Številka 332 TRST, v iorek 3. decembra 1907 Tečaj XXXil. g»T IZHAJA VSAKI DAH aoi •>> nedeljah in praznikih ob 5., tb ponedeljkih ah 9. zjutraj Kosainlčuo številke so prodajajo po 3 nvi., (6 atotink) ■ mnogih tobakr.rneh ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, • ranj u, ČL Petru, Sežani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdoričir.i, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ' KNE OGLASOV ee računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke , mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiak ; .*. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov stol. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 S, vsaka na-.rlina vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa v stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave -itiaosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". HA F O Ć NIN A ZNAŠA sa vee loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ® K —, ua naročbe brez doposlane naročnine, se uprava no ozira. luifilii u liifljsto iidaiji iiiioiti' nam: celoletne 15 20, toiitis 2 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrcnkovana pisma st ae sprejemajo ln rokoplai se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorfio Calattl IS (Narodu? dom). Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jo moč I PoStno-hranilničnl račun St. *4l »>">2. 1 ■ Telefon »tov. 1157 Mesečna priloga : „SLOVENSKI TEH N 1 K". I ^UjVir slit državni poslanec dr. Kramar pojasnil so- Ameriška torpedna fioiila na potu v ob nakupovanju. Nacijonalni liberalci so izja- n^UuMVliL " fl I. danji politični položaj. Po dališi debati je bilo Tihi ocean. \ vili, da bi bilo treba znižati Drevisoke kupne B l d vH/Minina sklenjeno podeliti dosedanjemu postopanju NKW VORK 2. Torpedna fotila, ki bo cene posestev, dočim so Poljaki proglasili te /1USTPIJ5K3 pOSl. ZDOriilCd. strankinih državnozborskih poslancev popolno spremljala atlantsko Doto v Tihi Ocean, je 1 cene sprejemljivimi in so posvarili pred dovo- DTTV A T 2 V današnii noooldanski seli i Prizu&nJe ttr )iin v vprašanju avstroogerske danes popoludne odplula iz Norfolka. Htvijo razlastilne prav e?. Ministri so izjavili, h i A\ * ' • atre dbe-^m odseku: na"od'De Pustiti popolnoma svobodne roke. Švica da se ne namerava znižati cene, pač pa da 10 oaznanp n*irt zakona g 1 % 'rt eTn i ž a n j a ! Demonstracije proti draginji živil. BEBN 2. Zvezna d»pUfa» »e jo danes SteSSf " sladkornega davka. j PRAGA 2, Včeraj so imeli socijalisti sestala na zimsko zasedanje. Posi. Elknbogen je stavil tuj ni predlog štiri shode proti draginji živil. Govorniki so glede razveljavljenja cesarske naredbe o kritikovali vedenje onih strank v zbornici, ki sladkorjenem davku in Pernersdorfer glede s0 glasovale proti nujnosti obeh znanih soci- .2 1Q Belegija prevzame državo Kongo. BRUSELJ 2. Pooblaščenci Belgije države Kongo so v petek podpisali pogodbo, s katero prevzame Belgija državo Kongo. Angleška vojna mornarica. Po kratkem premoru je bila zvrsena ge-, ircralna debata razun državnih in ustavnih vprašanj, ki so pridržana posebni ivzpravi. Govorniki centruma in obth svobodomi-j selnih strank so odklanjali predloge. Dva zrakoplova za francosko armado. PARIZ 2. Inženir Julliot je dobil od vojnega ministra nalog, nkj napravi dva zra. varstva svobodne znaeosti proti klerikalnim jalističnih predlogov. Po shodih so bile de •napadom. ; monstracije, ki so pa mirno končale. Posl. Srb, Stojan in Stepinski so umak- j nili svoje nujne predloge. Prefi*oionat,1«dmik- . | LONFON 2. Kakor poroča „Standard" Prišlo je do rasprave o nujnem predlogu DUNAJ 2. Dam ki prestolonaslednik 13 jz PJymCntha, je admiraliteta izdaia ukaz, da čeških radikalcev glede demonstracij proti dospel sinoči inkognito iz Kodanja. ima biti v različnih pristaniščih ob angleški. draginji na reškem. Posl. Eaju jo utemeljeval Žrebanje. obali pripravljena velika množina tekočega ku-; koplova od zbornice kredit 500.000 franko7, nuj nos svojega predloga v dveurnem češkem DUNAJ 2. Na današnjem žrebanju src- torpedno flotilo. j Francoska zbornica, guvoru, na kar je držal posl. Lisy [češki ! £ek iz leta 1864 je zadek ser. 937 št. K Vojna prot Zuiom, J PARIZ 2. Zbornica je na svoji predp-/- rad.] da-jši obstrukcijeki govor. 300.000ser 1543 št. "5 K 40.000 ; ser. I LONDON 2. Zdi se da postaja položaj ludanski in popoludanski seji nadaljevala de- Potem je bila debata zaključena in je 2l< 7 št. 40 K 20 000; ser. 1974 št. 26 in ser. y Natalu nevaren. Iz Burbana breojovljajo, i bato o proračunu vojnega ministerstva. bila po govoru generalnega govornika contra 2725 št. 83 po K 10.00C ; ser. 1974 št 18 da je guverner zaukazal mobizacijo milice, ker j " f Grof Montebello. Wohlmayer razprava prekinjena. |in ser. -5219 št, 42 po K 4000; ser. 2314 št. ne more policija v dež«3i Zulov vzdrževati re- i p ATtJ7 « TTmrl ip et List do5Jtavija) da je J čitan]c nosti) je zahteval od ministerskega predsedni- da se mora še odložiti ustanovitev samostoj- zrusue vei^e mase premoga, m so ukaza prov,ročilo v parlamentu Živahno ka pojasnila, kaj se zgodi, ako ne bo v^Av- nega državnega delavskega urada, ki bi bil "E ^^„I L™!?^ "! razpravo. Pripravlja se odgovor na ukaz. 4Ra- „Mailis", da so se žene pok. parlamentu, da so*6e jim prikraj- Odkar so , Priporočal je predlogo. Posl. Piliny (disident) ljevala dosedanjo socijalno politiko. Oc je pobfial predlogo ter izjavil, da bi raje do- v politično življenje U3topili delavstvo, , XT u - ^ " dh plač nego pa nagod- fiki stan ia srednji stan, je v političnem živ- j P^mogovniku „Naome se je od poneareče-»ri si ranki neodvisnosti. lj€nju nastala sprememba, za to je treba nih rudarjev rešil le en moz, yendar je >nuia:o Dunaju! — Go- reviziie nroeramav in oomirienia med stran- kmal° umrl ysIed. zastrupljenja z dimom. Ne- je potKjai preaiogo rer izjavu, aa ui rdjti uu- v politično 21vi.1en.1e u3topm delavstvo, kmet-i MONONGHAHEIA 2. [Pensilvamja] V robi povišanje oficirskih bo. — Velik hrup pri Klici: Disidenti se ponujajo Dunaju! — d.a bl bl1 šs katen v rovu zaPr' Posl. PeUj (demokrat) je kritikoval na- razvoj. Gni izigravajo povsod razrednega so-, t li delavce^ Ž1V« godbo, ki jo je ozuačil za Sedan ogrske vlade 1 nnnlia In nn^inria sporeči bržkone še danes zvečer ra svoj sklep kriza dosegla vrhunec, morda ga že celo baronu Becku. .prekoračila. PARIZ 2. Neka brzojavka iz Cardiffa Novi minister za deželno brambo Občinske volitve v Srbiji. DUNAJ 2. „Freindenblatt" poroča, da; BELIGRAD 2. Včerajšnje občinske vo- prevara. PARIZ 2. Neka brzojavka iz pravi, da so videli v grofiji Cardiganshire neki vodljiv zrakoplov in da so zamogii ime „Pa-bo najkrajšem času odslovljen minister za de-' litve 7^iTe^cT'se glasom^ došffh vTsti povsem trie" raztolmačiti potom teleskopa. Veter je želno brambo Latscber in da ho na njegovo mirn0< y Belemgradu so zmagali samostalni 8nal. zrakoplov v severozapadm smen proti mesto imenovan sekcijski načelnik FLM Georgi. radikalci. V večini okrajev dežele je pa zma- morj"- BREST 2. Minister vojne mornarice je včeraj izdal na vse pristaniške oblastnije ukaz, naj takoj odpošljejo ladijo, da išče zrakoplov Patrie". Popoludne je v to svrho odplula DUNAJ 2. Minister za deželno brambo gaja v]a(ja. Latscher je na lastno prošnjo odslovljen iz Veliki požar službe. Podeljeno mu je baronstvo. Njegovim „PiDAnovn n f >- - naslednikom je imenovan sekcijski načelnik Lr MELBOURND 2. V soboto po noci je ________________ FML Georgi bhz0 Slavnega poštnega urada izbruhnil ogenj, torpedovka ^Tourbillonu. Shod češke narodne Bvobodomiaelne ^ }fa Tmlliione " P°Sl0pij" ^^ Protipoljske predloge. stranke. cen,J0 na d mil,Jone- BEROLIN 2. Odsek poslanske zbornice PRAGA 2. livršujoči odbor narodne svo- i ®au pomilošČen. j za protipoljsko predlogo sešel se je danes k bodomiselne stranke je imel številno obiskan1 KARLSRUHE 2. Veliki vojvoda je po- j svoji prvi seji. V splošni debati pritoževali so shod, na katerem je po dovršenih tekočih po- milostil odvetnika Hau v dosmrtno ječo. se konservativci proti počasnemu postopanju PODLISTEK 8 Naskok na mlin Povest iz nemiko-francoske vojne. Emile Zola. Oče, ki je mirno, pipico v ustih, gledal vBe to, je stopil zdaj k Franici, ki je bila od ♦traha napol iz uma, in jo je povel v njeno eobico. „Pojdi spat, dete, je dejal, „jutri se razjasni, le mirna bodi.'4 Pustil jo je samo in je i z previdnosti zaklenil vrata. Kajti bal se je, da bi se česa podstopila in .ženske samo vse pokvarijo, če se vtikajo v resne stvari," je menil on ; tako je bila zaprta, morala biti pri miru in bo pač zaspala. Ali Franica ni bila v stanu spati; oblečena jo sedla na poateljin rob in prisluškovala. Nemški vojaki, ki so taborili na dvorišču in večerjali, so se smejali in peli do pozne noči. V hiši je bilo vse mirno, le od časa do časa so odmevali težki koraki me- njajočih se straž. Vso svojo pozornost pa je obračala Franica na rahli šum, ki je donel gor iz sobe pod njeno, kjer je ležal Dominik vjet. Počenila je celo in položila uho na pod, da bi bolje slišala. Slišala ga je dolgo stopati gor in d^l, potem je bilo naenkrat vse tiho — moral se je pač uleči. Tudi na dvorišču je bilo postalo mirno, nikjer več se ni razlegal najmanjši glas, gotovo so vsi spali. Tedaj je vstala Franica, stopila k oknu, ga neslišno odprla in se sklonila vun. Noč je bila topla in jasna. Ozki lunin srp, ki je izginjal počasi za sovalškimi gozdovi, je razlival svojo milobno luč čez spavajočo zemljo. Temne sence so se zgrinjale preko travnika, ki je blestel kakor svetlozelen baržgn, kjer ga je zadevala mesečina. A Franica ni imela zmisla nocoj za skrivnostni čar noči. Prežala je vun in iskala z očmi nemške straže; ob Moreli jih je bilo postavljenih več, razločila je njihove sence, a pred mlinom je bila, kakor je videla natanko, ena sama; vojak je stal na onem bregu nepremično poleg vrbe, katere vejevje se je potapljalo v vodo, obraz njegov je bil s sanjavim pogledom obrnjen na nebo, in videti je bil globoko zamišljen. Franica je pregledovala dolgo in skrbno livado, potem je sedla zopet na svojo postelj in mislila in mislila. Kaka ura je morala preteči tako, tedaj se je vzd'gnila in prisluškovala vnovič. Nič se ni genilo v hiši in nič zunaj, a lunin svit, ki je še poblisko-val izza drevja, ni bil ugoden njenemu načrtu, čakala je, dokler ni izginil popolnoma. Zdaj je nalikovala vsa ravan neizmernemu temnemu brezdnu, ničesar ni bilo razločiti več, vse pogreznjeno v noč in temo. Posluhnila je še enkrat vun in zdaj je tvegala. Poleg njenega okna je vodila v zid vdelana železna lestev s kašče dol h kolesn, ki pa že davno ni več rabila in jo je bršljan že popolnoma zarasel. Franica je stopila brez straha na okno, se oprijela z rokama enega železnih klinov in visela zdaj med nebom in zemljo; toda njena noga je našla kmalu drugi klin in zdaj je pričela plezati navzdol. Bilo je neizrekljivo težavno, njena krila so jo zelo ovirala in le { počasi se je moglo tipati navzdol. Tedaj se je odkrušil kamenček iz zida in plosknil v vodo. Na smrt prestrašena je obstala. A Morela je enakomerno šumela dalje in Franica si je rekl8t da mora voda pač udu-šiti sleherni šum. To jo je vzpodbudilo in drzno prošnjo odbil. dohodki, toda parlament jim je Rusija. Car na adreio dume. PFTROGRAD 2. Govori sc, da je car na udanostno adreso dume lastnoročno zabeležil, da vernje v izražena čutstva in pričakuje plodonosnega delovanja. Na mejah domovine. Na jesen sem bil poletel iz Prage v Draždane. Nikdar ne pozabim, kako tesno mi je bilo pri srcu, ko sem vstopal v saški vlak. ki je vozil iz Podmokel v Draždane. Vstopivši v vagon, našel sem v njem izseljence iz avstro ogrskih dežela, večinoma Slovane, ki so šli kakor mnogo diugih s trebuhom za kruhom tja preko širnega oceana. Žalostno spričevalo gospodarske politike a v s t r o - o g r s k e države napram svojim slovanskim državljanom. Med rodbinami izseljencev je posebno vzbujala mojo pozornost uboga slovaška starka, ki menda že ni več verjela, da gre tudi njej pravica, da se jo šteje za ravno-pravnega člena velike ljudske rodbine. Knuta madjarska, katera tako neusmiljeno biče narod Slovakov, pobrinila se je tudi tu, da ubije dostojnost ljudsko. Sključena na veliki vreči, ki si jo je odnašala iz svojega doma, najbrže vse njeno imetje, si je izbrala prostor v kotu na tleh, plašno oziraje se kakor prestrašena zver. je plezala navzdol. Ko pa je dospela v višino Dominikovega okna, je spoznala s strahom, da se je postavila na pot nova ovira. Okno ni ležalo neposredno pod njenim, ampak (kakor je bila zidana vsa hiša nepravilno in čudno), tako daleč v stran, da ga z lestve, z iztegnjeno roko ni mogla doseči. Ali naj se vrne, ne da je kaj opravila ? Ne, za nič na svetu ne! Oddrobla je z eno roko košček zidu in ga vrgla v okno ; a Dominik ni slišal, gotovo je spal, in Franica je čutila, kako ji je ginila moč, vrhu tega je voda tako strašno šumela! Vrtelo se ji je v glavi. Do krvavega si je razpraskala prste ob zidu in metala kamenčke naprej in naprej ob šipe, a on ni slišal. Slednjič, ko je menila že, da se ne bo mogla držati več in da mora vsaki trenutek omahniti v prepad, je tiho odprl okno. „Jaz sem,M je šepnila, rhitro mi pomagaj, ne morem se držati več.u Sklonil se je vun, jo prijel in jo dvignil v sobo. Zdaj se je utrgalo Djeno razburjenje in jokala je krčevito; a bala se je, da bi je utegnil slišati kdo, in premagala se je. (Dalje.) Stran II »EDINOfeTc St. 332 V Trsta, dne i). decembra 190? dali jo bodo puščali tam v miru, da sc ne-motfno zamore posvetiti tihim spominom. Zastonj sem jo vabil, naj sede na klop, zastonj jo je opominjal sprevodnik. S plahim. prestrašenim, pkromnim izrazom zahvale, kakoršen je v navadi pri ljudeh, ki so se v življenj« naučili edino le poslušati in tlačaniti, ostala je na tleh v kotu, vsa zamaknjena v svoje žalne miOi. Da bi ne moral zreti te tragične slike brezmejnega poniženja te žene, ko mi je pri pogledu na njo postalo trpko v duši, šel sem k oknu in oddal sem se krasotam češkosaške Švice, ki je od prirode bogato obdarjena. Nisem bil preveč vesel, ko sem prihajal med trde Nemce, ali hrepenenje po tujih krajih in tujih ljudeh je zmagalo in zaplašilo sence s čela. Čini bolj smo se bližali meji, tem razkošnejša se mi je zdela pokrajina. Morda pa je Previdnost božja zato obdarovala ta kot slovanske zemlje tako krasnimi lesi, gorami in romantičnimi dolinami, da bi kdorkoli iz Ćehov, ki zapušča svojo rodno grudo, imel poslednji utis kolikor mc /no najvelečastnejši, da bi si vsakdo vklesal v spomin, kako krasno zemljo zapušča in vendar tako nesrečno, trpko izskušano in da bi zato nikoli ne pozabil, da je v Djej rasel, da v njej opušča svoj narod, bojujoči cd vekov za svojo samostalnost, za svoje biti, da, celo za vsako ped svoje rodne grude. Krasne ste ve obmejne gore. krasni ste lesi, ki nam, razgrinjajoči se tako zamrklo, kličete poslednji zbogom iz zemlje, ki. stokajoča pod tujim režimom, ne more dati mirnega podstrešja svojim tostranskim sinovom... Prevozili smo pravkar mejo, ko me je nekdo lahno potipal na rame. Obrnkši se, zazrl sem poleg sebe ono slovaško ženico. Vprašala me je, da-li smo že na nemški meji. Gar.otja so jej zarosile oslabele stare oči, ko sem jej povedal, da pravkar prihajamo na tuje ozemlje. Bolestnim pogledom je zrla nazaj v kraj, ki je naglo izginjal mimo oken v daljavo, zaganjajoč se v meglo jesenskega dne, in n;e vele ustnice so šepetale tiho molitev ločitve. Pokrižala se je ter zopet sedla na svojo ber. ško vrečo. Solzela je. V tem stanju pa je vztrajala, ne hoteč pregovoriti besedice. Sai te češke gore. kjer se ni čutila še tako tujo, dasi so tudi tu razruvane, po drzni razpenjavosti Nemcev, so jo gotovo spominjal daleko viših in krasnejših gor slovaških, te visoke Tatre, ki jih slovaški narod tako navdušeno opeva v svojih pesmih. Gotovo se je spominjala dobe svoje brezskrbne mladosti, da-si tudi tlačene od revščine, i u zakoprncla po onih trenotkih, ko se je v nežni, deviški razburjenosti trdno privila na drago jej srce! In poznejše življenje, dasi trudno in trnjevito, bilo je ipak doma, vendarle med svojci. Saj je tam zapustila vse, kar jej je nad polovico življenja bilo milo in drago. Kako se ne spominjati ? A danes — na stara leta, prisiljena vnebovpiječimi razmerami, danes da si išče novo domovanje tam za neizmernimi vodami za teh par let življenja! ? Tam v hladni, brezčutni neznani tujini, ima svoje kosti položiti v grob. Bolestno je moralo biti staremu temu srcu, ko jo je ob klopil popolnoma tuj kraj. O da bi se ti dobra mamica, izpolnile vse one tvoje že\je, ki si jih polagala v 6vojo novo domovino — tam za velikim morjem. Saj odtamtod za tebe ne bo več vrnitve .. Vlak je drvil neprestano naprej. Ni imel sočutja ni z radostmi ni bolestmi njih, ki jih je prevažal v daljino, imajoč <*dino brigo, da v pravi čas pride na kraj svojega cilja: Izginjale so gore. izginjali gozdovi, izginjala so mesta in vasi slikovite Saksonske, kjer so se nekoč tudi porajali in umirali slovanski rodovi in kjer so danes skoro popolnoma izginili pod kruto rlado gospoduj o-čega plemena germanskega. Kje ste dobe, ko je moč slovanska segala sem v ta kraj? In mogočna reka Laba, ob kateri je drvil nas vlak, tudi ona je zrla na-me nekam tuje, kakor bi se hotela posmehovati, da odvaja vse češke vode ven, da tu služijo tuji obrti, od katere smo Slovani vedno za-plavljeni. Na draždanskem kolodvoru sem se poslovil od ubogih izseljencev. Pot jih je vedla naprej v Bremen. Dolgo se nisem mogel otresti tužnih spominov na nje. Takšna je sedanjost. In bodočnost — kdo ve?!! Franjo Krašovec. Pomožna akcija za Primorsko in ju/11110 Tirolsko. Po inicijativi ministerskega predsednika barona Becka se je osnovala posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov vseh vdeleženih osrednjih oblastnij. Ta ^komisija ima nalogo, da zaprične akcijo za prebivalstvo Primorske in italijanskih okrajev Tirolske, ki so vsled neugodnosti gospodarskih razmer ovirani v vspešnem produktivnem delovanja. Omenjena komisija se je v soboto sestala na Dunaju pod predsedstvom samega ministerikega predsednika. Ministerski predsednik je razvijal vodilne točke, ki bi imele služiti za podlago spe-cijelnemu akcijskemu programu, kako bi se trajno dvignil gospodarski in kulturalni nivo teh dežela. Na podlagi došlih poročil od strani udeleženih deželnih načelnikov se ima pre- tresati predloge posamičnih resortov, da se na ta način določi, kaj bi trebalo ukreniti na polju vsake posamične upravne stroke. Čim se sestavi program, obsegajoč vse podrobnosti, in se o- tem zadobi pregled o sredstvih, potrebnih za izvedenje tega programa, se bodo zasliševale osebe, ki poznajo lokalne razmere, izlasti pa bodo zaslišani poslanci dotičnih okrožij. Dade se jim prilika, da bodo mogli delovati na sestavijenj u tega programa, ki se predloži potem udeleženim minister stvom v presovanje in odobrenje. Kakor izgled za t« po tipanje ima služiti poznana pomožna akcija za Dalmacijo, ki se jo sedaj izvaja in ki obeta najbo'ji vspeh. Ministerski predsednik je tudi tukaj posebno krepko naglašal potrebo, naj vsa ta pripravljalna dela hitro napredujejo in naj se dovrše čim preje, da bo s sklenjenimi odredbami možno pričeti že v naj bližnjem času. V stvari uujuosti predloga glede podražeuja živil. nam je z ozirom na neresnične vesti, ki so jih prinesli tržaški listi, konstatovati nastopno : proti nujnosti predloga, uloženoga od socijalno demokratične strani, je glasoval ,.Slovenski klub" iz z-^mši posl. G-ostinčarja in Kreka, ki sta se absentirala ; „Zveza Jugoslovanov", izvzemsi posl. Pioja, je glasovala za nujnost; istotako tudi češki narodno . katoliški poslanci. Govorico torej, da je dž. po?lanec dr. Rybar glasoval proti nujnosti, je zgolj izmišljotina, ki priča vnovič kakih nehonetnih, nepoštenih sredstev se poslužujejo tukajšnji naši narodni in politični nasprotuiki, da bi reče-nega poslanca postavljali v krivo luč pred tržaško italijansko in slovensko javnostjo. Ta slučaj pa naj služi tudi naši javnosti v svarilo, da ne bo slepo verovala vsaki laži, ki jo širijo naši nasprotniki o naši politiki in o naših politikih, da bi diskreditovali prvo in druge. — ____ Proti liemška agitacija med avstrijskimi in Poljaki. Iz Lvova poročajo, da se med gališkimi Poljaki čimdalje bolj širi protestna agitacija proti pruskemu protipoljskemu zakonu. V soboto se je predvseučiliščem zbralo nekoliko stotin dijakov. Bilo je več govorov proti Pru-siji. Mej klici: Doli v Prusijo, doli z Biilo-wom, doli z Aehrenthalom so se dijaki podali pred hotel ^Georgu, kjer biva novi nemški konzul, policija jih je pa odbila. Nato so se podali pred mestno hišo ter tudi priredili manifestacijo onim mestnim svetovalcem, ki so se nedavno udeležili demonstracije proti Prusiji. V nedeljo opoludne se je pred mestno hišo zbralo okolu 10.000 ljudi, ki so protestirali proti novemu pruskemu nasilnemu zakonu. Govorilo je več govornikov, mej temi župan Rutowski ter poslanca Tomaszewski in Hudec. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se mej drugim opomina poljske državnozbor-ske poslance, naj se ne omeje na uame proteste. Shod se je razšel z vskliki: doli Bu-low, Aehrenthal in Prusija! Množica se je nato podala proti hotelu „Greorgu, našla je pa ulice zaprte od policije. Tedaj so pa privezali na kol karikaturo cesarja Viljema ter jo zažgali ob vdušenih aplavzih Demonstrantje so potem odšli pred vseučilišče, kjer je imel neki dijak zelo oster govor, ki ga je ob silnem aplavzu zaključil z b-3sedami: Izdajalec naroda je oni, ki da nemškemu konzulu v Lvovu stanovanje! Množici se je posrečilo prodreti do hotela „Georg", kjer je razbila nekoliko oken. Položaj je postajal že nevaren, a v tem hipu je prišel hotelier in rekel, da je že pozval nemškega konzula, naj zapusti hotel. Množica se je razšla na to ob viharnih aplavzih. Politično komedijaštvo. Pod tem naslovom smo bili zadnjič po dali historjat tistega predloga posl. Gostin-čarja radi uravnave plač diž. uslužbencev in smo s tem za vsakega razsodnega človeka dovolj karakterizovali „Slovenčevo" ne le neopravičeno, ampak tudi neslano baharijo s tem nastopom rečenega poslanca. Mi pa smo pri tem iz obzirnosti do g. poslanca še zamolčali marsikatero pikantno podrobnost, dobro ve-doči, da za ta nastop ni odgovoren on, ampak — drugi.® Tudi danes nočemo prihajati s pikan-terijami; ali, da bodo videli čitatelji, kako opravičena je bila naša zavrnitev političnega komedijaštva, ki je je zagrešil „Slovenec" s tem slučaiem. ponatiskujemo tu, kar piše „Balkan" tozadevno : „Potem, ko se je (Gostinčar) trudil skoro eno uro, da bi dokazal potrebo in nujnost svojega predloga, zalučali so mu tovariši listič, na katerem somu zapisali, naj umakne nujnost in naj predlaga, [da se o njegovem predlogu razpravlja rednim potom. Ta nalog od zgoraj je tako zbegal poslanca, da ni vedel, kaj bi storil. Slednjič je umel stvar in je izjavil, da odteza nujnost svojega predloga. Poslušalci so umeli takoj to igro in ao se začeli naravnost glasno smejati". In vspri6o vsega tega si upa „Slovenec" razglašati, kakor globok utis je napravil ta Gostmčarjev nastop na ves parlament! Saj malce pretiravanja radi strankarske koristi bi človek še umel. Ali gotove meje je treba ven- dar respektirati že iz spoštovanja do resnice in iz obzirnosti do razsodne javnosti. Ali v tem kričečem slučaju se je „Slovenec" pregrešil tudi proti dolžni obzirnosti do — poslanca Gostinčarjeva samega. Da, da, posl. Gostinčaija. Ako bi bili mi na mestu tega gospoda, bi ne mogli verjeti, da so taki neslano pretiravam slavospevi resno mišlieni in občutili bi jih kakor grdo izrabljanje naše osebe v posebne namene, ki daja j razsodni javnost prilike le za — smeh. Dogodki na Ruskem. Grof Witte 'je izstopil iz državnega sveta ter je prevzel predsedstvo diskontne banke. Vseslovanski kongres v Rusiji. „Novoje Vremja" priobčuje članek, v katerem izvaja, da bo leto 3 90^ na trojen j 'način spominsko leto za Rusijo in za vse iSlovanstvo. To bo spominsko leto vojne : kneza Olega proti Carigradu, zrušenja veliko-moravske državo in sklepa miru v S. Ste-ano, po zadnji rusko-turški vojni. Govorilo se je sicer, da vojaško-zgodovinska družba j inameruje prirediti tem povodom vojaško 'slavnost za katero bi se pritegnili tudi zastopniki vojska Črnegore, Srbije in Bolgarske. Ali taka prireditev bi imela preveč izključen značaj, izlasti še, ko ima tretja duma brezpogojno pravico, da je udeležena na takih narodnih 6lavnostih, ki pa potem seveda ne bi smele imeti vojaškega značaja. Sploh pa je potrebno, da Slovani vseh dežela menjajo svoje ideje glede ojačenja Slovanstva, kakor tudi glede kulturelnega naraščenja Slovanov. Glasi se sicer, da se ima jubilejni razstavi v Pragi povodom šestdesetletnega vladarskega jubileja cesarja Frana Josipa sklicati kongres slovanskih žurnalistov. Vendar pa ni Praga primeren kraj za odkrit izraz vsega, kar je Slovanom na srcu, kakor je kakovo mesto Rusije, n. pr. morda Petrograd. Petrograjska akademija znanosti je imela že v letu 1904. namen, da skliče v Petrograd kongres vseh razizkovalcc-v Slovanstva, ali tega načrta ni mogla izvesti radi izbruhni', še rusko-japonske vojne. Morda bi sc dal ta načrt sedaj uresničiti, kakor tudi oni za prireditev splošne umetniške in industrijalne razstave v Potro-gradu, za katere so vse priprave že storjene. Naj tej podlagi bi se tudi lahko zgradila prireditev vseslovanski h kongresov v Rusiji. List „Rječ;< se tudi bavi s tem vprašanjem in se boji, da bodo vseslovanske prireditve luksurjozne slavnosti, ki bi mogle ruski narod odvrniti od najnujnejih reform v notranjem, a poleg tega, da bi mogle služiti kakor predigra intrigam, ki bi mogle rusko domovino zopet spraviti v kako nevarno podjetje, kakor je bilo ono v Mandžuriji. Sploh je „Rječ" menenja, naj se Rusija bavi najprej se svojimi notranjimi nujnimi reformami. Odstop vojnega ministra. Iz Petrograda poročajo, da vojni minister Rcdtiger odstopi in da bo na njegovo mesto imenovan moskovski generalni guverner Horschelmann. Drobne politične vesti. Levica gospodske zbornice je imela včeraj sejo, na kateri je razpravljala o nagodbenem vprašanju. JJJ Srbski poslanik na Dunaju Simić je demisijoniral. Razprava proti Nasiju je, kakor javljajo iz Rima, odložena na nedoločen čas. Nemški cesar Viljem obišče na svojem povratku iz Angleške dne 13. t. m. nizozemski dvor v Haagu. Ustaško gibanje med Albanci. Kakor javljajo iz Sofije, se je med albanskim prebivalstvom okolu Skadra vsled slabih gospodarskih razmer pričelo nevarno ustaško gibanje. Pozvana je turška vojska, iz sosednih mest, da napravi red. Med ustaši in vojaki jo že prišlo do spopada, na katerem je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Iz Makedonije. Iz Sofije poročajo, da so oblasti v Solunu izvedele, da so okolu Larise trije grški častniki s 600 možmi, ki se pripravljajo vdreti v Makedonijo ter napasti Bolgare v monastirskem vilajetu. Imenovanje. Viši gozdni komisar v Voloski Alojzij Borgnolan, je imenovan gozdnim svetnikom. „Delajmo in molčimo." Prejeli smo: Pred nekoliko časom sem čital v nekem listu (imena se|ne spominjam več), da mi tržaški Slovenci premalo delamo in preveč kričimo ? Morda je to res v kakem pogledu iu do neke mere. na vsaki način je pa ta trditev, oziroma • predbaci vanje mnogo pretirano, in zato neopravičeno. Naši narodni nasprotniki pa trdijo večkrat, da mi Slovenci delamo in molčimo, dočim oni nič ne delaj«? in preveč vpijejo. Jaz menim, da treba biti opreznim] osobito ko se piše o važnih političnih dogodkih in da ni umestno objavljati vsake domišljavosti — porojene v kaki nadebudni, a premalo izskušeni glavi. Ni pa možno nastopati tajno ▼ lokalnih stvareh, kakor bi zopet želel ta in oni. Narod, ki Šteje v mestu in okolici nad 100 reci sto, naj razno vrstnej-ših društev in udruženj, ne more vse delova-nje in napredovanje skrivati pod klobuk, in če b*. hotel to, bi le škodoval razvoju svoje skupne stvari. Djklcr smo imeli tu le tri, štiri društva, ki so bila vse, kar smo posedovali v Trstu in okolici — je bilo {lahko molčati in delati. Sedaj se to ne da več. Sedaj smo mi v potu svojih obrazov vzbudili že toliko naših sinov in hčera, da se nam ni treba skrivati. Umeje se, da ne bomo vpili in širili basni o izključno slovenskem Trstu in s tem slepili sebe ter razburiali duhove naših sovražnikov. Trst je in ostane posest avtotonih narodnosti. Mi zahtevamo samo to, da imej naša narodnost tu enake pravice z drugo narodnostjo — kakor imamo enake dolžnosti. Italijanov mi ne mislimo pohrustati — kakor trde te neumne butice prevročih lahončkov. pač pa jim bomo najboljši prijatelji, ko postanejo oni vredai našega prijateljstva. Mi zaliti-vamo svoje privice in te dosežemo gotovo — ako bomo složni. Vpiti nam ne treba, a tudi molčati ne! Pošteno, oprezno, energično in žilavo naprej — in naše pravice morajo zmagati ! Znižanje poštne brzojavne in telefonske pristojbine. V nekaj dneh izda trgovinsko ministerstvo naredbj, s katero se s 1. januvarjem 190ti. znižajo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Podpiraj ino domačo industrijo. <3. Ivan Jebačin, lastnik prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani, je društvu slov. književnikov in časnikarjev zopet podaril 50 kron ter tako vnovič pokazal, kako visoko ceni pomeg tega narodnega društva. To je že 5 petdesetak, ki ga je ta dobrotnik v teku enega leta naklonil nsšemu stanovskemu društvu. Slovensko kupujoče občinstvo posebno pa zavedne Slovenke opozarjamo ob tej priliki, naj pri vsakem trgovcu izrečno zahtevajo izvrstni izdelek tega res slovenskega podjetja, ki se loči od tujih podobnih proizvodov po zakonito varovanemu imenu „Zvez-dna* kavna primes. Izseljenci se vračajo iz Amerike. Iz New Jorka sta te dni ođplula dva parnika s 3400 in 2500 potniki. To so prvi izseljenci, ki se vračajo, a še se povrne v Evropo vsaj 400.000 delavcev. Radi fiaancijelne krize niso mogli ti delavci najti dela, za to morajo zopet domov. To bodi v nujno svarilo našim ljudem, ki se dajajo zavajati v niuenje, kakor da se v Ameriki kar po tleh pobirata zaslužek in denar. Koliko onih nesrečnežev je pred svojim odhodom v Ameriko poprodalo vse, kar so imeli ! ! A kaj sedaj ? Ptložaj mnogih teh revežev bo gotovo naravnost obupen. Letošnji promet v naših planinskih kočah. Triglavska koča: Slovencev O/? 4 / Irv ..i Q/fO\ PfillAP ) flnni Hrvatnv (lani 10), skupaj 550 (lani 361). Členov „Slov. plan. društva" je bilo 182 (lani 120). dijakov z legitimacijo 8t3 (lani 06). - Oro /.-nova koča: Slovencev 239, Čehov 23, Hrvatov 4, Rusov 3, Slavoncc 1, Nemcev 120, Lahov 30, Ogrov 8, Francoz 1, Makedonec 1, Norvežan 1, Amerikanec 1 in «'» drugih, skupaj 438 (lani 295). Členov naših je bilo 118, členov drugih planinskih društev 45, dijakov z legitimacijo 31, nečler.ov 244. K a d i 1 n i k o v a koča: Slovencev 717, Čehov 24, Hrvatov 8, Nemcev 115, Lahov 11, Madjara 2, Grk 1 iz Turčije, skupaj 878. — Aljažev d o m v Vratili: Slovencev 484 (lani 50i). Čehov 73 [lani 46], Hrvatov 9 [lani 13], avstrijskih Nemcev 18G [lani 228], iz Nemčije 18 [lani 22]. raznih narodnosti 14 [lani 10* skupaj 784 [lani 824]. — Kocbekova koča: 175. — Gornjegrajska koča: 142. — Mozirska koča: 67. Gregorčičev večer, ki ga priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v soboto 7. decembra v Narodnem domu v Trstu, bo v vsakem oziru nadkriljeval vse dosedanje prireditve, ker doživi občinstvo tako iznenadjenje, da bo radostno presenečeno. Za solo-potje sa je pridobilo pevko svetovnega slovesa. Pričakovati je torej obilne udeležbe posebno še z ozirom na plemeniti namen prireditve : proslaviti hočemo velikega pesnika. pri3pe?ati za njegov spomenik in podpreti našo šolsko družbo. Nove jubilejne znamke. Povodom cesarjeve šestdesetletnice vladanja izda poštna uprava leta 1908 cesarjeve jubilejne poštne znamke, ki so že dobile najviše odobrenje. Dne 2. decembra, s kateiim dnem se je pričelo 60 letno vladanje, je bila na Dunaju v dvorni in državni tiskarni otvorjena razstava novih znamk in originalnih načrtov. Ta razstava be odprta do 24. decembra t. 1. Narodni kolek. Družba sv. Cirila in Metodija naznanja, da so vsled zadnjega poziva v časopisih začeli zopet misliti razni zastopi in privatniki na narodni kolek. —-Nar. kolek pošilja zunanjim odjemalcem sedaj le družbina pisarna v Ljubljani in sicer poštnine prosto. — Plača se lahko po poštni nakaznici naprej, ali pa po čekovni položnici, ko je blago prodano. Prosi se novih naročnikov. Slov. akad. društvo „Ilirija- je praznovalo meseca vel. travna t. 1. petletnico tvojega obstanka. Že davno smo gojiti namen, proslaviti ta dan čim najlepše, toda bili smo radi vsesokolskega zleta primorani, opustiti to namero in odložiti jo do primernejšega časa. Dne 4. gruda posvetimo spominu petletnice slavnostno sejo, ki se bo vršila v Cho-derovi restavraciji, Ferdinandova ti-. Praha II. V Trstu, dne o. decembra 1907 »EDINOSTc štv. 332 Stran IIT Velik in vele krasen nai bo trenutek, po« • cen društvu in njega preteklosti! Se enkrat r. : posije 12 davnine žarek spominov, naj pri-iiite na krilih sapic davni sni, ki jih je sanjalo naše društvo o svoji bodočnosti. V teh sapi-ah naj nam zaigra hrepenenje mladih src k višavam, k solncu svobode, v katerega svetlobi v ■ >;o nas prapor zmagonosno in mogočno ! Slovanski gostje, pridite in poglejte v našo preteklost, skoz nio je začrtana naša pot, Tržaški Sokol naznanja, da prične telovadba sv. Iranskega oddelka „Tržaškega Sokola" danes in da se ista vrši za člane v torek in petek od S—10 ure žvečer, za gojence v sredo in soboto od 2. in pel do 3. in pol popoludne. Na zdar ! Odbor. Za družbo sv. Cirila in Metodija. S 7. Miklavž se bliža. Kako koprnc naši mali Trgovina s pohištvom ozrite se nazaj na to pot in videli bodete naše v upanju in strahu, kaj ]im prinese sv. Mi- Peter Jeraj Trgovina s pohKtuom ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohifitvo od navadne do najflneje vrste in po jako nizkih cenah. ivljcnje in stremljenje ! Tržaška mala kronika. Dva znana ptička sta 22 letni kočijaž AHed Russian, stanujoči v ulici sv. Marka, i u pa 28-letni težak Jakob Magagoa, stanu- klavž. Rodoljubi, sto in sto otrok ob obmejnih krajih čaka na dar narodne prosvete iz naših rok ! Nastopite ob tej priliki ulogo sv. i Miklavža ter prinesite tem otročičem najlepši; dar, dar narodne prosvete ! Koncert ki ga priredi „Čitalnica" v ne- ' deljo v „Nar. domu", imel se je vršiti že oči v ulici della Zonta. Posebno ta poslednji prcd več meseci ali Tg,ed raznih ek ge -e bil i.* neštetokrat zaprt in obsojen radi ni mogeJ vrS t;> Jedna teh zaprek bile SQ zaprt in ob3oj ti: t vine. Predšinočnjim okolu G. ure sta sku--aia t lomiti v ložo portirja hiše št. 4 v ulici dei Teatro. a pri tem ju je zasači! g. Viktor Kovačič, stanujoči v isti hiši, ko se je ravno vračal domov. Videča, da sta zasačena na avojein zločinskem opravilu, sta jo tatova .mil« nog pobrisala od tam. A gospod Ko* vačič je zdirjal za njima in ko sta se ona Iva skrila v vezi hiše št. 7 v zagati del j me, je g. Kovačič pozval redarja in ta je ptiča aretoval in ju odvedel v kletko v ligar. okoličanske udeležence. Zatorej v nedeljo vsi Roparski napad? 25-letna lahkozivka na koncert ,čitalnice« ! v starina Hubist, staLujoča v hiši št 1 v -- .sgati del Forno, je prijavila policiji, da o je prejšnji večer ob 6. uri v veži iste hiše pati.o 6 neznanih lopovov. T«m da so jo pošteno pretepli, a eden njih da jej je mej mu iztrgal iz žepa novčarko, v kateri je pa ;:ela !e 2 kroni drobiža. — Sinoči ob 8. uri I a policija aretovala 27-letnega dninarja ki Virgilio Cisilino TKST, ulica Barriera vecchia 4 Velika izbera j igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. volitve, tekom katerih so pevske vaje popolnoma odpale: ker je bilo dovolj druzpg'* nar. debi. Na to po prišle razne nar. blav-nosti na katerih vseh je „Čitalnica" sodelovala, uvaževaje, da le z medsebojno podporo se kaj doseza. Sedaj pa se bliža dan koncerta. „Č.talnica" se trdno nadeja podpore vseh si. društev in sploh si. občinstva. Upoštevajoči razmere je »Čitalnica« stavila najnižje možno vstopnino in določila zač tek točno ob 7 uri zvečer s posebnim ozirom na Giacomo Pellegrina:: Zavod za nikelovanje Trst, lil. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških predmetov in potrebščin za dela iz žolte medi. V? Darovi. I , j« ^ Za podružnico družbe sv. Cirila in j i .^OIFHiffS Metodija na Greti darovala je vesela družba j ~ v gostilni j:t i Jor.;u Martelnficu Iv 1 '40. Za podružnico sv. Cirila in Metodija pri Sv Jakobu sc je nabralo povodom krsta i akuba Pinto, ki je doma iz Fasseno pri Sodega Miroslava Gu>tinčič v gostilni dru-j Paru v Italiji, ker ]e bil on vodja tega na- *tva „Jaaran" K 6*40. Darovali so: Gustmčie :a. - Policija je pa že za petami tudi Martin J K. Ludvig Mate.), Stranšak Lovio, | Srl • J* r^llm sokrivcem. Plesivtc Jo?, po l K, Stranšak Josipina oO j Kam je šla? Gospa Ivanka Winkler, stot., I^jc Z. 40 stot.. Tuik Ivan, Ludv-g iv.ijoča v hotelu Daniel. je prijavila včeraj Marija P° 20 stot • 10 stot r«ipo!udne nu policiji, da je njena svakinja Z* tamburaški odsek rKoIa' se je | -t l Metna Marija Sedlaček že minolo soboto nabralo v gostilni ,.Aila vale di Koiano (K zganila iz hotela, kjer je bivala ž njo. Marija Bole) v veseli družbi, pri igri „Burt-<4 krone ^e.llače-k, ki je Dunajčanka, se je bila nekiij _ rla z Bernardom Winklerjcm in zatem je Ifr^nfičl/A : iso videli več. VuSIl IZ UOflSKe. Krvav pretep. ^5-lctni Josip Čakar in S Krasa se nam piše: V 32\ št. „Ed:-20-Ietni Jakob Žiberna, oba so dar j a v, nosti" od dne 29. nov. t. 1. je bilo s članka, službi v pivovarni Antona Dreherja, sta se t „Vandalična demonstracija dne^ 13 /9. 07: ; reiiiiiočnjim sprla na dvorišču pivovarne, omenjamo, daje obtoženec Josip Cijak /. berna se je pa spozabil tako daleč, da je Josipov iz Komna, pa to ni res, kajti jseg?l po nožu in z istim Čakarju odsekal j ta 16-1 e t n i dečko je iz Svetega pri koraj polovico desuega ušesa in mu zadal Komnu doma. Tam se je rodil, obiskoval UMETNI ZOBJE PtembJranje robov. I Tovarna pohištva ^ Metani Levi iiazi ulica della Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. S Katalogi načrti in proračuni m m m II •V -i? j Zdravljenje kr¥ ^ Čaj „Tisočerni cvet- (Millefiori a« Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim fcluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in heraeroidHm. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter ae dobiva v odli-• i „i kovani lekarni u 01 @Ct@6 i PRAXMARER „fi\ 3ue J^ori" Zr$\9 veliki tr§ v 7 ob irskem kabk*€tu tižK rs TiST ulica dciU Cašerma itev. 13. ii. Angelo Iiizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir v Trst — ulica Paduina št. 9 (voffftl allea Chloiza). Vrsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umet^ ;iško delo. kakor sobe izveske in lakiranj r.. solidno in elegantno »S" po zmernih cenah afaele Italia TRST — Via Malcanton 7 drugo rano na glavi za levim ušesom. • ikar je moral na zdravniško postajo, kjer i je zdravnik podelil najnujnejo pomoč, a Z birna se je preoblekel in odšel, izjavivši tamošnjo enorazredno ljudsko šolo in je bil doma in v šoli dobro odgojen in podučen. Samo za malo časa bo odprt a m v soli aoDro ougojen m poauceu. • H ^_ - Kostanjevica na Krasu. Tatovi so v noži KJSF Se prODEja DlagO cd 29. do o0. novembra 1.1. okradli Ivana Ada- • v nI. Acquedredpoludae ob 0. uri in pol ga je neki re-i;\r ;iretovai v ulici Giul a ko se je pevaje .'jfal nazaj proti pivovarni. Dva konja sta vtonila včeraj predpo-ilne ob 10. uri na koncu pomola sv. Ka-Konja sta bila last tvrdke Malabotič. Voznik je bil namreč ž njima pripeljal na omol sv. Karola poln voz blaga za Lloydov parni k ..Espero". ki odpluje v Benetke. Ko e bil voz razložen, je hotel voznik oditi od j kako dolgo in koničasto železuo ali jekleno a moral je prej obrniti voz. Pri! iglo v daljšo luknjo v zidu za vratih in tako •m a ta pa konja prišla preveč na rob po-r sneli zapab. Sedaj so odprli vrata z vetrnikom in zdrknila sta v morje ter sta potegnila | (ključem) in se pritihotapili v štacuno, vkra--a sebrj tu li voz. Mej padanjem pa se je dili zgoraj omenjene stvari in odšli. Vse to so trgalo jermenje in dočim sta konja padla' izvršili ne da bi jih kateri domačinov ali va-v vodo, je zadnja polovica voza ostala na 1 ščanov slišal. oba pomola, a sprednji del je molel v vodo. j Tisti dan pred dogodkom t. i. v petek »"oznik je skočil za konjema v morje ter; je prišel dvakrat v Adamičevo gostilno pit po kuš.d. da bi rešil vsaj eneg t, a ni mogel onra-, 1/8 litra na pol gosposko oblečen in kosmat viti ničesar, pač pa seje še hudo rnnil na mož. srednje starosti. Gostilmčarjevi hčerki oki. Konja, ki sta bila vrednaj 1600 K, sta se je ta mož že takrat zdel sumljiv: ker seje jogimlti. pa večkrat pomenljivo ozrl po vseh hišnih ko- Neznani tatovi. Mizar Josip Cappello, tih, je rekla svoji materi, da se jej zdi ta :.m joči v ulici Pasquale Revoltella, je pri- človek, kakor pravi pohajač. Tudi drugi ljudje .vil minolo noč na policiji, daje, ko je šel! so videli hoditi omenjega moža isti dan po . polu noči po ulici della Barriera vecchia, Skrbini.__ ristopil k njemu neki neznan človek in mu no da bi zinil besedice — iztrgal s telov-. k:t M-ebrno verižico in srebrno uro, v skupni ■•--edsioiti 20 kron. Cappello je sicer dirjal za ^7. novembra 1907 "je prišlo v Opatijo 6789 • - m in tiuli dva redarja sta se mu bila ■ tujcev. Od 21, do 21.' nov. 1907 je na novo r idr u žila in skušala ujeti tatu, a niso ga ^ošlo 107 oseb. Dne 27. nov. 1907 je bilo inegli u;eti, ker jim je za nekim voglom ne- navzočih 1090 oseb.____ izpred oči. _ i — -28 letnemu Josipu Mavrenčiču, ki, Oglejte si, da se prepričate. SOOC BONIVEM") & Comp. ^ TEST, ulica TJziauo Vecellio št. 4. Artistično - kromolito-zavod I. reda Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. gas Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. m :H= Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra Teta ima vse, kar potrebuje, in dragih božičnih darov tudi ne morem kupiti. S Fay-oviml pristnimi rudninskimi putlljaml ji gotovo napravim veselje. Te je ona temeljit) poskusila in prav nori zanje. Kupim ji pol ducata skatljic. S tem se ji gotovo prikupim; vrhu tega pa imam zadoščenje, da sem kupil nekaj koristnega. FAY-ove pristne sodenke se dobe po K 1*25 Škatljica v \seh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnicah mineralnih vod. Glavno znlosa F. H E L L - Trst v ulici della Fonderia št. 5, je pred-j Kaj S\ bOITl tOlftkO belil glavO? siaočnjini neznan tat v krčmi Finding v ulici j - - •li Culogaa vkradel zimsko suknjo, vredno 30 • kron. Smčšnica. Poročnik: _Brez sale, gospo-Jirua. iz ljubezni do mene sta že dve deklici zno-in vime res ne morete ljubiti? Gospod ič-..: _Ne. gospod poročnik !* Poročnik; „Torej a tretja '/norela deklica!" Koledar la vreme. - Danes: Frančišek Ksa- j -:>o — Jutri: Barbara dov. mač. — Tem-j t ura včeraj ob 2. uri popoludne + 12° Cels, — \'rt:mc v»"tiraj : deževno. Vrtsi.easKa napoved za Primorsko; Megleno in it/evno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spre-i :n(-r ■ - M.ii Polagoma boksanje. Društvene vesti. Redni občni zbor „podpor, društva za slov. visokošolce v Pragi" seje vršd dnj li. t. m. Na predlog gosp. dr. I. Zmavca^ "'e občni zbor izvolil gosp. prof. J. Grma Tj Novem mestu in gosp. stavb. svet. Iv. Tom-šiča zaradi izrednih zaslug, ki sta si jih pri-j ioh la za društro, častnima (ienovima. Zahvala. Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja povodom britke smrti nase ljubljene in nepozabne sestre, oziroma tete Ivanke Vatovec mi. Mer izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala bodi tu izrečena slav. veteranskemu društvu, cerkvenim pevcem, zastopnicam »Ženske podružnice sv. Cir. in Metodija«, gosp. Germeku in Negode, ki so se potrudili, da se je vršil pogreb na tako dostojen način, kakor je blaga pokojnica zaslužila, vsem onim. ki so podarili vence in spremili zemske ostanke blage pokojnice k večnemu počitku. IVAN pri Trstu, dne 2. decembra 1907. Žalujoča sestra, nečaki inTnečakinje. Sv DOMVA SE V TMEH LEK^Ag. reumatizmu in protin TEKOČINA GODINfl 14Mb Nta. kkaru ^Sb JtalMM Mb E M*, t* Stran IV »EDINOST« žtfeT. 332 V Trstu, dne o. decembra 19 )7 KnPlki Vesti iz KranjskeB Za mesto Kranj in okolico zgradijo nov vodovod. Financiranje je konečno urejeno. Država izplača vso svoto — okolu 248.000 tron — v šestletnih obrokih po 38.000 kron. Promet tujcev v Ljubljani meseca novembra. V minolem mesecu je prišlo v Ljubljano 3744 tujcev, 60i> manj nego meseca oktobra in 34 manj nego meseca novembra lanskega leta. Zveza Ljubljana-Bohinjska Bistrica. Državni poslanec Ivan Hribar je v železniškem odseku stavil predlog, da se odredi direktna zveza Ljubljana Brhinjska Bistrica in se napravi prehod med blagovnim in osebnim kolodvorom na Jesenicah. V smrt na vešalih je bila včeraj cb sojen pred ljubljanskim porotnim sodiščem Marija Rozman, ki je zastrupila svojega žestici nega otroka. Nemški nadzornik za Kranjsko ? Govori se, da namerava naučno ministerstvo imenovati posebnega nemškega deželnega nadzornika za Kranjsko, ki mu bodo podrejene nemške šole. Na ta način dobi vlada v kranjskem deželnem šolskem svetu večino. Neverjetno to ni! Književnost in umetnost Ruski koncert, ki ga priredita slavno-znani ruski umetnici Vjera in Nadježda •erneeki v Schillervereinu v sredo ob 8. uri zvečer, obsega sledeči program : kateri se ?afcava s pošiljanjem anonimnih iczjclrdiiic sub K. & L., bilo bi bolje, da bi si kutil kruha in n.cEaj nego da trosi denar za znamke. Dotični __Skladišče pohištva Trgovina IS^ttbtfZg* VITTORIO VOSILLA žganj etečem in posebe gostilno, stoječa Bredi trga, " ee odda v najem, oziroma } roda. Eventueino se ; preseljeno IZ Lipske^a trffa 7 proda ej trgovino tudi prcs'ori a enonadčtropna hiša z dvoriščem in malim vrtom in z.sven st ječi dve V IlisCS S&fiita Št. S, VOOal Lil. Porporslia stavbi za fckladiSea, rem'so, dvomico ia hlćve Pogoje I t c i , ^ - pove lastnik in trgovec IVA N ZELEN v Senožečah. I i ' Fedel Triestmo 1*59 jJe bogata zaloteno z nov:m nepre- Odda r " k03lnvim fi0lidnim in eiQs- pohištvom. Hoeete se prepričati? Jffc postelja v sobici za moža. del Pane St. 5. V. nad. Androna i 1557 SOT" Cene zmerne. '"Sgfl 11 hčiie velika sLisdišČa lic vdove Sabrini »onto del'a Fafcra 2 i| ul. Poste* Nuov« l (rogAl Torrente). \ , „Alla Citti di Loctir*- Velik izbor izgotovljenih ob!*k z3.794 52 K, denarji promet K 217.783 58. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsass© TRST ulica S. Spirldione štev 6. igTlinii P 12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev, 6 j'aponskih podkozarccv, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) — —— ~~~ ^ Bazar 33 in 49, Trst, al. S. Nicolč 29 Tvrdka z lesom FIMIII IO ŠEGRI v Trstu (ulica Gioachitio Rossini 2, I. n.) je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) rtJ'i* w e £ Delalnica pohištva v modernem krc.u ^F* za sobe in kuhinje. izdeluje priprava za proćajalBice oa zanaj in z.iotrai ja :;a\ i t TRST — ulica Vallo 3. AW\\\'v\V\\\\\\\\\\\\\\\n -• ulica m r m M MUjO Prodaja tudi koruzno perje za posteljo. Lnigi te Falestriaa 2 (m\ iii ^-o: -' K J IG O VEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustave Tassmi & Fžglio Frsljia Porporella št. 5 - cgel Via iclia im Podpisani iem v nllol L&z saratto rcoouio it«v IS ma TDgla dIIm Stn Glorglo) o tvoril ZALOGO VII3A n demsčo rato, pridelek fi nojih Ttnogr« lov t Bo!'; (otoh 3-t4 gm prodajam r sodCeklh Id steklenicah. Ze me tri! Vi® »agotoTlJa, da je kakovost najbolja. Da lamom;; Leajf n.aa Odjemalcem jamčiti ra pristno Tino, sem sklenil, J.i ga dooiTita v originalnih aodoeklh naravnost lz mojlb llcti v Bel« ta da ga tako raipoiiljam tudi na stanOTanJa. Za krCmarJe in gostilničarje primerne cane V a%dl, da m« poCastlta * Vajo uaroćco belažliu s« ca; iaatj« IVAN CVJTANI6 Fran Birsa naznanja vsem svojim cenjenim gostom, da odpre dne 30. t. m. GOSTILNO ex G1HALDI, Piazza deli' Ospidale, vogal Pieta štev 1. _1522 ||l|l štiriintridesetletni, vešč pisalnemu stroju Wvi Adier, išče v Trstu mesto pisarja pri od-, v tr^oviai ali slično. — A. TROBEC, Sv. 1554 v etniku Ivan—Trst ^nPPimfl se ta^c°j Pr'dnega poštenega 14—16 OprCJIIIC letnega pomočnika za prodaj al ni co jestvin — Ivan MahniČ — Bazovica. 1555 Spalna sobica s? odda takoj, ulica Giulia št. 4, vrata 16. 2546 Sadjerejci! — Sadno drevje sadite v jeseni, ne spomladi. Mnogo tisoč cepljenih jablan, hrušk in- Češenj po nizki ceni proda sadjarsko droStvo v Rihembereu. 1367 in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parinp kjer ee dobi bogata izbera koroškega lesa po cenah. za lase. V i ML i« najbolja tinktura MmmtmmSm ^ti ni nikakih škodljivih stvari. m^BHFltiil st plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvi. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI HHMMHB PoftUJatT« p« PSltlAB 90THQ«< ^HHHMMHM ulica Madonna del Mare St. IO. — Telefon 1949. tnnp.lii vsakovrstnega manlfakturnesa Hloda in izdelanega blaga za ženske proti plačilu na mesečne obroke Katz, Trst ulica Madonnina što. 11, KMoaoac^^ Restavracija Milano Ulica Stadion Štev. IO danes ob 7. uri zvečer Milki Koncert dunajskih nam. GUERINO iVSABCON :: ulica tfvarnella štev Z. :: Priporoča svojo zalogfo ogflja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kraujskin: blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom Telefon št. 1664. Pietro Cucit Kovač - mihanit, avtorlzovaul inštalator n vođo, plin, tate in iopelji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (blolklje) ln Šivalne stroje OSITIIEI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. =J I Gianoni Giovanni »SUeISK Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Oraetaiii - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 svetlobe, prihrani se 40% na plina, prihrani ae mrežice in cilindre. — Prodaje mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. A pera ti z mrežico za petrolejne svetiljke 80 •▼•tlobo. V 15 urah porabi 1 liter petro- leja. Zaloga papiija, a p an i ranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. 1II mizar Trst, ulica Fontana št. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. ln ol 5. in pot do i>. In pol pop