Poštnina piviallrana. ■? f e Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". " »■= List izhaja 20. vsakega meseca. Za člane v „Zvezl" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20 —, polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne številke 2 Din. • —= Cena inseratom: '/« strani D 5' — vključno davek, nn.r ...mm Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16. ■ -Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-■ m ■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 11 Štev. 1. V Ljubljani, 20. januarja 1925. Leto XII. Vsak je svoje sreče kovač! Tovariši! Poskusimo enkrat poslužiti se tega izreka in se strnimo skupaj dne 8. februarja t. 1. v falango, katera želi in hoče, da nastanejo v naši kraljevini že enkrat zakonite razmere, pravična razpredelitev davkov, uvedba pravilnega. in modernega obrtnega reda, ter oddajmo svoje kroglice tisti stranki, od katere smo prepričani, da bo delovala za to uresničenje v dobrobit države in tudi nas samih, ne pa le se tepla za strankarske koristi in politične čenče svojih privržencev. »Gostilničar« ni politični list, a tudi volitve niso samo politično dejanje, politika nam je prokleto malo mar, saj smo vendar samo en rod in ena kraljevina, nimamo torej gojiti prav nobene druge politike kot gospodarstveno. Kadar bo ta prav urejena, pa bomo vsi zadovoljni. Povod k temu članku nam je dal največ dopis tovariša iz Rateč, ki se bridko pritožuje, da ima naša organizacija premalo odporne sile proti raznim davščinam, taksam in vsakojakim bremenom, ki se nalagajo gostilničarstvu dandanes v takih merah, da ne dela gostilničar za druzega kot za fiskalno oblast, še več pa za občinske ih avtonomne zavoženosti. Da gre torej naša obrt navzdol, smo krivi mnogo sami, ker smo pri zadnjih volitvah poslušali strankarje in čenčarje o avtonomiji, republiki in enakih oslarijah, češ, morebiti nam potem res ne bo treba nobenih drugih dajatev, kakor le to, kar bomo sami hoteli dati »ubogajme«. Kdor se je zanimal za delovanje naših organizacij, osobito Zvez, je lahko vedel, koliko so vse te storile pismenih protestov, resolucij in osebnih intervencij pri ministrih samih itd. proti tem polletnim taksam, ki se sedaj krivično in nepravilno nalagajo. Minister je odgovoril, zakon je v saboru sklenjen in jaz ne morem ničesar drugega, kakor istega izvrševati. Kadar bo državni zbor zopet v skupščini, lahko stvar zopet drugače sklene, a za sedaj nimam nikakega drugega izhoda. Tako, vidite, dragi tovariši! Kakršne zastopnike bomo imeli v državnem zboru, toliko vredne zakone in regulirano davščino. Dosedanje zastopstvo Slovenije tega ni razumelo in je bilo nam gostilničarjem celo nekako sovražno razpoloženo. Pisec teh vrst je po sklenjenju taksnega zakona osebno interpeliral enega teh gospodov, zakaj ste vendar sklenili v državnem zboru kar tja v en dan take neprimerne takse na gostilničarsko obrt, ki se sedaj tako neprimerno in nepravično izterjava, pa je dejal dotični slovenski poslanec: »Ja, saj to je pa pravično, to je proti pijančevanju; pijanci naj le plačujejo, saj ne trpi gostilničar, ampak tisti, ki pije.« Za časa Brejc-Remčeve vlade pa, kadar smo prosjačili za preureditev policijskih ur in odpravo raznih utesnitev v gostilničarski obrti, nam je mogočnež zarenčal v obraz: »Nič se ne dovoli, še strožje odredbe bomo izdali proti vam!« v No, vidite torej, kadar bomo imeli take zastopnike v našem državnem zboru, ki imajo napram gostilničarstvu takšne nazore, je nemogoče upati na zboljšanje našega položaja in na pravično vznosljivo urejenost zakonov o dajatvah državi. Poslanec mora biti liberalen, dovzeten za vse sloje, brez ozira na strankarstvo, katerega je dfines toliko, kakor se vidi že celo pri nekaterih inteligentih, da pripada marsikateri že kar trem strankam, ali pa skače tako hitro iz ene stranke v drugo, da ne ve danes, kaj je včeraj obljubil. Mi ne smemo naših zadev zaupati možem, katerih ambicije slonijo le na osebni mržnji, nestrpljivosti, maščevalnosti in strankarskem pustolovstvu in separatizmu. Delovanje takih ljudi ni ne svobodoljubno, ne demokratično, ne objektivno. Nahajamo se v prvih štadijih samo- stalnega državnega življenja. Naše mlaclo državno in nacijonalno življenje se nahaja v stadiju konsolidacije, izgradnje, utemeljevanja. Povojno življenje nam je ostavilo veliko vprašanj, preko katerih se je šlo z naglico, kar znači, da niso mogle biti rešene, marveč le prebrodene. Ta kaos in pa nezmožnost, ter deloma tudi animoznost proti našemu stanu dosedanjih poslancev so krive, da organizacija kljub naporom, ki daleč presegajo delovanje, kar se je pred vojno storilo v napredek naše obrti, ni dosegla takega uspeha, kakor bi ga sicer lahko. In pa pomislite, vsemu smotrenemu delu za konsolidacijo države, za izdelanje potrebnih zakonov in vsaki pametnejši in nujni potrebni gospodarstveni ureditvi so naši poslanci ugovarjali, delali opozicijo in nagajali celo tistim, ki hočejo res kaj storiti iz enostavnega nagiba, ker se ni moglo ali hotelo ugoditi različnim, samo na gotove strankine interese merečim partizanskim zahtevam. Tratiti samo čas, farbati volilce z raznimi čenčami in hoditi pobirat mastne dnevnice kot poslanec, tega ne smemo več trpeti. Jugosloveni, t. j. Srbi Hrvati in Slovenci smo ujedinjeni, veže nas ena in ista ustava v ujedinjeni kraljevini, kaj torej še hočemo več kot samo delati in delati na dobrobit vseh enako, za vse enake dolžnosti in za vse enake pravice, sosebno pa na gospodarskem polju. Ta cilj doseči nam je sedaj dana prilika z izvolitvijo pravih poslancev v državni, zbor. Izbirati nam ne bo težko. Imamo samo dve činjenici. Prva je ta, da dosedanja delegacija ni storila nič koristnega za splošnost, najmanj pa za gostilničarsko obrt, zato moramo in hočemo poslati druge može na državni forum, kjer se izdelujejo zakoni in uredbe, ki naj uredijo naše razmere, in pripeljejo Jugoslavijo do tja, kamor jo je božja previdnost namenila in pokazala vso srečo državljanom, samo urediti si jo morate znati in ne biti s pametjo skregani. Najvišji državni faktorji so po preteku šestletne brezplodne dobe uvideli, da dosedanji konglomerat ni sposoben za striktno, smotreno in koristno delovanje ter so se največje stranke v državi, t. j. stara radikalna srbska stranka ter samostojna jugoslovenska demokratska stranka strnile v en močan odločilni »Narodni blok«. Ta fronta bo imela v bodoče ogromno večino in bo odločevala o usodi vseh nas in smo vsled tega postavljeni na alternativo ali z njimi, ki hočejo urediti državno gospodarstvo in posamezne panoge tega gospodarstva pravilno in zakonito, ali pa z onimi, ki hočejo še nadalje cepiti sile, delati državi težkoče, ustvarjati s tem gospodarske neprilike in neurejenost ter povzročiti, da bi se vlekla razdrapanost še nadalje liki politična vlačuga. Dana nam je tedaj možnost, biti sami svoje sreče kovači. Vemo, da vsak posameznik naših tovarišev spada k izobraženstvu in inteligenci in da ga ni treba vleči kakor vola z obr; točilne« (finančne) pravice, s pojmom »obrtne«, id est »osebne« ter »krajevne«, torej nefinančne pravice in stoji na stališču, da »točilna« pravica s a mi a na sebi, brez »p r o f e s i j a 1-n e« in brez »krajevne pravic e«, še nobene stranke ne upravičuje dejansko k točenju. Saj pravi vendar člen 1, al. 3 cit. pravilnika, da sta predpogoj »t o č i 1 n e« (finančne) pravice tako osebna, kakor krajevna pravica. Glede »prenosa« gostilniških in krč-marskih koncesij bi bilo naglasiti kot pravni unikum, da je po členu 8. al. 4 pravilnika za izvrševanje predpisov tar. post. 62, Uradni list za Slovenijo, pag. 780, »prenos obrta« s privoljenjem finančnega oblastva dopusten. Ni jasno, da li se nanaša to na »točilno« pravico ali na cel obrat. Domnevati bi bilo po načelih siste-mjatike, ki veljajo pri nas za zakone, da je le prenos »točilne« pravice dopusten, ker je določilo uvrščeno v predpise o t. p. 62. Kaj pa je z ostalim obrtom? Ker sme vsak »točilec pijač« že ipso iure izvrševati tudi vse druge panoge gostilniškega in krčmarskega obrta, je faktično prenos celega obrta dopusten in za-visi od finančne uprave. Torej zopet slučaj zamenjave kompetence političnega oblastva, katero je itak že v zadevah gostilniškega in krčmarskega obrta po novem reducirana na minimum. Na katero stran zadevo obrnemo, povsod se nam pokaže circulus vitiosus, kar ne priča drugega nego to, da ne gre raztegovati srbskih zakonov z iztočnimi značaji brez temeljite poprave in prevdarne prilagoditve na naše razmere z z a p a d n i m značajem. Nastala je pa tudi cela.vrsta pravnih vprašanj, katerih na podlagi taksnega zakona ni možno rešiti. Vprašanje je, kaj je z licencami v smislu § 20 a obrtnega reda; obstojat to določilo se nadalje ali ne več. Oboje se da zagovarjati. Na eni strani ni v nasprotju z novimi taksnimi določili, če se take licence še izdajajo. Na dru-81 strani pa se mora reči, da I. instanca v takih slučajih ustvarja pod gotovimi po-ffoji contra legem neke vrste »krajevne« pravice s tem, če dovoljuje izvrševanje gostilniškega in krčmarskega obrta v lokalih ali na mestih ali tudi na prostem!, kjer do sedaj ni bilo gostilne. Zdi se, da bi gostilničar ali kavarnar, torej imetnik profesijonalne pravice, v slučajih, ki jih predvideva § 20 a obrtnega reda, svoj obrt lahko izvrševal brez ovire, brez licence, če je poslopje že v posesti krajevne pravice; če pa poslopje ali kraj (sejmišče, dvorišče) te pravice še ni^ ma, bi si mora! dotičnik še le pravico preskrbeti. Mestni magistrat ljubljanski prakticira še vedno tako1, da izdaja licence po § 20 a obrtnega reda, ker bi sicer bila pač hudo prizadeta vsa naša društva, katera so vajena prirejati veselice na raznih krajih, ki nimajo nobene krajevne pravice, n. pr. na Gradu. Za naše naziranje in pojmovanje sta pravno popolnoma nejasna člena 21. in 5 pravilnika za izvrševanje predpisov izza t. p. 61 oziroma 62 z dne 12. novembra 1923, št. 377, Uradni list za Slovenijo pag. 777 oziroma 378, Uradni list za Slovenijo pg. 778. Sta tudi nasprotna pojmu o krajevni pravici »mehane ali kafane«. Zdi se, da je pravica izza teh 2 členov naravnost širša pravica nego krajevna pravica. Saj pravi člen 21 cit., da oni, ki si pridobi pravico za točenje v vrtovih, barakah, lehko ta svoj obrt zvršuje ob enem in istem času na poljubnih krajih in člen 5 cit. določa, da sme koncesijonar točiti na sejmih, cerkvenih slavnostih in drugih svečanostih pijače. •> Morda se nanaša to poslednje določilo le na takozvano točilno (finančno) pravico, kar bi bilo domnevati, a to ni izrečno povedano. Nadaljne vprašanje je, kaj je s koncesijami, ki so omejene, ki se kakor n. pr. takozvane zajutrkovalnice, smejo izvrševati le v zvezi s trgovinami, kakor jih imjamo v Ljubljani celo vrsto. Lehko se stoji na stališču, da veljajo omiejitve še nadalje in da je po določilih § 36 obrtnega reda presojati obseg pravice po besedilu koncesijskega dekreta. Obratno pa se tudi Iehkoi argumentira, da pravilnik ne pozna omejitve, ergo imajo imetniki profesijonalno pravico in smiejo torej gostilniški in krčmarski obrt izvrševati brez vsake omejitve, če si pridobe lokal, ki ima krajevno praVico ali pa če se je »taksa pobrala«. Vprašati je, kaj bode s točilnicami na ljubljanskem: velesejmu, o čemer je mestni magistrat že podal Ministrskemu oddelku svoje poročilo. Nadaljnje vprašanje je, kako bo s policijsko uro. Če bodo le kavarne in go- \ (stilne razločevalne, tedaj bodo resnične gostilne, dasi imajo večjo pravico nego kavarne, ker imajo tudi še pravico prenočevanja tujcev, katere kavarne nimajo, na slabšem nego kavarne. Gostilne bodo morale biti zaprte par ur poprej nego kavarne. Zelo važno je vprašanje nadaljevanja obrta po določilih § 56 obrtnega reda1 in glede prenosa gostiln. Večina vdov je izvrševala doslej gostilno po zakupniku ali namestniku, na ta način, da je našla lokal ali zakupnika. Nato je prosila za prenos svoje gostilniške pravice — ius peronalissimum— v tuj lo>-kal, kjer jel nameravala izvrševati obrt sama ali po zakupniku. A sedaj je izgubila koncesijo, svoj kruh in starostno preskrbo kar čez noč in mladoletni otroci so naenkrat ob svoje pravice. Koncesija teh imenovanih oseb je bila radi izvrševanja prenešena v tujo hišo ter oddana v zakup. Hišni gospodar si je s tem po taksnem zakonu avtomatično pridobil ipso iure »krajevno« pravico. Koncesija vdove je postala zoper vsak pravni čut radicirana pravica tujca, vdova in nedoletni otroci so izgubili vsako pravico do nje in tudi zakupnino, mogoče svoj edini vir za preživljanje, Hišni gospodar pa bo z njihovo gostilno, id est s svojim poslopjem, na katerem, je »krajevna pravica«, sedaj lahko kupčeval. Kaj naj napravi vdova, kaj mladoletnik, čijih edini dohodki za preživljanje je bila ravno od očeta podedovana pravica! nadaljevanja obrta, in ki sami iz kateregakoli vzroka ne morejo izvrševati osebno obrta? Rečeno je, da naj si preskrbi vdova osebno pravico. Kaj pa če ji oblast to pravico odreče? Zdi se, da je namen tega določila le, pridobiti si od vdov zopet »taksoj« a 200 Din. Posledicatemu bode, da bodo take vdove in otroci pripadli občinam1 v ubožno oskrbo. Krivično je tudi, da plačajo takse izza t. p. 61 le gotovi obrati. Ni uvideti razlogov, — če mora že biti taksa plačana1, — zakaj bi to takso plačevali samo oni obrtniki, ki se s točilnim obrtom pečajo še le kratek Čas, oni, ki obrt izvršujejo že celo vrsto let, pa ne. Pravilno bi bilo, da je nihče ne plača, ker po zatpadno-evropskih pojmih zakoni ne veljajo za nazaj, marveč le za v naprej. Tudi iz člena 80. ustave ne moremo argumentirati na nasprotno možnost, ker se protivi vsej juridični vedi in miselnosti. To pa tem več, ker so ti obrati itak podvrženi še plačevanju ogromnih letnih taks za »točilno pravico« a 3000 Din, 2000 Din, 1500 Din in 1000 Din v Ljubljani. Poslovodja, namestnik v obrtu, v starem pomenu besede, v temi zakonu sploh ni predviden, izvzemši slučaj mladoletnikov pod skrbstvom, oziroma pravnih oseb, ki morajo imeti poslovodje. K temu bi bilo pač pripomniti, da ni uvideti, kako naj bi prišel mladoletnik do gostilniške in krčmarske koncesije, če ne potomi nadaljevanja obrtovanja na podlagi koncesije roditeljev?! Pravilnik za izvrševanje predpisov izza t. p. 62 pravi tozadevno le v členu 8, al. 7, da si miorajo koncesijonarji, ki ne točijo »osebno«, marveč po poslovodji, preskrbeti za izpremembo poslovodje dovolilo finančnega oblastva. Ker se ta pravilnik nanaša le na takozvano »točilno« pravico, bi se dalo logično sklepati, da sta v nasprotju s sedanjo prakso, ki po- zna le enega poslovodjo, namestnika, enotno za cel obrat oziroma obrt, — dopustna dva poslovodji, eden za »točenje« (finančna pravica), eden za ostali obrt (osebna pra-vica). Pri tem nastane seveda vprašanje, kdo odobruje drugo imenovanega namestnika in po katerih določilih. Tako bi se dalo našteti cel kup pravnih vprašanj, ki nastajajo vsak dan in delajo mnogokrat oblastvu kakor prizadetim strankam1 preglavice in napisati bi se dala cela knjiga o tem, kako površno, kako nepremišljeno Se zakon izdelan oziroma o tem, kako kak zakon sploh nebismelizgledati. Toda naj zadostuje predležeča izbera i najbolj kričečih upravnih vprašanj. Iz predloženega poročila, ki se je žal neljubo zakasnilo, izvoli se naj povzeti, da so učinki novih predpisov o »kafani in mehani« tako v gospodarskem! kakor v upravno-pravnem oziru za nas docela po-gubonofsni. Zlasti zamenjavajo v upravno-pravnem1 oziru kompetenci politične in finančne uprave oziroma izročajo finančni upravi posle izključno politično-upravne-ga značaja. Ne more se skleniti poročila), da ne bi predlagali, naj se zopet restituirajo vsi razveljavljeni predpisi. In če hočejo vendar imleti v Beogradu že tako ogromne dohodke: iz gostilniških in krčmarskih obrtov, naj ostanejo v veljavi takse, toda v omiljeni obliki in v zneskih, katere morejo naši obrtniki zmagati. A plačevanje taks in meritorni obrtni predpisi naj se popolnoma ločijo ter poslovanje glede prvih izroči v Sloveniji v to pristojni finančni oblasti, ne pa političnim oblastvom. Tem: naj se pa puste njih dosedanji posli. Zvezne objave. Središnji Savez v Beogradu nas je z dopisom dne 1. januarja 1925 štev. I obvestil dobesedno sledeče: Na zavzemanje uprave Središnjog Saveza je Generalni direktor posrednih poreza (davkov) gospodin Robi če k izvolil pod 30. decembrom 1924 br. 67433 narediti, da se v vseh pokrajinah, kjer so se do sedaj jednočasno vodili registri o prodanih količinah rakije (žganja) in kontrolni listi, da se kontrolni listi u m a k n e j o — ukinejo. Kontrolni listi pa se imajo čuvati, dokler jih finančni organi ne poberejo, in pri isti priliki potrebne podatke vpišejo v register. Savez poroča nadalje: Izveštavajoči Vas o temu, milo nam je, da zambremo na dobroto in uvidevnost generalnega inšpektorja g. Robičeka zabeležiti še jedan naš uspeh, in prosimo Vas, da o tem obvestite vse Vase pododbore. S tovariškim pozdravom: Predsednik Središnjega Saveza1. Izreči moramo tedaj tudi od naše strani g. generalnemu inšpektorju zahvalo, da se je dal vendar le prepričati o popolni nepotrebi vodstva teh kontrolnih re- gistrov, ker je žganje itak že pod stotero kontrolo na vse strani. Vpisavanje v te registre pa je delalo v pisanju slabejše iz-vežbanim ljudem silne težkoče in pa neprestano nevarnost, biti za vsako najmanjšo netočnost v registru kruto kaznovan v najslabšem slučaju za Din 1000.—. Zato bodi izrečena zahvala tudi Sre-dišnjemu Savezu v Beogradu za izposlo-yanje tega odrešenja. Špirit in žganje. Industrija špirita se bori že tri leta z raznimi težkočami, tako da je do sedaj delovala z velikimi izgubami. Vsled tega so se morale cene izjednačiti in povišati, ker bi bil sicer obstoj tej industriji ogrožen. Pripomniti je treba, da so cene špirita v drugih državah še enkrat tako visoke kakor pri nas. Današnje cene špirita za vagonske odjeme iz tovarne so sledeče: odjem, 120 hi v cisterni Din 35.— » 100 » v železnih sodih » 36.— » 50 » » 36.25 » 25 » 7> 36.50 » 10 » 37.— » 5 2> » 37.50 » pod 3 hi » 39 — z državno trošarino vred, le proti takojšnjemu plačilu v naprej. Radi tega so se povišale tudi cene žganja, ker je bila v celi državi slaba letina za češplje, kakor tudi za vse drugo sadje, iz katerega se izdeluje žganje. Danes se zahteva za valonski odjem za originalno slivovko za L% Din 85.—, tudi to, le proti takojšnjemu plačilu v naprej. Tendencija je trdna in je pričakovati še višjih cen v špiritu in žganju. Raznoterosti. Resolucija producentov špirita. Na konferenci Saveza producentov špirita se je po obširni diskusiji o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s to industrijo, sklenilo resolucijo, v kateri se zahteva: 1. Da se naj ne dajo dovoljenja za nove fabrike špirita, ker imamo že hiperprodukcijo. V naši državi nahajamo že sedaj 8 industrijskih in 5(5 poljoprivrednih tovarn, ki producirajo letno 4050 vagonov špirita. Domača potreba znaša samo 700 vagonov. Nove tovarne se smejo otvoriti samo v Srbiji, kjer jih ni, in to z omejitvijo kontingenta njih produkcije. Špirit služi za gorivo, za izdelovanje likerjev, jesiha, konjaka, par-fema in drugih luksuznih proizvodov. 2. Kar se tiče cen, se mora špirit za gorivo in izdelovanje jesiha prodajati čim ceneje, a dvigniti se morajo cene za industrijski špirit, ki se uporablja za luksuzne predmete. 3. Z ozirom: na izvoz se je ugotovilo, da inozemske države stremijo za tem; da izvažajo špirit tudi z deficitom, koji se krije z monopolskimi cenami za druge predmete. Nov obrtni red. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da se čimpreje zbere materijal za izenačeni obrtni red, ki naj velja za celo kraljevino in čim preje zasliši zainteresirane korporacije. Izdelovanje oisnutka zakona hoče tako pospešiti, da bo osnutek dovršen še pred prvo sejo prihodnje Narodne skupščine in da ga bo mogoče čimprej uzakoniti. Zveza med Albanijo In Jugoslavijo. Zveza med Albanijo in Jugoslavijo, ki je bila tekom zadnje revolucije v Albaniji prekinjena, je glasom poročil iz Beograda zopet vzpostavljena. Za telefon na Bizeljskem. Na zadnji plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se je razpravljalo o nujni potrebi, da se za Bizeljsko zgradi telefon. Od interesenta smo dobili z ozirom na to razpravo sledeči dopis: »Pri nas na Štajerskem potrebujemo telefonsko zvezo Grobelno—Šmarje pri Jelšah—Pristava— Podčetrtek—Imeno, ki je že dograjena. Od Imena do Brežic, to je na progi 30 km, bi se morala proga na novo dograditi. Za telefonični vod od Imena do Sv. Petra pod gorami bi se mogel telefon montirati na že obstoječem, telegrafskem vodu. S to telefonično zvezo bi dobil precejšen del bivše Štajerske lastno zvezo z Brežicami, oziroma z Zagrebom. Ta del bivše Štajerske, ki je v prometnem oziru zelo zanemarjen, je gospodarsko zelo važen in bi bilo za njegov gospodarski razvoj nujno potrebno, da se imenovani zvezi čimpreje postavita. Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Po določilih zakona o zavarovanju delavcev se Ima najkasneje s 1. julijem 1925. uvesti invalidsko zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, ki bo naložilo naši industriji, obrtu in trgovini poleg že obstoječih, jedva znosljivih socijalnih bremen nove velike dajatvei Brez ozira na to, da bi moglo tudi še tako neznatno povišanje dosedanjih socijalnih bremen resno ogrožati celokupno našo podjetnost in produkcijo, bi bilo tudi že samo izvajanje novega zavarovanja v tehničnem oziru skoro neizvedljivo. Celokupna naša pridobitnost se že izza uvedbe novega zakona o zavarovanju trudi, da bi težkoče v organizaciji tega zavarovanja odstranila, da bi poslovanje nosilcev zavarovanja poenostavila in pocenila ter spravila vsaj deloma v sklad' z zahtevami, ki jih narekujejo sedanja gospodarska struktura in socijalne razmere nai-še države. Uvedba novega zavarovanja bi te že do sedaj v organizaciji socijalne-ga zavarovanja obstoječe težkoče samo povečala, in zato je zbornični član g. E. Franchetti na zadnji plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice predlagal, naj zbornica podvzame potrebne korake, da se ne pristopi do izvajanja zavarovanja za onemoglost, starost in smrt dotlej, dokler se zahtevam, ki jih je stavila zbornica glede poenostavitve in pocenitve bolniškega in nezgodnega zavarovanja ne ugodi v polni meri, ker bi sicer to moglo imeti nedogledne posledice za naše gospodarstvo in bi obenem tudi ogrožalo celokupno že obstoječo stavbo socijalnega zavarovanja. Dokler bo vladalo tako pretirano zaračunavanje prispevkov k bolniškimi blagajnam, in je vsled preobilice uradništva v teh vse v zmedah, da se še redno prispevkov ne pobira, delavca bolnega pa odriva kolikor se more, je namera, da bi se za onemoglost, starost in smrt še posebej uvedla plačevanja, prava pretiranost. Pri rednem poslovanju bi morali dosedanji velikanski prispevki k bolniškim blagajnam kriti vse te panoge zavarovanja. Če preostaja denarja na milijone za zidanje nebotičnih palač v Zagrebu, bo menda vendar — zato za kar se pravzaprav pobira — tudi možno ustvariti kakšen fond brez novega odiranja prizadetih. Najbolje pa bi bilo — narazen s to zavoženo inštitucijo in uvedba malih avtonomnih zavarovalnic, pod zakonito kontrolo. Osnutek novega obrtnega zakona. Na plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice dne 19. decembra 1924. je podal referent g. dr. Pretnar glede del za osnutek novega obrtnega zakona naslednje poročilo: Zbornica je v odsekih obravnavala 17 načelnih vprašanj, ki jih ji je stavila ministerijalna komisija za izdelavo obrtnega zakona, ter prišla do zaključkov, ki si jih dovoljujem v sledečem na kratko re-asumirati: , K prvemu vprašanju, ki se tiče gospodarskih in pridobitnih zadrug, zavzema zbornica stališče, da se ima njih poslovanje podrediti določbam obrtnega reda, ker ima dejansko vse bistven znake obrtnosti. Izvzamejo naj se edinole Reif-eisnove kreditne zadruge in poljedelske zadruge, ki samo svojim članom nabavljajo izključno za poljedelstvo namenjene potrebščine, kakor semena, gnojila, sadike, • orodja in stroje ali pa prodajajo izključno le poljedelske pridelke svojih članov.. Na vprašanje, kako se imajo razdeliti obrti in urediti pogoji za njih nastop, daje zbornica sledeči odgovor: Obrti naj se dele v proste, katere nastopi lahko vsakdo, ki je izpolnil splošne pogoje samostojnega obrtovanja, dalje na dokaz usposobljenosti vezane obrte, ki bi bili rokodelski, trgovski, ki se pečajo s prodajo v stalnem obratovališču trgovske agenture in špediterski obrt. Tretja skupina naj bi bili koncesijonirani obrti. Rokodelski obrti in koncesijonirani obrti so izrecno našteti in je zbornica poleg dosedanjih sprejela še nekatere nove. Dokaz usposobljenosti se ima poostriti in posebno pri rokodelskih obrtih uvesti mojstrski izpit poleg vajeniškega in rokodelskega (pomočniškega). Industrijski obrti imajo biti prosti. Vendar pa morajo taka industrijska podrtja, ki vzgajajo vajence, imeti usposobljenega delovodjo in biti člani pristojne °brtniške zadruge. Bistveni znaki industrijskega podjet-ia se imajo navesti v obrtnem; zakonu samem. Stavbni obrti so se uredili na posebnih anketah interesiranih inženjerskih, industrijskih, obrtniških in strokovnih šolskih krogov, med katerimi se je doseglo v vseh bistvenih točkah soglasje in si je vsled tega zbornica v glavnem osvojila predloge ankete. Drogerijski obrti naj se uvrste med koncesijonirane ter pod eno koncesijo združi vse ono, s čimer so se na podlagi raznih obrtnih listov in koncesij drogeri-sti pri nas dejansko pečali. Krošnjarjenje naj se odpravi. Izjema naj bi bila dopustna le za krošnjarjenje z izdelki domačega obrta (hišne industrije). Sejmarstvo naj se dovoli že obstoječim sejmarjem še nadalje kakor doslej, dovoljenja novih sejmov in izdajanje sejmarskih listov pa naj se za bodoče ukine. Razmerje delojemalca napram delodajalcu, ako podjetje le tega spada pod obrtni zakon, se ima urediti v tem zakonu. S tem; se bodo popravile mnoge pogreške, ki jih je zakrivila naša socijalna zakonodaja. Zadruge obrtnikov imajo biti obligatorne. Glede obligatornosti pristopa zadrug k zvezam je bilo v obrtnem odseku mnenje deljeno, proti, v trgovskem odseku pa soglasno za obligatornost. Vsi odseki so se izjavili z ozirom na splošno zahtevo vseh merodajnih obrtniških, trgovskih in industrijskih korporacij soglasno za to, da se imajo urediti zbornice s posebnim in ne z obrtnim zakonom in da morajo všteti skupne s samostojnimi odseki. Volitve imajo biti direktne in tajne. Institucija obrtnih sodišč se je izkazala za jako dobro in naj' zato ostane. Pristojnost obrtnih oblasti prve stopnje, kakor obstoja danes v Sloveniji, naj ostane v glavnem enaka. Vendar pa naj se da obrtniškim zadrugam mnogo več vpliva pri reševanju obrtnih zadev in so-sebno preuredi obrtno nadzorništvo. v Zbornica končno opozarja, da smatra za enkrat uvedbo enotnega obrtnega zakona za vso kraljevino še za preuranjeno. Radi velikih razlik med naziranji gospodarskih krogov raznih pokrajin glede tega vprašanja in pa velika razlika v razvojni stopnji obrta je neobhodno potrebno, da se na projektu dela temeljito, kar pa zahteva dolgotrajnega proučavanja. Jubilej saharina. Nemško saharinsko društvo opozarja te dni na štiridesetletnico obstoja saharina. Nemški kemik dr. Fablberg je bil oni, ki je leta 1884. v Ameriki iz katrana kamenitega premoga odkril stvar izredne sladkobe (450krat močnejše od sladkobe sladkorja). Ko je bila ona stvar predelana in pripravljena za uživanje, se je združilo šest znamenitih nemških tvornic v svrho proizvajanja saharina. Nemška sladkorna industrija je bila vsled tega ogrožena ter je bilo treba izdati poseben zakon o zaščiti te industrije. Ta zakon je stopil v veljavo leta 1902. in je dovoljeval proizvajanje saharina samo eni tvornici (Sacharin-Fabrik, Akt.-Ges., preje List &. Co., Magdeburg-Sildost), in sicer za bolnike in za posebne slučaje. Ostalih pet tovarn pa se je moralo ustaviti ter jih zadovoljiti z velikimi odpravninami. Zakon o saharinu je ostal v veljavi do vojne in med vojno. Leta 1916., ko je jelo primanjkovati sladkorja, je bil ta zakon ukinjen ter se je pritegnila še ena tovarna (Heyden, d. d. Radebeul, Dresden) za proizvajanje saharina. Kljub temu pa ni bilo zadosti saharina v prometu, ker je bila uporaba zelo velika ter se je saharin stavil pod zaporo, kar je trajalo do leta 1920. Nadalje pa zakon o saharinu ni prihajal več v poštev, ker se je isti jel uporabljati v velikih množinah v industrijske in druge svrhe. Nove odredbe iz leta 1922., ki sedaj veljajo-, omogočavajo uporabo saharina v najrazličnejše svrhe. Tako n. pr. za napravljanje limonade, pijačo iz sadnega soka, peneča vina, vina iz sadja ali jagod itd. Skupno s sladkorjem je bil saharin mnogo tečneje uporabljen kot pa sam. Sam saharin se uporablja pri fabrikaciji mustarde, pri kozmetičnih in dijetetičnih sredstvih. V interesu države je, da se konzuin; sladkorja omeji z uporabo saharina, da se more več sladkorja izvoziti. Kjersibodi se poskuša saharin tudi za oslajen j e vina. To se spozna pri za-vživanju, ker se saharinova sladkoba delj časa ne izgubi iz ust in pa že po par kozarcih takega zavžitega vina se pojavi lahek glavobol. To dokazuje, da je ta kemični proizvod več ali manj strupen, ker ga čisti naravski organ ne sprejema brez odbijanja. Kako spoznamo kakovost kave? Ako je kava dobra, spoznamo najbolje, če vržemo nekoliko zrnov v kozarec, napolnjen s čisto vodo. Če padejo zrna na dno, je to dokaz, da je kava dobra in zrela, če plavajo po vrhu, pomeni, da zrna niso zrela. Pri tein se lahko tudi prepriča no, ali je kava barvana. Barvana kava ima neprijeten duh in je lahko škodljiva. Zato se priporoča, da vsako kavo pred praženjem operete, potem pa posušite in šele nato pražite. Pri praženju je treba zelo paziti, da se ne opraži preveč ali prehitro. Med praženjem mioramo večkrat vzeti kavo z ognja, jo mešati in pustiti, da se malo ohladi. Ko postanejo zrna svetlorjava, je kava opražena. Preveč kave naenkrat ne praži, ker se izdiši. Zaradi tega je priporočljivo, da jo vsakokrat zmeljete le toliko, kolikor jo ravno rabite-. Komisija za izenačenje finančne uprave. — Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo razpravljati o načrtu za izenačenje finančne uprave, o spremembah in dopolnitvah zakona glede glavnega državnega računovodstva, o notranji organizaciji ministrstva financ kakor tudi o ureditvi ih pristojnosti finančnih delegacij in o ureditvi nadaljnega finančno - administrativnega1 aparata. Za predsediika te komisije je imenovan delegat ministrstva financ dr. K. Savnik iz Ljubljane. Člani komisije so: načelnik proračunskega oddelka v finančnem oddelku Živojin Gjurišič, inšpektor Nikola Petrovič, pomočnik direktorja poštne hranilnice dr. Fran Pavlič in šef odseka za sesta- v o proračuna Milan Ostojič. V Komisijo bodo pa še pozvani strokovnjaki iz Hr-vatske. Finančna uprava kaže biti torej kmalu izjednačena. Bog zna, kako bodo potem davke izjednačili. Ali bo šel naš sistem na Hrvatsko ali hrvatski k nam. Pravijo namreč, da kadar pride seljak k davčni komisiji, gal vpraša komisar: koliko si zaradio prošlo godino, — a, mislimi, da tristo hiljada, — pa kako to, — no, prodao sam žito, prašiče, goveda, konje i vino, — e, pa nisi zaradio tristo hiljada, trideset hiljada si samo zaradio — pa do- bro, veli kmetič, se pokloni in odide. Pri nas pa: Koliko si zaslužil preteklo leto? — Po vseh božjih in pravičnih virih računajoč, mislim in tudi lahko dokažem1, kakih 30.000; — Kaj govoriš, samo toliko, to ni mogoče, dvomi se, tristotisoč si zaslužil, se zapiše, pa hajdi z Bogom! C 3E IEE3EEEEEIE 1 T omaž Gotz pivovarna in sladarna v Mariboru = V priporoča svoja sploino znana in priljubljena visokoodstotna marina in Bock piva v sodih in steklenicah pod najusodnejšimi pogoji« Vranko katerokoli postaja v Sloveniji. ‘***a*NU4*gtimaL 1=1 siSSSa L=lt: 3BE 3E SE 3EE3G a L ID J ^eeeeeeeeeoeseeeeeeeeeeeeeeeeeee©®® Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. PoSilja po pošti. Točna postrežba. ti $3 m k m H m m IiM Zalaznik pekarija, slaščičarna in kavama Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. i 6» NI j* i * m 'rit P & * ta SODB vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izde transportiran; tudi za hram ujem sode za e vina, kakor bo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila So najnižjih cenah, aloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo RepK sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Štev. 18. O r>- CM S ffS > O B •s s g. s o -g.8 * i > £ tl y M «! W “ - s? TL* • •§ a - - o e e a O « E o 2 — $. S « « * S u. » e JE-s. • S S " g s * ■2 ® - £ — s .= e UT o *5 « v e « .2 i £■5 -1*] % "•8 I a jT ji - e v o s, • 2 a S o; o ct > « B 'H = 2 g ■ « £ a o o S. O Raznovrstno rudninsko vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, Styria vrelec. Oonati vrelec, Radlnski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico priporoča A. Šarabon, Ljubljana. Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. Ceniki na razpolago! 1886 Ustanovljeno leta 1886 Delniška pivovarna Laško priporoča svoje marčno i pivo dvojno marčno pivo temno porter pivo B553E srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din prj TRNKOCZT, lekarna, Uubliana Slovenija. Mi trierhi li itrtinadla Peter Stepic Spodnja Slika itn. 2» priporoča p. n. gostilničarjem svojo ■ veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ vin iz dolenjskih, gorlSklh, istrskih 2 in Štajerskih vinskih goric. ■ Telefon St. 2B2. Zelen stekle, poneleu h svetnik Fr. Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem In ka-varnarjera pri večji naročbl iidatno snlisne ata«. f- 5>i“ as cvetlični salon Pod TranCo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. KAR NE VIS VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro „ARGUS“ Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6—25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) V Jribuna“ J. <33.2. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov JJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Ceniki se pošiljajo franko! 11. MDiieni v Domialah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hruatsklhln Štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno m solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. I ZA L O G O I VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. Inica za gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta itev. 16 posreduje brezplačno za vse slnibo ličoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, —z dežele 1 Din. ■■■—• Tovariši goatflnlfiarJll Poslužujte se te ugodne prilike I zhhJJke oddaja Ljubljanska industrija probkovilt zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Cenite t* jube in prikuhe Krepčilo M 3 til} brane c0 ŠZSL u&t. 'Ji k imate iz prepresti!} jedil izur-$tne, zdraue in redilne brane. M' X YV v y v|YYY VVVIV V V vvyly V V V V V1- l Slivovko tropinovec rum cognac-medicinal razne fine likerje :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. mmmjnnrYrmmMMnnnnir I Z vremi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrat nam zniml In buteljsldmi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsoltdneje tvrdka T. MENCINGER, Ljnblj?na, vogal Sv. Petra ceste la Resljeve ceste. Valappaiarna i« kavo m •laktrl&nlm obratom. --- , =s Zalogo mineralnih vod. —.........................— I Pivovarna „UNION“ v Ljubljani (Spodnja Slika) priporoča svoje izborne izdelke, kakor« marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobi se tudi tropine In sladna olma, u go kot ftlvlnska krma salo priporočljive. A. & E. Skaberne Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10, Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.* Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd, — Velika izbira svilenih In volnenih šalov in robcev. Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke Predpasniki iz kretona in klota, b uze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnen h in svilenih nogavic, dokolen c