedine za ubogo :n zavedeno dekle "i pa sila žalostne. Nje pošteni prejšnji Slovenca: izvoljenec noče niti čuti o njej, a sosedje jo vsi grdo gledajo. Mi ne bi niti ome-n t. . ker ni po našem ukusu t rati v javnost z -i r.e stvar'. Ali na diugi strani se nam e zdelo potrebno t), ker opisani dogodek m re služili domač.m slovenskim dekletom v p.uk in svarilo.
Samomor. 2o letni Avrelij Civ d.ni je "la* v paoirn ci S. Modiano, a stanoval je » očetom Valentinom v ulici del Karnet3 šu
26 v II. nadstropju. Že vee ča3a je bil mladenič duševno jako potrt, ne da bi bil komu povedal vzroka te svoje potrtosti. Sinoči, kmalu potem ko je bil prišel z dela, to je mej 6. in 7. uro, se je pa zaprl v sobo. Kmalu za tem so pa ostali členi družine slišali strel iz iste sobe. Skočili so takej v sobo in tam so našli Avrelija, ležečega na postelji : iz ust se mu ie pa cedila kr:, a v desni roki je tiščal revolver. Po3lali so takej po zdravnika na zdravniško po3tajo, a zdravniku ni preostajalo druzega, nego da kon-statuje, da je nesrečnež že mitav. Uitreld se je bil v usta.
O vzrokih tega samomora pa ni nič znano.
Društvene vesti in zabave.
25 letnica »Obrtnijskesra društva« v Barkovljah. — Pevsko društvo »Adnja« v Barkovljah vabi na vrtno veselico s petjem, godbo in igro, ki jo priredi v nedeljo dne 25. junija 1905. v proster h »Narodnega doma« v Barkovljah v proslavo 25-letnice »ObrtnijBkega društva«. Vspored : 1. Komzak: „Triglav", koračnica, godba. 2. Schneider : -Slovensko srce*, valček, godba. P. A. Forster : ..Sokolska", možki zbor. 4. Dvciak: „Veselica na vr.u1-, simfonija, godba. 5. Dr. G. Ipavic : „Kukavici", (nerodna) mešani zbor. 6. Vogel : „Cigani**, pesem, godt»a. 7. Liharcar : „Lahko ncČ"t možki zbor s samospevom baritona. Komzak : „Rokoko", gavoti, godba. 9. J.Aljaž: „Vjtuga ptiča tožba", mešani zbor. 1(J B;r-netič: „Slovenski veccc", godba. 11. A. Ben-kovič : ..Mesalina", veseloigra v enem dejanju. 12. Svobodna zabava s plesom. — Začetek veselice ob 5. ur. popoludne. Na veselici in k plesu sodeluje Sv. Ivanska narodna godba. Vstopnina na veselico 20 stot ; k plesu možki 1 krono, ženske 50 stot. Sedeži 20 stot.
Za slavnost »Kolo« se je prijavilo doslej devet bratskih pevskih društev.
»Narodni dom« pri sv. Ivanu ni še imel časti hraniti v svojih prostorih toliko pevcav, kolikor jih bo dne 9. julija !
Prijavila so se sledeča društva : 1. Pev. društvo »Adrija« iz Barkovelj. 2. Pevsko društvo »Zirja« iz Rojana. 3. Pev. društvo »Slovan« iz Padrič. 4. Pev. društvo »Slovenska L rac iz S v. M. M. spodnje. 5. Pev. društvo »Slovenska Mladina« iz Sv. Ivana. 6. Pevsko društvo »Slava« iz Sv. M. M. spodnje. 7. Pev. društvo »Velesila« iz Skednja. 8. Pev. društvo »Zvon« z Opfiin in 9. Pev. društvo »L pa« iz Bizovice.
Ona priglašena društva, ki niso Š3 prija vila pesmi, s katero mislijo nastopiti, naj store to nemudoma.
Kazne vesti.
San Francisko v Ka! i^rniji je leta 184V. šcelo 459 prebivalcev raznovrstnih narodnestij, danes šteje mesto nad 300.CU0 prebivalcev.
Velika nesreča v rudniku. Petr. brz. agent, poroča iz Jusovke, (gubernija Jekate-rinoslav), da je v tamošnjem rudniku ponesrečilo okolo 500 lju li.
Učiteljski proletarijat na Ogrskem. Na Ogrskem je sedaj izpraznjenih 137 učiteljskih mest, za ta mesta se je prijavilo 1139 učiteljev in učiteljic. Tisoč in dva jih ostane brez službe in kruha.
»Kojanskerau konsumnemu društvu« v Rojenu je na zabavnem večeru dne 3. ■
junija t. 1., prirejenem v proslavo nakupa svejih lastnih prostorov, daroval gosp. Ant. Žitko 100 kron. Odbor imenovanega društva 8aoe	J
se tem potom najprisrčneje zah7a)ju'e bla- ! gemu rodoljubu za ta plemeniti dar.
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu je
imelo dne 11. t. m. svoj redni občni zbor za leto 1904. Iz poročila tajnikovega in blagaj- 1 nikovega je bilo razvidno, da se društvo lepo razvija in napreduje ter da je tudi v
Porotno sodišče.
Včeraj se je vršila kazenska razprava proti Ivanu \Verku, lastniku lista »II Gaz-zettino«, in Viktorju Benussi, odgovornemu uredniku istega lista. Tož 1 ju je gosp. odv. dr. Josip Stanič radi žaljenja na časti potom tiska. Predsedoval je razpravi sodni svetovalec Pederzolli ; votanta sta bila sedna svet. Moache in Cjdrig. Tožbo je vzdržaval toži-telj dr. Stanič sam, a oba toženca je branil dr. Robba. Ta razprava se je vršila že dce 12. decembra m. 1., a b li je odgodjena v svrho, da se zaslišijo priče, predlagane po tožitelju tekom razprave, in pa priče, predla-
V včerajšnji razpravi bi torej bilo treba sa^lišati samo nove priče, a ker so porotniki drugi, nego so bili prvikrat, je bilo treba začeti z nova vso razpravo.
Odv. dr. Stanič je tož 1 lastnika in odgovornega urednika lista »II Gazzettino«, ker je bilo v tem litta objavljenih več člankov (vseh skupaj 12), v ki t arih je bil o Iv. dr.
Dunajska borza ob 2. url pop.
včeraj danes Državni dolg v papirja	100-^5 lcO
„ „ srebru	1C0 00 1C0.95
Avstrijska renta v zlatu	119*70 119.70
„ „ kronah 4°/0 10:*5tl 10 ».45 Avst. investicijska renta 3l/t°;»	93 < 5 93.10
Ogrska renta v zlatu 4a0	117-75 ll7.S5
„ „ kronah 4°9»'35 91 35 „ 3 V,	£8 SO S3.S0
Akcije nacijonalne banke	l*i4.->.— Iti 19.5!)
Kreditne akcije	-25 6654.25
London, 10 Lstr.	240 35 240.2;-,
100 državnih inark	117.37 117 35
20 mark	23 47 23 48
20 frankov	19-14
100 i tal. lir	«5.t0 9V50
Cesarski cekini	11.31 11.31
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta italijanska renta 106.2 . 5panski esterieur 91 <-7, akcije otomanske banke 60? —. Menjice na London 251.70.
Pariz. (8klep.) Av^trijsks drfavn« fele™. p 719— Lombardi —.— nnif'oirana turška rer.t» SS 80 a vatri j. zlata renw 1C0-70, ogrska 4",, ran ta 100 40 Ltndarba? —.— turSke arečtre 134— paiižka banka 14 02, itaUianake meridi-jonalne akcije —, akoi e Tinto 15.51. Trdn ■.
Lop H od. (8klei>' Konsolidiian dou 90.5 ;t Lombardi 5 3 4 srebTO 57—, Španska rento 90.1/1 n« Hjanaka renta 105.7 „ tržni diskont, 2— ms ijice ■•» Dunaj o 24 25 dohodki banke —.— izplačila bane. —.—. Stalna,
Tržna ooročUa 20. junija.
Budimpešta. P&eni&» z» okt. K 1f 4S K ' 5 ; 0, rž za okt. K 12.tO do K 12 62 : oven z. okt-od K 10 98 do 11 —; koruza za julij K 14 92 do K 14 H + .
Pšenica: ponudbe in povpraševanja srednje, tendenca mrtva — Pt odaj a 22 G 00 met. stot. z» 10 do 15 stotink cereje. Koruza za 5 do 10 stot u;*je — Druira žita mrtvo. Vreme: dež.
11 tt v r ti.	Hanto« go- -
r»(e«» za tek. mesec po 5o kg 43.— fik, eb s-^t 43.';,
New-York. (Otw . Kava Klo ih bedo e
dobavr. Mlačno, 5 st. znižanja.
Hamburg, is*-- op.l Kav« ^sot^«
n^erage za september £6— r» dec. 361 „ za marec 37.— za .raj 371/, — Vzd žano. — tfavv K» > n» vade: loco 38—40, navadna reeln* 41—42 u»»fl 'i dol t* 43—45
Hamburg. (Ske..» Sladkor i a junij 23. j ■ za julij 23.£0 7a avgnst 23.95, za september Ai£.b~> za oktober	za novexb?r 19-8''. — Vreme:
lepe.
London. Sladkor iz repB botov 1l;3,'lt .
Stalno.
r* a r i t. B* za tekoči meaec 16.— rt ta julij 15.75, za julij avgust 15.25, za september-de-cember lf1.— inirno.) — P^eaica za tekoč*, m -sec 23.55, za julij 23 60 za julij - avgjat 23.10 za sept -december 2165 imirno). Mokn za tekoči meaec 30.60, za i uli j 30.45 tp julij-avgus. 30.25, za 9"pt. - december S9 10 (mlačnj). Kepićnr olje za tekoči meaec 50—, za julij 60.— aa julij - avgust 50.— za september - december 50 */4 (mirno. @pirit za tekoči meaec 55*/, za julij 54 zb julij-avgust 53.3/4 za september - december 44.31 (stalno . Sladkor aurov 88* uao nov 29VJ-293/« (mlačno bel za tekoči me«ec 3351,, za julij-avgust 31—. in oktober-januvar 30DS, za januvar-april 30"jv) (stalno rafinirai 661/«—67. Vreme: delooaa oblačno.
dobrem gmotnem atanju, kajti imelo je že v gtftnig M razae nagine uapadan in žaljen. V prvem letu 270 K preostanka. Na volitvi igt,h 51mnkih B9 je tož telja smešilo, ae mu
novega cdbora so bili izvoljeni večinoma etari odborniki in s cer : Karel Živic pred sednikom, Andrej Širok tajnikom. Fran Primežih blagajnikom; odborniki pa : Andrej
očitalo ederuštvo in se ga sploh ispostavljalo javnemu saničevanju. Ti napadi v omenjenem listu eo začeli dne 19. oktobra 1904. in so potem trajali dalje precej časa. Povod jim
Zadnje brzojavne vesti.
Adresa norvežkesa stortlngra.
KRISTIJANU A 20. Storting je šveJ-skemu kralju Ossarju in švedskemu državnemu sboru poslal adreso, v kateri je izjavil nastopno : Dogodki na Norrežkem so dovršena stvar. Ker oba naroda gotovo ne žilita več unije, ni umestn > razpravljati o raznih konstitucijonelnih in državnopravnih vprašanjih. Stortiug prav dobro rasume težavno (Dalje na četrti strani.)
Furlan, Anton Zlobec, Martin Dobrila. Miha j je bi, pa y dfjstv0j da je dr. S{ani5 branil Hrvatin. Za namestnike: Ivan Zabr.č, Anton Qa kateneki raispravi BCanega Ferruccio Or-Murovec, Peter Može, Jakob Renko. Pre- j landQf k[ je bH Werka udariI 9 palico po gledovalci računov ; Jušt Kralj, Ivan Sila >n g,ayi Nft jgtej raEpravi nainrefi dr# Stani5 Ivan Besednjak. Občni abor je sklen.l, da trdj]> da 93 jfl 0flando le braDil in da je naj blagajnik obdrži v društveni blagajni le w„ka udflnl le v Bi:0branii. Ta razprava
100 kron, drugi denar naj se naleži v hranilnici obrestonosno. Ker je drultvo na dobri podlagi, je želeti, da bi se pridno vpi-sovali še novi udje.
»Dramatično društro« t Trstu javlja, da bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 6. julija t. I. ob S. uri zvečer v društveni sobi (»Narodni dom« via Geppa) Poleg običajn h toček bo na dnevnem redu tudi sprememba pravil.
Nnva hiša v AJdovš5ini ^ z
Hlod devetimi prostori in dvoriščem ter gostilno se proda ali pa odda v najem. Naslov: Andrej Merkelj v Velikih Zabijah £t. 82 p. Sv. Križ-Cesta.
proti Orlandu se jo vršila dne 15. septembre m. 1., a — kakor povedano — 19. oktobra so začeli napadi na dra. Staniča v »Gaz* zett'nu«.
No, na včerajšnji razpravi sta t žinca izjavila, da prevzameta odgovornost za inkriminirane Članke in da hočeta dofcaaati resničnost trditev, nahajajočih ee v tih čUnkih.
Po kraik°j izjavi tcžitelja, da se je \Verk hotel z enimi Članki le mašČivati radi besed,
ftla^nvir za koneerte' ra,,Ueii» »ajboijše
UladUVII dunajske tovarne, se proda. — Pleškovic, Corso II.
Slovensko akad. društvo »Slovenija« j ki jih je b:i oq, tužitelj, izrekel kakor bran-na l>jnaju priredi v petek dne 23. junija • telj na razpravi proti Orlandu, in nekterih ob uii zvečer v restavrz«' ji »Matalonvc > drusih opazkah tsr po kratkem odgovoru (i. Lande6gerichtsstr.) slavnosten večer kakor toženca \\ erka na t> izjavo in na ts opazke,
odhodn co sedanjim in bi\šim svojim členom, ki so letes dovršili študije na dunajskih visokih šolab.
lato društvo priredi dsnes dna 21 t. m. ob 7. in pol uri zvečer v društvenih prosto-
je sodišče začelo zaslišavati priče.
Razprava je b la ob 2. uri popoludne prekinjena do r>. ura in pol zvečer, a zvečer je nadaljevala do preko 8. ure, na kar je bila zopet prekinjena do datei predpoludne. B lo
rib (VIII. Breiteofelderg. 20) fcvoj tretji je zaslišan h veS prič, a natančnejše pjročrlo redni obč. zbor z običajn m vapr-redom.	,o iejavah t*h pr.č p"-ioe^anoo jutri.
Slovenska Hatica. V \čerajšnji odbo ; rovi seji »Slovenske Matice« je bil zopet izvoljen predsednikom deželni šolski nadz3r-
PrSdAll t€^nikar ali inženjer si pridobi rnUDlI dobro prihodnost. Oglasiti se pri Živic in dr.i. trgovinska ulica 2.
Javni ljudski ples ^
stilni Trošt« v Škorklji (na desno rojanske cerkve navzgor). Svirala bo 15 mož močn:i godba na pihala. Plesalo se bo na v to nalašč napravljenem podu. Vsak "komad 10 st. (o nč.). Krasna lega, svež zrak, senčnati vrt.
koji j"e vešč mnogo jezikov, stenografije in pisanja s strojem, se sprejme* v »Valjičnem mlinu« v Kranju.
nik g. Fr. Leveč, prvim podpredsednikom
HuriBB poruMla li« 20. junija Tr^ašk^ Korz«,
.	_ J -L. i Napoleoni k lt 1 i— 19.:4 -, angieftk* Ui* K--
e. Petar Graseelli, drugim podpreleedaiKom ; do	London	leimm K 84020—240 50
e kanonik Ivan Suš iik, blagajnikom g. dr. Fn»eija K 95.-96 60 Italija II
s	l i - i- italijanski bankovci k--- —. N«-u.Ci!i
Josip Stsre. Ključarjema sta bila pa izvoljena H7.au—117.60, temLki bankevr.	—	--
gg. dr. L. Požar in dr. Fr. Zbašuik.	1 avstrijakm ecnou.« re«ta K' TOOiO 10at0 ogr«
Mož k a podružnica družbe st. in Metodija na tfreti javlja, da
otroš
v ne
društvu
kronska renta K 67 2) 7 50 iunjmaa, rent
CiHla	—.— —.— kreditu« aaoj« K — — t64—
- i:	drfavn* železnice K 664 - - — * 6'i Lombai
pnreui	g(} _ ^ Uojdov	672--
-ki vrtec v Rjjanu svojo otroško veselico	8ref U: Tisa 11338 50 -342 50 ivredii K 482 50
a .	. %	r-_________do 492 50 Bodenkreojl ir^O *0tj.— 313 —
e del j o dne 2. julija t. L v »koMumn«®	^^^^ lg€5 K 3^67b 31375 lorlk, K 142._
v Krjanu.
do 144. — Srbske —.— co —.—.

-lOiiOHOiiOiiOliOliOMOiiOiiOiiOi O -----N
Tovarna pohištva 'mm
^Heksander £evi ]H!inzi
ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hi$a). (
ZALOGA:
Pinzzn ROSARIO (Šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Iluatrovan cenik brezplačno in franko
OnOiiOiiOliOliOHOliOMOiiOiiOi
stal v katfrtu t-e s&Laja kraij. St .rticg ape x)ca kralja, na š.*e državni zbor ia a*	nsroi, ca; foleiuj^jo, da se trimo
k- raznceije unije ter nsj v bodeče oba naroda ž vita v prijateljstva a slogi. Nor vežza n: nikdar hote a žaliti čast Švedske. Bratski narod ne čuti nskake trpk^sii oz -tent ievolj« nasproti kralju Oikarju in nasproti ^vedskemu narodu. — Adrfsa vn >-vič utemeljuje vzroke postopanja Norvežke ter omenja .'O-letnega skupnega delovanja na gmctneaa in duševnem polju ter na čute odkr .to?rfnosti in prijateljstva obeh narodov, e<> iz tega skupnega delovanja izhajali. Ti čuti se sedaj po preaehaaju unije zopet ožive. Stortintr predlaga šversii vladi, naj pripezna N>»rvetko kakor suverenno dižave, naj prične pogajanja, da se po prenehanju □n;je na novo uredi razmerje med obema vladama. Storting je pripravljen, da ugodi vsak; opravičeni želji, ki ima s'uŽiti v var sivo samostojnosti in integriteti dižive. — Storting izreka konečno nado, da ss razvije zaupno ratmerje v varstvo skupnih interesov.
Ckaz sledo račkih srednje azijskih
dežel.
DI NAJ 20. Ruska vlada je nedavno zopet uveljavila odredbo, ki je b:la v ve ljavi od leta 1002, ki je pa bila pet-m odpravljena, da m »rajo namreč inczemci, ki hočejo obiskati ruske srednje azijske dežele, imeti tozadevno dovoljenje od ruskega mini-sterstva za vnanje stvari.
Konferenea liberalne stranke.
BTDIMPEŠTA 20. Predlog, ki bo danes zvečer predložen koilerenei liberalne stranke, z.eka zadovoljneet, da je konečno ispuščena iz službe vlada, ki je podala svojo ostavko ter izraža svojo skrb zaradi urod nega nasprotstva med krono in sedanjo ve čino, ki stavlja v nevarnost temelj ogrskega parlamentarizma. Posledica teh nasprotstev je sestava izvenperlamentarične vlade. Take vlade ne more liberalna stranka podpirati, t r nima do nje oikakega zaupanja. Liberalna stranka se bo držala nagoabe iz leta 1867. :n politike Deakove, ki vspostavlja in vzdržuje sporazum med krono in narodom. Liberalna stranka b:> na tem temelju služila pravi narodni politiki in 6tori vse, da se bodo upoštevali eakeni in da se osnuje parlamentarna vlada, ki bo uživala zaupanje krone in večine. — Velik del liberalne Btranke želi, da bi se kabinetu Fejervaiv iztekla nezaupnica tudi v zbornici in naj bi ss tozadevno predlog spremenil. Grof Tisza je pa mneaja, da naj ssdaj liberalna stranka ne zahteva padca vlade, k^r ni nade, da bi bilo sedaj možno sestaviti parlamentarno vlado. —
L beralna stranka vsprejme torej na svoji današnji seji sklepni predlog ter poda še le v tb irnici izjavo, v kat9ri bo povdar ja.a, da nima do vlale zaupanja in da jo ne ho podpirala ; da pa graja vedenje koalicije ter želi, da se o nje predlogu preide na dnevni red.
j\aro3ni kolek je vdobiti pri upravi
„ttinost"
tovarna pohištva ignac kron
~RST. ULICA CASSA Dl R:SPARM!G 5
1EBL071NJE FO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Razstava
in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem.
Ulica Chiozza (dvorana Tersicore).	—
Obiskati se jo zamore vsaki dan.	Ugodne cene.
Razglas.
Odlikovala v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulloa Vincenzo Seiilnl (nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čopičev
za barvanje s pokostjo.
--------------Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti.	■ 1 - - =r
Se ne boji nikako konkurence glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
\ svrho o 1 tla je stavbnega dela in dobave }M>trebš<"in j>ri popravi elementarnega strelišča v Bazovici pri Trstu, koje »lela >0 j»mračimjena na K lio.CM>7*77 U> vršila pismena dražba dne ,.*>. julija 1 !»o.r> ob lo. liri predp. pri c. kr. vojni^ko-stavbinskeiu oddelku 3. voja v < r rad« -u.
Pripoiuoeki in nataneneji pogoji se /a n 1 ore jo pregledati v pisarni ees. kr. vojii^keira stavi». nadzorovalne^a urada Milit;ir-l*auaiitsieht) v Trstu | velika vojašnica j do 27. junija 1 J M >f>. ali pa v pisarni e. kr. v< »j. stavbinskega oddelka .'».voja v < iradeu. Klisa I nt »transe št. 18 «»d 2*. junija do julija 1905.
V (iRAIKT, is. jun. 1HO5.
Oskrbništvo
e. kr. t ©j. stavbinskeira oddelka 8. voja.
Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE
naše stiskalnice „ERGOLE"
so
lisi j novejšega in najboljšega sestava l dvojno in nepretrg-ano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Hll>r \ V LIČNA STISKALNICA.
Najbolj®«' r» • ; vr"-»o patentovmne utn^ brizgaluiee, ki delujejo s. 1 . ^pb«-, ue »la l>i jih Mlo treba gouiti.
,Syphtnu' plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno,
slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, ABtOIltitU ftmgainica. čistilnice rtšetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi s-roj i za poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega »zbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
ItUkalnloft z* grozdje.	PH. MAYFARTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
Svoji k svojim !	Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varrnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
C r o a, t i a,"
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, trlavneera mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne! ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo. seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. -- Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-7rst
.	ULICA TORBE BIANCA 20---
Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
Mladenič
italijanskega, hrvatskega jezika v g. v/ >ru :n pisavi ter deloma tudi nemškega išče -'.užbe. E 'entuvelno tudi samo pol dneva. Ponuuhe pod »Bodočnosti jtu upravu »Edinosti«.
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajainici
A. BERINI & A. STRINGAR!
ulica đi Torre hianca 45.
Kis, milo. svece in soda.	:
Jedilno olje po 2s nove.
F. Pertot urar
TRST - ul. Poste nnore št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste zzzzz
prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia M. 7
m „S AN U S" —
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod.
C. COMINI\ Trst Barriern 2S
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni plug
s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen, preprost, lahek in een. — Svoje dobro znane Škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehjive vinske stiskalnice.
Z IVI C, inženjer - Trst
Skladišče — trgovinska ulica 2.
Dr. S. Sterger
c. kr. okr. zdravnik v Ljubljani, je v kloroznih slučajih in pri okreva-jočih otrocih z najboljšim vspehom vporabljal
wm~ železnato vino ^m
G. PICCOLIJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.
Polliterska stekleni<-a velja 'J kroni in se v nanju na-— ročila točno izvrše.
Kavarna-restavracija Sv Ivan
5 minut od Bošketa.
SENČNAT VRT
VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK
= koncert =
vojaške godbe c. in kr. pešpolka št.	97.
Izvrstno pivo, \~ino, mrzle jedila itd.	itd. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo vabi
JULIJ PREMRU.
Zaloga
izvozno-marcne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager)
zzzzzn pive =
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
= kvasa =
iz tovarne Bratov Reiningh&us
Steinfeld pri Gradcu, zaloga ]tfattonijeve giesshublcr
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10.
jSLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujočimi se vplačili.
Vsak čian ima po preteku petih let pravico do dividende.
„Slavij a"
Tzaiemna zavamalna kanta t Pragi. — Rezervni foni 31.865.386 80 K, izplačane odškodnine: 82,737.159 57 K.
Po velikosti druga vzajemna, zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼m pojasnila daj*:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Akodam po najnižjih cenah, ."rkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok uristne namene.