Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev, 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-RB-10-146 • List izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje
vsak torek, ne vračamo.
OBČINSKI PRAZNIK V RADEČAH
m
6ttv. 36
TRBOVLJE, 31. AVGUSTA 1957
Leto X.
Program glavnih prireditev od 29. VIII. do 8. IX. 1957.	■
29., 30. in 31, avgusta ob 20. uri ter 1. septembra ob 20. uri: »Mlinarjev Janez«; uprizori ga »Svoboda«, Radeče, na letnem gledališču za domom »Partizana« v Radečah.
1. setiembra popoldne: Pokalne plavalne tekme na obeh ba.Jin »Partizana«, Hcvtemež in Papirnica.
3. s* - Sv a, ob 20. uri: Prosvetni večer: spored: »Ko-	5
vačev . * »Ženili se bomo«, koncert narodnih in	g
'umetri? pesmi; priredi okrajni odbor upokojencev iz g Ljubija,.’ v domu »Svobode«, Radeče.
5. septembra, ob 20. uri: »Pemjakovi« — gostuje Mestno gledališče iz Celja v domu »Svobode«, Radeče.
7.	septembra, ob 9. uri: Odbojkarski turnir na telovadišču »Partizana« v Radečah; ob 17. uri: nogometna tekma Stari in Mladi, na Igrišču nogometnega kluba, Radeče; ob 18.30: zborovanje LMS Radeče; ob 20. uri: promenadni koncert v mestnem parku; priredi godba »Svobode* na S pihala, Radeče.
8.	septembra, ob 8. uri: Slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v Radečah; ob 9. uri: množično zborovanje na trgu v Radečah; ob 16. uri: javni telovadki nastop TVD »Partizana«, Radeče, na telovadišču društva. —
Po nastopu ljudsko rajanje.
dni
■	00 AVCtu
V	našo državo je letos prispela te vrsta vladnih delegacij, evropskih, pa tudi azijskih držav. Naše driavno vodstvo ic venomer sodilo, da so taki medsebojni obiski najboljši Porok za izmenjavo izkušenj Ih navezavo še tesnejšega sodelovanja. Te dni pa je prispela k nam tudi vladna delegacija LR Mongolije, katero je *e sprejel
PREDSEDNIK REPUBLIKE TOV. TITO
ki je prisrčno pozdravil drage Poste. V času petdnevnega obiska so imeli mongolski,državniki vrsto razgovorv z nato vladno delegacijo, ki so potekal* v prijateljskem in pri-srčnem vzdušju.
V	svetu pa je te dni v središču razprav in komentarjev Sovjetsko porodilo o uspešnih Poskusih
z medcelinsko raketo
IN VODIKOVO BOMBO
Poročilo med drugim pravi, da se je raketa dvignila visoko, preletela določeno razdaljo im padla na določeno pod-ročje. Poročilo pa med dru-ffitn dodaja, da je SZ morala Poskrbeti za svojo varnost spričo negativnega stališča Zahodnih držav glede ustavitve jedrskih poskusov. Mednarodni opazovalci pa pravijo, da je SZ prva država, ki javlja o uspešnosti takega poskusa, saj je znano, da ameriški Poskus z raketo »Atlas* m Prinesel zaželenih učinkov. Zdaj nastaja vprašanje, kako bodo Zahodne države reagirale ha to sporočilo v podkomiteju ta razorožitev, ki naj bi te dni Ponovno obravnaval nekatera stališča v zvezi z nedavnimi Predlogi o razorožitvi.
Ze zadnjič smo poročali o Omeriški zaroti proti Siriji, tdaj — v teh dneh — pa smo bili priča kar prepogostim diplomatskim obiskom v Turčiji in drugod. Tako je v Ankaro prispel poseben odposlanec Ameriške vlade, ki je s tursko vlado razpravljal o problemih Srednjega vzhoda, v Ef?iptu pa se je mudil sirski Predsednik Kuatli in s predsednikom Naserom razpravljal o zadnjih dogodkih. Sirija Pa je, kot je videti, trdno odločena
BRANITI SVOJO NEODVISNOST
so sirski državniki odločno obsodili gonjo v tujem tisku Proti svoji državi. Zunanji htipister Šalah Bitar je dejal ha sestanku z novinarji, da Amerika obtožuje Sirijo, da se »e le-ta postavila na vzhodno Stran. Šalah Bitar pa je poudaril da ni Sirija niti na •Jrani Vzhoda niti na .strani Zahoda, marveč gre za koristi erabekih narodov.
Iz Ženeve pa prihajajo ve-*** o iskrenem in prisrčnem *®*tanku egiptovske in fran-ooske delegacije, ki bosta v Prihodnjih dneh skušali dosegi nekak finančni sporazum ® sekvestriranem francoskem vnetju v Egiptu. Omeniti je treba, da je to prvi sestanek Predstavnikov obeh dežel po •neški pustolovščini. Poročilo o razpovorth pa ničesar ne po-h* o egiptovskih zahtevah gle-■fodškodnine, ki jo je Egipt tttrPei zarasli anglo-francoske-
60 napada.
VOJNA V ALZlRU SE STOPNJUJE
Pran njg je n( videti, da bi
®°jno »tanje v Alžlru šlo k .Mojemu zasluženemu koncu, £®jtt že spet poroča svetovni o hudih napadih alžirske ^rodnoosvobodilne armade.
PRED VOLITVAMI V LJUDSKE ODBORE
SKRBNO PRETEHTAJMO
in izberimo takšne kandidate za odbornike bodočih ljudskih odborov, ki bodo nesebično skrbeli za politično in gospodarsko utrditev naših občin
Podmladkarji RK na seminarju v Trbovljah
l _ . 'v -
V NAŠEM OKRAJU SO ŽE IMENOVALI OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE. V OBČINSKIH ZBORNICAH BO, KOT NAM JE ZNANO, NEKOLIKO MANJ ODBORNIKOV KOT DOSLEJ — V OBA OKRAJNA ZBORA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA BO PREDVIDENO IZVOLJENIH 84 ODBORNIKOV
Pred nami so volitve v občinske ljudske odbore. Izvršni svet LRS je že določit, naj bodo volitve 20. oktobra letos. Imamo torej razmeroma malo časa, vsega skupaj le 40 dni. in v tem času moramo opraviti precej odgovornega dela. zlasti če pomislimo, da morajo biti zbogi volivcev končani že do 20. septembra.
Ni nobenega dvoma, da bodo ti bližnji zbori volivcev še prav posebnega pomena, saj bomo dali tako rekoč pečat na celokupno dejavnost naših dosedanjih ljudskih odborov, obenem pa izbrali kandidate za odbornike, ki bodo v prihodnjih letih usmerjali delo naših občin. Zatorej naj potem, ko bomo na zborih volivcev temeljito prerešetali dosedanje delo naših ljudskih odborov, skrbno pretehtamo predlagane kandidate za bodoče odbornike ljudskih odborov. Povsod tam, kjer bomo odkrito presodili slehernega kandidata, kjer bom0 pravilno ocenili njegov dosedanji prispevek za rast naših občin, bo bodoči ljudski odbor močno, od ljhdstva izbrano oblastno telo, ki bo možen reševati v okviril splošnih jugoslovanskih interesov vse velike in majhne probleme.
Moramo povedati tudi to, da
so dosedanji občinski odborniki naših zasavskih občin z veuko prizadevnostjo in za vestnostjo pomagali graditi naš komunalni sistem, in le malo je bilo takih, ki so neredno prihajali na občinske seje ali ki so imeli pred očmi le ozke koristi, pozabljali pa na potrebe skupnosti. To pa pomeni, da bo izbira marsikje še težja, kajiti Izbrati bo trebe najboljše med najboljšimi
Namreč: podoba Je, da bodo naše občine v najbhžji prihodnosti dobile znatno Sirte pristojnosti, da bodo mnoge drobnarije, s katerimi so ljudski odbori doslej zapravljali precej dragocenega časa. prenesene na upravne organe in bodo ljudski odbori reševali le pomembnejše zadeve. In tudi to je vzrok, da bodo morali biti bodoči odborniki razgledani ljudje, ki bodo kos vsakršnim nalogam,
To slednje velja tudi za bodoče zbore proizvajalcev. Najboljši delavci naj sede v teh zborih, torej taki, ki- se bodo prizadevali uskladiti gospodarske potrebe in želje svojih občin in nesebično skrbeti tako za večja kot za menjSa profetvodna podjetja.
In še besedo, dva o sestavu bodočih ljudskih odborov. Vide-
ti je, da so se malone vsa zasavska občinska vodstva odloči-ia za bodi strnjen sestav bodočih ljudskih odborov, čeprav zakon pušče dokaj odprta vrata za številčni sestav ljudskih odborov (od 15 do 50) Predvideno je, da bosta Imeli največje števHo odbornikov občini Breži-
ci in Trbovlje (po 35), ki sta največji komuni v našem okraju. Najmanj na občina Senovo (18 odbornikov). V ostalih občinah pa od 19 do 25. To pomeni, da bodo bodoči ljudski odbori v zasavskih občinah mnoge bolj prožna, telesa, ki bodo znatno laže opravljala svoje delo. Nekoliko manjši bo tudi bodoči okrajni ljudski odbor, čigar oba zbora ne bosta štela več kot 84 odbornikov.	(v)
Tole je pa podmladek Rdečega križa v Trbovljah
Od 11. do 23. avgusta Je pripravil okrajni odbor RK v dijaškem domu v Trbovljah seminar za podmladkarje Rdečega križa, ki ga je obiskovalo 26 šolarjev in šolark iz vseh krajev Zasavja. Ti bodo v novem šolskem letu prevzeli vodstvo podmladkarjev po naših šolah.
Seminar je uspel. Vaj udele-
V ZAGREBU BO OD 7. DO 12. SEPTEMBRA RAZSTAVA
Družina in gospodinjstvo 1957
Od 7. do 22. septembra t. L bo v prostorih starega zagrebškega velesejma piva mednarodna razstava »Družina in gospodinjstvo 1967«, združena z otroškim sejmom. Razstava bo postala stalna splošno jugoslovanska družbena in gospodarska manifestacija, ki se bo ponavljala 'z leta v leto. Delila se bo na štiri dele: politični del, oddelek, kjer bodo razstavljeni stroju za neposredno pomoč gospodinjstvom, oddelek, v katerem bo prikazana eker omika gospodinj-
suva v okviru stanovanja, in otroški sejem.
V prvem delu razstave bo prikazan družbeni položaj žene v predvojni Jugoslaviji in spremembe, ki so nastopile po vojni. V drugem delu bodo domače in tuje gospodarske organizacije razstavile razne gospodinjsko stroje in drugo opravo. V tem oddelku bodo tudi demonstracije e posameznimi stroji, ki bodo imele namen prikazati obiskovalcem, kako se uporabljajo stroji’ in koliko razbremenjuj e-
LJtJUUC
ucraxraxraxraxx3Dnncxnxnxxx]ociooc
Planinska slovesnost na Kalski planini
VREME
,e 6ie od 30. 8. do 8. 9. 1957 K®neo avgusta In prve dni libra lepo vreme: zatem 0e*lllto nestalno, a proti 8. ^jJJ^tebru močnejše padavine *
Na Kalu, kjer gradi Planinsko društvo Hrastnik nov dom, se bodo zibrali planinci in ostali ljubitelji planin iz Hrastnika. Dola in celotne zasavske doline na veliko planinsko aovesnost. Rudarska godba iz Hrastnika bo pozdravila vse goste.
Planinsko društvo Hrastnik prireja skupno s Planinskim .društvom Dol v času od 1. do 8. septembra t. 1. Planinski teden s sledečim sporedom:
- V nedeljo. 1. septembra bo množičen izlet pa Kal, kjer bo slavnostni govor. Na slavju bo igrala rudarska godba na pihala 'iz Hrastnika, po slovesnosti pa bo planinsko rajanje. Množičen odhod iz Hrastnika in Dola bo ob 6 uri zjutraj.
V	torek, 3. septembra, prirejajo planinci skupen izlet mladine iz Hrastnika in Dola v Vrata v Triglavskem pogorju s prenočevanjem v Aljaževem domu.
V	četrtek, 5. septembra ob 4. uri popoldne bo alpinistični odsek PD Hrastnik prikazal plezalni vzpon in reševanje v gorah v stenah nad Bobnom pri Hrastniku.
V	petek, 6. septembra bo skupna slavnostna seja planinskih društev Hrastnik in Dol.
V	soboto, 7. septembra bodo člani PD Hrastnik in Dol popeljati pionirje na izlet na Kum.
V	nedeljo, 8. septembra bo na Sv. Gorj nad Zagorjem zbor vseh zasavskih planincev, kjer bo tudi skupna seja zasavskih planinskih društev - naslednjo nedeljo, 15. septembra .bo pa množičen izlet v Gore, kjer
Zakaj dve smrtni žrtvi?
Z območja občinskega ljudskega odbora v Zagorju sta pretekli teden umrla v bolnišnici zaradi posledic Vodenik In Strajhar.
V	torek, 2*. avgusta so se v Jesenovem Igrali t orožjem, pri čemer Je nekdo obstrelil Ivana Strajherja, ki Je za posledicami telesnih poškodb v bolnišnici umrl. V nedeljo, 21. avgusta pa Je bilo v Konjščlcl cerkveno tegnanje. Po stari navadi so se po cerkvenem prazniku stepli, pri tem pa Je Vodenik, ki so ga pretepli, umrl zaradi posledic pretepa v trboveljski bolnišnici. Pretepli so še nekega drugega, ki pa je na srečo dobil le lažje poškodbe.
Zaradi neprevidnosti dve smrtni žrtvi.
gradi planinsko društvo Dol svoj planinski dom.
Planinski teden je posvečen manifestaciji enotnosti, tovarištva in sodelovanja vseh planincev.
Planinska društva Hrastnik in Dol vabita vse planince in ljubitelje planin in naravnih lepot, da se navedenih prireditev v čimvečjem številu udeleže.
V nedeljo. 1. septembra - na
svidenje na Kalu!
S seje Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS
RAZPIS VOLITEV
Volitve v občinske zbore bodo 20. oktobra, v občinske zbore proizvajalcev za industrijo, trgovino in obrt dne 26. oktobra, sa kmetijstvo pa 27. oktobra. — Volitve v okrajne ljudske odbore bodo 5. novembra.
23. avgusta je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, ki mu je predsedoval podpredsednik Stane Kavčič, sprejel odlok o razpisu splošnih volitev v ljudske odbore na območju Ljudske republike Slovenije in odločbo o imenovanju republiške volilne komisije za volitve odbornikov ljudskih odborov.
S prvim odlokom so razpisane splošne volitve v občinske ljudske odbore in v okrajne ljudske odbore na vsem območju Ljudske republike Slovenije. Določeno Je, da bodo volitve v občinske zbore v nedeljo, 20. oktobra, volitve v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov v proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti v soboto, 28. oktobra, v proizvajalni skupini kmetijstva pa v nedeljo, 27. oktobra t. 1. Volitve v okrajne ljudske odbore bodo v torek, dne 5. novembra t. 1.
Odlok bo postal veljaven 2. septembra 1957. Od tega dneva dalje je računati vse zakonske roke, ki so vezani na datum razpise volitev.
OCE
3JUU
mmmmooaiiocDCE
jo žene v gospodinjstvu, V tem oddelku bodo nadalje razne servisne kuhinje, krpalnice, pralnice in drugi servisi, ki se že ustanavljajo po naših mestih in vaseh. Ta oddelek bo gotovo i spodbudil številne odgovorna činitelje, da bodo tudi v svojem kraju začeti razmišljati o ustanavljanju takih nadvse koristnih servisov. V tem delu razstave bodo prikazane še razne otroške ustanove, kot na primer šolske kuhinje, otroške jasli in drugo.
Zeilo zanimiv bo tudi tisti del razstave, ki bo prikazoval ekonomiko gospodinjstva v okviru stanovanja. V tem oddelku bodo prikazali: opravo in organizacijo kuhinje, pripravljanje in ku. banje hrane, uporabo prehranskih predmetov, opravo in organizacijo stanovanja, umetnost v vsakodnevnem življenju, ureditev terase, higieno družine itd.—
iend so bili pri delu zelo marljivi in so se tudi mnogo naučili. To je lepo pokazala mala razstava in pisan ter skrbno pripravljen k-ltuml program, ki so ga zaključili s tabornim ognjem.
Mnogim bosta ostala v lepem spominu tudi teleta na Mrzlico in Partizanski Vrh, kje so se spotoma seznanili z vsemi Pomembnejšimi dogodki te NOV, ki so se odigrali na tem področju.
Vsekakor pa je bilo zanje največje doživetje zadnji dan, ko so vsi dobili značke RK.
V Trbovljah so se sešli
Preteklo soboto zvečer so se v Domu »Svobode II« v Trbovljah zbrali Izseljenci, doma s področja gtočine Trbovlje. Na dru-"žatoen pogovor in razvedrilo jih je povabila podružnica Izseljenske matice v Trbovljah, ki jim je skupno z DPD »Svobodo n« pripravila prijeten družaben, večer. Na njem je sodelovala mladinska godba na pihala in »Veseli teater« s skupino godbenikov Dorkia Skoberneta in »Trboveljskimi fanti.«
Po pozdravnih besedah domačih in zastopnika izseljencev, tajnika sindikata v Franciji, se je razvil prijeten večer, na katerem so se spoznati izseljenci in ostali gostje, da znajo tudi domači pripraviti program, ki ni bil nič slabši kot prejšnjo soboto - če ne še boljši.
Leninov trg v Trbovljah
V torek, 27. avgusta je bilo v Trbovljah zasedanje ljudskega odbora trboveljske občine, na katerem so največ govorili o pripravah na bližnje volitve v nove ljudske odbore.
Tako so sklenili, da morajo biti opravljeni vsi zbori volivcev do 20. septembra, postavili komisijo za volilne kandidate in sprejeli sklep o razdelitvi, občine na volilne enote, ki jih bo 31.
Trboveljčani bodo izvolili V občinski svet 35 odbornikov ln v občinski zbor proizvajalcev prav tako 35 odbornikov.
Na zadnjem zasedanju ObLO so sprejeti še sklep po ustanovitvi referata za gozdarstvo in sklep o preimenovanju Okrajnega trga v Leninov trg. Ta trg, ki je eden najlepših v Trbovljah, je po mnenju občinskega ljudskega odbora najprimernejši, da nosi to ime.
SAMORASTNIKI NA IZLAKAH
(Z bežnega obiska v Keramični tovarni)
Zadnjič — bilo je nekaj dni po kongresu delavskih svetov — sem slišal na nekem sestanku, kjer so bili zbrani predsedniki delavskih svetov zagorskih podjetij, tole pripombo: »Lahko je tistim, katerim so zgradili mogočno, prostorno, sodobno, po vseh arhitektonskih in drugih pravilih zidano tavamo, kamor so postavili svetle stroje in jim namestili še vse druge potrebne naprave! Ti res ne morejo vedeti, kaj se pravi ustvarjati • v tovarni ali podjetju, kjer človeka obdaja le četvero golih sten, kjer ima nekaj predpotopnega, z vseh vetrov vkup mešenega orodja, in sphano zemljo pod nogami.«
Kot bi dregnil v sršenje gnezdo: nekateri so mu pritrjevali, dosti pa jih je zmajalo z glavo. Slišal sem, da je nekdo odvrnil: »Kdo ve, če ni tistim v novozgrajenih tovarnah dosti teže, saj niso živeli s podjetjem, marveč prišli za stroj in pričeli delati. Slednjič je nekdo omenil Keramično tovarno na Izlakah.
XXX
Zdaj vas peljemo v to tovarno. Predstavljajte si deset, morda celo dvajset metrov dolgo, neprijazno, sivo stavbo. Tu je srce tovarnice, tu notri so peči, iz katerih prihaja dnevno več tisoč kotov varovalnih
patron, pipic za Bergmannove cevi, izolacijskih perl, Samotne opeke in celo — okrasne keramike. Kajpak so tu že drugi obrati, v ožjem smislu besede. Malce više, nad to stavbo je prostor, kjer izdelujejo modele, zraven delavnica, v kateri je nekaj zeleno pobarvanih strojčkov, na katerih spretne roke izlaškito deklet s spoštljivo naglico izdelujejo surove izdelke...
Tem ljudem — večidel dekletom — ni bilo ničesar podarjenega. V tovarno so prišle povsem neizkušene, samo z Voljo zaslužiti vsakdanji kos kruha, pa čeprav še tako skromen in tenak. Ozrite se po prostorih in zmajati boste z glavo: kaj ali ni delo v takih prostorih domala nemogoče? Dekleta, če bi znala brati misli, niti ne bi odgovorile, pač pa bi se samo lahno nasmehnile, same pri sebi pa bi se spomnile nedavne preteklosti, ko še takih prostorov ni bilo, ko je bilo še dosti teže... Ce vas zanese korak k stenam, boste na vratih našli pritrjen list papirja, na katerem piše, da bo 25. avgusta udarniško delo, ker je v nevarnosti izpolnitev mesečnega proizvodnega načrta. Ce pa bi pobarali dekleta, kolikokrat so ob nedeljah prišle na prostovoljno delo, bi ne dobili točnega odgovora, ker, no, ker so verjetno pozabile na tiste številne nedelje, torej dneve, proste dela, ko so morda še krepkeje zavihale rokave...
Pa kaj to: samo da hi tovarna
imela dovolj dela, da bi lahko zaposlovala š%tudi v bodoče prenekatera izlaška dekleta in fante.
In če boste še bolj tenkočutno prisluhniti utripu tovarnice, boste nemara zvedeli tudi to, da so tu gori sila Iznajdljivi. Se pred leti, morda leto, dve, po začetku obratovanja, je našlo novo vodstvo zgolj nekaj milijončkov »pufa«. Podjetje je bilo tik pred likvidacijo, šlo je Le še za teden, največ dva. Morda bi kje drugje vrgli puško v. koruzo, poba-sati cule in enostavno zapečatili podjetje. Zmagala je volja kolektiva. Začeti so po malem obnavljati nekatere obrate, prezidava ti, dobiti so nekaj sto tisočakov za nov generator in — skoro neverjetno — za 25 tisočakov kupili od nekega kmeta star mlin za sadje, ki jim je koristno služil za mletje suhih mas. S tem so se rešili mletja z valjarji, kar je bilo sila zamudno. Potem so delavci napravili boljši, železni mlin ..
Pa spet ne boste verjeli, da kolektiv niti ne ve, koliko časa bo lahko delal. Prostori in svet, kjer stoji tovarna, še danes niso njegova last. Vse skupaj je še v rokah zasebnika, Ln ali ni čudno, če tu pa tam obide kolektiv slaba volja, ko pomisli, da bi utegnilo biti vse pehanje mlatenje prazne slame, ko pa ne vedo, doklej bodo lahko delali. .. Saj se skoraj ne splača vlagati kakršnih koli sredstev za izboljšanje proizvodnje, dokler ne bodo resnični go-
spodarji. Trenutno se menda nihče ne zmeni za njihove težave, čeprav vedo, da bi jim na občini ali na okraju radi pomagali. Bes pa je, da dolgo ne bo moglo iti. tako naprej. Vsi pa mislijo najboljše: predvsem to, da bo njihova tovarnica rešena grozeče more »danas jesmo, su-tra nesmo«, saj, no, saj so lani prvič pokazali resnično voljo do življenja, ko so ustvarili malone iz nič pol-drug milijon dobička.
In naročil je vedno več. Kooperacija s trboveljsko »Mehaniko« krepko poganja korenine, zdaj mislijo že na izvoz varovalnih patron. Cernu ne, ko pa po svetu celo povprašujejo po tem blagu. V izdelavi pa so že tudi investicijski načrti za razširitev in delno modernizacijo najnujnejših objčktov, samo poprej morajo vedeti, kaj so: krop ali voda! Ko bodo glede tega na jasnem, se bo šele pričel razcvet podjetja, izlaških ljudi, ki so začeli iz nič, pa danes že močno stopajo na prste, celo tistim sorodnim podjetjem, ki imajo v izdelavi keramičnih izdelkov stoletne izkušnje.
Upamo, da ste sedaj našli odgovor na zgornje vprašanje: katerim je bolje, tistim, ki so jim postavili tovarno drugi, ali tistim, ki so in še bodo rastli s podjetjem od korenin. Mi trdimo, da so bogatejši zadnji! In vi?
Milan V.
Rekonstrukcija Tovarne
kemičnih izdelkov v Hrastniku
V pripravi je projekt celotne rekonstrukcije in obnove tovarne z uvedbo novih proizvodov.
■i
VELIKA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA
V	Beogradu so odprli mednarodni sejem tehnike
in tehniških dosežkov
V	petek, 23. avgusta so v Beogradu odprli sejem tehnike ln tehniških dosežkov. To je prvi povojni mednarodni beograjski sejem. Odprl ga je Slan Zveznega izvršn. sveta Franc Leskošek.
Na sejmu razstavlja svoje izdelke 858 podjetij iz 28 držav In 850 domačih podjetij. Ze samo to, da na sejmu razstavljajo svoje lzdleke v tako velikem številu Inozemska podjetja, nam potrjuje, kako hitro se Je afirmiral Beograjski sejem. Veliko ganimanje tujine za sejem potrjuje, da je Beograjski sejem
močna gospodarska manifestacija domače in tuje proizvodnje.
Nekdanji prostori Beograjskega sejma so bili med zadnjo vojno uničeni. Sedaj so sejemski prostori na novo urejeni, in to po načelih najmodernejše gradbene tehnike ln sodijo med najlepše sejemske prostore v svetu. — Za sedaj razpolaga Beograjski sejem s 84.000 kvadr. metri razstavnih prostorov. Od teh je polovica v zaprtih prostorih. Ko pa bo degrajdh »Paviljon narodov«, bo Beograd glede sejemskih prostorov med naj-večjlmi v Evropi.
Zanimanje za sejem je veliko. Ze prve tri dni ga je obiskalo okrog 200 tisoč ljudi. Sejem bo odprt do 2. septembra.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je najstarejše kemično podjetje v Jugoslaviji. Ta, Lfc. vojne' ena izmed najbolj uglednih kemičnih tovarn v Jugoslaviji, je bila ustanovljena leta 1860.
Leta 1870 je začelo to podjetje kot prvo na področju Jugoslavije izdelovati žvepleno kislino, a že leta 18~2 so v tovarni uvedli izdelavo solne kisline.
Tehnološka smer proizvodnje v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku je bila od ustanovitve pa do danes določena s koriščenjem proizvedene žveplene kisline za izdelavo novih proizvodov (superfosfat, zelena galica, kromove soli, železni oksidi, železnooksidne barve, solna kislina, Glauberjeva in grenka sol, fosforne soli itd.).
V dobi administrativnega gospodarstva, ko so uživali prvenstvo veliki kombinati, se je hrastniška tovarna močno zanemarila in celo delno demontirala.
Posledice takega odnosa do tega podjetja so še danes zelo težke, saj so stavbe m proizvodne naprave tovarne skrajno izrabljene in nesodobne-
Nagel razvoj naše industrije in pa realnejše gledanje na razvoj in obnovo starejših podjetij narekujeta tovarni v Hrastniku razvojno smer, ki je bila v tem podjetju že vedno nakazana, a se je v prvih letih po osvoboditvi zanemarila.
Najmočnejše dejstvo, ki govori za popolno industrijsko rehabilitacijo tega nekoč visoko renomiranega kemičnega podjetja, je vedno glasnejša zahteva naše naglo razvijajoče se industrije po celi vrsti anorganskih kemikalij.
Tu so mišljene predvsem anorganske kemične spojine, katerim je skupna proizvodna osnova žveplena ali pa solna kislina.
Obe navedeni kislini sita osnovna proizvoda Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Tako se pojavljajo potrebe po specialnih železnih oksidih v naši industriji barv in lakov. Pojavlja se potreba po velikih količinah fosfornih soli v naši industriji sintetičnih mil. Potreba po solni kislini za proizvodnjo’ kleja in z‘a proizvodnjo magnezijevega klorida za gradbeno industrijo (ksilotitna tla) prav tako naglo narašča. Pojavlja se potreba po rentabilnem
ki smo jih doslej uvažali
„Dunajski prater" v Zagorju in...
ČETRT URE OBESEN OTROK, KEK NI HOTEL POVEDATI, KAKO SE PlBE — NA DNEVNEM REDU SO BILE PSOVKE »SCHWEIN«, NADALJE »WINDISCHER HUND«
— O KULTURI SPLOH NI GOVORA — ZASLUŽEK NA LAHEK NAČIN ALI: ZAKAJ SPREJMEMO VSAKOGAR V ZAGORJE?
V naslednjih vrsticah bom govorit o »dunajskem pratru« oziroma natančneje: o ekipi Josepha Kammerhoferja ta Gradca v Avstriji, ki se je za nekaj časa utaborila v Zagorju, da na iahek način služi denar. Nad tem se ne bi spotikal, pač pa nad vedenjem uslužbencev tega podjetja, ki zdaleč ni spodobno, kar moramo od vsakogar zahtevati. ki uživa naše gostoljubje in služi denar pri nas. Ce takim in podobnim ljudem država nudi gostoljubje, naj ne misiijo, da jim je vse dovoljeno. V Zagorju teh ljudi ni nihče izzival, pač pa so nas izzivali sami. Nič čudnega ni. če so domačini za. dnje dni ta »prater« bojkotirali in zahtevali, da se ti ljudje ta Zagorja odstranijo.
Kaj se je zgodilo? Prvič: ugotovili smo, da je dovoljeno Izzivanje in žaljenje naših j j udi. Bilo Je zadnje dni pred odhodom te zabavne ekipe te Zagorja. Nič hudega sluteč, je večer za večerom ogledoval vrvež na zabavišču tudi J. P, Ko se je ustavil pred paviljonom, kjer so streljali, je začel razgovor z ostalimi radovedneži - ko pase je smejal, mu je ueiuibenka podjetja zabrusila v obraz »Schwein« (svinja). To se je zgodilo tri večere zaporedoma. Ko je potem J. P. hotel zadevo razčistiti, je uprava »Fratra« izjavila, da j® uslužbenka le šalila. Verjetno *e je tudi šall-
Razveseljiva novica za Zagorje
Na zadnji seji Je svet sa komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora v Zagorju sklenil, da bo pokopališka uprava t Zagorju prenehala pobirati razliko za najemnino grobov. Vsa dosedanja vplačila gredo v dobro vplačnikom.
Nova, zvišana tarifa, ki Je veljala doslej. Je bila vpeljana zato, da je uprava pokopališča lahko krila svoje velike Izdatke (saj Je treba popraviti več pokopališč In zgraditi novega v Podlipovcl).
Vsekakor bodo domačini s sklepom sveta za komunalne zadeve sadovoljnl.
la, ko Je nekomu dejala »Windi-scher Hund« (slovenski pes). Prav gotovo se ta oseba ni zavedala. da so ljudje ta Zagorja med NOV preveč trpeli, da bi se pustili izzivati s takimi nesramnimi besedami, ki so jih bili v obilni meri deležni že med okupacijo.
Drugič: prejšnji petek popoldne so ljudje tega podjetja obesili nekega fanta za četrt ure. Z drugimi otroki »e je podil okod paviljonov. Ker je bil zadnji, ga je uslužbenec podjetja ujel in ga za kazen, ker ni hotel povedati, kako se piše, obesil. Verjetno bi otrok visel Se dalj kot četrt ure, če tega ne
bi preprečila neka starejša ženska. Ti ljudje morda ne vedo, da je telesno mučenje v kulturnih državah prepovedano. Prav bi bilo, da bi okrajni sodnik za prekrške izrekel za to ostro kazen.
Za konec: vsakemu »iari fari« -umetniku nudimo gostoljubje. Nekaj je sicer takih, ki puste ljudi na miru, so pa tudi taki, ki niso zadovoljni *amo s kopici denarja, ki ga na lahek način zaslužijo, ampak hočejo še izzivati. Za take ljudi bj moralo obveljati, da jim ob prvem ponovnem primeru takoj odpovemo gostoljubje.
»	(ms)
izkoriščanju odpadne" zelene galice iz naše kemične in železne industrije za izdelavo železnih oksidov za industrijo barv. Pojavlja se potreba po izdelavi vanadijevega oksiaa za našo metalurško industrijo iz odpadnega blata industrije aluminija.
Manganove soli, za katerih izdelavo je zadosti domačih surovin na razpolago, so prav tako iskan artikel v naši emajliral industriji in v industriji barv in lakov.
Večino navedenih proizvodov doslej v Jugoslaviji nismo izdelovali, ali pa smo jih proizvajali v premajhnih oziroma kvalitetno neustreznih količinah.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je zaradi obstoječe proizvodnje žveplene in solne kisline ter zaradi svoje bogate
Turizmu se v Vidmu-Krškem obeta lepa bodočnost
Ce hočemo, da bo mesto Vi-dem-Krško privabljalo turiste, ga bo treba v prvi vrsti olepšati in temeljito očistiti. Pogled iz vlaka na mesto daje popotniku slabo sliko. Hiše ob savskem nabrežju so neočiščene. Prav tako ne delajo lepega videza smeti, ki jih odlagajo ob Savi. Mesto je tako rekoč brez pločnikov, cesta je pa tudi v slabem stanju. To ne bo dolgo trajalo, kajti kmalu bodo mesto ponovno kanalizirali, nakar bodo lahko uredili še cestišče in pločnike.
Tovarniško naselje je obdano z lepim parkom, ki ga pa stanovalci ne negujejo. O vsem tem bo še razpravljalo turistično društvo, ki bo skušalo olepšati mesto.
Poskrbeli bodo tudi za načrtno delo tega društva in posredovali za čimprejšnjo izdelavo urbanističnega načrta.
Hotel, ki so ga pr e* kratkim Izročili prometu, že privablja številne goste, med njimi tudi stalne. 2e nekaj dni so vsa ležišča zasedena. Prihajajo tudi tujci ta drugih držav, ki se v njem prav dobro počutijo- S tem hotelom se bo turizem v tem kraju še bolj razmahnil. Velikega pomena za turizem je nadalje bazen z greto vodo, ki privablja, zlasti ob nedeljah, tudi do tisoč kopalcev. V zvezi s hotelom bo sčasoma treba misliti na zaprt bazen, ki bo uporaben tudi preko zime.
Za turiste bo treba izdati prospekte oziroma nekake vodiče, ki bodo pojasnjevali gostom bližnje izletniške točke.
Da bi bile Izletnikom bolj dostopne bližnje izletniške točke, bo treba predvsem urediti cesto na Zdole im druge vaške poti ter gostišča. Na Libni že pripravljajo gradnjo lovske koče, ki bo nudila prijetno zatočišče domačin oni.
Vsekakor ima turizem v občini Videm-Krško lepo bodočnost, treba bo le pravilno prijeti za delo in čtmlepše urediti mesto ter okoliške kraje.
tradicije na tem področju prva poklicana, da se posveti proizvodnji teh specialnih kemičnih spojin, za izdelaivo katerih že delno obstajajo potrebne naprave v samem podjetju.
Da bi lahko začeli s proizvodnjo navedenih, naši industriji nujno potrebnih spojin, je treba obnoviti in rekonstruirati ter povečati obstoječe proizvodne naprave za žvepleno in solno kislino.
Poprej navedena, vedno glasnejša zahteva naše Industrije po omenjenih izdelkih, nov, pozitiven odnos naših najvišjih gospodarskih forumov do popolne rehabilitacije Tovarne ke-mličnih izdelkov v Hrastniku ter močna podpora, ki jo daje podjetju OLO Trbovlje, predvsem pa odločna volja samega tovarniškega kolektiva, da dš z rekonstrukcijo svojemu podjetju čvrsto gospodarsko osnovo, so privedli do izdelave projektov za:
1.	Rekonstrukcijo Jo povečanje obstoječe protevodnje žveplene kisline od sedanjlih 4-500 ton letno na 10-000 ton letno;
2.	rekonstrukcijo im poveča, nje dosedanje proizvodnje solne kisline od trenutno 1.450 ton letno na 10.000 ton letno;
3.	povečanje proizvodnje fosfornih spojin od sedanjih 1.000 ton letno na 5.000 ton letno;
4.	povečanje proizvodnje železnih oksidov od sedanjih 200 ton letno na 2.000 ton letno;
5.	uvedbo proizvodnje 300 ton letno manganove soli;
6.	uvedbo proizvodnje vanadijevega oksida (okoli 30 ton letno)).
Potrebna Investicijska sre dstva
Za celotno nakazano rekonstrukcijo Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku za zgoraj
navedene kapacitete bo treba investirati 600 milijonov dinarjev, od tega 300 milijonov za uvoženo opremo.
S to investicijo se bo letna vrednost proizvodnje povečala v tej tovarni za 1.7 milijarde dinarjev.
Vsak vloženi dinar za omenjeno rekonstrukcijo tovarne bo dal letno 2-1 din vrednosti nove proizvodnje.
S predvideno rekonstrukcijo tovarne bomo rešili celo vrsto važnih problemov naše ostale kemične industrije. V sami hrastniški tovarni pa se bodo obnovile zastarele kapacitete, moderniziral se bo tehnološki postopek, odpravljeno bo neekonomsko vzdrževanje gospodarsko in fizično izrabljenih naprav, ki danes presega normalno stopnjo redne amortizacije. Z rekonstrukcijo Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku bo temu najstarejšemu Jugoslovanskemu kemičnemu podjetju omogočeno, da svoje bogate proizvodne izkušnje koristi v pogojih,, ki mu bodo omogočili ekonomsko delo.
S predvideno povečano kapaciteto proizvodnje žveplene in solne kisline bosta temu podjetju zagotovljena v zadostni količini dva Izhodna produkta, iz katerih bo mogoče izdelati celo vrsto proizvodov kemične industrije in to Izključno na osnovi domačih surovin.
Uvedba predvidenih novih proizvodov predstavlja logično nadaljevanje sedanje proizvodnje. Z uvedbo produkcije večine navedenih proizvodov bo odpadel njihov uvoz, ki je danes v glavnem kupujemo v tujini.
S predvideno rekonstrukcijo Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku bo ustvarjena možnost nadaljnjega razvoja tega podjetja.
Ing. S. M.
Ali 8)0 knjižica . o zdravstvu lahko izšfa?
Ze dalj časa občutimo potrebo, da bi dobili pregled o delu, uspehih in težavah zdravstvene službe v razširjenem okraja Trbovlje. V ta namen Je Okrajni higienski zavod zbral potrebne podatke, ki bodo s kritičnimi pri. porabami izšli v knjižici »Zdravstvena služba okraja Trbovlje v leta 1956«.
Ta knjižica ne bo zanimiva samo za zdravstvene delavce, ki bodo z njo dobili ogledalo o svojem delu, temveč vsem, ki jim je mar napredek našega okraja na tem področju. Knjižica nima namena samo ugotavljati, kako močno primanjkuje zdravstvenih delav. cev v našem okraju, brez smisla navajati podatke o rojstvu in smrtih, o obolelosti, o izgubi delovnih dni zaradi nesreč pri delu in zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Važnjejši namen Ima: da bi se lotili vseh teh težkih vprašanj, ker bi se njih rešitev brez dvoma kmalu izplačala.
Nekoliko sramežljivo moramo priznati, da za izdajo te publikacije ni bilo denarja. Zato je Okrajni higienski zavod prosil vsa podjetja in ustanove v okraju, da bi morale s prispevki podpreti izdajo te publikacije. Ponekod so že razumeli težave založnika knjižice in mu nudili pomoč. Več kot polovico vsega nabranega denarja so prispevale ustanove in podjetja iz Zagorja, za kar se jim je treba posebej zahvaliti. Zbiranje prispevkov še ni končano. Upamo, da se bodo še nekatere ustanove in podjetja odločila pomagati, da bo knjižica lahko izšla.
Franc Tihole
Novi kadri za trgovino
SPET JE 29 VAJENK IN VAJENCEV KONČALO TRILETNO UČNO DOBO IN ZASAVSKA TRGOVSKA MREŽA JE DOBILA NEKAJ PREPOTREBNIH KVALIFICIRANIH MLADIH LJUDI, KATERIM JE NALOŽENA SKRB KAR NAJBOLJ SKRBETI ZA RAZCVET SOCIALISTIČNE TRGOVINE
Minulo soboto je bila v Počitniškem) domu na Izlakah I. slavnostna seja komisije za vzgojo kadrov, ki deluje piri okrajni Trgovinski zbornici v v Trbovljah. Na slavnostni seji so se zbrali: predsednik Trgovinske zbornice Tone Ule. pred-
sednik komisije za vzgojo kadrov Lojze Korimšek, predstavnik okrajnega sveta za gospodarstvo, predstavnik zagorskega Občinskega ljudskega odbora, zastopniki zasavskih trgovskih podjetij in vajenke ter vajenci iz vseh krajev Zasavja, ki so
pred dnevi zaključili tretje šolsko leto in bodo v kratkem postali kvalificirani trgovski delavci.
Zamisel okrajnie Trgovinske zbornice oziroma njenega odbora za vzgojo kadrovda bi vsako leto organizirali skntron
N R S K0MBNTRR
ALŽIR IN OZN
Ena izmed najpomembnejših točk dnevnega reda XII. rednega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki se bo začelo čez dobra dva tedna v *New Yorku, bo razprava o alžirskem vprašanju. Lahko pričakujemo, da bo ta razprava izredno živahna in ostra, saj se obe sprti stranki — francoska vlada ln voditelji alžirske Fronte narodne osvobdditve — nanjo temeljito pripravljajo.
O Alilra so Združeni narodi že večkrat razpravljali, čeprav so se Francozi takšnim razpravam ogorčeno upirali. Na lanskoletnem zasedanju je Generalna skupščina OZN Izrazila svojo zaskrbljenost zaradi »nemirnega položaja in borb v Alžlru«, svoje upanje, da bo alžirsko vprašanje rešeno na demokratičen ln miroljuben način, ln svoje prepričanje, da bi bilo mogoče »sedanji nezadovoljni položaj v Alžlru normalizirati le s skupnimi napori Franclje ln alžirskega naroda, v skladu s načeli Ustanovne listine Združenih narodov«. Resolucija azijsko-afrl-ikih držav, ki je priznavala alžirskemu narodu pravico di samoodločbe in priporočala francosko-alžirska pogajanja, Je bila zavrnjena. Zanjo je glasovalo 33 držav, 34 proti, 10 držav pa sc je glasovanja vzdržalo. Za resolucijo so glasovale vse socialistične države In skoro vse države azljsko-afriškega bloka. Nasprotniki te resolucije so uspeli le zato, ker so jih podprle Številne države Latinske Amerike, ki
imajo v Organizaciji združenih narodov 20 glasov.
Kljub temu pa so priporočila Združenih narodov zadolževala Francijo, da z demokratičnimi in miroljubnimi sredstvi reši alžirsko vprašanje. Tega Francija ni storila. Vojna v Alžlru se nadaljuje in vedno bolj je ogorčena In krvava, vedno ostrejša so nasprotja med Fitaneljo In Alilrom.
Franclja torej ni upravičila zaupanja večine v tej največjt mednarodni organizaciji. In kaj sedaj? Ker bo pred obličje narodov stopila le s podatkom: 800 mrtvih in ranjenih Alžlrcev v vsakem tednu, skuša z diplomatsko akcijo pridobiti za svoje stališče vsaj tiste države, od katerih bo izid glasovanja odvisen, se pravi države, ki bodo ob glasovanju predstavljale jeziček na tehtnici. In to so predvsem države Latinske Amerike. Zato je francoski zunanji minister Plnean pred dnevi odpotoval v te države. S tem pa je nehote priznal, da alžirsko vprašanje ni notranja zadeva Franclje, kot Je trdil
na lanskoletnem zasedanju Generalne skupščine OZN, ampak mednarodni problem.
Toda Plneauja so prehiteli predstavniki alžirske Fronte narodne osvoboditve, ki že nekaj tednov potujejo po Južni Ameriki ln so že obiskali Brazilijo, Urugvaj in Argentino. Vodi jih Ferhat Abas, znaft alžirski voditelj, ki je v Montevideu Izjavil: »Sklenili smo, da bomo potrkali na vsa zahodna vrata in tudi na vrata ZDA. Ce naše trkanje ne bo naletelo na odziv, potem bomo šli v Moskvo ...«
Ta grožnja je seveda ngletela na močan odmev v Washlngtonu, ki se zelo zanima za Severno Afriko in od katerega je' pravzaprav odvisno na katero stran se bodo nagnile latinskoameriške dežele. Pomembno je dejstvo, da so Američani vedno bolj zaskrbljeni zaradi razmer v Alžlru In da z precejšnjo kritičnostjo ocenjujejo francosko politiko v Severni Afriki. Ameriški tisk čedalje ostreje obsoja Francijo In se ogreva za načrte o Severnoafriški federaciji, ki jih zagovarja predsednik tunizijske republike Burglba.
Iz vesti, ki prihajajo iz držav Južne Amerike, Je razvidno, da diplomacija Alžlrcev pridobiva somišljenike, diplomacija Francozov pa Jih Izgublja.
Plnean bo imel selo težavno nalogo, S seboj Je ponesel načrt o bodoči ureditvi Alilra, s katerim pa se ne strinjajo niti vsi francoski ministri. Ta načrt, ki določa ustanovitev štirih ali šestih avtonomnih alžirskih pokrajin, v katerih bi uveljavili enako votivno pravico, naj bi bil dokaz dobre volje Francije. Plneau pa Je prepozen. Resnica o Alžlru Je že prodrla tudi v ameriške države »New York Times« je pred dnevi zapisal: »Reforme, ki jih predlaga Franclja, bi morda utegnile rešiti alžirsko vprašanje — pred desetimi leti...«
Alžirska diplomatska ofenziva pa ni usmerjena le na latinskoameriške države. Francoski tajnik za zunanje zadeve Faure Je odpotoval v Azijo, da bi »seznanil vlade azijskih držav z bistvom spopada v francoskih pokrajinah v Afriki«. Posebna delegacija alžirske Fronte narodne osvoboditve pa je odšla v skandinavske države.
Kolikor bolj te bliža zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, toliko bolj so v Parizu vznemirjeni. Njihova akcija, -da bi zameglili alžirsko vprašanje, ga predstavili kot notranjo zadevo Franclje, je propadla. Diplomatska ofenziva za pridobivanje somišljenikov nima veliko obetov za uspeh, ker so celo v ZDA vedno bolj nezadovoljni s francosko politiko v Alžlru. Franclja Je vsak dan bolj osamljena ln vse kale, da se bo to pokazalo tudi na XII. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov.
stane k vseh vajencev, ki končujejo učno dobo, je koristna že zategadelj, ker bodo nuadi ljudje spoznali, da se danes celo družba skrbno zanima za njihovo vzgojo in je pripravljena dati vsakršna sredstva, če ve, da =o dobro in koristno naložena. To je mladim vajenkam in vajencem povedal tudi predsednik odbora za vzgojo kadrov ln poudaril, naj pridobljeno znanje zdaj temeljito izkoristijo v trgovinah, kjer bodo Službovali. Ker je trgovina ena izmed zelo občutljivih točk našega celokupnega gospodarstva in nadvse pomembna za normalen družbeni razvoj, je nujno, kot je dejal predsednik Trgovinske zbornice, da mladi kvalificirani delavci nikdar ne pozabijo, da so v službi naših delovnih iju-dl.
29 vajenkam in vajencem nato razdelili spričevala, odlični ln prav dobri pa so dobiti knjižna darila.
Hvale vredno ln poučno pa je vsekakor tudi to, da je član občinskega odbora ZB NOV Zagorja, tov. Damijan Brvar mladim 'ljudem obrazložil zgodovino Izlak med NOV in jih nato popeljal še k spomeniku padlih na Orehovice, kjer jim je š* povedal, kako so gestapovci !•* ta 1944 požgali vso vas in zmetali v goreče hiše 16 domačinov.
Po ogledu požgane vasi »• Orehovci so mladi kvalifidrasti delavci odšli še na ogled Keramične tovarne in mlekarske®* obrata pri KZ Izlake. (v)
G£cu>
i
'S.:* '•.? t
k#-vi:
Pred velikim praznikom
Delegati o svojih Čustvih in svojem delu pred VI. kongresom LMS
Na zadnji okrajni konferenci Ljudske mladine so bili Izvoljeni delegati za VI- kongres LMS, ki bo 12- in 13. septembra v Celju. Izmed 24 delegatov, kolikor jih bo zastopali# zasavsko mladino na kongresu, je 19 fantov in 5 deklet. Iz posameznih občin pojde na kongres naslednje steviio delegatov: iz Brežic 4, iz Krškega 2, iz Sevnice 3, s Senovega 3, |a Hrastnika 3, iz Radeč 3, iz Trbovelj 4 in te Zagorja 2-Delegati so po poklicu: 2politična delavca, 1 tajnik občinskega ljudskega odbora, 5 učiteljev in učiteljic, 12 delavcev, 2 tehnika in 2 dijaka, povprečna starost znaša 24 let.
Zanimivo je tudi vedeti, kako se posamezni delegati pripravljajo na kongres in kaj čutijo ob pričakovanju tako pomembnega dogodka. Na zadnjem plenumu OK LMS v Sevnica sem jim zastavil nekaj vprašanj, na katera so ml rade volje odgovorili. Poslušajmo jih kaj pravijo.
jo hvaležnost družbi in po svojih močeh tudi doprinesti k njenemu nadaljnjemu razcvetu...
Franc Ban: Mladina Trbovelj se že dalj časa pripravlja na kongres LMS-..
Večina organizacij Ljudske mladine trboveljske občine že ima pripravljene programe za delo pred kongresom in po njem. Mladina rudnika se bo po svojih predstavnikih udeležila posvetovanja s predstavniki ljubljanske delavske mladine. Po rudniških obratih bodo poleg tega številni mladinski sestanki, na katerih -bodo mladi rudarji govorili o bodočem delu.
Mladina strojne tovarne bo tekmovala z mladino jeseniške Železarne na fizkultumem področju. Ob tej priložnosti bodo mladinski aktivisti izmenjali dosedanje izkušnje. Posvetovanje se bodo udeležili tudi mladinski predstavniki iz »Litostroja« in »Iskre«.
Tudi ostale organizacije v Trbovljah se že pridno pripravljajo na kongres.
Zlata Dolanc:	Spomin na
uspeh pri delu a mladino..
V času, ko eem delegat za ta mladinski kongres, večkrat pomislim na pot, ki jo prehodi mladinski aktivist. Obiskujemo seminarje, kjer pridobimo mnogo In kolikor je le mogoče, prenašamo na mladino v osnovnih organizacijah. Ker sem učiteljica, sem zaradi šolanja in premestitev delala že v več organizacijah LMS; kot dijakinja v domači vasi na Konjščioi in na
učiteljišču, potem eno leto na prvem službenem mestu v Globokem pri Brežicah in sedaj dve leti na Studencu pri Sevnici. Ravno od tu imam največ lepih spominov na uspehe. Opisala bom samo enega-
September 1955. Premeščena sem na Studenec. Mladinska zavest mi ne da miru. Prvo moje vprašanje je bilo, če je tu mla. d inska organizacija. 2e več let ni delovala. Takoj sem pričela. En mesec priprav in — v novembru smo se prvič sešli. Majhen razred je napolnilo nad 60 mladincev in mladink. Vsi imajo voljo, vsi se hočejo izobraževati in delati. Kmalu so ustanovljeni razni krožki jn določeni dnevi za skupne sestanke. Mladina zaživi, starši pa godrnjajo, češ, kaj je tega treba! Slišim jih mnogo in vse preslišim. Mi delamo. Posamezni krožki pripravljajo program za akademijo.
Februar- Lepa zimska nedelja. Dan, ko bo mladina pokazala staršem, po kaj so hodili ob večerih z doma. kaj so se v
To je želja vseh, ki smo delali. Hočemo, da by bili tisti, ki so godrnjali, zadovoljni in presenečeni. S polurno zamudo se je ob pol štirih dvignila zavesa p-prl v?’"o c* vo, 7 p'nemo
Ivica Žnidaršič, učiteljica V Leskovcu pri Krškem
Ivica Žnidaršič: Mladina veli-"° pričakuje od VI. kongresa t-MS...
Prepričana sem, da se bo na »ongresu precej razpravljalo o dosedanjih uspehih mladih ljudi in da bo kongres iz bogatih •skušenj dal nove smernice za delo, po katerih bo mladina v bodoče še več doprinesla k utrjevanju in razširjanju napred-fl'h misli ter h graditvi socialama.
Kongres se bo gotovo dotaknil tudi nekaterih konkretnih 6tvari, zlasti problemov vajen-, ^v, dela s kmečko mladino, po. Vezavs mlad-ine s pionirji, dele •hladih zadružnikov itd. Morda be bi bilo odveč, če bi na kongresu govorili o materialnih bfoblemih organizacij Ljudske •hladiine-..
Milan Mencin: No kongres se Pripravljam zelo resno...
Najprej moram povedati, da Je to tretji največji dogodek v •hej e m življenju. Prvi je bil, ko Sem bil sprejet v mladinsko or-®ahizacijo. To je bil zame najetji praznik. Sprejela me je jhladinska organizacija v Gabrijelah. Bil sem še vajenec.
Franci Ban, predsednik obč. komiteja LMS Trbovlje
dveh mesecih naučili. Priredili so.akademijo — prvo akademijo na Studencu. Bomo uspeli?
Zlata Dolanc, učiteljica s Studenca
program: enodejanka »Lovorov venec«, recitacije, kolo, simbolični plesi, pevski duet dn kvintet, fizkuiturne točke in za konec še pevski zbor. Ljudje ploskajo in mladinci izvajajo program s še večjim uspehom. Mladi ljudje, navajeni kose in motike, so pokazali, da lahko nastopijo tudi pred javnostjo in da so vredni priznanja.
Stala sem za odrom. Večkrat sem pogledala v dvorano — po ljudeh. Smehljali so se in prikimavali. Tudi meni je šlo na smeh od zadovoljstva. Tisto, kar doživi aktivist ob uspehu, sem doživela na koncu programa. K meni je prišlo več mladincev in mladink z naslednjimi mesedami: »Tovarišica! Zelo lečo je bilo- Kdaj bomo spet imeli sestanek? Kdaj bomo še igrali?« In nečlan: »Bi tudi jaz lahko prišel h kakšnemu krožku?«
Iz dvorane sem šla za skupino starejših ljudi. »Nisem mislil, da bodo res kaj skupaj spravili,« je rekel starejši možak. »Tole pa bi gledal še enkrat. . .*
Franc Grešak: Pred važnimi dogodki obujamo spomine in si zadajemo nove naloge-..
Dvanajst let je že minilo, odkar so naši narodi ievojevali zmago in osvobodili našo domovino. Mladinska organizacija je v teh dvanajstih letih prispevala velik delež k izgradnji domovine. Vsako leto je bilo več članov. Mladi ljudje so bili vedno pripravljeni žrtvovati vše, da bi čimprej uresničili zaželen cilj — izgradnjo socializma.
Ko smo darjes tik pred VI. kongresom LMS, In sprejemamo nove obveze, da bomo še bolj utrdili mašo LMS, sprejeli v svoje vrste še več mladine in prispevali k njeni vzgoji, se spominjamo tudi dogodkov iz NOV.
Kadar se vprašam, kateri je bil najsrečnejši dogodek v mojem življenju, mi pride v spomin 13- november 1944. Kaj se je zgodilo takrat? Bil sem v minerskem bataljonu XVIII. divizije. V začetku sem bil kurir čete, pozneje bataljona. Po neprestanih hajkah, borbah in miniranju cest in prog smo se 13. novembra 1944. leta ustavili v bližini Malega Lipja v Suhi krajini, da bi se malo odpočili. Kmalu je prišel bataljonski sekretar SKOJ in poklical ne kaj fantov, naj gremo z njim-Nenadnega poziva sem se kar ustrašil, ker nisem vedel, za kaj gre. Ko smo prispeli do obronka gozda, je bilo pod visoko smreko že izbranih nekaj mladincev- Bili so člani SKOJ. Prisedli smo k njim in sestanek se je začel. Besede sekretarja, ki jih je takrat govoril, slišim še danes. Dejal je: »Organizacija SKOJ je sklenila, da vas zaradi zaslug, ki jih imate, sprejme v vrste Zveze komunistične mladine Jugoslavije.«
Bil sem presrečen: oči so se mi nehote orosile. Tovariš: so
Epilog k vprašanju
Gubčeve ječe
v Mokricah
Milan Mencin, sekretar obč. komiteja LMS Sevnica
^hialu sem spoznal vlogo Ljud-v7® mladine in pričel do za-‘hička, da je to edina pot, kd k napredku.. •
j j^hhgt naj večji praznik v mo-•h življenju je bil dan, ko ..h' bil sprejet v Zvezo komu-hstov. .
praznik se ravnokar bra v UJe' Na kongres se pri-re vhwn zelo resno. Moral bom ktf Preštudirati vso problema ti-' Nq bom molčal o doseženih behih. ki jih — kljub težkim k g°J®m za delo — ni bilo ma-gr'ePrevričan sem, da VI. konta H ne bo ndč manj važen gre mladino, kot je bil kon-skft3 delavskih svetov za delav-6amoupravljanje. Toda kon. )t,,s ne bo mogel rodliti ne vem -	0 bogatih sadov, če ne bo-,
g aktivno sodelovali v nje-Pripravah in pozneje v Kovom delu...
tj	bd moral razpravlja-
g6ll	o	odnosu mlade lnteli-
Oej Ce	do	ostale mladine. Pre-
lij® Primerov, da dijaki ali ^nti nekako zviška gledajo ••n. 1?'av**co in kmečko mladi-*av	se mladina se mora
emo„ a,t|' da ji delovni ljudje ^°r,iku 0 8olanJe- Na vsakem
morajo izkazovati svo-
Tega vprašanja ne postavlja naš list priti. Mnogim bralcem je znano, da ga je kot zanimivo senzacijo s kričečim naslovom in podnaslovi sprožil in obsodil hrvaški list »Vjes-nik u srijedu* v številki 258 2 dne 10. aprila t. I. Dopisniku »Vjesnika* pa je to zanimivost posredoval ravnatelj muzeja v Samoboru, ne da bi bil sam prej poskušal kritično presoditi in osvetliti to vprašanje. Resnici na ljubo pa naj povemo, da se to vprašanje nt pojavilo šele v letih po drugi vojni, niti nista onadva prva, ki sta ga objavila. Že nekaj let pred vojno ga je na primer v hrvaškem dnevniku »Jutranji list« omenil in obsodit hrvaški publicist in zgodovinar R. Horvat.
Slovenska in hrvaška histo-riograflja tega vprašanja sploh ni nikdar postavljala niti reševala. Zato tudi mi nimamo namena reševati problema, ki ga v krogih resnih zgodovinarjev sploh ni. Znano pa je, da je učiteljstvo v Posavju izročilo o Gubčevi ječi v Mokricah posredovalo pri domoznanskem pouku svojim učencem in da so še letos dijaki posavske gimnazije spraviti s tem vprašanjem svojega profesorja zgodovine v zadrego. Turistično društvo na Jesenicah in uprava gostišča v gradu Mokrice do danes še tudi nista snela lažnega napisa na marmornati plošči v »Gubčevi celici«, hi jo še vedno kažejo in še večino enako tolmačijo svojim gostom in obiskovalcem. Pa tudi sicer je še med prebivalci v Posavju »nevernih Tomažev*, hi zahtevajo od zgodovinarjev več dokazov, kakor jih je prinesel »Vjes-nik«.
Posavski muze) v Brežicah, ki ima poleg drugega tudi nalogo znanstvenega dela v Posavju, se zato čuti dolžan, obširneje spregovoriti o tem vprašanju, ker Mokrice sodijo v delovno področje naše ustanove. Storimo to prvič in upamo, da tudi — zadnjič.
IZVOSl VESTI — LJUDSKO IZROČILO
V Posavju in še bolj v Hrvaškem Zagorju je spomin na hrvaško - slovenski kmečki
upor leta 1573 v ljudskem izročilu živ že danes, čeravno bo že kmalu 400 let od tega dogodka. Na Brdovcu v Hrvaškem Prigorju so nam prebivalci pred kratkim pokazali dve lipi, eno pred cerkvijo in drugo pri posestniku Grgureviču, kjer so se po njihovem izročilu shajali voditelji hrvaških upornikov. Kmet Grgurevič vaj bi tudi bil po njihovem potomec glavnega vojaškega voditelja upora Zlije Gregoriča. Obe vesti pa si je ljudsko izročilo izmislilo. Lipi
nikakor nista starejši od 200 let, in iz matrvkul brdovške župnije je razvidno, da sedanja družina Grgurevič ni v nobeni zvezi z litjem Gregoričem, temveč se v matriku-lah pojavi šele. v 18. stoletju. Na Grgurevičevi lipi je tudi menda še pred vojno bila lesena spominska plošča z zgoraj omenjeno vsebino ljudske? ga izročila, vendar danes nobenemu tam več ne pride na misel, da bi jo obnovil.
Podoben primer je pri nas z Mokricami. Med prebival-
Franc Grešak kot kurir v NOB
nam stisnili roke in čestitali k velikemu dogodku. Niti besedice nisem mogel spregovoriti; bil sem tih, in taki so bili tudi moji tovariši, ki so čutili isto- Sestanek je bil kratek, ker ni bilo mnogo časa, saj smo takoj morali nadaljevati pot, novim zmagam naproti. Veseli smo se razšli — bili smo skojevci...
Zbral in uredil: F. Šetinc
Pred VI. kongresom Ljudske mladine Slovenije
Čez nekaj dni se bodo v Celju sešli delegati na VI. kongresu Ljudske mladine Slovenije. Prišli bodo iz raznih krajev naše domovine, mladi delavci, kmetje, dijaki, študenti in drugi, vsi pa prežeti z željo, da dajo kongresu svoj prispevek, da bi kongres lahko v celoti analiziral dejavnost mlade generacije in njene organizacije LMS, dal odgovor na številna vprašanja, ki se še pojavljajo, ter dal vse j slovenski mladini nove vzpodbude za bodoče delo.
Za delo organizacije Ljudske mladine je zadnja leta značilno, da se je precej afirmirala v družbenem življenju, posebno na področju družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja. Te uspehe bi težko dosegli brez velike pomoči Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi, ki zlasti po VI. plenumu CK ZKJ in po plenumu SZDL Slovenije nudita mladini vsebinsko vedno bolj bogato in konkretno pomoč. Tudi za mladinske organizacije v našem okraju je pomembno, da so se notranje precej okrepile in našle dobro vsebino dela, tako da danes lahko pogumno posegajo v vsa področja našega javnega in družbenega življenja. Seveda ne velja to za vse osnovne organizacije in za vsa vodstva. Posebno na vasi imamo še preveč osnovnih organizacij, ki se vse preveč ali pa v celoti ukvarjajo samo s kulturnoprosvet-nim in zabavnim življenjem. Ne zanikamo, da tudi to ni potrebno mladini, vendar ne sme biti osrednja ali edina naloga mladinske organizacije.
Naš kongres bo moral spregovoriti o osnovnih aktualnih vprašanjih ne samo mladinske organizacije, ampak mlade generacije sploh. Njegova naloga in njegov politični značaj mora biti v tem, da, izhajajoč iz naše družbene stvarnosti, oceni družbeno aktivnost in prizadevanje mladih ljudi, stopnjo razvoja naše mladinske organizacije in na tej osnovi odred i njene konkretne politične naloge. Danes je osrednje vprašanje: kako Ljudska mladina, številne organizacije in društva ter druge oblike vzgoje doprinašajo svoj delež k formiranju socialistične osebnosti mladega človeka. Kongres mora analizirati to množično vzgojno področje in pomagati članstvu naše organizacije, da bo razumelo, kateri elementi iz naše prakse posredno ali neposredno podpirajo razvoj socialističnih kvalitet človeka, a kateri elementi delujejo nasprotno. Ta analiza in iz nje izhajajoči zaključki bi pomagali, da bi naša organizacija dobila še bolj široko področje za svojo družbeno aktivnost. Vsekakor je ta naloga precej zapletena in težka. Vsi udeleženci prevzemajo nase precejšnjo odgovornost, vendar upamo, da bodo to nalogo zadovoljivo opravili.
V	preteklem obdobju je mladinski organizaciji uspelo razviti dober sistem politično-ideološkega dela med mladino. Ta vzgoja ni več odmaknjena od vsakodnevnega življenja, ampak se vključuje v njegov tok in posreduje mladini vedno več teoretičnih in praktičnih izkušenj. Precejšen korak je bil storjen tudi na področju vzgoje mladinskih kadrov. Samo v zadnjih šestih mesecih je šlo skozi seminarje, ki so jih organizirali občinski komiteji in okrajni komiteji, preko 240 mladinskih aktivistov. Mnogo naših mladincev je šlo tudi skozi .seminarje v Bohinju, ki jih prireja LMS. Poglobljeno politično-vzgojno delo med mladino, nagla rast mladinskih kadrov ter pomoč ostalih političnih organizacij že dosegajo praktične rezultate. Vedno širši krog mladine se politično prebuja ter zavestno stopa v tok pospešenega razvoja našega demokratičnega mehanizma. Mladi delavci v tovarnah vse češče prinašajo razne predloge za izboljšanje proizvodnje, za širše razumevanje sistema delavskega samoupravljanja, za odpravo lokalizmov in formalne demokracije. Ambicije mladih ljudi, da sodelujejo povsod, podprti e strokovno sposobnostjo in zavzetostjo za zdrav in hitrejši razvoj socialističnih principov, morajo podpreti ne samo LMS, ampak vse politične organizacije. Ce je bilo morda v preteklosti marsikje preveč le kritike, je treba mlade ljudi usmerjati v to, da bodo v njih in mimo njih dopri-našali svoj delež za odpravo vseh nepravilnosti in s tem doprinesli. svoj delež k socialistični izgradnji naše domovine. Naša moč ne sme temeljiti samo v kritiziranju vsega slabega, kar je tudi potrebno, ampak predvsem v zavestnem delu za uveljavljanje socialističnih načel. Naš kon-
' greš bi moral tudi o tem spregovoriti in dati mladini vzpodbudo, do še aktivneje poseže v vsa družbena področja.
V	zadnjem obdobju je Ljudska mladina spet obnovila tradicijo mladinskih delovnih brigad. Bojazen, da mladina ne bo sodelovala v brigadah, je bila odveč. Tudi današnja generacija je voljna in' pripravljena, da tudi s fizičnim delom doprinese svoj delež k reševanju naših gospodarskih nalog. Največji pomen mladinskih delovnih brigad je pa v njihovi vzgojni vrednosti. V njih se razvijajo in krepijo moralne vrline, oblikuje se celotna osebnost mladega človeka. Zal danes mnogi še podcenjujejo to izredno važno stran delovnih akcij. Tudi to je investicija, ki se bogato obrestuje. Upravičeno pričakujemo, da bo kongres spregovoril tudi o tem vprašanju in mu dal tvoje mesto.
Naglo se bliža dan kongresa. Mnogi naši delegati st nanj že vneto pripravljajo. Zbirajo podatke o dejavnosti mladine, razpravljajo o problemih in v mislih snujejo predloge. Tudi organizacije so poživile svojo dejavnost, mnogo je sestankov, mnogo pametnih predlogov je bile že izrečeno. Zasavska mladina pričakuje, da bo kongres dal tudi njej še večje vzpodbude za nadaljnje delo.
Stane Kranjc

w’«i»L—As —t —»».At«. )**•»

|	*
m»l	jh***«*
iv,.	'P*--,
«1/A»..S»», X
A»X
V-v-*-}
1 Uvem VrjLtilL-i- vytiš.
Tt.JiU} »A* »A
S*«

X
■r tt*

\'L) —L*’

L V H
» /
pismo graščaka Gregorljanca, o katerem med ujetimi uporniki t mokriIkem gradu sploh ni omenjen
stvom okrog Mokric živi v Ijudskelh izročilu spomin na ¥Por še danes, spominjajo se tudi še fevdalnega sodstva in fevdalnih ječ. Spomin na upor pa se je tu združil z imenom, glavnega voditelja upora Matije Gubca. To ime je ostalo v spominu hrvaškemu in slovenskemu kmetu — podložniku skozi stoletja. Na krivice in trpljenje fevdalnega reda pa je kmete spominjal mogočni mokriški grad. Podrobne dogodke iz upora je ljudstvo kmalu pozabilo, ostal je le še spomin na Gubca, ki je postal glavna vsebina ljudskega izročila o uporu. Zato je popolnoma razumljmo, da se je ljudsko izročilo oddolžilo spominu njegovega trpljenja s tem, da ga je pustilo trpeti v ječi mokriškega gradu, saj je prebivalstvo poznalo strahote grajskih ječ. Z razvojem domoznanskega pouka v ljudskih šolah stare Avstrije pa je to ljudsko izročilo preko učiteljstva našlo pot tudi v Sole v Posavju in se tu zakoreninilo do danes. Po drugi vojni pr. so ga bolj iz trgovskih kakor iz patriotičnih motivov prevzeli naši gostinci in turistične organizacije.
Zgodovinar in vsak kritično misleč človek dd pisanim zgodovinskim virom prednost pred podatki ljudskega izročila. Zato bomo spodaj spregovorili s podatki sodobnih pisanih virov, kajti zgodovina gotovo ne temelji na ustnem
izročilu, Jci včasih diametralno nasprotuje pisanim dokumentom. Naj omenim samo vsem 'bian primer napačnega ustnega izročila pri srbskem narodu, ki je naredilo iz turškega vazala srbskega nacionalnega junaka, kraljeviča Marka. Slovenci smo si na primer v ljudskem izročilu do danes ohranili spomin na »kralja Matjaža*, ki sploh ni slovenska zgodovinska oseba, ampak ogrski kralj Matija Korvin, in 'njegovo trne ni z našo narodno preteklostjo skoraj prav nič povezano.
Ljudskemu izročilu o Gubčevi ječi v Mokricah torej ne moremo verjeti, ampak
NAJ NAM RESNICO
DOKAŽEJO PISANI VIRI
Znano je, da je glavnina upornih zagorskih kmetov bila zbrana pod vodstvom Matije Gubca v Stubici v Hrvaškem Zagorju. Tu je v ponedeljek, 9. februarja 1573 prišlo do poslednjega spopada med uporniško kmečko vojsko z Gubcem na čelu in hrvaško bansko vojsko, ki ji je poveljeval Gašper Alapič. Banska vojska se je iz Zagreba- napotila proti Stubici in Zlatarn ju 8. februarja; do spopada, Tei je trajal neka) ur, je utegnilo tore) priti že v dopoldanskih urah 9. februarja. Po končanem boju proti večeru 9. februarja je bil Gubec ujet in naslednji dan, 10. februarja so ga odpeljali v Zagreb. Dne 11.
februarja, ko so že ujete kmete in voditelje v zaporu spoznali in zaslišali, je pisal hrvaški škof in ban Jurij Dra-škovič pismo cesarju Maksimiljanu in nadvojvodi Karlu. V njem opisuje bitko in zmago banske vojske nad Upornimi kmeti pri Stubici. »Mnogo kmetov je v boju padlo, mnogo je bilo ujetih, med njimi tudi nekaj voditeljev. Enega izmed njih, z imenom Gubec, ki so ga uporniki nedavno oklicali za kralja, - bomo za zgled drugim kronali z razbeljeno železno krono, če to dovoli Vaše Veličanstvo,* — tako končuje Draškovičevo pismo. Vsakdo lahko razbere iz tega pisma, da je bil Gubec v tem času v Zagrebu in ne v Mokricah.
Ali pa je morda bil v Mokricah po 11. februarju? Absolutno neverjetno je, da bi ga iz Zagreba peljali na Kranjsko v Mokrice. Vendar naj to rajši dokaže listina. Lastnik gradu Mokrice Stefan Grego-rijanec je 14. februarja 1573 pisal Joštu Thurnu, poveljniku Uskokov, da ima v zaporu dva voditelja upornikov, ki sta sodelovala v Gregoričevem pohodu v Slovenijo. Poslal ju bo v zapor v Ljubljano. Ce bi bil pri njem v tem času res zaprt Gubec, bi se bil Gregorijanec hvalil na vsa usta. Vendar ni o Gubcu v pismu niti besede.
Na pustno nedeljo, 15. februarja pa je škof Draškovič že
(Nadaljevanje na 5. strani)
Preizkušanje sodobnih vprežnih obračalnih plugov v Trbovljah
A
Trboveljski okraj je zlasti v •vejem zgornjem delu zelo hribovit. Kmečka naselja in posamezne domačije so raztresene po strmih pobočjih. Uporaba traktorjev in drugih strojev za obdelovanje zemlje iti mogoča-, oziroma vsaj ne oblike teh strojev, ki so izdelane za uporabo na revnem.
Pri obdelavi zemlje je kmetovalec v teh krajih navezan le na vprežni plug. Pa še plugov do nedavnega ni bilo mogoče dobiti takšnih, ki bi bili prikladni za hribovske *ege. Kmetje so se mučili bodisi s starimi lesenimi »onačarni», bodisi z železnimi plugi, ki so bili zdelani za ravnine — a boljših ni bilo mogoče dobiti. Zatoni čudno, da so prav trboveljski kmetovalci In kmetijski strokovnjaki tako vneto zastopali mnenje, de je treba začeti z izdelovanjem sodobnih jeklenih plugov tudi za hribovske kraje, da so nazadnje le uspeli s svojimi zahtevami. V zadnjem času je namreč več slovenskih podjetij začelo izdelovati obračalne vprežne pluge za hribovske lege. Kmetijski inštitut Slovenije, ki po nalogu zveznih organov proučuje vprašanje najprimernejših vprežnih plugov za razne iege, je prvo praktično preizkušanje raznih oblik teh plugov, ki so jih izdelala domača slovenska podjetja, organiziral v okolici Trbovelj.
Preizkušeno je bilo 5 različnih vprežnih pmgov, in to pri oranju na ravnem, kakor tudi v različnih bregovih, tako pri obračanju brazde navzdol, ka-
kor tudi v breg, kar je za plug najzahtevnejše.
Na sliki vidimo komisijo pri ugotavljanju strmca pri poskusnem oranju pri tov. Alojzu Pirnatu na Gaberskem.
Komisijo so sestavljali ing. Raoul Jenčič in ing. Zvone Miklič od Kmetijskega inštituta Slovenije ter Tone Bantan, kmetijski referent ObLO Trbovlje.
Med drugimi modeli je bil preizkušen tudi prototip obračalnega vprežnega pluga, ki ga je izdelalo trboveljsko podjetje »Metalija,« ter dve obliki
obračalnih vprežnih plugov podjetja »Partizan« v Ribnic. na Dolenjskem, ki ga vodi trboveljski rojak Vladko Bajde. Eno izmed obeh oblik, to je kotni obračalni plug »IKS,. podjetje »Partizan« že serijsko izdeluje in ga je že mogoče na. roč-iiti preko vsake kmetijske zadruge. Stane okrog 20.000,— din.
Ker je bila ta preizkušnja prva te vrste pri nas, tn ker je bila prav v našem okraju, mislimo. da je prav. če ta dogodek zapišemo.
T. B.
Tudi v Vidmu-Krškem pokušnja
Kot nedavno v Trbovljah, je Tovarna tobaka iz Ljubljane skupno s trgovskim podjetjem »Tobak« v Krškem priredila tudi na Vidmu degustacijo ljubljanskih cigaret »Morava« in »Zeta.« Ta poskušnja je bila v torek. 20. t. m. v novem hotelu »Sremič« na Vidmu in se Je je udeležilo preko 200 kadilcev. Prireditev je uspela in se je zanjo zahvaliti prirediteljem in strežnemu osebju hotela.
Vsak kadiiec je bil postrežen s poskusnimi cigaretami, črno kavo in obloženimi kruhki.
Na degustaciji je spregovoril o pomenu te prireditve direktor ljubljanske tobačne tovarne, tov. Rudolf Strimšek. za njim pa še predsednik upravnega odbora tobačne tovarne. Navzoči so dobiili v izpolnitev anketne pole, v katere so vpisati svoje želje to pritožbe ter nasvete.
Vse je na tej prireditvi pre-
senetilo še žrebanje, pri katerem »o bili štirje kadilci, nagrajeni s cigaretami Najstarejši kadilec med navzočimi, tov. Drago Vidic, je dobil v nagrado 400 cigaret. Tovariš Vidic je kot poznan družabnik in humorist s svojimi žaljivkami zbujal splošno veselost to smeh to s svojim nastopom poživil to lepo prireditev. Za naš list je dal tovariš Vidic še posebno izjavo. Dejal je: »Napišite v »Zasavca«, da se v imenu navzočih prisrčno zahvaljujem tobačni tovarni v Ljubljani in podjetju »Tobak« v Krškem za tako dobro pripravljeno prireditev, ki bo vsem ostala v najlepšem spominu.«	S. D.
j^O7 pkLftCftkJjL^P^^
Pri delu v vinogradu
Pioblemi turističnih spominkov
Sprožili bi nekaj misli o turističnih spominkih.
Pod tem imenom razumemo predmete vseh vrst, ki Jih zadovoljni turisti po končanem bivanju v nekem kraju ali objektu (v gostišču, počitniškem domu, planinski koči ali zavetišču, na ladji, v camplngu, hotelu itd.) kupujejo bodisi zase ali za drage in Jih Jemljejo v spomin s seboj, temprej, ako imajo poleg spominske tudi uporabno vrednost.
Široka javnost, pa celo turistični krogi, spominkom še ne pripisujejo določenega pomena. Nasploh to vprašanje pri nas ni rešeno, kaj šele zadovoljivo rešeno. Neresno ali kar laično obravnavamo kakovost, zlasti umetniško in estetsko, pa tudi praktično, to je uporabno stran spominkov. Tudi pozabljamo na komercialno, ali širše:	narodnogospo-
darsko plat trgovine s takimi predmeti. Negativno Je nadalje, da .se doslej še ni nihče .potrudil.
Preizkušnja sodobnih vprežnih obračalnih plugov v Trbovljah
KRONIKA
Posvetovali se bodo. — V Brežicah bo v nedeljo, 31. avgusta posvetovanje delavskih svetov, ki eta ga organizirala komisija za družbeno upravljanje ln občinski sinditoami svet. Na posvetovanju bo imel tovariš Silvo Gorenc referat o dosedanjem razvoju delavskega samoupravljanja in o bodočem delu - delegata 8 kongresa pa bosta poročala o kongresnih zaključkih ln o svojih vtisih.
Mladi rudarji so se sešit —
Nedavno so se v Trbovljah se-
Iz Zagorja
Gradnja predora na železniški
postaji. — V okviru investicijskih del pri zagorskem rudniku, so nedavno začeli 'tildi' z deti gradnje novega železniškega industrijskega tira na železniški postaji. Znano je, da so malone vse zasavske železniške postaje zelo na tesnem glede prostora, in imajo zlasti postaje v industrijskih krajih okraja premajhno koristno dolžino železniških tirov. Mnogo premalo tirov ima tudi železniška postaja v Zagorju, to Je že doslej morala železniško ln rudniško osebje pri sestavljanju vlakov s premogom premagovati precejšnje težave.
Ker pa namerava zagorski rudnik v bližnjih letih močno zvišati proizvodnjo, so skleniti na zagorski železniški postaji zgraditi še en tir na katerega bodo lahko postaviti 30 železniških voz. Zdaj razstreljujejo skalo pri Ribji peči, zgradili predor skozi katerega bo položen tir.
šli predstavniki rudniških komitejev LMS in razpravljali o pripravah za bližnji VI. kongres LMS. Posvetovanje je vodil član OK LMS tov. Greben, kije opozoril na nekatere aktualne probleme mladih rudarjev, o katerih bodo delegati - rudarji razpravljati na kongresni tribuni. Tudi cetali udeleženci so precej prispevali k razpravi.
Dvorano gradilo. — Miha lovec je majhna vas v bližini Dobove, kjer imajo delavno gasilsko društvo. Ze dali čaaa so gasilci zbirali sredstva za ureditev gasilskega doma, kjer je bilo sedaj prostora komaj za gasilsko orodje to seje. Nedavno so pa začeli z nadzidavo še enega nadstropja, kjer bodo urediti skromno dvorano, ki bo služila za seje to za kultumoproevetno delo.
K prizadevanju gasilcev za napredek svoje vael lahko samo čestitamo I
Tudi na Studencu kopljejo
temelje. — Na Studencu ned Sevnico eo se ved. ki Jim je pri srcu kulturna rast v kraju, že davno odločili, da bodo zgradili dvorano za kulturnoproevetne prireditve. Kultumoproevetno delo Je bilo tudi doslej na Studencu že kar precej razgibano, toda vse možnosti še niso bile izčrpane, ker v kraju ni prosto-
ra za take prireditve. Te eo Mie vedno v šoti, kjer pa Je premalo prostora za vse gledalce. Zaradi tega je že zadnji čas. de tudi na Studencu začnejo z gradnjo primerne dvorane. Temelje zanjo so že izkopali to tudi cement Je že pripravljen. Ker bodo potreben lee dobili v domačem kraju, je sedaj samo š« vjtrašanje preskrbe nekaj sredstev aa nakup potrebne opeke. Društvo bo zaprosilo aa pomoč eevniška podjetja to občino, kjer bo gotovo naletelo na razumevanje to bodo uvidevno priskočili ne pomoč prizadevnim Studenčenotn.
46 stotov pšenice na hektar.-
Zvedeli smo, da eo nekateri kmetje v občini Videm-Knško pridelali nad 40 stotov pšenice na hektar, kar je že kar lep Uspeh to vreden posnemanja. Prav bi bilo, da bi dopisniki iz posameznih krajev sporočiti take primere, ki so vredni objava v našem časniku to bi lahko spodbudno vplivali »a ostale kmete.
Letoe ie $9 vagonov umetnih gnojil. — V občini Vldem-Kr-ško so lani celo loto porabili le 28 vagonov umetnih gnojil, letos pa že samo v prvem polletju 59 vagonov. To Je zelo razveseljiv uspeh, ki se bo prev gotovo zrcalil v večjem pridelka.	—ne
da bi to vprašanje proučil temeljito in vsestransko, ln to doma in v naprednem inozemstvu, nato pa izsledke — po potrebi z modifikacijo — prepustil v uporabno primeno. Ne vidimo ali spregledamo, da Je pri spominkih, ki jih že imamo, izbira pičla, vrednost relativno majhna, ako sploh ne gre za — kič.
To velja za vso republiko, torej razen kontinentalnih področij tudi za obmorski pas.
Pa nam možnosti ln materiala za izdelavo ustreznih turističnih spominkov rte manjka — nasprotno: na pretek Jih je! Cesar pa ni, ali Je premalo, to so znanje in veščoet, i znadij ivoet in podjetnost. Kakor hitro si bomo prisvojili te lastnosti, bo hitro drugače.
Kar smo ugotovili negativnega. Je kaj obžalovanja vreden pojav. Bilo Je že ln je še zmerom nešteto primerov, ko turisti ne dobe nič primernega za spomin in nejevoljni odidejo, ne da bi mogli Izdati v ta namen predračuna in pripravljena Sredstva. Najbolj pa smo prizadeti sami. Precejšnji je namreč zaslužek — tudi v dev}-kl se tako izmuzne prolzva-lcem (obrti, industriji in trgovini) 1« lahko dosegljive bližine.
Neto izdelovalci turističnih spominkov ati predmetov, to služijo morda posredno temu namenu, so postavim na trg pač Se marsikaj dobrega ali vsaj uporabnega. Nekateri med njimi so že premalo znam. Čeprav so Vlšnarji, Vavpe-
sr«.
tiči in »Dom«, M so se. dcelej najbolj uveljavili, redki, pa so vendkrle tudi razni drugi izdelovalci, na primer suhe robe (Ribničani), lončarji, steklarji, galan-teristi, tekstilci, pletarji, itd. dali že čedne ln uporabne stvari ali najmanj take, ki bi se mogle z Izboljšanjem Izdelave ln obdelave pridobiti pogoje za kurantno blago.
Seveda, da bi Izboljšati ali povečali proizvodnjo pisanih, ne le raznim okusom, ampak tudi značaju različnih področij ustrezajočih turističnih spominkov, Je neogibno, da se te naloge v celoti proučijo in določi neka osnova kot izhodišče. Dalje, da neko telo (ustanova, organizacija) operativno bedi nad proizvajalci in Jim izdaja občasne Idejne in praktične smernice za proizvodnjo, cene, reklamo ln vnovčevanje. Morda bi te naloge vzele v roke naše obrtne zbornice, sodelovati pa bi morali tudi vsi drugi zato zainteresirani člnltelji (trgovinske zbornice, gostinske zbornice, turistične zveze, turistična ln olepševalna društva, planinske, športne, ferialne organizacije Itd.). Zelo prav ln koristno bo, če se bodo za vprašanje pozanimali snujoči se strokovni sveti za turizem pri Izvršnih svetih ljudskih republik.
Na koncu bi želeti pribiti še to, da so dobri turistični spominki lahko tudi nosilci turistične propagande. Na to naj ne bt pozabila prizadeta Javnost niti v Slovenskem Primorju!	-r
Na Senovem so preuredili restavracijo
Pred kratkim eo »a Senovem odprli ne novo preurejene prostore restavracije, ki je bile dalj čase zaradi popravil zaprta.
Bivši prostori nekdanje delavsko - ualuibenslce restavracije »o sedaj temeljito predrugačeni to sodobno opremljeni ter povsem ustreeejo higienskim predpisom.
Potreba po preureditvi ta modernizaciji tega edinega večjega gostišča na Senovem Je bila ie dolgo nujna. Domačini in prihajajoči tujci na Senovem skoraj niiso imeli primernega gostinskega lokala ne razpolago. ' da ne govorimo o tesnih, pogosto zelo pomanjkljivo urejenih prostorih ostalih gostišč v okraju. S preureditvijo restavracije pa go Semovčeni dobili gostišče, na katero eo lahko ponosni.
Tudi preskrbe z raandmd Jedila in kvalitetnimi pijačami po
zmernih cenah bo zadostna garancija. da bo senovška restavracija pod sedanjo upravo dobro uspevala.
TRBOVLJE
Zvedel sem, da se bo začetek pouka na osnovni šoli v Zg. Trbovljah letos malo zakasnil. Nekoliko prepozno so začeli z notranjo preureditvijo te šole, ki je dobila centraJn kurjavo. Je že križ, če se proračuni prepozno sprejmejo.••
Mimogrede sem pokukal še proti Domu »Svobode !!«• Meni je sicer znano, da je tamkaj gostišče, toda tujci, ki prihajajo v kraj, tega ne vedo. Zato bi priporočal upravi ni»=» da nad vhodom v hišo obesi znamenje, da bodo tujci vedeti, da je v domu tudi gostišče.
In še nekaj: ko smo imeti pred kratkim v Trbovljah prireditev za naše izseljence, so bili tudi gostje v restavracij »Turista« na Vodah. Ko so si nekateri zaželeli črne kave, je niso dobiti. Dobili so v odgovor: »Ne moremo vam P” streči, ker nimamo sladkorja...« Ob tem prizoru me 1 bilo kar sram pred navzočimi tujci in sem jo mahnil v
ZAGORJE
Tam sem po dolgem času spet obiskal kino. Dvorana Je še kar prijetna, toda prestrašil sem se, da je bilo kaj, kajti sredi vesele pesmi »Al’ me boš...» se kar naenkrat oglas* tarzanskl krik; preplašen pogledam okoli sebe in ugotovim, da se drugi niso prav nič ustrašili. Čudno se mi je to zdel”. No, pozneje sem zvedel, da gre le za okvaro na zvočniku, ki pa so jo domači potrpežljivi obiskovalci kina že vajeni—
V petek, 23. avgusta sem se smukal okrog kamnoloma pr' zagorskih apnenicah, kjer pa so ravno razstreljevati samice-Pri Logarju je bil stražar, pri odcepu ceste proti kolodvoru in Trbovljah ga pa ni bilo. Tako je šest voznikov, nič hudega sluteč, nadaljevalo pot proti Zagorju skozi ognjem me tež. Le sreči Je pripisati, da ni nikogar zadelo.
Ker sem tudi jaz odnesel zdravo kožo, sem jo udaril v »Svercer kolonijo«, kjer je bilo prav živahno. Tamkajšnji vinotoč je namreč spet začel »obratovati«. Promet Je veli* ln pravijo, da ta črni vinotoč bojda kar močno konkurira ostalim zagorskim gostincem ,..
HRASTNIK
Ko sem se pred dnevi oglasil v Hrastniku, me Je začelo žejati. Sel sem v gostišče »Partizan«. Na srečb nisem P°seJ ben prijatelj alkohola in se razmišljal, kaj naj naročim-cockto, malinovec, kislo vodo ali limonado. Ko sem tako študiral, sem nad točilno mizo zagledal napis; Medica, domača. 10» din. In že sem v duhu poromal v prejšnje stoletje ln še nazaj, ko so naši predniki srkali to sladko pijačo. Ze sem s| pričel oblizovati Jezik, a sem kar pozabil zapret' usta ko ml je natakarica dejala, da medice jte dolgo nimajo več. Čemu, vraga, sem se na tihem Jezil, ne snamejo potem napisa! Ob tej jezi sem hotel prižgati cigareto, ki je najboljše zdravilo za take trenutke. Segel sem v žep — a škatlica je bila prazna. No, cigarete bodo menda že Imeli, sem mislil, ln sipet poklical natakarico. »Deset .Morava’, prosiml« A glej ga spaka: natakarica se mi je sladko nasmehnila ib zagostolela: »Po deset cigaret ne prodajamo — dvajset, ali nič!«
Pri priči sem vstaj in brez pozdrava odšel. Želel sem le, tisti trenutek v gostišču kakšen zastopnik naši”
: po
da bi bil tisti trenutek v gostiš^—____________________ —
tobačnih podjetij. To bi bil navdušen nad uslužno prodajo njihovih Izdelkov!
BREŽICE
Tudi v Brežicah sem se mudil po opravkih. Tamkaj ml je neki znanec pripovedoval, kaj se mu je pred nedavnim zgodilo. Pravil ml Je da Je bil potreben britja in se Je oglasil v brivnici K. »Bil sem po vrstnem redu drugi, za menoj pa sta prišla v lokal še dva. Prvega moža nisem poznal, drugi pa Je bil mesar O. Kmalu sem prišel na vrsto. Zadovoljen sedem na stol pred ogledalom. Ko sem z glavo naslonjen na blazino že čakal, da me dekle namili, jo Set lokala pocuka za rokav. Dekle me takoj zapusti In gre, "d* zadaj sedečega mesarja namili. Ko sem v ogledalu videl* kaj se dogaja za mojim hrbtom, sem se zahvalil za .prijazno uslugo in odšel v drugo brivnico kjer sem bU dosti bolje postrežen kot v prejšnji.«
BIZELJSKO: KAJ IMAMO IN KAJ NIMAMO?
L Kraja pod tem imenom še nimamo. Ime velja za celotni okoliš, uradno pa Imamo vas pod Imenom Bizeljsko v sedanjih vaseh Zgornja in Spodnja Sušica. Oštevilčenje hiš je bilo lani srečno opravljeno, novo pa bomo res šele opravili (ker sedaj še nimamo hišnih tablic).
2. Imamo eno izmed najsta.rejših kmetijskih zadrug. Sedanja se Je razvila Iz nekdanje vinarske zadruge, ki smo jo le Imeli pred vojno, sedaj pa Je vključena kot odsek v kmetijsko zadrugo. Ako se na vinarskem odseku pozanimaš za vino — ga nimajo!
8. Imamo železniško postajo Draže-Bizeljsko. Nimamo pa poti do postaje, kajti peš pot preko zamočvirjenih travnikov je ob slabem vremenu neprehodna. Morda Jo bomo še napravili, a sredstev zanjo še nimamo ...
4.	Tudi ulično razsvetljavo imamo sredi Zgornje Sušice. Kadar sveti mesec, Je razsvetljen tudi ta okoliš, sicer so pa žarnice temne s cestami vred. Imamo torej napeljavo — brez razsvetljave.
5.	V trgovinah Imamo zadostne zaloge blaga, ki pa ne gre tako naglo v promet, kot bi šlo, ako bi Imeti enake cene kot v Bistrici ali pa preko Sotle. Ker nimamo konkurenčnih cen, tudi nimamo dovolj prometa in reorganizacije trgovin z znižanjem uslužbencev ne izboljšajo položaja.
». Na sicer starem šolskem poslopju Imamo zdaj nova okna. Nimamo pa zato v učilnicah nič več svetlobe in zraka, ker so nova okna — manjša od prejšnjih! Naši otroci Imajo menda »racionirano« količino sonca ln zraka.
7.	Ker imamo osemletko, imamo tudi dovolj mladih in agilnih prosvetnih delavcev. To bi se lahko poznalo tudi v prosvetni dvorani, kjer nimamo domačih prireditev, in nam gostje pomagajo iz zadrege, da nismo brez vsakega duševnega razvedrila. Imamo pa krasno dvorano, ki služi — tonu ln veeelicam ..,
8.	Tudi načrte za spomenik padlim borcem Imamo, po-
leg prostora, ki je tudi ie določen. Samo volje še ntmamoi pa bi spomenik lahko stal, ako bi še Imeti malo več plemenitega čuta do številnih žrtev okupacije ...	.
9.	Da pa imamo že vrsto let zelo slabo letino v naših
ostarelih vinogradih in letno vedno manj pridelka zaradi pozebe ln toče. je pa že splošen pojav, ki presega krajevni okvir naših ugotovitev, »kaj na Bizeljskem imamo in kaj nimamo« — pa bi morda lahko imeti.	R*
Jubilej brežiških gasilcev
Brežiško prostovoljno gasilsko društvo kot eno "od naj starejših v okraju prazn/uje letos 75-let-nioo »voje ustanovitve to uspešnega dela. Jubilej so praznovali na veliki proslavi, ki je bila ve. ličasna manifestacija ga-silstva Društvo je vetenovil pred 75 leti leta 1934 umrli tov. Stefan DeržtC.
Ne nedavni proslavi te visoke obletnice ustanovitve gasilskega društva, ki je bila pod po-
ČRNA ROMA
n
RISE IN PtSE: IVAN SPITALEB
Steza, po kateri se Je spuščal lert v dolino, Je bila strma ln ;ladka. Blizu doline Je zavil na Iransko, bolj položno stezo. Jokaj časa je hodil po njej, lokler se ni znašel v gostem [rmovjn. Skozi njega je kmalu »pazil niže spodaj domačijo. Na ebu gozda je za trenutek portal.
17.
Na pragu Je srečal staro ženico. — Saj ste vi Zavržnikovi. je vprašal. Pritrdila mu je, on pa Je pristavil! — Mirko je pn del zgoraj na planini v zasedo! — Mrtev? Bert Je molče prikimal. Pri vratih pa Je stala Na-

18.
Zdaj Je nastala na dvorišču neprijetna tišina. — Grem, Je rekel Bert žal ml le mati. Nat-se Je še enkrat obrnil. — Leži na robu Jase. Grem, da ga pokopljem. — Počakaj, gotovo el lačen! Nehote Je občudoval mater, ki še v tem trenutku ni pozabila na gostoljubnost do partizana.
V*> <r
Nada Je ves čas pogovor* tiho slonela na vratih. Bert pa sl Je od srca želel, da bi spregovorila. Mati ga Je še vedno čakala. — Bill smo dobri prijatelji, je rekla. Ko je stopil v hišo. Je še videl Nado, kako Je Mlela proti pobočju.
— Bolje bi bilo, da bi hčerka ostala doma. — Imela ga Je tako rada ln pogostorna Je prihajal v našo hišo. NI sl mogla kaj, da ne bi zajokala. — Lahko naleti na Nemce, jc rekel Bert. Pred njo sta pravkar odšla" dva partizana. Da bi le še onadva ne padla v zasedo.
75 let v službi ljudstva
krovlteljstvom ObLO Brežlice, so Imeli gasilci velike veje, kakršnih še niso videli. Sodelovala so moštva gasilskih društev:	Brežlce-mesto, Brežice-
okolloa, Bukošek, Krška vas, Skopice to Mostec, to sosednje Hrvatake pa Haimioa (gašenje z vedno pero — meglo), Brdovec Zaprešlč in Samobor (vsi z av-tocistemaml) ln enota JLA. Mesto vaj eo bile graščinske kašče, kjer so sfloupno in s sodobnimi pripomočki prikazali gašenja požara to reševalne akcije. Posebno zanimiv je bil .prikaz gašenje nafte, tol so jo gasili gasilci enote JLA s specialnim avtomobilom to gasilci v azbestnih oblekah. Vaje so zelo dobro uspele in so nastopajoči gasilci želi priznanje, saj so dokazali, da so odlično izurjeni In ta/ko pripravljeni pomagati v nesreči in reševati družben^ Imetje.
Na slavnostni tribuni so bili predstavniki ObLO Brežice, ekrajne, republiške ln zvezne gasi like zveze to JLA. Pokrov i-' telj proslave ObLO Brežice je društvu podaril krasno zastavo, opremljeno z mnogimi zlatinv In srebrnimi žebljički podpornikov gasilcev v Brežicah. Predsednik Okrajne gasilske zveze tov Stane Nunčlč je podelili zaslužnim gasilskim društvom ln posameznikom odlikovanja to priznanja. Med drugimi je bilo društvo Brežice odlikovano z najvišjim odlikovanjem za svoje bogato delo ln uspehe.
Agilni brežiški gaelloi so vsak čas pripravljeni pomagati v nesreči, vendar delajo pod skrajno neugodnimi, da ne rečemo nemogočimi pogoji. Gasilsko službo bi morada po pravilih finansirati občina, ta pa žal nima
sredstev niti aa zavarovanje* šeie za tekoča goriva, cevi > ostale pripomočke. Tako drU*L, trenutno nima popravljenih vi B, ki so osnovni priporno^-; za gašenje požarov. Vsaj beh®*. bi morali Imeti gasilci v ker avto brez njega zares


m
>	4?
f
t ‘
Franjo Zorko, nad 35 let K J*
In sedanji predsednik Brežice
more služiti svojemu — Mnenja smo, da ni a.Mt dobra pripravljenost to (1 volja za pomoč, treba je polno razumevanje za de _ yi s:lcev to jim nuditi PoW°^;tyU. to vsaj osnovno, ki Jo p°“yyi jejo v svojem neeebičn«£y plodnem delu
PREHODAVC1 - lep uspeh zasavskih planincev
ODMEVI S PRVENSTVA
Kako Ruaar m Celuloza?
se-se po-planin
(Nadaljevanje)
V bližini te koče Je pionir trboveljskega pl&nlnsta, ljubitelj na-»ave, tovariš Ante Beg postavil Učno kočico za svojo družinico. Našli smo ga ravno pri opravlja-nju njegove vsakodnevne gimnastike. Ogledali smo si seveda brlog »gamsove kdstis in njene notranje zanimivosti. Lastnik ko-n£m je povedal njeno zgodo-vmoi že dva, tri decenija zahaja Ante Beg v ta lepi svet; vsako desko, žebelj, vrata in tako dalje,
j’1!? treba	na
ramenih z doline v to višino. Ni bilo lahko, toda za vse te lepote Ze leta ln leta Prirodo v tem čudovitem kotičku pod triglavskimi gorami, občuduje in vedno znova odkriva lepote, ki nikoli ne vsahnejo.
«.^nte.Bee fam Je Povedal tudi neko drugo zanimivost, stvar le sicer bolj intimna, vendar upamo, da nam ne bo zameril, če Jo omenimo. Njegov sin Milan se Je Pred nedavnim oženil ln sl Je kot vnet alpinist privoščil nenavadno poročno potovmje: on ln njegova ?lada **"k» »ta preplezala verno Triglavsko steno, vepela na našega očaka
3 "j?80vem osrčju tu začela novo, tiknpno življenje. M*an
uf? ,™.tPC^na? ie od mladih nog kot vnet planinec. Predvojno pla-nmstvo ga pozna kot najmlajše-
TrtJ?Ltn ”,Ca' ,U ,e Povzpel na Triglav, ln Je ta rekord, kakor vemo. zelo dolgo držal.
Br^r*.1 ff”? 5* od .Prijazne družinice, tovariš Janez P« Jim Je na hitro roko našel med nami tovariša, ki se poleg o*™ovne dejavnosti razume ^	čevljev. Na
ranega gornika Kv,6,llJUefovl "koliko defektni eevlJi kmalu popravljeni.
Pot nas Je vodila dalje, mimo naslednjih Triglavskih jezer, prav do strmega vznožja Vršaca, kjer "aen! »črani že vidi koča na Prehodavclh, v kadunji med vr-»acem In Kanjeveem pa, končno J,]'™ Prekrite, za nas zadnje, l*ro aru,,<e prvo Triglavsko ježeve planike so nas pozdravile 5?. k?”,c,u ?aše, poti. kajti od sedaj dalje Je šlo le navzdol. Po živem skalovju, tn in tam obra-Mroern z živobarvnim alpskim cvetjem, se Je naša pot vila do koče. Kamnita — za našo sknpino tesna — Je ta koča prijeten občutek domačnosti. Kot nekakšen naš »delen 1«K1 svet« v tem gor-akem predelu, saj so kočo gradile oodjetne roke Zasavčanov In Jo oskrbuje sedaj radeško planinsko društvo.
Morda planinska postojanka na tem k ralu ne nudi tolikšne rentabilnosti, kot hi Jo sicer kle drugje, toda povedati moramo, da Je koča na Prehodavclh nrav takšne ture ali skupinske Izlete, kot Je bil naš. hvaležna končna točka, ki nudi prijelo domačnost ln gostoljubje.
Koča Je zelo primerna za skupine kakšnih dvajsetih turistov, nudi prenočišče za toliko ali še nekaj več Hudi. ter le pripravna za odpočltek med triglavsko do-Uno m Trento. Zasavski planinci. ki so to kočo zgradili, zaslužijo vsekakor priznanje, to pa Jim bomo najlepše dokazali s tem. če se bo v bodoče čim več nsšlh planincev, mladine In drugih odraslih ljubiteljev gora napotilo v ta kral Sicer J. letošnjih obiskovalcev koče že blizu štiri
sto, vendar Je to za rentabilnost koče še malo.
Kljub dolgi, naporni hoji so se mnogi takoj porazgubili okrog koče, da občudujejo prelep razgled, ki se od tod odpre na dolino Trente, In dalje preko gorskih velikanov tja do italijanskih gora. Triglav sam ie že tako blizu, da s prostim očesom ne vidiš samo stolpa na njem, ampak tudi ljudi, če jih le le kal več na vrhu.
Preko Hrlbarlc ln Doliča le od tu dokaj blizu na vrh Triglava; za vajenega turista je ta pot
zmogljiva v enem dnevu, od zore do mraka, ki lahko spet prenoči na Prehodavclh Večina pa Jo seveda ubere na drugo pot.
Po okrepčilu, juhi, solati ln zasebnim dobrinam, ki jih je vsak imel v nahrbtniku, se Je začela seja, ali bolje — posvet predstavnikov zasavskih planinskih društev.
Naj le na kratko omenim, da smo to pot največ govorili o potrebi propagande planinstva, o aktivnejšem delu z mladino, o odpravi nekaterih pomanjkljivosti, ki so se med planinci uko-
Kočna Prehodavclh, priljubljena izletniška točka najvnetejših zasavskih planincev (2050 m)
reninlle, ter da je ob vsem tem tovariš Janez, zvesti zagovornik planinske ideje, povedal marsikatero ostro, toda upravičeno besedo na račun dosedanjih negativnih pojavov in v prid izboljšanju našega bodočega dela.
Koča na Prehodavclh stoji 20S0 m nad morjem in je, kot že rečeno, dobro izhodišče za številne ture. Treba pa bi bilo več zanimivih izponov. kot na primer na Kanjavec ali Vršac, kjer so lepe planike, bolje markirati. Vsekakor pa zasluži ta zasavska postojanka v Julijcih več pozornosti in seveda propagande, o čemer so tudi govorili na tem posvetovanju.
Prijazna oskrbnica ln njena pomočnika, obe Zasavčanki, sta skušali ustreči našim željam, kolikor Je bilo to sploh mogoče. Večerja je bila dobra in izdatna, samo štedilnik jima včasih ponagaja. Iz doline se koča oskrbuje po nosaču oziroma z mulo, ki mora dnevno v dolino po drva, hrano ln pijačo. Prenos Je razumljivo drag. zato ni čudno, če so cene nekoliko višje, nikakor pa ne pretirane.
Z mulo smo imeli precej zabave, Prišla je do samih vrat koče pogledat Zasavčane, kajti te Je bolj redko videti tod. Zasavčanl pa mul tudi ne vidijo tako pogosto. Zato je bilo opazovanja dovolj z obeh plati.
Previdno smo sl z oprtačl rezervirali vsak svoje ležišče, računajoč, da kdor pride zadnji, bo moral prenočiti na tleh. Tisti, ki so že vnaprej vedeli, da bo s prenočitvijo stiska, so Jo mahnili spat na Dolič ali v Trento.
(Konec prihodnjič)
Slovensko plavalno prvenstvo je končano. Naš bazen zopet samuje in le plavalci mu delajo družbo. Mlada Rudarjeva ekipa se pripravlja za start na slovenskem mladinskem prvenstvu v Krškem.
Lep napredek slovenskih plavalcev je pokazala ta prireditev. Padlo Je pet slovenskih rekordov, od tega sta vsaj dva pomembna tudi v zveznem merilu. Kaže, da se bodo slovenski plavalci po dolgih letih, ko so bili v senci velikih, zopet dvignili na nekdanjo višino. Najboljša priložnost za rehabilitacijo bosta pač mladinsko in člansko državno prvenstvo.
Morda bo le prav, če pogledamo rezultate prvenstva še z nekoliko ožjega — »lokalpatriotske-ga« stališča.
V DRUŽBI NAJBOLJŠIH
sta se uspešno borila tudi dva zasavska kluba: Rudar in Celuloza. Za oba je imelo tekmovanje tudi nekoliko bolj oseben pomen, saj sta to dva stara rivala. V skupnem plasmaju je bila Celuloza za 9 .točk boljša, zahvaljujoč se slabo postavljeni Rudarjevi štafeti. Pravo moč obeh klubov pa bo moral odločiti neposreden dvoboj.
Toda pustimo zdaj ob strani to staro rivaliteto. Mnogo bolj zanimivo dejstvo predstavlja za nas to, da se je zasavski plavalni šport dvignil tako, da ga ni več mogoče prezreti ali odrivat! v stran. Zasavski plavalci so dosegli eno prvo, tri tretja, eno četrto ter po štiri petih in šestih mest. To pa ni naš glavni adut. Mnogo bolj važno Je to, da so vsi ti plavalci mladi, večinoma mladinci, nekaj pa je celo pionirjev. Prepričan sem. da bo slovensko mladinsko prvenstvo to potrdilo na
Kod bo speljana cesta na Kum?
Kum je kantaejših
svojo nadmorsko višino 1219 m presega vse vrhove naših gora tja do Snežnika na Notranjskem, do Kamniških in Savinjskih planin in do Pohorja. Zaradi tega je na njem predvidena gradnja UKV radijske postaje in je važna turistično izletniška točka. Vedno je na Kum prihajalo mnogo slovenskih izletnikov ne samo iz itajibližje okolice, to je iz Radeč in Trbovelj, temveč budi iz ostalih krajev. Celo za Zagrebčane je Kum privlačna izletniška točka-
Severna stran pobočja je po-rastla z bogatimi gozdovi bukev in smrek ter tu in tam dragocenega macesna in javora. Da bi ta naravna bogastva mogli z uspehom izkoriščati, je pa žal manjkalo.potrebnih cest in poti, po katerih bi les lahko poceni spravljali ln vozili iz gozdov. Zaradi slabih poti se raztresene kmetije po celem K um Ihanskem ndso mogle nikdar gospodarsko opomoči1 navzlic nepo-
Obiščite m. MEDNARODNI VINSKI SEJEM
f§§ NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI OD 4. DO 15. SEPTEMBRA 1957.
Nad 500 vrst najboljših vin lz Anglije, Avstralije, H! Avstrije, Cipra, Francije, Grčije, Holandije, Itadije, Ka-|B nade, Malte. Zahodne Nemčije, Portugalske, Romunije, pl Španije, Urugvaja, Jugoslavije in drugih.
Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin po medna-§g rodni strokovni komisiji. — Tradicionalna pokušnja sve-1H lovno znanih vin!
Vinogradniki! Oglejte ln nabavite sl najmodernejše gjl vinogradniške, kletarske stroje in naprave ter druge pri-|pl pomočke za vinogradništvo,
37. plenarno zasedanje vinogradnikov 22 držav.
Do sedaj največja tovrstna prireditev ns svetni Inkorietlte popust na železnici I
ena izmed najmar- sredni bližini velikih industrij-točk v Sloveniji. S sklh centrov.
Letos so se na pobudo OLO Trbovlje resno lotili študija in izdelave projektov za novo cesto na Kum. Svoj prispevek v znesku 12 milijonov dinarjev je tudi že dala Poštna direkcija v Ljubljani, ki bo potrebovala dobro cesto za vzdrževanje in dograditev svojih naprav na vrhu Kuma.
Dne 18. avgusta t. 1. je posebna komisija, sklicana od ObLO Trbovlje, pregledala na samem kraju razne variante načrtov za cesto na Kum. Ta komisija se je nekako odločala za traso, ki bi potekala od ceste, ki drži iz Zagorja na Podkum po dolini potoka Šklendrovec. Odcep s te ceste bi bil nekaj sto metrov više od Boriškove žage. Trasa bi potekala pod vasjo Lazi do Završ in od tod preko Lantovža nad vasjo Dobovec pod Vodeno pečjo na Lipčeve travnike. Vasj Dobovec, 2upa in Ključevce bi se vezale na to cesto v glavnem z dosedanjimi cestami, ki bi se temu primerno rekonstruirale, tako da bi po njih lahko nemoteno potekal promet s tovornjaki. Pred očmi moramo namreč imeti dejstvo, da je mogoče gospodarsko pravilno izkoriščat? le tiste gozdo-
ve, do katerih lahko pride motorno vozilo, medtem ko pride konjska vprega v ppštev le za dovlačenje lesa do cest.
Za odločitev, da se na Kum zgradi cesta po popolnoma novi trasi, je bilo predvsem važno to, da je stara cesta ie savske doline na Dobovec slaba, z vzponom povprečno okoli 12 odstotkov. Prav tako bi bila rekonstrukcija ite ceste zelo težavna in bi bila zvezana z velikimi stroški, prav tolikšnimi ali pa še večjimi, kot Izgradnja popolnoma nove ceste po novi, primernejši trasi- Z izgradnjo nove ceste skozi Za vrše bodo dobili tudi iti kraji zvezo z dolino in Se stara cesta, ki jo bodo popravili, bo služila kot doslej za vožnjo z vozovi.
Ker bo cesta služila poleg iz-
Loke
»Loški glas se pripravlja na 25. letnico obstoja. — Pevski zbor »LoSkl glas«, M deluje v okviru »Svobode« Loke-Kisovee, se marljivo pripravlja na praznovanje 25-letnlce obstoja. Praznovanje bo precejšnjega pomena ne samo za omenjeni zbor, marveč tudi za ta del Zagorja, saj so loški pevci prirejali svoje koncerte največkrat za domačine. V okviru praznovanja bodo priredili samostojen pevski koncert, povabili pa bodo nanj tudi sosednje pevske zbore.
DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA I« V ZAGORJU IN REDAKCIJA »VESELEGA VEČERA« RADIA LJUBLJANE prirejata v sobote, 7. septembra ob sedmih zvečer na letnem telovadišču TVD »Partizana« v Zagorju (ob slabem vremenu pa ob 6. in pol 9. zvečer v veliki dvorani doma »Partizana)
JAVNI RADIJSKI VESELI VEČER
Nastopili bodo: instrumentalni kvintet »Zadovoljni Kranjci«, pevci Greta Ložar, Stojan Vene, Božo Grošelj, Damica Filipčič, harmonikar Avgust Stanko ter humoristi* Marjan Martinc Borie, Spela, Pavle Kovič in Jože Zupan, po vsej verjetnosti pa tudi Frane Milčinski-Ježek.
♦»♦SSSSSSlI »*»»»♦♦»»»♦♦♦♦»♦»»»♦««»♦♦«»♦♦♦♦««♦♦♦«««»»»»♦»♦♦♦♦♦»♦
OBVESTILO
Pomočniški Izpiti obrtnih vajencev bodoi
a)	za vajence z območja občine Sevnica, Senovo Vldem-Kriko ln Brežice v Vldmu-Krškem od 22. do 28. septembra 1957. Zaključek Izpitov bo v nedeljo, 29. septembra 1957 v V Idmu-Krškem;
b)	ze vajence z območja občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik ln Radeče pa bo v Trbovljah od 30. septembra do 5. oktobra 1957.
Zaključek Izpitov bo v nedeljo, 1. oktobra 1957 «v Trbovljah.
Vajenci, ki se še niso priglasili ln Imajo vse pogoje za opravljanje Izpita, naj se člmprej prijavijo. Priglasitve bomo še sprejemali do vključno 6. septembra 1957.
Priglasitev naj vsebuje:
1.	prošnjo — kolkovano s 30 din drž. takse;
2.	potrdilo mojstra — podjetja o učenju s kolki 25 din drž. takse;
3.	zaključno šolsko spričevalo;
t. učno pogodbo.	.	___
Okrajna obrtna zbornici Trbovlje
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 84. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga priobčili v predzadnji številki »Zasavskega tednika«, se glasi: (vodoravno ln navpično): 1. MOLK, 2. OTON, 3. LOKE, 4. KNEZ.
Žreb Je prisodil prvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Janezu VRTAČNIKU, učencu 3. razreda osnov, šole v Senožetih, pošta Zagorje ob Savi — drugo nagrado pa Peipd POZAH, učenki 5. razreda osnov, šole, pošta Globoko št.. 54, pri Brežicah. Obema bomo poslal! knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem to pionirkam, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE ZA MLADE RAČUNARJE
Na taborjenje je odšlo iz nekega kraja 48 šolarjev. Med njimi je Mio 6 fantov več kot deklic. — Koliko je bilo med njimi pionirjev in koliko pionirk?
*e boste rešili to računsko nalogo, nam prinesite ali pa pošljite rešitev na uredništvo do nedelje. 8. septembra opoldne, Za nagrado imamo pripravljeni 2 lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena ln priimka še razred šole, ki ste ga obiskali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave I
UREDNIŠTVO
Športno društvo »RUDAR«, Trbovlje
priredi v nedeljo, dne l. septembra 1957, ob 14. ort, na stadionu Radarja
veliko tradicionalno tombolo
Med (fobltkl so:	motorno kolo, pralni atroj, hladilnik,
mtkser, opeka Itd., Itd. In še okrog 1IM)0 manjših dobitkov Tombolske srečke ao v prodaji po trgovinah, trafikah, pri pismonoših po ceni 50 dinarjev
Po tombol oo veliko športno rajanje na prostem K obilni udeležb! vabi odbor.
imiiiiiiimiimuiiMiHiiMiHi;!iuiNUiiuiii,;iii!!Himi!MiimiitiiHiiiuiiii:uiniHiii»t»iHniiniiii
0RJAVA
Gostinska zbornica za okraj Trbovlje bo priredila v času od 15. oktobra do 15. decembra 1957 tečaje za priprave za opravljanje strokovnega izpita za polkvallficlrane-ga oziroma kvalificiranega gostinskega delavca servirne ln kuharske stroke.
Kandidati naj najkasneje do 20. septembra t. 1. vložijo priglasitev za pripustitev k tečaju. Na to opozarjamo vse v gostinstvu zaposlene delavce, prav tako tudi vodstva zavodov, k.1 zaposlujejo osebje gostinske stroke (bolnišnice, menze In podobno).
lil»IIIIIMII«MBIiW«WI«HBWII»IWIIIH«9MIIIIIMMII»l«IIIMWIIIII»IIWIIŠIIIIIinnilBllltllBIBII
koriščenja gozdov tudi turističnim namenom, je izredno važno, da cesrt® ustreza vsem zahtevam turističnega prometa, to je, mora biti prevozna za motoma vozila lažjih tipov, ki težko premagujejo vzpone nad 7 odstotkov. Tudi tovorni avtomobili ne morejo po večini premagovati, posebno pozimi, velikih vzponov. Nova trasa bo imela naj-večjd vzpon 7 odstotkov, to pomeni, da se bo dvigala na vsakih sto metrov za 1 metrov.
Z gradnjo nove ceste na Kum bodo predvideno pričeti v najkrajšem času in naj bi bila cela trasa ^ogotovljena do jeseni leta 1958.
Ing. F. A.
primerih Rudarja ln Celuloze. Tudi množičnost govori za nas, saj Je Rudar za to prvenstvo brez težav postavil kompletno ekipo 5 ljudi, mladih, perspektivnih plavalcev. Celuloza pa jih bo verjetno glede na prednost domačega terena še več.
VELIKI USPEH
pa nam Je pokazal tudi naše slabosti. Res je, da je naša ekipa (govorim p Rudarju) izenačena in številčno močna. Res je, da je plavanje v Trbovljah postalo množično ln da je v naših vrstah vse več talentiranih mladincev in pionirjev. Res Je tudi, da so Izboljšani nekateri klubski rekordi. Res pa je nadalje, da so ostali starejši plavalci tam, kjer so bili. ln se vrtijo v začaranem krogu okrog standardnih rezultatov, ali pa celo padajo. Naše lastno skromno znanje Je Izčrpano, novega pa nam nihče ne pove. Naši tekmovalci plavajo na tekmah nezadostno pripravljeni, brez strokovnega nadzorstva in brez taktike: od tu Izvira štartna trema ln povprečni rezultati.
DAJTE NAM TRENERJA
In tudi mi vam bomo pokazali prvake, rekorde in zmage. Prišli so do tam, ko sl sami med seboj ne moremo več pomagati, ker si ne povemo nič novega. Jasno Je, da svoje izkušnje prenašamo na začetnike. Toda ti bodo kmalu vštric z nami in potem bomo zopet pri starem: tavanje okrog starih rezultatov, pri čemer še tako vztrajen športnik Izgubi voljo. Tu Je še nekaj drugega: marsikakšen talent se je že pokvaril, ker ni imel pravega vodstva. Upam si trditi, da takega primera pri nas še ni bilo, lahko pa se brez kogar koli krivde zgodi tudi to. — Zato še enkrat: DAJTE NAM TRENERJAI
ZACELI SMO
pri slovenskemu prvenstvu. Pa Se končajmo z njim.
Mislim, da Je bilo v četrtek, 15. avgusta zvečer malo tako zadovoljnih ljudi v Trbovljah, kot Je bil organizacijski odbor In sodniški zbor. Prvenstvo je poteklo brez enega samega protesta proti sojenju ali proti organizaciji. Mnenja zastopnikov in tekmovalcev so pomenila triumf za organizatorja, najlepča nagrada pa nam je bila posebna zahvala Plavalne zveze Slovenije.
MAJHNO SLAVJE
v Domu »Rudarja« je zaključilo to prvenstvo. Zopet se Je pokazala resničnost stare rečenice, da »Šport druži narode«. Ravnam se namreč po lepi stari kranjski navadi, ki deti Slovence v več »narodov«:	Gorenjce, Štajerce Itd.
Lahko pa rečem da Je »združevanje« poteklo v najlepšem redu in da niti klasičnega slovenskega »Aus blks!« ni bilo slišati. Res se Je pojavilo nekaj strtih src, ki pa Jih Je tolažil Janez Majcenovič (med drugim Je bil vrhovni sodnik prvenstva) z romantičnimi ruskimi in španskimi samospevi.
Navada Je, da da se vsakem prvenstvu poišče nekaj ekstremov. Biti so:
Najhitrejši: Janez Kocmur; najvztrajnejši; Vlado Brinovec; najbolj vnet: napovedovalec Bernot; najbolj nesrečen: Zelenšek pred tekmo: najbolj srečen: Zelenšek po tekmi; najbolj zaseden: bife na kopališču; najbolj objektiven: naša publika; MISS PRVENSTVA: ------?!
Mnenja so bila zelo deljena ...
C. M.
Epilog k vprašanju Gubčeve ječe v Mokricah
(Nadaljevanje s 4. strani) izvršil nad Gubcem tisto ka« zen, ki jo je predlagal v svojem pismu cesarju Maksimiljanu.
Vodja upornih kmetov je torej potem, ko so ga po izgubljeni bitki v Stubici ujeli, živel samo še pet dni. Za ves ta čas so nam ohranjena pisma, iz katerih pa- absolutno ne moremo sklepati, da bi bil v tem času le en dan zaprt v gradu Mokrice.
F otokopije dokumentov o hrvaško-slovenskem kmečkem uporu, ki jih je blizu dve sto, hrani arhiv Posavskega muzeja v Brežicah in jih bodo prebivalci Posavja lahko videli prihodnji mesec na razstavi v našem muzeju.
Pravda o Gubčevi ječi naj bo s tem zaključena. V Mokricah voditelja upornih kmetov nikoli ni bilo. Mimogrede povedano — prostor, ki ga uprava gostišča v Mokricah tolmači kot Gubčevo ječo, sploh ni grajska ječa iz 18, stoletja.
Zato svetujemo upravi gostišča, naj sname iz tiste celice marmorno ploščo s posvetilom voditelju upora Matiji Gubcu, sobo pa naj zapre. Turizem in gostinstvo nikakor ne smeta zgodovinskega dejstva izkrivljati na račun neznatnega finančnega dobička. Povejmo in prikažimo samo to, kar se je v naši narodni preteklosti resnično slavnega in junaškega zgodilo, in imeli bomo dovolj hvaležne snovi
s. S, #
v
Šport v preteklem tednu
TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL
Pomemben uspeh Mnišftego Rudarja
Podjetje za PTT promet v Ljubljani
sprejme takoj v službo
VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH s veliko ln malo maturo, Id bodo zaposleni v Ljubljani ln prt ostalih večjih poštah na področju Slovenije, in
VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH z osnovno šolo, la zaposlitev
v Ljubljani.
V poštev pridejo samo taki, ki lahko v Ljubljani dobijo ( stanovanje. — Plača po tarifnem pravilniku.
Nekolkovane prošnje z življenjepisom naj reflektantl predložijo na upravo podjetja za PTT promet v Ljubljani, Cigaletova utica 6.
RUDA/* (Hrastnik) ; KRIM (Ljubljana) 4:3 (2:2)
Hrastnički »Rudar« Je v nedeljo slavil pomembno zmago v tekmovanju za jugoslovanski pokal v nogometu. Z zmago nad »Krimom« iz Ljubljane se je uvrstil v polfinalno tekmovanje.
Nogometno moštvo »Rudarja« v Hrastniku se Je kot najboljše moštvo v zasavski podzvezi uvrstilo v nadaljnje tekmovanje ter se Je nato v prvi tekmi srečalo doma s »Kladivarjem« lz Celja. To tekmo so nogometaši »Rudarja« odločili v svojo korist s 3:2. Čeprav je »Kladivar« vodil Igro z 2;0, so jo domačini s svojo po-žrtvovalnostjo In odločnostjo vendar odločili sebi v prid. Tako so se v nedeljo srečali s prvakom Uubljansko-prlmorske lige, »Krimom« iz Ljubljane. Malokdo Je verjel, da bodo Hrastničani premagali tudi to oviro. Vse tehnično znanje gostov pa ni bilo kos poletu ln požrtvovalnosti hrastni-škega »Rudarja«. Tekma se Je v rednem času končala neodločeno z 2:2. V podaljšku Igre pa so bili uspešnejši domačini, ki so dosegli še dva zadetka, gostje pa enega.
S to zmago Je »Rudar« Iz Hrastnika dosegel svoj drugi uspeh, h kateremu mu lahko samo čestitamo z željo: Le tako naprej!
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Svoboda (Trbovlje) : Rudar (Velenje) 3:e (1:9).
V	nezanimivi tekmi Je »Svoboda« v Trbovljah premagala goste lz Velenja s 3:0. Zmaga domačinov bi bila lahko če večja, če ne j| pred golom preveč kombinirali.
PRVENSTVO KKS V KOŠARKI
Maribor : Rudar 94:64 (72:22)
Košarkarji trboveljskega »Rudarja« so v nedeljo gostovali v Mariboru, kjer so se pomerili z moštvom »Maribora«. To Je bila tekma prvo ln drugoplasiranega košarkarskega moštva v slovenski ligi. Rudarjevcl so dobro zaigrali šele v drugem polčasu, kar pa Je bilo za zmago premalo.
BREŽICE : BRATSTVO (Hrastnik)
«.•2
V	nedeljo sta se v prijateljskem srečanju v Brežicah pomerili enajsterici Brežic In NK Bratstva li
Hrastnika. Zanimiva tekma se Je končala z visoko zmago domačih nogometašev 6:2 (3:6).
Gosti so kot enakovreden nasprotnik lepo zaigrati, fe pri streljanju na nasprotnikov gol niso Imeli sreče. — Tekmo Je dobro sodil Ivan Balon iz Brežic.
V predtekmi so Igrali mladinci NK Brežice in Dobova. Igra se Je
končala a 7:4 za domače. Tudi ta tekma Je bila lepa ln dokazuje, da Je med mladino nekaj prav dobrih nogometašev.
Dopoldne Je bU na malem stadionu v malem rokometu, na katerem so sodelovale štiri ekipe In Je bil vrstni red sledeči: l. Garnizija Zagreb, 2. Brežice, 3. Garnizija Cerklje, 4. Partizan Cerklje.
Planinci z Dola so dobro poprijeli
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku gradi na Gorah planinski dom, ki bo zamašil vrzel na zasavski planinski poitj med planinskima postojankama Lisca—Kal. Kako priljubljene so Gore kot izletniška točka kaže vpis v knjigo, ki presega letno število 3.000 udeležencev.
Za Planinski teden, ki ga pri. reja PD Dol skupno s PD Hrastnik v času od 1. do 8. septembra t- L, sl je društvo sestavila obširen program. Tako sj je zadal stavbeni odbor pod vodstvom svojega predsednika, legendarnega Jurja nalogo, položiti ploščo nad prizem!) e doma. Stavbenemu odboru se je posrečilo, da je nalogo Izvršil cel mesec pred terminom. Članstvo društva, ki Ima že vrsto tisočev ur udarniškega dela za seboj, tudi tokrat ni odpovedalo. Od zore do mraka so člani
Razstava o Titu
V fogerju Delavskega doma v Trbovljah je bila od 24. avgusta do 27. avgusta razstava »Naš vrhovni komandant«, ki je prikazala življenje in delo našega predsednika Tita.
Razstavo si je v tem času ogledalo mnogo Trboveljčanov.
šport v Radečah
Prejšnji teden so mladinske organizacije v radeški občini Izvedle v počastitev VI. kongresa LMS ln občinskega praznika vrsto športnih tekmovanj, v katerih Je nastopilo veliko mladine. Poleg manjših tekmovanj v šahu, namiznem tenisu ln streljanju zlasti po vaških osnovnih organizacijah, paje bilo tudi nekaj večjih športnih prireditev.
Lahkoatletski troboj v Podku-mu. — Preteklo nedeljo so Imeli Podkumčani prvič priliko, da sl ogledajo lahkoatletsko tekmovanje, v katerem so se pomerile ekipe Podkuma, Radeč ln tovarna papirja. Kljub razmočenemu ln slabemu terenu so bili doseženi naslednji boljši rezultati:
Tek 100 m; Rojc (R) 12:4.00 -Tek 1000 m: Uhan (P) 2,49.00. — Skok v daljino: Rojc (R) 5 4fl — Skok 'v višino; Razpotnik 1,45. — Troskok: Zahrastnik (P) 11,62. -Krogla; Raspotnlk (R) 11,02. — V
\
Je bila prva točkami pred Podkumom z
skupni razvrstitvi elpa Radeč z 49 Papirnico t 48 ln 32 točkami. Prav gotovo gre vse priznanje mladinski organizaciji v Podkumu, ki Je dala pobudo za to tekmovanje ln ga tudi vzorno organizirala.
Atletski dvoboj Radeče ; Papirnica. — Zadnjo soboto sta se na letnem telovadišču v Radečah pomerili mladinski ekipi lz Radeč in Papirnice v petih atletskih disciplinah. Borbe so bile zelo zanimive ln Izenačene ln Je skupna razlika v točkah 52:50 za Radeče majhna. — Tekmovanje Je bilo zvečer ln mu je prisostvovalo precej gledalcev.
. Kegljaški dvoboj. — Mladi kegljači v Radečah so izvedli pretekli teden kegljaški dvoboj svoje prve in druge ekipe. V precej močni konkurenci je zmagalo moštvo prve ekipe z 224:209 podrtimi keglji.
mešali beton, nosili pesek m vodo ter se ob tem hranili na svoj račun. Seveda:-stavbenemu odboru, kaiteremu nudi upravni odbor društva potrebna denarna sredstva jn material, je lahko zidati — pri nas pa skrbd stavbeni odbor za vsa potrebne sredstva, za material, vožnje Itd.
Planinski teden bodo dolslei planinci in planinci iz Hrastnika zaključiti s skupnim izletom na Gore dne 15. septembra. Vabimo vse planince, da se nam ta dan priključijo in pridejo pogledat delo stavbenega odbora in udarnikov—Članov.
K. D.
KINEMATOGRAFI
KINO »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do srede francoski barvni cinemascope film »CARSKI SEL«.
KINO »Svoboda-Trbovlje II« bo Imel na sporedu do ponedeljka Italijanski film »DESET LJU-BAVNIH PESMI«.
KINO Brežice: 31. avgusta amer. barvni film »BITKA V SOTESKI«; L — 2. sept. Ital. barv. film »TEODORA«; 4. ln 5. sept. ital. film »STO LET LJUBEZNI«; 6. in 7. sept. amer. barv. film »LEPO JE BITI MLAD«. KINO Sevnica: 31. avg. do l. sept. avstrijski film »ZDAJ SMO PA TAM«; 7. ln I. sept. amer. film »V DOLINO COLORADA«. KINO Brestanica: 31. avg. do l. sept. angl. pustolovski tlim »ROBIN HOOD AVSTRALIJE«; 4. in 5. sept. angl, krim. film »TRINAJSTA URA«; . 7. ln 8. sept. mehiški glasbeni film »MEKIKO V PESMI«.
MALI OGLASI
REVNA UPOKOJENKA je iz.
gubila v sredo, 28. avgusta na poti od Za v raška do Dimnika denarnico. Ker ji je ta drag spomin, prosi poštenega najditelja. da denarnico vrne na upravo »Zasavskega tednika.«
STANOVANJSKO HIŠO s 3 sobami In komfortom, vseljivo takoj, s 6.590 m« površine, proda Ivanka Marlčlč, Globoko 57.
18. AVGUSTA sem Izgubil sivo žensko Jopico v Brežicah, od bolnice do žel. postaje. Poštenega najditelja prosim, da mi Jo vrne proti nagradi. — Mira Vidrih, p. Blanca.
Tri gracije
FLORENTINA
XV. nad.
Se fotografije so originalne. Polkovnik ni slutil, da je skovan peklenski naklep in dal legitimaciji kapetanu Jocksenu. Vendar legitimaciji nista bili popolni. Niti Cherve niti Nerond nista opazila, da poleg rojstnih podatkov ni bilo letnice rojstva. Malenkost!
Samo slučajno? Ali namenoma?
Vendar Ralf ni dovolil, da bi osvobojenca dolgo gledala legitimaciji. Brž je vžgal motor in avto je švignil vzdolž sivih zidov vojaškega zapora Saint Jules. Zavil je v široko ulico de Waterloo in nadaljeval s polno hitrostjo po neskončni aveniji Brugman. Nato je zavil iz mesta.
Nad volanom atomobila je pritrjeno majhno ogledalo. Ralf tu pa tam dvigne pogled in opazuje Belgijca. Ta dva sta tiho in podoba je, da sta precej nervozna. V ogledalu pa vidi Ralf avto, ki vozi za njimi. V njem se vozi tajna feldpolicija.
Pred vhodom v park de Volwendel Ralf pritisne na zavore. »Polkovnik Zoren vas čaka, gospoda. Takoj tu, za ograjo. Ta vam bo sporočil vse ostalo.«
Takoj zatem se osvobojenca napotita tja, kamor jih je napotil Ralf. Ralf pa se je medtem kar sesedel. Zdelo se mu je, da je pri kraju svojih moči. Torej je le prva, začetna etapa, srečno zaključena. Tu v parku bo že šlo vse tako, kot je bilo domenjeno. Ves prostor je nevidno obkoljen .. .
Zdaj je treba samo čakati...
Po dveh, treh urah se bo odločilo. Odločilo o tem, ali bo polkovnik Zoren šel v skrbno nastavljeno past, ki Sta mu jo pripravila Flaremtima in Prosper.
Cherve dn Nerond sta hitela. Steza se je vila mimo grmovja, nasadov in pritlikavih dreves. Tu pa tam sta se obračala, da bi se prepričala, če je varno...
Ko sta presekala neki ovinek, sta iznenada obstala. Pred njdma je stal visok, suh človek, sivih las In drznih oči: polkovnik Zoren...
»Odlično!... sijajno!« slišita glas polkovnika Zo-rena. Ta jih stresa za ramena. »Torej, je le šlo vse po sreči.«
»Vam dolgujeva veliko zahvalo, dragi polkovnik!« reče Cherve resno dn slovesno.
Polkovnik odkima z glavo. »Nikar se ml ne zahvaljujta. Ni to zgolj moja zasluga, da sta sedajle prosta. Naša organizacija je tokrat dobila mogočne in močne prijatelje...«
»Kdo so?« vpraša Cherve začudeno In nepremično gleda polkovnika.
Zoren se zagonetno smehlja.
»Le počakajta nekoliko, draga moja. Bosta že zvedela. Vse ob pravem času.« Potem se obme k Ne-rondu: »Rad bi se pomenil s kapetanom Cherveom. Prosim vas, Nerond, počakajte nas tu, in če vidite kar koli sumljivega, takoj oddajte naš znak — trikraten žvižg.«
»V redu, gospod polkovnik.«
Polkovnik Zoren prime Chervea za roko in ga odvede. »Tako!« reče polkovnik, ko sta ostala sama. »Zdaj mi povejte, kaj je z mikrofilmi?«
Cherve komajda vzdrži ostri polkovnikov pogled. Na obrazu se mu pozna zadrega.
»Hm, ne vem, ne... bojim se...
»... govorite, sto hudičev!« vzklikne polkovnik. »Kaj se je zgodilo?«
Cherve se prične nervozno obračati in ko se nekoliko umiri, začne pripovedovati Skraja še nervozno, potem bolj in bolj umirjeno. Povedal je, kako so ga ujeli, zasliševali, kako se je bal, če hi Nemci našli tajni material, in kako se je odločal skriti mikrofilme v tubo za zobno kremo. Na koncu je dejal: «Portem so ml Nemci vzeli vse moje sitvard, med njimi tudi tubo...«
»Ali vam niso vrnili vseh stvari, ko so vas izpustili iz zapora?«
»Vrnili so mi samo denarnico, uro, žepni nožič. Pasto za zobe so zadržali. Mislim, da lahko upamo, gospod polkovnik... morda so Nemci tubo enostavno zavrgli...«	Nadaljevanje sledi
€e U UC moCeai
HENRY JE DVAINDVAJSET LET SEDEL V PARLAMENTU —
NJEGOV PRVI GLAS GA JE STAL MANDAT
To Je resnična zgodba Iz Ka. tiade. V njenem ospredju stoji IIenry Mae Culloch. V zveznem parlamentu je zastopal volilno okrožje Pictou.
Leta 1935 so volivci prvič poslali Henryja v parlament, v Ottavo. Tudi Kanado Je takrat zajela depresija, a Mac Culloch ni nikdar spregovoril o tedanjih perečih problemih.
Izbruhnila je vojna. Tišini v začetku so sledile katastrofe, ki Jim skoraj ni para. Henry Mac Culloch še vedno molči.
Kmalu se je spremenil položaj. Zavezniške pozicije so se boljšale Iz tedna v teden. Končno je bila zmaga tu In nastopil je mir. Toda poslanec vladne stranke Henry Mac Culloch je ostal še vedno »nemi« poslanec Iz Pictoua.
V	Kanadi začenja doba velike prosperitete. Semkaj prihajajo izseljenci iz vseh delov Evrope. V svetovni politiki dobiva pomen Kanade ostre konture. Posredovalna vloga tega razsež-nega dominlona med ZDA In Veliko Britanijo je /edno večjega In večjega pomena. Toda Hcnry Mae Culloch še kar naprej molči v oltauskem zveznem parlamentu.
Sledila je revolucija v Madžarski In njlenl krvava zadušitev. Z napetim pričakovanjem-so sledili tudi v Kanadi poteku teh tragičnih dogodkov. Konflikt ob Sueškem kanalu je
Kar po paiasMo so napi...
Pred štirinajstimi dnevi Je na Dunaju na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju nastopila tudi reprezentanca Iz Ljubljane. V tej reprezentanci Je nastopil tudi nogometaš Boško, član SD »Rudarja« iz Trbovelj, ki ga drugače kličejo tudi z imenom »Cavlek«. To bi torej bilo v redu, saj velja kot priznanje, da je bilo omogočeno tudi ostalim dobrim mladincem, da so nastopili v ljubljanski reprezentanci.
To bi bila ena stran te zadeve — sedaj Pa še druga: nogometaša Bočka — Cavleka ni bilo z Dunaja več nazaj. Ostal Je namreč v Avstriji. Vodstvo SD »Rudarja« v Trbovljah Je pismeno pravočasno obvestilo pristojni forum v Ljubljani, da obstaja bojazen, da bo nogometaš Bočko ostal v Avstriji in se ne bo več vrnil v domovino — v Ljubljani pa so rekli, da bodo že oni pazili nanj. No, paziti so nanj tako, da fanta ni več nazaj.
Skoro vsi domačini se še dobro spominjajo gostovanja »Rudarja« v Avstriji, ob kateri priliki je ostal tamkaj nogometaš Orač. Igralec Bočko pa je z Oračem v sorodu, In tako sta se lepo domenila, kako in kaj. Ko Je bil Bočko na Dunaju, Je na tamkajšnje igrišče prispela neka limuzina, ki Je, nič hudega sluteč, naložila Igralca Bočka takoj po končani tekmi ln ga oblečenega v nogometnem dresu odpeljala. Bočka pa ni bilo več nazaj, vrnil Je samo nogometno opremo. Odpeljali so ga torej čisto po gang-strsko — seveda z vednostjo prizadetega ln v dogovoru z bivšim Igralcem Oračem.
V	Trbovljah kajpak govore, kakšna škoda Je, da smo Bočka izgubili, ker Je bil dober Igralec. Razumljivo Je, da sl vsi želimo dobrih igralcev, prvi pogoj pa je vsekakor, da Je igralec — dober državljan!
Nadaljnji komentar o tem dogodku ni potreben.
ZMAJ S PETELINJO GLAVO
Na Trsatu blizu Sušaka imajo kip zmaja, ki Ima — petelinjo glavo I
ZANIMIVA OPERACIJA
Zdravnik dr. Pardlni Je z operacijo ločil novorojenčka — dvojčka, ki sta bila zraščena kot siamska dvojčka. Dr, Pardlnlja so poklicali k porodnici, gospe Orfeji Ghehardi iz Casollja blizu Lueee. To Je eden zelo redkih primerov take anomalije.
sprožil prav tako v daljnem deminionu ostre diskusije, toda Henry Mac Culloch, poslanec iz Pictoua, je v parlamentu tako kot prej še vedno ostal član 265 kanadskih zakonodajalcev.
Sele po dvaindvajsetih letih članstva v zveznem parlamentu, ki ga Kanadčani imenujejo House of Commons, je Henry Mac Culloch končno prenehal s svojim molkom. Spregovoril je o nekem gospodarskem vprašanju v svojem volilnem okrožju ter zahteval 2 In pol milijona dolarjev, da bi preprečil ustavitev nekega rudnika.
Po kratkem govoru, ki je trajal komaj pet minut, se je Hen. ry Mac Culloch spet usedel.
Nekaj mesecev kasneje so bile v Kanadi nove volitve. Mae Culoch, ki je od leta 1953 dalje z uspehom branil svoj sedež v parlamentu, je veljal kot zanesljiv zmagovalec.
Vendar se je zgodilo neka] nenavadnega: poslanec, ki je 22 let deloval kot parlamentarec, ne da bi v parlamentu črhnil samo eno besedico, je bil odločno poražen. Dobil je samo 8.908 glasov, njegov nasprotnik Mac Ewan pa — 11.964 glasov ln zmagal. Sele sedaj, ko je prvikrat spregovoril v parlamentu, je večina volivcev volila proti njemu.
Pretrgal je »zlati molk« ...
K. J.
.Zasavski udarnih' v avgustu 1946
Trboveljski rudark so prejeli prehodno zastavo zveznega ministrstva ter diplomo OO ZSJ in ministra FLRJ. Zastavo ' je prejel šestkratni udarnik Zagorišek Anton. Ob tej priložnosti so trboveljski rudarji odločno povedali, da bodo plan predčasno izvršili in s tem dali odgovor evsem obrekovalcem
Kako se delavci zanimajo za nakup novih knjig. —
Knjigarna v Trbovljah je v minulem mesecu prodala 1.008 leposlovnih in znanstvenih kmjig, političnih pa 873. Knjigama pa je prodala vseh knjig 187, od teh niti 25 odstotkov političnih. Isto je v Hrastniku.
Zavarovanje komunalnih naprav na področju občine Trbovlje. — 22. julija 1949 je mestni ljudski odbor v Tr-
bovljah na svojem II. zasedanju sprejel odlok o varstvu in uporabi komunalnih naprav in o ureditvi komunalnih zadev krajevnega pomena.
Šport v avgustu 1949. —
Športni dan »Rudarja« v Trbovljah je uspel. V okviru športnega dne je bila odigrana nogometna tekma Rudar J Zagreb, ki se je končala s 3 : 0 v korist »Rudarja.«
»Bratstvo« iz Hrastnika je odigralo v Ptuju kvalifikacijsko tekmo za vstop v slo. vensko ligo. Rezultat je bil 1 : 1.
Proletarec (Zagorje) i Tekstilec (Tržič) 7 ; o, (1 : 0).
MODER PISEMSKI OVITEK NAJBOLJ PRILJUBLJEN Ameriški psihologi so dognali, da je najbolj priljubljen moder pisemski ovitek. Potem so po vrsti: rumen, zelen, rdeč, ln prav nazadnje bel pisemski ovitek.
^Politični mozaik
KORISTNO BO VSEKAKOR
Iz Pariza poročajo, da pripravljajo temeljito reorganizacijo francoskih vojnih formacij v Alžiru. Za vojaške enote je potrebno, da bodo manjše in bolj pokretne. Francoska vrhovna vojna komanda pričakuje, da se bodo njene sile na ta način laže borile proti upornikom.
In tudi francoski vojaki se bodo oddahnili. Na ta način bodo Imeli več možnosti, da — pobegnejo pred uporniki.
KVALIFICIRAN JE...
Precejšnjo pozornost je vzbudil v Ameriki primer, ki se je pred nedavnim odigral pred senatskim odborom za kontrolno postavljanje diplomatov ZDA, Predlagani ambasador ZDA na Ceylonu, Maxwell Gluck, ki je bil do sedaj vodja skupine za trgovino z ženskim blagom, ni vedel imena predsednika vlade Ceylona in Indije. Njegovo Imenovanje so vendar potrdili.
Ameriški časniki se sedaj vprašujejo, kako naj novi ambasador razume politiko teh dežel, če ne pozna niti imen njihovih najpomembnejših politikov.
In vendar ni vzroka za vznemirjanje. Novi ambasador je vsekakor popolnoma kvalificiran, da bo zastopal interese — trgovine z ženskim blagom.
ZA DIRKALNE KONJE BO SE OSTALO
Svetovni tisk je odkril, da nedavno umrli Aga Khan, ki je bil poznan po svojem razkošnem življenju na francoski rivieri In po gojitvi dirkalnih konj, ni plačal davkov v Indiji, ker Je bil samo »duhovni« ne pa tudi »svetski« poglavar muslimanske sekte Izmaelitov. Sedaj Indijske oblasti zahtevajo od njegovega vnuka — naslednika Age Khana, da plača 10% davka od dediščine.
Iz okolice Age Khana IV. poročajo, da je to velika škoda, ker bodo na ta način prizadete prav pomembne vsote tistega denarja, ki ga je naslednik namenil v dobrodelne namene.
HITRO SO REAGIRALI
Iz Moskve poročajo, da so v Turmeniji spremenili imena treh oblasti: dve sta nosili ime Kaganoviča, ena p* Ime Molotova. Sedaj se oblasti imenujejo Komsomolsk, Oktober in Caršangar, Podobna informacija: ladja »Molotov«, ki je odplula iz Leningrada v Britanijo, je prispela v Anglijo kot — ladja »Baltik« ...
Brzina je — glede na predmet — simpatična. Zaželena bi bila tudi doslednost...
letos 2E m.oee turistov
Postojnsko jamo je letos že obiskalo preko 122.000 turistov. Največ obiskovalcev je seveda Jugoslovanov, a med tujci Je največ Nemcev In Avstrijcev.
ZBIRKA STARIH HELEBARD
Kmet Ante Carlč - Simunlč z otoka Hvara Ima lepo zbirko, ki 1o sestavljajo same stare helebarde. S tem orožjem so se borili še njegovi predniki.
ČUDNA IGRA NARAVE
Pri posestniku Francu Končina iz Polja nad Tržiščem št. 19 v občini Sevnici se Je dogodila čudna Igra narave. Pri njegovi slvorjavi kravi »Sivki«, stari 19 let, so pričakovali že osmo telitev. Kravica je res dne 14. julija t. 1. teletila. Porod je bil lalek In normalen, junček tudi čil In zdrav — toda na veliko začudenje domačih Je imel teliček le tri noge! Prednje leve noge ni imel. — To zanimivost sl je ogledalo precej ljudL Seveda so tudi poklicali veterinarja, da bi telička pregledal. Tele je bilo sicer popolnoma normalno, le da je bilo brez ene noge. — Veterinar Mohor Iz Sevnice je tele s kravico tudi slikal In na sliki ga vidite v starosti 11 dni skupno z gospodarjem. Takšni primeri so sicer redki, vendar se dogajajo, vzrok tema pa so nepravilnosti v embrionalnem razvoju v telesu matere. — Pripominjamo, da krava ni bila umetno osemenjena, temveč prlrodno prlpuičena. Veterinar Mohor zl Je sicer prizadeval, da bi tele prodali kakšni ustanovi za nadaljnjo vzrejo, vendar ril naletel na razumevanje, tako, da so ga v starosti 4 tednov pri teži 74 kg oddali v zakol.
ZA TISTE,
KI SE HOČEJO
ODVADITI KAJENJA
Tistim kadilcem, ki bi se radi odvadil) kajenja, priporoča ameriški zdravnik dr. VVilliam Kaufman posebne vaje v dihanju. Te vaje so pomagale že mnogim pacientom, ki so prej pokadili po petdeset cigaret na dan, da so se brez težav lahko odvadili. Vaje so zelo enostavne in "sestoje v tem, da človek globoko vzdihne ln Izdihne kakih 16-krat v minuti. Tako dihanje traja-3 do 4 minute In se ponavlja od 8 do 10-krat na dan, ln sicer najmanj en mesec dni ali tako dolgo, dokler se kadilec ne odvadi kajenja Dr. Kaufman zagovarja svojo metodo takole: strastni kadilci, kadar ne kadijo, dihajo v čisto kratkih presledkih. To povzroča, da dobe občutek. kot da jim bo sapa pošla, prav tako pa občutijo na prsih nekakšen pritisk, ki jih dela nemirne, da spet posežejo Po nov| cigareti. Z omenjenimi dihalnimi vajami pa se ta občutek tako odpravi, da človek ne čuti več potrebe po cigareti. Seveda Pa same dihalne vaje ne koristijo nič, če človek pr| opuščanju kajenja ni dosleden, vztrajen In nima trdne volje da se kajenja res odvadi Torej, brez discipline izostane tv Ji uspeh.
J
SKRIVNOST SANATORIJA 0
»Gospodična Martin je pametna ln ubogljiva mlada dama, gospod Homby!«
»Torej ste bili vi tisti, ki ji je prepovedal, da se zabava z menoj?«
»Počakajte še malo, potem boste videli, kako prav je imela, da je bila tako molčeča. To je važno tudi za vas!«
»Zame?« je vprašal Hornby. »In zakaj ravno zame?«
»Menda pač ne želite, da bi se zgodila še kakšna nesreča?«
»In v kakšni zvezi je vse to z njo in z menoj?«
Komisar Fuchs ga je pomenljivo pogledal:
»Morda bolj, kot mislite.«
Vrata na koncu hodnika so se zaprla in študijski svetnik Severin je prihajal z okornimi koraki bliže.
»Se vedno nobene sledi?« je vprašal Severin komisarja. Vprašanje je zvenelo, kakor da poizveduje, če so njegovi žepni robci končno le zlikani. »V tej hiši postaja vedno bolj neprijetno,« je pristavil.
»Jaz pa sem bil mnenja, da je bilo neprijetneje prej, preden sem prišel semkaj,« mu je odvrnil Fuchs.
»Negotovost, v kateri živimo tu, spravlja človeka že naravnost v obup. Povsem na kraju sem že s svojimi močmi. Prideš semkaj, da se malo pomiriš in spet spraviš svoje živce v red — a kaj se zgodi namesto tega? — Umor za umorom, kakor da sodijo tudi ti k terapiji sanatorija. Si sploh lahko mislite, kako to vpliva na človeka, ki Je bolan?«
»Prav gotovo ne posebno prijetno,« je zamrmral sam pri sebi komisar. Ce bo ta človek še naprej razpredal svoje misli, potem se bo prej znočilo, preden bo skončal. Toda Severin se je menda tisti trenutek spomnil ene izmed svojih sto bolezni, ki so ga mučile, kajti dejal je:
»Joj, hitro moram vzeti svoje kapljice, sicer ponoči spet ne bom spal! Dobro bi bilo, gospod komisar, če bi poklicali semkaj še nekaj ervojih uradnikov, da zastražijo to hišo. Kdo ve, kaj se vse lahko še zgodi!«
»Hvala za vaše dobre nasvete!« je odgovoril Fuchs s porogljivim glasom — Hornby, ki je ves čas molče poslušal študijskega svetnika, pa sl je položil kazalec na čelo.
»Mislim, da z njegovimi možgani ni vse v redu,« je dejal, ko Je Severin že odšel. »Ta mož .očitno zamenjuje sanatorij z norišnico.*
• * *
Wilfried Ktihler se je že od desete ure dalje smukal okrog glavnega vhoda v sanatorij, in ko je zaslišal zunaj škripanje peska, je odprl vrata, da pogleda, kdo prihaja.
Majhen, dvosedežni avto je prihajal bliže in se ustavil pred širokim stopniščem sanatorija. Motor je utihnil, vrata avtomobila so se odprla in neka velika, vitka dama je stopila iz vozila. S treskom je zaprla avtomobilska vrata, nato pa z očmi preletela mogočno fasado hiše. Ker ni nikogar opazila v bližini, je naglo odšla po širokih stopnicah.
Na ta trenutek je Kobler čakal. Hitro je prižgal luž nad glavnim vhodom in odprl vrata.
»Dober večer, milostljiva gospodična — prosim, izvolite!«
Za nekaj sekund je mežikala v luč pred seboj, potem pa je samozavestno stopila skozi velika vrata, kakor da je hiša njena. Ker ni imela klobuka na glavi, je Kdhler strokovnjaško ogledoval njene krasne lase, ki so imeli rdečkast blesk. Polt njenega obraza je bila podobna sveži breskvi, velike, temne oči pa so sijale izza njenih žametastih trepalnic kot dva bisera.
»Sakrament!« je zamomljal Kobler sam pri sebi, ko si je mlado damo dobro ogledal. »Ta pa je zmožna rušiti trdnjave!«
»Glej, glej, od kdaj pa ima...« je zagostolela mlada lepotica.
»Oh, vi želite vedeti, od kdaj si je profesor Larrnssen najel služabnika, kajne, milostljiva?« se je zarežal Ktihler.	'
Mlada dama se Je prijela za brado in se z roko drgnila po njej.
»Vem, vem, kaj hočete reči,« se je nekako v zadregi opravičeval Kobler in se potipal po bradi, ki bi si jo bil moral obriti že zjutraj. »Oprostite, milostljiva gospodična, nisem utegnil...«
»Ste morda gost sanatorija?« ga je mlada lepotica vprašala radovedno, ko je z očmi merila njegova široka pleča.
Prikimal je. »Da — in celo zelo priljubljen!«
Njej pa menda ta odgovor ni bil kdo ve kako všeč.
»Kje je profesor?« je vprašala z nekoliko manj ljubeznivim glasom.
»O, prosim!« je dejal Kobler in napravil mogočen zamah z roko pred njo ter odprl vrata v sobo. »Prosim, vstopite!«
Zašumela je mimo njega in se ustavila šele sredi sobe. Za mizo je zagledala sedeti nekega nepoznanega moža.
»Rada bi šla k profesorju Lorrnssenu,« Je rekla, »mislim pa, da me mladi gospod ni dobro razumel.«
2e je hotela oditi iz sobe, ko ji je komisar povedal svoje ime in poklic.
»Kriminalna policija?« je vprašala z nevernim glasom. »Kaj delate vendar tu?«
»Ali sploh ne berete časnikov?« je vprašal Fuchs vljudno.
»Zelo redko. Zadostujejo mi kritike o mojih nastopih.«
»Potem torej nič ne veste o dveh tragičnih smrtnih primerih, ki sta se pred kratkim dogodila v sanatoriju?«
Cme oči mladega dekleta so postale še za spoznanje temnejše, nosnice pa so ji začele trepetati.
»Dva smrtna primera?« je vprašala z zategnjenim glasom. — »Pa. menda vendar ne zaradi napačnega zdravljenja?« je vprašala previdno.
»Kako ste prišli na to?«
»Sami ste rekli dva .tragična* primera in tako sem sklepala, da ne gre za naravno smrt.«
»Zelo logično!« Komisar pa očitno ni imel namere, da bi takoj položil vse svoje karte na mizo. Prekrižal si je roke na prsih in se udobno usedel v svoj stol. -
»Prosim, vzemite prostor!« ji je dejal ln tudi dekle je nate sedlo. Ošinila je še z naglim pogledom Ktihlerja, ki je stal v ozadju sobe, naslonjen na neko omaro. Videla je, da ima pred seboj publiko: morda se splača, da zaigra fnajhno predstavo! Koketno se je nasmehnila, ko je svoje krilo pod plaščem potegnila nekoliko više, tako da je komisar lahko občudoval njene tanke členke in vitke noge.
Počasi si je slačila rokavico in Fuchs je opazil, da se je v gledališču mogoče naučiti zaigrati iz vsakdanje stvari prijeten prizor za oči. Počakal je še nekaj časa, da se bo mlada dama počutila popolnoma varno, potem pa jo je brez posebnih priprav vprašal:
»Kakšni srečni okoliščini se profesor Lorrnssen lahko zahvali, da ste ga nocoj obiskali, gospodična- —«
»Carlona, Dorit Carlona,« je rekla ponosno, kakor da visi nevidna krona nad tem imenom. »Nastopam v .Novem gledališču*. Ste me videli v .Prepovedanih sanjah*?«
»Zal nisem še imel te priložnosti, gospodična Carlona.«
»Oh,« je rekla razočarana. »Sestintridesetkrat je bila ta predstava na sporedu in vsakokrat Je bilo gledališče razprodano.«
»Zelo zanimivo. In prav gotovo povoljno za vas, kajne?«
»Toda utrudljivo. Zelo utrudljivo, vam rečem —«
»Ali je tudi profesor Lorrnssen med vašimi občudovalci?«
»Evgen? — Seveda Je bil skoro vsak večer v gledališču! Samo zadnje trt tedne je imel vedno kak Izgovor. Mislila sem, da mu postaja že dolgočasno gledati vsak večer isto predstavo. Toda oporekal mi je, da se motim, in trdil, da Je prezaposlen ln tako dalje — opravičilo, ki ga imajo možje vedno pri rokah.«
»In vi mu seveda niste verjeli?« se je nasmehnil Fuchs.
»Sploh ne verjamem nobenemu možu več! Sčasoma spozna človek vse gramofonske plošče, ki jih imajo gospodje v takih primerih na razpolago. V tako past ne grem sploh nikoli več!«
-	(Dalje prihodnjič)