Štev. 186
T Mnbllanl, v Četrtek, dne 18. avgusta 1910,
Leto mvin.
== Velja po pošti: ==
Za oelo lato naprej . K 26*— » pol leti » . » 13'— za četrt» » , > 8-50 za en moseo » . » 2*30 za Nemčijo celoletno » 28-— «a ostalo inozemstva »35*—
== V opravništvu: =
¿a oelo leto naprej . K 32*40 j a pol leta » , » 11-20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90
S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne it. 10 v.
mserati:
Enostolpna potit vrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 T
za dvakrat . • • . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za toč ko trikrat . . » 9 ►
T roMamnth nottoah stane enostolpna garniondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratne« objavljanju primeren popast.
; Izhaja:;
vaak dan, tzvzemS! nedelje ta praznike, ob 5. url popeldae.
RT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nelranklr&na ploma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona žtov. 74. =
Upravnlštvo je v KuKarjevt nllol štev. 6. = Sprejema narou&iuo, inscrate in reklamacije. = ■ Upravnlškega telalona štov. 188.	■
Današnja številka obsega 4 stran?.
Beneško katoliško sloven-
V i d e m , 10. avgusta.
Te dneve, ko slavi Sirom slovenske domovine svoje praznike naša še mlada, a v svoji mladosti krepka in močna S. D. Z., je treba zaznamovati tudi dva dneva v beneški Sloveniji.
Kar nismo pričakovali, ali vsaj še lako hitro ne, se je zgodilo 10.. 11. in 12. avgusta: Beneško katoliško narodno dijaštvo je jiriredilo svoj prvi sestanek. Dosedaj smo videli zastopnike beneškega dijaštva na naših katoliških shodih in na zborovanjih S. D. Z. Da niso prihajali k nam samo da bi se zabavali med nami, temveč da proučijo naše delo in naše načrte, jc najlepši dokaz, ker so si ustanovili letos na jiraz-nik presv. Rešnjega Telesa, 20. maja, svoje »Društvo beneških slovenskih bogoslovcev in dijakov« in njih geslo je: Z Bogom in z Marijo — za beneško Slovenijo!
Namen društvu je: 1. vzgojiti svetih, delavnih slovenskih duhovnikov; 2. krepiti med ljudstvom sveto vero in buditi narodno zavest.
•Sedaj je nastopilo torej to mlado D. B. S. B. I. D. samo v svoji domovini in je pokazalo, da je v njem moč in smisel, kako delati med ljudstvom. Za svoj sestanek so si izbrali prijazno gorsko vas Matajur, na pobočju hriba z istim imenom. V praznično okrašeni dvorani si spoznal na prvi pogled, da so beneški Slovenci verni katoličani, navdušeni Slovenci in zvesti podaniki Italije, ker papeške, slovensek in italijanske zastave so te pozdravljale v nekaki harmoniji. Po stenah pa so bili napisi: Vse za vero in domovino — Zi-vio sveti Oče Pij X.! — Živeli naš nadškof Anton Anastazij! — in pa: Naj pride še sila peklenska ne uniči slovenskega roda!
Kljub slabemu vremenu sc je zbralo že 10. avgusta zvečer do 40 bogoslovcev in dijakov in osem duhovnikov iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Pozdravni večer je začel ob osmih. Govoril je tov. bogoslov. A. Ccnčič iz Čenc-bole, predsednik društva. Razložil jc namen združenja, beneškega dijaštva in povdarjal, da ne obupati, čeravno se oglašajo in se bodo oglašali nasprotniki društva od vseh strani. Končal je z besedami: Bratje, mi stojimo trdno,
kakor zidi grada, črna zemlja naj po-grezne lega, kdor odpada!
Sledili so kratki govori v raznih dialektih. Nato je zapel dijaški zbor več slovenskih pesmi, ki so Jako vplivale na ljudstvo, ki se je precej Številno udeležilo tega večera.
Dne 11. avgusta ob 0. uri zjutraj sveta maša in skupno obhajilo bogoslovcev in semeniščnikov. Med sveto daritvijo so peli slovensko »Bog pred Tvojim veličanstvom« in po obhajilu: »O srečna duša. blagor ti«, mešan zbor. Ob 7. uri tajna seja. Šlo se je za: a) ureditev društvenih stvari in razna poročila in nasveti tov. odbornikov; h) vpisovanje novih članov in c) volitev novega odbora, ki se ie konstituiral tako: tov. bogosl. Peter Hvalica, predsednik; tov. Konstantin Novak, tajnik; tovariš Černoja Peter, tov. Mihca Anton, tov. Cenčič Anton, odborniki. — Po tem sestanku je bila slovesna sveta maša in cerkveni govor č. g. J. Škurja.
Ob 10. uri zborovanje. Otvoril ga je tov. bogosl. Hvalica. Pozdravil je navzoče in tožil, da nas večina duhovščine ne razume in da sc ni zato udeležila zborovanja v večjem številu. Povdarjal je, da kljub vsemu nasprotovanju no jenjamo od započetega dela, ker — Dio lo vuole. — Sledilo j11 čitanje društvenih pravil. Nato dvojno predavanje. Tovariš Milica je govoril o potrebi in koristi združenja beneškega dijaštva s posebnim ozirom ua delo v njegovi ožji domovini, kjer se ljudstvo svoji narodnosti jako odtujuje. Povdarjal je, da je bilo dosedaj nemogoče storiti ka j za povzdigo domačega jezika, ker sc Slovenci niso poznali niti sami med seboj. Slovenci ob Tem in Slovenci ob Nadiži (enako dijaki) so si bili popolnoma tuji, tako da so zvali prvi druge »tistarje« in drugi prve — »čudne Slovence«. Ob koncu je prosil, na j jim na-dižki Slovenci podajo roko.
Nato je govoril tov. bogosl. Hvalica, o delu, ki jih čaka kot duhovnike, kot Slovence in kot italijanske državljane, o dolžnostih, ki jih imajo in jim ostanejo zvesti do papeške zastave, slovenske trobojnice in do italijanske triko-lore. Kar se tiče zadnjega dela predavanja je povdarjal, da hoče božja previdnost. tako, da so pod kraljevino italijansko in da ravno ista božja previdnost veli: obboedite praepositis vestris! Zato — je rekel — moramo biti zvesti tudi tej zastavi.
Opoldne skupni obed, ki ga je priskrbelo društvo na svoje stroške. Zdelo sc nam je, da vidimo eno družino pri
obedu; vsi istih misli, istih idealov, vsi | bratje, vsi sinovi ene matere Slave.
Popoldne ob 2. uri zabava, ki se je pričela z ustanovitvijo pevskega društva »Matajur«. To društvo ne bo ločeno od I). B. S. B. I. 1).. ker vsi Člani tega bodo morali delati v povzdigo narodnega. in cerkvenega petja ,le v leni bo razloček, da vstopijo lahko v »Matajur« tiuli drugi fantje, ki bodo delali za isti namen. To jievsko društvo nima posebnih pravil niti posebnega odbora, |>ač pa svojega stalnega, pevo-vodjo, ki si ga izvolijo člani. Sedaj je pevovodja tov. Novak Konstantin. Na programu je bil: 1. Kratek govor, v katerem je tov. Hvalica povdarjal, kako jc treba gojili petje in še posebno delati v povzdigo slovenskega petja v cerkvi in med ljudstvom; 2. opomin 1: petju; 3. vzgoja mladine na krščanski podlagi, roferiral je tov. Peter Černoja. Očrtal je lepo, kako je bilo odinole krščanstvo, ki je povzdignilo narode do prave kulturo. Potom tega • je rekel
bomo tudi mi dvignili naše sicer verno beneško ljudstvo, začeti pa je treba pri mladini. 4. »Naša zvezda«; 5. »Na dan!«; 0. Novodobni junak. Anton Mihca je humoristično popisoval moža, sicer Slovenca po krvi, po duhu pa Laha. ki vodi zanos vso treinske Slovence in pridiguje po vseli vaseh laški »pro-gres«. 7. »Triglav«, mešan zbor; S. »Domovini«; 9. »Lahko noč«. Nato je pozdravil v imenu duhovščine zbrano dijaštvo č. g. Ivan Krudcr.
Po končanem sporedu je bil odmor in potem ob šestih nas je vabilo slovesno pritrkovanjo zvonov k blagoslovu, j)ri katerem se je glasilo zopel slovensko petje. Po blagoslovu se je zbralo zopet v dvorani -polnoštcvilno dijaštvo in nad stotino občinstva, kjer je abiturient Lovrenčič v imenu S. D. Z. pozdravil beneške tovariše in beneško ljudstvo ter razvijal potom geslo katoliško-narodnega dijaštva: Z Bogom za narod!
Dijaški zbor je zapel: »Na dan Slovan« in »Liepo našo domovino«, nakar se je vršilo šaljivo srečkanje. Dobitki so bili slovenski molitveniki in tudi druge naše knjige. Ljudstvo je bilo tega vse veselo. Ko so dobitki pošli, je nastopil tov. Zdravljič in nam povedal marsikaj iz zgodovine svoje ožje domovine in o njenem junaku Petru Ma-tajurcu, vse v lepem beneškem narečju. Nato so zapeli dijaki še »Naprej!« in »Lahko noč« in večer je bil končan.
Drugo jutro smo odšli na vse zgodaj na vrh Matujurja, kjer stoji visok obelisk in kapelica, vse postavljeno
Christo Bedcmptori labente seeulo —» od beneških Slovencev. Deset let stoji torej ta spomenik in poznajo se mu žc sledovi zime in poletnih streh. V kape-« lici je pel gospod kajilan Doberlo »slovesno sveto mašo, pri kateri se je glasil dijaški zbor. Po maši je odmevalo navdušeno slovensko petje z visokega Matajurja tja dol v beneško Slovenijo in na goriško slrnn in je zaključilo obenem slavnostne, vesele dnove, ki naj bi bili beneškim Slovencem poroki lepo bodočnosti.
80. íBfsísi fes? našega
Osar Franc Jožef praznuje danes svoj 80. rojstni dan v kopališču Išlu v krogu svoje družine. Išel je okrašen do zadnjega kotička. Prebivalstvo je kar tekmovalo, kako bi pokazalo na zunaj svoja pairiotičua čustva. Včeraj zvečer so na sosednjih hribih in gorah okoli lšla goreli nešteti kresovi. Na cestah vlada živahno vrvenje, zlasti, ker je z vsakim vlakom prišlo mnogo tujcev od blizu in daleč. Včeraj ob pol peti uri popoldne se je pripeljal v lš"l nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja llohenbcrg. Tekom včerajšnjega dne -o prišli \ Išel tudi ostali člani cesarske hiše.
Včeraj ob pol : e>li uri popoldne, sc je predstavljala v cesarski vili v Išlu slavnostna igra, ki jo je za to priliko spisala nad vojvodinja Valerija. Igra ima. naslov: Poklonitcv alj)skili rož.
Med mnogimi odlikovanci je ludi ministrski predsednik baron Bienerth, ki je dobil veliki križ reda sv. Štefana, in načelnik generalnega štaba Konrad 1>1. lldtzcndorf, ki je imenovan za barona. Med okoli 400 odlikovanji, ki jih jc cesar podelil povodom svojega rojstnega dne, je 150 zlatih zaslužnih križcev s krono, nad 100 viteških križcev Franc .ložefovega reda, 2C> redov železne krone III. razreda, 60 Klizahotnih redov in 10 Elizabctnih svetinj.
O cesarjevem jubileju i>išejo obširno tudi listi v Nemčiji. Nemško časopisje se pridružuje slavijo avstrijskih narodov.
Včeraj dopoldne jc imel dunajski občinski svet slavnostno sejo, pri kateri se jc poslalo udanostno brzojavko cesarju.
Cela Avstro - Ogrska praznuje danes slovesno SO.-letnieo našega cesarja.
LISTEK,
M z biser!.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
»Glej. že spuščajo čolne iz ladje v morje. Nekaj upanja imamo zopet, da se rešimo,« reče Nehušta in hiti z Mirijam s strehe. Med potom naletita na Benonija, ki ga potegneta s seboj in vsi teko, kar morejo skozi zadnja vrata k morju.
Ravno je priplul rešilni čoln blizo obrežja.
»Glejte, to je Kaleh,« reče Nehušta in pokaže visokega moškega, ki je stal sredi čolna in klical: »Benoni, Mirijam, Nchušta, naprej!«
Večkrat so priveslali s čolnom k obrežju in naložili že precej judov, le kakih trideset jih jc še čakalo na obrežju. V tem pa so si Sirije! že osvojili vso Bcnonijcvo hišo ter se spuščali po vrveh čez zid na morsko stran. Kmalu jih je bilo toliko, da so napuilli čakajoče jude, večinoma ženske in "»(roke, ter jih brez usmiljenja potolkli.
Mirijam, ki je to videla iz ladje, jo omahnila na tla in se glasno zjokala.
»Oh, rešite jih! /VIi jih nikdo ne more rešiti?« je vpila. Benoni je sedel poleg nje, voda je tekla z njegove okrvavljene obleke in stokal je: »Moja hiša je porušena, moje bogastvo oropano in moje ljudstvo pobito od poganov!«
»Zahvali Boga, ki nas je rešil,« je pripomnila Nehušta. »Sploh si pa ti sani vsega kriv. Ali te nismo opomnili na vse, kaj je imelo priti?«
Ravno tedaj se pa prikaže pred njima Kaleh, ponosen in zmagoslaven. Benoni vstane in ga objame.
»Poglej svojega rešitelja!« reče hčeri in se prikloni.
»Hvala ti, Kaleh,« je dejala Mirijam.
Benoni ]>a je poza,bil na svojo pri -sego in dostavil: »Življenje, ki si je rešil. je tvoje in kar ostane še imetja, bo tudi vse tvoje.«
»Ded,« zavrne ga Mirijam, »saj zdaj vendar ni čas govoriti o le.m. Ozri se v Tir in glej, kako pobijajo tam tvoje prijatelje! — Oh, strašna, smrt!«
Kaleh je vzdihnil. »Nehaj. Mirijam. Storili smo vse, kar smo mogli; tako je pač v vojski. ,Liz nc morem še enkrat poslati čolnov, tudi ako bi mornarji hoteli poslušati moje povelje. Nehušta, odpelji Mirijam v kabino, da se ne |>re-hladi v mokri obleki. Benoni, kam pa sedaj?«
»K bratrancu Matiji, velikemu duhovniku v Jeruzalemu.«
»Pojdi rajši v Egipt, tam bos bolj varen,« reče Nehušta.
»Kjer ravno tako morijo Jude na tisoče,« odvrne Kaleh porogljivo in pristavi: »No, v Egipt jaz ne morem, ker moram pripeljati to ladjo nazaj v Jafo, odkoder sem poklican v Jeruzalem.«
»Tja in nikamor druga,m pojdein tudi jaz,« reče Benoni, »s svojimi hočem zmagati ali umreti. Mirijam gre lahko na varen kraj.«
»Ded, jaz ostanem pri tebi, kakor sem ti obljubila,« odgovori Mirijam.
In odpeljali so se proti Jafi.
Na potu zagleda Mirijam skalnato obrežje in vpraša Ncliušto, kje da so sedaj.
»To je kraj, kjer si bila rojena. Na oni skali tam jc ležala ladja in tam sem jo pred mnogo leti zažgala. Poglej one. očrnelc kose lesa, ki leže napol zakopani v pesku na obrežju; brez dvoma so to rebra one ladje. Toda pojdi. Kaleh nas kliče. Najbrže da izstopimo.«
Res je obstala ladja na obrežju, kjer je prvikrat zagledala luč dneva. Na bregu .so našli Jude, ki so iili čakali. Ti ljudje so jih prijaz.no sprejeli, jim dali vsega, kar so potrebovali,
Ko so bili vsi zbrani na obrežju, se jim i'1 pridružil tudi Kaleh. Bilo jih je kakih šestdeset, ki so odrinili proti Jeruzalemu. Kmalu so dospeli v ono vasico, kjer je Nehušta našla kmeta in njegovo ženo; sedaj pa so vsi prebivalci zbežali, ko so jih ugledali, misleč, da je tolpa roparjev, ki so se klatili po deželi kakor volkovi in ropali ter morili vse, kar jim je prišlo pod roke. Ko so p« videli, da so se zmotili, -o se vrnili in molče poslušali zgodbo nesreč-nežev, kajti v onih dneh so bile take zgodbe že vsakdanje. Neka suha, zar gorela ženska pa je stopila k Nehušti, jo prijela z eno roko, z drugo pa je pokazala na Mirijam in rekla:
Povej mi, prijateljica, ali je to ono dete, ki sem je dojila?«
Nehušta jo bistro pogleda in reče: »Da, mati, to jc Mirijam.« In stara ženica jc deklico vesela poljubila.
Potovali so srečno, kajti z oboroženo stražo dvajset mož. ki je spremljala Kaleba, so bili premočni, da bi seroparji upali napasti jih, in akoravno se je govorilo, da je prišel Tit s svojo vojsko že do Cezareje, niso srečali Rimljanov. Edin njihov sovražnik jc lnl mraz.
(Dalje.) /. , _ .'
Cesarsko slavile v LjnMjanf.
Zelo slovesno praznuje danes Ljubljana osemdesetletnico sivolasega našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Bela Ljubljana si je odela slovesno, praznično obleko. S hiš plapolajo zastave. Prevladujejo častitljive črno-rumene avstrijske zastave, kar je ob cesarskem slavlju popolnoma umestno in pravilno. Sinoči sta priredili miro-zov domobranska in belgijska godba. Domobranska godba je primeroma kratkemu času. kar obstaja, zelo dobro svirala. Vojaki so nosili lainpijone. Pred godbo so nosili vojaki transparent z napisom »Hoch unser Kaiser 1830 -1910«. Belgijska godba je igrala tudi pred stanovanjem deželnega predsednika barona Schwarza in pred stanovanjem ljubljanskega vojaškega poveljnika podmaršala Matuška. Pred belgijsko godbo so vojaki tudi nosili lainpijone in transparent z napisom »Viribus uuitis 1830—1910«. O demonstracijah, ki so jih ob tej priliki priredili izvrstni zapeljani frkolini, govorimo na drugem mestu. Danes zjutraj ob pol 6. sta priredili obe vojaški godbi budnico. Ob pol 8. zjutraj je bila vojaška maša na Slovenskem trgu pred cesarjevim spomenikom. Udeležili so se je deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuk-lje, štacijski poveljnik podmaršal Matuška, generalni major Können, častniki in ljubljanska posadka: bataljon 17. pešpolka, trije bataljoni 27. pešpolka in dva bataljona 27. brambovskega pešpolka. Med mašo so vojaki oddali po bataljonih tri salve, po strelih je igrala »Bog obvaruj« godba, brambovskega pešpolka. Po sv. maši so vojaki dcfili-rali pod poveljstvom generala Können.) pred štacijskim poveljnikom podmar-šalom Matuško. Mimohod je bil prav dober, splošno pozornost je vzbujala brambovska godba s svojo opravo, ker nosijo godci karabince, medtem ko godci godb c. in kr. armade niso oboroženi s puškami. — Ob 10. dopoldne je bila cesarska maša v stolnici. Daroval jo jc provzvišeni ljubljanski knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Nad vse slovesna je bila letošnja cesarska maša. Zelo se. je odlikoval stolniški pevski zbor, ki je krasno in dovršeno prednašal orkestralno mašo. Vso čast in polivalo zaslužijo vsi, ki so sodelovali, pred vsem voditelj korni vikar Premeri. Cesarske maše se je udeležilo občinstvo v mnogobrojnem številu. Med dostojanstveniki so bili navzoči med drugimi: kranjski deželni predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik grof Chorinski; deželo pa so zastopali gospodje: deželni glavar dvorni svetnik Šuklje, deželnega glavarja na-mestnik baron Liechtenberg, deželni odborniki dr. Ivan Tavčar, dr. Evgen Lampe, dr. V. Pogan in prof. Evgen J are; častniški zbor je bil številno zastopan, na čelu mu podmaršal Matu-ška. Nadalje smo opazili dvorna svetnika Klimenta in Pajka, državnega pravilnika Trenza, ravnatelja ljubljanske tobačne tvornice Prossa in zastopnike vseh ljubljanskih cesarskih uradov. Odvetniško zbornico sta zastopala dr. Papež in dr. Majaron. — Danes «večer je ob 8. uri v »Unionu« v proslavo vladarjeve SO-letnicc vojaški koncert.
Mtta cesarln,
Ob cesarjevi ČO-letnici je predsedstvo deželnega zbora in cel deželni odbor poklonil baronu Schvvarzu in mu izročil udanostno izjavo, katero jo obljubil deželni predsednik predložiti visokemu prestolu.
Odlikovanja.
Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef je ob priliki svojega 80.-letnega jubileja odlikoval: s plemstvom — Henrika Scholimayer - Lichtenberg, gozdni in domenski ravnatelj v šnepergu; z redom železne krone 11. vrste — komor-nika in majorja v p. Nikolaja grofa Chorinskega v Malem Lošinju; z redom železne krone III. vx*stc vladni svetnik v p. dr. L. Thomann pl. Montalmar v Trstu; z vitežkim križcem Franc .lože-fovega. reda — dr. Vinko Gregoriča, pri-marija dež. bolnico v Ljubljani; dekana in župnika Franca llrastelja v Konjicah, tovarnarja Riharda Ježeka v Blan-skern, častnega kanonika in profesorja na ljubljanskem učiteljišču Antona Kr-žiča, podpolkovnika v p. Karola Kastla pl. Traunstadt v Ljubljani, tovarnarja Jakoba Karola Polaka v Ljubljani; za cesarskega svetnika je imenovan načel nik kranjske zveze gasilcev Franc Do-berlet; z Elizabctnim redom 11. vrste
— Gabrielo grotico Auorsperg v Sp. Šiški; z zlatim zaslužnim križcem b krono — mestni fizik dr. Otmar Krajec v Ljubljani; trgovec Franc Omerza v Kranju; župnik Martin Oscnjak v št. Petru pri Radgoni; župnik Fr. Volarič v Vrbeniku, župnik Anton Zarli v Vol-čah; z zlatim zaslužnim križcem — uradni adjunkt mestnega magistrata Franc Barle v Ljubljani; prednica usmiljenih sester Elizabetne otroško bolnice Benigna Zupcvc v Ljubljani.
Ljubljanski veleizdajalci oli r,e° sarskcun slavlju.
Ljubljansko prebivalstvo ljubi svojega vladarja, tistega avstrijskega cesarja, ki je dal svoji državi ustavo, vladarja, ki sc je v svoji nežni mladosti žo učil slovanskih jezikov, tistega vladarja, ki zna tudi slovensko. Ljubljana se jc že včeraj oblekla v slavnostno obleko. Raz vseh hiš so plapolale zastave. Svojemu vladarju je Ljubljančan hvaležen v dno svoje duše, ker dobro ve, kdo jo bil tisti, ki jc takrat, ko se jc šc tresla vslcd podzemskih sil ljubljanska zemlja, ko jc bilo vse prestrašeno po grozni potresni nesreči, obiskal razrušeno Ljubljano, obiskaval Ljubljančane po šotorih in lopah in na-vžgal z novim pogumom obupane Ljubljančane. Takrat se je Ljubljančanom ravno po bodrilnih cesarjevih besedah vžgal iznova pogura, ker so videli svoj vzor v preljubljenem vladarju, tistem svojem plemenitem vladarju, ki dobro pozna bedo in nesrečo, ker jo sam doživel pretresajoče žalostne dogodke, ki jih je nosil možato in zato so tudi njegove tolažilne besede bolj vplivalo na Ljubljančane, ker jih je govoril vladar, ki sam dobro pozna trpljenje.
Mlajši rod to pozablja, pozablja tudi, kaj je Avstrija Slovcncem. Nekaj let sem obstoja v Ljubljani tajna ekspozitura velesrbske iredenle. Deluje bolj skrivno jjo izvestnih eksistencah. Velike septemberske izgrede je v veliko škodo avstrijskemu slovaustvu povzročila in tajno vodila velesrbska ljubljanska ekspozitura. Znala je sicer zakriti svoj pravi namen, ampak danes sc to ne da več utajiti. Posrečilo so ji je. da jc takrat nekaterim ljudem omrzila avstrijsko misel. Zdaj je velc-firbska iredenta še bolj organizirana, kakor pred leti, kar vsi dobro znamo, ampak zopet nismo za to na svetu, da odpiramo oči tistim, ki mnogokrat jjo i z vestnem velesrbske m zarotniškem časopisju niti nc opazijo in ne črtajo mest, ki zavito sramote črno-rumeno zastavo, češ, da nam je tuja.
Sinoči sta priredili obe ljubljanski vojaški godbi mirozov sivolasemu cesarju Franc Jožefu 1. na čast. Ob tej priliki sc je seveda zbrala velikanska množica, ki jc spremljala obe godbi. Slavljenje cesarju na čast je izrabila označena ljubljanska velesrbska zarota, da povzroči protiavslrijski kraval. Nekdo jc zapustil ta dan Ljubljano, da mu nc more nihče ničesar očitati. Ve-lcsrbsko svojat so bodic v oči črno-rumeno zastave, ki danes prcvl a d u -j o, j o v Ljubljani, v kateri ni bilo še nikoli razobešenih toliko črno-rumenili zastav, kakor ravno včeraj in danes. Komedija se je pričela takoj, ko jo odkorakala domobranska godba iz vojašnice. Peli so »Iloj Slovani«, klicali »Ži-vio«. Prevpili so celo godbo. Ko se je vrnila godba po Poljanski cesti v vojašnico, so se vračali manifestanti nazaj po Poljanski cesti. Kričati so pričeli »Zivio Hribar!« in veliko jih je tudi bilo, ki so kričali ob priliki, ko se jc šlo za. slavljenje sivolasega vladarja, velikega dobrotnika Ljubljane: »Živela Srbija I« Zelo jih jc tudi skrbelo, kje da igra belgijska godba. Ko so prišli v Stritarjevo ulico, jih je pričela policija razganjati. Seveda kričali so Se naprej in se jezili na ljubljansko policijo. ki jc hotela in morala skrbeti za to, da ne prevzame smrkolinska sodrga zopet ulice v zakup. Nekaj jih jo odšlo, drugi so sc pa napotili pred cesarjev spomenik na. Slovenskem trgu, kjer je kričala nahujskana množica »Zivio Hribar!« To jo tak škandal, da si -večjega in neumnejšega niti misliti ne moremo. Policija je razgnala Hribarjeve oboževalce s Sodnijskega trga. Zbrali so so na I o prod nemško kazino, kjer so zopet kričali pred kavarno »Zivio!< in pričeli pot j »Hej Slovani!«, dokler jih ni razpodiln policija. Državna policija jo poklicala na pomoč tudi orož-niko, ki pa niso posredovali, ker je ljubljanska policija žo prej rnzgnaln tisto vfilesrbsko smrkolinska sodrgn,ki je šla sinoči v boj 7,a Hribarja in za Sr-! bijn v Ljubljani. Ljubljanska policija jo nastopala zelo odločno, krepko, in prav je imela. Velesrbska smrkolinska drhal je dobro zabavi in In. ker ii ic bila
policija prestroga. No, nekaj krepkih, j»ristnih ljubljanskih, kakor: »pankrti, spat pojte«, »boste šli narazen«, »otroc, spat'«, kakor tudi nekaj »hudičev« je res padlo iz ust izmučenih ljubljanskih policistov, a drugod ob takih prilikah in tudi v svobodni Ameriki in v Londonu padajo policijske gorjače iz kav-čuga po buticah demonstrantov, drugod jim kažejo sablje, v sveti Rusiji jih pa pozdravijo, kakor je splošno znano, s salvami. Nekaterniki pravijo, da jc postopala ljubljanska policija premalo odločno. Mi se jim ne pridružimo v polnem obsegu, ker so res stražniki odločno in možato in brezobzirno 'o nepristransko postopali. Tega pa ni kriva ljubljanska policija, čc nc zna pravilno razkropiti take sodrge, ki bi se, kakor je rekel neki Ljubljančan sinoči, lahko razgnala z mokro cunjo. Preprečila bi so bila ob modernem nastopu policije lahko milo rečeno, zelo netaktna hriba-rijada pred cesarjevim spomenikom kakor tudi precl kazino.
Sinočnje dogodke mi zelo obžalujemo, obžaluje jih z nami ogromna večina ljubljanskega prebivalstva. Ljudje so sinoči glasno zabavljali proti ve-losrbski izdajalski demonstraciji. Sa-maobsebi jc bila sicer zelo klavrna, ampak bila je. Ljubljana nosi sramoten pečat, da so nekateri nahujskani narodno-delavski smrkolini ob cesarjevem slavlju uganjali liri barij ade in sr-bomanijo. To je jako žalosten pojav, tem žalostnejši, ker je ogromna večina Ljubljane dobro patriotična, a. mesto le trpi, ker jo spravlja maloštevilna velesrbska svojat v slab glas pred svetom.
Vlogo ptice noja igra. današnji »Slovenski Narod«. Z Dunaja si pusti brzojavljati, da so clošla tja brzojavna poročila o sinočnjih ljubljanskih demonstracijah, uredništvo pa na prvi strani »modro« dostavlja, da v Ljubljani o demonstracijah ni nič znanega. Na zadnji strani pa le prizna, da so bile demonstracije pred kazino. »Narod« jc napravil največjo neumnost, ker poizkuša zakriti dogodke, ki so se vršili, dogodke, ki jih jc razven tiste smrko-linskc sodrge že sinoči obsojala cela Ljubljana. »Narod« bi bil storil bolje, da bi bil mlečozobi sodrgi povedal, kar jo zaslužila. Ob taki priliki je največja oslarija, če igra časopisje skrivalnice. Kar je bilo je bilo. Dolžnost časopisja je, da skrbi zato, da sc neumnosti nc ponavljajo.
Vsa mesta po celi širni Avstriji so praznovala 80-letnico cesarjevega rojstva mirno in dostojno, kakor sc za tak dan spodobi. Le Ljubljana pod župano-vanjem Ivana Hribarja ima to prednost, da uiti takega slavlja nc more praznovati, no da bi prirejali znani neznanci, »narodni delavci« in podobna fakinaža škandalov. Res lep sloves za naše mesto! Bela Ljubljana je po krivdi izvestnih faktorjev čedaljebolj umazana. Seveda, ni to čudno, če pomislimo. da sc je v Trstu reklo, da nad Avstrijo jo liberalna »narodnodelavska« organizacija.
Včeraj smo poročali med brzojavkami, da je zjutraj pogorelo slovito štajersko zdravilišče \ Rogatcu-Sla-tini.
Kako je nastal požar?
Govori se, da je neko dekle, ki je uslužbeno v restavraciji, prevrnila ponoči gorečo petrolejsko svetilko. Od druge strani pa se zopet poroča, da jc nastal ogenj vslcd jioškodovanih dimnikov. Ogenj je nastal okoli 3. ure zjutraj. Kmalu po 3. uri se jo zbudila najemnica restavracije vslod vpitja pred hišo. Slekla, jo na hodnik in zaduhala dim. Za zdraviliškim poslopjem jc videla rdečico od požara. Zbudila je brž osobje, okoli 60, ler vse v istem delu stanujoče zdraviliške goste, kakih 10 po številu, kakor tudi zdraviliško godbo.
Rešilna dela.
Vse jo planilo na prosto. Nekateri so bili le napol oblečeni. Streha levega okrilja in pročelja do zdraviliškega salona jo bila že vsa v plamenu. Požar sc je razširil zelo hitro. Došla požarna hramba jc imela jako težko delo, kljub temu, da jc bilo vode zadosti v bližini.
Obseg požara.
Požar se jc v par trenutkih tako razširil, da sc jc predvsem skušalo rešiti desni trakt velikega zdraviliškega poslopja, v katerem jo kavarna in stanovanja. Po dvcurnem napornem dolu ni bilo za desni del nobene nevarnosti več. Tem hujše pa je bilo v srednjem traktu in levem krilu. Knuilu so je podrla težka streha in predrla strop. Velika zdraviliška dvorana, ki so je včasih imenovala največja dvorana na Štajerskem, je bila proti jutru jiopol-rioma v razvalinah. Okrašena jo bilo s krasnimi beneškimi lcslenci, dragoce-
nimi stenskimi deli in marmornatimi stebri. Goreči tramovi, opeka, kamenje pokriva sedaj tla v salonu. Vse, kar je bilo notri, je uničeno. Enako se je tudi zgodilo z veliko jedilnico, čitalnico in drugimi prostori, ki so bili namenjeni občinstvu. Oni, ki so stanovali v pogorelem delu, so rešili samo to, kar so imeli na sebi. Mnogi so izgubili vse svoje dragocenosti, obleke, sploh vse, kar so imeli. Tudi člani zdraviliško godbe so ušli le površno oblečeni ognju. Godala, note in vse je zgorelo v plamenih.
Prepozna pomoč.
Šc v teku noči se je skušalo potom zdraviliške poŠte brzojavno poklicati sosedno požarne brambe. A uspeha ni imelo nobenega. V nekoliko kilometrov oddaljenem trgu Rogatcu so šele ob 7. tiri zjutraj zvedeli, da gori zdravilišče. K pogorišču jc odšla takoj tudi rogaška, požarna hramba. Da je nesreča tolika., je vzrok temu to, ker se ni moglo obvestiti in sklicati sosednih požarnih brarnb. Gasili so včeraj cel dan, današnjo noč in danes, ker švigajo iz tlečega tramovja še vedno pla^ meni.
Koliko je škode?
Škoda, ki jo je povzročil požar, se coni na pol milijona kron. Zavaroval, na vsota pa znaša le 144.000 K.
Zdraviliški gostje.
Izmed zdraviliških gostov ni bil nihče ranjen. Ranjena sta bila le dva ognjegasca,, a ne nevarno. Zdraviliški gostje bodo našli v trgu stanovanja in oskrbo, četudi težko. Mnogo gostov je že zapustilo Rogatec. Zdraviliških go-slov jc bilo 3500. V dopoldanskih urah so tujci tako oblegali poštni urad, da so ljudje morali stati celo na cesti pred uradom.
XXX
Proti večeru je došel k pogorišču štajerski deželni glavar grof Attems. Prostori, ki jih je uničil požar in ki so namenjeni občinstvu, so bili okrašeni že za cesarsko slavnost. Veliko škodo ima najemnica restavracije, ker ji je uničilo velik del inventarja. Uničenega ima tudi mnogo živil, ki so došla iz Trsta, Gradca in Dunaja za današnji dan. Pri gasilnih delih so pomagali domačini in tujci. Zdraviliško poslopje sc bo moralo sezidati popolnoma novo. Omeniti je treba, da je omenjeno noč gorelo v okolici Rogatca in Slatine še na štirih krajih, kjer pa je povsod povzročila požar strela.
BIENERTHOVE KONFERENCE.
Ministrski predsednik baron Bie-nerth jc včeraj dopoldne zopet prevzel uradne posle v ministrstvu na Dunaju. Danes dopoldne po slovesni službi božji je imel sojo ministrski svet. V soboto sc bodo vršile konference Bienertha z voditelji poljskega kluba zaradi vodnih zgradb v Galiciji. Pri teh posvetovanjih bodo tudi navzoči resortni ministri. v katerih področje spada poljsko vodno vprašanje. Razen poljskih voditeljev ni oficiclno nobeden izmed parlamentarcev povabljen k Bienerthu.
ČRNA GORA — KRALJEVINA.
»Daily Telegraph« piše o Črni Gori zelo simpatično ler pravi, da ta. dežela popolnoma zasluži, da se jo povzdigne v kraljevino. Pravi namreč: Ko je bila stara srbska država Štefana Dušana razbita, se jo umaknilo krščansko ljudstvo v zadnjo utrdbo — Črno goro. Ta dežela zasluži s zgodovinskega stališča, da sc jo odlikuje, ker so bila njena dejanja vedno kraljevska. Ime kneza Nikolaja bo ostalo v zgodovini zapisano i zlatimi črkami, knez sam pa, ni nič manj vreden, biti kralj, kot ostali vladarji na Balkanu.
ČRNOGORSKO SLAVLJE.
Med tem ko slave Črnogorci jubilej svojega vladarja, se vrše v Cetinju veliko slavnosti, spletkarijo Srbi proti proglasitvi črnegore za kraljestvo. Pc-terburška »Rječ« trobi tudi v srbski rog in ji ni všeč, da postane Črnagora kraljestvo, češ, da bo trpela vsesrbska .misel, ker sta Belgrad in Zagreb na-ravnejši kulturni in politični središči srbstva kakor Cetinjc.
BOJKOT MESA V KORNEUBURGU.
Predvčerajšnjim zvečer se je na nekem dobro obiskanem shodu v Ivor-neuburgu sklenilo, da sc začne bojkotirati meso, ker so mesarji izjavili, da bodo meso še podražili. Na občinstvo se jc izdal oklic, naj sc dva dni vzdrž: uživanja mesa, ker sc bodo do takrai ustanovile mesnice za prodajo cene noga mesa. Na ta način mislijo pri siliti mesarje, da bodo začeli prodajal sami cenejše.
Dnevne novice.
'+ Kaj pa čvekajo? »Narod« je prinesel dolg članek zoper deželni odbor, češ, da na tako imenitni slavnosti, kakor je bila gasilska slavnost, ni bil zastopan. A to je čisto neresnično. Referent za gasilstvo v deželnem odboru je dr. Tavčar, ki je reprezentiral deželni odbor. K vsaki prireditvi gre dotični deželni odbornik, ki ima referat. Ali dr. Tavčarja ne priznate za odbornika? Enega samega zastopnika imajo v deželnem odboru, pa še lega zaničujejo. Zato pa mi liberalcem povemo: dr. Tavčar v svojem referatu ravno tako zastopa deželni odbor, kakor dr. Lanipe ali profesor Jarc ali kdorkoli v svojem. Ne smešite se!
+ Mandič, istrski poslanec, se jc na »slovanskem narodnogospodarskem kongresu« vsajal zoper S. L. S., češ, da so se vsled tega, ker ni bilo zastopnikov S. L. S. na kongresu, zapostavili vitalni interesi kmetovalcev. — S. L. S. je že zdavnej delala gospodarsko za našega kmeta, preden se je kak Man-dič spomnil na vitalne interese kmetovalcev in bo delala tudi dalje, ko bo gospod Mandič mirno dalje spal in pustil. da se vitalni interesi kmetovalcev razvijajo claljc brez njega, kakor so se in se bodo.
+ Smešno. Ivan Hribar je Sokolom v Gabrje poslal brzojavko, v kateri pravi: »Razvijaj krepko svoja krila, sokol slovenski, kajti tvoj polet, bode pregnal iz našega ozračja nočne ticc!« — Kakšna kruta ironija! Sokoli šc v Celje niso smeli in se niti v svoji uniformi niso smeli pokazati v mestu, v katerem se je vršila leta 1896. velika sokolska slavnost, leta 1898. pevska slavnost, leta 1899. pa češki obisk, ampak so morali napraviti ovinek celili 4 kilometrov, da so se zbrali v Gabrju, dasi jc zanje interveniral goreči vladinovec, hofrat Ploj. To ni bil nikak polet, ampak plazenje po tleh in Ivan Hribar je s svojim brzojavnim pozdravom hudo osmešil svoie sokole. Spričo takih razmer bo šc precej časa trajalo, preden bo sokol razgnal »nočne tiče«, saj še celjskim nemškutarjem ni bil kos!
-j- Duhovniške spremembe v goriški nadškofiji. Premeščeni so: čč. gg.: Andrejšek, kurat v Logu, za vikarja v Sedlo; Friderik Kroupa, kurat v Lomu. za kurata v Štanjel; vikar Ferfolja iz.Trnovega za kurata v Lom; kaplan Grbcc. v Kobaridu za excurrendo pro-vizorja v Trnovo; kurat Grilam iz Ko-bljeglave za provizorja v Nemški Rut; vikar Janez Vuga v Gabrovici za cx-currendo provizorja v Kobljoglavo; kurat Fon iz Novakov za vikarja v Za-potok; kaplan Kenda iz Cerkna za kaplana v Kanal; kaplan Kos iz Kanala za kaplana v Cerkno; kaplan Klobučar iz Bovca za kurata v Log. — Nastavljeni so čast. gg. novomašniki: Močnik za kaplana v Bovec; Pisk za kaplana v Črniče.
+ Veliki šmaren dne 15. avgusta v Vipavi je bil vendar enkrat miren, brez običajnih plesov. Kakor smo slišali, jc bilo nekaj šuma v občinski seji, ko jc odbornik, g. dekan, vprašal, se bode li dovolil ples ali ne — kajti ako bi se vršil ples — bi cerkvenega shoda v Logu ne bilo. — No. zmerni libo-ralci so spoznali, da jc nevarno zlivati nase ogenj ljudske nevolje — in so od-jenjali. Imajo pač prav. — V nedeljo dne 11. t. m. so pa vendar lahko pokazali svojo umetnost v plesu in svojo narodnost v pijači, ko so kakor po navadi v blaženi nemščini narod reševali; za. godbo so jim preskrbeli, kakor jc bilo iz plakatov razvidno »vipavski junaki«, baje štirje kmečki fantje, kateri so godbo naročili. — Vel. Šmaren dan pa je bil enkrat res svet dan. Kakor po navadi, so prihitele veliko množice v vipavsko Marijino svetišče v Log poklonit se-Mariji. Cerkveni govor je imel p. Bonaventura — navdušen Orel! Popoldne nam jc blažila srca vipavska »Bogomila« s krasno igro »Cvetina Borograjska« in mičnim petjem. Vse ulogc bile so mojstrsko izvršene, vsaka hvala je odveč. Pevske točke pog vodstvom g. Vurnika, zlasti »Meglico« Bajukovo je občinstvo toliko aplavdiralo, da se je morala ista trikrat zapeti. G. Čukova nas je očarala, s solospevom »Nazaj v planinski raj«. S srečkanjem se je končal dan. Ti, »Bogomila« pa rasti dalje, cveti in vseveti!
— Iz ljudskošolske službe. C. kr.
okrajni šolski svet v Krškem je imenoval izpr. učit. kand. Martina Štcrka kot začasnega učitelja na petrazredni-ci v Krškem, Josipino .Tager za čas. učiteljicam na. trirazrednici v Tržišču, su-plentinjo Marijo Kotnik iz št. Jerneja kot začas. učiteljico na štirirazivdnici na Raki in Ano Jak za začasno učiteljico v Velikem Podlogu. — C. kr. okraj. Šolski svet v Kranju jc poveril začasno
vodstvo dvora zredne dekliške šole v Cerkljah učitelju Josipu Jegliču, su-plentko Marijo Piškur pa je imenoval za začasno učiteljico v Križali pri Tržiču. — C. kr. okrajni šolski svet v Litiji jc nastavil začasno učiteljico Angelo Sakotnik iz št. Jurja pod Kumom za začasno učiteljico in voditeljico dvo-razrednice v Dolih, za začasno učiteljico na tej šoli pa jc imenoval dosedanjo začasno učiteljico v Št. Vidu pri Litiji Ano Križ. — C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval začasnega učitelja v Cerknici Egona Gregoriča za začasnega učitelja na štirirazrednici v Starem trgu in začasno učiteljico v Iga vasi Josipino Martinčič za začasno učiteljico na enorazredniei v Babnem polju.
—	Uradniki južne železnico so imeli dne 12. t. m. zvečer v Trstu shod, ki ga je sklicalo »Društvo jugoslov. žel. uradnikov« sporazumno s tržaško kraj. skupino »0. E.-B.-V.«. Shoda se je udeležilo nad 70 uradnikov in mu je predsedoval gospod Ivan Zoreč, predsednik »D. j. ž. u.«, ki je pozdravil navzoče v slovenskem in nato nadaljeval razpravo v nemškem jeziku. Društvi sta sklicali shod zato, da uradništvo čuje naravnost od svojih izvoljenih zastopnikov, kaj da se je zahtevalo od uprave južne železnice v uradni seji personalne komisije dne 24. in 25. junija t. 1., in kaj da je uprava nato odgovorila dne 20. julija. — O stavljenih zahtevah so obširno poročali člani personalne komisije, gg. pl. Cerva, Mattausch, Sternadt, Poseli, Perulz, Rausch, Schmid in Ziniel. Ker generalno ravnateljstvo južne železnice noče odgovoriti pred 1. novembrom, se jc po kratki debati enoglasno sprejela, sledeča resolucija: »Dne 12. avgusta 1910 v Trstu zborujoči uradniki južne železnice smatrajo v imenu vseh uradnikov tržaškega nadzorništvenega poJročja za skrajno brezobzirnost od strani tistih činiteljev južne železnice, ki z vednim vtikanjem med upravo in uradništvo ovirajo, da uprava še ni spolnila tistih obljub, ki jih je generalno ravnateljstvo dalo že leta 1907 z okrožnico 385. A. 1907, in ki povzročajo, da uprava še vedno noče poravnati dolga, ki ga je dolžna uradnikom. Zbrani uradniki nalagajo zato personalni komisiji, v katero imajo največje zaupanje, da ista postopa z vsemi sredstvi proti tem škodljivcem uradniških koristi in se vselej opira na uradništvo, ki složno stoji za n jo. — Od uprave same pa zahtevajo zbrani uradniki, da se zahtevam, stavljenim v seji personalne komisije dne 24. in 25. junija 1910 takoj in popolnoma ugodi, in to tem bolj, ker uprava nima z ugoditvijo teh zahtev skoraj nobenih žrtev. — Ako bi se upra vičenim zahtevam uradništva ne ugodilo, se bo le-to oprijelo z vso močjo in žilavostjo boja, ki se mu je nalašč vsililo.« — Pripomniti jc, da so bite vse zunanje večje postaje v častnem številu zastopane, a da se tržaški uradniki italijanske narodnosti zaradi sloven-sko-nemških tiskanih vabil shoda niso udeležili.
—	Sorica. K. s. izobraževalno društvo Selca priredi v nedeljo dne 21. t. ,m. izlet v Sorico. Spored: 1. Nastop Orlov. 2. Petje, govori, igra »Tri sestre«. Prijatelji in somišljeniki, pojdimo!
—	Mengeš. V proslavo 80-lctnicc rojstva presv. cesarja priredi izobraževalno društvo v nedeljo, dne 21. t. nt. ob pol 4. popoldne veselico z do k lama-cijo in narodno igro »Revček Andrej-ček«. Igra je zanimiva in nudi dosti smeha in zabave. — Cirilmetodarji, ki imajo tu svojo podružnico, se pripravljajo na. veselico s petjem in predstavo. Liberalnih veselic pa mi seveda ne maramo. —• Oklenimo se »Slovenske Straže«, ki smo jo ustanovili 10. julija, in vsi narodno zavedni v Mengšu in okolici naj postanejo njeni člani. Zato priglasite nemudoma svoj pristop poverjenikom da bo tudi to število članov častno, kakor se lahko ponašamo s člani »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«, ki zavzema prvo mesto med vsemi na deželi. Pretečono leto jih je bilo 656 in letos se jih je priglasilo nad 700. — V vseh zadevah se držimo gesla »Svoji k svojim!«
—	V Košani s»; je vršil dne 14. t. ni. oh veliki udeležbi celodnevni perutui-narski tečaj. Pri vseh predavanjih napolnili so poslušalci in poslušalko obširno šolsko sobo ter so z zanimanjem sledili govorom g. nadučitelja Ivana Zupana iz Dolskega, ki jo res strokovnjak v perutninarstvu. Pcrutninarski zadrugi, kakor gospodu predavatelju izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
—	Cesarjev rojstni dan v Zadru. Danes jo priplulo pred Zadel* 25 bojnih ladij avstrijske mornarice, da povodom Cesarjevega imendann manifestirajo v vodah dalmatinske prestolnice.
—	Samoumor. Poroča se nam Iz
Zadra: V torek zjutraj se je ustrelil knjigotržec Stauber, rojen ZadrČan. •Vzrok denarne razmere. Pred leti umrli mu stric mu je zapustil premoženja v vrednosti okrog 80.000 kron. Ker je začel razuzdano in razsipno živeti, zapustila ga je pridna in skrbna žena ter se preselila k svojim stari-šern. Kmalu zatem poročil se je civilno nekje na Ogrskem z Židinjo Kurzrock. Ko ga jc končno tudi ta zapustila, končal si je s strelom iz lovske puške življenje.
—	Sokolsko slavlje v Sarajevu. 14.
t. m. se je vršila v Sarajevu velika sokolska slavnost v spomin desetletnice tamošnjega hrvaškega Sokola ter jc bila ob tej priliki blagoslovljena tudi zastava. Zanimivo je, da se jc slavnost vršila v hrvaškem in katoliškem znamenju ter so bili odsotni srbski in srbofilni mohamedanski elementi, pa tudi Zajedničarji. Tudi vlada ni bila zastopana.
š Otvoritev Društvenega doma v Velenju se jc vršila sijajno ob neobičajno številni udeležbi tamošnjih roja-Jtov na Veliki Šmarni dan. Bil je to pravcati tabor, na katerem so se glasi-ii naši najboljši možje poleg kmečkih posestnikov in mladeničev. Do vrhunca je prikipelo navdušenje, ko je zaori-la narodna, pesem iz grl čvrstih pevcev jiaše »Ljubljane«, katera je došla z zastavo in katero so vsi navzoči soglasno burno aklamirali. Podrobnejše poročilo sledi.
Otvoriiev „Društvenega doma" v Dol. Logatcu.
Nobeden »Društveni dom« se menda ni sezidal s tolikim naporom, s tolikimi težavami, kakor dolenje-logaški, nobeden se pa tudi ni bolj slovesno otvoril, kakor ta. Slavnost. se jc vršila samo v popoldanskem obsegu, zato pa jc bila toliko živahneja.
Iz novega, lepo okrašenega. Doma, so odkorakali ob pol drugi uri popoldne društvoniki, domači in dotedaj žc došli Orli ter »Bogomila« — do 40 deklet in do 30 žena v narodnih nošah — z godbo na čelu na postajo čakat gostov ,ki so imeli priti z vlakom iz Ljubljane in iz Notranjske. Nad tisoč glav broječa množica se jc zbrala na prostoru pred postajo, kjer se je vršil sprejem. Z vznesenimi besedami je pozdravil g. medicinec Tršar v imenu društva došlc goste, njim na čelu prevzvišenega knezoškofa, ki se jc zopet potrudil v našo sredo. S postaje se je vil nato krasen izprevod v cerkev. Za zastavami domačega izobraževalnega društva, Slov. kršč. soc. zveze in Izobraževalnega društva v Borovnici, jc korakalo 190 Orlov, za njimi dolcnjc-logaška dekleta in žene, za temi pa ostali društveniki.
Po litanijah jc izprevod zavil v novi Društveni dom, kjer je Prevzvišeni blagoslovil poslopje, nakar se je vršilo slavnostno zborovanje. Najprej jc Prevzvišeni razložil pomen, ki ga ima Društveni dom za društvo, poteni pa jc predsednik zborovanja č. g. kaplan Turšič narisal v krasnem govoru zgodovino postanka novega Doma. Govorili so še nadalje poslanec Gostinčar, o pomenu socialnega dela in socialno izobrazbe, za tem je bodril ljudstvo g. Slavko Ravnikar, dr. Pogačnik in č. domači g. župnik. Med zborovanjem so imeli Orli na telovadišču skušnjo, koj po zborovanju pa se jc vršila javna telovadba. Nastopilo jc 80 telovadcev. Proizvajale so so poleg rajalncga. prihoda in odhoda ter prostih vaj, vaje na dvcli drogih, bradlji in krogih. Da ne bo poročilo predolgo, se no smem spuščati v podrobnosti, omeniti pa moram, da je bil nastop Orlov vzoren, kar spriču-je navdušeno ploskanje občinstva, ki se je nabralo do tisoč na telovadišču.
Po telovadbi se jc vršila na, telovadnem prostoru, ki je bil obdan od paviljonov, ljudska veselica. Vladalo je splošno prav izvrstno razpoloženje in ni manjkalo dobrih dovtipov in veselih pesmi. Posebno pri paviljonih, kjer so stregle gostom vrle dolenje-logaške Bo-pomile, se je nabralo vse polno občinstva in cel večer so je razlegalo po obširnem vcscličnein prostoru veselo prepevanje. Povsod je bilo videti zdravo, pošteno veselje, za. kar moramo izroči tu vrlim Bogomilam najtoplejšo zahvalo.
Tako stoji sedaj sredi Dol. Logatca. na prijaznem hribčku na sivo skalo zidani Doni, kakor trdna nepremagljiva trdnjava. Sodeč po uspehih 15. avgusta t. 1., ki bo ostal z zlatimi črkami zapisan v društveni kroniki, moremo izreči že sedaj snrlbo, da ho to pravi ljudski dom, ognjišče prave izobrazbe. Do tega nam pomozi Bog!
Telefonska ln brzojavna poročila.
CESARJEVA 80LETNICA.
Dunaj, 18. avgusta. V. celi Avstriji, Ogrski in Bosni se je slovesno praznovala 801etnica cesarjevega rojstva s slavnostnimi službami božjimi, šolskimi slavnostnimi priredbami in ljudskimi slavlji. Veliko se jc darovalo in volilo ta dan za človekoljubne namene. Na Dunaju so pokali topovi, celo mesto jc v zastavah, na, Schmelzi pa se je brala sveta maša za celo garnizijo, general Albori pa je mesto cesarja vodil parado. V Ischlu! so cesarju čestitali vsi člani cesarske rodbine.
ORIGINALNO 1PROSLAVLJENJE CESARSKEGA GODU.
Dunaj, 18. avgusta. Aviatik inženir Varšalovski je na originalen način proslavil cesarjov god, tako da se je iz Dunajskega Novega mesta z aeropla-nom dvignil v zrak in v 50 minutah dospel na Dunaj nad svetoštefanskim stolpom.
MINISTRSKO DELO.
Dunaj, 18. avgusta. Tu se je danes vršil ministrski svet. V, soboto bo ministrski predsednik Bienerth konfcriral 7. dr. Weiskirchnerjem, dr. Dulombo in Poljskim kolom glede kanalskega vprašanja. Baron Bienerth je tudi sklenil sklicati češko-nemško spravne konference, se bo pa. preje posvetoval z voditelji čeških strank.
AVSTRIJSKO - ČRNOGORSKA VOJA« ŠKA KONVENCIJA.
Pariz, 18. avgusta. »Eclio de Pariš* poroča, da so je med Avstrijo in Črno goro sklenila tajna vojaška konvcncija., vsled česar sc Srbija črnogorskih slavlji ne udeleži.
ZNAMENITA KATEDRALA POGORELA.
Pariz, 18. avgusta. V, Norbonnu je požar, ki je izbruhnil včeraj ob 9. zvečer. uničil znamenito katedralo, §tavbo iz 13. stoletja.	/ • •
POVODNJI NA JAPONSKEM.
London, 18. avgusta. Zadnje povod-nji na Japonskem so stale 880 ljudi življenje, 106 pa je bilo ranjenih.
SPOR MED BOLGARIJO IN TURČIJO.
Belgrad, 18. avgusta. Baje. je Rusija sklenila posredovati med Bolgarijo in Turčijo, da se poravna ostri spor, ki jc nastal zadnji čas med tema državama.
UPOR KAZNJENCEV.
Praga, 18. avgusta. Včeraj zjutraj je korakalo 50 kaznjencev prisilne delavnico v Bonico pri Pragi v deželno norišnico, kjer bi morali delati na. vrtu. Ko so jim delo odkazali, sc je uprl nek kaznjenec povelju in ni hotel delati; ostali kaznjenci so se pridružili zgledu, grozili so paznikom in jih obmetavali s kamni. Nek paznik je potegnil revolver in ustrelil kolovodjo. Kaznjence je bil težko ranjen. Poslali so po orožni-štvo, ki pa ni imelo ničesar opraviti, ker so pazniki in sluge norišnice medtem žc ukrotili kaznjence. Težko ranjenega kaznjenca so odpeljali v bolnišnico v Prago. Proti pazniku so je uvedla preiskava, čc jc bil upravičen, rabiti orožje.
OKRAJNI SODNIK — VLOMILEC.
Budimpešta, 18. avgusta. Ura i1 Szomboty jc presenetil včeraj ponoči nekega moža, ki jc hotel vlomiti v njegovo stanovanje. Na, policiji so spoznali v vlomilcu okrajnega sodnika dr. Va-dasdyja. Prod leti je bil Vadasdy eden izmed najuglednejših sodnikov, a je bil pozneje zaradi pijanosti stalno vpoko-jen. Oddali so ga, v norišnico, da preiščejo njegovo duševno stanje.
OČE UMORIL OTROKA.
Berolin, 18. avgusta. V Grunewaldu so našli umorjenega triletnega sina delavca Arturja Schmalle. Oče sam jc morilec. Zglasil sc je pri policiji ter jc povedal, da sc je hotel skupno z otrokom usmrtiti. Ko pa jo otroku vlival v usta lizol, so na njegovo vpitje prihiteli ljudje. Ves zmešan jo zbežal ter ni mogel več izvršiti samoumora. Vzrok temu činu jc nesrečno družinsko življenje. Sclimallcja so obdržali v zaporu.
ANARHISTI NA REKI.
Belgrad, 18. avgusta. Uradno sc. poroča, da jc na Reki aretovani Rado Mihajlovič ugleden belgrajski trgovec. Potoval jo, v Dubrovnik, da bi svojo družino, ki tamkaj biva, spremil domov v Belgrad. Drugi aretovanec Pe-trič jo uradnik kraljevo razredne loterijo. Pri ravnateljstvu Ungaro-Croate je hote) dobiti kot tajnik belgrajskega pevskega društva znižano vožnjo iz Moke v Kotov za Mano omenjenega društva. ki so udeleži jubilejskih slavnosti v Cetinju. Aretacije so so zgodilo na vsak način vsled pomole reške policije.
Ljubljanske novice.
lj Osebna vest. Ministrstvo za uk in bogočastje je pritrdilo imenovanju č. g. J a n k a M 1 a k a r j a definitivnim veroučiteljem na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani.
lj Uboj v Štepanji vasi. Odkar se poglobuje Gruberjev kanal, nima Otepanja vas in okolica nikoli miru. Tatvine in poneverjenja in tepeži so na dnevnem redu. Tudi minuli ponedeljek zvečer so se stepli hrvaški delavci in Hrušičanje. Pri tepežu se je tudi streljalo. Pri tem je bil eden lahko, drugi pa težko ranjen. Poslednjega so drugi dan odpeljali v deželno bolnico, kjer so dognali, da je Anton Juričan, doma iDcseniča na Hrvatskem, kotar Predraga. Pri današnji sodnijski obdukciji se je izkazalo, da ni bil ustreljen, ampak ubit. Orožništvo storilce pridno išče in je enega osumljenca že aretiralo. Celo stvar imajo na vesti hrvaški delavci, ki domačine vedno izzivajo.
lj Poštenjakinja. Pred nekaj dnevi je gostilničarica Marija Didičeva iz Idrije od neke tukajšnje posredoval-nice sprejela natakarico Ano Ekljevo, rodom iz C-olja. Idrija ji pa ni prav nič ugajala, kajti takoj drugi dan je Ek-1 jeva ukradla svoji sonatakaricj dva zlata po 10 K ter odšla. Med vožnjo iz Idrije do Logatca pa jc tudi neki učiteljici ukradla 16 K vredno pelerino, potem pa neznano kam odnesla pete. Upajo pa, da ne, za vedno.
lj Delavstvo ljubljanske tobačne tvornice je imelo danes prosto.
lj Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Stante, zasebnica, 72 let. — Helena Kveder, najemnica gostilne, 26 let. — Nikolaj Mukavec, hiralec, 55 let.
lj Vse jim pride prav. Včeraj je v veži Friedlove restavracije v Gradišču neka 35-letna ženska ukradla 6 kron vredno sekiro in 2 kroni vredno svetilko.
lj Učila, šolske in občinske tiskovine sc naročujejo osebno vsak delavnik od pol 5. ure popoldan do 7. ure zvečer v Katoliški tiskarni, 111. nadstropje. (Razstavna dvorana.)
l j Ura se mu je dopaeUa. Ko jc včeraj nek mizarski vajenec pri neki stranki delal, je izmaknil lepo srebrno uro ter jo spravil v skriven kraj v stranišču, kjer bi je ne bil mogel nihče zapaziti. Kmalu po odhodu je stranka zapazila, da ni ure in to naznanila policiji. Oškodovana stranka je dobila uro nazaj. Vajenec zanika, da bi bil hotel uro ukrasti in trdi, da jo je vzel le zato, da je nanjo gledal in pravi, da bi jo bil dal neopaženo nazaj v sobo. C.c mu bodo to verjeli pri sodniji, jc dvomljivo.
lj Vlom. Te dni je dosedaj še neznan potepuh vlomil v stanovanje Ivana Koncilje ter ukradel 60 kron vredno kolo. Po tatvini je kolo prodal, potem pa neznano kam pobegnil.
lj V Ameriko se je nameraval odpeljati 18-letni Anton Belič iz Črnomlja ter sc s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Nakano pa mu je še pravočasno preprečil na južnem kolodvoru službujoči stražnik ter ga aretoval. Beliča so oddali deželnemu sodišču.
lj Mestna policija je te praznike aretovala 12 oseb, večinoma vse zaradi razgrajanja. Mesto je bilo sicer veselo in dostojno, le aretovanci so se morali zaradi nevarnosti nadaljnjih posledic začasno spraviti na varno. Rabuko bi bili pri napovedi policijske ure kmalu uprizorili delavci pri Gruberjevem prekopu, ako bi policija, ne bila energično nastopila. Tudi na Tabor ju sta dva vojaka 27. pcšpolka napadla z bodali nekega delavca in ga telesno poškodovala. Drugače je pa povsod vladal mir in red.
o ti a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina J T 24 urali 1 v mm 1
17	9. zveč.	730-0	196	sr. szah.	del. obl.	
18	7. zjutr.	394	15-7	si- svzh.	oblačno	00
	2. pop.	379	267	si. jzah.	jasno	
	Srednja včerajšn		a temp. 20-4°, norm. 18'7J.			
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 30b'2m, sred. zračni tlak 736 0 m;«
pomočnika in vajenca
sprejme FR. P. ZÄJEC, optik in urar v 2302	Ljubljani.	3-1
Isliko vsakdo zasluži z razpečavaujeni nov ega predmeta, ki se rabi v vsaki tiiši. — Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Ratič, Idrija, Kranjsko.
2309
1
KtaliževMSt.
4-80 do 24 kron, ako za-vživatc želsznato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojecja bi morali izpiti eden do pei litrov na dan, da bi do-vcdli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 5281
popolnoma vešč slovenščine in nemškega jezika, z večletno pisarniško prakso in dobrimi spričevali ter lepo pisavo želi nastopiti primerno službo. Ponudbe pod „HrstlniK" na upravništvo „Slovenca .	2366
2369 3
Za takojšnji nastop sc išče
samec ali oženjen brez otrok, ki jc zmožen tudi nemščine. Prednost imajo prosilci, ki sc razumejo tudi na oskrbo vrta in so žc službovali v enakih službah. - Ponudbe naj sc pošiljajo na oskrbništvo graščine barona Borna pri Sv. Rni nad Tržičem, Gorenj.
* 7a romarje v Sveto ciesalo pripo-roca »KatoliSka Bukvarna« v I.jub'jani sledece potopisne knjige:
Woerl, Kleiner Orientfübrer, 2 I\ 40 vinarjev.
Meyers Reiseführer durch Palästina und Syrien, 9 krön.
Baedekers Reiseführer durch Palästina und Syrien, 12 K.
Posendorfer, Vom Donaus'.rand ins heilige Land. Gcdcnkbuch an den Ii. oberöstcrreichischen Pilgerzug, vezano 7 krön.
Kepplcr, dr. Pavel, skof rottenbur-ski. Wanderfahrten nnti. Wahlfahrten
im Orient, vezano 12 K 60 vin.
JCovo! JCovo!
3rije moški zbori: 1. gra-tom Orlom! 2. Straža slovenska, naplan! Š.Slavček.
"Uglasbil Josip Sicherl, Ribnica, 2)ol. Gena 50 vinarjev.
J\£aroča se pri skladatelju po nakaznici, pošlje se poštnine prosto. ¡Dobi se tudi v .Katoliški iBuk-2224	varni v £jubljani.	6—1
Hiša inilal
Radi preselitve sc odda takoj v najem
u£3a u Kamnika (Zaprice št. 2}
z dvoje stanovanj, vsako po 3 sobe, kuhinjo, drvarnico, kletjo in skupno pralnico ter zelenjadnim vrtom. Pri hiši je en oral sadnega vrta. — Več se izve pri lastniku Franjo Vidicu.	2210 6—1
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2117 8-1
: Zn sIcfeoHruns in pretiolele":
«ur
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 franko K 4'— BR. NOVHKOVIC, Ljubljane.
Prodaja trsouine.
50 let obstoječa, jako dobro vpeljana trgo-uina meSanega blaga s stalnimi odjemalci, na zelo lepem in prometnem kraju Dolenjske ob glavni cesti Ljubljana - Nove mesto-Zagreb, se radi bolezni
[kar tako) proda ItJi z vso opravo in zalogo blaga.
V kraju je poštni in brzojavni urad, železnična postaja v bližini. V kratkem se začne graditi nova železnična proga in je pričakovati velikanskega prometa.
Enonadstropna hiša ima v prvem nadstropju 6 sob s pritiklinami, v pritličju 2 sobi, prodajalno, 3 skladišča, 2 kleti, lep hlev, gospodarsko poslopje in velik vrt. Cena 70.000 kron.
Proda sc tudi več lepih njlll in tra®-nlhou. Naslov pove upravništvo tega lista pod 5teo. 1902.	2370 3
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarje" liter, ker se dobi pri Josipu fllaljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
Peter Majdi i č
Celje
2334 se priporoča.
Vrhnika
ns ordinira »ti 19. avgusta do 24. septembra 1910.
------=17=
2345
1 m ^
¡2 1 " 1	"^a^ JU. ^suf K	£3
Slavnemu občinstvu se naznanja, da sc bode od torka, to je 16. f. m. naprej
na stojnici gosp, Zarsa na Vodnikovem trgu
poleg Mahrove hiše
meso mladic živine le telet
prednje meso kg po 1 M 12 vin. 2356 z&fefe Meso kg po 1 K 20 vin,
Priporoča se za obilen obisk
w v
Živina se kolje v tukajšnji mestni klavnici pod nadzorstvom gosp. živinozdravnikov.
Zagrebški
-oooooooo^oo	tovarniško znamko
pr/poročujemn tj sit'fjsj liri pridatek / ko tpriznano * ' L'UtLO i za kavo i
r priznano
: i/t>!> r y.<» j rej
2357
Kranjski šolski svet občina trg in občina okolica Sv. Jurij ob juž. žel. prodajo potom javne ustmene dražbe staro dekliško in deško šolo, kakor tudi hišo, v kateri je sedaj konsumno društvo.
Izklicna cena za dekliško šolo znaša ......... 5000 K
za deško šolo................. 4500 K
in za hišo, v kateri je konsumno društvo........ 7000 K
pod katero ceno se ne bode prodalo.
Poslopja so v dobrem stanu, stoje v sredini trga Sv. Jurij ob juž. žel. zraven cerkve, zelo pripravna za kako trgovino, obrt, pa tudi za privatna stanovanja.
Ustmena dražba se bode vršila dne 21. avgusta 1010 in sicer za dekliško šolo v novi šoli, soba krajni šolski svet, točno ob pol 9. dopoldne, za deško šolo in hišo, v katerej je konsumno društvo v občinski pisarni okolice Sv. Jurij ob juž. žel. tudi isti dan točno ob desetih dopoldne.
Kot varščino je položiti za vsako poslopje 1000 K v gotovini, ali v hratiilničnl knjigi, ostanek kupnine je plačati v teku osmih dni.
Natančneji pogoji se bodo objavili pred dražbo.
Za občino trg Sv. Jurij ob j. ž.,
Franc Pisanec,
župan.
Za občino okolica Sv. Jurij ob j. ž.
Jožef Ratej, župan.
Za krajni šolski svet
dr. Jos. Povalej,
t. č, načelnik.
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tnla, nlkelnasta in jeklena
SI
se dobi samo pri Lastna tovarna ur v Švici.

2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".