Murska Sobota, 25. septembra 1953 Leto V. - Šter. 39 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 -ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200 celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE PREKMURSKE ŽENE PRED KONGRESOM Znanje je najmočnejše orožje proti zaostalosti Da se tega reka zavedajo tudi voditeljice prekmurskih žena dokazuje zadnja predkongresna konferenca v M. Soboti, kjer sc številne delegatke razpravljale največ o nujni potrebi izobraževanja zlasti prekmurske žene Povedati je treba, da so v tej smeri prekmurske žene doslej kar krepko zagrabile za delo. Številna predavanja in tečaji so pokazali lepe uspehe; marsikatera prekmurska žena se je že osvobodila stare miselnosti, po kateri je žena le za dom in gospodinjstvo. Zato so žene tudi tokrat sprejele sklep, da bodo v bodoče nadaljevale s takim izobraževalnim delom. V lanskem letu je bilo po vsem Prekmurju okrog 100 raznih tečajev za žene. Te tečaje je obiskovalo več tisoč žena in deklet. Da pa bo v bodoče izobraževalno delo na podeželju bolj načrtno, bo letos ustanovljeno v okraju trinajst kmečko-nadaljevalnih šol, poleg tega pa se pripravljajo spet številni izobraževalni, kuharski in podobni tečaji. Tudi vzgoji otrok, šolskih in predšolskih bo treba posvečati še večjo skrb. V ta namen že deluje v M. Soboti Društvo prijateljev mladine, predvideva se pa ustanovitev takih društev tudi v drugih več- jih krajih. Pri izobraževalnem delu pa bodo gotovo s pridom pomagale tudi žene, članice Društva akademsko izobraženih žena, ki deluje v Soboti. Žene so na konferenci precej razpravljale tudi o pomoči, ki bi jo morale nuditi socialno skrbstvenim organom pri izpolnjevanju njihovih nalog. Tudi doslej so za to skrbele, vendar posamezni primeri grobega izkoriščanja, ki se še najdejo, dokazujejo. da je bila tu budnost še vedno premajhna. V Prekmurju je delo med ženami madžarske manjšine po- seben problem. Vse te žene — predstavljajo približno eno desetino vseh žena v Prekmurju — se v glavnem le malo uveljavljajo v javnem življenju. Zato je med sklepi konference tudi vključevanje teh žena v aktivno delo. Zapostavljanje žene prihaja v Prekmurju še vedno vse prepogosto do izraza. Ponekod še vedno v veliki meri prevladuje mnenje, da žena ni za politično in podobno delo. V okraju je nad 50 odst volilnih upravičencev žena, v ljudskih odborih pa jih je le nekaj. Res je, da pa ni tako povsod. V Dokležovju žene zelo aktivno posegajo v gospodarsko, kulturno in politično življenje vasi. Važen problem, kateremu so doslej posvečali premalo pozornosti, je tudi zaposlitev žena v Prekmurju. Zadnje čase se po Prekmurju precej govori o gradnji predelovalnih obratov, predvsem o gradnji večje tovarne za predelavo sladkorja. S tem, da bi kmetje uvedli v plodored sladkorno peso, bi potrebovali več delovne sile. Se več bi si pa lahko žene pomagale z intenzivnejšim kmetijstvom. Tako so se žene v Dankovcih, Kramarovcih in še v nekaterih krajih kaj resno zavzele za vzrejo selekcionirane štajerske kokoši. Potem je tu še čebelarstvo, sadjarstvo, domača obrt in podobno, kjer se ustvarjajo možnosti zaslužka za ženo. Člani in pristaši Socialistlčne zveze! Dva meseca volilnih priprav moramo spremeniti v splošno akcijo milijonov delovnih ljudi. V teh dveh mesecih moramo pretehtati dosedanje rezultate, kritizirati slabosti in pomanjkljivosti in pravilno spoznati nadaljnjo pot socialističnega razvoja naše države. Pred volivci je velika naloga. Na svojih zborih morajo predlagati take kandidate, ki bodo znali in razumeli v bodoči skupščini zastopati interese naše socialistične skupnosti ter tudi vskladiti interese ožjih skupnosti to gospodarskih organizacij z interesi celote. Treba je kandidirati ljudi, ki bodo znali nadaljevati izgraditev socialističnedemokraclje tako v gospodarstvu, kakor v družbenih odnosih. Treba je kandidirati Ijudi, za katere ste prepričani, da se bodo z vsemi silami zavzemali za nadaljnji razvoj družbenega sa samoupravljanja za najširše solov a nje delovnih Ijudi v organih samoupravljanja, za močnejše angažiranje samoupravnih organov v borbi proti ostankom birokratizma in partikularizma. Predlagajte za kandidate Ijudi, ki so si z dosedanjim delom pridobili zaupanje delovnega ljudstva ki jamčijo, da bodo s svojini delom kot ljudski poslanci opravičili to zaupanje in bodo znali izpolnjevati svojo poslansko dolžnost v novi skupščini, ki bo imela povečano vlogo v našem skupnem družbenem življenju, in da se bodo zavedali odgovornosti ljudskega poslanca. Iz volilnega proglasa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavijo Zemljo tistemu, ki jo zaliva z znojem ! Z viničarskega zborovanja v Ljutomeru V nedeljo je bilo sklicano v Ljutomeru viničarsko zborovanje, katerega so se udeležili viničarji iz Vidma, Kapele, Radenskega vrha, Miklavža in drugih vinogradniških predelov Viničarji so na zborovanju obravnavali položaj, ki je nastal v okraju z izvajanjem zakona c odpravi viničarskih odnosov. C gospodarskih nalogah in o političnem stanju v okraju je podal izčrpno poročilo sekretar OK ZK tov. Gričar. Šibka diskusija ob samem začetku je kazala nesproščenost. Viničarji se niso upali oglašati k diskusiji. Proti zaključku pa so v razpravo posegli številni viničarji, tako da je bilo nedeljsko zborovanje kljub manjšemu obisku dostojna manifestacija viničarjev v okraju. Osnovna slabost viničarjev v okraju je ta, da so pri svojih zahtevah premalo enotni. So primeri, ko poedini viničarji gospodarjem tožarijo svoje sosede, zagovarjajo interese svojih gospodarjev, čez noč postajajo iz viničarjev najemniki Itd. V okolici Radenc gospodarji napadajo tiste viničarje, ki se udeležujejo viničarskih zborovanj, tu in tam pride tudi do fizičnih obračunavanj. Tako vse te slabosti občutno ovirajo delo okrajnih komisij, ki rešujejo viničarsko vprašanje. Vzroki omahovanja poedinih viničarjev so tudi v nepoučenosti; ljudje zaostajajo za dnevnimi dogodki. V bodoče bodo viničarji na skupnih sestankih in zborovanjih reševali svoje probleme. Tako ne bodo navezani le na najbližjo okolico, to je na gospodarja. Zatem so obravnavali gospodarski položaj, ki bo nastal v vinogradništvu pri novih gospodarjih. Pred nedavnim so se v ta namen že zbrali v Ljutomeru predstavniki zadrug, državnih posestev in ekonomij. Na tem sestanku so podrobno proučili organizacijske oblike novih gospodarstev. V večini primerov bodo vinograde z viničarji priključil) drž. gospodarstvom, zadrugam in ekonomijam. Na drž vinogradniškem posestvu v Rad-! goni je kolektiv že sprejel sklet i; o priključitvi okoliških vinogra- dov in viničarjev. Novo službeno razmerje se začne že g 1. oktobrom. Če pomislimo, da ja znašal doslej povprečni mesečni zaslužek zasebnega viničarja le okrog 950 dinarjev (Vsled delna brezposelnosti), posestva pa plačujejo delavcem 4500 do 6000 din mesečno, je to že letos za viničarje velika pridobitev. Povsod sicer viničarji ne bodo dobili že v prvem letu navedenih prejemkov, to pa zato, ker je večina vinogradov v slabem stanju. Zato so že storjeni potrebni ukrepi za zagotovitev kreditov. Pri Tomažu in v Vidmu bodo iz pridobljenih vinogradov ustanovili nova socialistična gospodarstva. Kakor povsod drugod, bo tudi tu začetek težak. Novi gospodarji bodo imeli delavske svete, kjer bo poudarjeno delavsko samoupravljanje. Deputat je med viničarji predmet živahnega razpravljanja. Ugibajo, kako bo to urejeno v novih razmerah. Končna ugotovitev na zborovanju je bila ta, da bodo viničarji tudi v bodoče obdržali deputatno zemljo, kar bodo reševala nova socialistična gospodarstva. Problem zase predstavljajo tudi gozdovi. Brez stelje in gnoja ne bo mogoče gospodariti. Ker je v okraju precej državnih gozdov, jih bodo v okviru nove uredbe dodelili poedinim socialističnim obratom. Polanski študentje so se poslovili V nedeljo, 13. t m., so se zbrali skupaj z vaščani na »Veselem večeru«, ki so ga priredili pred odhodom v vrste JLA » Zamisel je bila lepa, tud: uspela je in hvaležnosti vaščanov ni manjkalo. Spored veselega večera je bil res veder in prijeten. Večkrat so morali nastopajoči nehati z izvajanjem, ker jih je prekinil sproščeni smeh številnih gledalcev, Polančanov in okoličanov. V Polan: se je mudil tudi študentovski Pohorčan »Tijek«, ki je prinesel na oder obilo smeha. Tako so se izpolnile želje mladih polanskih študentov, ki so hoteli vaščane prijetno razvedriti in se tako od njih posloviti. Preveč so se v času šolskih počitnic navezali nanje, da bi zdaj lahko odražali od njih brez slovesa. Po končanem sporedu so se zavrteli in dolgo v noč je odmevala nad vasjo sproščena pesem, se zgubljala med njivami in se prelivala v šumenje vetra. Še noč je bila topla in lepa, polna prijetnih občutkov, ki družijo delovne ljudi pri delu in razvedrilu. Ljudje so se razhajali zadovoljni, nesoč domov prijetne spomine na mlade študente. Tako so se letos poslovili od domačinov, znancev in mladincev študentje — rekruti. Vsem. ki so jim priskočili na pomoč tako ali tako — najlepša hvala in na svidenje čez leto dni. M. Črenšovčani pred občinskim praznikom Občani Črensovec se mrzlično pripravljajo na letošnji občinski dan, ki ga bodo priredili 4. oktobra. Nekoliko pozno sicer, že v hladu jeseni, vendar prireditelji zatrjujejo, da bo praznik kar najlepše izveden. Pripravljalni odbor je sestavil že podroben spored občinskega dneva, v katerem je zajeto vse, kar predstavlja črenšovsko občino Gospodarska razstava bo vsekakor najpomembnejši del prireditve. Odprta bo tri dni, prikazovala pa bo dejavnost črenšovske občine s področja kme- tijstva, obrtništva, domače obrti in podobno. Seveda se največ pričakuje od občinskih podjetij, ki bodo na razstavi prikazovala svoje izdelke, pa se jim obeta kar huda konkurenca s strani obrtništva. Prav tako pa se skrbno pripravlja tudi ostali, predvsem kulturni del prireditve. Razna društva s skrbjo pričakujejo občinski dan. saj hočejo dostojno prikazati svoje delo in dosežene uspehe. Črensovski pevski zbor pridno vadi, ne zaostaja pa tudi dramatska skupina, ki pripravlja uprizoritev »Gosposke kmetije«. Dijaki in gojenci šol prav tako ne marajo zaostajati; pripravljajo pevske in telovadne nastope. Seveda, pomemben de- lež bo dalo k občinskemu dnevu tudi društvo Partizan in pa gasilci. Ta spored kaže precejšnjo širino, občani pa izražajo še željo po živinorejski razstavi. Dobro bi bilo gotovo tudi to in verjetno bi tudi šlo, s pomočjo Okrajne zadružne zveze in — z dobro voljo. L. T. Občinska konferenca SZDL v Ivanjkovcih Predzadnjo nedeljo, 13. t. m„ je bila v Ivanjkovcih širša konferenca SZDL. Poleg članov občinskega odbora SZDL so se konference udeležili tudi celotni vaški odbori. Med drugim so na konferenci ugotovili, da nekateri vaški odbori zelo slabo izvajajo svoje naloge. Tak primer je v Veličanih, kjer nista hotela sprejeti dolžnosti, čeprav sta bila izvoljena — Sef Avgust in Rajh Janez Prvi naj bi bil celo sekretar vaškega odbora SZDL. Socialistična družba zaposluje oba, sama pa skupnosti nočeta prispevati ničesar. Na konferenci so izključili iz odbora SZDL tudi Stanka Rajha iz Žerovinec, ki se ni udeležil niti ene seje. Če so taki odborniki, potem se ni čuditi, če delo ne gre nikamor. Povsod, kjer so odbori SZDL mlačni, je delo vidno slabše. V takih krajih na zborin volivcev ni bilo niti odbornikov. Pomenili so se tudi o bližajočih se volitvah in bili enoglasni v predlogih, da naj kandidira za Zvezno ljudsko skupščino tov. ing. Jože Levstik. T. L Za novo šolsko zgradbo v Bogojini Na zadnjem roditeljskem sestanku nižje gimnazije v Bogojini so starši med drugim načeli tudi vprašanje gradnje novega šolskega poslopja v Bogojini. Da je novo šolsko poslopje v Bogojini stvarna potreba, tega Bogojinčanom gotovo nihče ne oporeka; res pa je, da je to povezano s precejšnjimi težavami. Tudi občinski ljudski odbor se tega zaveda in zato zavzema stališče, da se je treba najprej nasloniti na lastne sile in pokazati dobro, voljo — potem pa bo že šlo. Upajo, da bodo njihovo željo upoštevali tudi na okraju, pri investicijah v bodoče. Zdaj, ko bodo po vseh vaseh množični sestanki in zbori volivcev, bodo na njih razpravljali tudi o tem. Po zadnjem sklepu občinskega ljudskega odbora naj bi volivci sami na teh zborih izbrali člane pripravljalnega odbora in se pomenili o vsem, kar bo treba storiti in predvsem pomagati z lastnimi sredstvi. Občinski ljudski odbor obenem že tudi skrbi, da bo na razpolago primemo zemljišče, kjer bi lahko v doglednem času postavili novo šolsko poslopje. Občani upajo, da bodo kmalu vidni uspehi akcije in da bo celotno prebivalstvo občine pri tem pomagalo po svojih močeh. B. V. V Križevcih na Goričkem Mladinci se resno pripravljajo na delo v zimskem času. Tako vsaj obetajo razgovori na zadnji mladinski konferenci. Povedati je treba, da od pomladi sem delo mladine križevske občine ni šlo najbolje, vse do nedavnega, ko so se začeli za mladino malo resneje zanimati komunisti s področja Križevec. V takem vzdušju se Je pripravljala tudi konferenca. Mladinci so precej razpravljali o onih mladih ljudeh, ki še niso vključeni v vrste organizacije LMS. to predvsem v krajih, kjer ta sploh ne obstaja. Tako so že na konferenci vključili v organizacijo mladince iz Lončarovec in Panovec. Le teh je premalo, da bi lahko z uspehom delali v lastnem vaškem aktivu Na konferenci so izvolili tudi delegata za V kongres LMS — Cer Irmico delavno mladinko, ki sl mnogo prizadeva pri delu s križevsko mladino. Ni še dolgo od tega sestanka In izgleda, da sklepi ne bodo ostali le na papirju. Mladinci so doslej že dva dni kopali gramoz za zadružni dom, z delom še nadaljujejo in tekmujejo. Na predvečer kongresa bodo kresovali, v kongresnih dneh pa nameravajo na izlet na Dolič. Mislijo pa že na to, kaj bodo čez zimo. Sklenili so, da bodo v zimskem času naštudirali več iger in organizirali nekaj tečajev. Tako je doslej največ zanimanja za radioamaterski tečaj. Upajmo, da bo ob nadaljnji pomoči članov Zveze komunistov delo križevske mladine v resnici bolje. VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. sept. do 1. okt. Prevladovalo bo lepo, po večini jasno vreme. Delovni ljudje! Udeležujte se predvojnih sestankov! Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 25. septembra 1953 V Bakovcih so delavni mladinci O Bakovcih — tej precej veliki vasi med Soboto in Muro, le redkokdaj zasledimo kaj v našem časopisu, še manj pa o delu bakovskih mladincev. Zato tokrat par besed o mladih Bakovčanih. Vaški mladinski aktiv precej deluje predvsem na športnem področju. Letos je to delo dobilo še celo lepe poteze. Nedavno so mladinci dobili na razpolago tudi primeren prostor za športno življenje. Na njem so si uredili nogometno igrlšče, sedaj pa urejajo tudi igrišče za odbojko, saj so ustanovili odbojkarsko sekcijo, ki pridno vadi. Tudi precej deklet se zanima za odbojko. Letos so bakovski mladinci prispevaii okrog 300 prostovoljnih delovnih ur pri razne delih. Tako so pomagali pri gradnji nove ceste, pri postavitvi daljnovoda za elektrifikacijo vasi in seveda največ pri delih na športnem prostoru. Svoji športni enajstorici so dali ime »Graničar«. Odigrali so že več srečanj s sosednjimi mladinskimi nogometnimi ekipami. Letos poleti so priredili zabavno prireditev, z izkupičkom pa so nabavili žoge za nogomet in odbojko, mrežo za odbojko in še nekaj nogometne opreme. Aktiv ima tudi precej močno šahovsko sekcijo. Ljubiteljev te lepe igre je vedno več. Do sedaj so mladi bakovski šahisti odigrali dva dvokrožna turnirja in Sicer z mladina Tišine in sosednjega Kroga. S prvimi so obakrat izgubili, a nad Krožani so dosegli dve visoki zmagi. Toda nočejo ostati samo prt športu. Z jesenjo bo več časa tudi za kulturno delo, zato se ukvarjajo z mislijo o ustanovitvi igralske drüžine, ki bi Čez zimo lahko pripravila vsaj dve igri. Tako so začeli z delom mladina v Bakovcih. Vodi jih novi sekretar, s katerim vsi upajo, da bodo dosegli še kaj lepih uspehov. S. P Priljubljena prosvetna delavka se je poslovila 23 let je delovala v Vučji vasi učiteljica Mirka Senčarjeva, priljubljena prosvetna delavka, vzgojiteljica, ki je pred dnevi zapustila to vas. Bila je res zelo vzgledna in neumorna prosvetarka. Vodila je dramski odsek bila voditeljica pionirjev, ustanovila je tudi lutkovno gledališče pa tudi v ostalih množičnih organizacijah je niso pogrešan. Mirke Senčarjeve ne bodo pozabili njeni učenci, ki jih je mnogo, pa tudi vsi ostali vaščani se je bodo spominjali s hvaležnostjo. Starši pozor ! Pričelo se je novo šolsko leto. Tudi v tem šolskem letu zavarujte svoje otroke proti nezgodam! S premijo din 20.— ki jo naj otrok plača na vaši šoli, vam bo Državni zavarovalni zavod v primeni nezgode izplačal sledeče: do din 100.000.— za primer trajne nesposobnosti za delo otroka (ali pa tolikšen odstotek te vsote, kolikor bi znašala invalidnost otroka); do din 10.000.— za primer smrti otroka; do din 2000.— za kritje stvarnih in nujno potrebnih stroškov zdrav- -ljenja ter ostalih stroškov pri tistih učencih-dijakih, ki zaradi nezgode utrpijo okvaro svojega zdravja, ki pa se pri svojem zdravljenju ne morejo poslužiti ugodnosti socialnega zavarovanja. Za informacije se Obračajte na učiteljstvo vaše šole ali pa na naše zastopnike. Državni zavarovalni zavod podružnica Murska Sobota. Koliko nas je na svetu? Težko je preceniti število prebivalstva po vsem svetu, saj je znano, da so mnogi predeli naše zemlje še povsem neznani; mednje spadajo posebno neprehodne džungle ob ekvatorju. Zato so tudi številke, ki jih zasledimo v modernih demografskih revijah, le približne in se ločijo med seboj. Nekaj milijonov ljudi, o katerih le slutimo, da nekje žive, več ali manj niti ne vpliva prehudo na končne ugotovitve o gostoti prebivalstva, pa tudi ne na pereča vprašanja, ki so povezana z obljudenostjo. Število ljudi na svetu se giblje nekje med 2 milijardama 376 milijoni in dvema milijardama 499 milijoni. Več kot Polovica ljudi živi v Aziji, pri čemer SZ ni všteta. Najbolj gosto naseljeni kontinent je Evropa, kjer živi 80 ljudi na km2. Najredkeje pa je naseljena Oceanija, kjer prideta na km2 samo dva prebivalca. V Severni Ameriki znaša to število 9. Najgostejše naseljena področja na svetu pa so: Zahodna Indija, kjer pride 253 ljudi na km2, otok Martinique (250), Guadalupa (164), Otočje vestrov (Windwards Islands) — 132, Trinidad — 127 itd. Povprečna gostota prebivalstva na zemlji znaša 18 ljudi na km2. Najgosteje naseljeno mesto na svetu je Hong Kong, katerega površina meri nekaj več kot 1000 km2. Tu živi 1987 ljudi na km2. Med državami je najgosteje naseljene Posarje (372 ljudi na km2), Nizozemska (317 na km2) in Walles (291 na km2), Japonska je najgosteje naseljena država v Aziji (229 prebivalcev na km2). V Indiji živi 117 ljudi, v Pakistanu pa 80 na km2. Nekaj o vzgoji najmlajših V navadi je že, da majhnemu otroku vedno kaj podarimo. Kakor hitro naš malček spozna, da je ta ali ona stvar njegova, se vzbudi v njem veselje nad predmetom, ki smo mu ga poklonili. Otrok se je zavedel osebne posesti, zato bo zelo hitro opazil, če mu bo zmanjkala kaka priljubljena igrača. Starši morajo sedaj svojo vzgojo usmeriti tako, da bo otrok pravilno razumel pojem lastninske pravice. Biti morajo predvsem Pravični. Otrok ima že zgodaj svoje igrače, ki so mu posebno pri srcu, in vsaka izguba ga zelo boli. Zato mu teh predmetov ne smemo brez vzroka odvzeti. Otrokovo lastninsko pravico moramo spoštovati, nesmemo pa pri tem podpirati njegovega samoljublja. Namreč le malo je otrok, ki že po naravi radi poklanjajo drugim, kar je njihova last. Pa vendar ne smemo otrokovih predmetov proti njegovi volji podarili drugemu. Edino otrok ima pravico, razdajati svoje igrače, zato mu moramo čimbolj zgodaj vcepiti veselje do darovanja. Največ pomore k temu dober zgled staršev. Kmalu, ko bo začel otrok pregledovati svoje igrače in trenutek, ko se bo prvič ozrl po nekom, ki bi ga rad obdaroval, je odločilen za vse njegovo življenje. Otrok se sedaj čuti srečnoga pri vsakem takem dejanju. V družinah, kjer je več bralcev in sestrin je največ prilike, da se otrok odpove egoističnim stremljenjem. Navaditi ga moramo, da bo z veseljem odstopil košček čokolade ali igračo svoji sestria in tovarišu pri igri. Če v otrokovo dušo že v rani mladosti Vcepimo tovarištvo, potem lahko rečemo, da smo položili temeljni kamen njegovemu značaju in v bodoče ga bomo samo še skrbno dopolnjevali in poglabljali. Vsak uspeh nam bo dal zadoščenje za naš trud, ker ni lepše in obenem težje naloge kot vzgajati mladega človeka. DRUŠTVO UP0K0JENCEV V GORNJI RADGONI AKTIVNO DELUJE Upokojencev radgonskega okoliša, ki obsega področje občin Videm, Radenci, Apače, Ivanjci in Gor. Radgona, je trenutno 405, a med temi 42 neposrednih družinskih članov svojcev upokojencev Društvo pogostoma prireja na svojem področju Članske sestanke, kjer obravnavajo vprašanje materialno oskrbe upokojencev, in se seznanjajo tudi s političnimi problemi. Zadnji čas seznanjajo z novim zakonom o ukinitvi viničarskih odnosov upokojene viničarje, ki jih je v društvu največ. Med drugim so se odločili področje podružnice razformirati in ustanoviti nove podružnice v Slatini Radenci in Vidmu. Na ta način bo možno tesnejše sodelovanje upokojencev v lastni stanovski organizaciji. Še o kajakaških tekmah na Muri V zadnjih dveh številkah našega tednika smo pisali o kajakaških tekmah na Muri. Poročali smo v dobri veri, da je bilo res vse tako, kot nam je sporočil naš kroški dopisnik. Mladina iz Petanjec pa trdijo, da je bil pristranski. Zato objavljamo dopis tovariša K. A., mladinca iz Petanjec, v nekoliko Skrajšani obliki. Upamo pa, da si bodo po tem številni gledalci obeh tekem ustvarili mnenje, kdo ima prav in kdo poroča pristransko. Res je, da kajakaške tekme niso najbolje uspele, niti v Kro- gu niti na Petanjcih, ni pa lepo, da tovariš iz Kroga dolži nediscipline in nereda samo Petanjčane. Na tekmovanje v Krog smo res prišli šele pol ure pred Začetkom, toda Krožani so i nas na tekmovanje povabili šele Prejšnji večer. Ze takoj v začetku je nastal spor, s čigavimi čolni se bo tekmovalo. Krožani so trdili, da oni kot organizatorji imajo pravico odločati o tem; v Petanjcih pa, tam bodo o tem odločali Petanjčani. Toda ko je do tega prišlo, so Krožani pozabili na to. Njihov vodja tov. S. J. je izjavil, da dela le po pravilih in navodilih, po katerih se tekmovanje lahko izvede le s kajaki predpisane konstrukcije (in kdor jih nima?!). Čeprav so bili nekateri mladina iz Kroga voljni voziti v naših sandolinah, smo morali pred zahtevo tov. S. J. vsi popustiti in vzeti kroške kajake. Nadalje pravi poročevalec iz Kroga, da je bil neki tekmovalec iz Petanjec že pred startom izključen iz tekmovanja zaradi nediscipline. Le kje se je to zgodilo? Iskren pa ni niti pri objavi rezultatov, kjer trdi, da so bili Krožani za razred boljši od Petanjčanov, resnica pa je, da so Petanjčani dosegli na Krogu dvoje prvih mest, Krožani le eno, rezultat po točkah pa je bil 14:12 v dobro Petanjčanov; drugo tekmovanje pa se je prav tako končalo z zmago domači- nov — Petanjčanov, 5:2. Kje si potem za razred boljši Krožani ? Želimo, da se našim časopisom poroča resnica, prav tako pa n lepo, da skuša nekdo odgovornost za neuspeh naprtiti drugemu. K. A Petanja * Pripomba uredništva: Tudi mi se strinjamo s tem; poročati je treba resnico! Zanimiv obisk v obmejni Radgoni Nedavno je obiskala Gornjo Radgono skupina angleških izletnikov. Kakih 40 gostov je pripeljal v naše obmejno mesto Potnikov avtobus in jih odločil pred radgonskim vinogradniškim gospodarstvom. Angleže je pozdravil direktor podjetja, tov. Kralj in jim izrekel dobrodošlico v naši Prlekiji. Izletniki so si potem ogledali kleti vinogradniškega gospodarstva, naprave za izdelovanje šampanjec, s katerim so bili, kot je kazalo, že znani, saj ga izvaža tukajšnje podjetje na Angleško. Z velikim zanimanjem so stopali tuja po temačnih kleteh in cmokaje trkali po velikih sodih našega poznanoga vina. Ljubeznivi direktor je potem goste v imenu vinogradniškega kolektiva povabil na majhno preiskušnjo vina, kjer so se počutili kar dobro, posebno jim je šel v slast šampanjec. S šampanjskih etiket so si nekateri pridno izpisovali firmo šampanjca, češ da bodo takega zahtevali tudi v svoji domovini. Kmalu nato so se gostje zopet vkrcali v avtobus in se odpeljali proti Radencam. Na svoji poti so potem obiskali še Ljutomer in Ptuj, kjer so si ogledali vinarski muzej. Iz Maribora pa dalje proti Zagrebu in Beogradu. Potnikov spremljevalec je povedal, da so bili tile izletniški člani tako zvanega »Društva dobre jedače in pijače«. In to se je gostom tudi videlo. Mnogo naših naročnikov je prezrlo naše položnice, ali pa so pozabili, da je treba tudi za »Obmurski tednik« redno plačevati naročnino. Zato opozarjamo vse zaostankarje, da pričakujemo nakazilo naročnine — precej naročnikov nam dolguje celotno letešnjo — od slehernega. ČE VAS BO V TEH DNEH OBISKAL tovariš iz uprave »Obmurskega tednika« in se pozanimal, kako je z naročnino za tednik, vas naprošamo in pričakujemo, da se boste dobro pobotali z njim in kar pri vas doma — kjer bo tudi najlaže — uredili svoje obveznosti do »Obmurskega tednika«, ki bo potem še z večjim veseljem prihajal v Vašo hišo in vas z vsako številko bolje in obširneje seznanjal z dogodki doma in po svetu. Uprava Apače Velika množica občanov k Apaške kotline je pred dnevi pospremila na zadnji poti tovariša Franca Ščapa, uslužbenca občine, doma iz Grah. Pokojni je bil med prebivalstvom priljubljen, znan in cenjen kot zaveden Slovenec, že iz časov prejšnje Jugoslavije, ko je kot tajnik apaške občine stal nasproti vdirajočemu valu hitlerizma po tamkajšnje nemčurjih. Zato ga je že v aprilskih dneh zajela internacija. Ko se je po osvoboditvi poln upov in veselja vrnil v domači kraj, je takoj krepko nadaljeval z delom. Nekaj let je bil uslužben na OLO Radgona in nazadnje na občinskem ljudskem odboru v Apačah. Posledice prestanih naporov internacije so mu v prizadevnem delu po vojni le še bolj zrahljale zdravje in ko se je še prepozno za- tekel v mariborsko bolnišnico, mu ni bilo več pomoči. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v častnem spominu. RJ Pri takih zadevah bodimo resni Naslovna pripomba velja za zadnji zbor volivcev v Radgoni. To, da po dobrem govoru predsednika OLO Ljutomer tov. Verdeva ni bilo tako rekoč nobenega razgovora, daje nam Radgončarom svojstveno spričevalo. Svoj čas so bili (in so še, toda manj na setankih) zborovalce bolj zgovorni. Bolj pa mislim opozoriti na naslednjo stvar. Sprva je kazalo, da bo obisk slab. Ljudje pa so prihajali še dolgo po napovedanemu začetku zbora. Kaže, da smatramo v Radgoni zamujanje za lepo navado. Ali se res ne bi mogli enkrat za vselej otresti take netočnosti? Zbor volivcev je vendar tako važna zadeva, da ji je treba posvetiti vso pozornost, tudi čas. Tako »kapanje« na sestanek, ki vedno neljubo zmoti že prisotne, obenem dokazuje našo podcenjevanje tako važne zadeve. Drugo, kar se tudi ni zgodilo šele prvič, pa so bile neumestne pripombe vinjenega tov. Leskovška. Naj si Zapomni, da je zbor volivcev resna zadeva, ne pa prostor za vinjene »hece«. Ne bo odveč, če bo v bodoče v podobnih primerih posegla vmes Ljudska milica. -rko Golar Manko: Stara Vogrinčka Stara Vogrinčka se je ozrla še enkrat do goricah. Čeprav je bilo še nekam daleč do večera, so sence že legale po grabicah, ker so jih metale bukve in hrasti, ki so rasli vrh brega, po gorici. Modrikasta megla se je dvigala tam za drugim bregom. Tam je tekel potok, in v jeseni se prične ob mraku dvigati iz njega megla, da človek že po njej vidi, da je jesen. Klopotci so ta dan molčali, kakor da so se že včeraj navrteli in naklepetali tudi za danes. Nekako tiho je bilo vse le Črički so pričeli Počasi oglaševati svoje citre in gosli za koncern ki jih čaka še ta večer, ko bo tretja gosti pozno v noč, nekateri celo do jutra. Stara Vogrinčka je bila res že stara. Če je imela sedemdeset ali več let, ni dobro vedela, saj ni nikoli preštevala svojih let, saj jih ni imela zakaj, po njih pa tudi ni nihče vprašal. Stala je na sepni grabici in pogled ji je drsel od trsa do trsa. dokler se ni izgubil v nejasnosti kajti Vogrinčka je videla že hudo slabo, tam nekje v žlahtni grabici, ki je rodila že leta žlahtnino. Saj sama ni vedela, čemu stoji tako dolgo. Lahko, da niti razmišljala ni. Lahko pa se je spomnila včerajšnjega dne, ko sta napravila z bivšim virtom zadnji obračun. Tokrat je potegnil gospodar krajšo, hudo krajšo za vse čase. . . Da, res, v občinski pisarni je bilo. Boljše oblečeni ljudje iz Lotmerka, ki so prišli nalašč v Ilovščak, so jo spraševali tako čudne reči, da je sprva mislila, da se norčujejo iz nje. Silili so vanjo, če je bila res pri virtu v najemu, ali pa je vse življenje s svojimi rokami za nekaj redov koruze in krompirja, pa morda še za malega gujdeka s svojimi rokami s pokojnim možem in deco obdelovala virtove gorice. Smešno ! Kako pa naj bi bilo drugače; in je treba take stvari sploh spraševati? No, ti Ljutomeržani pa ga res pihnejo ! Saj so tudi njeni starši, oče in mati in brat in sestre in ne vem še kdo, delali isto. In zakaj ta smešna vprašanja? Doma naj bi jo pustili, kaj jo kučejo na občino, njo, staro žensko, ki niti ne ve več, če ni že blizu osemdesetih let. . . Mož ji je umrl že pred leti. Kdaj je bilo to, tudi tega se ni več dobro spominjala. Pri pretakanju ga je nekoč stisnil sod k steni, nekaj mesecev je pljuval kri za virta, in ko jo je izpljuval, je usahnil, kot je usahnila ob suši potonika, ki se je naslanjala na zid virtove kuče. . . Poleg nje je stal na občini njen virt. Glasno ji je dopovedoval, da ona, Vogrinčka, ni bila nikoli njegova viničarka, da je bila v hiši le v najemu in da je le kot najeta delavka opravljala njegove gorice in da je on, njen virt s svojimi rokami opravil večino dela. Stara Vogrinčka ga je gledala debelo, kot da tudi pri virtu ni vse v redu kot pri onih, ki so jo spraševali skoraj smešne stvari. Vogrinčka je samo zagodrnjala, če jo hoče imeti za norca, ko vendar ve, da ni zamahnil po gorici niti enkrat z motiko, da ni imel niti enkrat püte na svojih ramenih in da se mu galicija ni niti malo in niti enkrat zažrla do krvi v kožo. Da so vsi njeni kot vsi drugi. sami rezali v februarju, da so brez virta pleli gorice in da so tudi gnoj nosili vanjo sami Ah. da, v jeseni so tudi virt prijeli za delo! To je treba reči! In kar je res, je res ! Z žehtarjem so hiteli za brači, tu in tam se sklonili za kakšno jagodo se zadrli nad komerkoli ki ni bral ščista, in zamašili malemu Na- čeli usta če je Skrivoma zobal grozd. Da ob jeseni so viri res pomagali. Drugače, drugače se ona, Vogrinčka. ničesar ne spominja. Viri je zelenel od jeze. Zakaj spreminja barvo. Vogrinčka ni vedela in zakaj ji je dopovedoval tisto o najemnini tudi ni vedela. Oni iz Lotmerka z boljšimi oblekami so nekaj hitro zapisovali, ljubeznivo gledali na staro Vogrinčko in ji kimali z nasmejanim obrazom . . . Vogrinčka je še zmiraj stala na sepni grabici. Zdaj se je nasmehnila tudi ona. Saj res, kaj so ji vendar povedali oni iz Ljutomera? Pravzaprav so jo spraševali, če bi hotela svojo kučo in nekaj zemlje okoli nje. Smešno vprašanje ! Sicer pa tega ni hotela nikoli, namreč zemlje in kuče. Ta misel se ji je zdela pregrešna. Kako pa naj ima Vogrinčka zemljo in še kučo povrhu. Saj vendar ona ni virt; ona je viničarka in ali so bili že viničarji z zemljo?! Pa so on iz Ljutomera še vedno vrtali vanjo s tem smešnim vprašanjom No virt je bil nekako bolj uvideven in ji je odsvetoval zemljo in kučo. Vrag naj jo vzame, saj je ni navajena in kdo ji bo popravljal kučo? Saj se norčujejo iz nje, ki je ctara da še dobro pomni Franca Jožefa in ne vem katerega papeža. Toliko, da ni rekla: »Gospodje tovariši pamet imejte vendar, in čeprav sem stara vdova, ni potrebno, da bi izbrali ravno mene za norce briti. Kakšno kučo imate vendar v mislih in o čigavi zemlji govorite. Vem, da je že marsikaj drugače, toda časi se kljub temu še niso postavili na glavo. Tak. nehajte vendar in si poiščite koga drugega za svoje norčavosti.« In je hotela Vogrinčka oditi. Pa so jo oni iz Ljutomera zadržali in so rekli, da mislijo Čisto resno, da je zakon danes tak in tak in da ga mora spoštovati tudi njen viri, ki mu bodo gorice vzeli, oziroma plačali ker, ima zemlje preveč. In če hoče. da lahko ona ali pa njeni otroci ali kdorkoli od njenih odkupi za male peneze kučo in še nekaj zemlje, pa da ni treba plačati takoj, ker se lahko zgodi to tudi Čez več let No da naj pove hitro. če hoče. ker je treba urediti podobne zadeve še z drugimi viničarji. . . . Zato je stala Vogrinčka na sepni grabici. kajti je razmišljala že ves čas od včeraj in je mislila ponoči in bo najbrž razmišljala še ves teden ali pa še dalj. Da. kučo bo kupila in tudi zemljo saj je nekako že oboje njeno saj se se tako na občini zmenili. Počasi se je sklonila k tlom, pobrala prgišče peščene zemlje in jo drobila s prsti. Le za koga naj jo ima. Ah. da, sin Franček, kot gora silen, je padel med vojno. Ljudje so rekli. da je padel nekje pri partizanih. Vsaj je vseeno, kje! Ni ga več in komu naj da kučo in tisto plahto zemlje po smrti. In ko je zdrobila zadnjo grudico se je spomnila na svojega vnučka pravzaprav vnuka saj je bil tudi že velik in močan, bil je tudi Franček, saj je bil njegov oče Franček, ki ga je pustil ko je pričel čehak komaj govoriti. Da, zanj naj bo kuča in zemlja, naj jo ima on, ki je kri njene krvi in je kri vseh pokolenj nazaj, ki so bili viničarji že v materinem telesu. In ona, stara Vogrinčka je zadnja viničarka v vrsti vseh Vogrincev, ki so se rodili in umirali zgarani in zdelani in zbiti, kot so bile zbite gorice ko je spomladi zlezel sneg iz njih. Stara Vogrinčka se je smehljala, se počasi obrnila proti svoji kuči, ki je tonila v zelenju in zlatu rodnega drevja. Okoli nje se je zmračilo le za hip, kajti mesečina je že posrebrila njeno pot, ki se je vila med grabicami in čričkovim svatovskim petjem. Murska Sobota, 25 septembra 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Volitve v Zbor proizvajalcev OLO Murska Sobota Okrajni ljudski odbor Murska Sobota — Predsedstvo Štev. I 792/1-1953. Na osnovi 64. in 111. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter v zvezi z Odlokom Izvršnega sveta LS LRS o razpisu volitev v Okrajne zbore proizvajalcev (Ur list LRS Št. 31/53) izdaja Okrajni ljudski odbor Murska Sobota na VII. skupni seji obeh zborov OLO dne 22. sept. 1953, sledeči sklep o določitvi dnevov volitev v obeh proizvajalskih skupinah za Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota, ki se bodo vršile po posameznih volilnih enotah v času od 1. do 8. novembra 1953. V proizvajalski skupini industrije. trgovine in obrti se bodo vršile volitve v Zbor proizvajalcev OLO M. Sobota po posameznih volilnih enotah ob sledečih dnevih: 1. volilna enota dne 3. nov. 1953 2. volilna enota dne 3. nov. 1953 3. volilna enota dne 3. nov. 1953 4. volilna enota dne 3. nov. 1953 i 5. volilna enota dne 3. nov. 1953 M. Sobota, 22. sept. 1953 6. volilna enota dne 3. nov. 1953 7. volilna enota dne 3. nov. 1953 8. volilna enota dne 3. nov. 1953 9. volilna enota dne 3. nov. 1953 10. volilna enota dne 3. nov. 1953 11. volilna enota dne 4. nov. 1953 12. volilna enota dne 3. nov. 1953 13. volilna enota dne 3. nov. 1953 14. volilna enota dne 3. nov. 1953 15. volilna enoja dne 5. nov. 1953 16. volilna enota dne 4. nov. 1953 17. volilna enota dne 5. nov. 1953 18. volilna enota dne 5. nov. 1953 19. volilna enota dne 4. nov. 1953 20. volilna enota dne 6. nov. 1953 21. volilna enota dne 6. nov. 1953 V proizvajalski skupini kmetijstva se bodo vršile volitve v Zbor proizvajalcev OLO M. Sobota v vseh 20 volilnih enotah v nedeljo, dne 8. novembra 1953. ӀӀӀ. Ta sklep se objavi na uradni deski OLO M. Sobota in na krajevno običajen način v vseh volilnih enotah. Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Predsednik OLO: Šabjan Štefan Volilne enote in število odbornikov posamezne volilne enote Okrajni ljudski odbor Murska Sobota — Predsedstvo Štev. I 7920/1-1953. Na osnovi 72. in 111. člena. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19/52) ter v zvezi s 94. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 31/53) izdaja Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota na svoji seji dne 22. septembra 1953 sledeči M. Sobota, 22. sept. 1953 sklep o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov Zbora proizvajalcev OLO M. Sobota in o številu odbornikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti. Za volitve v Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota se določijo sledeče volilne enote in število odbornikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti: V skupini industrije, trgovine in obrti: 1. volilna enota, ki obsega podjetje Proizvodnje nafte, Lendava in ki voli 5 odbornikov; 2. volilna enota, ki obsega podjetje Tovarna perila »Mura« v M. Soboti in ki voli 2 odbonika; 3. volilna enota, ki obsega gradbeno podjetje »Sograd« v M. Soboti in ki voli 2 odbornika; 4. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: Trgovsko podjetje »Potrošnik« v M. Soboti, Trg. podjetje »Tekstil« v M. Soboti, Trg. podjetje »Tekstil« v M. Soboti. Trg. podjetje »Železnina« v M. Soboti. Trg. podjetje »Preskrba« v M Soboti, Trg. podjetje »Koloniale« v M. Soboti, Trg. podjetje »Železnina« v M. Soboti. Trg. podjetje »Preskrba« v M. Soboti. Trg. podjetje »Koloniale« v M. Soboti. Trg. podjetje »Železničar« v M. Soboti, Komisijsko trgovino v M. Soboti, uslužbence trg. podjetij KZ Černelavci, KZ M. Sobota, KZ Krog. KZ Rakičan, podjetje Okr. odbora SZDL »Naš tisk« v M. Soboti, Mestni kino v M. Soboti in voli 1 odbornika; 5. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: Trg. podjetje »Pridelki« v M Soboti. Mestna gostinska podjetja v M. Soboti, vse uslužbence in delavce zaposlene v gostinskih obratih soc. zakupa v M Soboti, trg. podjetje »Kombinat« v M. Soboti, trg. podjetje »Jugovinil« v M. Soboti, trg. podjetje »Triglav« v M. Soboti, Zadružno trgovsko podjetje v M. Soboti, Trgovino poljedelskih strojev v M. Soboti. Gostinsko podjetje Tovarne mes. nih izdelkov v M Soboti, trg. podjetje »Petrol« v M Soboti, trg. podjetje »Varteks« v M. Soboti in voli 1 odbornika; 6. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: Tovarno mesnih izdelkov v M. Soboti, podjetje »Mlekopromet« v M. Soboti, trg. podjetje »Perutnina« v M Soboti, Mestne pekarne v M. Soboti, »Vetserum« zavod v M. So- boti in ki voli 1 odbornika; V 7. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: ind. podjetje »Panonija« v M. Soboti, Mestno kleparstvo v M. Soboti. Mestno metlarno v M. Soboti, Obrat »DES« v M. Soboti, Mestno elektroinštalacijsko podjetje v M. Soboti in voli 1 odbornika; 8. volilna enota, ki obsega sledeče proizvajalce: vse obrtnike in obrtne delavce pri privatnih obrtnikih na področju Mestne občine M. Sobota in ki voli 1 od. bornika; 9 volilna enota, ki obsega sle- deča podjetja: Obrtno podjetje »Radiocenter« M. Sobota, Obrtno podjetje »Urarstvo« M. Sobota, Obrt podjetje »Pleskarstvo« M. Sobota, Obrtno podjetje »Pečarstvo« M. Sobota, Obrtno pod. jetje »Cementarna« M. Sobota, Mestno mizarsko podjetje M. Sobota, Obrtno podjetje »Kolarstvo« M. Sobota, Obrtno podjetje »Vrvarna« M. Sobota, Obrtno podjetje »Sedlarstvo« M. Sobota, Invalidsko podjetje »Mizarstvo« M. Sobota, Komunalne ustanove v M. Soboti, Mlinska podjetja v M Soboti, Knjigoveznico v M. Soboti, Mestno brivnico v M. Soboti, Gradbeno podjetje »Remont« v M. Soboti, delavce pri okrajni upravi cest s področja M. Sobota in ki voli 1 odbornika; 10 volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: Telefonsko nadzorstvo v M Soboti. uslužbence pošte v M Soboti. Železniško postajo v M. Soboti, Kurilnico v M. Soboti, Nadzorništvo proge v M Soboti, podjetje »SAP« v M Soboti, delavce pri izpostavi Slovenija-ceste na področju M. Sobota in ki voli 1 odbornika; 11. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: Opekarna Puconci, Opekarna Nemčavci, Gozdno gospodarstvo v M Soboti in ki voli 1 odbornika; 12 volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: Opekarne Len. dava, železniško postajo v Lendavi, Nadzorništvo proge v Lendavi, gradbeno podjetje »Remont« v Lendavi in ki voli 1 odbornika; 13. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja: vse privatne obrtnike in obrtne delavce pri privatnikih na območju mestne občine Lendava, Dežnikarno »Heroj Stefan Kovač«. Lendava, Popravljalnico koles. Lendava, Elektro-inštalacijsko podjetje, Lendava, Pleskarstvo, Lendava, Mizarstvo in žaga. Lendava, Šiviljstvo, Lendava, Čevljarstvo, Lendava, Pekarne, Lendava, Plinarno, Lendava, Splošno mehanično delavnico, Lendava, Brivnico, Lendava, Komunalna podjetja, Lendava in ki voli 1 odbornika; 14. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vsi uslužbenci pošte v Lendavi, trg. podjetje KZ Lendava, trg. podjetje »Panonija« Lendava, trg. podjetje »Izbira« Lendava. Komisijska trgovina, Lendava, Mlin Lendava. vsi trgovski uslužbenci KZ Čentiba. KZ Dolga vas. KŽ Lendava KZ Mostje, vsi uslužbenci in delavci v go- stinskih obratih soc. zakupa v Lendavi, vsi cestni delavci v Lendavi, trg podjetje »Koloniale«, Lendava, Mestna gostinska podjetja, Lendava, trg. podjetje »Triglav«, Lendava, uslužbenci KZ Dolina, Kino Lendava, cestarji izpostave podjetja Slovenija-ceste v Lendavi in ki voli 1 odbornika; 15. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: uslužbence pošte Tišina, vse cestarje z območja občine Tišina, vse privatne obrtnike in obrtne delavce občine Tišina, uslužbence KZ Borejci. KZ Gederovci, KZ Gradišče, KZ Krajna. KZ M. Črnci KZ Petanjci, KZ Rankovci, KZ Tišina, vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Cankova, uslužbence pošte Cankova, vse cestarje v občini Cankova, Mesnica, Cankova, Mlin Skakovci, vse trgovske uslužbence KZ Cankova KZ Domajinci, KZ Gerlinci, KZ Krašči, vse privatne obrtnike in obrtne delavce s področja občine Bodonci, uslužbence pošte Bodonci, vse cestarje na območju občine Bodonci vse trgovske uslužbence KZ Bodonci, KZ Vadarci, KZ Zenkovci, KZ Pužavci in ki voli 1 odbornika; 16. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vse uslužbence pošte Grad, vse privatne obrtnike in obrtne delavce na območju občine Grad, vse cestne delavce v občini Grad, Žaga Grad. Pekarna in občinski bife, Grad. vse trgovske uslužbence KZ Grad KZ Radovci, KZ Dol. Slaveči, KZ Motovilci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce na območju občine Rogaševci. Poslovalnico trg. podjetja »Železničar«, Rogaševci, Šiviljstvo, mesnica in pekama Rogaševci, vse uslužbence pošte Rogaševci, vse cestarje na območju občine Rogaševci. Mlin in žaga, Pertoča Mlin in žaga Sotina. Mlin Sv Jurij. Mlin in žaga Serdica, vse trgovske uslužbence KZ Kramarovci KZ Pertoča. KZ Rogaševci. KZ Sotina in ki voli 1 odbornika; 17 volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vse privatne obrtnike in obrtne delavce na območju občine Kuzma. vse uslužbence pošte Kuzma. Mlin in žaga Kuzma, vse trgovske uslužbence KZ Dolič KZ Kuzma, KZ Trdkova. KZ Gor Slaveči, vse privatne obrtnike in obrtne delavce na območju občine Gor. Petrovci, vse uslužbence pošte Gor Petrovci, Mlin Peskovci. Mlin in žaga Lucova. Gradbeno podjetje »Remont« Lucova vse trgovske uslužbence KZ Adrijanci, KZ Petrovci. KZ Lucova. KZ Ženavlje, vse cestarske delavce iz območja Gor Petrovci in Kuzma vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Šalovci vse uslužbence pošte Hodoš in Šalovci. Mlin Hodoš. Mesnica, Hodoš, vse cestne delavce Iz območja občine Šalovci, vse trgovske uslužbence KZ Čepinci KZ Dolenci KZ Hodoš, KZ Markovci. KZ Šalovci in ki voli 1 odbornika: 18. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Mačkovci. vse uslužbence pošte Mačkovci, vse cestne delavce iz območja občine Mačkovci, Žaga Mačkovci, vse trg. uslužbence KZ Kuštanovci. KZ Mačkovci KZ Moščanci, KZ Otovci, KZ Pečarovci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce s področja občine Križevci vse uslužbence pošte Križevci, vse cestne delavce iz območja občine Križevci, vse trg uslužbence KZ Domanjševci, KZ Križevci, KZ Ivanovci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce s področja občine Prosenjakovci. vse poštne uslužbence pošte Prosenjakovci, strojno pletilstvo Prosenjakovci, žaga Motvarjevci, vse cestne delavce iz občine Prosenjakovci. trg. uslužbence KZ Fokovci, KZ Motvarjevci. KZ Prosenjakovci, KZ Selo. KZ Ratkovci in ki voli 1 odbornika; 19 volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vse privatne obrtnike in obrtne delavce z območja občine Puconci, vse uslužbence pošte Puconci, vse cestne delavce iz območja občine Puconci, Mlin Puconci, vse trg. uslužbence KZ Lemerje, KZ Predanovci, KZ Puconci, KZ Šalamenci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Martjanci, vse uslužbence pošte Martjanci, vse cestne delavce iz območja občine Martjanci, mlin v Sebeborcih, mlin v Mlajtincih, mlin v Martjancih, žaga v Moravcih, vse trg. uslužbence KZ Martjanci, KZ Moravci, KZ Sebeborci, KZ Tešanovci, KZ Vučja gomila, vse privatne obrtnike in obrtne delavce s področja občine Bogojina, vse uslužbence pošte Bogojina, vse cestne delavce v občini Bogojina, Kolarstvo Bogojina, vse trg. uslužbence KZ Bogojina, KZ Filovci in ki voli 1 odbornika; 20. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Dobrovnik, vse uslužbence pošte Dobrovnik, vse cestne delavce v občini Dobrovnik, Mlin Genterovci, žaga Dobrovnik, Opekama Dobrovnik, vse trgovske uslužbence KZ Dobrovnik, KZ Kobilje, KZ Radmožanci, KZ Strehovci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Polana, vse cestne delavce v občini Polana, vse uslužbence KZ Polana, Občinska obrtna podjetja Polana, vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Turnišče, vse uslužbence pošte Turnišče, vse cestne delavce v občini Turnišče, vse trg. uslužbence KZ Gomilice, KZ Renkovci KZ Turnišče in ki voli 1 odbornika; n. 21. volilna enota, ki obsega sledeča podjetja in ustanove: vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz območja občine Beltinci, vse uslužbence pošte Beltinci, vse cestne delavce v občini Beltinci, Mlin Beltinci, Mizarstvo Beltinci, Žaga Beltinci, Krojaštvo in šiviljstvo Beltinci, Kolarstvo Beltinci, gradbeno podjetje »Remont« Beltinci, strojno Pletiljstvo Beltinci, Čevljarstvo Beltinci, Tehtnica in Kino Beltinci, vse trg. uslužbence KZ Beltinci, KZ Dokležovje, KZ Gančani, KZ Lipovci, KZ Lipa, KZ Melinci, vse uslužbence in delavce v gostinskih obratih socialističnega zakupa v občini Beltinci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce v območju občine Črenšovci, vse uslužbence pošte Beltinci, vse cestne delavce v občini Črenšovci, Mizarstvo v Črensovcih in Sred. Bistrici, Čevljarstvo v Gor. Bistrici in Ziških, Mesnica v Črensovcih, vse uslužbence v KZ Črenšovci, KZ Dol. Bistrica, KZ Gor. Bistrica, KZ Odranci, vse privatne obrtnike in obrtne delavce v območju občine Gaberje, vse cestne delavce v občini Gaberje, vse trg. uslužbence KZ Sred. Bistrica, KZ Trnje, KZ Gaberje, KZ Hotiza, KZ Gor. Lakoč, KZ Kapca in ki voli 2 odbornika; V skupini kmetijstva: 1. volilna enota, ki obsega sledeče KZ in državna posestva: Drž. posestvo Beltinci, KZ Beltinci s poslovalnicami Bratonci, Dokležovje in Ižakovci, KZ Gančani, KZ Lipovci, KZ Lipa, KZ Melinci, KZ Bogojina, KZ Filovci, Zadružno posestvo Dokležovje in ki voli 2 odbornika; 2. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Bodonci, KZ Pužavci, KZ Vadarci, KZ Zenkovci in ki voli 1 odbornika; 3. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Cankova. KZ Domajinci, KZ Gerlinci. KZ Krašči Zadružno posestvo OZZ v Topolovcih in ki voli 1 odbornika; 4. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Črenšovci, KZ Dol. Bistrico KZ Gor. Bistrico, KZ Odranci. KZ Sred. Bistrico, KZ Trnje. KZ Polano in ki voli 2 odbornika; 5 volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Dobrovnik, KZ Kobilje, KZ Radmožanci, KZ Strehovci, Izpostavo drž. posestva Beltinci v Žitkovcih in ki voli 1 odbornika; 6. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Gaberje, KZ Gor. Lakoš, KZ Hotiza, KZ Kapca in ki voli 1 odbornika; 7. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Adrijanci, KZ Gor. Petrovci, KZ Lucova, KZ Ženavlje in ki voli 1 odbornika; 8. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Čentiba, KZ Dolina, KZ Dolga vas, KZ Lendava, KZ Mostje, Okrajno kmetijsko gospodarstvo v Lendavi in ki voli 1 odbornika; 9. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Dol. Slaveči, KZ Grad. KZ Radovci, KZ Vidonci, KZ Motovilci, Delovišče drž. posestva Beltinci pri Gradu in ki voli 1 odbornika; 10. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Domanjševci, KZ Ivanovci, KZ Križevci in ki voli 1 odbornika; 11. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Dolič, KZ Gor. Slaveči, KZ Kuzma. KZ Trdkova in ki voli 1 odbornika; 12. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Kuštanovci, KZ Mačkovci. KZ Moščanci, KZ Otovci, KZ Pečarovci, Delovišče drž. posestva Rakičan v Mačkovcih in ki voli 1 odbornika; 13. volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Martjanci, KZ Moravci, KZ Sebeborci, KZ Tešanovci, KZ Vučja gomila, Zadružno gospodarstvo Tešanovci in ki voli 1 odbornika; volilna enota, ki obsega sledeče KZ in državna posestva: Drž. posestvo Rakičan, Mestno ekonomijo v Murski Soboti, Vodno gospodarstvo v M. Soboti, Gozdno drevesnico OLO v M. Soboti, KZ Černelavci, KZ Krog, KZ M. Sobota, KZ Rakičan in ki voli 1 odbornika; 15. volilna enota, ki obsega sledeče KZ. KZ Fokovci, KZ Motvarjevci, KZ Prosenjakovci, KZ Ratkovci, KZ Selo, Zadružno gospodarstvo v Prosenjakovcih, Delovišče drž. posestva Beltinci v Motvarjevcih in ki voli 1 odbornika; 16. Volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Lemerje, KZ Predanovci, KZ Puconci, KZ Šalamenci, Delovišče drž. posestva Rakičan v Lemerjih in Brezovcih in ki voli 1 odbornika; 17. Volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Fikšinci, KZ Kramarovci, KZ Pertoča, KZ Rogaševci, KZ Sotina, KDZ Kramarovci, Zadružno gospodarstvo v Fikšincih in ki voli 1 odbornika. 18. Volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Čepinci, KZ Dolenci, KZ Hodoš, KZ Markovci, KZ Šalovci in ki voli 1 odbornika; 19. Volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Borejci, KZ Gederovci, KZ Gradišče, KZ Krajna, KZ Murski Črnci, KZ Petanjci, KZ Rankovci, KZ Tišina, Delovišče drž. posestva Rakičan v Petanjcih in voli 1 odbornika; 20. Volilna enota, ki obsega sledeče KZ: KZ Gomilice, KZ Renkovci, KZ Turnišče, Zadružno gospodarstvo Turnišče in ki voli 1 odbornika. ӀӀӀ Ta sklep o določitvi volilnih enot in števila odbornikov po volilnih enotah se v smislu 34. in 112. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov objavi 5 dni po razpisu volitev na oglasni deski Okrajnega ljudskega odbora v M. Soboti, na oglasnih deskah vseh občinskih ljudskih odborov in na krajevno običajen način. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Predsednik OLO: Šabjan Štefan Določitev zborov volivcev za predlaganje kandidatov za odbornike zbora proizvajalcev OLO Murska Sobota Na podlagi 9. 97. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov Ljudskih odborov (Ur. list LRS St 31 z dne 18. 9. 1953) je okrajna volilna komisija v Murski Soboti na svoji prvi redni seji z dne 21. 9. 1953 sprejela SKLEP o določitvi zborov volivcev za predlaganje kandidatov za odbornike zbora proizvajalcev OLO Murska Sobota. Skupina industrije V proizvajalski skupini industrije se bodo vršili zbori volivcev: V prvi volilni enoti se vršita dva zbora volivcev in sicer: 1. v gospodarski organizaciji proizvodnje »Nafte« Lendava za obrat vrtanje in eksploatacijo Petišovci 2. v gospodarski organizaciji proizvodnje »Nafte« za upravo in delavnice podjetja v Lendavi V drugi volilni enoti, ki obsega gospodarske organizacije tovarne »Mura«, se vrši en zbor volivcev v tovarni »Mura« M. Sobota za gospodarsko organizacijo; tovarno »Mura« Murska Sobota V tretji volilni enoti se vršita dva zbora volivcev in sicer: 1. v gospodarski organizaciji »SOGRAD« Murska Sobota za delovišča v Murski Soboti. 2. v gospodarski org »SOGRAD« Murska Sobota, za delovišča v Lendavi. V četrti volilni enoti se vrši en zbor volivcev v Trg. podjetju »Potrošnik« za sledeče gospodarske organizacije: Trgovsko podjetje »Potrošnik« M. Sobota. trg podjetje »Tekstil«, trg. podjetje »Železnina«, trg. podjetje »Preskrba«, trg. podjetje »Koloniale«, trg. podjetje »Železničar«, komisijska trgovina podjetje SZDI, »Naš tisk« in Mestni kino Murska Sobota, ter za uslužbence KZ Černelavci, Sobota, Krog in Rakičan. V peti volilni enoti se vrši en zbor volivcev v Trg. podjetju »Pridelki« v Murski Soboti za sledeče gospodarske organizacije: Trg. podjetje »Pridelki«, Mestna gostinska podjetja, uslužbence socialističnih zakupnikov. trg. podjetje »Kombinat«, »Jugovinil«, »Triglav«, zadruž, trg. podjetje. Trgovina poljedelskih strojev, Gostinsko podjetje, tovarne mesnih izdelkov, trg. podjetje »Petrol« in trg. podjetje »Varteks« — vsi iz Murske Sobote. V šesti volilni enoti se vršita dva zbora volivcev in sicer: 1. v tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti za gospodarsko podjetje: Tovarno mesnih izdelkov v M. Soboti. 2. v industrijskem podjetju »Mlekopromet« Murska Sobota za sledeče gospodarske organizacije: »Mlekopromet«, »Perutnina«, Mestne pekarne in Vetserum — vsi iz Murske Sobote. V sedmi volilni enoti se vršita dva zbora volivcev in sicer: 1. v industr. podjetju »Panonija« za gospodarsko organizacijo: Industrijo kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti. 2. v obratu DES Murska Sobota za sledeče gospodarske organizacije: Mestno kleparstvo. Mestna metlarna, obrat DES Maribor in Mestno elektro-inštalatersko podjetje v Murski Soboti. V osmi volilni enoti se vrši en zbor volivcev in sicer: V okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti za vse privatne obrtnike in obrtne delavce na teritoriju Mestne občine Murska Sobota. V deveti volilni enoti se vrši en zbor volivcev v obrtnem podjetju Radio-center Murska Sobota za gospodarske organizacije: Radio-center, obrtna podjetja: »Urarstvo«, »Pleskarstvo«, »Pečarstvo«, »Cementarna«, »Mestno mizarstvo«. »Kolarstvo«, »Vrvarna«, »Sedlarstvo«, »Invalidsko podjetje mizarstvo«. Komunalne ustanove mesta. Mlinska podjetja. »Knjigoveznica«, »Brivnica« in »Remont« — vsi iz Murske Sobote, ter nameščence okrajne uprave cest v Murski Soboti. V deseti volilni enoti se vrši en zbor volivcev v gospodarski ustanovi Pošta Murska Sobota za sledeče gospodarske organizacije: Telefonsko nadzorstvo, Pošta, Železniška postaja. Kurilnica. Nadzorstvo proge, SAP — vsi iz Murske Sobote in uslužbence izpostave Slovenija ceste na teritoriju mestne občine Murska Sobota. V enajst! volilni enoti se vršita dva zbora volivcev in sicer: 1. V opekami Puconci za gospodarsko organizacijo opekarne Puconci v Puconcih. 2. v opekami Nemčavci za gospodarske organizacije: Opekama Nemčavci in Gozdno gospodarstvo v Murski Soboti. V dvanajsti volilni enoti se vršita dva zbora volivcev in sicer: 1. v gospodarski organizaciji opekarne Lendava za gospodarsko organizacijo opekarne (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 25. septembra 1953 Zbori volivcev za Zbor proizvajalcev OLO Murska Sobota (Nadaljevanje s 3. strani) Lendava, 2. v podjetju Remont-Lendava za gospodarske organizacije: Železniška postaja Lendava, Nadzorstvo proge Lendava in Remont-Lendava. V trinajsti volilni enoti se vrši zbor volivcev v podjetju Dežnikarna Dol. Lendava za sledeče gospodarske organizacije: Dežnikarna Dol. Lendava, vse privatne obrtnike in obrtne delavce iz občine Lendava, popravljalnica koles, Elektroinštalacijsko podjetje, Pleskarstvo, Mizarstvo, Žaga, Šiviljstvo, Čevljarstvo, Pekama, Plinarna, Splošna mehanična delavnica, Brivnica in komunalna podjetja — vsi iz Lendave. V štirinajsti volilni enoti se vrši en zbor volivcev v trg. podjetju »Panonija« za sledeče gospodarske organizacije: Pošta Lendava, trg. podjetje KZ Lendava, trg. podjetje »Panonija«, trg. podjetje »Izbira«, komisijska trgovina, mlin — vsi iz Lendave. Uslužbence KZ Čentiba, Dolga vas, Lendava, Mostje, uslužbence zakupnih gostiln Lendava, delavce okrajne uprave cest iz Lendave, trg. podjetje »Koloniale«, mestna gostinska podjetja Lendava, trg. podjetje »Triglav« Lendava, uslužbence KZ Dolina in Kino Lendava. V petnajsti volilni enoti sa vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. na občini Tišina za sledeče gospodarske organizacije; Pošta Tišina, za delavce okrajne uprave cest v občini Tišina, uslužbence KZ Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Petanjci, Rankovci in Tišina, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Tišina, 2. na občini Cankova za sledeče gospodarske organizacije: privatne obrtnike in obrtne delavce občine Cankova, uslužbence pošte Cankova, delavce okrajne uprave cest v občini Cankova, Mesnica Cankova, Mlin Skakovci in uslužbence KZ Cankova. Domajinci Gerlinci in Krašči. 3. Na občini Bodonci za sledeče gospodarske organizacije: uslužbence pošte Bodonci, privatne obrtnike in obrtne delavce občine Bodonci, uslužbence okrajne uprave cest v občini Bodonci in uslužbence KZ Bodonci. Vadarci, Zenkovci in Puževci. V šestnajsti volilni enoti se vršita dva zbora volivcev, in sicer: 1. v občini Grad za sledeče gospodarske organizacije: Pošta Grad, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Grad, cestarje okrajne uprave cest v občini Grad, Žago Grad, Pekarno, Občinski bife — vse v Gradu in uslužbence KZ Grad, Radovci, Dol. Slaveča in Motovilci. 2. v občini Rogaševci za sledeče gospodarske organizacije: privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Rogaševci, poslovalnico trg. podjetja »Železničar«, obrtna podjetja Šiviljstvo, Mesnica in Pekama v Rogaševcih, Pošto Rogaševci, cestarje okrajne uprave cest v občini Rogaševci, mlin in žago Pertoča, mlin in žago Sotina, mlin Sv. Jurij, mlin in žago Serdica in uslužbence KZ Kramarovci, Pertoča, Rogaševci in Sotina. V sedemnajsti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. v občini Kuzma za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Kuzma, mlin in žago Kuzma, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Kuzma, uslužbence KZ Kuzma, Dolič, Trdkova in Gor. Slaveča. 2. v občini Gor. Petrovci za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Gor. Petrovci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Gor. Petrovci, Mesnico Gor. Petrovci, Mlin Peskovci. Mlin in Žago Lucova. Remont Lucova, uslužbence KZ Adrijanci, Petrovci, Lucova in Ženavlja. 3. v občini Šalovci za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Šalovci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Šalovci, Mlin Hodoš, Mesnica Hodoš, delavce okrajne uprave cest v občini Šalovci, uslužbence KZ Čepinci, Hodoš, Markovci in Šalovci. V osemnajsti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. v občini Mačkovci za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Mačkovci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Mačkovci, delavce okr. urave cest v občini Mačkovci. Žago Mačkovci, uslužbence KZ Kuštanovci, Mačkovci Moščanci Otovci in Pečarovci. 2. v občini Križevci za sledeče gospo- darske organizacije: Pošto Križevci. privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Križevci, delavce okrajne uprave cest v občini Križevci, uslužbence KZ Domanjševci Ivanovci in Križevci. 3. v občini Prosenjakovci za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Prosenja- kovci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Prosenjakovci, strojno pletilstvo Prosenjakovci, Žago Motvarjevci, delavce okrajne uprave cest v občini Prosenjakovci in uslužbence KZ Fokovci, Motvarjevci, Prosenjakovci, Ratkovci in Selo. V devetnajsti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. v občini Puconci za sledeče gosp. organizacije: Pošto Puconci, delavce okrajne uprave cest v občini Puconci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Puconci Mlin Puconci, uslužbence KZ Lemerje, Predanovci, Puconci in Šalamenci. 2. v občini Martjanci za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Martjanci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Martjanci, delavce okrajne uprave cest v občini Martjanci, Mlin Sebeborci, Mlin Mlajtinci, Mlin Martjanci, Žago Moravci, uslužbence KZ Martjanci, Moravci, Sebeborci, Tešanovci in Vučja gomila. 3. v občini Bogojina za sledeče gospodarske organizaci- je: Pošto Bogojina, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Bogojina, delavce ograjne uprave cest v občini Bogojina, Kolarstvo Bogojina, uslužbence KZ Bogojina in Filovci. V dvajseti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer; 1. v občini Dobrovnik za gospodarske organizacije: Pošto Dobrovnik, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Dobrovnik, delavce okrajne uprave cest v občini Dobrovnik, Mlin Genterovci, Žago Dobrovnik, Opekarno Dobrovnik, uslužbence KZ Dobrovnik, Kobilje, Radmožanci in Strehovci. 2. v občini Polana za sledeče gospodarske organizacije: Občinska obrtna podjetja Polana, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Polana, uslužbence KZ Polana. 3. v občini Turnišče za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Turnišče, delavce okrajne uprave cest v občini Turnišče, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Turnišče, uslužbence KZ Gomilice, Renkovci in Turnišče. n. V enaindvajseti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. v občini Beltinci za sledeče gospodarske organizacije: Pošto Beltinci, Šiviljstvo in Kolarstvo Beltinci, Strojno pletilstvo Beltinci, uslužbence KZ Beltinci, Dokležovje, Gančani, Lipovci, Lipa in Melinci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Beltinci, uslužbence zakupnih gostiln v Beltincih in Ižakovcih. 2. v občini Črenšovci za sledeče gospodarske organizacije: Mizarstvo Črenšovci, pošto Črenšovci, delavce okrajne uprave cest v občini Črenšovci, privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Črenšovci, Mizarstvo Srednja Bistrica, Čevljarstvo Gor. Bistrica, Čevljarstvo Žižki, Mesnico Črenšovci in uslužbence KZ, Črenšovci, Gor. Bistrica, Dot Bistrica, Odranci, Srednja Bistrica in Trnje. 3. v občini Gaberje za sledeče gospodarske organizacije: privatne obrtnike in obrtne delavce v občini Gaberje, uslužbence KZ Gaberje, Hotiza, Gornji Lakoš in Kapca. Skupina kmetijstva V proizvajalski skupini kmetijstva se bodo vršili zbori volivcev: V prvi volilni enoti se vrši enajst zborov volivcev in sicer: 1. Na Drž. posestvu Beltinci za gospodarsko organizacijo Drž. posestvo Beltinci. 2. v gospodarski organizaciji KZ Beltinci v Beltincih za gospodarske organizacije KZ Beltinci 3. za gospodarsko organizacijo poslovalnice KZ Beltinci v Bratoncih. 4. v gosp. organizaciji KZ Beltinci za gospodarsko organizacijo poslovalnice KZ Beltinci v Dokležovju. 5. v gospodarski organizaciji KZ Ižakovci za gospodarsko organizacijo KZ Ižakovci. 6. v KZ Gančani za gospodarsko organizacijo KZ Gančani in poslovalnico Ivanjci. 7. v KZ Lipovci za gospodarsko organizacijo KZ Lipovci. 8. v KZ Lipa za gospodarsko organizacijo Lipa. 9. v KZ Melinci za gospodarsko organizacijo Melinci. 10. v KZ Bogojina za gospodarsko organizacijo Bogojina in poslovalnico Bukovnica. 11. v KZ Filovci za gospodarsko organizacijo KZ Filovci. V drugi volilni enoti se vršijo štirje zbori volivcev in sicer: 1. v KZ Bodonci za gospodarsko organizacijo KZ Bodonci. 2. v KZ Puževci za gospodarsko organizacijo KZ Puževci. 3. v KZ Vadarci za gospodarsko organizacijo KZ Vadarci 4. v KZ Zenkovci za gospodarsko organizacijo KZ Zenkovci. V tretji volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Cankova za gospodarsko organizacijo KZ Cankova. 2. v KZ Domajinci za gospodarsko organizacijo KZ Domajinci in za Zadružno posestvo Topolovci. 3. v KZ Gerlinci za gospodarsko organizacijo KZ Gerlinci. 4. v KZ Krašči za gospodarsko organizacijo KZ Krašči. 5. v KZ Cankova za gospodarsko organizacijo poslovalnica KZ Cankova v Skakovcih. V četrti volilni enoti se vrši sedem zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Črenševci za gospodarsko organizacijo KZ Črenševci. 2. v KZ Dolnja Bistrica za gospodarsko org. KZ Dolnja Bistrica. 3. v KZ Gornja Bistrica za gospodarsko organizacijo KZ Gornja Bistrica. 4. v KZ Odranci za gospodarsko organizacijo KZ Odranci. 5. v KZ Srednja Bistrica za gospodarsko organizacijo KZ Srednja Bistrica. 6. v KZ Trnje za gospodarsko organizacijo KZ Trnje. 7. v KZ Polana za gospodarsko organizacijo KZ Polana. V peti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Dobrovnik za gospodarsko organizacijo KZ Dobrovnik. 2. v KZ Dobrovnik za gospodarsko organizacijo poslovalnica KZ Dobrovnik v Genterovcih. 3. v KZ Kobilje za gospodarski organizaciji KZ Kobilje in delovišče Državnega posestva Rakičan v Žitkovcih. 4. v KZ Radmožanci za gospodarsko organizacijo KZ Radmožanci. 5. v KZ Strehovci za gospodarsko organizacijo KZ Strehovci V šesti volilni enoti se vršijo štirje zbori volivcev in sicer: 1. v KZ Gaberje za gospodarsko organizacijo KZ Gaberje. 2. v KZ Gornji Lakoš za gospodarsko organizacijo KZ Gornji Lakoš in poslovalnico Dolnji Lakoš. 3. v KZ Hotiza za gospodarsko organizacijo KZ Hotiza. 4. v KZ Kapca za gospodarsko organizacijo KZ Kapca. V sedmi volilni enoti se vršijo štirje zbori volivcev in sicer: L v KZ Adrijanci za gospodarsko organizacijo KZ Adrijanci. 2. v KZ Gornji Petrovci za gospodarsko organizacijo KZ Gor. Petrovci. 3. v KZ Lucova za gospodarsko organizacijo KZ Lucova. 4. v KZ Ženavlje za gospodarsko organizacijo KZ Ženavlje. V osmi volilni enoti se vrši šest zborov volivcev in sicer: L pri Kmetijskem gospodarstvu v Lendavi za gospodarsko organizacijo Okrajno kmetijsko gospodarstvo Lendava. 2. v KZ Čentiba za gospodarsko organizacijo KZ Čentiba. 3. v KZ Dolina za gospodarsko organizacijo KZ Dolina. 4. v KZ Dolga vas za gospodarsko organizacijo KZ Dolga vas. 5. v KZ Lendava za gospodarsko organizacijo KZ Lendava. 6. v KZ Mostje za gospodarsko organizacijo KZ Mostje. V deveti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Dolnji Slaveči za gospodarsko organizacijo KZ Dol. Slaveči. Z v KZ Grad za gospodarsko organizacijo KZ Grad in delovišče Državnega posestva Rakičan v Gradu. 3. v KZ Ra- dovci za gospodarsko organizacijo KZ Radovci. 4. v KZ Bodonci za gospodarsko organizacijo KZ Bodonci. 5. v KZ Motovilci za gospodarsko organizacijo KZ Motovilci. V deseti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. v KZ Domanjševci za gospodarsko organizacijo KZ Domanjševci. 2. v KZ Križevci za gospodarsko organizacijo KZ Križevci. 3. v KZ Ivanovci za gospodarsko organizacijo KZ Ivanovci. V enajsti volilni enoti se vršijo štirje zbori volivcev in sicer 1. v KZ Dolič za gospodarsko organizacijo KZ Dolič. 2. v KZ Gornji Slaveči za gospodarsko organizacijo KZ Gornji Slaveči. 3. v KZ Kuzma za gospodarsko organ. KZ Kuzma, t v KZ Trdkova za gospodarsko organizacijo KZ Trdkova. V dvanajsti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Kuštanovci za go- vi__________________________ spodarsko organizacijo KZ Kuštanovci. Z v KZ Mačkovci za gospodarski enoti KZ Mačkovci in delovišče Državnega posestva Rakičan v Mačkovcih. 3. v KZ Moščanci za gospodarsko organizacijo KZ Moščanci. 4. v KZ Otovci za gospodarsko organizacijo KZ Otovci. 5. v KZ Pečarovci za gospodarsko organizacijo KZ Pečarovci V trinajsti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Martjanci za gospodarsko prg. KZ Martjanci. 2 v KZ Moravci za gospodarsko organizacijo KZ Moravci. 3. v KZ Sebeborci za gospodarsko organizacijo KZ Sebeborci. 4. v KZ Tešanovci za gospodarski organizaciji KZ Tešanovci in za Zadružno gospodarstvo v Tešanovcih. 5. v KZ Vučja Gomila za gospodarsko organizacijo KZ Vučja Gomila. V štirinajsti volilni enoti se vrši osem zborov volivcev in sicer: 1. na Državnem posestvu Rakičan za gospodarsko organizacijo Državno posestvo Rakičan. 2. v KZ Črnelavci za gospodarsko organizacijo KZ Črnelavci. 3. v KZ Krog za gospodarsko organizacijo KZ Krog. 4. v KZ Sobota za sledeče gospodarske organizacije: KZ Sobota. Mestna ekonomija Sobota. Vodna skupnost Sobota in Gozdna drevesnica Sobota, 5. v KZ Rakičan za gospodarsko organizacijo KZ Rakičan. 6. v KZ Sobota za gospodarsko organizacijo: poslovalnica KZ Sobota v Bakovcih. 7. v KZ Sobota za gospodarsko organizacijo: poslovalnica KZ Sobota v Markišavcih. 8. v KZ Sobota za gospodarsko organizacijo: poslovalnica KZ Sobota v Noršincih. V petnajsti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Fokovci za gospodarsko organizacijo KZ Fokovci. 2. v KZ Motvarjevci za gospodarski organizaciji. KZ Motvarjevci in delovišče Državnega posestva Beltinci v Motvarjevcih. 3. v KZ Prosenjakovci za gospodarski organizaciji KZ Prosenjakovci in Zadružno ekonomijo Prosenjakovci, 4. v KZ Ratkovci za gospodarsko organizacijo KZ Ratkovci. 5. v KZ Selo za gospodarsko organizacijo KZ Selo. V šestnajsti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Fikšinci za godarski organizaciji Lemerje in delovišče Državnega posestva Rakičan in Lemerje. 2. v KZ Predanovci za gospodarsko organizacijo KZ Predanovci. 3. v KZ Puconci za gospodarsko organizacijo KZ Puconci. 4. v KZ Šalamenci za gospodarsko organizacijo KZ Šalamenci. 5. v KZ Puconci za gospodarsko organizacijo poslovalnica KZ Puconci v Vaneči. V sedemnajsti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Fikšincih za gospodarski organizaciji KZ Fikšinci in za Zadružno gospodarstvo v Fikšincih. 2. v KZ Kramarovci za gospodarski organizaciji KZ Kramarovci in KDZ Kramarovci. 3. v KZ Pertoča za gospodarsko organizacijo KZ Pertoča. 4. v KZ Rogaševci za gospodarsko organizaciji KZ Rogaševci. 5. v KZ Sotina za gospodarsko organizacijo KZ Sotina. V osemnajsti volilni enoti se vrši pet zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Čepinci za gospodarsko organizacijo KZ Čepinci. 2. v KZ Dolenci za gospodarsko organizacijo KZ Dolenci. 3. v KZ Hodoš za gospodarsko organizacijo KZ Hodoš. 4. v KZ Markovci za gospodarsko organizacijo KZ Markovci. 5. v KZ Šalovci za gospodarsko organizacijo KZ Šalovci. V devetnajsti volilni enoti se vrši osem zborov volivcev in sicer: 1. v KZ Borejci za gospodarsko organizacijo KZ Borejci. 2. v KZ Gederovci za gospodarsko organizacijo KZ Gederovci. 3. v KZ Gradišče za gospodarsko organizacijo KZ Gradišče. 4. v KZ Krajna za gospodarsko organizacijo KZ Krajna. 5. v KZ Murski Črnci za gospodarsko organizacijo KZ Murski Črnci. 6. v KZ Petanjci za gospodarski organizaciji KZ Petanjci in delovišče Državnega Posestva Rakičan v Petanjcih. 7. v KZ Rankovci za gospodarsko organizacijo KZ Rankovci, 8. v KZ Tišina za gospodarski organizacijo KZ Tišina. V dvajseti volilni enoti se vršijo trije zbori volivcev in sicer: 1. v KZ Gomilice za gospodarsko organizacijo KZ Gomilice, 2. v KZ Renkovci za gospodarsko organizacijo KZ Renkovci. 3. v KZ Turnišče za gospodarski organizaciji KZ Turnišče z Zadružnim gospodarstvom Turnišče. Tajnik vol. komisije: Štefan Antalič Predsednik vol. komisije: Pavel Grom Območja zborov volivcev za predlaganje kandidatov za poslance Zvezne ljudkse skupščine Okrajna volilna komisija v Murski Soboti je na svoji Tedni seji dne 19. septembra 1953, na podlagi čl. 58 zakona ZV SKLENILA, da se za 183. volilni okraj Mur- ska Sobota I. in 184. volilni okraj Murska Sobota n. določi območja zbora volivcev za predlaganje kandidatov za poslance v Zvezni zbor na sledeča območja: 43. obsega vasi Selo, Fokovce, Čikečkovas, Ratkovce; 44. obsega vasi Puconce, Gorico, Markišavce; 45. obsega vasi Polano, Predanovce, Brezovce, Lemerje; 46. obsega vasi Šalamence, Vanečo, Dolino, Bokrače; 47. obsega vasi Rogaševce, Nuskovo, Sv. Jurij; 48. obsega vasi Sotino, Serdico, Ocinje; 49. obsega vasi Pertočo, Veslavce, Fikšince in Kramarovce; 50. obsega vasi Krog, Černslavce in Veščico; 51. obsega vas Bakovce; 52. obsega vas Rakičan in del mesta Murska Sobota in sicer Čopovo ulico, Vegovo ulico, Panonsko ulico in Kocenovo ulico, 53. obsega del mesta Murska Sobota, in sicer Lendavsko cesto, Partizansko ulico, Klavniške in Gregorčičevo ulico; 54. obsega del mesta Murska Sobota, in sicer Titovo ulico, Sotesko, Cvetkovo ulico, Kolodvorsko cesto, Bolniško ulico, Slomškovo ulico in Trg zmage; 55. obsega del mesta Murska Sobota in sicer Ivanocijevo ulico, Cankarjevo ulico, Mladinsko ulico, Ulico 11 oktobra, Trstenjakovo ulico, Kuharjevo ulico, Dolgo ulico, Otona Zupančiča ulico, Daneta Šumenjaka ulico, Bakovsko cesto in Martiniško ulico; 56. obsega del mesta Murska Sobota in sicer Tišinsko cesto, Agrarno ulico, Moravsko ulico; Koroško cesto, Mikloša Kuzmiča ulico, Štefana Kuzmiča ulico, Aškerčevo ulico, Prešernovo ulico, Miklošičevo ulico, Kopitarjevo ulico, Krekovo ulico; 057. obsega del mesta Murska Sobota in sicer Zvezno ulico, Malo ulico, Kocljevo ulico, Prečno ulico, Štefana Kovača ulico, Vrtno ulico, Mojstrsko ulico, Staro ulico, Temlinovo ulico, Vrazovo ulico, Severjevo ulico, Borovnjakovo ulico, Kopališko ulico, Grajsko ulico, Ciril Metodovo ulico in Mestne hiše; 58. obsega vasi Šalovce, Budinec in Dolence; 59. obsega vas Markovce in Čepince; 60. obsega vasi Hodoš in Krplivnik; 61. obsega vasi Satahovce, Murske Črnce, Gradišče, Tropovce, Tišino; 62. obsega vasi Petanjce, Murske Petrovce, Sodišince, Gederovce in Krajno; 63. obsega vasi Rankovce, Vančavas, Borejce, Kupšince. Tajnik: Predsednik: Antalič Stefan Grom Pavel * Opomba: Za predlaganje kandidatov za poslance v republiški zbor veljajo ista območja zborov volivcev kakor za zvezni zbor. a) 183. volilni okraj Murska Sobota l.: 1. obsega vas Bogojino in Bukovnico; 2. obsega vas Filovci in Ivanci; 3. obsega vas Črenšovci; 4. obsega vas Gornjo Bistrico, 5. obsega vas Dolnjo in Srednjo Bistrico; 6. obsega vas Trnje in Žižki; 7. obsega vas Odranci; 8. obsega vasi Dobrovnik, Radmožanci in Genterovci; 9. obsega vasi Strehovci, Kobilje, Žitkovci in Kamovci; 10. obsega vasi Lendava, Lendavske gorice, Tri mlini in Dolnji Lakoš; 11. obsega vasi Dolgavas, Dolgovaške gorice, Mostje Staro, Mostje Novo in Banuto; 12. obsega vasi Dolina in Čentiba ; 13. obsega vasi Pinca, Pince kolonija, Benica, Petišovci kolonija in Petišovci vas; 14. obsega vasi Gornji Lakoš, Gaberje, Kot; 15. obsega vasi Hotiza in Kapca; 16. obsega vas Veliko Polano; 17. obsega vas Brezovico in Malo Polano; 18. obsega vas Turnišče in Renkovce; 19 obsega vas Nedelico in Gomilico; 20. obsega vas Beltince in Lipo; 21. obsega vas Gančane in Lipovce; 22. obsega vas Bratonce in Dokležovje; 23. obsega vas Ižakovce in Melince; 24. obsega vasi Moravci, Martjanci, Nemčavci. Noršinci; 25. obsega vasi Mlajtince, Lukačevce, Tešanovce in Vučjo Gomilo; 26. obsega vasi Andrejce, Krnce in Sebeborce b) 184. volilni okraj Murska Sobota II. 27. obsega vasi Bodonce, Vadarce; 28. obsega vasi Beznovce, Zenkovce, Strukovce, Pužavce; 29. obsega vasi Cankovo, Korovce, Gornje Črnce in Skakovce; 30. obsega vasi Topolovce, Domajince, Krašče, Ropočo in Gerlince; 31. obsega vasi Adrijance, Peskovce, Lucovo, Stanjevce in Gornje Petrovce; 32. obsega vasi Šulince, Ženavlje, Neradnovce, Borečo in Martinje; 33. obsega vasi Grad in Radovce; 34. obsega vasi Dol Slaveče, Motovilce in Kruplivnik; 35. obsega vasi Vidonce in Kovačevce; 36. obsega vasi Križevce in Domanjševce; 37. obsega vasi Lončarovce, Kančevce, Ivanovce, Kukeč, Panovec in Košarovce; 38. obsega vasi Kuzmo in Gornje Slaveče; 39. obsega vasi Trdkovo in Matjaševce ter Dolič; 40. obsega vasi Mačkovce, Dankovce, Moščance in Pečarovec; 41 obsega vasi Prosečko vas, Poznanovce, Otovce in Kuštanovce; 42. obsega vasi Prosenjakovce, Pordašinec, Motvarjevce, Ivanjševce, Berkovce, Središče; Opozorilo Okrajni zavod za soc. zavarovanje v M. Soboti obvešča vse zavarovance, podjetja, urade, ustanove in zasebne delodajalce, da so za nemoteno delo zavoda določeni uradni dnevi za stranke, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7.—12. ure. V ostalih dnevih strank ne bomo sprejemali, razen na izrecni poziv zavoda. To velja tudi za kontrolo in potrjevanje plačilnih seznamov. Obenem pozivamo vse delodajalce, da do konca meseca septembra predložijo nova potrdila o šolanja za vse one otroke, ki prejemajo otroški dodatek, a so že dopolnili 14. leto starosti. Brez navedenih potrdil se otroški dodatek za mesec september ne bo priznaval. Okr. zavod za socialno zavarovanje v M. Soboti Murska Sobota, 25. septembra 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 ZA NAŠE KMETOVALCE led, kmečki človek ima pravico do dobre strokovne knjige V naši ožji domovini izhaja precej knjig in knjižnih zbirk. Dasi so cene papirja, tiska in vezave precej visoke, je vendarle zlasti med delavci in nameščenci precej zanimanja za dobre in poučne knjige. Mnogo slabše je na vasi. Kmečko ljudstvo je bilo tudi v tem pogledu zelo prikrajšano. Knjige in knjižne zbirke niso prišle v zaželenem obsegu v roke kmečkega ljudstva, ker so ostale v mestih in industrijskih središčih. Kmečki človek ni dobil zlahka dobre, poučne in zanj primerne knjige, ki bi reševala vprašanja iz njegovega življenja in dela, ki bi mu pomagala zboljševati način kmetovanja, ki bi ga zanimala, ker bi jo z lahkoto razumel. Tako je v tem pogledu nastajala vedno večja vrzel. Zadružna založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani (Miklošičeva 6) je bila ustanovljena ravno zaradi tega, da izpolni to vrzel, da dviga kultumo-prosvetno raven našega kmeta, da mu pomaga iz njegove gmotne in duhovne zaostalosti ter da ga tudi s sredstvi nematerialne prirode usposablja za povečanje kmetijske proizvodnje in za dvig njegove življenjske ravni. Poleg knjig in knjižnih zbirk izdaja založba »Kmečka knjiga« tudi periodičen tisk. Tu je predvsem štirinajstdnevnik »Naša vas«, ki s svojo pestro in zanimivo vsebino ter z bogatimi ilustracijami osvaja naše podeželje. »Naša vas« je Ust slovenskega kmetijskega zadružništva. Izhaja šele eno leto ter pridobiva na svojem pomenu ravno sedaj ob sprostitvi našega zadružništva in kmetijske proizvodnje. Revija »Sadjarstvo, vinarstvo. vrtnarstvo«, ki jo sedaj izdaja založba »Kmečka knji- ga«, ima že svojo staro tradicijo in je priljubljena zlasti med drobnimi proizvajalci sadja, med ljubitelji in gojitelji vinske trte ter med vtičkarji. »Socialistično kmetijstvo« je znanstvena revija. Izhaja vsak drug mesec ter je namenjeno predvsem agronomskim inženirjem ter kmetijskim tehnikom m drugim strokovnjakom s tega področja. »Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo« je glasilo naše mlade samostojne fakultete za kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo. V njem so objavljene najnovejše znanstvene ugotovitve naših kmetijskih znanstvenih delavcev. Založba »Kmečka knjiga« Je do sedaj izdala 33 kmetijskih strokovnih, poljudnoznanstvenih kih koledarjev. Te knjige obravnavajo najvažnejša vprašanja iz naše kmetijske proizvodnje ter seznanjajo kmetovalce z najnovejšimi ugotovitvami in izkušnjami iz kmetijstva, ki lahko tudi pri nas ugodno vpli- vajo na zboljšanje količine in kakovosti kmetijskih pridelkov in živinoreje. Vsaka kmetijska zadruga ima sezname in popise teh knjig. Mnoge med njimi pa imajo celo te knjige v prodaji, zato stopite do trgovinske poslovalnice najbližje kmetijske zadruge ter zahtevajte neobvezno v pregled te knjige. Ce vam bo katera ugajala, jo boste lahko takoj kupili. Opozorite tudi vašo ljudsko knjižnico na te knjige, da jih nabavi za svoje izposojevalce knjig. Založba »Kmečka knjiga« s svojim delom sicer počasi, a vendarle uspešno prodira na vas, do kmečkih množic ter tako vrši med njimi svoje veliko in koristno poslanstvo. Čestitamo 12. septembra letos je na Šumarski fakulteti zagrebške univerze diplomiral za inženirja gozdarstva naš rojak, Ladislav P o j b i č iz Gornjih Slaveč. — Čestitamo! MALI OGLASI 1 ha GOZDA v Križevcih pri Ljutomeru prodam. Interesenti, obrnite se na upravo lista, pismeno. KROJAŠKI STROJ »Singer«, velik, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. POZOR! PONOVNO OBRATU-TLIjeM! Hujs Jožef, avtoprevoznik, Murska Sobota, Mladinska ul. 1 (pri Telovadnem domu), tel. št. 128. PRODAM STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, stoječ ob glavni cesti. Naslov: Puhar Jožko, Iljaševci 26, p. Križevci pri Ljutomeru. PREKUPČEVALCI KOLES — POZOR! Zadnji čas je v prodaji več ukradenih koles. Kdor zaloti ali odkrije tatu moškega »Wanderer« kolesa in ga prijavi upravi lista, ali postaji Ljudske milice, dobi od lastnika kolesa nagrado 5000 din. LIKVIDACIJA Kmetijska delovna zadruga »Janeza Hribarja« v likvidaciji in Kmetijska delovna zadruga Segovci v likvidaciji bo imela večje količine raznih strojev in orodja za razprodajo na javni licitaciji, ki se bo vršila v nedeljo, 27. septembra 1953 ob 9. url na sedežih navedenih zadrug. PREKLIC Preklicujem obrekovanje proti Farkaš Janezu. Hari Stefan, Lendava. ZAHVALA Družina Zacherl iz Ljutomera je namesto venca umrli Seršen Mariji iz Ljutomera darovala 500 din v socialni sklad občine. Socialno zdravstveni svet se ji lepo zahvaljuje. TEDENSKI KOLEDAR NEDELJA, 27. septembra — Radomila. Kozina Ponedeljek, 28. septembra — Venčeslav torek, 29. septembra — Miha Sreda, 30. septembra — Jelka četrtek, 1. oktrobra — Velja, julija Petek, 2. oktobra — Miran Sobota, 3. oktobra — Vitomir SONČNI VZHOD: l. oktobra ob 6,00. Zahod ob 17,43. Dolžina dneva 11.43. LUNINA SPREMEMBA: 29. septembra zadnji krajec ob 22,51. SPOMINSKI DNEVI 27. september — 1941. Partizani osvobode Užice. — 1943. Ustanovljena Goriška divizija, ki je pozneje bila preimenovana v XXX. divizijo. 28. september —1831. Rojen v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj France Levstik. — 1864. Ustanovljena v Londona Prva internacionala — 1949. Sovjetska zveza je prva samovoljno razvezala pogodbo s FLRJ. 29. september — 1944. Partizant so tretjič razrušili Štampetov most na progi Ljubljana—Trst. — 1944. VL in IX. brigada izvršiti več sabotažnih akcij ter porušil več mostov na Paki in Mislinji. 30. september — 1942. V Vipavski dolini nad Ozeljanom ustanovljen 1. primorski bataljon Simona Gregorčiča. — 1944. Brigada Toneta Tomšiča vdrla v Ruše. — 1947. Ustanovljena Zveza borcev NOV. 2. oktober — 1905. Svečana otvoritev beograjske univerze, ki je bila nadaljevanje že leta 1863 ustanovljene „Velike škole“. —- 1942. Ustreljen kot talec v gramozni jami v Ljubljani slikar Hinko Smrekar. 3. oktober 1943. Ustanovljen VӀӀ. korpus NOV in POJ. KINO SOBOTA predvaja od 25. do 28. septembra angleški pravljični film v barvat „KNJIGA 0 DŽUNGLI“. od 29. septembra do 1. oktobra mehiki ljubavnl film „LA MALQUE RIDA. LJUTOMER predvaja 26. in 27. septembra ameriški film .,BROADWAYSKE MELODIJE“, 30. septembra ta 1. oktobra angleški film „MANDY“ RADGONA predvaja od 25. do 27. septembra ameriški barvni film „ZL0MLJENA PUŠČICA“, 30. septembra in 1. oktobra nemški film „GLAS DRUGEGA“. Kaj pripravlja „Kmečka knjiga za svojo novo knjižno zbirko? Za novo leto 1954 pripravlja založba »Kmečka knjiga« prav veselo presenečenje. Vsakdo bo lahko dobil prav ceneno in koristno knjižno zbirko z velikim kmečkim koledarjem. Kmečki koledar bo temelj te knjižne zbirke. Vseboval bo mnogo zanimivih in koristnih strokovno-kmetijskih, poljudnoznanstvenih ter leposlovnih sestavkov ter bo prav prijetno branje, ki ga bo kmečki človek prav rad jemal vse leto v roke. saj ga bo opozarjal na vse važne in pomembne opravke v kmetijstvu. Koledar bo zelo bogato ilustriran. Opremljen bo z neštetimi zanimivimi slikami, šalami in drugimi drobnimi zanimivostmi. Uredil ga je znani psatelj Ignac Koprivec, a slikovno ga je opremil mladi umetnik Ivan Seljak-Čopič. Travništvo je zanimiva poljudna knjiga, ki jo je napisal naš priznani kmetijski strokovnjak inž, Gvido Fajdiga. Ta knjiga bo seznanila bralca z vsemi vrstami trav in plevelov. Vzbudila bo veliko zanimanje, saj je bilo po njej že veliko povpraševanje. Knjiga je bogato opremljena s slikami ter bo brezdvoma mnogo prispevala k izboljšanju našega travništva ter s tem posredno tudi naše živinoreje. Vremenoslovje je zanimiva poljudna knjiga, v kateri sta dr. Vital Manohin in France Slokan na preprost in razumljiv način obdelala vsa važna vprašanja iz vremenoslovja, s katerimi se poljedelec in vinogradnik ter sploh kmetovalec srečuje vsak dan skozi vse leto, saj ga ravno vreme vznemirja zaradi prevelike moče, suše, toče, mraza ali vročine ves čas. dokler pridelek ne dozori in ni pospravljen pod varno streho. Ta knjiga bo opremljena s slikami ter bodo v njej tudi vse ljudske izkušnje in izreki o vremenu. Povesti Prežihovega Voranca bo tretja knjiga te zanimive kmetijske knjižne zbirke. V tej zbirki bodo objavljene najlepše ludske povesti znanega kmečkega pisatelja in borca za pravice delovnega človeka. Koledar bo stal 250 din, Travništvo 160 din, Vremenoslovje 100 din, ter zbirka povesti Prežihovega Voranca 100 din, torej vseh pet knjig 610 din. Vsakdo, ki bo te knjige naročil v prednaročilu skupno, jih bo prejel za samo 300 din. Zbirka izide v začetku decembra. Ker se bo tiskala v omejeni nakladi, ne odlašajte z naročilom. Prijavite se v najbližnji kmetijski zadrugi. NK Nafta—Tekstilac (Varaždin) 0:3 (0:1) Član hrvatsko-slovenske lige iz Varaždina je minulo nedeljo v Lendavi popolnoma pregazil domače in s tem pokazal, da se je dobro pripravil na bližajoče se prvenstvo. V prvem polčasu so sicer domačini igrali proti vetru in pokazali dovolj borbeno igro, vendar je kljub temu gostom uspelo, da so proti koncu polčasa iz kota dosegli lep gol. Drugi polčas pa so gostje, ki so igrali proti vetru diktirali oster tempo ter so z menjanjem mest popolnoma razbili še tako dobro obrambo Nafte. V tem času so gostje zasluženo dosegli dva gola. Njihova premoč je bila znatna in je le sreča prispevala, da Nafta ni doživela večjega poraza. Pri igralcih Nafte je bilo opaziti tudi utrujenost, posebno v drugem polčasu, tako so gostje s hitrimi prodori stalno prihajali v kazenski prostor domačinov. Moštvo Nafte bo moralo urediti svoje vrste, če hoče v v bližajočem prvenstvu obdržati svoj renome Gostje pa bodo s takimi igrami prav gotovo še presenetili marsikoga. Tekmo je zadovoljivo vodil domači sodnik Varga. Jedinstvo (Čakovec) proti ŠD Sobota 3:2 (2:2) Predzadnji četrtek so v Soboti gostovali nogometaši Jedinstva iz Čakovca. V prijateljskem srečanju z domačo enajstorico so zmagali s tesnim rezultatom. Domačini so igrali tako, kakor že večkrat, kadar so izgubili dobljeno tekmo. Gledalcev je bilo precej kljub delavniku. Upajmo, da se bodo soboški nogometaši zbrali in v jesenskem delu tekmovanja vzhodne slovenske nogometne lige zaigrali tako, kakor to želijo in pričakujejo ljubitelji nogometa v Prekmurju. SD SOBOTA—DRAVA (Ptuj) 4:3 (1:1) Nogometaši Sobote so zadnjo nedeljo odigrali prijateljsko tek- mo proti enajstorici NK Drave v Ptuju. Prvi polčas so Sobočani igrali neborbeno in raztrgano, kar so Ptujčani izkoristili in prišli v vodstvo. V drugi polovici igre pa so Sobočani zaigrali tako kot je treba in uspeh ni izostal. Zasluženo so zmagali. Domačini, ki so predstavljali v celoti slabše moštvo, so to skušali popraviti z grobo in ostro igro, kar pa jim ni uspelo. Tekmo si je ogledalo nekaj sto gledalcev. TVD „Partizan“ M. Sobota je začelo prejšnji teden z rednimi vajami vseh svojih oddelkov, ki so razdeljeni po naslednjem vrstnem redu: Moški — pionirji iz osnovne šole ob sredah in sobotah od 17. do 18. ure; vodič Lojze Perš. Pionirji iz gimnazije ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure; vodič Ciril Casar. Mladinci vsak ponedeljek ir četrtek od 18. do 19. ure; vodil Titan Evgen. Posebno vabljen! mladinci vajenci. Člani ob torkih in petkih od 20. do 21. ure; vodič Flegar Franc. Ženske — pionirke iz osnovne šole ob torkih in petkih od 17. do 18. ure; vodnica Krstič Katica. Pionirke iz gimnazije ob torkih in petkih od 19. do 20. ure; vodnica Doma Vera (ura je pozna zaradi popoldanskega pouka). Mladinke vsak torek in petek od 19. do 20. ure; vodnica Stanovnik Minca. Članice ob torkih in četrtkih od 13. do 14. in od 14. do 15. ure; vodnica Celec Irma. »zadružnik« TRGOVSKO PODJETJE OZZ LJUTOMER nudi vsem zadrugam, kmetijskim gospodarstvom in ostalim kmetovalcem po zmernih cenah priznana očiščena in razkužena semena vseh vrst vključno krompir. V specialni trgovini reprodukcijskega materiala nudi svojim odjemalcem vse vrste električnih motorjev, strojev, orodja, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev z običajnim regresnim popustom. Z otvoritvijo nove modeme klavnice, predelovalnice in prekajevalnice, ki obratuje od 1. septembra 1953, nudi vsem potrošnikom vse vrste suhomesnih in konzerviranih izdelkov po konkurenčnih cenah. Hkrati pa odkupuje od zadrug, kmetijskih gospodarstev in kmetovalcev vse vrste kmetijskih proizvodov, priznana semena, sadje, živino in lesnogozdarske proizvode po ugodnih cenah. »ZADRUŽNIK« LJUTOMER telefon 61 Tatovi koles Eno najpogostejših kriminalnih dejanj so tatvine koles. Kolo je podobno kolesu, lahko ga zamenjaš, če si s svojim nezadovoljen, kar na cesti. Lastniki koles jih postavljajo v stojala pred trgovinami, v veže na dvorišču in drugod, kjer kolesa niso vama, dostikrat tudi ne zaklenjena, lahkomiselnost se večkrat maščuje, da kolo ukradejo tiči, ki si kolesa že prej dobro ogledajo in ocenijo kakovost. Tatvine koles so izredno načrtne. Pogosto imajo tatovi koles zvezo z ostalo tatinsko družbo, ki ima skrite ali javne mehanične delavnice. Tam kolo takoj razstavijo, izmenjajo značilne dele in ga prepleskajo. Tu m tam srečamo sumljivo prebarvana kolesa, ki so plodno delo tatinske družbe, ki vedno lahko ugodno prodaja taka kolesa za polovično ceno. Precej vasi ima take tatove, ki na lahek način živijo. Ljudska milica jih zasleduje, vendar jim je težko priti na sled. Vaščani, katerim domači tatovi ne kradejo koles, jih ščitijo, saj tudi vaščanom popravljajo kolesa in ne kradejo doma, ampak hodijo na lov za kolesi celo v druge okraje ali republike. Takim je težko priti na sled. Dolžnost vsakega državljana je, da odkriva in prijavlja sumljive ljudi, dejanja in tako tudi čudne kupčije koles neznanega izvora; kaznivo pa je prikrivati kriminalne zadeve in dejanja Lahko se zgodi, da tudi tistega, ki ščiti tatove, nekega dne tatovi okradejo. NOVA TRGOVINA OBUTVE V RADGONI Tudi naša Gornja Radgona je dobila trgovino obutve borovskega kombinata. V bivših prostorih lekarne si je podjetje z majhnimi adaptacijami uredilo Učno trgovino, kjer lahko kupujejo Radgončani in okoličani tudi vse vrste gumijaste obutve. Prav gotovo bo ta trgovina resna konkurenca trgovini »Triglav«, kar je čisto zdrav pojav. Sploh je ta trgovina lep prispevek za Gor. Radgono, saj nam sedaj ne bo treba hoditi po razne vrste gumijastih izdelkov v Mursko Soboto ali Ljutomer. Z vselitvijo nove trgovine je dobila radgonska lekarna svoje prostore v poslopju radgonske občine. Novi prostori so urejeni zelo lično in najbrž ni daleč okoli lekarne, ki bi mogla tekmovati z njo po ličnosti in higienski urejenosti. -rko OGZ M. Sobota obvešča Ponovno obveščamo vsa PGD, da se je pisarna OGZ preselila iz prejšnjih prostorov v nove — v novem gasilskem domu na Ivanocijevi cesti. Telefonska številka OGZ je še vedno prejšnja — 120. Vabimo vsa PGD, ki še niso prispevala za Bilten, da to store čimprej. Upoštevajte, da imata uprava Gasilskega vestnika in GZ LRS ogromne stroške z izdajanjem tega biltena, zato je naša dolžnost, da pri tem pomagamo. Nekatera društva kljub večkratnim opominom še vedno niso poravnala dolga na naročnini za Gasilski vestnik iz prejšnjih let. Vsem tem naročamo, i da čimprej poravnajo zaostanke in naročnino za letošnje leto. i Vsa društva so naročena tudi na j »Obmurski tednik« — skrbite | tudi tu za redno plačevanje naročnine. Vabimo vsa društva, da poročajo o svojem delu, dopisujejo o važnejših društvenih in vaških dogodkih v domači list »Obmurski tednik«. Na ta način boste najbolj seznanjali svojo širšo okolico o društvenem delu. Sirite naš domači tisk v gasilskih vrstah, med znanci in prijatelji. Naročamo vsem onim PGD, ki še niso poslala obračunov raznih prireditev, da to store takoj. Takim društvom, ki še pri tem ne držijo reda, v bodoče ne bomo izdajali dovoljenj. Sekretarji društev, ne pozabite, da je 4. oktober zadnji dan za dostavo poročila za III. tromesečje. Iz pisarne OGZ M. Sobota Danes pa še o gasilcih Veščice par besed Blizu Sobote so, pa le bolj malo slišimo ali beremo o njih. Resno pa skrbijo tudi gasilci Veščice za to, da bi zgradili v vasi gasilski dom. Nujno ga rabijo za orodje, pa tudi sestankov ni mogoče imeti kar pod vedrino. Letošnjo pomlad so začeli s pripravami. S pomočjo ostalih vaščanov so sami zbili okrog 80.000 kosov zidne opeke. Žgali so jo poleti, ravno ob času, ko Je bilo največ dela na polju. Vendar z voljo je šlo — kljub nasprotovanju nekaterih posameznikov, ki se vedno vsega ustrašijo ali pa nočejo pomagati. Vmesno deževje je sicer napravilo nekaj škode na opeki, vendar spet še daleč ne toliko, kot so to hoteli prikazati nekateri nezadovoljneži. Za uspešno začeto delo pa gre zahvala tudi Mestni občini v Murski Soboti in OGZ. S pomočjo teh dveh in računajoč na lastne sile in sodelovanje vseh vaščanov, upajo gasilci Veščice da bodo s prihodnjo pomladjo imeli svoj dom že pod streho. B. L Objava Pisarna Rdečega križa — Okrajni odbor M. Sobota — se je preselila iz dosedanjih prostorov s Trga zmage v nove — v novi gasilski dom v Ivanocijevi ulici. OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 25. septembra 1953 S SPLOŠNE razprave zasedanja generalne SKUPŠČINE Korejsko vprašanje v ospredju Jugoslovanski predstavnik Leo Mates — predsedni k gospodarsko-finančnega odbora Dve stvari sta, ki ju velja omeniti takoj ob pričetku VIII. rednega zasedanja Generalne skupščine OZN: izvolitev našega stalnega predstavnika pri Združenih narodih Lea Matesa za predsednika gospodarsko-finančnega odobra in pa ugotovitev. da je korejsko vprašanje spet zavzelo prvo mesto med problemi, o katerih bo razpravljalo to najvišje mednarodno telo. Izvolitev jugoslovanskega predstavnika na eno od najvišjih mest v Skupščini dokazuje, kako velik ugled uživa naša država v svetu. Njena prizadevanja za pomoč gospodarsko šibkim ali nerazvitim državam niso šla neopazno mimo vseh tistih, ki jim je v resnici za splošen napredek v svetu ter za prijateljsko sodelovanje enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in miru. Jugoslovansko kandidaturo so podprle vse države, razen predstavnikov sovjet bloka. Nikakor ni samo slučaj, da predstavlja korejsko vprašanje spet glavni predmet govorov, ki jih imajo posamezni vodje delegacij v tako imenovani splošni razpravi. Ta traja navadno več dni, govorniki pa iznašajo one probleme, ki jih smatrajo za najvažnejše. Hkrati se obračajo do tega najvišjega mednarodnega foruma za pojasnila ali z zahtevami, da se zavzame za to ali ono rešitev. S korejskim vprašanjem je pričel prvi govornik na spisku, ameriški zunanji minister Dulles. O njem je spregovoril sovjetski predstavnik Višinski. Ostali »močnejši« glasovi bodo sledili te dni. Iz izjav, pa tudi namigavanj, ki jih dajejo, ozir. kažejo govorniki obeh »blokov«, t j. predstavniki držav, ki so se na Koreji borile pod zastavo OZN, ter onih (sovjetski blok), ki podpirajo kitajske in severnokorejske težnje, sledi, da bo Generalna skupščina še morala izreči svoje mnenje o bodoči politični konferenci, na kateri bodo reševali usodo Koreje. Kitajska doslej še ni pristala na ponudbo Združenega poveljstva, naj bo politična konferenca 15. oktobra v mestu Honolulu ali Ženevi. Žal, da Generalna skupščina pove svoje mnenje o njih predlogu, naj bo konferenca »za zeleno mizo«, t. j. naj navzoče delegacije ne nastopajo kot predstavnice dveh blokov, »premagancev in zmagovalcev«, temveč kot enakovredni partnerji. Prav tako naj po njihovem mnenju spremeni svoj nedavni sklep o tem, kdo naj se te konference udeleži. Ameriški zunanji minister Dulles očita Pekingu in Pjongjangu, da s takim ravnanjem zavlačujeta politično konferenco, Višinski pa ugotavlja, da si brez nevtralcev ni mogoče zamisliti uspešnega dela konference. Postavlja se spet vprašanje: ali naj sodelujejo samo države, ki so se na Koreji borile in še SZ, ali pa poleg njih še kdo drugi. Prvo je tako imenovana ameriška teza, ki je dobila na VII. zasedanju Generalne skupščine zmerno večino, duga pa teza vseh onih, ki žele, da bi bila konferenca čim bolj uspešna. Resnica je namreč, da bi delegacije nevtralnih, držav, posebno Indije in Burme, lahko delovale kot posredniki med obema »blokoma«: razen tega se nasprotna gledišča laže poravnajo, če o tem soodloča tudi stranka, ki nima svojih posebnih interesov. Kitajska zahteva, da o tem vprašanju spregovorijo Združeni narodi, ker se sicer konferenc ne bo udeležila. Podobno bo storila tudi Severna Koreja. Brez njiju udeležbe pa konference ne more biti. To tezo je posredno podprl tudi Višinski, ko je dejal, da morajo Združeni narodi upoštevati tudi »interese Kitajcev in severnih Korejcev«. Kaže, da bo Skupščina morala spet razpravljati o vprašanju, ki ga je že nekako odločila na svojem prejšnjem zasedanju. Leo Mates Ali veste . . . ...da meri največje jezera na svetu — Kaspijsko morje — 24,3km2 in da doseže globino 980 m? Naše najgloblje jezero je Ohridsko jezera (285 m), ki je hkrati drugo največje jezero v Jugoslaviji (366,74 km2). Najgloblje slovensko jezero je Bohinjsko (45 m), po velikosti pa je šele na osmem mestu. . . . da dosežejo dobre strojepiske v sedmih in pol lirah 65.000 udarcev na pisalnem stroju? Če bi to delo preračunali v kiloorame, bi odgovarjalo energiji, ki je potrebna, da dvignemo tri in pol vagona s težo 10 ton meter visoko. . . . da prihaja cvetlični vonj od neke vrste žlez na na robovih cvetnih listov, ki oddajajo svojevrstno letečo substanco. Človek občuti vonj v trenutku, ko vdiha majhne, nevidne kapljice te substance. . . . da najmodernejši model lovca na reaktiven pogon rabi, da bi se povzpel v višino 12.800 m in zaustavil tuje bombnike, prav toliko kakor avtomobil, ko zavije okrog uličnega bloka? Za izdelavo vojaških letal na reaktiven pogon je potrebno najmanj 10.000 risb in 25.000 kosov najrazličnejšega novega orodja. Z zasedanj Generalne skupsčne. OD TEDNA DO TEDNA MONTGOMERY OBISKAL NASO DRŽAVO Kot gost predsednika republike maršala Tita se je pred dnevi mudil pri nas maršal Montgomery, vrhovni poveljnik kopnenih sil Atlantskega pakta v Evropi. Ogledal si je nekaj industrijskih podjetij in znamenitosti Ljubljane in Zagreba. Sprejel ga je tudi maršal Tito in se z njim menil dalj Časa. Prav tako je obiskal zagrebški velesejem in eno od naših enot, ki sodelujejo na velikih vojaških manevrih na zagrebškem področju. Ob odhodu iz naše države je visoki gost izjavil, da je Jugoslavija naredila nanj velik vtis. »Mnogo sem slišal o borbi partizanov za svobodo njihove dežele in o prizadevanju maršala Tita, da organizira državo na novih temeljih. Zelo občudujem, tisto, kar je maršal Tito ustvaril, in tisto, kar Jugoslavija sedaj želi, namreč dolgo razdobje miru, da bo lahko utrdila svoje gibanje, okrepila svoje gospodarstvo in si zagotovila gospodarsko neodvisnost,« je med drugim dejal maršal Montgomery. DOSTOJEN ODGOVOR NACISTIČNIM IZZIVALCEM Ni dovolj, da so nacistični in šovinistični elementi na Slovenskem Koroškem razstrelili znani spomenik padlim partizanom pri Velikovcu. Nekaj dni za tem so v neki gostilni pri Železni Kapli s koli pretepli očeta znanega koroškega borca-partizana Karla Prušnika-Gašperja, da so ga moral) odpeljati v bolnico. Slovenske demokratične organizacije na Koroškem so tudi primerno odgovorile na te napade, s katerimi skušajo izpodkopati dobre sosedne odnose med obema narodoma ter hkrati s tem tesnejše zbližanje med obema državama. Prejšnji teden so se zbrali v Celovcu predstavniki Zveze izseljencev, Zadružne zveze, Kmečke zveze, Zveze partizanov in Demokratične fronte ter obsodili tako zločinsko početje. Poslali so tudi proteste zveznemu kanclerju Figlu in notranjemu ministru Helmerju. Zahtevali so obnovitev razstreljenega spomenika I ter soglasno sklenili, da bodo postavili, še en spomenik — dokaz borbe in žrtev slovenskega ljudstva na tem ozemlju. ITALIJANSKE PROVOKACIJE SE MNOŽE Ni dovolj, da italijanska vlada še danes ni umaknila svojih čet z italijansko-jugoslovanske meje. V Gorici so pred dnevi priredili bučne šovinistične proslave ob šesti obletnici »ponovne osvoboditve« Gorice. Poleg sprevodov so organizirali tudi tekmovanje pevskih zborov, na katerem so prepevali »patriotične« pesmi, tako n. pr. »Rimsko Pulje«, »Himna Istri«, »Na Gori col« in podobno. Na vsakem koraku je bilo slišati protijugoslovanska gesla. Vse te prireditve spremlja pisanje tiska, ki vse jasneje dokazuje, da se Italija pripravlja na zavzetje cone »A«. V Trstu že vedo povedati, da ustanavljajo fašisti »prostovoljne odrede«, ki naj pomagajo italijanskim četam pr) vkorakanju. Take vesti širijo tudi sami italijanski vojaki. Naša vlada budno spremlja italijansko početje. Kakor je že poudaril maršal Tito, bo smatrala priključitev cone »A« Italiji — bodisi s silo, bodisi z dovoljenjem zahodnih zasedbenih sil — za napadalno dejanje. Novo sredstvo proti raku Profesor Wachsmann, iznajditelj streptomicina, je na nedavnem svetovnem kongresu mikrobiologov izjavil, da je našel novo sredstvo proti raku. Gre za zdravilo aktinomicin, ki ga je odkril v resnici že pred dvanajstimi leti, toda takratni poizkusi so pokazali, da je človeku nevarno. Po večletnem prizadevanju je odpravil strupeno delovanja na človeka in z uspehom preizkušal učinek na poizkusnih živalih. Sodeč po poizkusih je zdravljenje s tem novim sredstvom učinkovito. Čiri, posebno oni v limfatičnem sistemu, izginjajo j že po kratkem zdravljenju. Vendar po mnenju samega dr. Wachsmanna še ni čas, da bi se preveč veselili. Potrebni so še poizkusi. . . Zobje — v rezervi Pri ljudeh morda? Ne, temveč pri morskih somih. Če jim namreč izpadejo zobje ali se zlomijo, ko zagrabijo preveč trdi plen si pomagajo z vrstjo malih rezervnih zob na notranjem delu čeljusti. Vendar to še ni vse. Ti zobje se kakor avtomat pomaknejo naprej in nadomeste izgubljene. Anekdote ZAKAJ PIŠE Slavni nemški humorist Safir se je nekega dne sprl z nekim književnikom. »Samo za denar pišete, jaz pa za čast in slavo,« je vzkliknil književnik. Safir pa mu je takoj zabrusil: »Vsakdo piše pač za ono, kar mu manjka.« SPOMINI V neki prijetni družbi so zaprosili znanega raziskovalca Alrike Slanleya, naj jim kaj pripoveduje o svojih vtisih s potovanja. Stanley se je včasih tudi rad pošalil, pa je pričel takole: ». . . .Na levi vidim leva, na desni tigra, leoparda pred seboj, medveda za seboj. . .« »Ali je bilo to v Centralni Alriki?« so nekateri vznemirjeno vprašali. Ne, v zoološkem vrtu,« je mirno odvrnil Stanley. Letalo bodočnosti Sredi maja leta 1941 je znani ameriški aeronavtični inženir ruskega rodu Igor Sikorski preizkusil svoj izdelek letala nenavadne oblike. Sicer ni bilo prvikrat, da je z njim poletel v višino, toda do tedaj se ni kdo ve kako obneslo. Tokrat je samozavestno sedel vanj, pomočniki so pognali motor in čez nekaj trenutkov se je čudoviti stvor dvignil kar navpično 15 m visoko. Nato se je pomikal sedaj naprej, sedaj nazaj, pa spet na stran, dokler ni končno »obtičal« v zraku. Lebdel je kakor velik jastreb kakih 32 minut, nato pa se spustil spet naravnost proti zemlji. To je bil eden od »boljših« helikopterjev tedanjega časa. Toda tudi vse do današnjih dni ni preveč izpremenil svoje oblike. Po zunanjosti je še vedno močno ovalen in na prvi pogled neroden. Trebušasto truplo, ki se končuje z dolgim, tankim repom, dolgi in tanki trokraki vijak-rotor, ki je nekako pripet nad pilotovo kabino, tri, štiri ali več koles za pristajanje pod »trebuhom« — vse to nam res ne nudi posebno lepe slike. Letalo te vrste ne leti s posebno veliko hitrostjo. Doseže le do 160 km na uro. Toda strokovnjaki obljubljajo, da bo v najbližji prihodnosti lahko podvojilo te številke. Pilot se tudi ne more ločiti od svojih ročic, s katerimi upravlja aparat. Ne more n. pr. letalo poravnati v vodoraven let in si nato odpočiti roke. Toda ima mnogo drugih lastnosti, ki so tako dragocene za današnje moderno življenje, posebno še v industrijsko razvitih deželah in gosto naseljenih krajih, da si je pridobilo veliko veljavo. Poglejmo si nekatere! Četudi je helikopter razmeroma počasen — seve v primerjavi z ostalimi »pravimi« letali — se še vedno lahko dostojno pomeri z železnico in avtobusi. Razen tega lahko pristane na majhnem prostoru. Znano je, da imajo nekatere ameriške ali britanske večje hiše letališče zanj kar na ploščati strehi! Spušča se pač navpično vse bolj počasi, do- kler ne dožene hitrosti, ki je skorajda enaka ničli. Leti z veliko zanesljivostjo tudi ob slabem vremenu. Uporabljajo ga torej lahko za prevoz na krajših letalskih poteh, kjer hitrost ne igra tolikšne vloge. Kljub temu so s helikopterjem preleteli Severni Atlantik od ameriške države Massachusets do Severne Škotske, ki meri 5456 km!) Posebne priljubljen je za reševanje ljudi iz takih krajev, kamor ne more v kratkem času nobeno drugo, sredstvo (nesreče v gorah, požari, reševanje » samotnih otokov v času poplav itd.). Kakor smo že omenili, lahko lebdi tik nad zemljo, vodo ali čemer koli, dalj časa. Svojo nalogo izpolnjuje tudi v vojnem, času, posebno pri prevozu ranjencev ali vojakov s težko dostopnih krajev. Zaradi izredne gibčnosti ga ne more nadoknaditi nobena ostalih vrst letal. Zato je v pravem pomenu besede letalo prihodnosti. Ni dvoma, da ga bodo izpopolnili, kakor so izpopolnili tudi druge vrste prevoznih sredstev. In h koncu še njegovo delovanje! Najvažnejša Je glava rotorja, to je trikrakega vijaka ki je montirana tik nad osjo, ki spaja rotor z motorjem. Glava rotorja je gibljiva. Če rotor nagneš neprej, se letalo pomika naprej; če ga nagneš nazaj. začne pomikati v tej smeri. Če ga izravnamo, lebdi v zraku. Toda najbolje bo, da si ga ob priložnosti sami ogledamo. Tudi ta čas za nas ni tako daleč. Janez Švanjcer: (51) STRELI NA MEJI Tiste dni so po vasi čedalje bolj govorili o bližnjih volitvah. Učitelji so napisali plakate, ki so jih obešali na topole pred šolo, na telefonske drogove, v občinsko omarico na zidu pred cerkvijo, kamor so pritrjevali oglase in obešali so jih na plotove po vasi. Povsod so bili plakati, da bi Šentpavelčani vedeli, na kaj se pripravljajo po državi Novi župnik, ki je po nesrečni Juretičevi smrti prevzel faro, je navijal za klerikalnega poslanca. S prižnice je povedal vernikom, da volijo oblast, ki jo je postavil sam ljubi bog. Cmager je politiko poznal samo v toliko, kolikor je pač imel v želodcu Zato se ni mogel navdušiti za nobenega poslanca, najsi je Maček kot župan tiste stranke, ki so ji rekali JRZ, še toliko govoril o dobrem, poštenem in modrem gospodu poslancu. Cmager tem vragovom ni verjel, ker se mu je zdelo, da hočejo vsi od Mačka do poslanca in še dalje gor k tistemu koritu, ki je pač polno. Ko se bodo nažrli, bodo stisnili rep med noge in se bodo prikazali spet za nove volitve. Jevtič je grabil denar iz državne blagajne in drugi, ki bodo prišli za njim, se ga tudi ne bodo branili. Tako nekako je slišal govoriti na Pesnici, kamor je vozil jabolka na postajo. Nekateri so govorili o volitvah in o tem, da bo več nosilcev list. drugi so namigovali, da z volitvami ne bo nič, ker bo prišel Hitler. V Šentpavlu so se pripravljali pa volitve, čez mejo pa so se sestajali domači in avstrijski kulturbundovci, ki so proti obveščali svoje vodstvo o tem, kako so Šentpavelčari razpoloženi. Nekega jutra je Cmager stal med hlevskimi vrati in gledal tja k občini, kjer je že nekaj dni visel velik plakat. Vrata so bila prazna! Plakata ni bilo nikjer. Tudi drugod po vasi so ponoči potrgali plakate. »Bodo volitve?« je Cmager vprašal Mačka, ki se je pretegoval na balkonu in gledal po vremenu. »Kakšno tele pa si, da tega ne veš? Že tolikokrat sem ti povedal, da bodo,« je Maček zarjul. »Zakaj pa ste sneli plakate? Ste se bali, da jim ponoči rosa ne bi škodovala?« je pomežiknil Cmager in odganjal kravo, ki je lizala omet na steni. Maček je odprl usta, da bi se zadrl na Cmagerja, a je le še prej pogledal na občinska vrata, kjer je visel plakat. Kar vztrepetal je od razburjenja, buljil predse, nato pa zadnički izginil v veži. Trganje plakatov je napravilo mnogo hrupa v vasi. Na občini je brnel telefon, orožniki so z nasajenimi bajoneti hodili po vaški cesti. Storilcev, ki so sneli plakate, niso odkrili. Popoldne so viseli na prejšnjih, mestih novi plakati lepo so bili poslikani, črke pa so se plašno stiskale druga k drugi. Cmager je bil otroško vesel, da so se orožniki tako Jezili zaradi snetih plakatov. V nedeljo po pozni maši so sklicali pri Mačku predvolilni sestanek. Povabili so vse tiste, ki so imeli volilno pravico. Razmnožili so tiskana povabila, občinski sluga je prinesel listič vsakemu volivcu na dom. Po rani In pozni maši je sluga še enkrat z balkona pred cerkvijo prečital uradni akt z županovim podpisom in občinskim žigom Vsi morajo priti na sestanek. da bodo slišali gospoda iz mesta in videli svojega poslanca. Maček je že med tednom namigoval gostom, da bo po volitvah postregel z golažem in vinom vsakemu, ki bo volil njihovo listo. »Gospod poslanec!« je završalo mrd ljudmi, ki so napolnili obe gostilniški sobi. Golaža se nihče ni branil. Stegovali so vratove, da bi videli gospoda iz mesta. Cmager je stal pri oknu. Poleg njega je bil kočar Miha. dalje stran hlapec Pepe in, drugi viničarji in delavci. V prednjih vrstah so sedeli gospod župnik Rois in njegov sin Vinko, trgovčeva žena Keglca s svojim sinom Mirkom, dalje Knedlov Lojzek, učitelj in drugi kmetje. Zupan Maček je nemirno begal z očmi si popravljal srajco na vratu in se neprestano gladil po laseh. Tako je kričal nad ljudmi, naj bodo tiho in dostojni, da je bil že ves hripav. Polagal je prst na usta in odkazoval sedeže. Za bogate je bilo dovolj prostora, da so posedli klopi in stole, reveži so se stiskali v kotu in hodili drug drugemu po nogah. Ko je vstopil gospod poslanec je šumenje potihnilo. Gospod Štimec iz Maribora je bil rejen, da se mu je kar naprej tresel podbradek Višnjev nos je bil podoben slivam, ki jih je rodilo drevo za kočo, v kateri je nekoč živel Cmager. Mastno obrobljene oči so izgledale, kakor bi si gospod poslanec nataknil očala. Oblečen je bil gospod poslanec v imeniten frak, s črnim cilindrom na glavi, da se je Cmager kar ustrašil, ko je pogledal po svoji obleki. Gospod poslanec je vstopil s cigaro v ustih. Z debelimi, mlahavo visečimi ustnicami je predeval cigaro, ko je zbranim pomahal v pozdrav. Gospod poslanec je najprej govoril o milosti božji. Cmager se je domislil, da je na tem svetu še ni bil deležen. Nato je poslanec govoril o njegovem veličanstvu kralju, ki da so mu ljudje zelo pri srcu. Ko je govoril o Hitlerju, se je namrdnil, da Cmager ni vedel, ali gospoda poslanca Hipije v trebuhu zaradi hrane ali pa zaradi Hitlerja. Nekdo je hotei gospodu seči v besedo. Štimec je samo pomahal z roko: »Ko bom povedal vse. boste lahke govorili.« Gospod poslanec se je spomnil tudi na Šentpavel: »Dragi gospodje! V dokaz, kako bo država skrbela za ljudstvo, vzemimo za primer samo vaš kraj. Povem vam. da bomo speljali lepo cesto iz Bresternice, čez kobariške hribe in prav tu sem k vam. Prihajali bodo turisti od daleč, vi, kmetje, pa bosta tahko prevažali po njej svoj les in druge pridelke. Ne samo to, Napeljali bomo v vaše hiše tudi elektriko, zgradili bomo prosvetni dom in še marsikaj, kar se vam zdi, da potrebujete in da je za vas koristno.« Ljudje so molčali ko je gospod poslanec zaključil govor in si obrisal potno čelo. Kakor na povelje, so se vse glave obrnile tja, kjer je stal Cmager, ki je nenadoma odprl usta, da je udarilo po aobfc »Gospod poslanec, kdaj boste gradili tisto cesto? Pred nekaj teti ste nam govorili prav tako, do danes pa še od vsega tega ni bilo nič!«