79. Številka. _ Ljubljana, petek 9. aprila. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKIHfiROD
1» vsak dan, izvzemal p.>n«deljke m dneve po praznikih, ter veija p« pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 goid. ta četrt leta 4 gold — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol eta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šoiab In ra dijake velja znižana tona m mcer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti p.ejeiuan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiri-Btopn« petit-*rate 6 kr., če h« oznanilo eni rat tiaka, 5 kr. če se dva^-at in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae Izvole .r.mkirati. — Rokopisi eo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oprmvništvn, na kat-., i aj ae blagovolijo poinjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiffl
Za vednost.
(Beseda o tistanovljenji univerzo v Ljubljani.) II.
12. „Na jugu avstrijske monarhije (ta kraj Litave) nij od Gradca doli do Kotora nobene univtr/ie". Te besede jo govoril poslanec dr. Razlag v državnem zboru pri priliki, ko se je o tem govorilo, jeli in kje bi se ustanovila uova univerza. Slišali so jih, a slišati jih nijso hoteli. Student iz Dalmacije, Primorja, Kraujskoga in Koroškega mora prej kot pozneje po absolvir.nej gimnaziji poiskati Dunaj ali Gradec, ako se hoče akadtniično izobraziti. Nij dvombo, da je dobro za mladega človvka, opazovati in izpi zuavati posebnosti tujih uarodov v njihovem lastnem domu, a krivica, katera se tu godi velicemu delu državnega prebivalstva, za to nij ne za las manjša.
Vsak narod ima jednako pravico do življenja, — telesnega, a tudi duševnega. Se ve da, to je le načelo, da se lesketa in blišči, — prah v oči inozemstvu, ki uaj občuduje »svobodo kotv Avstriji". Ko pa gre za sredstva tega narodnega življenja, potem se najprvo vpraša, katere narodnosti so oni ljudje, ki zahtevajo sredstvo? Gorje, Če nijso Nemci.
Eklatantno se je pokazala resnica tega, ngorjeu pri debati o utemeljenji univerze v Crnovicab. Od vestno- in pošteno-nemške strani same so se čuli glasovi, da se je ta univerza osnovala iz političnih razlogov, kljubu temn, da je ljudstvo v Bukoviui na tako nizki stopinji omike, da nij Še sposobno imeti in vzdržavati v svojej sredi visoko šolo. A nemški „Draug nach Osten" je zmagal iu nemštvo ima daleč v vzhoda trdnjavo, iz katere lije svoj duh na \ne strani. Črno na belo je zapisana resnica onega „gorje" v večkrat imenovanem poročilu ces. kr. u mirnega ministerstva. Nemški živelj v vzhod-njej Galiciji in v Bukovini nema univerze, nemški študent iz Bukoviue mora do nemške dunajske univerzo potovati 130 milj, zarad tega mora imeti Cruoviška univerza prednost pred vsemi druzimi zahtevanimi. Da se je lahko poHlužujejo tudi druge narodnosti, to je čisto postranska stvair, ki se le mimogrede omeni.
Mi nijsmo nevoščljivi Buko vincem za njihovo visoko šolo, katera jim je — kljubu pomanjkanju profesorskih močij — pala nepričakovana iz nemških nebes ; narobe, radi bi, da bi se jih osnovalo še več, saj sejejo mej narode omiko iu po tej svobodo. A naša misel je taka : Visoka dola naj se osnuje tam, kjer je je treba, iu če je več krajev, na katerih je je treba, tam, kjer je je očividno bolj treba.   Od Gradca do Ko-
tora nij nobene visoke šole, v Bukovini, sosedni Galiciji ste dve; če ste poljski, kaj za to: zakaj bi se galički Nemec ne učil jezika naroda, mej katerim živi, ko se Slo venec mora učiti jezika naroda, katerega peščica mej njim živi. Po številu ljudstva in izobraženosti njegovej in po daljavi, katero mora premeriti študent do bližuje visoke šole, je univerza v Ljubljani bolj potrebna, nego v Crnovicab. Da se učne moči dobodo, če se ln čujo, to jo dokazano ad oculns, »nj so jih za Crnovice tudi dobili, kljubu vsemu pomanjkanju.
A — to je druga — tam se je osnovala za Nemce, ljubljanska bi pa bila v korist Slovencem, in vi ste „inferiore r: ct", katero jezik nij za vednost, ampak za hribdke pastirje! S to psovko je stvar rešena.
To  le predobro vemo,  da od sedanjih voditeljev   naše osode,  slovenske viaoke šole  pričakovati nemarno,  saj  moramo še nemške in  ponemčevalne srednje šole pre našati. —
A dajte, napravite nemško univerzo v Ljubljani! Recite na priliko: za nemški element v ju/.uili deželah monarhije. Mi Slovenci bodemo celo te veseli, ker se je bodo tudi naši Binovi laglje in v večjem številu posluževali, nego oddaljene graške in dunajske. S časom — pri boljših okoliščinah — bodemo uže priborili kaka slovenska predavanja na tej nemški univerzi v slovenski Ljubljani. Tu vi vitezi „von der Verfassuogutreue", ki se tako radi imenujete kulturonosci, imeli bodete v tej univerzi cel arzenal orožja za vaše namene. Ustanovili si bodete močno trdnjavo, na katero se bodete lahko vstopili in uresničevali svoje geslo: „Deutsch bis zur Adria".   Ka-li!
Le skrbite sam > za Nemce, drugim ua-rodnostim pa palice pod noge, to vam bo rodilo izvrsten sad!
Kss — na večino svojih nemških univerzitetnih študentov sme biti Avstrija ponosna; ti ljudje pi znajo le „das deutsche Vaterland", ziuagalee Avstrije jo ujihov mal'k. Kako bi bilo drugače mogoče. Vse, kar je nemško, se je kovalo v zvezde, drugo pa se je zaničljivo gledalo črez rame. lteprezen-taut nemštva pa nij Avstrija, tedaj mora nemško čutatvo iskati svoj objekt zunaj nje. Če bode šlo tako naprej, nemara ne bode več priložnosti oficijozuo veseliti se „N. fr. Bi." — da bode kak pošten nemšk univerzitetni Študent naglašal navstrijsko Čut-stvou, ker ne bode več tacega nemškega študenta. — Nemški chauviuisem, ki se ne vjerna z ^avstrijskim državnim čut-j e mu — kakor se izraža poročilo, — je stopil  na mesto   avstrijskega patrijotizma,
tako da poročilo mora konstatirati, da se zarad tega nemških inozemskih profesorjev ne more več klicati na avstrijske visoke šole. To in vzgoja domačih profesorjev, ki poznajo duševno individualnost, razum in navade svojih rojakov — študentov, (zopet besede poročila), je res potrebno, da so ne izgubi ves patrijotizera, a to nij dovolj. Mladi dnh hiti za velicim, vzvišen'm, slr.v-nim; in zadnje prusko zmago so tem mladeničem omauiiie duh, sramujejo se svoja domovine, ki nema pokazati tako „slavnih" del, ter  gledajo črez njene mejo.
Stori Avstrija res, če<ar se bb.hajo tvoji voditelji, nosi omiko mej neomikane, svobodo maj tlačene,' sprijatelji narede svojega varstva, ne žali vseh druzih v povzdigo enega, , otein bodo ne mara tudi tega poslednjega razvajeni sinovi dobili do tebe simpatije, ko bodo siti pruske „slave", katera bode prinesla vse prej, nego svobodo. Kulturna zmaga bode to, večje vrednosti, nego ona na krvnem polji.
A — izgubljene besedo. Nemec je Jupiter, on vse more in sme, mi Slovenci pa smo uboge reve. Ambrozija in Nektar pa sta le za bogove, ne za sluge.
Politični razgled.
\<* i ,'"•» J A/j) ti* j."
V* Ljubljani 8. aprila.
Minister Strematjv je deželnim na-ćelništvom poslal nalog, naj izpolnujejo drugo konfesijonalno postavo, t. j., naj od bogatih cerkvenih služeb pobero davek ali pi inesek za religijski fond.
Občinski zastop v Rr*w9 glavnem mestu na Moravske m, je skleuil 6. apri'a, da bode poslal peticijo na državni zbor in deputacijo na cesarja s prošnjo, naj se v I! iiu u.tttimtva ttBtivct'^u. Tudi deželni zbor moravski se bode za to potegnil iu vse občino se vabijo, naj pristopijo k tem peticijam. — Ali nij to za nas posnemanja vredno? Skleueno je, da se več univeiz v državi ustanovi. PeMcijonirajrno mi za Mjjuhljana. Mestui zbor ljubljanski mora tu najprvi biti, kakor je na Moravi braski.
&t€*v<»v<',ški poslanci so so minolo nedeljo posvetovali o postopanji v vprašauji udeleženja deželnega zbora. Pri toj priliki so mnogi poslauci staročeški zaklinjali dr. lliegra, naj popusti svojo trmo iu n j se grč v deželni zbor, ker poslauci staročeški ne morejo več zagovarjati pasivuo opozicije pied volilci. Na to se je blizu tako-le izrazil dr. Rieger: da nij moč misliti na činno ali aktivno politiko, dokler se cesar ne vrne iz Dalmacije na Dunaj. Vsled tega Staročehi u?jso Šli v deželni zbor. „Narodni Listyu omenjajo živo gibanje mej katolisko-pravuarsko stranko v prospeh aktivne politike, in sicer ue toliko, da Čehi gredA v deželni zbor, nego agitira jo, naj Čehi gredo v ca j lis rat. Poleg vseh prikaznij,   pravijo   „N. L.," je
jasno,  da Staročehi pretresavajo vprašanje, I
ali naj hi poslušali svoje klerikalne zaveznike in šli v državni zbor.
Opozicija hukovinska deželnega zbora je sklenila, da ne vstopi v deželni zbor. Dalje i baš tako plemstvo buko-vinsko, da se ne udeleži stoletnice, kar je Bukovina utelovljena našemu cesarstvu, ter se je ustanovil odbor, ki ima nalog, sklep ta naznaniti cesarju, kajti protinarodni življi ▼ Črnovicih imajo večino v odboru slavnostnem , in hočejo tej slavnosti vtisniti n em šk i značaj.
Kl mitski nObzoru v članku „nasel bineu od vtorka omenja, kako bi mogla plodna Hrvatska iu Slavonija namesto 2 milijona 6 milijonov ljudij rediti, ter kon-Čnje, naj se Slovenci ne selč v dalnjo Ameriko, nego v Slavonijo, kjer je plodo vita zemlja 0600 kupiti.
II1 i 4i i *i zastopnik v Pešti, Brlie, je interpeliral, zakaj se od ogerske vlade brani zidanje železnice od Z -mlina do Siska-Oguliua.
V ifltft."ij» držHve.
V š'rtrittniif/n se zopet mnogo bavijo s sredujo-azi jskim vprašanjem. Celo upravo hoče v Aziji ruska vlada reorganizirati.
\ Italiji je le stari Garibaldi, sicer poštena duša, a v italijansko-političnih aspiracijah velik sanjač, motil veselje nad prihodom avstrijskega cesarja. Izdal je namreč baŠ te dni pismo, v katerem naglasa, da mora Italija imeti Še Trient in — Trst. In vendar vlada v Trstu pusti Slovence zatirat' !
V »lemikvm zboru se je v tretjem branji sprejela postava, s katero se nepokornim šk' t"-»m jemlje ali vstavi njih plača. Ugovarjali so Reichensperger In tovariši, ki skušajo dokazati, da je postava protivna ustavi in cerkvenemu pravu.
Dopisi.
Iz zil j*»l4«* iloliiie, 2. aprila. [Izv, dop.] Zilja, precej močna stranska reka naše Drave, je uže od nekdaj velike škode za deželni oddelek, katerega preteče. Ona prekorači zgornjo in spodnjo ziljsko dolino in potem vzhodno od Beljaka v Dravo izvira, ter na celej svojej poti manj ali več rodovitne zemlje vsako desetletje soboj pobere. Mnogo se je uže govorilo in peticijo-niralo zaradi uredbe njenih bregov in sedaj bode menda vendar do tako potrebne izvršitve ove prošnje došlo.
Državni zbor je v svoje sednici preteklega  meseca  vladni   načrt o  Ziljini uredbi potrdil in upati je, da tudi deželni zbor ko roški ne  bode  temu  sklepu   nasprotoval: temveč, da bode,  spoznavši nujno potrebo, brez dvombe se potezal za ovi Čin.   To je pač Želeti v korist naše zemlje, kajti večji-del imamo ravno mi Slovenci strašne izgube po  nevredovani Zilji.   Ona prekorači blizu 11 milj v širokosti 400°, in je do sesedaj   brez   dvombe    uže   1 □ miljo ali 100 000 oralov  dobre  zemlje  odnesla, ter nerodovitna tla iz nje napravila, kar iznaša blizu  3 milijone  goldinarjev   čiste škode. Temu bi vse še bilo, Če bi ne pretila nova nevarnost.   Lahko rečemo, da je 700° širokosti na vsakej strani  reke v vedni nevarnosti,   da jo reka pri visokej vodi — kar se pri nas  skoraj vBako loto po hudej zimi zgoditi zamore in tudi zgodi  — odnese in neplodno učini.   Razvidi se iz tega, da je vrejenje naše Zilje resnično potrebno in da prebivalcem okoli Zilje enako, to se ve, da dobro  in temeljito  dovršeno   delo, gotovo vgoditi zamore.
Sploh pa je vsaka pridobitev koristne zemlje za našo deželo velike veljave, kajti narava sama nam je le malo odločila. Mnogo spada na gore in tudi na reke in jezera. Res je sicer, da se moremo s krasoto naših jezer ponašati, ali to posebno kmetovalcu le it alti koristi.
Deželni zbor, kateri se 6. t. m. v Celovcu snide, naj ovo težnjo natanko prevdari in nam pomore. Delajmo tudi v gmotnem oziru, da nam potomci ne bodo očitali nedelavnost našo.
Kar se je po nemških časopisih in tudi po „N. Fr. Pr.u v vašem listu o Vigeletu govorilo, nam tu ni nič znano, ker čestiti naš rojak za sedaj v nobeden zastop kandidirati neče. Kako uzroke da ima, nam nij znano, pač pa bi bilo dobro, ko bi enako mislečega in delajočega moža kot zastopnika imeli.
Iz (morle« G. aprila [Izv. dop.] (Cesar v Gorici.) Nedeljo, 4. t. m. ob 10 uri zjutraj je došcl Nj. Vel. cesar v Gorico. Kolodvor je bil krasno okinčan ; cesta ki pelje od kolodvora v Gorico je bila skozi in skozi z cesarskimi, deželnimi in mestnimi zastavami okiDČana. Ljudstva se je vse trlo, na cnej strani Slov e nci s svojimi nenarodnimi zastavami, ker naša od cesarja potrjena narodna tribojna zastava nam je bila zabranjena, ker so liberalni (?) Italijani po policiji kričali, in ta jim je priskočila na pomoč, ker oni s svojo trikoloro ne smejo na svitlo, kajti nij avstrijska, nego italijanska. Videti je bilo, kako so naši narodni kmetje potrti korakali pod tujo, nenarodno zastavo. Gotovi smo, da bi se jih bilo še enkrat toliko udeležilo, ko bi jim ne bila narodna zastava, s katero se edino ponašati smemo, podključena Ko so čitalničarji na Goriškem v Gorico prišli, in videli viseti na goriškej čitalnici nenarodno društveno zastavo, v srce jih je vžalilo, in nihče se nij hotel niti vstaviti, da bi šli skupno na kolodvor, nego, razšli so se, kot izgubljene ovce brez pastirja. Baš za to pa je bil čitalnicam odmerjeni prostor skoro prazen. To enakopravnost od strani goriških italija-nisimuv si bomo dobro zapomnili. Prišel bode Čas, da jim bomo pokazali, da uijsmo njih sluge.
Ko je cesar došel, pozdravile so ga razne višje cesarske in civilne glave in ko je mestna godba nehala cesarsko himno, so gromoviti živio in eviva-klici doneli iz tisočerih grl !
Baš tako je ljubljenemu monarhu donelo, ko se je po okusno okinčanem mestu peljal Iz vsacega okna so visele zastave, tapete in drugi kinči. ..Travnik" je bil natlačen občin stva,  ko se je cesar pripeljal v svojo rezi denco,  kjer je začel takoj avdijence spreje mati.   Deputaciji zaradi Predilske železnice je dal najboljše upanje,   morda se bode iz tega upanja vendar skoval „lukamatija", ki bi žvižgal po soškej dolini.
Radostno je cesar sprejel deputacijo slo venskih  čitalnic na Goriškem iiu ko mu je izročila  v   znamenje  najvišje ndanosti Slo vencev, krasno kaligrafirano in vezano kan-tato,   katero so imeli peti vsi pevci na Goriškem,  a ker Italijani, nezmožni kaj ena cega s svojimi pevci napraviti,   zabranili so nam, ker je   „Isonzo" žugal s škandali od Italijanov, našega ljubljenega cesarja v ma terinem jeziku pozdraviti, „che bella ugn-
aglianza!" blagovolilo je Nj. Vel. vprašati, koliko udov šteje goriška čitalnica, iu dali je veliko tacih društev na deželi; in je zraven tudi pristavil, da veselega srca sprejme ovi spomin, in da mu je zvestoba in udanost Slovencev uže davno znana. In vendar nemamo nobene pravice, niti pozdraviti svojega najvišjega gospodarja v našem materinem jeziku; bog daj, da bi se Njih Vel. po svojem lastnem prepričanji tudi na zatirani slovenski narod spomnil!
Popoludne je obiskal cesar gluhonem-nico, kateri je 400 gld. in sirotišču 200 gld. poklonil, dalje je obiskal vojaško bolnišnico, gozdarski urad in Ritterjevo papirnico v Podgori, kjer je bilo tudi vse okinčano, tndi v Podgori so ga Slovenci z viharnimi živio-klici sprejeli. Ob 4. nri je bila vojaška revija na Rojah, pri katere j je bil navzoč. Tu pa smo povsodi slišali edino slovenski živio in slava. Tedaj ga je povsod slovensko ljudstvo navdušeno sprejelo, in kakor smo po prijateljih izvedeli, doneli so ob adrijanski obali od Trsta do Gorice gromoviti živio iz grl vedno vdanih primorskih Slovencev, hrabrih stražnikov Slovanske Adrije! Ob 7 uri zvečer je bilo vse mesto razsvitljeno s krasnimi, umetnimi plinovimi napravami, mestna godba spremljana z hakljatfo in mnogobrojno množico, šla je po ulicah do rezidence cesarjeve.
Cesar se je pa ob 8. uri peljal po mesta gledaje radostnega obraza velikansko raz-svitljavo v gledališče, katero še nikdar nij bilo tako okinčano in razsvitljeno. Predstavljala se je opera „R'iy Blas". Ko se je v dvorskej loži pokazal, zaigral je orkester cesarsko himno, in viharni eviva je odmeval po briljantno napravljenih ložah in parteru. Mudil se je dobro uro v gledališči in videlo se mu je, da je celodnevna slovesnost napravila v njem dober vtis ; gotovo bolji, nego v Trstu, kjer je bil sprejem od strani vedno v Italijo škilečih italijanisimov demonstrativno mrzel. Druzega dne 5. aprila je odrinil, spremljan od mnogo više postavljenih in ljudstva, katero mu je k slovesu še jeden-krat zaklicalo živio, naš cesar v Italijo, kjer so ga kakor po telegramih zvedujemo z največjim navdušenjem sijajno sprejeli.
Iz KotrHiijMkoga, 7. aprila. [Izv. dop.] Ko je „Slovenski Narod" omenjal onih bezmiselnih člankov v nemških listih, da se je mej slovenskim kmetskim ljudstvom „Verfassungsgedanke" ukoreninil, smo mi deželnni milovali možjane, v katerih so se take misli roditi mogle, kajti vedeli smo, kako stvari stoje bolj, nego ljubljanski dopisnik „Tagespost," kateri menda deželo našo pozna samo do SiŠke in Rožnika. A sedaj, ko je vsacemu, še nemčurju, jasno, da je bilo to ukorenineujo „frfassungsge-danka" le tisto, kar je „Slovenski Narod" o nemškutarski stranki debelo tiskal in pred porotniki dokazati bil pripravljen, došla je kakor nalašč volitev deželnega poslanca pri nas i seje pravo mišljenje naroda pokazalo v tacem svitu, kakor nemčurskim očem ne more biti kaj priložen. Kaj, gospoda od one stranke, katera si pusti ne-poso iij«' očitati, a nema poguma, svojo čast braniti, kaj so vam vaši aparati birokracije i slavnega brištva zarujaveli? Ali so bili naročeni iz kacega bečko židovskega švindel-bazarja in se pri prvej rabi uže skrhali. Kaj ne, sedaj je volila kmetska inteli-
genca (tako smemo nade zavedne volilne može imenovati) in te ne vžene v kozji rog niti v goljnfiji najbolj izurjeno bris t v o. Vzemite v roke Diogenovo svetilnico, in iščite svoje „frfassungsgedanke". Srečnejši boste v iskanji, nego Diogen sam, kajti gotovo vas sled d pelje do birokratskega gojezda, koje pa, žalibože, nij identično z „landbe-volkerung."
Narodno zmago v Ljubljani smo radostno pozdravili na kmetih i čestitamo vam, da ste neplodno pasiviteto popustivši, zopet stopili na branik naših pravic. Onji-loba v srci Slovenije škodila je i celej deželi — vsaj v izgledu.
Mora, koja nas je tlačila pričetkom leta tako hndn, žujra nam zopet: živinska kupa konstatirana je v Zabičjem. nodgradskega okraja (okr. glv. Volovsko). Istrska meja je zopet obstražena in ilirsko-bistriški — za m«jni kužni okraj proglašen. Nemila osoda Istrane in nas kaj hudo ndaria!
1K Trsta 0. aprila. [Izv. dop.] Trst je zopet navadno mesto groša in kunci je. Cesar je zapustil avstrijska tla, ter biva v mestn nekdanje kraljice jadranskega morja. Bil je bolje sprejet v Benetkah, kakor v Trstu, saj se je marsikateremu Lahu vzbudilo Hpominjanje prejšnjega blagostanja pod perutmi avstrijskega orla. A Italija je združena, Želja vseh onih mu čenča v in patrijo-tičnih laških mož, kateri bo sto in sto let vedno otresavali težki tuji jarem, kateri je njih žnlil, izpolnene so. Srečen narod, kateri je združen, kateri ima v svojem materinem jeziku šole in nrade, srečen narod, kateri nosi breme lastnega naroda, akoravno morda težje, kakor od tujega, ali legak je, za to, ker nij vsiljen in ne od tujca nalo-ložen. Žalostne misli so me navdaiale, ko sem tužnim srcem pisal te vrste. Slovenci in Slovani sploh, — v kakem primeru smo mi proti združenim narodom ? Sluge narodov smo, in si ne moremo zdatno pomagati; lastni sinovi naše matere ščnjejo na nas in na stran nasprotnikov stopajo ter mečejo pusice v svoje krdelo. Slovenci na Primorskem so res najbolj vzbujeni, ali svobode ne uživajo nobene, kopica lahov in lahonov, kateri so tu naseljeni na domačo našo zemljo, gospoduje črez nas in to vsled ljubkanja vlade, katera ne ceni ni naše dinastične udanosti, ni naše pravice. Ovacije, katere so nameravali napraviti Slovenci ▼ Trstu in Slovenci v Gorici, morale so opuščene biti, Slovenec v svojem jeziku niti lojalen ne sme biti proti svojemu vladarju, zaradi peščice nasprotnikov so nam vse zabranili, bilo se je bati kaljenja miru in vsled tega je bila naša baklada in slovenska serenada v Trstu „odsvetovana". V Gorici, kjer je vendar več živega elementa kot pri nas v Trstu, bojazljivih Slovencev in dobičkarjev, moralo se je na isti način ovacije opustiti.
Tužna Slovenija, ki si le za miloščino pri življenji, kajti preže na te izdajalski nemškutarji, prevzetni Neniu, zviti Lahoni iu azijatski Magjaroni, tvoji sinovi branijo te le toliko, da ti življenja luč ne izpihnejo.
Iiomače stvari.
—  (Volitev  v I.  razredu ljub ljanskega mesta) ae je včeraj zvršila. Narodua kandidata imata častno manjšino, g. Ilorak 77 in g. Pa kič 08 glasov. Vo-
ljena sta nemškutarska kandidata dr. Pfef ferer s 102 glasovi in dr. Stockl s 110 gla sovi. — Udeležba od narodne stranke nij bila tako živa kakor smo pričakovati smeli. Znani narodnjaki nijso k volitvi prišli! Liudje, ki so prej ta dan besedo dali, in ki so od narodnih 1 indij obogateli, potem volit nijso prišli, kakor na pr. prodajalec molitvic g. Gerber, itd. To je vse graje vredno in prihodnja agitacija mora drugačna biti, pa zraagmo tudi v tem najodličnejšem razredu največjih davkoplačevalcev.
— (Knketa iz nekaterih županov in poslancev), ki se je v posebnem pred včerajšnjem shodu posvetovala o prenaredbi občinske postave, nij imela posebnega vspeha. Poročilo o tem zborovanji prinesemo jutri.
— (Slovensko gledališče.) Vrsta benefic začne 8e v nedeljo 11. t. m., in sicer na korist regisseurja in igralca gosp. Josip Nolli bodo se predstavljali Schil-lerjevi „Ra z b o j nik i ,u prva klasična igra na slovenskem odru, kojo je deloma s porabo Ivan Rakove prestave po novi uredbi dvornega gledališča v Manheima poslovenil benelicijant sam. Dobro izbrana igra in desetletno delovanje beneficijanta kot igralec (nastopil je g. Nolli prvikrat veliki ponedeljek 1. 1866 v igri „Bob iz Kranja" na javnem odru, in je najstarejši sedaj še delajočih igralnih moČij dramatičnega društva,) ter šestletno njegovo delovanje kot regisseur in odgovorni vodja slovenskega gledišča, vse to nam je porok, da utegne v nedeljo biti eden najbolj obiskanih gledaliških večerov.
— (Premeš če nje.) Vojaški zdravnik dr. Sifrer pride iz Dubrovnika v vojaško bolnico v Ljubljano, dr. A. Stare pak iz Ljubljane k 19. polku v Celje.
— (Ljubljanski škof) ima tudi na Goričanih pri Medvodah posestvo. G. Vidmar tudi tukaj gozde devastira in svojega prihod-nikaresp. religijski fond škoduje. Tožil nam je ondotšnji kmet, da se posamezne parcele do golega sekajo in da bo je v zadnjem Času 1000 sežnjev drv izsekalo. Je-li to prav?
— (Iz Gorice) se nam piše: Vtorek G. t. m. se je slovesno 8Ć sv. mašo otvoril goriški deželni zbor, pa zopet odložil na nedoločni Čas. Deželni glavar g. grof Coronini je v ginljivem govoru izrazil srčno obžalovanje po vrlem poslancu Doljaku; naštel je mnogo lepih dejanj njegovih, in pozval navzoče poslance, naj v znaninje spoštovanja in obžalovanja do umrlega kolega vstanejo, kar se je tudi zgodilo. — Sredo zjutraj 7. t. m. je skočil v Sočo, na mestnem lesenem mostu nek penzijoniraui c. kr. stotnik. Pravijo, da je bil dolgo časa bolan, in da je raje, kot da bi voljno prenašal osodo svojo, v mrzlih valovih Soče gotovega leka poiskal.
— (Iz Mozirja) 8e nam piše: V sv. Andreju — šoštanjskera okraji — je neki posestnik svoje posestvo prodal; z denarom je kupil vina. Spravil je sode v klet in mislil jo krčmar postati. — Od dneva do dneva je pak opazoval, da vina iz sodov pomanjkuje, akoprain je imel on kletni ključ. Zarad tega jo žeuo rotil, ter razsajal misleč, da ona v klet zahaja in vino pije — kadar niega doma nij. V hiši je bil zaradi tega raspor in dobre besede nij slišala uboga žena od svojega noža. A čas rane zdravi, iu tako je bilo tudi tukaj. Neki fant ima v tamošnji  bližini  dekleta;  ko je baš veliko-
nočni praznik po noči se k dekleta podal, ter hotel na okno dekleta potrkati, zagleda v posestnikovi kleti luč. — Poluka skozi okno v klet, ter vidi — tata, kateri je kaj pridno vino točil v majhen sodeČek in se •ndi po Rahovo hladil vroča usta z sladko vinsko kapljico, kakor žejen jelen pri mrzlem studencu. — Hitro pokliče posestnika in Še druge kmete ; hoteli 8o v klet iti, a ta je bila zaprta, kajti vinski brat se je bil noter zaprl. — Na to noter ulomijo, tatu zgrabijo in era dobro pretepajo. V tem neljubem položaji, čvrste kmetske pesti občutajoči tat začuo prositi, naj ga vendar ne tepejo, obljubnje jim vse na tanko povedati, kam je toliko vina prišlo. — Bahov čestitelj na to pravi, da je bil uže — 17 krat v kleti, in vsakikrat odnesel okoli 20 bokalov vina. Izročili so ga c. k. sodniji v Šoštanj in tamkej čaka zasluženo kazen. — Blizu Celja je te dni nekdo doživel tragično čudno zgodo. Bila je noč. — Samotno hiša stoji. — Prebivalci se zibajo v sladkih sanjah. — Sč cerkvenega stolpa bije ura — polunoči. — Nenadoma nastane strašni nemir. Lonci in sklede letajo, vrata škripajo. — Vse je živo. — Hišni goapodar ropot čuteč, plane kviško. Mislil je, da kak — duh v hiši razsaja. — Strahu se boj^č vrata odpre, da bi z hiše šel — in čujte! — mej njegovimi nogami skoči — črni gospod maček z jednim skokom iz sobe črez prag.
Čestitim našim volilcem III. razreda!
Izrekaje Vam zahvalo za zaupanje, katero ste nam »kazali, zagatovljamo Vas, da si bomo na vso moč prizadevali, skrbeti za Vaš blagor z vso poštenostjo. Temu še dostavljamo, da nas je trdna volja z Vami vedno v zvezi ostati, o čemer bomo brzo razglasili še daljši program.
V Ljubljani, 8. aprila 1875.
Dr. Karel Bleivveis, France Gor šio, Vaao P et ri či č, France Potočnik.
Razne vesti.
* (Oče umoril petero svojih otrok.) Na Duuaji je nekov krojač Po-korny, stanujoč na „\Vieden", ki nij imel zaslužka in je vrh tega bil še v oderuških rokah, tedaj je zelo pomanjkanje trpel s svojo rodovino vred, obesil pred dvema dnevoma pet svojih o trok in potem še sam sebe. Najstarši otrok je star 9 let, najmlajši je bil 8 mesečni dojenček. Zvečer ob 7. uri je poslal svojo žeuo z 1 gold. v neko gostilno, naj kupi kos gosi za večerjo. Ko pride žena nazaj se je bil strašanski čin uže zgodil. Nesrečna mati, ki je pred eno uro videla svojega moža živega in otročiče svoje še zdrave in vesele, a je sedaj našla vse mrtve, bila bi skoro žalosti — oblaz-nela. Vrgla se je na vsako dete, poljubo-vala, klicala po imenu — toda zastonj. Morali so jo nadzorovati policaji, da bi si ne bila kaj uaiedila ubožica, ki ima šesto dete pod srcem. Poklicani zdravniki so pripravili vendar enega dečka k sebi, katerega je nekov blagodušni gospod vzel za svojega. Prežalostna ta dogodba pretresla je ves Dunaj, v katerem bi se bih morda vcudar našli švi usmiljeni Ijudj?, ki bi bi1; zabranili v nesrečne] rodovini ta strašni dogodek.
* (Svetovno posojilo.) Garibaldi naznanja v novinali razpis svetovnega posojila 100 milijonov lir (40 mil. gold.) v zlatu. Posojilo bi se poplačalo v 80. letih, s 3% obresti. Država, občina in rimska provincija
bi garantirala za posojilo, ki bi se vporabilo na reguliranje reke Tibere, na izsušenjc rim skega polja in na založbo luke v Fiomicini.
Ponluiio.
Slavno uredništvo! V št. 70 Sl-ivenskega Naroda" v dopisu z Notranjskega o voltu deželnega poslanca v Postojni, prosta n*j se popravi o volilcih g. Zelena tole: V« lilec bil je Zele-nov g. Janez Dekleva Mtari itd., kajti tudi jaz sem bil volilec, in Z-lena mjsein volil. Vreme 7. aprila 1875.
Janez D okleva, mladi.
S tem je dopis popravljen. Ur.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brei stroškov po iz\rsfni
Bevalesciere k Barry
2S let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna sdravilna hrana, pri odraicenih i otrocih brez medicin in stroškov ; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcib, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, Jenko, kašelj, nepre-
bavljenje, zaprtje, prehkijenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtotrlavjo, silenju krvi v glavo, Šumenje v ušeaib, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, sbujSanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.0UO spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-Bsvala profesorja Dr. VVurzerja, g. P, V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angclsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih Ofiob, se razpošiljava na posebno zuhtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vh.l zdravila. Posebno koristua je pri dri s ti in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obi stih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prB-nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
"VViucheflter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se Bam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega Banitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange 1 stein, tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalescičre du Barry so izvrstni. Ferd. C lausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Benoke, pravi prottesor medicine na vseučilišču v .Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i b e h e W o c h e n s c h r i f ta od S. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zahim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več ti več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravil;* ijso bila" v stanu odpraviti; toda Kevuleaciere gaj« ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 75.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Diisseldorf na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Msirkizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treBlici na vseh udih, shujšanji in InpohondrijL
St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih.
SL 75.970. Gospoda (Jabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije <lunajske, na skoro brssnadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.716. Gospodični de Montlouis na nepro Davljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plthastih pnflicah po pol funta I fcold. 50 kr tant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., B S% 10 £old.t 12 funtov 20 gold., 24 funtov liti gold,
— Uovalesctere-Biscniten v pušicah a 2 gold. 50 kr ua 4 gold. 50 kr. — Revaleaciore-Chocolateo v prah; m v ploščicah xa 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 golu ■k) Itr., 48 ta« 4 gold. f>0 kr., v prahu IS 120 ta 10 <;eai., za 288 las 20 gold., — za 576 tati 36 goiU
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Du »ajl, WaimiB«ihKaHae št. 8, v LJubljani En Habr, v fclradol bratje Obe: anzmev r, v Hn» . roba Dieohtl a-. Frank, v 4'elovcll P. Birn baoker, v i ,<»«■« i Ludvig Muller, v M ari bon SL  Hi r.. ,  v Meraun J. B   Htookbuuidu, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-notirali pri N. Šoirlni, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Ciraucn pri bratih Oberranz-mcyr, v Teuieftvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai dinu pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v vso: uioatih pri dobrih letarjlh in  »p^^rijakih trgOVOifc tudi razpošilja duuajeka hiia na vse kt.--.jo po poštni! lakaznioah ah povzetjih.
Ti-žii«" cene
v Ljubljani 7. aprila t 1. Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 50 kr.;
— ječmen 3 gld. 90 kr.; — ovob 2 gld. 21) kr.; — ajda '2 gld. HO kr.; — proso 3 gld. — kr.; — koruza 3 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. 20 kr.; — fižol 6 gld.
— kr.; masla funt — gld. 55 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špeh irišen — gld. 36 kr.; — špeh povojen
— gold. 42 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 22 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 30 kr.; — alamo cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld. G0 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
UttuajSBia Dorzu 8 aprila.
(Izvirno tolografidno poročilo.)
y Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 20 kr
Enotni dri. dolg v orebru    .   .   75   „ 40 „
1860 drž. poBOJilo.....112   „ 80 „
Akcije narodne banke             965   „ — „
Kreditne akcije    ....     240   „ 25 „
London........lil   „ 5 „
Napol..........8   „ 86'/, ,
C. k. cekini.......5    „    22'/, ,
Srebro      . 103    . 40
Tujci*
7. aprila:
&vv«l>ai Vilhar iz Colja. — dr. Kilar iz Za-
tičine. — Dožan iz Gorico. — Fischl iz Dunaja.
Pri Nlouta: Voh i/. Konjic. — Dek eva iz K< sano. — Valenčič iz Gorenjskega. — Vavpotič iz Kamnika. — Zeser iz Krškega. — Fiaeher iz Beljaka.
Pri ZHUion<| j Robič is Torgau. — Burgor iz Lucerna. — Simnic iz Trsta. — Maček iz Dolenjski ga.
Pri \ i runlu : P;.kič iz Zamosteca. — Lav-renčič iz Vipave, — Kljun iz Ribnico.
Pri avNtriJHkcui carju: Haustein iz Štajerskega. — Berlić iz Idrijo. — Schloser, Schifl iz Staje. ^kega.
Pri bavarskem, dvoru i Stolz iz Beljaka. Matej iz Gradca.
St. 2053.
Natečaj.
Pri deželni sadje- in vinorejski šoli na
Slapu se b< de oddala z začetkom h. ptembra i. 187o služba i»<>M4»«larja (|>intfarja> z
letnim plačil« m 80 ^old. s prost m Ktanova-njein in s pravico, v fiirlski delavnici na svoj račun pečati se z obituijo posodarije, kolikor služba to dopušča.
Natečaki za to služb > naj pošljejo dotične prošnje in dokaze o popului izurjeuosti in dosedanjem opravljanji Rudarskega dela, o starosti, o zakonskem ali samskem stanu, o moraličnem življenji in o zmožnosti slovenskega jezika (106—2) do 20. maja 1*7.»
deželnemu odboru kranjskemu _ v Ljubljani.
Na dvarazredui narodni šoli v \<»-, i Cerkvi pri Cel ji se razpisuje podačitelj-ska služba so služnino 480 gold. iu prostim stanovanjem.
Prositelji, kateri morajo biti zmožui slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje dokumentirane prošnje po poti podstavljene šolske gospodsse najdalje do 30. aprila t. 1. vposlati kraj n emu šolskemu svetu v Novi Cerkvi pošta Vojnik.
Okrajni šolski svet Celje,
dne 28. marca 1875. (1^0—3) Prvosednik : tima.t.
V najem
se daje lopa lii*a v Cerknici št.
37 z lepimi prostori, izvrstnimi podzemeljskimi hrami, leži poleg okrajue ceste in je najbolj pripravna za krčmo.
V»-č o tem se poizve pri gospodu Jože Milavcu v Cerknici.      (103—3)
IV
I
Uradno imziiuiallo.
9. aprila 1875.
RazpiHune službe: Pri o^rajnej cenilnej komisiji v Brežicah služba cenilnega referenta z dijeto na dan 4—5 gld. Prošnje v G tednih c. kr. zcin-ljiščno-davkovnej deželnoj kouiisiji v Gradcu. — Na c. kr. ljubljanskoj vad-nici za učiteljice jo za prihodnje šolsko loto izpraznjeno mesto učiteljice Prošnje do 15. m.ija c  kr. dež. sol. svetu kranjskemu.
Javue družbe : Marije Stepceve iz Kremeiijaka, 600 gld., 22. aprila (I. Litija). — Janez Mahkotovo iz Zavrstnika, 19. a rila (I. Litija). — Primož Padarjevo, 24G0 gld., 12. aprila (1. Ljubljana. — Blaž Meiačevo iz Btldega 555 gld., 28. aprila (I. Kamnik). — J. Ž nidariioevo iz Laz, 1408 gld., 19. aprila (1. Lož). — A. Knafe'cevo iz Zagorja, 16. aprila (II. II. liisrrica). — Franc Slugovo iz Bukovja, 16. aprila (II. Postojna).
4-M l-M ■! I I I I I 1 I 11 I I I H i
V gostilničnih prostorih
v g'radiščah št. 24,
so za p. t. gosto naj okusnejo pripravljeni zajutrki na vilico, obod in večerja, dalje dobra pijača pruv i»u cent. (106—2) Pijača in jedila se prodajejo tudi črez ulico.
I I I 1 1 I I I I I II I II I 1 1 I I I I
Isdajateij in urednik Josip Jurčič.
sa izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po itn jj       j i o«*ni, posebnu:
100U postnih voznih listov          .      . 5 gld. — kr.
vsakih ionu Več..... 8 „ 20 „
1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom 7 „ 50 „ *000 „ „ H 13 „ 50 „ 1(XK) za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 9 „ — „ 2000 „ n „ 16 „ 50 j 1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo . 4 „ — „ 1000             „              v oktav      „ 3 „ 80 „
za c. kr. soilnijp, občinske urade, okraju« zastopp,   šule, cerkve in cerkvene urade,  advokate in notarje, pobotnice za mesečne plačo i. t. d.
Lastnina in tink „Narodne tiskarne".
80