Št. 97 (16.442) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra .. do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI i vvv Spedizione in abbonamento postale 45% Oj 77 EVRA Art 2, commažOb.legge 66296-Filiale diTrieto ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SIS SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO NEDELJA, 25. APRILA 1999 S tesnobo v srcu ITALIJA IN VOJNA / V ORGANIZACIJI LEVIH DEMOKRATOV S SODELOVANJEM UGLEDNIH TUJIH GOSTOV V Rimu veličastna manifestacija proti rasizmu in za mir na Kosovu Miloševič ne bo ostal nekaznovan - Veltroni: Nihče ni imun na virus rasizma Dušan Kalc Danes poteka vsake , 0 romanje v Rižar w Vrplien>a in fioria * m rekli z moderno £ °’ etničnega ciSCe emu ta romarska pot' i.trani> da izpriCc 45l •’ ker )e takrat’ I leti zmagala sveti n . rnrakom. In da eriCamo ponos: Italij , r so se te pozne apri ^dvignili k splc a)i proti krvoločne . Tsticnemu okopati .»Stankom fašisti jJ/dature; mi Slovenci, Dr* ® l 1Camo vso svojo snF le lJda clovesk Posobna zgraditi |0 lužama, tem Peci za sežiganje ..a zmes občutke 1 1® nad življenjen „ S 1 nad smrtjo - r „ s Dako si v Riža U^dujemo že p l)a) oblikovala vs VrZliZanost na P° preri te in hkrati ^ o povratkom i Uh-8^8’ rasizma, i Cevanja, nadvlae v,,^di danes bon to ,1 ^Icrat ne sa tekiilbi se sPomini 8roz^’ t7mVeC dal L Zaprepašt sa^^klani v se ^r Brdav >Wivtru J ®1’ Pa tudi, l bomnC * human mbardiranja i Says se ni uk 2.° > divji postaje “"bivalen. Razklani v i »b7i«b|1 Res »tern- - 5’Ce neki v pCemo »hun , »as celo v pravc „ n-i ia|i „ Un]hk°’ žal- , spiosni zme 4 Kai Smen t 'Pa naj c > Postori o V6 sam 1 Pravem s tarnega« ^ hk 6 »e b0c sova ,,, sP°d vojn RIM - Približno dvesto tisoč ljudi je včeraj preplavilo rimsko središče in se zgrnilo na trg Piazza del Popolo, kjer so Levi demokrati organizirali ve-ličastno manifestacijo proti rasizmu in za Kosovo, na katero so med drugimi povabili Nobelovega nagrajenca za mir Simu-na Pereza, Rabinovo vdovo, Allendejevo hčerko in nekdanjega francoskega ministra za kulturo Jacka Langa. Zborovanje je začel posneti nagovor Massima D’Aleme, končal pa ga je Walter Veltroni, medtem ko so manife-stanti delili letake proti etničnemu čiščenju. Skupni imenovlec posegov je bilo svarilo Miloševiču, da - tako kot Pinochet -ne bo ostal nekaznovan. Na 2. strani V Londonu eksplodirala nova rasistična bomba LONDON - V britanski prestolnici je natančno teden po prvi rudimentalni bombi, ki je prizadela pretežno afriško-karibski predel Brbc-ton, eksplodirala še druga rasistična bomba z žeblji. Tokrat je počila v revni četrti v vzhodnem delu mesta, ki jo naseljujejo pretežno azijski priseljenci, in ranila pet ljudi. Sco-tland Yard nima nobenega dvoma o tem, da gre za nov atentat z izrazito rasističnimi vzgibi. BAZOVICA, LIPICA / VELIKO UDELEŽENCEV »Odprta meja« v prijateljstvu Slovesnost na Kokoši - Pobudo bodo ponovili tudi danes BAZOVICA, LOKEV -Včerajšnja pobuda »Odprta meja« med Bazovico in Lipico je potekala v znamenju sožitja in prijateljstva, kot so v knjigo v planinskem domu na Kokoši zapisali predstavniki krajevnih oblasti s tržaškim županom Illyjem in sežanskim županom Klunom na čelu. Po goste s tostran meje so prišli s kočijo, v katero so bili vpreženi lipicanci, osrednja slovesnost s kulturnim programom pa je bila na Kokoši. »Odprta meja« med Bazovico in Lipico bo tudi danes, od 9. do 19. ure. Na 3. strani ŠKOTSKA / ZANIMIVA MEDNARODNA POBUDA Balončki naznanili konec Evrošole Prireditev narodnih manjšin je glasno izzvenela tudi kot poziv za mir in strpnost I I , bik or scoru STORNOWAY (Škotska) - Včeraj popoldne je poletelo proti nebu 84 balončkov: polovica belih, polovica modrih, v barvah škotske zastave. Vsaka od štirinajstih manjšin jih je spustila v zrak po šest: tolikokrat so doslej organizirali Evrošolo. Na vsakem balončku je bil pripet listek s prošnjo, naj, kdorkoli ga najde, listek vrne s svojim imenom prirediteljem Evrošole. Simbolno se tako ta manifestacija odpira svetu in išče novih prijateljev prav v času, ko na drugi strani Evrope pustoši vojna. Na 10.strani KOSOVO / NATO NE POPUŠČA Okrepitev zračne vojne in blokada ladij z nafto VVASHINGTON - Ne OZN Annan. Jugoslo-samo zračni napadi, ki vanski predsednik sicer se bodo nadaljevali noč še vedno kaže zaupanje in dan z nezmanjšano vase in hvali svoj ju-močjo, ampak tudi em- naški narod, vendar je bargo na dobavo nafte z včeraj prvič priznal morsko blokado pred »vojaško in tehnološko črnogorsko obalo. S te- premoč sovražnika«, mi konkretnimi sklepi Moskva s Cernomirdi-je vvashingtonski vrh nom nadaljuje prizade-zveze Nato dal Miloše- vanja za diplomatski viču jasno vedeti, da izhod iz krize, medtem vojne ne bo konec, dok- ko srbske čete praznijo ler ne bo sprejel po- rezervoarje vozil kosov-gojev, ki mu jih je po- skih beguncev, stavil generalni sekretar Na 2. Strani Sovodnje: posebni odpadki iz Lombardije GORICA - Finančna straža je po dobrih treh mesecih preiskave izsledila pet industrijskih podjetij iz Lombardije, ki bodo morala odgovarjati za 16 tisoč ton posebnih odpadkov, ki jih je podjetje Ecological Service iz Roviga odvrglo v dve črni odlagališči na Malnišču pri Sovodnjah in v Gorici. Sodstvu so prijavili šest oseb. Odpadke so tja prinesli pred dvema letoma, sodstvo pa je poseglo šele decembra lani. Finančni stražniki so tako te dni te dni »odkrili« še tretje odlagališče pri Šempetru ob Soči, o katerem pa smo v PD pisali že julija 1997. Na 9. strani EDIL - PORFIDI TRENTINA sne Skladišče in urad na Proseku (nasproti avtobusne garaže ACT) Tel. 040/251044; faks 251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE portirji* peščenjaki« prane cementne plošče »kamnite kocke in obloge »kamniti robniki • material za pokrivanje streh »strešne opeke iz žgane gline... VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeke »železne in lesene konstrukcije »izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje... KOSOVO / LETALSKI NAPADI SE BODO NADALJEVALI DAN IN NOC, NATO PA LAHKO RAČUNA NA DODATNE SILL Miloševič prvič priznal premoč Nata Tragedija beguncev ne pozna konca Černomirdin zavrača možnost posega Rusije v konflikt - Srbski vojaki kradejo bencin Albancem BEOGRAD - Medtem ko še odmeva polemika zaradi napada Natove rakete na srbsko televizijo v Beogradu, prihajajo iz jugoslovanske prestolnice tudi prvi, Čeprav neuradni signali, da Miloševičev režim izgublja svoj arogantni značaj in na trenutke pokaže tudi kako negotovost. Tako je dobro obveščeni tiskovni predstavnik britanskega premiera Blaira vCeraj dejal, da je najmanj deset odpuščenih jugoslovanskih generalov v hišnem priporu, medtem ko je glasnik zveze Nato novinarjem povedal, da jugoslovanski vojaki na Kosovu jemljejo bencin za svoje potrebe iz rezervoarjev avtomobilov kosovskih Albancev. Posebni odposlanec rukega predsednika Jelcina za Kosovo Cemomirdin nadaljuje prizadevanja za izhod iz krize, vendar je vCeraj znova podčrtal, da Rusija ne sme stopiti v konflikt na Balkanu. Povedal je tudi, da se je z jugoslovanskim predsednikom dogovoril o misijiO ZN s precejšnjo udeležbo ruskih predstavnikov na Kosovu, Miloševič pa se je po njegovih besedah strinjal s široko avtonomijo za Kosovo. Napovedal je, da bo o pogovorih z Miloševičem obvestil predstavnike zveze Nato in izrazil nasprotovanje napovedanemu embargu za nafto in naftne derivate. Tragedija kosovskih beguncev se medtem nadaljuje, zaradi dolgega dežja in mraza pa je v taboriščih na severu Alabanije v noCi na soboto umrlo sedem otrok in dva starca. Visoki komisariat OZN za begunce (UNCHR) ocenjuje, da je po 24. marcu, ko so se začeli letalski napadi zveze NATO na Jugoslavijo, Kosovo zapustilo več kot 600.000 ljudi, v veliki večini kosovskih Albancev. Največ beguncev je v Albaniji, kjer jih po podatkih UNHCR trenutno biva 363.000. V Makedoniji jih je 133.700, v Črni gori 65.700 in v Bosni in Hercegovini 32.500. Natovi vojaški napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo, z vrha zavezništva v VVashingtonu pa je prišla zalem luC za morebitne okrepitve, če bi jih zahteval poveljnik Wesley Clark. Zračni napadi se hodo nadaljevali nepretrgoma, Miloševič pa je včeraj prvič priznal »vojaško in tehnološko premoč sovražnika«. Navzven diktator sicer še kaže samozaupanje in po televizijskih zaslonih hvali svoje borbeno ljudstvo, toda na dlani je, da ga skrbi napovedani naftni embargo. Moskva je že dala vedeti, da ga ne bo spoštovala, medtem ko ga bodo Romunija, Madžarska in Nemčija spoštovale. Bela hiša je vCeraj zavrnila kritike italijanskega zunanjega ministra Dinija zaradi napada na srbsko televizijo, ki je za Nato vojaški cilj, ker »Miloševičev avtoritarni režim uporablja televizijo v propagandne namene, za dezinformacijo in spodbujanje nacionalizma«. Sef italijanske diplomacije je na kritiko odgovoril, da je uporabil pridevnik »grozljiv« za napad na televizijo pod trenutnim emotivnim vtisom. V tem je tudi razlika s premieram D’Alemo, ki je o tem govoril veliko ur pozneje, ko je dogodek že racionalno analiziral. Skratka, nobenih razlik med šefom vlade in zunanjim ministrom. VVASHINGTON / KOSOVO V OSPREDJU VRHA DRŽAV SEVERNOATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA Vojna proti Miloševiču do konca, nato pa obnova 27. maja v Bonnu konferenca za varnost in razvoj na Balkanu - Morska blokada oskrbovanja z nafto VVASHINGTON - Jubilejno vrhunsko za-sednje Članic zveze Nato in Partnerstva za mir, na katerem je kriza na Balkanu neizbežno v ospredju pozornosti, je pokazalo enotno odločenost voditeljev zavezništva, da operacijo proti Miloševičevemu režimu končajo z zmago. Po triurni razpravi o kosovski krizi so objavili skupno izjavo Severnoatlantskega sveta v 17. točkah in v njej ponovili pogoje, ki jih mora izpolniti Slobodan Miloševič za prekinitev zračnih napdov. V izjavi so poudarili vlogo Rusije, ki mora sodelovati pri iskanju rešitve, znova pa je bila izražena tudi podpora ozemeljski celovitosti držav na Balkanu, kar pomeni da neodvisnost Kosova ne pride v poštev. V izjavi niso pozabili niti na Črno goro, saj so vladi predsednika Djukanoviča izrazili polno podporo. Zahtevali so tudi umik jugoslovanske vojske s polotoka Prevleka. Sele po končani razpravi o Kosovi so se začele slovesnosti ob 50. obletnici podpisa Severnoatlantske pogodbe v VVashingtonu aprila leta 1949, vendar so odpovedali vojaško parado s preleti letal. Kosovska kriza bo danes dopoldne tema pogovorov voditeljev držav članic Nata z voditelji držav sosed ZRJ in Slovenije. Poznavalci pričakujejo, da bodo na vrhu sprejeli približno šest dokumentov z novim strateškim konceptom zavezništva, z vizijo o prihodnosti evropske varnosti, opredelitev politike odprtih vrat za nove članice, strategijo boja proti orožju za množično uničevanje ter dokument o evropski varnostni in obrambni identiteti (ESDI). Uresničevanje politike odprtih vrat, ki tudi najbolj zanima slovensko delegacijo pod vodstvom premiera Janeza Drnovška, najverjetneje ne bo potrjeno z novimi vabili za članstvo v zavezništvu, Čeprav je pričakovati načelno podporo nadaljnji širitvi Nata. Češki predsednik Vaclav Havel je o tem v petek govoril ameriškemu kongresu, ko je dejal, da tri nove članice (Madžarska, Poljska in Češka) zaslužijo svoje mesto v zvezi Nato, zaslužijo pa si ga tudi druge, kot so Slovaška, Slovenija, Romunija, Litva, Estonija in Bolgarija. Na poseben pomen vključitve Slovenije in Romunije v Nato pa je opozoril italijanski zunanji minister Di-ni, glede na to, da sta bili obe državi že v ožjem izboru za prvo širitev. Dragi dan Natovega vrha se je pokazalo tudi nekaj razhajanj med ZDA in Evropo, pa tudi med samimi Članicami Evropske unije, kar zadeva Kosovo pa je bilo doseženo soglasje o mednarodni konferenci za razvoj in varnost na Balkanu. Konferenca bo 27. maja v Bonnu, udeležili pa se je bodo izvedenci zveze Nato, Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Nemški sedež je bil izbran zato, ker je predlog za konferenco podal nemški zunanji minister Joschka Fischer in ker Nemčija do konca junija predseduje Evropski uniji. Cilj mednarodne konference bo promovirati gospodarski razvoj in vključevanje držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije v evropske institucije. Po ameriških virih bi lahko prav s te konference prišel neke vrste pakt stabilnosti na Balkanu oziroma pomanjšan Marshallov naCrt, ki bi ga v regiji začeli izvajati po koncu vojne. Najpomembnejša novica, ki je sinoči prišla iz VVashingtona, pa je nedvomno ta, da so ZDA uspele uveljaviti svoj predlog o pomorski blokadi, s katero bodo paralizirali Jugoslavijo. 19 obrambnih ministrov Nata je tako poverilo vojaškemu poveljniku zavezništva za Evrop0 Wesleyu Clarku, naj pripravi direktive za ustavitev in pregled vseh ladij pr®? Črnogorsko obalo. Tiste, ki prevažajo nafto, ne bodo dobile dovoljenja za plovbo do pristanišč. V uradnih dokumentih je bil skrbno izpuščen izraz »ladijska blokada«, da ne bi sprožil novih trenj z Rusijo, vendar Bela hiša ni pustila nobenega dvoma o interpretaciji tega ukrepa-Po mnenju zaveznikov bi lahko bilo prav pomanjkanje goriva odločilni dejavnik za izid konflikta v Jugoslaviji. V zaključnem dokumentu vvashington-skega vrha pa je v ospredju prihodnost zveze Nato, ki jo čakajo nove naloge za preprečevanje konfliktov in aktivna vloga pri reševanju kriz, medtem ko je bila glede širjenja potrjena politika odprtih vrat. NOVICE RIM / VELIČASTNA MANIFESTACIJA PROTI RASIZMU IN VOJNI NA KOSOVU Spet pred sodiščem pilot zločinskega pravvlerja VVASHINGTON - Pilotu pravvlerja, letala ameriških marincev, ki je februarja lani povzročilo smrt 20 turistov, ko je med prenizkim poletom pretrgalo kable žiCnice Cermis, bodo spet sodili, in sicer zaradi zaviranja sodne preiskave. Kapetan Richard Ashby, ki ga je vojaško sodišče pred kratkim oprostilo zaradi pokola, bo moral spet stopiti pred sodni zbor, in to že jutri na procesu, ki se bo odvil v osrednjem oporišču marincev Čamp Lejeune v Severni Carolini. V primeru, da bi sodniki ugotovili, da je kap. Ashby res preprečil sodnikom, da bi ugotovili resnico o tragičnem poletu, bi mu grozilo do 10 let zapora in nečastni odpust iz vojske. Vse kaže, da je po pristanku v Avianu pilot uničil videokaseto, na katero so posneli polet po alpskih dolinah in iz katerega bi bilo laliko razvidno neodgovorno zadržanje pilota in sopilota. Odkrili pedofilsko mrežo, v kateri je vpletenih 1.300 ljudi CUNEO - Karabinjerji so odkrili izredno razpredeno mrežo pedofilov, ki so prekupčevali s pornografskim materialom. Po dveh letih preiskave so prijavili sodstvu 43 oseb, zasegli pa so 4.000 pornograskih videokaset, v katerih so nastopali mladoletniki, pa še 2.800 fotografij in 300 revij. V preiskavo je bilo vpletenih 1.300 ljudi po vsej Italiji, zaCela pa se je, ko je pri nekem fotografu navidezno neoporteCen moški neprevidno iz- : roCil fotografu, da bi mu jih razvil, pedofilske posnetke. V nečedni posel so pedofili vpletli tudi otroke iz držav vzhodne Evrope stare od 8 do 10 let. Miloševič bo moral plačati RIM - Po ulicah rimskega središča je bila vCeraj veličastna manifestacija proti rasizmu in za mir na Kosovu, na katero se je zgrnilo med 150 do 200 tisoč ljudi, ki so prišli v prestolnico z 800 avtobusi in 10 posebnimi vlaki iz vse Italije. Mimohod z zborovanjem so priredili Levi demokrati in njihova mladinska organizacija, ki so na govorniški oder povabili nobelovca za mir Simona Peresa, vdovo umorjenega izraelskega premiera Leah Rabin, hčerko ubitega Čilskega predsednika Isabel Allende, nekdanjega Mitterandovega ministra za kulturo Jacka Langa in maroškega književnika Tahar Ben Vallouda, zaključno besedo pa je imel VValter Veltroni. Med mimohodom manife-stantov so delili letake z besedilom zaključka poročila komisije za človekove pravice OZN iz septembra 1973, kjer je zapisano: Genocid armenskega ljudstva, ki se je začel 24. aprila 1915, je opredeljen za prvi genocid 20. stoletja.« Od takrat - je še pisalo na letaku - je t.im. etnično CišCenje našlo svoje žrtve med najšibkejšimi ljudstvi sveta: Židi, Cigani, Indijanci, Tuci, Kurdi, Bosanci in Kosovarji. Sporočilo na letaku končujejo pomenljivi verzi pesnika VVilliama Saroyana: »Nadaljujte uničevanje tega naroda, uničujte Armenijo, deportirajte Armence v puščavo, daleč od njihovih ognjišč, puščajte jih brez kruha in brez vode, požigajte njihove domove, njihove cerkve... in videli boste, da se ne bodo veC znali smejati, peti ali moliti...« Zborovanje na nabito polnem trgu Piazza del Popolo (na posnetku AP) se je začelo s posnetkom sporočila predsednika vlade Massima D‘Aleme, nato pa so se zvrstili gostje, katerih posegi so imeli za skupni imenovalec svarilo, da Slobodan Miloševič ne bo ostal nekaznovan. Mednarodna skupnost prisega solidarnost beguncem s Kosova in poudarja, da ne bo nikoli ravnodušna pred tragedijami takega obsega. »Prebivalstvu Kosova prisegamo, da ga ne bomo zapustili. Vašo uničeno domovino bomo obnovili in spet združili porazgubljene družine. Pinochet je danes končno v rokah pravice, ostali diktatorji pa morajo vedeti, da njihovi zločini ne bodo ostali nekaznovani,« je dejal Jack Lang. Leah Rabin je podčrtala, da »svet ne more pasivno gledati trpljenja in da mora storiti vse, kar je mogoče, za zaščito šibkejših. Danes ni veC prostora za diktatorje, kakršen je MološeviC.« Pisatelj Jalloud je podčrtal, da je namen srbskega diktatorja »uničenje ljudi« in da je je treba latentnemu virusu rasizma preprečiti, da se razvije. »Prihodnost je v univerzitetnih kampusih, ne pa na bojnih poljih,« je dejal Simon Perez in dodal, da bo Miloševič kot Pinochet moral plačati ne glede na izid sedanje vojne. »Vsak sovražnik lahko postane partner,« je dodal Nobelov nagrajenec, ki je sklenil mir z Arafatom (rimske manifestacije ni udeležil). Kot rečeno, je zborovanje končal sekretar Levih demokratov Veltroni, ki je opozoril, da Italijani, ki so izkusili rasistične zakone pod fašizmom, niso imuni za ta pojav. Izgredi brez hujših posledic na mirovniških manifestacijah NEAPELJ - Protest proti bombardiranju Srbije je privedel do izgre" dov pred Natovim poveljstvom v kraju Bagnoli pri Neaplju, kjer je približno 1.500 udeležencev m®®1 festadjo obmetalo sile javnega red3 s kamenjem in steklenicami- p® mostrante so razgnali s solzile1 pendreki, pri Čemer sta bila ranjen dva policista in dva demonstran Manifestacijo so pripredili S trans3 komunistične prenove, zelem 1 pripadniki socialnih centrov. Manifestadja brez izgredov je e la tudi v Genovi, kjer je pravtaK^ 1.500 ljudi, v glavnem mladih, P1” testiralo proti vojni in predvse proti Natu ter DAlemovi vladi-V Milanu so med manifesta®) ^ odvrgh nekaj petard in dimne bon1 be proti polidji, nato pa so sežg ^ italijansko zastavo v znak Pr0.te. j. proti soudeležbi italijanskega je stva pri Natovih napadih na ZK > goslavijo. a ZveCer so se pacifisti zbrali mostu na Soči pri Zagraju, da^ poudarih pomen mostov, ki P® zujejo, in ki jih te dni Nato bon dira, medtem ko je v Tržiču bn solidarnosti z vsemi tistimi, ki) prizadela vojna. _ »ODPRTA MEJA« / MED BAZOVICO IN LOKVIJO Pobuda v znamenju sožitja in prijateljstva Goste so peljali s kočijo - Slovesnost na Kokoši Bazovica - Na vce- a)Snjem slavju ob »od-j toeji« med Bazovico 11 Lipico so našteli ok-.°8 150 udeležencev. i Sa) toliko jih je bilo ob °ncu kulturnega pro-podpisanih v spo-i tosko knjigo planinske 0(je na Kokoši. Posebne . erie v znamenju sožitja 11 Prijateljstva so v knji-i„° Napisali predstavniki *Jajevnih oblasti, s rzaskim županom II-ilem in sežanskim žu-Panorn Klunom na Čelu. Iraška in sežanska ctoa sta namreč pok-°vhelja pobude Odprta , .e)a med Bazovico in .rpico, ki bo trajala še anes, od devetih zjutraj 0 sedmih zvečer. Medtem ko je bila ot-j_0ritev pobude na Ko-0SL je že ob mejnem Prehodu Lipica dobro-0Mico udeležencem Pohoda na bližnji hrib aigrala mlada komen-t a g°dba pod taktirko tJj^Pdra Pegana. Gosti-o i1, z županom občine eZana in krajevnim žu-VQn0ni Lokve (odgo-h .Prrn za organizacijo ^°bude) Živojem Race-to, so srečanje uvedli X Sv°ievrsten način: po dr as^e goste so se na . Pgo stran meje od-)ali s kočijo. Tržaške- ga župana Illyja in de-vinsko-nabrežinskega Zupana Voccija sta do steze ob mejnem prehodu tako pripeljala bela lipicanca. Od tam so se Zupani, ob spremstvu prirediteljev in predstavnikov krajevnih organizacij, peš podali na slovensko stran Kokoši. Na vrhu, ob planinski koci in ob veselem igranju harmonike, so jih prireditelji pogostili s kruhom in soljo. Spet je zaigrala komenska godba, nakar so zapeli malčki iz šole in vrtca iz Lokve. Nov uspeh naših zborov MARIBOR - včeraj se je v Mariboru zaCelo tek-1110 vanj e pevskih zborov Naša pesem. Zamejstvo 2astopajo na tem pomembnem zborovskem ^točanju štirje zbori. Dva sta nastopala že sinoči Se odlično odrezala. MePZ Hrast iz Doberdoba to si P° treh tekmovalnih nastopih dosegel 95 točk zagotovil Zlato plaketo, zbor Jacobus Gallus Trsta pa je zbral 88,8 točk in si zagotovil Srebr-plaketo. Danes se tekmovanje zaključi. Kulturni program je zaključil Mladinski zbor iz Bazovice, ki ga vodi Kenija Brass. Ob spremljavi harmonikarja Marka Kariša so zapeli nekaj pesmi v obeh jezikih in s tem podčrtali, da je veCnarodno področje kulturna obogatitev. Sledila je družabnost v planinski koci, ki so jo preuredili iz bivše karavle in je sedaj pod oskrbo Planinskega društva Sežana. Koča je sicer v teh dveh dneh odprta priložnostno, saj bo uradna otvoritev nekje julija. Do takrat bo planincem ob vikendih in praznikih nudila pijačo in planinske obroke, kot je enolončnica, v bodoče pa nameravajo urediti tudi nekaj ležišč. Danes bo na Kokoši spet veselo. Ob 14. uri bo na vrsti kulturni program, uro kasneje pa nagradno žrebanje med tistimi, ki bodo obiskali vse postojanke pohoda in zbrali vse žige. Na različnih točkah (Bazovica - ob cesti do mejnega prehoda, Lipica - mejni prehod, Lokev) lahko zainteresirani dobijo zgibanke, kjer so označene smernice pohoda in postojanke za nabiranje žigov. Za priredbo letošnje izvedbe »odprte meje« med Bazovico in Lipico so poskrbeli krajani iz Lokve in KS Lokev, Planinsko društvo Sežana, Turistično društvo Sežana in Jamarsko društvo Sežana. Naslednje leto pa si bodo morali zavihati rokave krajani iz Bazovice, ki se sicer letos pripravljajo na praznovanje ob 100-letnici kulturnega društva Lipa. V tem duhu bo naslednji teden spet v ospredju Kokoš, saj bo v noči pred prvim majem na vrsti tradicionalni noCni pohod. (JPč) IRRSAE / DEBENJAKOVA PODPREDSEDNICA Slovenka na vrtiu šolskega zavoda Predsednik ustanove je Cesare Scalon Slovenska Solnica Nadja Debenjak (na sliki) je nova podpredsednica Deželnega zavoda za znanstveno in pedagoško izbraževanje šolnikov IRRSAE. Izvolili so jo na včerajšnji seji upravnega sveta, ki ga vodi predsednik Cesare Scalon. Debenjakova, ki je kot vzgojiteljica zaposlena v dolinskem otroškem vrtcu, je bila dolgo let sindikalistka pri Sindikatu slovenske šole, trenutno pa se s šolsko problematiko ukvarja v enotnem šolskem odboru in v okviru krajevnega in deželnega vodstva ter pri slovenski komponenti Levih demokratov. Njena izvolitev na tako pomembno funkcijo predstavlja osebno priznanje in obenem tudi priznanje za našo šolsko realnost. Zavod IRRSAE igra iz dneva v dan pomembnejšo vlogo v zapleteni šolski stvarnosti, kjer se zakoni in zakonske norme zelo hitro spreminjajo. Posebno pozornost namenja slovenskemu šolstvu s celo vrsto izobraževalnimi in strokovnini pobudami za naše šolnike. Pred kratkim so njegovi predstavniki prvič uradno obiskali Slovenijo. IRR- SAE je izdal publikacijo o narodnih in jezikovnih manjšinah v Furlaniji-Julij-ski krajini, ki jo bodo v naslednjih dneh predstavili javnosti. DEŽELA / ODLOČITEV ODBORA FJK brez slovenskih novinarjev Oster protest Zorzinijeve: Antonione podoben Haiderju! TRST - Deželni odbor je na svoji zadnji seji sprejel v službo pet novinarjev za potrebe tiskovnih uradov deželne uprave in skupščine. Roberto Antonione in kolegi so se po precej dolgem obotavljanju odločili za Giovannija Montenera, Luciano Ver-si, Fabia Carinija, Paola Fragiacoma in Roberta Candussa. Med novinarji, ki bodo okrepili deželne vrste, ni niti enega Slovenca, Čeprav je predsedstvo deželnega parlamenta s predsednikom Antoniom Martinijem jasno in javno zahtevalo, da mora biti vsaj en novinar slovenske narodnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil danes upokojeni načelnik tiskovnega urada deželnega sveta Jurij Slama slovenskega porekla; Slovenec Sergio Vesel, ki je danes tudi v penziji, pa je bil nekaj Časa šef tiskovnega urada deželne vlade. Svetovalka Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Bruna Zorzi-ni Spetič je v tiskovnem sporočilu izrazila prepričanje, da je pri izbiri novinarjev na prvi pogled znova prevladala znana logika nesprejemljive strankarske lotizacije. Nekateri upokojeni novinarji so obvladali slovenščino in so zato tudi opozarjali pristojne na članke v slovenskih občilih v FJK in v Sloveniji. Čeprav je bilo v javni objavi »natečaja« omenjeno znanje tujih jezikov, je deželni odbor popolnoma spregledal potrebo, da bi tiskovni urad zaposlil tudi človeka z znanjem slovenščine. Glede tega se Antonione - meni Zorzinijeva - lahko mirno rokuje z novim koroškim glavarjem Jorgom Haiderjem ... ^C§ANES OB 11. URI / OSREDNJA SLOVESNOST n Novosti v Rižarni TRST - Ob celi vrsti slovesnosti, ki ^ 1 y Trstu in v okolici prirejajo ob 25. Pniu, dnevu odporništva, bo osrednja j. ecanost v Rižarni, organizira jo od-jto Za obrambo vrednot odporništva .demokratičnih inštitucij, letos pa Ptinasa nekaj značilnih novosti. Svečanost se bo pričela ob 11. uri s Ptoaganjem vencev vladnega komisa-v ato in prefekture, odbora za zaščito sdnot odporništva in demokratic-to inštitucij, Dežele Furlanije-Julij-6 krajine, Pokrajine in Občine Trst, P toc pa bodo vence polagali tudi Predstavniki državnih in tujih tjUženj bivših deportirancev in par- toov. Sledili bodo verski obredi :e skupnosti italijanskega in toholisk, °yenskega jezika, srbsko-pravoslav-to židovske skupnosti, nakar bo tul?^11 spregovoril v imenu vsega ,. Lajšnjega prebivalstva.. Zbor gleda-y a Verdi, ki ga vodi Luigi Petroz-u .°> bo izvajal »Cantique de Jean do]Clne<< Gabriela Faureja ter »Patria jtote« iz Verdijevega Macbetha, lik' SreJnP trenutek svečanosti z veto* simboličnim in združevalnim itienom pa bo branje nekaterih |jJCevanj bivših deportirank: v ita-slovenskem, hrvaškem in li J1Vfeto jeziku jih bodo posredova-udentje višjih srednjih šol iz Trsta pod zgodovinskim mentorstvom Marca Coslovicha, režijo Renata Sartija (asistent pri režiji je Daniela Picoi) in vodstvom Adriana Dugulina (za koordinacijo skrbi Stefano Bianchi). Ada Jerman, ena od preživelih deportirank, bo strani svojega dnevnika simbolično predala Silvii Albrizio in An-dreu Ranieriju z znanstvenega liceja »G. Oberdan«, Xenii Bevitori s klasičnega liceja »D. Alighieri«, Anni Kla-tovvski s pedagoškega liceja »G. Car-ducci«, Karolu Hrovatinu, Maši Pregare in Jasni Tuta z učiteljišča »A.M. Slomšek«, v sodelovanju z židovsko skupnostjo v Trstu, Aned (državno združenje bivših deportirancev), deželnim inštitutom za zgodovino odporništva v FJK ter gledališčem »degli Asinelli«. Ob koncu bo pesem o miru zapel zbor zavoda združenega sveta Jadrana, ki ga vodi Piero Poden. Slovesnost pri Sv. Ani Svečanost bo danes ob 10. uri tudi ob vhodu na pokopališče pri Sv. Ani, kjer še vedno stoji začasno obeležje v spomin na padle za svobodo s Ko-lonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja. Sodelovali bodo elani KD Ivan Grbec iz Skednja, govoril pa bo predsednik Odbora za postavitev spomenika Andrej Berdon. POLEMIČNA NOTA Pripombe SSk na osrednjo slavnost od Dnevu upora TRST - Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v tiskovnem sporočilu z zadovoljstvom pozdravlja letošnjo pobudo odprte meje v Bazovici in uradno, a prijateljsko, srečanje županov iz Trsta in Sežane, ki je dokaz, da tudi zadnje zgodovinske pregrade lahko padejo. Letos je organizator srečanja sežanska Občina, toda prihodnje leto se bo isti dogodek odvijal v Bazovici, torej pod pokroviteljstvom tržaške Občine na kraju, kjer je tekla stara cesta, ki je od srednjega veka dalje povezovala Trst in Sežano, na poti do Ljubljane in Dunaja. Istočasno pa je pokrajinsko tajništvo SSk zaskrbljeno, da je na letošnji proslavi ob dnevu Osvoboditve v Rižarni prvič odpadel slovenski govornik. Ne gre tu za to, da ne bi bili zadovoljni z govorom tržaškega župana Riccarda Illyja, a sprašujemo se, kdo je odločil, da le-ta lahko predstavlja vse občane tržaške pokrajine in da ne more npr. poseči tudi eden od slovenskih županov ali drugi predstavnik, ki bi na bolj popolen način prikazal sliko naše tržaške stvarnosti, saj gre za pobudo na pokrajinski ravni. Zakaj niso organizatorji tudi letos poklicali k sodelovanju slovenske organizacije, se sprašuje SSk. Ali gre za novo naravnanost organizatorjev, morda pod pritiskom tistih krajevnih politikov, ki bi radi odpravili slovensko prisotnost na osrednjih manifestacijah v počastitev žrtev osvoboditve izpod nacifašiz-ma, pri kateri so tukajšnji slovenski ljudje toliko dali? SSk pričakuje javno pojasnilo s strani organizatorjev oziroma s strani slovenskih krovnih organizacij ali komponent v vsedržavnih strankah. Dežela bo podprla slovenske dijake TRST - Deželna svetovalka Stranke italijanskih in slovenskih komunistov je v tiskovnem sporočilu izrazila svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da sta predsedstvo deželnega sveta in deželna uprava po njenem posredovanju sprejeli predloženo prošnjo in bosta finančno podprli udeležbo dolinskih dijakov na »evrošoli«, ki ravnokar poteka na Škotskem. S tem bo vsaj deloma olajšano breme - meni svetovalka SIK - ki so ga morali nositi srednja šola Simona Gregorčiča in družine njenih dijakov. SOZ SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje OBČNI ZBOR jutri, v ponedeljek, 26. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11 Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Blagajniško poročilo 3. Poročilo Nadzornega odbora 4. Diskusija 5. Sprejem bilančnih dokumentov 6. Sprejem novih članic 7. Potrditev pravilnika 8. Razno _____VOJNA / PROTI VOJNI IN ZA MIR_ Dijaki na ulici, zvečer pa glasba Pobude solidarnosti s kosovskimi begunci Vojna na Balkanu, ki bo danes v ospredju proslav ob obletnici 25. aprila, je včeraj bila predmet dveh javnih manifestacij: dopoldanskega dijaškega sprevoda in večernega shoda na koncertu. Nekaj sto dijakov višjih srednjih šol, tako italijanskih kot slovenskih, je krenilo v sprevodu po ulicah mestnega središča za transparentom z napisom »Italija ven iz vojne«. Manifestacija je bila usmerjena proti vojnemu nasilju s posebnim naglasom na Natovem bombardiranju; priredil jo je novoustanovljeni odbor dijakov proti vojni ob podpori mladinskega gibanja Stranke komunistične prenove. Sprevod je krenil tudi mimo ameriškega konzulata v Ul. Roma, kjer pa ni bilo napovedanega sit-ina, M so ga prepovedali zaradi kaosa, ki je že nastal v prometu in ki bi se z daljšim zaprtjem osrednje prometnice sprevrgel v paralizo mestnega središča. Sprevod je zato krenil do bližnjega Trga sv. Antona, kjer se je zaključil s poskusom sežiga ameriške zastave, ki so jo nato raztrgali. ZveCer se je na istem trgu odvilo srečanje, ki ga je priredil Stalni odbor za mir in sožitje in M se je zaključilo s koncertom za mir, na katerem je nastopilo veC skupin rock in etnične glasbe. Odbor, ki se bori za prenehanje Natovega bombardiranja in etničnega CišCenja na Kosovu, je napovedal, da bo nadaljeval s pobudami proti vojni: v Četrtek zveCer bodo priredili baklado na Rusem mostu »proti rušenju vseh mostov, ki povezujejo ljudi in ljudstva«. Prejšnji veCer je v podlonjerskem Ljudskem domu bila večerja solidarnosti z begunci s Kosova, na kateri so zbrali sredstva za pribežnike, ki jih je v Trstu od lanskega leta že veC sto. VeCerje se je udeležilo okrog 70 ljudi, ki so jim Kosovarke pripravile tradicionalne jedi, kot sta burek in sladka baklava. VeC kosovarskih beguncev se bo prihodnjo nedeljo udeležilo netekmoval-ne Maratonine dveh gradov. Vsi, ki se bodo udeležili teka, bodo lahko namenili del vpisnine v korist beguncev: gre za pobudo, ki jo je vCeraj predstavilo združenje Adi v okviru solidarnostne akcije. Tržaška srbsko-pravoslavna skupnost je medtem objavila skupno pismo za mir, ki so ga podpisali beograjski patriarh Pavle, katoliški nadškof Perko, mufti Spahič in rabin Danon, v katerem zagovarjajo takojšnje prenehanje bombardiranj in molijo, da bi tako Albanci kot srbske oblasti prenehale z nasiljem. ______SALEŽ / SLOVESNOST OB 10. OBLETNICI__ Občinska knjižnica je vse bogatejša Odprli so nov oddelek v spomin na Matejo Fachin Prostori Kulturnega doma Rdeča zvezda v Sa-ležu so bili v petek pretesni, saj se je zbralo res veliko obiskovalcev na veCeru, posveCnem 10-letnici delovanja občinske knjižnice v Saležu in odprtju novega oddelka Car Srednjega vzhoda - v spomin na Matejo Fachin. Zbrane je pozdravila zgoniška županja Tamara Blažina, ki je poudarila dalekovidnost tistih upraviteljev, ki so pred desetimi leti odprli vrata občinske knjižnice v Saležu. V teh letih je knjižnica rastla tudi zahvaljujoč se posameznikom, ki so knjige darovali in tako leto za letom bogatili njen fond. Se pred kratkim je slovenski Pen klub daroval zajetno število najnovejših knjig, za kar se je zavzel predvsem njegov pred- sednik Marko Kravos. Vendar je knjižnica od petka še bogatejša, saj bodo lahko obliskovalci segali po delih, ki jim bodo odkrivala in približevala Srednji vzhod. Za to se se zavzeli starši, sorodniki in prijatelji v spo- DEŽELA / SVETOVALCI OPOZICIJE Zaskrbljenost za razvoj zdravstvenega sistema Pred tremi leti je deželna uprava zaCela reformo sistema javnega zdravstva, ki je kljub težavam dosegla zastavljene cilje prve faze prenovitve. Proces reforme je popolnoma zastal, ugotavlja skupina levosredinskih deželnih svetovalcev, pa ne, ker bi sedanja desnosredinska vlada imela drugačne naCrte: še najbolj zaskr-blja prav dejstvo, da ni nobenega naCrta in prevladujejo zmeda ter interesi posameznih območij in celo skupin. Veliko zaskrbljenost zaradi nevarnosti zastoja in nazadovanja so včeraj izrazili na tiskovni konferenci svetovalci Bruno Zvech (Levi demokrati), Cristiano Degano (Ljudska stranka), Bruna Zor-zini Spetič (Stranka komunistov) in Roberto De Gioia (socialdemokrati). Izkušnje in tudi politična stališča so torej različne, nastop vseh štirih svetovalcev pa je soglasno naglasil izredno zaskrbljenost, ki jo ima sedanje pomanjkanje osnovne strategije za zdravstveni sistem na Tržaškem. Nedavno polemiziranje okrog univerzitetnega kliničnega centra, ki naj bi prevzel v celoti ali delno katinar-sko bolnišnico, je dokaz, da ni dolgoročno zasnovanih smernic, pa tudi da ne upoštevajo dosedanjih dosežkov reforme javnega zdravstva. Pomanjkljivo je tudi sodelovanje med tremi osnovnimi ustanovami javnega zdravstva (bolnišnice, zdravstveno podjetje in Burlo), kjer se integracija uveljavlja samo na podlagi osebne dobre volje voditeljev ustanov. Trst je samo primer pomanjkljivega načrtovanja na zdravstvenem območju, so povedali, saj se isti problemi pojavljajo tudi v drugih pokrajinah dežele, tako da bo treba v najkrajšem, menijo svetovalci opozicije, resno pristopiti k problemu: reforme ne gre zaustaviti in porazgubiti dosedanje dosežke, paC pa izpeljati do konca, seveda s potrebnimi popravki, v okviru perspektivnega načrtovanja javnega zdravstva. SKD BARKOVLJE Obnavljanje društvenega sedeža Predvidoma se bodo dela končala konec junija Delovanje Slovenskega kulturnega društva Barko vij e je v zadnjih letih skoraj povsem okrnjeno. Pred petimi leti so se namreč zaCela obnovitvena dela, ki bi se morala do konca letošnjega junija tudi zaključiti. Ta petletna prekinitev društvenega delovanja je pomenila za barkovljansko skupnost veliko izgubo, saj se je moral društveni odbor zaradi stiske s prostori, za organizacijo kulturnih večerov, debat, diskusij, koncertov ter drugih prireditev, zateci v dvorano TPK Sirena, ki mu je v vseh teh letih stal prijateljsko ob strani. Stroške za popravila je SKD Barkovlje delno krilo s prispevkom dežele FJK, žal pa ta prispevek ne krije celotne vsote. Preostali denar bo moral društveni odbor zbrati v najkrajšem Času. Zelo veliko elanov, simpatizerjev in prijateljev je v prejšnjih mesecih prispevalo večje ali manjše vsote. Društveni odbor se posebno zahvaljuje družini Lokar za izkazano velikodušnost, topla zahvala pa gre vsem, ki so kakorkoli prispevali za popravilo društvenega sedeža. Zal pa potrebna vsota še ni bila dosežena in se zato odbor barkovljanskega društva sklicuje na radodarnost vseh, ki so mu že tolikokrat priskočili na pomoč, ter se vsem že vnaprej zahvaljuje z željo, da bi se v najkrajšem Času spet srečali v prenovljenih društvenih prostorih. (IGA) min na Matejo Fachin, ki je ta svet vzljubila in ga odkrivala na univerzi v Benetkah. Ustanovili so sklad in zbrana sredstva namenili občinski knjižnici. Knjige so nato nabavili s pomočjo staršev, profesorjev in sošolk. Na vrsti je bil zatem poseg knjižničarke Živke PersiC, ki je svoje misli osredotočila na pomen branja oz. na vlogo, ki jo ima knjiga v življenju posameznika in pa knjižnica kot prostor ne samo za branje in raziskovanje, ampak tudi za srečevanje, spoznavanje in vsesplošno rast in osebno bogatitev. Naključje je hotelo, da je veCer potekal prav ob mednarodnem dnevu knjige. Gost večera je bil profesor na univerzi v Benetkah Elie Kallas, ki je v svojem govoru, vidno ganjen, obudil spomin na študentko Matejo ter na njeno ljubezen do Srednjega vzhoda. Ta svet je tako raznolik in kompleksen, da ga včasih, Ce že ne v veliki večini pri- -T URADNI LIST Slovenska vlada včeraj razrešila konzulko v Trstu Slovenska vlada je s sklepom Vlasto Pelikan Valencie razrešilo dolžnosti generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 22.aprila 1999, v veljavo pa je stopil dan po objavi, torej formalno včeraj, poroča Slovenska tiskovna agencija. V kratkem bo slovenska vlada imenovala novega generalnega konzula. Toth je novi predsednik Zveze ezulskih združenj Nekdanji senator Krščanske demokracije Li-cio Toth, ki je trenutno politično blizu Nacionalnemu zavezništvu, je novi predsednik Zveze združenj istrskih beguncev. Toth, ki je prevzel mesto Renza De Vidovicha, je bil tudi predsednik združenja Venezia Giulia Dalmazia. Podpredsednika sta Silvio Del Bello (predsednik Zveze Istranov) in Guido Brazzoduro, ki je župan t.i. svobodne občine Zadar v izgnanstvu. De Vidovich je bil potrjen za odgovornega urednika ezulske tiskovne agencije Aife. Zasedanje o kooperaciji med sosednjimi deželami V kongresnem centru znanstvenega območja pri PadriCah bo v petek, 30. aprila konferenca o kooperaciji o okolju in energiji v okviru tristranske pobude med Avstrijo, Slovenijo ter Furla-nijo-Julijsko krajino v zastopstvu Italije. __________DOLINSKA OBČINA / OB DNEVU OSVOBODITVE ......................... Danes pohod po Beški stezi čez Selo Domačin Slavko Slavec je dal pobudo za ščiščenje steze ter vgradil križno znamenje Na pobudo sekcije VZPI-ANPI Dolina - Mackolje - Prebeneg in SKD Valentin Vodnik se bo danes, ob praznovanju Dneva osvoboditve zvrstilo veC pobud. Krajevna borčevska sekcija bo že v jutranjih urah poskrbela za polaganje vencev bodisi na mackoljanski kot na prebeneški spomenik padlim v NOB: srečanji sta napovedani za 11. uro oz. 11.30. Popoldne, ob 17.30, pa se bodo prebivalci treh vasi zbrali ob spomeniku padlim, ki stoji v Dolini na Tabdrju. Spominsko svečanost ob 54-letnici osvoboditve bodo oblikovali pevci moškega zbora in pevske dekliške skupine Valentin Vodnik. Priložnostne misli bosta podali sovaščanki Nerina Švab in Franca Urbani. V okviru praznovanja Dneva osvoboditve bo kot vsako leto v zadnjih Časih tudi pohod, ki ga domaCe društvo prireja z namenom, da se z nekajurno hojo brez velike zahtevnosti domačini skupno podajo v svojevrstno odkrivanje - in zato ovrednotenje - naravnih lepot bližnje okolice. Letošnji pohod bo še posebna priložnost, da stopimo po sledeh svojih prednikov, ki so uporabljali t.i. Beško stezo. Pot je povezovala Beko in predmestni okoliš, peljala pa je natančno Cez Sela, kot v Dolini pravimo pobočju, ki se dviga nad vasjo. Na pobudo Slavka Slavca (na sliki), DolinCana s posebno občutljivostjo do vsega, kar je vezanega na gorski svet, je Beška steza od lankega decembra spet ščišCena in zato ugodno prehodna. Slavec je šel še dlje in ob čiščenju že krepko zaraščene steze poskrbel še za primemo oznako vse od izvira na Zgurencu dalje, in pa za ponovno postavitev malega »pilčka«, ob katerem so si na vrhu hriba običajno oddahnili. Na kamniti podstavek, sestavljen v obliki stola, je Slavec ponovno vgradil tudi križno znamenje, kot paC v nekdanjih Časih. Udeležence jutrišnjega phoda, ki se bodo zbrali 9. - merov, ne razumemo 11 se pravzaprav zado voljujemo z nekimi P°' vršinskimi, skoraj za vajujocimi informacij3 mi. Občinstvo je njegov® mu posegu sledilo pozor no in zbrano, tako kot tu di recitatorkama Kultur' nega društva Rdeča zvez da Veruški in Biserki' U sta prebrali nekaj od lomkov iz knjižnega opu sa nekaterih avtorjeV Srednjega vzhoda. družila se jima je tu 1 Elisabetta, ki je prebra a poeziji sirskega avtorja arabščini. Posrečena izm ra odlomkov je prisotn® še dodatno prevzela, sa) so prijateljstvo, ljubezen in vzajemno spoštovan) vrednote, ki jih danes 56 kako potrebujemo. . Vsi so se nato presej1 ^ v prostore knjižnice, k) so si lahko ogledali nov® knjige in kjer je prišel n dan predlog, da bi Prire_ dili niz srečanj, ki bi P° globila nekatere tem3 tike, ki jih je nakazal pr° fesor Elie Kallas. j 9.30 v Dolini v Sanci (pred Zadru ^ gostilno), bo pot vodila torej p° stezi, nato pa pod vrhom, ob drža meji, vse do zelenih površin P°? s(i cerbom. Sicer pa bodo potank zvedeli kar na licu mesta: vsak U3)^-vsak slučaj vzame s seboj tudi °se,gp dokument, za skupni prigrizek j® no poskrbljeno, vsam pa svetu) j da v nahrbtnik »stlačijo« kaj za ° za zob in seveda primerno oblam .g slučajno aprilsko ploho. P°^0Vi'Ucil primeren za vsakogar, se bo zaUl kot po navadi s popoldanskim r vratkom v Dolino, (dam) OBČINA TRST / SLUŽBA ZA MLADOLETNE BOLJUNEC V teku je kampanja o družinskem rejništvu Pogovori ravnateljem občinske službe za mladoletne Augustom Debernardijem Pevski zbor upokojencev iz Brega proslavlja 1 (Hetnico Zbor že šest let požrtvovalno vodi Anton Glavina Služba za mladoletne Pri Občini Trst je ta te-en sprožila obširno auipanjo o družinskem ®jništvu, katere osred-)e sredstvo bo videopo-^stek, ki ga je pripravil ideoest in ki ga bodo v °Uoto predvajali po TV g62! RAI, javnosti pa so 8a že predstavili v pone-r®ljek zvečer v Avdito-Jl.u Revoltellovega mu- i ^ tem smo se na atko porazgovorili z ^Vnateljem Službe za tadoletne pri Občini rst Augustom Deber-nardijem. k Precej poguma je tre-a’ da sprožite kam-sar,jo za osveščanje o jT^iuskem rejništvu, , ®dtem ko je vedno J26 Čutiti veter vojne v1, 6- Kaj vas je vodilo K taki odločitvi? ■p Služba,«ki pri Občini rst skrbi za mladoletne, P° letih, a ne v duši, je ® pred Časom naCela te-j ti° družinskega rejništva danes spet opozarja ^aujo, ker se zavedamo, se veter solidarnosti “/oli ne poleže, kajti (pre > da se solidarnost 1 l^lu v naSem mestu v ko konkretizira v st-j ,aeiu dejanju v korist in r C *n dečkov, deklet tezw tov’ ki živi)0 v Klu razmerah ali pa morajo ostati v zavodih. V bistvu gre za to, da nudimo moC, stvarno pomoč in toplino “socialni manjšini”, ki je po krivdi sveta odraslih prisiljena, da prenaša protislovja, napetosti, materialno in duševno bedo. Kaj je pravzaprav družinsko rejništvo? Družinsko rejništvo je najbolj neposredna pomoč staršem v težavah, ker so njihovi otroci sprejeti v drugo družino. To so nekakšni novi “stric in teta”, Čeprav jih ne veže krvno sorodstvo. Zakon št. 184 iz leta 1983 ureja družinsko rejništvo in ne predvideva veliko predpisov, poleg preverjanja motivacij in primernostri ukrepa, za katere poskrbi socialna služba. Rejniški straši vedo, da" otrok, ki ga imajo v varstvu, ni njihov, da ima svojo družino, s katero je prav ustvariti zadovoljivo komunikacijo. Socialna služba vsekakor lahko s primernimi usmerjenimi ukrepi pomaga družinam in otrokom. Kam se lahko družine obrnejo? Na Službo za mladoletne v Ul. S. Anastasio 3, 1. nadstropje, tel. 040-3798532 ali 040- MOSP pripravlja tečaj likovnega ustvarjanja rjj ^adi v odkrivanju skupnih poti so letos izpeljali se--L, P°bud: organizirali so tečaje in srečanja za mlade, že t° S.° v prvi polovici šolskega leta mladim ponudili avt reti° Uvedbo plesnega tečaja, tečaj šaha in večere (jj, 0rskega filma (Kino klub). Obenem so priredili že se ^izvedbo tečaja »Learning English With Films«, ki sreč ^ tufi’ v drugi polovici šolsega leta (naslednje se rjanie ko ia Četrtek, 29. t.m., ob 20. uri). Poleg tega sta Cin V,e Predstavnici udeležili enodnevnega seminarja o pr r| 0vih pravicah na Brdu pri Kranju, na katerem so V^vah ugedni slovenski politični predstavniki - od slov 3 ci°vekovih pravic Iva Bizjaka, do Predsednika stviVL skega parlametna, Janeza Podobnika - Sest pred-Jiar'lkov Pa s je udeležilo tradicionalnega Easter semi-SeJa®^0pske organizacije VEN. Ta je bila letos v Baut- gon Pa ie prinesla nove ideje in veliko novega za-n; a’ tako da so mladi, ki so pri MOSP-u aktivni, orga-Grali nov tečaj. teli r6c,Za tečaj likovnega ustvarjanja, ki sta mu vodi-Scca Stefan Pahor in Matej SusiC dala naslov »Art sta °i:. 0 °cr K««** Q velik senčnat vrt, v katerem prirejamo party ob rojstnih dnevih otrok in odraslih (gi Q udobna in intimna ogrevano notranjo dvorana SHAJALIŠČE PRAVIH POZNAVALCEV SLADOLEDA Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 BF S.R.L. zn toplino vnšeon DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOA, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽELU NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS St.7 -TRST ® 040.370151 @0348.4117048 23. 4. 1994 23. 4. 1999 Pet let je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi Romano Bizjak Z ljubeznijo v srcu se ga spominjajo žena Mira in sin Enio z družino Trst, 25. aprila 1999 t Mirno je zaspala naša draga Giuseppina Husu vd. Tossutti Žalostno vest sporočajo sinova Luciano in Claudio, snaha Anita, užaloščeni vnuki Nicoletta in Marco, brat Luigi in svakinja Dora Pogreb bo v torek, 27. aprila ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Trst, 27. aprila 1999 ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame Cecilije Spacal Rudež se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala prijatelju mons. Francu Vončini, g. Milanu Ne-macu, g. Massimu Sardu in svetoivanskemu cerkvenemu pevskemu zboru za prisrčen in občuten obred. sin Pino in ostali sorodniki Trst, 25. aprila 1999 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju pri slovesu od naše drage mame in none Milice Golob vd. Čok se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti in ji kakorkoli izkazali čast in nam izrazili sožalje. Posebno hvaležni smo gospodu Milanu Nemacu za ganljive poslovilne besede, svetoivanskemu cerkvenemu pevskemu zboru ter darovalcem cvetja. Žalujoča družina Trst, 25. aprila 1999 26. 4.1979 26. 4. 1999 20 let je minilo, odkar nas je zapusti nas dragi Pepi Jercog Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Olga in sinova z družinama Dolina, 25. aprila 1999 Ob izgubi dragega očeta izreka Daniju in družini iskreno sožalje odbojkarsko društvo Bor Iskreno sožalje uCi-tejici Mirjan Mikolj ob smrti očeta Karla učenci in starši osnovne Sole 1. maj 1945 iz Zgonika t Mirno je zaspal naš dragi Karlo Mikolj Žalostno vest sporočajo Vanda, Dani, Mirjan, Serena in Marko Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 26. aprila ob 9.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Namesto cvetja darujte za slovenske Sole. Trst, 25. aprila 1999 Ob smrti dragega prijatelja in botra Karla Mikolja, izrezajo globoko in občuteno sožalje ženi Vandi, hčerki Mirjan ter sinu Daniju s Sereno in malim Markom, Marica, Radko in Mladen Ob boleči izgubi dragega Karla Mikolja izreka gospe Vandi, Mirjan, Daniju in družini občuteno sožalje Marina Castellani z družino Ob smrti dragega Karla Mikolja se pridružujejo žalovanju svojcev družini VValter Kerpan in Marjan Kerpan ter elani Lovske družine Prosek Ob smrti dragega očeta izrekamo Mirjan in družini iskreno sožalje kolegice iz zgoniske in šaleške osnovne Sole Sožalju se pridružuje neuCno osebje zgoniske Sole Ravnateljica, učno in neuCno osebje didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini izrekajo kolegici Mirjan iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Ob smrti dragega prijatelja Karla izrekata ženi Vandi, sinu in hčerki ter ostalim sorodnikom iskreno in občuteno sožalje Vladimir in Iva Scuka Ob smrti Karla Mikolja izreka Daniju, Marku in ostalim svojcem iskreno sožalje SZ Sloga NOVICE GORICA / V PETEK V KULTURNEM DOMU KRMIM / PREDSINOC1 Zahvala organizatorjev akcije »Otroci otrokom« Pobudniki solidarnostne akcije »Otroci otrokom« se prisrčno zahvaljujejo vsem otrokom, ki so z nastopom, z darilom ali samo prisotnostjo tako iskreno oblikovali to pobudo. Zahvala se razsteza na vse, ki so na katerikob način sodelovati in vse, ki so z darovi prispevati k preživetju tisočih nedolžnih ljudi, v veliki večini otrok, žena in Starejših. Posebno zahvalo pa namenjamo vsem tistim, ki so si zavihati rokave in pomagati pri nabirki. Nova pobuda krožka CIFI Fotografski krožek Lit i začenja jutri nov niz prireditev z naslovom ”Ri...proposte”. V prostorih Državne knjižnice bodo priredili niz razstav in srečanj. Ob tem bodo občinstvu ponovno predstaviti, čeprav v drugačni preobleki, razstave, ki so jih čalni društva pripraviti v zadn jih desetih letih in ki, tako ati drugače, prikazujejo Gorico, arhitektonske značilnosti, preteklost. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri, ko bodo odprti fotografsko razstavo o judovskem pokopališču v Rožni dolini. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 22. maja, bo spregovoril prof. Sergio Tavano. Zadnji nedeljski koncert sezone društva Lipizer Združenje”Rodolfo Lipizer” zaključuje danes niz nedeljskih koncertov v sezoni 1998/99. Ob 17.30 bo v deželnem avditoriju nastop glasbene in pevske skupine "Images do Brasil” z zelo pestrim sporedom skladb. Skupino sestavljajo Sergio Gianga-spero (kitara), Cristina Chiandussi, Clara Gianga-spero, Bruna Mauchigna, Arianna Marchillo (pevke) ter Elena Soranzio (celo) in Massimo Ma-rangoni (tolkala). Skupščina ARSI in spomin na Maxa Kramarja Pred desetimi leti so pri združenju Arcobaleno začeti uresničevati načrt ARSI (Associazione regio-nale delle strutture intermedie). To so združenja, ki delujejo na prostovoljski osnovi in skušajo na različnih področjih zapolniti vrzeli pri skrbstvu in pomoči osebam, ki bolehajo za duševnimi motnjami ati so izrinjene na rob družbe. Pred desetimi leti se je na Prevali na pobudo Maxa Kramarja začel uresničevati načrt o urejanju bivalne skupnosti, kjer bi tem osebam pomagati v primernem okolju. Žal je pobudnik in vnet zagovornik načrta Kramar tragično preminil pred približno osmimi leti, vendar pa še živi njegova pobuda. Danes ob 10. uri bo v prostorih skupnosti Arcobaleno, v Ul. sv. Mihaela 38 skupščina ARSI. Na njej bodo oceniti desetletno pot in se spomniti tudi pokojnega Maxa Kramarja. Izbira kandidatov za občasne zaposlitve pri konzorciju CISI Pri konzorciju CISI bodo opraviti selekcijo kandidatov za občasne zaposlitve uradnika z znanjem uporabe računalnika. Prošnje za sodelovanje na selekciji je treba vložiti do 14. ure 27. t.m. Podrobnejša pojasnila dajejo tudi po telefonu 0481/535566. Od jutri spet obrazci 730 Občinska uprava v Gorici obvešča, da bodo od jutri dalje spet na razpolago obrazci za prijavo dohodkov mod. 730. Prva pošiljka, ki so jo prejeti na županstvu je namreč pošla že v nekaj dneh. Obrazci so brezplačni. Začasna služba v Zagraju V goriškem uradu Deželne agencije za zaposlovanje bodo v sredo, 28.t.m. opraviti selekcijo za začasno zaposlitev delavca na občini Zagraj. Zaposlitev je za tri mesece. KD BRIŠKI GRIČ - ŠTEVERJAN vabi na , PRAZNOVANJA OB 1. MAJU NA DVORU V ŠTEVERJANU 1. MAJA, ob 16.30 - KULTURNI PROGRAM v sodelovanju s SKGZ in ZSKD z recitacijami in nastopom: Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba, MoPZ Skala iz Gabrij, MePZ Oton Župančič iz Štandreža in MePZ Rdeča Zvezda iz Saleža. Slavnostni govornik: Miloš Budin, podpredsednik deželnega sveta FJK. Ob 18. uri: ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET 2. MAJA, ob 9.30 - 20. SPOMINSKI POHOD ŠTEVERJAN - GONJAČE (štart in cilj v Šte-verjanu). Ob 14.30 - IGRE BREZ MEJA Ob 20.30 - PLES z ansamblom »LAST CHANCE« Med plesom izbor MISS in MISTER BRDA Deloval bo dobro založen bife. Deseti Miting za mir, sožitje in razvoj Pozdravni nagovori R. Pavšiča, M. Mernija in A. Colariča - Nastop zbora »Lipa zelenela je« Obnovili odbor konzorcija za briška vina D. Attems častni predsednik Grof Douglas Attems zapušča po 35 letih predsed' niško mesto vinskega zaščitnega konzorcijasCollio8, Svojo odločitev je sporočil članom na občnem zboru v petek zvečer v krminski enoteki, kjer so ga nato na predlog podpredsednik dr. Nicole Manferrarija z ovacijo imenovati za častnega predsednika. Pred tem so na občnem zboru soglasno odobril1 nov pravilnik ter prisluhnili poročilu predsednika Attemsa o delovanju v letu 1998, ko se je konzorcij ve' liko ukvarjal z novimi predpisi o proizvodnji in s p°' močjo članom glede kontrol po metodi HACCP. Attems je na kratko obnovil delovanje konzorcija v 35 letih od ustanovitve in dejal, da je čas, da prevzame)0 krmilo sveže sile. Člani so odobrili obračun 1998, ki izkazuje prmjj tek, in proračun 1999, ko bodo posebno skrb namenil1 promocijskim dejavnostim. Nazadnje so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo Paolo Bianchi, David Buzzt' nelli, Paolo Caccese, Andrea in Marco Felluga, Ivan Humar, Edi Keber, Antonino Livon, Nocola Manferra-ri, Elena Orzan, Roberto Picech, Marko Primosig’ Stanko Radikon, Laura Srednik in Gianni Venica-Nadzorniki so Giancarlo Ceriani, Marco Del Piccol°’ Giovanni Menotti, Joško Figelj in Paolo Fomasiero. V Kulturnem domu se je v petek zvečer odvijal 10. Miting za sožitje, mir in razvoj. Priredili so ga Slovenska kultuma-gospo-darska zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev, Kulturni dom ter borčevska in antifašistična združenja VZPI, AVL, ANED in ANPPIA. Udeležence sta v imenu organizatorjev pozdravila predsednika SKGZ Rudi Pavšič in AVL (Associazione vo-lontari della Liberta) Mario Memi. Sicer pa je srečanje minilo v znamenju zborovske pesmi: najprej je nastopil mešani pevski zbor Otona Zupančiča iz Stan-dreža, zatem pa je celovečerni koncert izvajalpet-desetčlanski mešani pevski zbor »Lipa zelenela je« iz Ljubljane pod vodstvom Tanje Benedik. Petkov miting, deseti po vrsti, bi bil moral biti v znamenju veselega praznovanja, je v nagovoru ugotovil predsednik SKGZ Rudi Pavšič, vendar pa se odvija pod turobnim vtisom vojne. Osnovno sporočilo mitinga za sožitje, mir in razvoj je zato toliko bolj aktualno še posebej v go- riškem prostoru, v procesu sodelovanja med Gorico in Novo Gorico, kjer so opazni pozitivni premiki graditve drugačnih odnosov sodelovanja in povezovanja. Treba je vztrajati pri uresničevanju teh ciljev. Vztrajnost je potrebna tudi glede zakonske ureditve zaščite naše narodnostne skupnosti. Predsednik AVL Mario Merni je podčrtal pomen gradnje združene Evrope, ki mora biti Evropa narodov in delavcev, ne pa Evropa velikih sil, gospodarskih ali vojaških lobijev, Evropa, kjer bomo vsi zares živeti bolje in v miru. Pozdrav ljubljanske mestne uprave je prinesel podžupan Anton Colarič. Pred mitingom se je Colarič srečal z župani slovenskih občin ter izvoljenimi predstavniki. Predstavniki VZPI/ANPI pa so mu izročili poslanico za županjo Viko Potočnik v kateri se zavzemajo za poživitev vsestranskega sodelovanja. Miting se je sklenil z družabnim srečanjem. Na sliki (foto Bumbaca) zbor »Lipa zelenela je« VZPI - sekcijo Vrh SKRD Donko - Vrh v sodelovanju z ZSKD vobito no SLOVESNOST OB 25-L6TNICI ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM V NOB Vrh, 25. oprli 1999 Spored: - ob 14.30 zbirališče v Kulturno športnem centru Donico, povorko do spomenike podlim - pozdrav župono in predsedniko VZPI-jo sekcijo Vrh ter nostop DPZ Donico - slovnostno govora: dr. Ciril Zlobec in podpredsednik držovnego VZPI-jo Arturo Colobrio Sledi v KŠC Danica koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora RINKO TOMRŽIČ Goriška Mohorjeva družba in Osnovna Sola Vrh sv. Mihaela vabita na predstavitev knjige ETKO MUŽETKO vrhovska ljudska pravljica Sodelujejo: učenci osnovne šole, Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela, Dekliški zbor Danica Torek, 27. aprila 1999, ob 19.30 v prostorih osnovne šole Vrh sv. Mihaela 25. APRIL / V ŠTEVILNIH KRAJIH NA GORIŠKEM, Spored današnjih slovesnosti Na Vrhu 25-letnica odkritja spomenika z nastopom TPPZ Delegacija VZPI in SKGZ se je že včeraj popoldne poklonila spominu padlih za svobodo pred obeležji na gradu, v ulici Barzellini, pred železniško postajo in na glavnem pokopališču (foto Bumbaca). Spominsko slovesnost so sinoči pripravili tudi v Gabrjah na pobudo KD Skala, Občine Sovodnje in borcev. V okoliških krajih pa bo večina spominskih slovesnosti danes dopoldne. Tako v Pevmi pred spomenikom ob 10.15 (in ne ob 9.30, kakor je bilo Jamljah, ob 11. uri v Do- uri na Peči, ob 11.15 v Ru objavljeno včeraj), v Pod- berdobu, ob 11.15 na pi. Popoldne ob 14.30 D gori ob 10. uri, v Stan- Poljanah in ob 11.30 na na Vrhu velika slovesnos drežu ob 11.15. Na obeh Palkišču. Tu bo osrednja ob 25-letnici odkritja sp° slovesnostih je predviden slovesnost z govorom Mi- menika. Slavnostne g° krajši kulturni spored s lana Pahorja. Pred tem bo vomika bosta Ciril Zlobe0 sodelovanjem zborov. v cerkvi v Doberdobu (ob in Arturo Calabria, sled Spominske slovesnosti 10. uri) maša za padle v bo koncert TPPZ P- T°' v občini Doberdob, na po- osvobodilni vojni. mažič. budo občine in zveze bor- Slovesnosti v sovodenj- Popoldne bo na Goriške^ cev ter v sodelovanju z ski občini bodo danes ob na pobudo VZPI kolesarsk3 društvi bodo ob 10.45 v 10.45 v Sovodnjah, ob 11. dirka za pokal Montes. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB 91. OBČNI ZBOR Spoštovani članil Vabljeni ste, da se udeležite rednega in izrednega občnega zbora članov, ki se bosta vršila v drugem sklicanju dne 30. APRILA 1999 ob 18.00 uri v Doberdobu, v župnijski dvorani« Goriška ulica 8. UPRAVNI ODBOR SOVODNJE / NA OSNOVI PREISKAVE FINANČNE STRA2E Pet podjetij iz Lombardije odgovornih za Malnišče Sodstvu prijavili šest oseb - Pri Soleschianu »odkrili« še eno črno odlagališče, o katerem smo v PD pisali 12. julija 1997 Po vec kot tri mesece trajajoci preiskavi, ki se je ^Predla med Gorico, Ro-Vlgoni in Lombardijo, so Ill02je davčne policije pri Soriški finančni straži iz-^edili pet podjetij, ki jih odo klicali na odgovornost zaradi nedovoljenega polaganja veC kot 16 tisoC °n Posebnih odpadkov na Goriškem. Gre za znano zadevo dveh Črnih od-'agalisc v opuščeni indu-f jslu hali na Malniscu n^ sliki - foto Bumbaca) v sovodenjski občini in v ■ Aquileia v Gorici. Po- ®g tega so finančni straZ-nrki te dni odkrili Se 5.500 v°n Posebnih odpadkov z s°ko koncentracijo svin-na. enakih onim v So-odnjah, v neposredni tžini odlagališča v Sole-ohianu v občini Sempe-ter °b Soči. Vsa zadeva se je začela Pred dobrima dvema leto-a’ 24. marca 1997, ko je Podjetje Ecological Service 2 Roviga obvestilo Gosko pokrajino in Občino °yodnje o začetku nove , e]avnosti odlaganja in, ,0,; so takrat trdih, prede-°vanja odpadkov. Občina ^ nato ze naslednji dan ^jtevala poseg pokrajine, , le pristojna za izdajanje sj0voljenj za take dejavno-b in Zdravstvene usta-. Konkretnih ukrepov 2 oifo, zato je sovodenjski Pan junija prepovedal .fdaljnje skladiščenje in azal odvoz odpadkov. , |em, da jih je podjetje ];« 0 °dpeljalo v odlaga-Ce v Soleschiano, ki so °a te dni»odkrili«finanCni pi arniki, smo v Primor-ern dnevniku pisali Ze 4 Julija 1997. Tudi sodna oblast menda ni reagirala prav z bliskovito naglico, saj je Pokrajina zadevo javila sodstvu julija 1997, finacni stražniki pa so se z odlagališči po nalogu namestnika državnega pravdnika pri preturi Fulvia Finaz-zer Florija zaceli ukvarjati decembra 1998. Kakorkoli že, so v zadnjih mesecih pod poveljstvom kapetana Caputa in s koordinacijo podpolkovnika Rabuazza pregledali zajeten sveženj dokumentov, zaslišali številne priče in rekonstruirali sledi težkih tovornjakov za prevoz odpadkov. Tako so ugotovili, da je podjetje Ecological Service, ki je medtem šlo v stečaj, pripeljalo na Goriško posebne in škodljive odpadke petih industrijskih podjetij iz Lombardije, treh iz okolice Milana, enega iz bližine Bergama in enega iz Brescie. Zaenkrat še ni znano, Ce so bile industrije aktivno soudeležene pri prekrških, ah pa so odvoz odpadkov v dobri veri zaupale podjetju iz Roviga. Vsekakor, piše v sporočilu poveljstva finančne straže, bodo tudi te firme odgovarjale zaradi nedovoljenega skladiščenja škodljivih odpadkov in bodo klicana na odgovornost za kritje stroškov za bonifikacijo onesnaženih območij. Samo za Mal-nišCe se govori o dveh milijardah lir. Finacna straža je tudi ovadila sodstvu Sest oseb, menda upraviteljev zadevnih firm, zaradi cele vrste ambientalnih prekrškov. Sovodenjski Zupan Marko Petejan je z zadovoljstvom sprejel vest o izsleditvi dommevnih krivcev, brez katere bi breme sanacije morala prenašati občina. Sprašuje pa se, koliko bo še treba Čakati na odstranitev odpadkov, in-tudi, ali res sodstvo ni moglo ukrepati vsaj poldrugo leto prej. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA SOVODNJE OB SOČI & V Zadružna kreditna banka v Sovodnjah ob Soči vabi člane, da Se udeležijo rednega in izrednega občnega zbora članov, ki bo v drugem sklicanju v ČETRTEK, 29. APRILA 1999 ob 19. URI v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom:" Redni občni zbor E Razprava in odobritev bilance za poslovno leto 1998, ter namemba čistega letnega dobička. 2- Določitev doplačila za nove člane. ^ Dopolnitev Nadzornega odbora na osnovi veljavne zakonodaje. 4- Razno in slučajnosti. izredni občni zbor E Diskusija in odobritev načrta o združitvi s pripojitvijo z Zadružno kreditno banko iz Doberdoba. Odobritev statuta in določitev pogojev in postopka za združitev ter pooblastila in sklepi za izvedbo. Določitev 4 članov Upravnega sveta Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. UPRAVNI SVET KRONIKA Z avtom trčil v drog Na državni cesti št. 56 (Gorica-Videm) v Koprivnem se je včeraj zgodaj zjutraj huje poškodoval 33-letni VValter Ales-sandro Ruggeri iz kraja Corno di Rosazzo. Po ugotovitvah prometne policije je Ruggeri z avtom zletel s ceste ter silovito trčil v drog električne napeljave. Ob trčenju je zadobil hude telesne poškodbe, zaradi katerih se bo zdravil 30 dni. Nesreča se je zgodila nekaj minut po 5. uri zjutraj. Dve osebi pa sta bili ranjeni v čelnem trčenju v Vilešu vCeraj predpoldne. Na zdravljenje so v bolnišnici sprejeli ranjena 45-letnega Lori-sa Milocca iz Rude in 51-letnega Sergia Buffo-lina iz Vileša. KINO 3 OBVESTILA GORICA VTITORIA 1 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Psycho«. Rež. Gus van Sant, i. Anne Heche. VTITORIA 3 15.15-17.40- 20.00- 22.20 »Le parole che non ti ho detto«. L Kevin Co-stner. CORSO RdeCa dvorana: 15.00- 17.15-19.40-22.00 »Scherzi del cuore«. I. Sean Connery in Dennis Quaid. Modra dvorana: 15.30- 17.45- 20.00-22.15 »8 mm -delitto a luči rosse«. Prep. ml. pod 14. letom. Rumena dvorana: 16.00- 18.00- 20.00-22.15 »II delo in ima stanza«. I. R. Tognazzi. TRŽIČ EKCELSIOR 15.45-17.50- 20.00- 22.10 »A civil achon«. COMUNALE 15.15-17.30- 19.45- 22.00 »Bugie, baci, bambole e bastardi«. -j PRIREDITVE V ŽUPNIJSKI DVORANI v Standrežu bodo v torek, 27. t.m., ob 20.30 odprli razstavo domačih ustvarjalcev Dimitrija Brajnika in Ivana Zottija. Za glasbeni uvod bo poskrbela ženska pevska skupina pod vodstvom Tiziane Zavadlav. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Etko Mužetko (Vrbovška ljudska pravljica) v torek, 27. aprila, ob 19.30 v prostorih osnovne šole na Vrhu. Sodelovali bodo: uCen-ci osnovne šole, mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela in dekliški zbor Danica. PD RUPA-PEC vabi v Ru-po na tradicionalni Praznik Frtalje danes, v soboto, 1. maja, in nedeljo, 2. maja, od 16.30 dalje. SEKCIJA VZPI DOL-JAM-LJE priredi pri Marjotu Pahorju v Jamljah družabno srečanje v Četrtek, 29. aprila, ob 18. uri. Za veselo družbo bo poskrbel harmonikar Karlo. E3 ČESTITKE Mala GIULIA je na svet prijokala, da bo Eliso in Stefana podnevi razveseljevala, ponoči pa včasih jokala, tako da bosta oba malo manj spala! Srečnima staršema iskreno Čestita Dekliški zbor Jezero. Kulturni center Lojze Bratuž vabi na koncert ansambla ČUKI Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica Petek, 7. maja 1999, ob 21. uri j| Predprodaja vstopnic na tel. 0481/531445 od 8.30 do 12.30. Prosvetno društvo »RUPA - PEC« prireja 25. aprila ter 1. in 2. maja 1999 v RUPI TRADICIONALNI Praznik »FRTALJE« SPORED: NEDELJA, 25. aprila 1999 - ob 16.30 Nastopajo otroški zbori: Rupa-PeC, vrtec Rupa, Vrh sv. Mihaela, Plešivo, O. Župančič (Standrez). Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje Ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET SOBOTA, 1. maja 1999 - ob 16.30 Nastop moškega pevskega zbora Chorus 97 - Miren Častni govor Sergija Pahorja Sledi veseloigra dramske skupine PD Standrež Ples z ansamblom HAPPY DAYS NEDELJA, 2. maja 1999 - ob 16.30 Nastop otroškega zbora Stmaver Nastop moškega pevskega zbora Paglavec - Podgora Pevska skupina Savrinske pupe en ragaconi -Šmarje Ples z ansamblom HAPPY DAYS Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. ZSKD in ZSSDI sporočata, da bo napovedani izobraževalni tečaj za prilagoditev zak. odloku št. 155/97 -upoštevanje higijenskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah - v sredo, 5. maja, v knjižnici D. Feigel (Ul. della Croce 3), od 18. do 22. ure. V najkrajšem Času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca. Za prijave in pojasnila se obrnite do uradov ZSKD, tel. 0481-531495, in ZSSDI, tel. 0481-33029. OBČNI ZBOR KMEČKE BANKE GORICA bo v drugem sklicu jutri, 26. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na dnevnem redu je med drugim odobritev bilance in predloga o dividendi ter izvolitev elanov upravnega sveta in nadzornega odbora. KD SKALA GABRJE sklicuje jutri. 26. aprila, letni redni občni zbor na društvenem sedežu. Prvi sklic je ob 19. uri, drugi ob 20.30. PRI KMEČKI ZVEZI v Gorici, UL Malta 2 (tel. 0481/531644) deluje pooblaščeni center za fiskalno pomoč (prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico, davek na nepremičnine). Urnik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30. GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil pogodbo za sestavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesente vabijo, naj se oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481/537386. PRISPEVKI V počastitev spomina Guš-teta Stekarja damjeta Vanda in Mirko Primožič 200 tisoC lir za KD Briški grič. Namesto cvetja na grob Gušteta Stekarja in Franca Hledeta daruje Polda Koren 100 tisoč lir za pevski zbor Paglavec-Briški grič. Namesto cvetja na grob Avgusta Stekarja daruje za KD Briški grič 50 tisoC lir družina KorsiC iz Jazbin. V počastitev spomina Gi-zele Bregant daruje VVilma 50 tisoč lir za KD Andrej Paglavec in 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori. ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke GORICA AGIP-U1. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP-ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drevored Venezia Giuha OBVESTILO Obveščamo, da je vrnitev potnikov, ki potujejo z našim izletom v Egipt predvidena danes, 25. aprila v Trst okoli 18. ure, v Gorko pa okrog 19. ure S IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 8. maja avtobusni izlet v Garda-land. Prijave na sedežu in pri poverjenikih do 30. aprila. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 17. do 23. aprila 1999. RODILI SO SE: Simone Grendene, Jessica Teatino, Gioigia Donati, Alberto Gori-ni, Giulia Ballarini. UMRLI SO: 87-letna Giu-seppina Krsevan, 67-letna An-na Marina Pellegrini, 84-letna Elsa Bregant, 76-letni Elio Bon, 70-letna Ester Zongher, 78-letni Antonio Furioso, 79-letni Pietro Pelesson, 70-letni Severine Codermaz, 84-letni Giuseppe (Jožef) Stanič, 70-letna Sonia Furlan, 51-letni Francesco Morando. POROČILI SO SE: delavec Francesco Smaltini in prodajalka Francesca lacobacci, prodajalec Paolo Rupil in prodajalka Cristina Landi. OKLICI: podjetnik Massi-miliano Ladini in bolničarka Fulvia Ladavaz, zdravnik Ser-gio Muiesan in brezposelna Cristiana Gasparini, prodajalec Nicola Trangoni in uslužbenka Patrizia Bernasconi, specializirani delavec Mauro Rivis in bolničarka Gabriella Fontana, agronom Alessandro Giuseppe Tuni in uslužbenka Tanja Visintin, uslužbenec Lino Bartolomei in zobotehnik Jitka Podrouzkova. ! : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - DUDINE, začasno v ulici Faiti 13/A, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Jutri v Gorici: 9.30, Anna Bric vd. Sfiligoj iz splošne bolnišnice v Ločnik; 10.30, Tarci-sio Bonaventura iz splošne bolnišnice v TržiC; 11.30, Ma-rianna Jereb vd. Altieri iz mrliške veže glavnega pokopališča. Jutri v Tržiču: 10.40, Pa-squa Missi vdova Ranni iz mrliške veže pokopališča. t Zapustil nas je naš dragi Štefan Černič 73 let star Žalostno vest sporočajo domači. Pogreb bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 14. uri iz hiše žalosti v cerkev v Steverjanu Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Steverjan, 25. aprila 1999 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda Jožefa Staniča se iskreno zahvaljujemo g. župniku Antonu Lazarju, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hčere z družinami Steverjan, 25. aprila 1999 EVROŠOLA '99 / V STORNOWAYU NA ŠKOTSKEM Srečanje otrok 14 manjšin je vsestransko uspelo Sodelovali so tudi dijaki dolinske nižje srednje šole S. Gregorčiča STORNOWAY - Včeraj popoldne je iz Stornowaya poletelo proti nebu 84 balončkov: polovica belih, polovica modrih, v barvah škotske zastave. Vsaka od štirinajstih manjšin jih je spustila v zrak po šest: tolikokrat so doslej organizirali Evrošolo. Na vsakem balončku je bil pripet listek s prošnjo, naj, kdorkoli ga najde, listek vrne s svojim imenom in naslovom prirediteljem letošnje Evrošole. Simbolno se tako ta manifestacija, ki je in ostaja manifestacija jezikovnih manjšin, odpira svetu in išCe novih prijateljev prav v Času, ko na drugi strani Evrope vojna vihra pustoši in tlaCi; sporočilo miru in prijateljstva, ki tokrat presega meje manjšinskega sveta. Tako se je končala letošnja Evrošola. Uspela je. Ti dve besedi jo najbolje opisujeta, saj gre za dogodek, ki ga mora človek doživeti, Ce želi res vedeti, za kaj gre. Uspela je predvsem zato, ker je zajela veliko število ljudi, ker je angažirala veC kot 200 družin, ki so nudile gostoljubje otrokom in spremljevalcem, pa še najmanj sto učiteljev in drugih organizatorjev. Uspela je, ker je bila v krajih, kjer jezikovne pravice niso problem, je pa problem preživetje na lastni zemlji, kjer je brezposelnost visoka in je prihodnost neznanka, vendarle velik dogodek, vreden dolgotrajnega spomina; ker je prinesla v te kraje veliko samozavesti, za nekaj dni iztrgala moreC občutek osamljenosti, oddaljenosti od sveta, in prinesla na zunanje Hebridske otoke središče dogajanj. To je tista magična moc, ki jo ta prireditev ustvarja že enajst let in jo bo še ustvarjala, Cez dve leti pri La-dincih, Cez štiri leta morda pri Laponcih na daljnem severu. Navdušenje je bilo nepopisno še zlasti včeraj, ko so se na odru dvorane krajevne gimna- zije zvrstile vse skupine in prikazale vsaka delček svoje kulture in svoje tradicije. V prelivanju barv, pesmi in plesov so se tako predstavile manjšine številnih držav Evropske unije, od Laponcev na severu do Slovencev in Ladincev na jugu. Težko je reci, kdo je požel najveCje navdušenje, Čeprav so Laponci s svojo samozavestjo, Frizijci s svojo razigranostjo, Lužiški Srbi z bogatimi narodnimi nošami in severni Irci s svojim političnim emotivnim nabojem osvojili občinstvo. Se prej pa so se otroci razigrali na športnem dnevu, z raznimi igrami na prostem in v telovadnici, medtem ko so prireditelji prav na koncu pripravili »ceidlich«, tipično škotsko zabavo z glasbo in plesom, ki se je zavlekla do pozne ure. Slovensko manjšino na letošnji Evrošoli zastopa šola Simona Gregorčiča iz Doline, ki je v svojem nastopu predstavila nekaj slovenskih plesov in, ob spremstvu klarineta in dveh kitar, štiri pesmi. Predsi-noCnjim, ko so imeli na krajevni prireditvi nekaj več Časa, pa so predstavili tudi moderen ameriški ples. Sicer pa so slovenski dijaki nameščeni pri družinah v kraju Gross na severu otoka Levvis, nad obalo Atlantskega oceana, ki neprenehno buta v visoke skale. Divja pokrajina, ki obdaja ta kraj, peščico raztresenih hiš ob glavni cesti, daje okolju velik Car. Divjino, ki je edino, kar zunanji opazovalec opazi, pa dopolnjujeta go- stoljubje in prijaznost domačinov, ki še zdaleč ne odražata hlada zunanjega videza okolja. Tudi revščine ne zaznaš na prvi pogled, saj jo skromnost prebivalstva dokaj dobro prekriva. Vendar obstaja: ovčjereja in ribolov sta glavni, skoraj edini gospodarski dejavnosti, sicer pa je veliko ljudi zaposlenih v javni upravi, ki je najpomembnejši delodajalec na otoku. Vendar harmonija okolja ne dopušča nikakršnega videza utesnjenosti ali tegob. Tudi težki pogoji postanejo normalnost, sestavni del vsakdanjega trdega življenja. Ce išCemo primer, ostanimo kar pri šoli: Normanna Bucha-nan je ravnateljica, oziroma nekakšna naduciteljica krajevne šole, tiste, ki gosti slovenske dijake. Sola ima sedem razredov, obiskuje jo skupno 30 otrok od 5. do 12. leta starosti. Učiteljici sta dve, Normanna in kolegica. Ena uCi prve štiri razrede, druga zadnje tri razrede. Pomagajo jima štirje honorarni učitelji, s skrajšanim delovnim Časom, ki so zadolženi za glasbo, umetnost, telovadbo in skrb za prizadete otroke. Da ne pozabimo: pouk je dvojezičen; v nižjih razredih je veC gaelšCi-ne, v višjih veC angleščine. In vendar so ti otroci pripravili svojevrsten program, živahen in globoko zakoreninjen v okolje, kateremu pripadajo. Prikazali so ga s srcem, bilo je malo vsega, plesa, pesmi in škotskih dud, predvsem pa je bila v njem duša teh krajev na skrajni konici Evrope. Duša ljudi, ki še vedno ob letu zlijejo kozarček vina in kozarček olja v morje, da bodo valovi navrgli veC alg, ki so edino gnojilo za to revno zemljo. Duša skromnih ljudi, vajenih trdega dela. Ljudi, ki so hvaležni, da jim je Evrošola za en konec tedna enkrat vendarle podarila nekaj drugačnosti, nekaj tistega bogastva, ki ga Evropa že stoletja skriva v sebi. r KINO ALCIONE / OD TORKA DO ČETRTKA NA TEZNU PRI MARIBORU V Trst prihaja slovenski film Pobudnik je Eurowanderkino - Pokrovitelj konzulat Slovenije TRST - Od torka, 27. do Četrtka, 29.aprila bo v kinodvorani Alcione (Ul.Madonizza 4) drugi pregled slovenskega filma, ki ga prireja združenje Eurovvanderkino v sodelovanju s klubom Anthares in s Filmskim skladom Republike Slovenije. Pokrovitelj je generalni konzulat republike Slovenije, prireditev pa sta omogočila tudi SSO in SKGZ. Filmi (vstop na predstave je prost) se bodo zaceli ob 18. in ob 20. uri, ob 22.uri pa bodo ponovili program, ki bo na sporeduv ob 20.uri. Vsi filmi bodo v originalu z italijanskimi podnapisi. TOREK Ob 18.uri: My First Cut (r.Zdravko Barišic); Rop stoletja (r.Urška Kos) in Blues za Saro (r. Boris Jurjaševic). Ob 20.uri: Utrinki iz snemanja (r.Amir MuratoviC); Socializacija bika (r. Zvonko Coh in Milan Erič). Prvi risani celovečerni film, ki je doživel velik uspeh doma in tudi v tujini. SREDA Ob 18.uri: Otroci na cesti (režija Vanja MoCnik); Brezno (r. Igor Šmid), ki so ga predstavili na zadnjem festivalu Alpe Adria Cine-ma. Ob 20.uri: Koromandija (r. Urška Žnidaršič); Temni angeli usode (r.Sašo Podgoršek). To je film o znani in priljubljeni slovenski rock skupini Demolition Group. Film so predstavili na nedavnem festivalu slovenskega filma v Portorožu. ČETRTEK Ob 18.uri Patriot (r.Tugo Štiglic). Vohunski thriller po vzoru ameriških akcijskih filmov. Ob 20.uri Adrian (r. maja VVeiss); Otroci na cesti (r.Vanja Močnik); Koromandija (r. Urška Žnidaršič); Zju-tro (r. Hanna A.W. Slak); Kratka himna domovini (r. B.Palčič); My First Cut (r.Zdravko Barišic); Rop stoletja (r. Urška Kos). Tržaški prikaz slovenskega filma so financirali s prispevkom Furla-nije-Julijske krajine, točneje s sredstvi Evropske unije (Interreg II- Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo na kulturnem področju). Pri tem projektu je angažiranih cela vrsta filmskih združenj in institucij, med katerimi tudi Kinoatelje, Slovenska kinoteka iz Ljubljane in Filmski sklad republike Slovenije. Odkopali že ostanke 130 ljudi MARIBOR - Minister za promet in zveze Anton Bergauer si je včeraj ogledal traso za avtocesto na Teznu pri Mariboru, kjer odkopavajo žrtve povojnih pobojev, na katere so naleteli na začetku gradnje. Doslej so odkopali posmrtne ostanke 130 ljudi. Po Bergauerjevih besedah pri tem upoštevajo vsa etična naCela, posmrtne ostanke pa hranijo na pokopališču v Dobravi, kjer jih bodo tudi pokapali. Vse stroške v zvezi s tem bo krilo ministrstvo. Odkopavanje povojnega grobišča bo trajalo do konca maja, tako da bodo lahko avtocesto zaceli graditi 1. junija. (STA) Cepljenje lisic proti steklini LJUBLJANA - Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) bo od 26. aprila do predvidoma 26. maja opravljala polaganje vab za oralno imunizacijo lisic proti steklini. Odmetavanje vab, napolnjenih z vakcino, bodo v tem Času z višine 300 metrov opravljali piloti z za to prirejenimi letal z letališč v Mariboru, Ajdovščini, Murski Soboti, Celju, Bovcu in Novem mestu po celotnem ozemlju Slovenije. Spomladansko vakcinacijo lisic proti steklini opravlja VURS predvsem zaradi posrednega varovanja ljudi proti tej izredno nevarni bolezni, pri tem pa opozarja, da je v tem Času prepovedano prosto gibanje psom, pri Čemer so izvzeti službeni psi. (STA) Razstava 1264 psov iz 18 držav LJUBLJANA - Kinološka zveza Slovenije danes v športnem parku Slovan na Kodeljevem v Ljubljani organizira 36. mednarodno razstavo psov vseh pasem -CACIB Ljubljana 1999. Na njej je razstavljenih 1264 psov 192 različnih pasem iz desetih pasemskih skupin FCI. Pse iz 18 evropskih držav bo ocenjevalo 17 mednarodnih sodnikov iz devetih držav. NA KOROŠKEM Beljaški župan Manzenreiter novi predsednik SP6 Napovedal ke boj politiki deželnega glavarja Haiderja CELOVEC - Na deželnozborskih volitvah 7. marc® letos hudo poražena socialdemokratska stranka (SP69 na Koroškem ima novega predsednika. Skoraj 500 delegatov iz cele Koroške je v petek na izrednem kongresu stranke izvolilo za naslednika Michaela Aus" servvinkerja, ki je takoj po porazu na volitvah odstopil beljaškega župana Helmuta Manzemeiterja. Kot edin1 kandidat za novega predsednika je dobil 94, 2 odstotka glasov. 53-letni politik je že poldrugo desetletje župan drugega najveCjega mesta Koroške, po katastrofalnem V°j razu stranke na deželnih volitvah in odstopu predsednika Michaela Aussenvinklerja pa ga je za novega seta deželne stranke predlagal sam predsednik avstrijska SPO in zvezni kancler Viktor Klima. Slednji je bil tudi Častni gost na izrednem kongresu v petek zvečer v koroški prestolnici. Novi predsednik koroške SPO je v svojem nastopnem govoru napovedal odločen boj populistični p°d' tiki deželnega glavarja Jorga Haiderja in dejal, da se b° kar hitro izkazalo, da so Korošice in KorošCci na volitvah nasedli »najveCjemu sleparju«. Cilj stranke, ki je v naslednjih mesecih potrebna ne le vsebinske, temveč tudi personalne obnove, pa je, da že na naslednjih volitvah (najkasneje leta 2004 - op. med.) spet osvoji p°' zicijo najmočnejše stranke v deželi. Predsednik zvezne stranke kancler Klima je poraz koroških socialdemokratov na volitvah 7. marca označil za »zdravilen šok, iz katerega se je kaj naučila tudi zvezna stranka«, glede novega deželnega glavarja Haiderja pa je poudaril, »da je ta mož že v prvih dneh na Čelu koroške politike dokazal, da ni sposoben za vlado«. Ivan Lukan Danes v Celovcu odkritje spomenika mladih brez meja CELOVEC - V celovškem Evropskem parku bodo danes dopoldne odprli Spomenik mladine brez meja’ skupni projekt avstrijske, italijanske in slovenske p°' deželske mladine; pobudnica za izdelavo skupnega spomenika mladini je bila avstrijska mladina po °a ločitvi Celovca (decembra leta 1997), da prevzame vlogo kandidata v kandidatmi treh dežel za olimpijad® igre leta 2006, so sporočili elani Društva podeželske mladine Zgomjesavske doline iz Blejske Dobrave. Mlada kiparja in kiparko iz treh dežel, Gregorja Nartnika iz Slovenije, Thomasa Gyorija iz Avstrije ih Orietto Mašin iz Italije, so navdihovale tri glavne tem6’ odprte meje (v tem okviru tudi ljubezen, strpnost, m0' bilnost itd.), manipulacija (potrošništvo, mamila, p011' tika, šola. vzgoja, mediji ipd.) ter kritični pogledi na prihodnost (delo, izobraževanje, pokoj, družina...) "Vizija prihodnosti se je ujela v skulpturi, s katero s° bile premagane medsebojne razlike in strahovi," P°u darjajo blejskodobravski soorganizatorji projekta, ki th di menijo, da ima spomenik mladim "veliko izpoveh no moC, saj v sebi združuje želje, strahove, mišljenje h1 upanje mladih treh dežel". _ . Odkritje skulpture bo pospremil bogat kulturni i glasbeni program pred in po dopoldanskim dogodkom v celovškem Evropskem parku. Napovedujejo eku mensko rock mašo, musical v obliki kolaža vokaln0 glasbenih in plesnih točk v režiji Sigrida Camisch-Kaf nerja, popoldne pa kulturni program gostov, mladih Slovenije in Italije. Niz prireditev ob odkritju bo - gledano z evropsk®^ ga vidika - priložnost za širše srečanje in spozn3^ vanje mladih s širšega območja, so prepričan1 Društvu podeželske mladine Zgomjesavske dolih ’ med mladimi naj bi vzbudila zavest, da morajo pje zeti svojo prihodnost v svoje roke in se zavzemati boljše razumevanje med generacijami in povez0 vanje med narodi. Gorenjska društva podeželske mladine si tudi sic prizadevajo spodbuditi mlade k povezovanju na V°, deželju ter k sodelovanju v družbenih procesih. ^ določnimi cilji tega in drugih društev podeželske 1111 dine so oživljanje tradicionalnih vrednot s sP°?i,,. vanjem družine, doma in narave, zavzemanje za den razvoj podeželja z okolju prijazno kmetijsko de) nostjo ter pridelavo zdrave hrane, oživljanje sta običajev in druženja na vasi, izobraževanje, PrePr®mj vanje odvisnosti, povezovanje s sorodno usmerjen1 društvi, gibanji in mladinskimi organizacijami v in tujini ter spodbujanje strpnosti do drugaCJ11^ Zgornjesavsko društvo plodno sodeluje z Avstr1)5 ^ podeželsko mladino že od začetka delovanja Slov__ ske podeželske mladine na mednarodnem podm saj ima avstrijsko združenje že veC kot 40-letno ti3^ cijo. Podobno velja tudi za sodelovanje z Italija^1 ^ podeželsko mladino, ki po mnenju Gorenjcev prh1 dobre izkušnje. (STA) •Nedeljski referendum je globoko pretresel italijansko politično življenje. Ze dolgo nismo napisali tega stavka, če pa smo ga napisali, je bilo to - v primerjavi z dogajanjem zadnjih dni - nedvomno pretirano. Neuspeli referendum o volilnem sistemu je namreč ponovno postavil Italijo na razpotje, ki je za silo podobno casu, ko je začela razpadati prva republika. Le da so tokrat - po sili razmer in ne po volji volilcev -gagale tiste sile, ki bi hotele potisniti državo za kako desetletje nazaj. Italija je, politično gledano, posebna država. Ni je mogoče primerjati z drugimi evropskimi državami, kjer je dvostrankarski sistem danost že desetletja, ponekod ves povojni čas, ponekod Pa sega celo dlje v zgodovino. Ta dvo-stiankarski sistem namreč temelji na svetovnonszorskih pogledih, delno tudi na ekonomskem odnosu do družbe, predvsem do sociale. V Italiji Pa je bilo vsa povojna leta drugače. Jedro političnega sistema je bila Krščanska demokracija, ki je bila osnovana na pozitivnem odnosu s Katoliško cerkvijo, sicer pa je bila Znotraj precej heterogena. Ta sila je pokrivala veliko sredino italijanskega sistema; ne levica in ne desnica nista bili alternativa, ker sta bili premajhni, ker pa je bila tudi Krščanska demokracija premajhna in sama ni razpolagala z absolutno večino, je morala sklepati zavezništva z majh-mmi strankami, ki so jo tako prekomerno pogojevale. Temu sistemu so se Italijani uprli z referendumom o preferenčnem glasu, sicer pa je degeneracija sistema prišla do izraza s škandalom o podkupni-mdi, ki ga je v začetku devetdesetih jot razkrilo sodstvo, predvsem v Mi-lanu. Sedaj pa vse kaže, da je tisti čas že daleč in da ljudem peša spomin, tako ni pretiranih reakcij na dejstvo* da je sam Bettino Craxi pohva-m volilce, ki so ostati doma, in se-Veda dodal, da bi morati isto storiti Pred osmimi leti. Ati pomeni torej Uedeljski referendum korak nazaj k prvi republiki? Ta trditev je verjetno pretirana. Dejstvo pa je, da parla-{dont ni bil sposo-ben izdelati take volil- PO NEUSPELEM REFERENDUMU Politika je daleč upravljivosti,- po drugi pa zagotovila tistim strankam, ki se nočejo povezati z nobenim od dveh taborov, da ohranijo svojo politično vlogo s prisotnostjo v parlamentu. Referendum ni reševal teh vprašanj, vendar bi prisilil parlament, da spremeni grozljivko, v katero bi se spremenila volilna zakonodaja. Sedaj te prisile ni in greben dvigajo tisti, ki se jim toži po preteklosti. Tu seveda ne gre posploševati. Dejstvo, da se v nedeljo večina volilcev ni predstavila na voliščih, je namreč -poleg okoliščine, da je zaradi vojne na Balkanu postal referendum v medijih obrobno vprašanje - seštevek različnih vzgibov. Na eni strani je šlo za stranke, ki so se tako borile za obstanek v parlamentu; na drugi strani je šlo za nostalgike, ki se jim toži po prvi republiki; potem je bila tu tretja skupina, tisti, ki so pozvali volilce, naj glasujejo da ali ne, pa so to počenjati s figo žepu in Bojan Brezigar držanje. In končno je bila tu še četrta skupina, morda celo največja, to so ljudje, ki so jih dogajanja zadnjih let odmaknila od politike, ljudje, ki politiki ne verjamejo, predvsem pa ji ne zaupajo več. Tudi dogajanja zadnjih let so pripomogla k temu. Stranke, ki se množijo kot svetopisemske ribe, stranke, ki nastajajo iz niča, parlament, v katerem je mešana skupina druga najštevilnejša in kjer ne veš, komu pripisati katerega poslanca ali senatorja, načelna stališča, ki veljajo komaj kako uro, dokler isti politik ne pove drugega, drugačnega načela o isti zadevi, in tako dalje. Vse to je pahnilo volilce v veliko apatijo, v veliko odmaknjenost in nezaupanje do inštitucij. Referendum je samo zadnje svarilo, vendar ne smemo pozabiti, de je pred nekaj meseci ob volitvah predsednika rimske pokrajine odšla na volišče komaj tretjina volilcev. Podcenjevanje tega dejstva bi bilo lahko pogubno za vso italijansko politiko. Še zlasti, če prihodnjih volitvah ne bo prišlo do izvolitve trdne mogoče izključiti, da to prija Italijanom, ki so bili vajeni, da vsaka vlada traja poprečno manj kot leto dni. Je torej italijanska politika v brezizhodnem stanju? Tega vseeno še ne bi trdili, kajti po svoji iznajdljivosti in prožnosti ta politika prednjači pred drugimi v Evropi. Zagotovo pa lahko rečemo, da se je razdalja med politiko in državljani prejšnji teden znatno povečala. Kaj pa pri nas? Kako so se tokrat obnašali volilci v slovenskih krajih in v slovenskih občinah? Ne bistveno drugače kot sicer v Italiji. Nasprotno, rekli bi, da še slabše. V slovenskih občinah na Tržaškem in na Goriškem je bila volilna udeležba znatno nižja od siceršnje udeležbe v obeh pokrajinah. In vendar ni bilo jasnih pozivov k vzdržanju; obojni komunisti in Slovenska skupnost so volilce pozvali, naj glasujejo ne, levi demokrati pa, naj glasujejo da. Analiza vzrokov tako nizke udeležbe ni lahka; lahko jo tvegamo samo z dobršno mero previdnosti, kajti tudi v tem primeru so vzgibi verjetno različni, in to ne samo glede na narodno pripad- pa domnevamo, da je naraščajoče nezaupanje v politiko tudi pri nas eden osnovnih razlogov za tako nizko udeležbo. To nezaupanje verjetno izhaja prav iz dejstva, da so se slovenski volilci pred tremi leti množično odločili za Oljko, ki jim je pomenila izhod iz predora, v katerega so bili potisnjeni dolga desetletja. Iz raznih razlogov je to zaupanje upadlo. En razlog je zagotovo razbitje prvotne koalicije in ponovna delitev v komunistični levici, drugi razlog je v dejstvu, da Oljka ni uresničila vseh obljub na področju zaščite manjšine, tretji razlog je zastoj v postopku za odobritev zaščitnega zakona in z njim povezano taktiziranje brez konca in kraja. Zadnji razlog je verjetno čedalje večja razdalja med politiki in volilci tudi pri nas. Ljudje se ne čutijo več tako zastopani, kot so bili nekoč. Politik je bil nekoč v večji meri del našega vsakdana. Ljudje so ga srečevali in so se nanj obračali, ter tudi tisti, ki ga niso volili, so se nekako čutili zastopani. Laž bi bila trditi, da se ta odnos ni spremenil. Tu gre samo za ugotavljanje dejstev in eno teh dejstev je, da se ljudje ne počutijo varne, kot so se počutili nekoč, pa čeprav je bilo njihovo politično mesto v opoziciji. Politika je daleč, čedalje bolj daleč, tudi v naših vaseh. In to je alarmni zvonec tudi v naših občinah, saj ponekod, tako pravijo, ni niti dovolj kandidatov za občinske svete, ker občanov to ne zanima več. Kaj storiti? Odkrito povedano, ne vem. Naloga novinarja je v tem primeru lažja od naloge, ki jo imajo politiki. Ugotoviti slabosti, ki izhajajo iz dejstev, ni bilo težko. Najti rešitve je mnogo zahtevnejša naloga. Vendar se je bo treba lotiti; nedopustno bi bilo, če bi to storiti drugi za nas. Jutri bo deželni občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki bo sicer bolj delovnega značaja, kar med drugim pomeni, da ne bo volilni. Vendar je to vseeno priložnost za obračun delovanja te organizacije, ki izhaja iz precej burnega obdobja. Naš sogovornik je predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Prvo, kar lahko rečem je, da smo prešli v fazo normalnosti. Mislim, da smo pred dvema letoma v hudih stiskah začeli dejavnost v izrednih razmerah, ker smo morali na novo nastaviti delo. Danes lahko rečem, da delujemo v normalnih pogojih. Sicer moram pridati, da nismo v tem času delovali samo izredno, ali pod določenim pritiskom skrbi, če bo ta organizacija lahko na novo zaživela. To se pravi, da smo tudi uresničili nekatere smernice, ki jih je nakazal občni zbor v Boljuncu. Gre za dve glavni smernici, ena je zadevala dogovarjanje s sorodno krovno organizacijo, kajti spoznali smo, da so se tudi pri nas določeni zidovi porušili in ne obstajajo razlogi, da ne bi prišlo do dialoga. Po drugi strani pa smo morali urediti zadeve glede gospodarstva, prav zaradi tega, ker je na tem področju v naši organizaciji zazijala vrzel. Glede prvega vprašanja lahko danes rečem, da so rezultati na dlani, ker sodelovanje med SKGZ in SSO obstaja. Obrodilo je tudi rezultate, prevsem v odnosu do Slovenije nam je uspelo, da smo s skupnimi nastopi ublažili nekakšno strankarsko gledanje na manjšino, ki je prej veljalo. Istočasno smo pripravili podlago za nadaljno razmišljanje o sodelovanju ali skupnem delovanju povsod tam, kjer je možno. Ge bo to našo organiziranost privedlo do ene same krovne organizacije, bo pokazal čas. Trenutno še ni čas za eno samo krovno, vemo pa, da je čas za skupno sodelovanje. V zvezi z drugo smernico pa smo pravkar, se pravi konec marca, zakjučili prvo fazo urejanja imovinskega vprašanja s tem, da smo ustvarili dva sklada, ki sta neke vrste skrinji, v katerih je spravljeno to, kar nam je ostalo na tem področju. Sklada sta v upravi naše organiziranosti, to pomeni, da jih vodijo predstavniki naših članic. To zaradi razvidnosti delovanja in tudi iz Zelje, da naši organiziranosti zagotovimo perspektivo. To sta torej dve obvezi, ki smo ju uresničili in ki sta bili zelo vidno izpostavljeni na zadnjem kongresu. Med najbolj žgočimi temami občnega zbora v Boljuncu oziroma priprav na ta občni zbor je bilo nedvomno gospodarsko vprašanje; temu lahko rečemo kar gospodarski krah, za kar je manjšina krivila tudi prejšnjo vodstvo zveze. Mi smo prebrodili ta trenutek v organiziranosti našega gospodarstva, v kolikor smo, kot sem že rekel, nekako na novo nastavili vodenje tega sektorja, ki pa seveda nima istega obsega, kot ga je imel prej. Zaradi kraha se je vidno zmanjšal in izgubili smo marsikatero podjetje, banke skoraj niso več v naši režiji, ipd. Mi Ni še čas za eno samo oreanizacijo, je pa čas za tesnejše sodelovanje smo želeli sistemsko rešiti zadeve, in sicer z ustanovitvijo skladov in s tem, da sklada vodijo naše članice. Tako smo zagotovili določeno jasnost in tudi načrtnost, kajti skladi bodo odločali o vsebinah in tudi o namembnosti morebitnih prihodkov iz teh gospodarskih sredin. Skratka tu ne bo kakšnih zaprtih razmišljanj, ampak bomo upoštevali voljo večine naših organizacij. Po drugi strani pa morajo biti zadeve tako urejene, da je ločnica med tem, ki vodi gospodarsko politiko, in tem, ki je »operativec«. Ne morejo obstajati mešani sistemi, ki so tudi bili razlog za krizo SKGZ, ker so bili nekateri naši vodilni prestavniki tudi glavni predstavniki gospodarstva. To je treba strogo ločiti. Vodstvo zveze je bilo obnovljeno, vendar je bilo večkrat rečeno, da se zveza še ni povsem prilagodila spremembam, da je treba še izvesti, če lahko tako rečem, reorganizacijo organizacije. Kako je s tem? Mi smo še vedno strukturirani po prejšnjem sistemu, zato smo »prestrukturirani«. Imamo organe na deželni ravni in podobne organe tudi na pokrajinskih ravneh, zato mislim, da moramo opraviti shujševalno kuro, kar bi sicer najprej veljalo za samega predsednika. Imamo preveč organov, danes skoraj nepotrebnih funkcij: moramo si zamisliti deželni svet, ki je najširši izraz naše organiziranosti, nato moramo imeti operativno telo, ki je izvršni odbor ali ožje tajništvo in v okviru tega dvojnega momenta upoštevati tudi pokrajinske realnosti, avtonomije, ki pa se lahko udejanijo tudi znotraj deželnih dimenzij. Preureditev zveze je naloga, ki naš čaka do naslednjega občnega zbora. Botrujejo mogoče tem spremembam tudi finančni problemi. Tudi zveza nima toliko denarja, kot ga je nekoč imela oziroma, koliko ga ima in od kod ga dobiva? Tudi zveza plačuje davek zmanjšanja finančnega priliva, ampak mi smo že v minulih dveh letih prilagodili, ko smo zmanjšali stroške za delovanje zveze. Med drugim znižali število zaposlenih oseb. Danes tudi mi živimo, tako kot vse ostale organizacije, iz javnih prispevkov. Živimo iz prispevkov, ki nam jih nakazuje Republika Slovenija preko Urada na Slovence po svetu in zamejstvu, letos prvič pa bomo deležni tudi deželnega prispevka. To so naši viri, javni viri, o katerih bomo konkretno spregovorili prav na skorajšnjem občnem zboru. Zaenkrat sva pretežno govorila o problemih zveze. Preidiva na vprašanje odnosov v manjšini, ki niso najboljši oziroma v konkretnem ni rezultatov skupnega zavzemanja ah nastopanja. Kar zadeva odnosa do sorodne organizacije, SSO, se je vidno izboljšal in lahko samo nadaljujemo po poti vzpostavljenega boljšega sodelovanja. Zaustavil pa se je proces skupnega razmišljanja: skupno zastopstvo je v tem, najbolj kočljivem trenutku, ko gre za pridobitev zaščitnega zakona, nekako odpovedalo. Vsakdo lahko ima razloge, zaradi katerih naj bi prišlo do zastoja, osebno jih ne bom navedel ali iskal krivce. Mislim, da ima nekaj krivde vsaka od komponent. Vsekakot pa imamo še priložnost, da utrdimo zastopstvo, kot SKGZ se bomo trudili za to. Morda pa bo v okviru zastopstva treba ločiti dve usmeritvi, prva se nanaša na civilno družbo, glede katere naj bi glavna beseda prioritetno pripadla krovnima organizacijam, druga pa na odraz strankarske razvejanosti, ki je seveda v zakupu političnih strank. Delovanje »obeh vej« bi vsekakor potekalo vzporedno, nedvomno pa je, da moramo aktivirati skupno zastopstvo. Kot manjšina imamo veliko problemov in nemogoče si je zamisliti, da bi pri njihovem reševanju lahko obšli skupno zastopstvo. Ce vprašanje odnosov razpredava naprej, morava ugotoviti, da je bila marsikatera pikra izrečena na račun občutljivosti oziroma majhne občutljivosti Republike Slovenije do reševanja vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Po drugi strani pa je posebno v zadnjih časih prišlo do izraza nezadovoljstvo nad sedanjo levo-sre-dinsko vlado v Italiji glede istega vprašanja. Določena kritičnost do Slovenije ostaja tudi zato, ker se po mojem mnenju matica ne more zadovoljiti z dejstvom, da se njen odnos do manjšin začne in konča s tem, da pač prispeva nekaj denarja za manjšinsko organiziranost. Sodelovanje mora biti bolj vsebinsko, zato se mora začeti faza gradnje odnosov med matico in zamejstvom. V zadnjih tednih sicer zaznavamo pospešeno aktivnost slovenske dipomacije, tudi kar zadeva naša vprašanja. Ko bi Slovenija s tem ritmom nadaljevala tudi v naslednjih mesecih, sem prepričan, da bodo določeni rezultati razvidni. Kar zadeva levo-sredinsko vlado v Rimu pa je jasno: bolj ko čas teče, bolj.se optimizem niža, kar je tudi normalno. Povsem normalno je bilo tudi, da smo nekako evforično verjeli v to vlado, da bo znala poiskati rešitve naših številnih odprtih vprašanj. Cas beži in določena skepsa se začenja pojavljati med našimi člani, vse več je takih, ki ugotavljajo, da ne moremo molčati ali v ocenah biti prizanesljivi samo zaradi tega, ker gre za vlado, ki je nam blizu. Prepričan sem, da se mora danes vlada ukvarjati z neštetimi velikimi problemi, istočasno pa mislim, da vprašanj ne gre ocenjevati po njihovi razsežnosti. Gre za vprašanje politične volje, če ta vladna večina more in hoče rešiti vprašanja, ki jih ji zastavljamo. Tisto malo časa, ki ga imamo še pred sabo, bo pokazalo, če obstaja takšna politična volja. Se vedno verjamem, da obstaja, ampak kot potrditev bi potrebovali konkretne rezultate. Prvenstveno se nezadovoljstvo nanaša na zastoj parlamentarnega postopka zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zadeva se ne premakne z mrtve točke: kaj storiti oziroma kaj misli storiti zveza sama ah v sodelovanju z drugimi komponentami? Vztrajali bomo, da moramo določene poteze povleči skupaj z ostalimi komponentami, kajti v tem je moč manjšine. V tem času smo dah pobudo za srečanje z nekaterimi vidnimi politiki v Rimu, da bi jih opozorili na to vprašanje, na sugestijo državnega sekretarja na slovenskem zunanjem ministrstvu Jurija pa bomo predlagali sestavo skupnega dokumenta manjšine o zaščitnem zakonu. Dokument bi imel dvojni pomen: v pomoč bi bil slovenski diplomaciji, istočasno pa bi v Rimu prikazal enotno razmišljamo manjšine. Zastoj parlamentarnega postopka zaščitnega zakona so povzročila nesoglasja v vladni večini, to je dejstvo: Ljudska stranka ne soglaša z Masellije-vim osnutkom in danes se iščejo poti, kako prebroditi to nemajhno težavo. Če nam bo to uspelo, mislim, da potem ne bi smelo priti več do večjih zastojev. Vprašanje pa je, če bomo imeli dovolj časa, da pripeljemo zadevo do konca. Vemo, da nad vlado visi »Damoklejev meč« predčasnih volitev. Ob »globalnem« vprašanju kot je zaščitni zakon, je še vrsta konkretnih problemov posameznih ustanov, ki se kažejo predvsem v velikih finančnih težavah, tudi zaradi tega, ker se krčijo prispevki iz državnih fondov. Kje najti rešitve za te organizacije, da manjšina ne bi bila še bolj obubožana? Če obstajajo določena nesoglasja vsebinskega značaja znotraj vladne večine, kar zadeva zaščitni zakon, ne verjamem, da obstajajo v vladni večini težave glede reševanja konkretnih problemov, s katerimi se danes soočamo. To se pravi, da ne gre za vsebinska, ampak tehnična vprašanja: kako na najbolj primeren način izoblikovati zakonsko rešitev za vprašanje Glasben6 matice. Primorskega dnev-nika, Novega Matajurja, vid' I nosti slovenskih televizijskin programov Rai po celotnem deželnem območju, itd. Če so | že zastoji pri zakonu, gled6 teh vprašanj pa res ne mor6' 1 mo več čakati. Ne samo, d° konkretnih rezultatov mor6 priti v kratkem, drugače s6 bojim, da se bo naših ljudi p°' lastila nejevolja, kar bi labk° imelo tudi določene posledic6 v odnosu do vlade in de strank, ki jo sestavljajo. Kaj pa manjšina kot taka« se je znala prilagoditi spr®' membam, ali njena sedanj8 organiziranost in delovanj8 odražata novosti? Ce lahko uporabim nra' lenkost neresno prispodobo, bi rekel, da naša manjšin8 včasih še vedno živi v nostar giji prejšnjega časa. Vsi poZ' dravljamo novosti, spremeni' be celotnega sistema, potenj pa bi vsi radi, da bi se prejšnji sistem vrnil in rešil določenj vprašanja. Moramo pa si bij1 zelo na jasnem: če sistema m« ne obstajajo niti rešitve znotraj tistega sistema, rešitve moramo poiskati v okviru novm danosti. Danes živi naša manjšina s sredstvi iz javnin fondov, ki pridejo iz Rima in deloma tudi iz Ljubljane, svojih notranjih dohodkov nima. Danes je naša strukturiranost večja od razpoložljiv111 sredstev, prej ali slej bo treba našo manjšinsko organiziranost krepko preurediti, P° mojem bi bilo bolje, ko bi t° opravili čimprej. Treba bo odpraviti nekatere dvojnike, združevati moči, boljše gosp0' dariti z denarjem, ki ga imam0 na razpolago. Treba bo tud preveriti, če je porazdeliteV primerna in smotrna. Skratka uvesti moramo široko razpr8' vo, drugače nas bo ta problematika tako zasula, da je ne bomo mogli več reševati. J proces moramo nadzorovalne smemo dopustiti, da teč® sam od sebe. Nekdo ga pa,c mora voditi, mora krmarit1: mislim, da sta v prvi vrst poklicani obe krovni organiz8' ciji, seveda ob sodelovanj drugih sredin, tudi stranka! skih in političnih. Naj za zaključek povzam8 mo, da ima Zveza v tem U° vem obdobju, v tej fazi, kr J verjetno tudi za manjš1® prehodna, vlogo krmar) manjšine? Rekel bi, da gre za vlog0 ^ stega, ki mora gledati kor pred drugimi, ki mora kazag pot ostalim, da vsi skupaj 11 zaidemo. Zveza ima tor 1 vlogo nekakšnega koordiu torja, istočasno pa mora lSN. ti odgovore za naš jutriSp^ dan. To je naša skrb, to J vloga organizacij, kot je na ^ mi si v tej smeri prizade ^ mo, včasib nam uspe, včas ^ manj, vendar to sodi 2® vsakodnevno delo naše ojg nizacije. Po drugi stranj P ne smemo nikoli pozabiti prioritete, zaradi katerih J zveza nastala, gre za ohraUJ^ vanje našega slovenstva, . lahko tako rečem, jezika, > v ture, ampak to se odraZ3 naši strukturiranosti 111Z razvidno iz našega del0^^ Besed in teorij sem naveličan, treba je delati z ljudmi... Marko Sosič je odraščal v openskem kulturnem društvu, y ves povojni čas goji tudi igralske nastope. Od tam ga je Pot zanesla v tržaško SSG in Slovensko amatersko gledaje. Po maturi seje na Akade-raiji za gledališče, fdrn in tele-vlzijo v Zagrebu usposobil za režiserja. Verjetno je ta prostor odločilno vplival nanj in izluščil iz njegove občutljive no-trfnjosti prvine, ki označujejo ajegovo delo. Po opravljenem Študiju se je vrnil v Trst in se Preizkusil v filmu, gledališču la ua radiu, dokler ga v sez. 1991-92 niso poklicali v Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici za ravnatelja in ornetniškega vodjo. Ob poteku Mandata se je vrnil v Trst kot ^obodni umetnik. Piše scena-tifc prozo in njegov kratki ro-aran Balerina, balerina je doživi izreden uspeh. Poleti 1997 s° to delo odrsko postavili v italijanščini, nato še v slo-vouščini. Najprej smo mislili arjorvju z njim uvrstiti v sklop, 5* ja obravnaval slovenske ^ataške režiserje. Toda medtem Se ja njegov položaj v SSG špremenil in poleg funkcije arnetniškega vodje, zaseda zdaj tudi mesto ravnatelja. Kakšni s° občutki v tej dvojni vlogi? Naloga ravnatelja ob umet-^Skem vodstvu mi nujno nala-§a globlji vpogled v naSo stvar-Jtost, v organizem teatra kot akega. Mimo tega seveda, da *e do tega imenovanja prišlo v sPecificnem obdobju zgodovi-116 tega teatra, ker se je sezona IteC prekinila na samem ^Cetku. To pa pomeni reševat Sezono kot tako in bi bilo tre-teitno težko ali celo neumest-p° govoriti o neki viziji teatra. 0 izkušnji te sezone, ki je bila telo razdrobljena, lahko reCem, . a imamo v igralskem ansablu te drugih ljudeh potencial, ki ® lahko razvije v enega vodil-m slovenskih teatrov. O vse-teski osnovi pa se mi trenu-ek ne zdi primerno, da bi o ete govoril. PošašCen sem, da tej je bila dodeljena ta funk-/N, ki jo bom opravljal tako jtego kot mi je bila določena, raslim, da to niso funkcije, ki tel človek lahko opravlja celo oljenje. V specifičnem Času i ora zbrat veliko energije, s tetero skuša izrazit skoraj neo-teteno v besedah, predvsem pa .dejanjih, vizijo teatra. Besed teorij sem popolnoma nave-.lcan. Treba je delat z ljudmi, z gmici, z vsebino, gotovo tudi z tebino mesta, ki je specifična, /teo kot se o tem govori. In naš ®ater je specifičen, ker je teijsinski, ampak je tudi tea-v6r ljudi, ki živijo v tem svetu, tem času. Ta teater je po ekih aspektih drugačen od rUgih, ampak mislim, da se °rajo naši ljudje in teater sam ^zvijat izhajajoč iz svojega ,a> mogoče ne toliko iz duh 6ga Prostora- Seveda je Uh povezan s prostorom, mo-,/te0 Pa odmisliti, da ustvarja-st° Predstave, ki živijo tukaj, pr®teeti moramo po tem, da edstave presegajo ta prostor. j^oliko let traja mandat? Mandat traja tri leta. Vl]V breh letih Človek v bist-za nakaže smernice, ipt a svojo pot, morda so tri sj.. Premalo, da bi lahko ure-Cl1 ideje, nadte? Triletni mandat seveda zavi-si od človeka in okoliščin. Ponavadi je prvi mandat tisti, ki nekako pripravlja zadeve in se potem v drugem mandatu ravnatelja oz. umetniškega vodje realizira dokončna podoba gledališča. Z druge strani mislim pa, da naše gledališče ne more izgubljat dosti Časa in mislim da je potrebno z velikimi vsebinskimi in organizacijskimi posegi zelo hitro poseč v samo dejanje, ker postajajo vsak mesec in vsako leto izjemno pomembni. Teater potrebuje nek večji angažma. V treh letih, ki bi jih imel normalno na razpolago, si predstavljam, da ostane pravzaprav eno leto za dejansko realizacijo načrtov in idej. Glede na situacijo, je bilo treba zagrabit celotno zadevo zelo energično in kljub težavam speljat sezono, Čeprav je bilo na samem začetku reCeno, da je to prehodna sezona. Nisem mogel drugače, kot da jo smatram za prehodno. Ob napovedih, da bodo obnovitvena dela stekla šele v aprilu, sem jemal ta podatek kot obvestilo o prehodnosti te sezone, vendar je sezona prehodna tudi v sprejemanju nove funkcije, v spoznavanju ansambla, organizma, statusa tega teatra, ki je seveda povezan z odnosi tako z Ministrstvom za kulturo v Rimu, kot Ministrstvom za kulturo v Sloveniji in ima še ogromno odprtih poti za svoj razvoj. Te odprte poti skušamo opredeliti, jih jasneje začrtat, jih seveda razvit. Torej v tem smislu je to spoznavajoča sezona, kar seveda lahko zveni kot luksuz. V bistvu je bil to nujen luksuz in tako bi ga tudi definiral, ker je bila sezona zelo huda in konkretna: navzven vsekakor nic kaj prehodna in navznoter krvavo resna in zdajšnja. Izgleda, da se je to poznalo tudi v medsebojnih odnosih, v stiski so se vsi izkazali, posebno igralci, ki so na odru najbolj vidni. Njim pa vsaka Čast. Ne verjamem, da bi s katerimkoli ansamblom gledališče lahko na tak način speljalo sezono, kot jo je s tem. Ustvarila se je neka drugačna energija, menjavanje prostorov je na nek način odpiralo nove individualne miselne občutke in Čustva nasploh v doživljanju dela v tej sezoni. Lahko bi bilo vse drugače, ponavljam: mislim, da je bilo to možno s tem ansamblom. Verjetno si tudi sam pripomogel k temu posebnemu razpoloženju. Ja, sreCa je tudi v visoko kvalificiranem administrativnem osebju in organizacijski ekipi. V prvi vrsti bi bilo treba pohvalit računovodjo Barbaro BrišCik in novo organizatorko ter odgovorno za stike z javnostjo dr. Valentino Repini. Vsak je po svoje pripomogel, da gre stvar naprej, Čeprav zaznavamo, da je energije le še za zadnjo predstavo. Dozdeva se mi, da je v težkem položaju, ko SSG spominja na potujočo gledališko skupino, vzajemnost bolj razvidna? Res je, ustaljenost poteka sezone se je zrušila in iz psiho- loškega vidika je izgledalo na začetku vse strahotno, na koncu pa se je izkazalo, da je energija znotraj hiše popolnoma nova, drugačna in močnejša. Pri tem bi takoj dodal, da upam, da se taka situacija ne ponovi. Nov elan je torej omogočil dober potek sezone, toda kdaj naj bi se zaključila zidarska dela v Kulturnem domu? Predvidoma naj bi bil drugi del obnovitvenih del konCan septembra in računamo, da bi z oktobrom imeli vendarle otvoritveno predstavo nove sezone v hiši. Kako pa letošnja sezona? Vam bo uspelo predstaviti še kaj novega? Letošnja sezona je na nek naCin zaznamovana z nujnimi, tudi terminskimi spremembami, ki jih publika mogoCe ni detajlno opazila ali pa je. Predvideni tekst Alberta Bassettija smo morali nadomestit s tekstom Polovične resnice in to zaradi globalne podobe predstave, ki nikakor ne bi bila primerna za uprizarjanje zunaj hiše, sezona se pa končuje tudi z odprtim problemom, ki ga v teh dneh rešujemo. Gre za Pasijon in sodelovanje s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine, s katerim naj bi uprizorili skupno predstavo, slovensko inaCico njihove predstave, ki je že pripravljena, vendar mi je režiser pred mesecem dni sporočil, da morajo spremenit termin, ki se je pomaknil na konec meseca maja, v bistvu takrat, ko zapadejo pogodbe našim igralcem in je bilo tudi iz tega vidika zelo težko usklajevat načrtovano delo. Dolgo Časa smo tuhtali in razmišljali, Ce bi se to dalo in kako. Oni imajo pac svoje organizacijske probleme z zaključkom sezone, iz mojega stališča pa stvar ni dozorevala, na nek naCin nisem dobival dovolj informacij, da bi imel garancije, da bo ta zadeva stekla. Režiser je bil pripravljen tudi v zelo kratkem Času zrežirat predstavo, kar seveda odpira v meni določene dvome, Ce je to smotrno in kakšna je kvaliteta predstave, ki se rodi v štirinajstih dneh. Predlagal sem, da bi kljub nemogočemu terminu, pripravili predstave v septembru, pred otvoritvijo redne sezone, ki naj bi bila potem konec oktobra ali novembra. S tem sem paC pokazal svojo odprtost, vendar to ni primeren Cas za uprizarjanje Pasijona, najprimernejši je bil paC tisti, ki je bil planiran, v aprilu, okoli Velike noCi. Kopica problemov torej, ampak predvsem kopica nerazrešljivih vprašanj v zvezi s pripravo predstave, ki zahteva določen proces, ki se mu oni preprosto niso posvetili. Kot zadnja predstava v sezoni bo morda gostovanje? Ne, kot zadnja predstava ne bo gostovanje, ljudje morajo delat, mladi so in vzdušje je pravšnje, da lahko realiziramo še eno predstavo, ki bo na žalost morala biti v Boljuncu in to pravim ne zaradi gledališča v Boljuncu, ki dejansko v tej sti- ski rešuje letošnjo sezono, žal mi je le, da bo morala biti predstava izven mestnega središča, tako kot v bistvu Klinika. Pripravljamo lahkotnejšo komedijo, ki pa ne bo manj ambiciozno zastavljena od kateregakoli drugega dela: avtor je RenE Clair, francoski filmski režiser, ki je ustvarjal med 30. in 50. leti, v režiji Dušana Mlakarja in prevodu Aleša Bergerja. Nastopa cel ansambel, premiera pa bi morala biti takoj po l.maju. Premiera in ponovitve bodo torej v Boljuncu. Kje pa potekajo vaje? Trenutno potekajo vaje tu, v hiši v iobrekovalnicii in Ce ne bo večjega hrupa bomo tu pripravili tudi del postavitve na odru in potem se bomo selili v Boljunec. V tem obdobju pravzaprav vsi odkrivamo pomen okoliških dvoran, ki vam omogočajo delovanje, niso pa žal vse ustrezno usposobljene. Ja, na letošnjem vandranju smo odkrili po Goriškem, Tržaškem itn. veliko dvoran, ki so zelo dobro držane, veliko pa jih je, za katere ni sredstev, da bi se ohranjale in so igralci igrali in publika sledila v kar se da zapuščenih, hladnih, vlažnih dvoranah. Rad bi se pa zahvalil vsem lastnikom dvoran, v katerih smo lahko vadili in ki smo jih nanovo odkrili, tako kot recimo dvorano v ul. Risorta. Morda je pomembno omeniti tudi, kako je občinstvo reagiralo na neobičajno preseljevanje gledališča. Zaenkrat zelo dobro. Izražam našemu občinstvu, abonentom, pa tudi gledalcem nasploh veliko zahvalo in priznanje z naše strani, da nam je polnoštevilno sledilo in upam, da bo tako tudi do konca sezone in da se bodo potem prav tako radostno kot mi, jeseni vrnili v Kulturni dom. Morda je tudi gledalcem pomenila ta sezona novo odkrivanje prostorov, Čeprav nismo šli ne vem kam. MogoCe se tudi forma, ki seveda ne bi smela biti samo forma, na ta način spremeni v vse večje zadovoljstvo prihajat v Kulturni dom. V bistvu smo skupno doživljali vandranje in skrb za gledališče. Glede na prejšnje omembe pa bi rada vedela, Ce se bo morda prehodnost te sezone vsaj delno prenesla še v prihodnjo? No, prihodnja sezona bo na nek način nosila posledice, Ce druge ne, pa vsaj finančne. Selitev, najemnine in vse kar je še s tem v zvezi, bo treba na koncu obračunat, Čeprav sproti nadziramo stroške znotraj projektov. Vendar bi pa rad, da bi nosila prihodnja sezona Cim manj posledic organizacijskega značaja in da bi prinašala Cim več miru in razsodnosti znotraj vsebinske podobe. Vse je tako razburljivo v tej sezoni, tako da je morda težko načrtovat novo, Čeprav bi bilo glede na Cas to primemo? Kljub razburjenosti in razburljivosti, upam, da bomo lahko v juniju, takoj po koncu te sezone predstavili repertoar za naslednjo sezono in zaceli informirat o naslednji sezoni, morda pripravili tudi predvpis, Ce nam bo to uspelo. Aeprav ni to Cas, ko bi človek lahko zelo mirno delal, se mi zdi, da je to sicer potrebno, ne glede na potek letošnje sezone, je to potrebno naredit v tem Času. Marka SosiCa poznamo tudi iz drugih logov. Posebno odmevnost je imel njegov kratki roman Balerina, balerina, pa tudi druga njegova kratka proza je vznemirila slovenske bralce. To je pomemben del osebne ustvarjalnosti, bo za to Časa tudi med ravnateljevanjem, ko se bodo seveda stvari malce uredile? Tukaj preprosto Časa za pisanje ni in ga ne bo. Mislim, da moram posvetit vso svojo ustvarjalnost gledališču. Utrinki so seveda vsakodnevni in Ce mi bo uspelo jih zapisat, si jih bom zapisal, razvili pa se bodo verjetno v nekem drugem Času. Tudi kar se režije tiče, ne bom imel veliko možnosti, da bom sam režiral, ker zahteva funkcija, ki mi je bila dodeljena, celega Človeka, [e Ce ima Človek ob sebi vrsto dramaturgov in drugih sodelavcev je to zelo ri- skantno. Sploh je zelo težko režirat v lastnem teatru razen, Ce ni to teater, ki ima dve produkciji letno, mi jih imamo pa pet, mogoCe bomo v prihodnje imeli kakšno manj, ampak bomo veC igrali in pripravljali predstave, ki se bodo prodajale in bo publika v večjem številu hodila k nam. Nimam pa rad velikih komplimentov, da je moja kratka proza razburila slovensko javnost, ne vem, Ce je razburila. Mislim, da je prinesla nekaj novega. Slovenska javnost se razburja že itak sama po sebi in je razburljiva. Na vsak naCin se mi zdi zanimivo, Ce pomislim, da bomo v daljni bodočnosti imeli zapis o tem obdobju SSG-ja, gre namreC za doživetja, ki niso obrobna. V obdobju PDG-ja si nisem zapisoval nic. Bilo je paC veliko življenjsko doživetje, ki se je zapisalo v dušo in globoko v želodec in ki se se potem naenkrat izpisalo. V tem primeru ne bom pisal, ampak bom skušal Cim bolj normalno živet s tem teatrom. Mislim, da se teater sicer ohranja po nekih zapisih, gledališče kot gledališče pa je minljivo. Trudil se bom, da bojo predstave Cim bolj in Cim dlje ostale v spominu gledalcev. Svoje zapiske bom posvečal eventualno trenutkom potrebe, da ohranim sebe v svojem dostojanstvu, da samega sebe ne izgubim. Ker sem se pa radikalno odločil, da svojih intimnejših zadev ne bom pisal, bom mogoCe pisal za to gledališče, Ce se bo v meni ali znotraj ansambla zgodilo kaj takega, da bo to primemo, sicer pa ponavljam, najbolj pomembno bo, Ce bojo Cim dlje ostale predstave. In to naj bo spomin tega teatra in moj tudi. To je verjetno tudi osnovna naloga ravnatelja gledališča. Dejansko je to služba, ki zahteva celega Človeka in ne daje možnosti, da bi se še drugače razdajal. Je pa to bogatitev, vsakodnevna bogatitev, bogatitev spoznanj. Bogatitev je, Ce spoznaš pozitivnega Človeka ali negativnega. Seveda, Ce v Času svojega bivanja znotraj enega prostora sreCaš preveč negativnih oseb je mogoCe tudi trpkost spoznanja večja, je pa seveda globlje življenjsko spoznanje. Ae se mi bo zgodilo, da bom vse bolj sam, niti ne znotraj teatra, ampak znotraj življenja samega, bo to pravzaprav najveCji zapisek, ki si ga pripravi človek, ki se namerava posvetit opisu svojega časa, ljudi, občutkov in kar prinaša izkušnja spoznavanju samega sebe. To se mi je pravzaprav dogajalo, da sem skozi gledališče, skozi delo v teatru prihajal vendarle do nekih svojih resnic, ki se bodo mogoCe zapisale tudi v kak gledališki tekst. Ampak kdo ve kdaj. Upajmo, da bo do tega res prišlo vsaj po dolgem, truda polnem delu! Saj, drugaCe tudi ne gre, drugače ni spoznanj. Pogovor zapisala Bogomila Kravos Sedim v avtobusu, skozi okno gledam naravo, ki me vedno bolj spominja na tisto domačo, goriško in ki je kilometer za kilometrom razliCnejSa od tiste, ki smo jo videli v Pragi. S sošolci se spominjam na najlepše dogodke, ki so se nam pripetili na letošnjem izletu v Češki prestolnici; pot domov pa je še dolga zato si vsi skupaj krajšamo Cas s petjem, igranjem kart in poslušanjem glasbe. Misli me medtem peljejo nazaj na dan odhoda, ko smo se zbrali vsi udeleženci šolskega izleta, ki ga je tudi letos (kakor vsako leto) organiziral klasični licej Primož Trubar iz Gorice. Pot na Češko je bila res dolga, toda s petjem in pogovarjanjem je dan minil kar hitro. Kosilo smo pojedli kar na postajališču ob avtocesti, sredi popoldneva pa smo že prišli v Češko mestece Češke Budejovice. Tam smo si ogledali glavni trg in zamenjali italijanske lire v Češke krone. Po enournem postanku pa smo nadaljevali našo pot in pod veCer prišli do Prage. V hotelu smo se takoj po večerji namestili v sobah. Upali smo, da bomo iz njih imeli lep razgled na mesto, kar se pa ni uresničilo, saj smo pred okni imeli le dolgo vrsto visokih stanovanj. Ko smo se zjutraj zbudili je zunaj sijalo prelepo sonce. Tudi temperatura je bila skoraj poletna, kar je za Češko v tistem Času res redkost. Prav kmalu nas je avtobus zapeljal v središče Prage imenovano Staro mesto. Z nami je bila tudi vodička, ki so jo profesorji najeli, da bi nas vodila po mestu. Najprej smo šli do Vaclav-skih namesti, to je trg dolg 600 m in širok nekaj manj kot 100 m zato je bolj podoben zelo veliki ulici kakor trgu. Ob cesti je tudi veliko trgovin, hotelov in krajev, kjer se lahko Človek ustavi in na hitro poje »bot dog« ali »pommes frittes«. Tokrat pa nismo imeli veliko Časa za ogled izložb, saj smo morali do bližnjega trga, znamenitih Staromestnih namesti ali Trga z uro. Ob njem namreč stoji stolp z uro okoli katere se vsako polno uro ob glasbeni spremljavi prikažejo kipci dvanajstih apostolov. Obiskali smo tudi Karlov most, eno izmed naj-veCjih znamenitosti mesta, na katerem je v velikonočnem Času vse polno stojnic. Ko smo si jih vse dobro ogledali pa se je že spustil večer in smo se kar vrnili v hotel. Vendar smo po večerji spet sli v mesto: nekaj Časa smo hodili, potem pa smo se vsedeli v tipično pivnico, kjer smo bili postreženi s pijaCo. Naslednji dan, 28.3., nas je vodička peljala v del mesta imenovan Josefov, v katerem se nahaja judovska Četrt. Ogledali smo si judovski muzej in veliko staro judovsko pokopališče. Legenda pravi, da lahko položiš na grob nekega rabina listek z napisano željo in ta se bo uresničila. Večina izmed nas je na grobu pustila svoj listek v upanju, da se bo želja uresničila, Ce se je ali pa ne, to ve vsak zase. Popoldne smo si ogledali mestno Četrt Mala Strana, kjer smo videli palaCe raznih ambasad ter važnejše trge in cerkve. Ob koncu smo šli še do moderne pinakoteke, kjer so hranjena nekatera dela Van Gogha, Klimta, Kleeja in drugih slikarjev. Prišel je ponedeljek in z njim se je polovica izleta že iztekla. Nekateri so že mislili na odhod, vsi pa smo vedeli, da nas Čaka še veliko ur veselja in zabave. Najprej smo si ogledali grič Hradcani, kjer smo se sprehajali po številnih velikih in mogočnih palačah. Seveda smo obiskali tudi slavno katedralo sv. Vida; mogočna stavba v gotskem slogu s prelepo notranjostjo. Vodička nam je podrobno obrazložila vso zgodovino in vsak detajl te cerkve, poleg tega pa smo si nabavili listek za ogled ozadja oltarja, ki je bogat z zlatimi in dragocenimi kipi. Popoldne smo preživeli tako, da smo se sprehajali po vseh zanimivih ulicah Prage in si ogledali tudi veliko in originalno cerkev, ki jo je zgradil slovenski arhitekt Jože Plečnik. Notranjost stavbe je zares zanimiva saj sploh ne spominja na cerkve. Stene so iz opek in iz stropa visijo številne krogle, ki dajejo cerkvi poseben videz. Obiskali smo tudi novo judovsko pokopališče, kjer je pokopan svetovno znani Češki pisatelj Franz Kafka. Pod veCer smo se z podzemsko železnico še enkrat vsi odpravili v mesto. Profesorji so žal peljali višje in nižje razrede v dva različna kraja, kar je med dijaki sprožilo nezadovoljstvo, vseeno pa smo veCer lepo in zabavno preživeli. Po tem večeru pa je žal prišel že zadnji dan. Zjutraj smo šli, kakor je bilo zmenjeno, na ekskurzijo v Karlstein, ki je od prestolnice oddaljen nekaj kilometrov. Tam smo si ogledali srednjeveški grad s prekrasnimi sobami in starinskim pohištvom. Poleg tega smo lahko celo uro kupovali in si ogledovali stojnice, ki so bile p°' stavljene ob cesti, ki je vodila od gradu do avtobusa. Popoldne smo se že vrnili v Prago. Profesorji so nam pustili cel popoldan prost, tako da smo se lahko sami odpravili na ogled trgovin in zanimivosti, ki so nas najbolj zanimale in privlačile. Po večerji smo se s podzemsko železnico po-novno odpeljali do trga z uro. Imeli smo tudi veCer prost tako, da je vsak Sel kamor je hotel. V hotel smo se vrnili šele pozno ponoči. Vsi smo že vedeli, da je bila to zadja priložnost (vsaj na tem izletu), da smo si lahko ogledali Prago, mesto, v katerem smo preživeli enega najlepših izletov. V sredo smo namreč že ob 7. uri odšli izpred hotela. Med potjo smo ustavili še v mestecu Cesky Krumlov, kjer smo imeli nekaj Časa, da smo pokosili, potem pa smo nadaljevali pot do na' cističnega koncentracij' skega taborišča v Avstriji Mauthausen. Pogledi na krematorij in plinske celice ter ogled slik so vse globoko pretresli. Po tem žalostnem obisku pa nas je avtobus brez večjih odmo-vor peljal do Gorice, kjer so nas starši in prijatelji že nestrpno Čakali. Ta izredna izkušnja bo vsem prisotnim na šolskem izletu v Pragi ostala v najlepšem spominu. Mislim, da moramo biti hvaležni profesorjem in vsem, ki so pripomogli k uspehu tega izleta, da so nam omogočili tako lepe in nepozabne dneve. Peter SpacapaP USPEL IZLET SKUPINE GORIŠKIH UPOKOJENCEV Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je ob koncu meseca marca (od 19. marca do 3. aprila) priredilo 14-dnevni izlet na Kubo. Zanimanje za obisk na karibskem otoku je bilo že od vsega začetka precejšnje, vendar pa so bili tudi pogoji glede minimalnega števila udeležencev precej težki. Društvo je do roka zbralo 22 prijav, malenkost manj od predvidenih 25. Vendar pa so v potovalni agenciji Natisone viaggi uspeli zbrati še 13 izletnikov in tako je bilo mogoče uresničiti ekskurzijo. Izletniki so odpotovali 19. marca zgodaj zjutraj na letališče v Benetke, kjer je ob pol sedmih že poletel charter B 739. Po desetih urah je letalo pristalo v Varaderu - La Haba- na letališču, ki služi glavnemu mestu. Letalo je spet odletelo, tokrat proti Mehiki za skupino izletnikov pa se je pričel enotedenski ogled Kube. Ze na letališču je skupino “prevzela” vodička Elsa Marti-nez in bila nato teden dni njihova stalna spremljevalka. Od 20. do 26. marca so si go-riški upokojenci ogledali stari in novi del glavnega mesta, vojaški park Moro Cabana, obiskali Las Terazas, kjer so znani vrelci tople žveplene vode, 22. marca so bili v Las Vinalesu, kjer je znana podzemna jama (Indio). Naslednjega dne so si ogledali še farmo krokodilov, nato v prvem tednu letovanja pa še nekaj drugih znanih in zanimivih krajev na otoku (Trini-dad, Rio Negro, Santa Clara). V prvem tednu so bili izletniki nastanjeni v najsodobnejšem hotelu glavnega mesta. 26. marca zveCer so se preselili v najbolj znano obmorsko letovišče na Kubi Varade-ro, kjer so nato ob prijetnem kopanju, sončenju in uživanju ob dobri in okusni hrani, preživeli še teden dni. Vseh štirinajst dni jih je spremljalo lepo vreme. V petek, 2. aprila, se je skupina napotila na letališče. Tokrat so se vračali preko Mehike. Doma so bili spet 3. aprila popoldne, zadovoljni in polni lepih vtisov tudi o socialnem in sploh družbenem življenju na Kubi in hvaležni društvenemu odborniku Ivu TomsiCu iz Sovodenj za zanimivo razlago in pomoč. Po zadnjih dogodivščinah v Koreji, ko je tamkajšnja Kia bila videti tik pred zaprtje, se je stanje ^ vstopom novega partnerja viyundaija odločno izboljšalo in Pri Kii gledajo sedaj na bodočnost z dokajšnjim optimizmom. Tudi v Paliji se je vstop novega part-|}erja občutil in italijanska podružnica Kie je prešla pod okrilje dajvecjega italijanskega zasebne-§a uvoznika avtov Luigija Koel-rkerja, ki uvaža ne samo Hyun-dai, temveč tudi Mitsubishi. Novi menagement se je odločil, aa bo takoj začel uvažati v Italijo '' Niko kombilimuzino camival in ako izkoristiti veliko zanimanje, 1 vlada v Italiji za ta tip vozila, arnival je velika kombilimuzina, 116 samo glede na zunanje mere, Saj je dolga skoraj 4,9 metra, tem-Vec tudi glede na motorje, s kate- rimi je camival opremljen. Nova kombilimuzina, ki je sicer zelo prijetnega videza in lahko da vozniku mnogo zadoščenja, je na voljo namreC z dvema različnima agregatoma: prvi je 6-valjni 2500-kubiCni bencinar, drugi pa 4-valj-ni 2900-kubiCni turbodizel. Vožnja z obema je zelo udobna, še zlasti, Ce je avto opremljen s samodejnim menjalnikom. Tudi cena, Ce pomislimo, da gre za kombilimuzino višjega razreda je zelo ugodna, saj je cena tako za bencinsko različico kot za turbodizel enaka in se razlikuje samo zaradi izvedbe: skromnejša izvedba velja tako 41,5 milijona, popolnejša pa 46,5 milijona lir, kar za avto, ki ima v resnici zelo veliko opreme, ni pretirano. Kot vse večje kombilimuzine ima carnival sedem sedežev v treh vrstah. Oba sedeža v srednji vrsti sta vrtljiva za 180 stopinj, Ce pa zložimo njuni naslonjali dobu-mo dve mizici. Med sedeži je dovolj prostora, da se potniki lahko premikajo tudi med vožnjo. S sedmimi potniki je prtljažnik nujno nekoliko skromnejši, ampak še zložimo zadnjo vrsto sedežev dobimo prtljažnik, ki meri 2550 litrov. Skoraj odveč je reci, da je carnival opremljen s sistemom ABS, za varnostnimi pasovi, z dvema zračnima vrečama, z varnostnim volanom in da je kabina zgrajena tako, da predstavlja v bistvu varnostno celico za potnike. Naj še povemo, da se prednja vrata odpirajo normalno, medtem ko sta zadnji vrati drsni, kar omogoča potnikom lažji dostop do njihovih prostorov. Suzuki baleno wagon je varčno vozilo za nezahtevne šoferje Med novimi avti, ki se skoraj vsak teden pojavljajo na tržišču naj omenimo tudi novi Suzukijev baleno v različici kombi in z novim 1900-kubičnim turbodizlom. Motor je zelo varCen in ima dokaj Ciste izpušne pline, saj pri japonski hiši poudarjajo svojo privrženost Čistemu okolju. Sicer pa gre za stroj, ki je zelo klasično zasnovan s 4 vrstnimi valji in ga je Suzuki razvil v sodelovanju s Peugeotom. Zanimiv je navor, saj dosega 135 Nm pri pičlih 2200 obratih v minuti, medtem ko najveCja moč ne presega 55 kW pri 4600 obratih. Baleno vvagon je dolg 438 cm, širok pa 168 cm, poprečno pa porabi 7 litrov plinskega olja. Dosega najvišjo hitrost 160 km na uro in je dokaj skromno opremljen. Ima petstopenjski mehanski menjalnikm štiri kolut-ne zavore, sicer brez ABS (ki ga dobite kot dodatno opremo) ter McPhersonove noge spredaj in multilink obese zadaj. Na sliki: baleno vvagon je kombi zelo klasične oblike. P ^aptembra bodo zaceli prodajati (|^,lcbno libro, model srednjega razre-ohi-i na) bi tako z imenom kot z DrTv’ Pravi)° v turinski tovarni, Klical na misel grško klasiCnost, se (i ,Vl skladnost v zvoku in tudi v po-*' Od vsega zaCetka bosta na voljo dol° *muzina kot kombi, oba pa bosta cii 4,46 m> Široka pa 1,74 m. Lan-st- namen je ponuditi kupcem pre-ni avto, ki se sklicuje na tradicijo, klanem pa gleda tudi v bodočnost in reg>at° vseboval vrsto revolucionarnih ev, ki so jih razvili s konceptnim vozilom dialogos. Tako libra imela kli-matizacijski sistem, ki bo uravnaval temperaturo na različen naCin za šoferja in za sopotnika. Sistem ni nov, vendar ga bodo prvič vgradili v avto tega razreda. Istočasno bo sistem opremljen s posebim tipalom za onesnaženost in potniki v libri bodo vedno dihali Cist zrak. Libra bo glede na opremo na voljo v dveh različicah, kar zadeva motorje pa boste lahko izbirali med tremi bencinskimi (1,8, 2,0 in 2,0 20 ventilov) ter dvema dizloma, obema iz družine JTD. Posebni XM5 ob 10-letnici Pri Mazdi praznujejo desetletnico svoje uspešnice MX-5 s’ posebno izvedbo tega vozila, ki se imenuje anniversary. Mazdo MX5 so predstavili 1989. v Chicagu in od takrat je s tekočih trakov japonske tovarne izšlo že skoraj pol milijona the vozil. Različica MX5 anniversary ima 1800-kubiCni šti-rivaljnik ter šeststopenjski menjalnik, ki poudarja športne lastnosti tega dvosedežnika. Jubilejna mazda ima posebno modro barvo ter posebna platišča iz lahke litine, ki so spolbana kot ogledalo.Proiz-vedli bodo 7500 oštevilčenih izvodov s posebno notranjo opremo: za italijansko tržišče je namenjeno 100 primerkov. Tako, Ce vas mazda MX5 mika in imate okroglih 50 milijonov v žepu kar hitro do prvega prodajalca. NE PIJE Izvenmestna poraba 4,31/IOOkm; srednja EGS 5,0 l/km NE KADI CUDRE ■ ZELO MALO IZPUŠNIH PLINOV NE STANE CU0RE ■ ZE OD 15.900.000 LIR DALJE Cena »ključi v roke«, APIET izključen ZASTOPNIK autosandra TRST, ul. Ravia 17 TR2IC. ul. Verdi 43 tel. 040/829777 Servis: ul. Rossini 40 fax 040 820569 tel. 0481484020 Daihatsu Cuore 1000 c c m , tri in pet vrat. Pri uradnih zastopnikih Daihatsu. Naslovi na straneh Pagine Gialle “*® DAIHATSU W E DO COMPACT. NEDELJSKE TEME OBČINE PRED VOLITVAMI ^ Nedelja, 25. aprila 1999 Zgonik: majhna, a dinamična občina Občina Zgonik spada med manjše enote tržaške pokrajine, kjer je slovensko prebivalstvo ohranilo krepko večino. Ozemeljsko je Občina Zgonik sorazmerno obsežna krajevna enota z razpršenimi vasmi in zaselki ter s sorazmerno nizko naseljenostjo. Na nekaj veC kot 31 kvadratnih kilometrih površine je občinski anagrafsko-statistic-ni urad 31. marca letos zabeležil 2.215 občanov in občank (moških je 1112, žensk pa 1103). Najstarejše sledi človeške prisotnosti na občinskem ozemlju segajo v srednji paleolitik. O slovenskem prihodu v te kraje ni točejših podatkov, vendar domnevamo, da sega posvetitev cerkve Sv.Mihaela prav v dobo slovenskih naselitev. Zgonik je z nazivom Suonich v pisanih virih prvič omenjen leta 1275, le dve desetletji kasneje pa pisani viri omenjo tudi Repnic. Leta 1309 je pr- vič omenjen Gabrovec, leta 1325 Koludrovica, BrišCe in Salež, leta 1327 pa Samatorca. V 14.stoletju je ozemlje občine pripadalo oglejskemu patriarhatu, kasneje je tudi to območje prešlo pod devinsko gospostvo in to vse do leta 1849. Leta 1494 je bil Zgonik središče župe, ki ji je načeloval župan in je zaobjemala še Salež ter do leta 1524 tudi Repnic. Občina Zgonik v modernem smislu se pojavi leta 1811 z določbo guvernerja Ilirskih provinc. Današnje meje pa je zgoniška občina dobila šele leta 1867. Protifašistični odpor v občini je bil organiziran že v dvajsetih letih, ko so pripadniki tajne organizacije Borba zažgali italijansko potujCe-valno šolo v Zgoniku. Odbor OF so tu ustanovili v zimi 1941-42. V narodno osvobodilni borbi je padlo 53 občanov (110 pa je bilo odvedenih v internacijo), katerim so posvečeni VODOPIVEC avtomobili © prodaja - servis servisiranje v garanciji nadomestni deli in dodatna oprema ZGONIK 50/A - Tel. 040/229122 GUST/03 ZGONIK 3/A - Tel. 040.229123 domača kuhinja • pizze iz krušne peči ZAPRTO OB SREDAH AVTO ODPAD Adriano Vignes ProsEška postaja 5/d Tel. 040/ZČ5357 spomeniki v skoraj vsakem občinskem naselju ter osrednji spomenik pred županstvom. Na občinskem ozemlju trenutno delujeta celodnevni osnovni šoli v Saležu (1. in 2. razred za skupnih 15 otrok) in v Zgoniku (3., 4. in 5. razred za skupnih 28 otrok), občinski otroški vrtec v Gabrovcu, ki ga obiskuje 22 pretežno slovensko govorečih malčkov. V zadnjem obdobju deluje v Zgoniku tudi privatna Wal-dorfska šola (vrtec in jasli), ki uporablja pedagoški pristop Rudolfa Steinerja. Sicer pa so prvo šolo v Zgoniku na pobudo tamkajšnjega vikarja odprli že leta 1805 in do namestitve prvega učitelja leta 1864 je v šoli poučevala duhovščina. Do leta 1751 je občinsko ozemlje cerkveno pripadalo oglejskemu patriarhatu, odtlej pa spada pod goriško nadškofijo. Izjema so BrišCe, ki so kot del kriške župnije v tržaški škofiji. Zgoniška župnija sv.Mihaela obstaja od leta 1863, saj je prej njeno ozemlje spadalo pod devinsko župnijo sv.Janeza Krstnika. Kulturna dejavnost na vsem občinskem teritoriju se v glavnem razvija okoli Kulturnega društva Rdeča zvezda s sedežem v Saležu. V Saležu je tudi moderna večnamenska stavba, v kateri ima od leta 1989 svoje prostore tudi občinska knjižnica, ki je ravno v teh dneh otvorila poseben oddelek kniževnosti in kulture Bližnejga vzhoda. V Gabrovcu ima svoj sedež prostovoljna skupina za civilno zaščito in protipožarno službo, v BrišCikih deluje Kulturno rekreativno društvo Dom BrišCiki s sedežem v istoimenskem kulturnem domu, medtem ko so je v RepniCu pred kratkim nastanilo tudi Lovsko društvo. Leta 1985 je občinska uprava v Zgoniku dogradila športno-kultur-no središče, kjer ima svoj sedež SK Kras. V občini deluje tudi ŽUPANJA TAMARA BLAZINA Izpolnjene glavne obveze Tamara Blazina se počasi poslavlja od županskega mesta Občine Zgonik, na katerem je bila od leta 1994. Prej je bila občinska odbornica, v občinskem svetu pa sedi vse od leta 1980. Precej dolgo časovno obdobje, ki jo je - kot nam je povedala - vsestransko obogatilo. Blažinova zapušča upravo v prepričanju, da je v mandatu, ki se izteka, odbor izpolnil vse glavne programske obveze, preostalo pa primemo zastavil, tako da bodo lahko novi upravitelji dokončali to, kar so sedanji začeli. Za celovito izvajanje programa, meni županja, bi morali mandati občinskih skupščin trajati pet in ne štiri leta, kot določa sedanja zakonodaja. Zgoniški občinski odbor med svojim mandatom spremenil regulacijski načrt, obnovil zunanjost športno-kultumega centra v Zgoniku, ki se vse bolj razvija v pravo družabno središče celotnega kraške-ga območja, odprl krajinsko kraško pešpot Riselce in objavil knjigo o zgodovini in značilnosti občinske stvarnosti, že nekaj časa pa izhaja občinski vestnik. Pred kratkim je občinski svet odobril podrobnostni urbanistični načrt za novo obrtno cono v bližini pro-seške železniške postaje, dokončno zeleno luč zanjo pa bo prižgala novoizvoljena skupščina. Obrtna cona predstavlja nedvomno pomembno ekonomsko pobudo, ki presega lokalne okvire zgoniške občine. Odbor županje Blažine je naredil vse potrebno za ureditev prireditvenega prostora pred županstvom, ki bo nared za bližnjo vinsko razstavo, podobno velja tudi za vaški trg v Saležu ter za nove cestne znake in smerokaze. V Samatorci se po neštetih tehničnih zapletih končno iztekajo dela za pokrito balinarsko igrišče in za prostor namenjen družabnosti, za enoteko v Zgoniku, ki jo bodo najbrž uradno odprli jeseni, pa manjka le še notranja oprema. Občini Repenta-bor in Zgonik pa načrtujeta skupne otroški jasli, za kar sta se že zavzela oba občinska sveta. In prav sodelovanje s sosednjo repentabrsko občino je mandatu, ki se izteka, doživelo velik vsebinski in količinski korak naprej. Majhni kraški občini imata danes skupno smetarsko službo, šolabus, tehnični urad in tajniško službo, katerim se bodo v kratkem, kot rečeno, pridružile še otroške jasli. Lep dosežek predstavlja tudi skupni poletni center, ki bo trajal tri tedne namesto dva, z istimi servisi in uslugami za mlade goste. Isti in po možnosti še boljši servisi s skupnimi močmi torej, s katerimi se županja Blažinova in njeni sodelavci lahko upravičeno ponašajo. Na področju skupnih služb sta Zgonik in Repentabor v marsičem predhodnika novih časov, ki silijo javne uprave k sodelovanju in združevanju moči, pri Čemer vsaka enota ohranja samostojnost in obenem svojo identiteto. JOŠKO GRUDEN (SSK) Normalen odnos z večino Odnos med Sloven- sko skupnostjo in občinskim odborom v zgoniški občini je bil normalen, kot se spodobi za demokratično dialektiko med večino in opozicijo. Tako razmišlja načelnik SSk Joško Gruden, ki je vsekakor prepričan, da bi uprava, Ce bi bi kdaj pa kdaj pozorneje prisluhnila nasvetom in tudi kritikam opozicije, več naredila, kot je naredila v svoji štiriletni mandatni dobi. O tem, kot vedno, na koncu presojajo volilci, SSk pa je prepričana, da se odbor županje Tamare Blažine ne more ponašati z nevemkakšnimi dosežki in uspehi. Grudna in njegovo stranko najbolj skrbijo neizpolnjene obveze na področju javnih del, ki so po njegovem velika šibka točka ne samo uprave Blažinove, a tudi njenih predhodnikov. Najbolj zgovoren je primer športnega objekta v Samatorci, ki so ga zaceli graditi že leta 1986, do danes pa še ni na razpolago javnosti. Očitno je prišlo do velikih ali manjših težav, meni Gruden, ki se tudi sprašuje, Ce je ta objekt sploh še potreben. Drugi velik problem je načrtovana enoteka v Zgoniku. SSk je svojcas pozdravila dejstvo, da je Občina za obnovo kraške hiše priredila natečaj, saj smo vsi mislih, da bo šlo za obnovitev stavbe. V bistvu pa so hišo do tal porušili in danes še Čakamo na enoteko ali na načrtovani center za valorizacijo vinogradništva in kmetijstva. Vse skupaj je baje že stalo dve milijardi lir. Načelnik SSk je kritičen tudi nad načinom, r kako je uprava spremljala oziroma izvajala postopek za obrtno cono. V določenem trenutku je skoraj kazalo, da so za zamude krive srenje, nam je dejal Gruden, potem pa se je izkazalo, da ni tako in da je uprava pri tem naredila marsikatero napako. Na koncu še problem nadzorovanja občinskega ozemlja. Občina Zgonik ima trenutno enega samega redarja, ki ne more ustrezno in učinkovito nadzorovati teritorija, zlasti ne Črnih gradenj in divjih parkirišč, ki jih je kar precej. Štiriletna upravna doba zgoniškega sveta je bila po Grudnovem mnenju v marsičem prehodna. Občina Zgonik je majhna enota, problemov pa ne manjka in vsaj tiste bistvene bi bilo boljše reševati skupaj. Večinski volilni sistem, ki so ga pred kratkim državljani na vsedržavni ravni zavrnili, je v Zgoniku že nekaj časa v veljavi in se ni najboljše obnesel. Tako razmišlja Gruden ki vsekakor odklanja zaostrovanje političnih odnosov v občini, ker meni, da je tvorno soočenje bolj koristno od spopadov in prerekanj. Shinkai Karate klub ter se ponaša z najveCjo italijanski teniški in podzemno dvorano na jahalni klub. svetu. Pomembnejši Najzanimivejši in kulturno-zgodo vinski svetovno znani objekt objekti so cerkvica naravoslovnega značaja sv.Urha pri Samatorci iz je gotovo Briškovska ja- začetka 16.stoletja ter ma (it.Grotta gigante), ki ostanki prazgodovinske- ga gradišča na Sv.Lenar- miv je tudi botanični tu. Prav pred kratkim je Carsiana med Gabi'0 ^ občinska uprava o tvori- cem in Zgonikom, la zgodovinsko-naravo- so od leta 1978 zbran slovno pešpot Riselce, v najbolj značilne kra5*' naslednjem obdobju pa rastlinske vrste. -j bodo v Zgoniku o tvorili Pripm občinsko Enoteko. Žani- Igor Gabrove i 0 (tiso) BENVENUTI DARIO D.C. 202 km 18+945 ZGONIK Tel. 040.229141 -Fax 040.229580 BENCINSKI SERVIS BAR TOBAČNI IZDELKI Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA Tel. 040.229168 NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. aprila 1999 Sovodnje: živahna kulturna in družbena stvarnost OBČINE PRED VOLITVAMI Na začetku letošnjega Jeta so v Sovodnjah našteli 1.744 prebivalcev, 848 nioških in 896 žensk. 266 občanov ima manj kot 20 lot, 534 jih je med 20 in 39 leti, 500 med 40 in 59 Joti, 390 pa med 60 in 79 jeti. Več kot osemdeset let ie imelo 54 občanov, od 'oh je bilo 8 starejših od 90 let. Tudi v Sovodnjah je iz teta v leto manj prebival-oev. Pojav je zelo podoben v Gorici in njeni neposredni okolici. Tovarn je Htalo, mednarodna trgovina stagnira, zato ni priseljevanja. Nasprotno, 'jodje se izseljujejo pa Ce-Prav samo drugam v deže-*°- Položaj v Sovodnjah se n° še poslabšal v Prihodnjih letih, ker je v Vrtcih in osnovnih šolah Čedalje manj otrok. V sovodenjski občini so Ha začetku stoletja imeli t'4Q2 prebivalca. Na prvi Pogled bi se zdelo, da je takrat bilo manj prebivalcev, podatek pa je varljiv. v takratno sovodenjsko občino so spadale le So-pOdnje, Rubije, Gabrje, fec in VrtoCe (v tej vasici le bilo le 15 ljudi). Rupaje sodila v mirensko občino, "rh pa v opajsko. Zato je na začetku stoletja v teh ^rajih živelo veC ljudi kot danes. Na začetku stoletja so na območju današnje so-v°denjske občine bili dve strojami koš: Tosijeva v krij ah in Jakilova v Rupi. a^es imamo tu veC industrijskih in obrtnih proiz-v°dnih podjetij, večje tovarne so na robu sovo-denjskega občinskega n^emlja. V njih je zaposlenci veliko ljudi iz Sovodenj. Ljudje iz teh krajev s° gospodarsko zelo Podjetni in samostojni. V °bcini je veC desetin zasebnih podjetnikov, v Slavnem obrtnikov. Med njimi so tudi trgovci, še z asti ti, ki imajo svoje tr- govine v Gorici. Nekateri se ukvarjajo tudi z uvoz-no-izvozno dejavnostjo. V zadnjih letih so si domačini popravili stanovanjske hiše, mnogi so zgradili nove hiše. To velja še zlasti za Vrh, kjer so stavbe postavili sredi borovih gozdičkov. Domače gostilne privabljajo goste od drugod. Nekatere so zelo cenjene in uspešne. V zadnjem Času se obnavlja med 1. svetovno vojno porušeni grad v Rubijah. V njem bo podjetni domačin uredil hotel in restavracijo. V sovodenjski občini je zelo razširjena društvena dejavnost. Kulturna društva in skupine so v Sovodnjah, v Gabrjah, v Rupi, na Peci in na Vrhu. Gojijo tradicionalne dejavnosti in razvijajo tudi nove. Precej dejavnosti je tudi na športnem področju: gojijo nogomet, odbojko in kotalkanje. Delujejo še razna društva in skupine: lovci, ribici, krvodajalci, civilna zaščita, jamarji. V Sovodnjah imajo Kulturni dom. Na Vrhu je kulturno-športno središče, na Peci prav tako, v Rupi ima domaC pevski zbor svoj sedež. V Sovodnjah nameravajo urediti novo nogometno igrišče. V stavbi županstva je občinska knjižnica, v kateri imajo 8.400 knjig. V zadnjih letih je med občino, knjižnico in šolami veliko sodelovanja. Kot smo že povedali se ljudje ukvarjajo s trgovino in obrtjo, drugi so v odvisnem delovnem razmerju v raznih obratih. Na zaCetku stoletja so tod vse družine bile pretežno kmečke. Tradicije ljudje niso opustili: v prostem Času se. še vedno ukvarjajo z delom na polju in v vrtu. Marko VValtritsch pri Francetu «franc» 1 f Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah SOVODNJE OB SOČI (GO) Prvomajska 86, tel. (0481) 882038 G TISKARNA, KNJIGOVEZNICA FOTOSTAVEK, OFFSET !3in20!!iX333BZ2ZI3H3HH^HBHI Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Standrež) Tel. (0481) 22116 - Fax (0481) 22079 Župan Marko Petejan: »Glavno skrb posvetili potrebni posodobitvi javnih struktur v občini« Inž. Marko Petejan zaključuje svoj prvi županski mandat na Čelu sovodenjske občinske uprave. Je z obračunom zadovoljen? »Človek vedno ugotavlja, da bi lahko naredil kaj veC, vendar je tisoC razlogov, ki mu to preprečujejo. Glavni so gotovo zapleteni postopki, tako da potrebuješ vsaj dva mandata, da postaviš na noge naCrte. V majhnih občinah je dodatna ovira, da delo upravitelja profesionalno in da je struktura občine šibka. V tehničnem uradu bi potrebovali vsaj dve osebi, pa tudi trije delavci niso dovolj za vse naloge. Upoštevajoč vse to pa se mi zdi obračun pozitiven, saj smo uresničili za približno milijardo lir javnih del, postavljeni pa so načrti še za dvakrat veCjo vsoto.« Kateri so ti naCrti? »Posodobili smo javne strukture od razsvetljave s posegi v Sovodnjah, Gabrjah in na Vrhu, do vodovoda, kjer smo rešili probleme na Vrhu in obnovili glavno cev v Sovodnjah, do me-tanizacije, ki jo je izvedel konzorcij Cisarfo, in serije manj vidnih vendar potrebnih del, saj smo prilagodili varnostnim predpisom obe šoli in vrtca, obnovili center na Peci, urejamo županstvo itd. Izvedli smo tudi vse postopke za naCrte, ki se bodo začeli izvajati v kratkem kot so razširitev ceste na Vrh, obnova vodovoda v delu Sovodenj, na Peci in v Rupi, novo nogometno igrišče in obnova starih vaških vodnjakov«.« Odobrili ste tudi nov regulacijski naCrt. Katere so bile glavne smernice? »Skušali smo ugoditi potrebam občanov in se sočasno zavarovati pred nevarnostjo divjih gradenj in zunanjih pritiskov, ki bi spreminjali našo stvarnost. V prvi fazi je načrtovalec sicer zagrešil nekaj napak, ki pa smo jih v dogovarjanju z občani popravili. Predvideli smo tudi nov do- stop v obrtno cono Malnišče, ki se danes ne razvija zaradi slabe dostopnosti, potrebno paralelno ulico ob glavni sovodenjski med ulicama Favetti in Brenner - mimogrede: Cimprej bo potrebna bo tudi podobna rešitev s podaljšanjem Ul. P. ButkoviC v gornjem delu vasi - in našli kraj za odlaganje gradbenih materialov ob železnici.« Kako ste uskladili zaščito zlasti kraškega okolja s potrebo gospodarskega razvoja? »Zaščitili smo območje Bre-stovca, ki naj bi sodilo v medobčinski kraški park, sočasno pa smo med Rubijami in Vrhom predvideli troje turističnih območij, ki naj bi se razvijala ob spoštovanju okolja. Zlasti pomemben je načrt obnove Rubij-skega gradu in okolice, ki ga izvaja domačin, drugi dve območji pa sta ob koci Kraških krtov in pri gostilni Devetak na Vrhu.« Kakšni so bili odnosi z opozicijo v občinskem svetu? »Skoraj ves mandat zelo dobri in konstruktivni, žal pa jih je v zadnjem Času sklalilo predvolilno vzdušje, ki je nekatere privedlo celo do tožb na sodišCu. Se bolj pa me moti to, da se sirijo neresnične trditve, na pri- mer o nogometnem igrišču ali o odlagališču na MalnišCu. Predstavnik opozicije, ki je na občnem zboru svoje stranke pred kratkim kritiziral upravo, je svojCas tako v občinskem svetu kot na srečanjih s predstavnikom podjetja»Ecological ser-vice«odloCno podpiral naCrt. Prav tako se širijo neresnice glede nogometnega igrišča, kjer opozicija rada pozablja, da je tudi sama podprla načrt in da je financiranje finalizirano, kar pomeni, da ga je mogoCe uporabiti le v ta in v noben drug namen.« Za slovenski kraj sta kultura in šolstvo pomembni področji. Kaj ste na tem delali? »Malokatera občina potrosi sorazmerno za šolstvo toliko kot mi, ki ohranjamo še štiri šolske strukture. Od tega ne mislimo odstopati, ker se zavedamo važnosti šole, zato tudi veliko in uspešno z njo sodelujemo. Omenil bi skupno publikacijo in druge oblike sodelovanja. Prav tako je dobro sodelovanje z vsemi društvi, kot dokazujejo skupne prireditve, odziv na posvete in druge pobude. Podčrtal bi še dve pridobitvi: dvojezični občinski grb in prapor ter objavo knjige M. VValtritscha Sovodnje skozi Cas o zgodovini našega kraja.« Načelnik svetovalske skupine SSk Savo Klede: »Naša opozicija je bila v duhu sodelovanja« Savo Klede je v mandatu, ki se izteka, načelnik opozicijske skupine Slovenske skupnosti v občinskem svetu v Sovodnjah. Kako iz vašega zornega kota ocenjujete ta mandat? »Pretežno pozitivno. Zame je sicer to bila prva osebna izkušnja v javni upravi, vendar smo s kolegi skušali vselej nastopati s konstruktivnim pristopom v želji, da bi delovali v prid občine in občanov. V majhni občini je treba slediti številnim vprašanjem, kar ni vedno lahko, vendar smo si svetovalci SSk nekako porazdelili delo in je vsak prispeval svoje. Žal ugotavljam, da s strani svetovalcev večine v občinskem svetu ni bilo enake zavzetosti, tako da je navadno dialog bil le med tremi elani uprave in opozicijo.« Kako pa je uprava sprejemala vašo konstruktivno opozicijo? »Navadno kar dobro, Čeprav vseh predlogov ni bilo mogoCe uresničiti, to pa niti ne toliko zaradi slabe volje uprave, kolikor zaradi birokratskih predpisov, ki zavirajo upravljanje. Vsak postopek potrebuje preveč Časa, da pride do cilja, tako da so bili v tem mandatu večinoma uresničeni načrti, ki so bili že zastavljeni v prejšnjem.« So bili odnosi z upravo torej vedno dobri? »No, vCasih so se tudi zaostrili, kot na primer pred nedavnim, ko so na županov predlog omejili razprave v občinskem svetu na en sam poseg vsakega svetovalca na posamezno temo. Priznam, da smo vCasih svetovalci morda preveč zavlekli kako razpravo, ta omejitev pa je vseeno prestroga, saj onemogoča iskanje rešitev v obliki dialoga.« Ali soglašate z izbirami uprave v tem mandatu? »V skladu z omenjenim konstruktivnim pristopom smo sprejeli proračune in cilje, ki jih je predlagala uprava in h katerim smo tudi sami pripomogli. Obnova vodovoda je tako bila vključena na naš predlog. Izbire so torej bile večinoma pravilne, problem pa je kot že rečeno počasnost pri izvajanju, ki odvi-si od samega upravnega sistema.« Kako bi rešili ta problem in izboljšali učinkovitost upravljanja? »Predvsem z večjo finančno avtomonijo v duhu federalizma, tako da bi občine imele bolj proste roke in bi lahko direktno odločale, kako uporabiti denar, ki ga imajo na razpolago.« Pri nekaterih vprašanjih je kljub vsemu prišlo do polemik. »Da, gre predvsem za tri zadeve. Mladinskemu zboru na Vrhu so zavrnili prošnjo za uporabo šolskih prostorov, Cesar res ne moremo razumeti in ni prav. Kritični smo bili tudi glede načrta za nogometno igrišče in to ne toliko zaradi odločitve za realizacijo novega igrišča, s katero soglašamo, ampak zaradi velikega stroška milijarde in 100 milijonov lir, ki bi jih bilo bolje porazdeliti na več posegov. Tretji problem je odlagališče na MalnišCu, pri Čemer uprava po naši oceni ni od vsega začetka nastopala dovolj odločno, da bi preprečila kasnejše težave.« ZADRUŽNA CC KREDITNA BANKA V SOVODNJE OB SOČI ^ec*e2: Podružnica: ^4070 Sovodnje ob Soči (GO) - Prvomajska 75 34170 Standrež (GO) - ul. del Carso 73/A te|- 0481/882155 - fax 0481/882580 tel. 0481/520832 - fax 0481/521747 1870 VRH SV. MIHAELA 48 SOVODNJE (Go), Tel. (0481) 882488 zaprto ob ponedeljkih in torkih KRAŠKE SPECIALITETE IN IZBRANA DOBRA VINA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Cotič SOVODNJE OB SOČI Prvomajska ul. 85 tel. (0481) 882006 Electrosmtem Butkovič Dari Električne in elektronske naprave ul. Venezian n, 34070 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. 0481 882.118 - Faks 0481 882957 - Mobi 0335 6660812 httr>://rv nm7.tmedia.it/electrosxistem Gostilna pri Mirotu • domača kuhinja • pristna vina goriškega okoliša SOVODNJE Prvomajska ul. 92 tel. (0481) 882017 18 Nedelja, 25. aprila 1999 NEDELJSKE TEME Anglež je v Sovodnjah našel slovenske knjige Po zavzetju Gorice v avgustu 1916 so italijanske Čete zasedle tudi go-risko kotlino. Povzpele so se na Skabrijel in na Banjško planoto, zasedle Kras zahodno od Dola, tj. Doberdob in področje Hriba sv. Mihaela do Rubij, vso cesto skozi Dol in prišle na kraške obronke na jugovzhodni strani Dola. Fronta se je premaknila za nekaj kilometrov. V vojaških kronikah so se pojavila imena Opatje selo, Fajti hrib, Grmada, Vr-tojbica, Ajševica, itd. V duhu zavezniške solidarnosti so Angleži in Francozi v pomladnih mesecih 1917 poslali nekaj Cet na italijansko fronto, nekaj italijanskih regimentov se je šlo bojevat proti Nemcem v Alzacijo. Do podobnih izmenjav je prišlo tudi med Avstrijci in Nemci. Na Soško fronto so prišli angleški in francoski topničarji ter angleški zdravniki, bolničarji in bolničarke. Angleški topničarji so svoje kanone postavili na Krasu nad Tržičem in v krajih ob spodnjem toku Vipave: Rubije, Sovodnje, Gabrje in Miren. V neki hiši v Standrežu so imeli opazovalnico, od koder so topničarji dobivali navodila, kam naj streljajo. Ciljali so na avstrijske postojanke na Fajti hribu. Tam so bili tudi vojaki 2. ljubljanskega polka. Ti so bili pretežno slovenske narodnosti. Angleži in Francozi so bili jezni na italijanskega poveljnika Cadorno, ker je bil premalo odločen. Čeprav je imel več vojakov od Borojeviča, kar je dokazal tudi z zavzetjem Gorice v avgustu 1916, si ni upal udariti po Vipavski dolini. Zato so razjarjeni Francozi umaknili svoje čete z italijanske fronte. Tudi Angleži so tisto svojo eno-too, ki je bila nad Tržičem, umaknili s fronte in jo z ladjami poslali v boj proti Turkom na Dardanele. Nameravali so umakniti tudi topničar-sko enotoo, ki je bila na področju od Rubij do Mirna, pa so jih Nemci in Avstrijci prehiteli z ofenzivo pri Kobaridu. Angleški topničarji so se umaknili iz goriške okolice v urejenih vrstah čez reko Piave tja do Trevisa. Med angleškimi častniki v Rubijah je bil tudi mlad poročnik Hugh Dalton. V naše kraje je prišel potem, ko si je ogledal nekatera znamenita italijanska mesta. Svoje dogajanje na Sovodenjskem je opisal v knjižici z naslovom With the British Guns in Italy, ki je izšla v Londonu leta 1919. Iz tega dela je nekaj let kasneje na veliko črpal Ernest Hemingway, ko je napisal svoje prvo delo Zbogom orožje, s katerim je tudi zaslovel. Poznavalci obeh spisov trdijo, da je Hemingway dobesedno prepisal cele odstavke Daltonovega spisa. Hemingway ni bil nikdar v naših krajih. V Italijo je prišel šele po nemško-av-strijskem prodoru pri Kobaridu. Bil je v ameriški bolničarski enoti, ki je bila najprej v Milanu, kasneje pa v Schiu, blizu Vicenze, tik za fronto. V svojem romanu je opisal italijanski umik po Kobaridu. Pisal je predvsem na podlagi Daltonovega dela in tega, kar so mu povedali angleški zdravniki in še zlasti bolničarke. Hemingwayev roman je doživel tudi filmsko uprizoritev. Dalton je bil mlad oficir, skoraj nepoznana oseba, zato tudi ni imel možnosti, da bi protestiral zaradi takšnega He-mingwayevega prisvoje-vanja njegovega spisa. Šele kasneje je Dalton postal zelo znan. Izbral je kariero univerzitetnega profesorja. Očitno je bil zelo sposoben in cenjen, kajti med 2. svetovno vojno ga je VVinston Churchill povabil v svojo vlado. Po vojni je postal minister tudi v vladi laburista Clementa Attleya. Zakaj omenjam Hugha Daltona? Svoji knjigi vojnih dogajanj je dal naslov Z angleškimi topovi v Italiji. Očitno so njemu in drugim Angležem povedali, da se gredo bojevat v Italijo. Prišli pa so na avstrijska ozemlja na Kras in v goriško kotlino. Hugh Dalton ni bil slep. V svoji knjigi podrobno opisuje dogajanje na fronti. Opisal je tudi druge kraje okrog Gorice, ki jih je tedaj zasedla italijanska vojska. To pomeni, da je imel možnost in čas, da si je ogledal te kraje. Zanimivo je, da je v tej knjigi nekaj napisanega tudi o Slovencih. Ko piše o krajih, kjer so bile barake in topovi angleškega topništva, t.j. na mirenskem in sovodenjskem področju, piše, da je tu prebivalstvo slovensko. Odkod njemu ta ugotovitev, ko tu ni bilo domačih prebivalcev, ki so morali v avstrijsko begunstvo, in ko so Italijani trdili, da so zasedli italijanska ozemlja? Odgovorov je najbrž več, pa čeprav o tem lahko samo sklepamo. Mlad angleški oficir v porušenem in zapuščenem gradu v Rubijah ni našel slovenskh spisov. Baron Bianchi je najbrž slovensko znal le pasivno. Ko je bil deset let prej izvoljen za sovodenjskega župana, si je dal pošiljati iz Trsta in Gorice italijanske uradne liste z zakoni, dočim so jih prejšnjim županom v Sovodnjah dostavljali le v slovenskem jeziku. Zaradi tega sklepamo, da je baron Bianchi imel v gradu le nemške in italijanske knjige. Na županstvu tudi ni bilo dokumentov, kajti župan Kodermac je občinski arhiv že v prvih dneh vojne napovedi odnesel v zaledje. Tu pa tam na goriškem podeželju so bili na hišah, kjer so bile trgovine in gostilne, slovenski napisi. Pred nekaj tedni sem prav v Primorskem dnevniku objavil doslej neznano fotografijo Ko-dermačeve trgovine in gostilne v Sovodnjah, na kateri je slovenski napis. Zanjo se moram zahvaliti Gabrijeli Cotič, ki mi je že pred leti povedala, da jo je videla v vojaški bolnici v Vidmu. Našel sem jo, ko sem iskal tudi slikovno dokumentacijo za svojo knjigo o zgodovini Sovodenj. Fotografijo je po zasedbi naredil italijanski vojaški fotograf. Na njej sta dva italijanska rešilna voza vojaškega Rdečega križa. Brez dvoma je tudi poročnik Dalton videl ta napis. To pa mu najbrž ni bilo dovolj. Zelo verjetno je, da je našel slovenske knjige med razvalinami hiš na Sovodenjskem. V Sovodnjah so imeli knjižnico, ki jo je takratnemu prosvetnemu društvu Nada nekaj let prej oskrbelo goriško Akademsko fe-rijalno društvo Adrija. Brez dvoma je bilo kar veliko slovenskih knjig v župniščih v Sovodnjah in v Gabrjah. V šolskih poslopjih v Sovodnjah, Gabrjah in Rupi so prav tako bile slovenske knji-ge- Knjige pa so bile tudi v zapuščenih hišah. Bilo jih je veliko. Že sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v teh vaseh nekaj desetin naročnikov knjig celovške Družbe sv. Mohorja. Imena na teh seznamih se po-navljajo iz leta v leto, njihovo število je naraščalo. V sovodenjski župniji je ta Družba v letu 1914 imela 83 članov, v Gabrjah in na Vrhu 50, v Rupi 23, na Peči pa 26. Skupaj torej 181. Poleg Koledarja je vsak naročnik dobil vsako leto še tri ali štiri knjige. Kdor je kupoval Mohorjeve knjige celih trideset let, je imel na domačih policah najmanj sto knjig. Po več desetin so jih imeli tisti, ki so bili člani Družbe sv. Mohorja samo deset let. Marsikdo je poleg teh knjig kupoval tudi druge. Ker so starši v Sovodnjah vestno pošiljali v šolo vse otroke, so ljudje doma imeli tudi trdo vezane šolske knjige. Razen redkih v nemškem jeziku so bile vse napisane v slovenskem jeziku. Ko so se ljudje umaknili v zaledje, so odnesli s se- boj najnujnejše. Skoraj gotovo je, da so knjig6 pustili doma. Tam jih je našel an-gleški oficir. Stvar ga j6 pobliže zanimala. Ugotovil je, da so ti kraji slovenski in to tudi napisal v svojem delu. Sovodnje so se znašle na fronti že v prvih dneh vojne. Avstrijci so brez boja Italijanom prepustih vse furlanskp ozemlje na desnem bregu Soče. Dolgo časa brezuspešni so bili napadi na Kras na območju od Martinščine do Rubij, ki ga Avstrijid in Italijani nazivajo kot »Monte San Michele«; Več kot eno leto so trajali boji na tem odseku fronte. Vasici Vrh sv. Mihaela in Martinščina sta bili popolnoma porušeni. Italijanske granate so zadele in razdejale rubijski grad-Razbit je bil železniški most čez Vipavo. Zadete so bile tudi hiše v Sovodnjah, Rubijah, Gabrjah, na Peči in v Rupi ter v Mirnu. Prebivalci so se umaknili v notranjost države že v prvih dneh vojne. Nekateri so v prvih tednih prihajali na svoje domove. Kmalu niso več smeli domov. Po zavzetju sovodenjskega področja v avgustu 1916 je bilo v teh krajih nekam mirno. Ker so ti kraji bili v neposrednein zaledju fronte, so Italijani postavili veliko barak. Y oktobru 1917 so Avstrijci in Nemci premagali italijansko vojsko pri Kobaridu in že nekaj dni kasneje so sem spet prišli Avstrijci. Begunci so se počasi vračali. Morali so bivati v italijanskih vojaških barakah, kajti hiše so bile podrte. Se v času avstrijske oblasti je župan Josip Kodermac javljal, da bi se dalo za prvo silo popraviti 60 hiš v Sovodnjah, 4 na Peči in 13 v Gabrjah. Tiste v Ru' bijah so bile popolnoma uničene, Vrh in Rupa takrat nista spadala v so-vodenjsko občino. Dv6 leti kasneje je župan Kodermac pisal novi ita' lijanski oblasti, da je v občini Sovodnje 257 hiš-Od teh jih je bilo 83 mal° poškodovanih, močno poškodovanih 116, p°' polnoma porušenih 58-Obnova je trajala celo desetletje. , Marko VValtritsch Na slikah Zgoraj sovodenjska cerkev brez zvonika, pr® njo nekaj italijanskm vojakov- Spodaj Vipava pri Rji bijah. Na obeh bregovi porušene stanovanj^ Obe sliki sta iz fotog16^ skega arhiva Vrhovneg poveljstva italijanske kraljeve armade, narejen^ po zavzetju Sovodenj avgustu l^1 riRESOLUCIJA / NA OBČNEM ZBORU KZn Potrebna je nova evropska kmetijska politika Zahteva po utišanju orožja na Balkanu NASVETI STROKOVNE SLUŽBE Kako moramo ravnati z vinom v pomladnih mesecih Občni zbor Kmečke zveze je na svojem zasedanju dne 18. aprila 1999 na Opčinah sprejel staliSCa in smernice, ki sta jih nakazala predsednik in tajnik v svojih poročilih in osvojil misli, ki so izšle iz razprave zbora. Občni zbor je potrdil svojo zavzetost za spoštovanja človekovih pravic, za sožitje med narodi, za svobodo in mir v svetu. Ob tem pa je žal ugotovil, da so. razmere v svetu in Evropi še zmeraj zelo zaskrbljujoče in ogrožajo svetovni mir. Etnično Čiščenje na Kosovem in bombe na Srbijo, ki povzročajo neizmerno gorje in trpljenje nedolžnemu in nebogljenemu prebivalstvu, zahtevajo od nas odloCno obsodbo ter enoten poziv italijanskim in evropskim vladam, da se resno zazvamajo za tekojšnje utišanje orožja in se prepusti rešitev kosovskega vprašanja dialogu in dogovarjanju, ki sta edini jamstvi za ustvarjanje pogojev sožitja in družbenega ter gospodarskega sodelovanja. Občni zbor se je pridružil solidarnostni pobudi vsedržavnih kmečkih stanovskih organizacij in pozval svoje člane, da prispevajo k zbiranju pomoti. Občni zbor je ponovno potrdil svojo zahtevo, da mora italijanski Parlament Cimprej sprejeti zakon za zaščito Slovencev v Italiji, tako kot ga je manjšina sama izdelala. Občni zbor je ugotovil, da se z novo evropsko kmetijsko politko, ki je nakazana predvsem v Agendi 2000 mora posvetiti kmetijstvu obrobnih območij posebno pozornost, ne samo zaradi ekonomske Pomembnosti te dejavnosti, temveč tudi zaradi nenadomestljive vloge, ki jo ima za ohranjanje okolja in kulturne podeželske dediščine. Pri tem mora Dežela učinkovito izvajati vlogo posrednika potreb deželnega kmetijstva v Bruslju in Rimu, po drugi strani pa kot prožen in hiter izvajalec zakonov in odlokov Evropske unije Utora nujno sprejeti globalni načrt za integriran razvoj kmetijstva v hžaški pokrajini. Vzporedno s tem načrtom naj Dežela sproži postopek za priznanje celotnega teritorija tržaške pokrajine kot hribovitega območja oziroma območja s težkimi naravnimi danostmi ter naj Tržaško pokrajino pooblasti za izvajanje funkcij konzorcija za melioracijo hribovitih obmotihj, kar bi ji omogočilo izvedbo vseh potrebnih kmečkih infrastruktur in melioracijskih načrtov. Občni zbor je nadalje ugotovil, da je odnos krajevnih uprav do kmetijstva sicer bolj naklonjen kot v preteklosti, Ceprv niso še v celoti dojele vloge, ki jo ima kmetijstvo kot gospodarska panoga in kot sredstvo za uravnovešen razvoj teritorija. Ta ugotovitev velja še zlasti za tržaško občino, ki še ni uradno sprejela globalnega načrta na razvoj kmetijstva v naši pokrajini in ki nasplošno ne upošteva potreb kmetisjtva pred-vem na urbanističnem področju, kar velja tudi za nabrežinsko občino, ki v tem Času sprejema nov regulacijski načrt. Občni zbor je izrazil tudi zahtevo po pravičnejši davCni in socialni politiki, skladno z obvezami, ki jih je prejela vlada za zagotovitev pravične davčne obremenitve ter izboljšanje socialnega varstva. Istočasno je bila postavljena zahteva, da se za mlade obrate s posebnim statutom poenostavijo zakonske obveznosti za njihovo upravljanje. Naposled se je občini zbor obrnil na matico in izrazil upanje, da bo Slovenija uresničila resolucijo za krepitev gospodarskih osnov manjšine ter pri tem priznala kmetijstvu in njeni organiziranosti vlogo, ki ni zgolj gospodarska temveč tudi sredstvo za ohranjanje narodnostnih korenin. V razpravi je občni zbor osvojil predlog, da se stanovska organizacija glede kraškega parka zavzame za spremembo njegovega imena v »Kmetijsko krajinski park«, v sladu s spremembami kmetijskih ministrov EU iz leta 1997. Biološki procesi v vinu so se zaključili tako, da dobiva vino v tem letnem Času svoje dokončne organoleptske značilnosti. Edini biološki proces, za katerega je normalno, da je še v teku, posebno pri belih vinih, je biološki razkis, ki je značilen zlasti za teran. Pri tem procesu se jabolčno-mleCna kislina razgradi v mleCno in v ogljikov dvokis in s tem pridobi vino mehkejši, prijetnejši okus. Ce pri vinih opažamo napake ali bolezni, je treba nemudoma in pravilno reagirati. Najpogostejša napaka je motnost, ki jo odpravimo z uporabo primernega čistila. Se pogosteje pa se dogaja, da je v vinu zaradi pretokov, opravljenih v zimskih mesecih, ponavadi premalo žveplovega dvokisa (S02), kar izpostavlja vino oksidaciji z vsemi negativnimi posledicami, ki jo spremljajo. Zato priporočamo vinogradnikom naj jim strokovna služba Kmečke zveze izmeri prisotnost omenjenega dvokisa in jim v primeru prenizke vsebnosti, določi odstotni odmerek, ki se ga morajo strogo držati, kajti nepravilna doza ima lahko neprijetne posledice. Glede na to, da se bližamo toplim vremenom, je nevarnost, da pride v vinu do raznih cikov (ocetni, mlečno-kislinski, imanentni cik), od katerih je najpogostejši ocetni... Izkušnje nam kažejo, da je ta bolezen, zlasti v toplih vinogradniških območjih, kakršno je naše, in pri vinih z nizko, alkoholno stopnjo in v slabih vinskih kleteh, zelo razširjena.. Ocetni kis nastane kot posledica delovanja ocetnih bakterij, ki imajo ugodne pogoje za svoj razvoj ob prisotnosti zraka in ob višjih poznopomladanskih in letnih temperaturah. Zato moramo skrbeti, da je temperatura v kleti v teh mesecih čim nižja ter da preprečimo dotik vina z zrakom. Končno pa še vabilo vinogradnikom s temi problemi, naj se poslužujejo strokovne službe KZ, kajti obisk strokovnjaka v kleti ni nikoli odveč, (en) Strokovna služba KZ NOVICE Želja Kmečke zveze da vstopi tudi v SSO Na pobudo Kmečke zveze sta se v četrtek, 15. t.m., sestah predstavništvi Kmečke zveze in Sveta Slovenskih organizacij, da bi se pogovorili o možnosti včlanjenja naše kmečke stanovske organizacije tudi v to zamejsko krovno organizacijo. V tem smislu se je izrekel tudi glavni svet Kmečke zveze glede na dejstvo, da je Kmečka zveza odprta stanovska organizacija, ki združuje slovenske kmete ne glede na njih nazor in tudi glede na dejstvo, da je Kmečka zveza ustanovni član Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki kot krovna organizacija predstavlja en del naše zamejske narodnostne organiziranosti. Predlog oziroma želja, da bi Kmečka zveza vstopila tudi v SSO, je bila iznesena in osvojena tudi na nedavnem ustanovnem občnem zboru Deželne kmečke zveze. To razpoloženje v vrstah KZ je predsednik Debeliš obrazložil predsedniku SSO Sergiju Pahorju. Ta je s svoje strani obrazložil programske smernice svoje krovne organizacije in izrazil gotovost, da bo Kmečka zveza, po izmenjavi statutov, sprejeta tudi v članstvo SSO. Pogovor se je potem nadaljeval o aktualnih vprašanjih s posebnim poudarkom na zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, (en) Sporočilo rejcem Pred mesecem dni smo pisali o javnih prispevkih za vzrejo pitancev, ovc, koz ter krav dojilij. Roki za predstavitev prošenj so različni in so bili tudi navedeni, poleg tega pa je Kmečka zveza na razpolago za informacije. Danes želuno spomniti le na to, da morajo zainteresirani rejci do 29. aprila predstaviti tudi prijavo vseh travniško-pašniških površin. V četrtek, 29. aprila bo na sedežu Kmečke zveze v ulici Ocerone 8 prva seja glavnega sveta organizacije po nedavnem občnem zboru. Zasedanje se bo začelo ob 20.30 s sledečim dnevnim redom. 1) Izvohtev predsednika in dveh podpredsednikov 2) Imenovanje izvršnega odbora 3) Imenovanje komisij 4) Ocena občnega zbora 5) Organizacijska vprašanja 6) Razno Glede na pomen dnevnega reda vodstvo zveze vabi člane k polnoštevilni udeležbi. Stališče o Kraškem parku V zvezi s stališčem, ki ga je zavzela kmetijska komisija občine Devin-Na-mezina 8. marca 1999, Želijo predstav-niki KZ, ki so elani te komisije, podati s'edeca pojasnila: Skladno s stališčem, ki ga KZ dosled-zagovarja že od začetka debate o koškem parku, so njeni predstavniki od-j°Cno nasprotovali takšni zamisli parka, ki ne bi izražala sledečih principov: 1. Park naj se omeji na 5 naravnih re-zevatov, izrazitega naravovarstvenega Pomena, ki jih je kmečki človek že itak Prepustil naravi. 2. Izdelajo naj se in lavno obravnavajo pravila, da bo vsem lasno, katere ugodnosti oz. bremena ^akajo kmetovalce, lastnike, in širše krasko avtohtono prebivalstvo. 3. Upra-Va parka naj se dodeli KGS, ta pa naj fesnicno postane (ne le na papirju, kakor smo mu že od vedno priCa) tisti koordinacijski in upravni organ, ki ga Nrietijski sektor nujno potrebuje. 4. Ko P°do jasna pravila igre in samo takrat, _, mogoče govoriti o morebitni razširit-Vl parka tudi na kmetijska območja. Ta postopek pa bi morali predhodno odo-, riti kmetovalci in posestniki potem, k° bi se prepričali o morebitnih ugod-riosti parka. Y skladu s temi principi smo podpi-Sajl' predstavniki izrazili svoje negativno mnenje o delimitaciji Parka, ki ga je Podlagala Dežela. To tudi v delnem Sozvočju s stališči, ki jih izražajo druženja srenj in Kraških lastnikov l °0ke l, 2, 4) katere posredno pred- stavljamo (ni jim bilo namreč dodeljeno mesto v omenjeni komisiji, medtem ko so naravovarstveniki prisotni v najpopolnejši zasedbi (..). V komisiji so bile iznesene tudi povsem, lahko rečemo diametralno, različne težnje. Predlog ni bil sprejemljiv za naravovarstveni svet, v kolikor celotno ozemlje občine, izvzeta seveda zemljišča, ki predstavljajo velike interese, bi moralo biti vključeno v deželni park; z njihove strani je bila torej postavljena zahteva po drugačnem upravnem organu v nasprotju z deželnim zakonom 42; predlagali so nadalje uvedbo obširnih rezervatov (to je predelov podvrženih najstrožji zaščiti okolja). Od teh teženj, ki so za nas popolnoma nesprejemljive tudi na ravni diskusije, se predstavniki KZ popolnoma ograjujemo in se bomo zoperstavili posegom, ki so de fakto neproglašena razlastitev kraške zemlje brez krkršnekoli odškodnine. Glede zapisnika in dokumenta, ki naj iz njega izhaja, pa želimo opozoriti, da ne izraža smiselne celovitosti stališč, ki smo jih kot predstavniki KZ zavzeli v omenjeni komisiji in ga zato smatramo za neverodostojnega kakor bodo za nas nesprejemljivi arbitrarni akti, ki bi obšli izražena stališča, ne da bi se o njih debatiralo v občinskem svetu. Prosimo torej župana naj ne zavzame stališča, ki bi bila osnovalna na pristranskih in nepopolnih osnovah. To za začetek. VValter Stanissa _________KORISTNI NASVETI_ Gojenje peteršilja V tem času sejemo veliko povrtnin. Med le-te sodi tudi peteršilj, dvoletna rastlina, ki pa jo po navadi gojimo kot enoletno. V drugem letu svoje rašče namreč peteršilj požene steblo, na koncu katerega se v pozni pomladi razvije cvet, na začetku poletja pa že zori seme. Poleg tega, da peteršilj uporabljamo kot začimbo, ga lahko prištevamo tudi med zelišča, saj dobro deluje na prebavo. Ce ga sejemo spomladi, ga lahko uporabljamo do jeseni, sajenje v jesenskih mesecih pa nam v toplejših legah omogoči uporabo do pomladnega časa, ko gre v cvet. Na ta način lahko razpolagamo s svežim peteršiljem malodane vse leto. Ta vsem dobro znana rastlina raste v skorajda vseh vrstah zemlje, ki pa mora biti propustna in dobro obdelana. Pred sejanjem tla dobro pognojimo z rudninskimi gnojili. V kolobarju naj peteršilj po možnosti sledi vrtnini, ki je bila dobro pognojena s hlevskim gnojem. Sejemo ga direktno na prosto, bolje v ozke vrste, ki naj bodo oddaljene 25-30 cm ena od druge. Na ta način olajšamo pobiranje, obenem pa lažje odstranjujemo plevel. Ker peteršiljevo seme počasi kali je bolje, da ga spomladi ne sejemo prezgodaj, saj bi v primeru hladnega vremena lahko do vzklitja poteko 20 ali več dni. Ob jesenskem sajenju pa moramo paziti predvsem, da se posejana gredica ne posuši. Zato jo pokrijemo z žakljevino ali z drugim rastlinskim materialom: na ta način navadno vzkali v približno desetih dneh. Količina semena, ki jo porabimo za 10 kv. metrov površine je približno 2 ali 3 grame, če sejemo v vrste. V primeru sajenja po vsej površini se seveda količina semena poveča. Dozoreni peteršilj navadno režemo, ko je visok približno 15 do 20 cm, po rezanju pa kaj kmalu spet požene. SORTE - Najbolj razširjen je navadni peteršilj, ki je najbolj aromatičen, kompakten, ima največ vonja ter gladke liste. Poznamo tudi sorto Gigante dlta-lia, ki je zelo bujna in produktivna ter nekoliko spominja na zeleno. Ima velike in visoke liste, ki rastejo na močnih steblih. Drugačen od teh dveh je pa kodrolistni peteršilj. Zelo je trpežen in gost, primeren za okrasek raznim jedem, saj nakodrani listi skoraj nimajo stebla. Poznamo še peteršilj z debelimi listi, ki je zelo odporen mrazu. Namesto zelenih li- stov uporabljamo korenine, ki jih pobiramo pred mrazom in hranimo v pesku, pri sobni temperaturi. Korenine te vrste imajo mehko, belo in okusno notranjost. Kot zanimivost velja omeniti, da lahko rezani peteršilj hranimo za daljše obdobje v zmrzo-valniku. VARSTVO - Po navadi je peteršilj zdrava in odporna rastlina, lahko pa ga napadejo listna pegavost ali druge glivične bolezni. Ker ga sproti uporabljamo je vsekakor bolje, da ga ne škropimo. Učinkovito je kolobarjenje, tudi proti morebitnim škodljivcem, ki živijo v zemlji, vsaka dva ali tri leta. Ce bolezni poškodujejo liste, jih poberemo in odstranimo. Zalivamo zmerno in po možnosti ne direktno močimo listov. dr. Magda Sturman NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. aprila 1999 ______BERSANIJEVA REFORMA / V NASI DEŽELI UVEDLI LASTNE NORMATIVE__ FurianijoJulijska krajina ena od prvih z novim zakonom o trgovini Mezgec: »V tem trenutku lahko novosti negativno vplivajo no trgovce!« Preustroj trgovskega sektorja, ki ga predvideva Bersanijev reformni odlok, je dalj Časa buril duhove v Trstu in v Fur-laniji-julijski krajini. Zakon med drugim ukinja register trgovinskih obratov (REC) in razdeli blagovne tabele le na živilske in neživilske ter poveri deželam izvršilne norme, tržaški župan Ric-cardo Illy pa je že lani osvojil dekret in določil urnike obratovanja oziroma porazdelil tudi nove licence, saj Dežela FJK še ni imela svoje zakonodaje. To je tudi sprožilo polemike in konflikt med FJK, Illyjevo upravo in stanovskimi organizacijami, medtem pa je deželni zakon romal v Rim za njegovo odobritev. Vse kaže, da se je stanje sedaj uravnovesilo, saj je ministrski svet sredi aprila z nekaterimi ugovori dokonCo sprejel deželni zakonski osnutek o trgovini, ki je v FJK začel veljati od petka po njegovi uradni objavi. Gre za prvi »avtonomni« deželni zakon od izdaje zakona Bersani, ki prinaša v FJK novo tozadevno zakonodajo po devetih letih. V uradih Dežele imajo sedaj možnost proučiti in izpopolniti pravilnike in izvršilne norme. Z uvedbo zakona 19/4/99 je Dežela FJK odobrila pravilnik, ki zadeva med drugim urnike trgovin in javnih obratov, delitev blagovnih tabel na živilske in neživilske, prodajne površine, tečaje poklicnega izobraževanja, prodajalne na drobno in na debelo, dovoljenja za povečanje oz. premestitev obratov. Med prve novosti spada obvezna izpostava cen artiklov v izložbah (globe gredo od enega do šest milijonov lir) in možnost odprtja v osmih nedeljah v letu. Poleg tega ni potrebna licenca za obrate z manj kot sto kvadratnih metrov površine, v turističnih krajih pa bodo veljale izjeme, ki jih je predvideval star pravilnik. Po besedah odbornika Sergia Dressija in deželnega ravnatelja za trgovino Untenvegerja je prednost na blagovnih tabelah, na urnikih (deset in dnevno in največ 56 ur tedensko razen izjem za vecstoritvene obrate), določitev prodajnih površin za malo, srednjo in veliko distribucijo (pod sto kvadratnih metrov, med 100 in 800 kv. m. in nad 800 kv. m.). Dežela predvideva tudi izjeme za občine na hribovitih območjih, observatorij za kontrolo in monitoražo na področju potreb in deželne trgovine, v pretres bo vzela možnost tečajev usposabljanja trgovcev in turistične občine, v prihodnjih mesecih pa bodo tudi določili t.i. programske naCrte, ki vsebujejo tudi urbanistične predpise. Nov deželni zakon bo torej vnesel spremembe, še najbolj v Trstu, kjer je vsem dogajanjem dosledno sledil tajnik sekcije trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Ervin Mezgec (na sliki), na katerega smo se obrnili za mnenje okoli novonastalega stanja. Kot je povedal, je moral deželni zakon stopiti v veljavo najkasneje 23. aprila, saj bi v nasprotnem primeru tudi v FJK postal veljaven Bersanijev odlok. Združenje se je sicer o zadevi že bilo pozanimalo na Deželi, kjer so dejali, da bi morali v kratkem uradno objaviti deželni zakon o trgovini, ki ga je dokončno potrdila vlada. Po Mezgecovi oceni vsebuje deželni zakon glede na zakon Bersani večje omejitve. Podčrtati je treba vsekakor, da bosta veljali le dve blagovni tabeli, in sicer živilska oziroma neživilska (Dežela FJK je v prvotnih načrtih predvidevala štiri tabele, saj naj bi poleg živilske licence obstajale tudi licence za oblačila in povezane proizvode, za osebe in hiše ter za tehnične artikle), ker je Dežela FJK sprejela zadevni ugovor vlade. Bistvene razlike, je dejal Mezgec, zadevajo prodajne površine in urnike. V FJK so slednji sedaj od 5. do 22. ure, naš sogovornik pa se je vprašal, kako je s površinami. Trenutno zakon ne predvideva v tem smislu ničesar, tako da je odprtje obrata zagonetka. Omenimo naj tudi, da deželni zakon predvideva možnost odprtja veCsto-ritvenih obratov (po modelu ameriških drug-sto-re), za katere izdajo licenco občine. Obrate bo mo-goCe odpreti na odročnih območjih (kot so lahko Beneška Slovenija, hribovita območja itd.), storitve pa gredo lahko od bencinske Črpalke in gostilne do bara in trgovine. Kar zadeva tabele, bo po njegovem mnenju zelo težko urbanistično načrtovanje, saj bodo trgovine ena ob drugi in bodo prodajale vsemogoče (prodajalec sadja in zelenjave bo npr. lahko prodajal delikatese). Dokler ni uradnih podatkov, uradno torej ni mogoče vedeti, kaj bo. Točnih številk ni, Mezgeca pa zanima, kako bo mogoče usklajevati trgovine, ko bo lahko lastnik drogerije prodajal artikle visoke mode, danes pa je vse veC govora o specializaciji. Poleg tega, je poudaril, bo ostalo obvezno izobraževanje oziroma vpis v REC samo za živilski sektor. Tržaško časopisje je pred kratkim objavilo intervju z vodjo neke stanovske organizacije trgovcev, ki je jasno povedal, da je v enem letu živilski sektor izgubil 30 odstotkov dela, trgovine oblačil so izgubile 50% poslov, zlatarne pa do 65 odstotkov (vprašalnik je zadeval približno tristo trgovin). V takem trenutku, je menil Mezgec, take novosti, kakršne pričakujemo, lahko negativno vplivajo na trgovce in na odjemalce. Mezgec je opozoril na dodaten problem. Za lastnike trgovin obstaja namreč letos možnost državnega prispevka v višini do deset milijonov lir v primeru, da vrnejo licen-, co in zaprejo svojo dejavnost (it. »rottamazione delle licenze«). Vse kaže, da bo mnogo lastnikov trgovin iz vseh sektorjev izkoristilo to priložnost in bo do 30. junija zaprlo obrate ter šlo v pokoj. Po tem datumu, je podčrtal Mezgec, bomo prešteli, koliko trgovin bo ostalo na tržišču in kaj bo m0' goCe nuditi odjemalcem. Predstavnik SDGZ s® je nazadnje vprašal, ali je imelo smisel za Tržaško občino določiti urnik® obratovanja, ko pa je bilo povsem jasno, da bi se zadeva v kratkem spremenila. Taka odločitev ni bila pametna, je pri' stavil Mezgec. Poleg tega deluje Država na en način, dežele na drug način, občine na tretji-Logično je torej, da n® delajo za trgovce kot tudi ne za odjemalce, saj bi morale v tem primeru skupno odločati. Povsem normalno je torej, j® zaključil Mezgec, da se referendumi končajo, ko se je zgodilo preteklo nedeljo. Aljoša Gašperlin TRST / V VELJAVI NOVA DOLOČILA ZA KONTROLO AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH PLINOV Modra nalepka obvezna tudi za katalizirane avtomobile Velja za vozila registrirana pred 1.1.1996 - Razpored kontrol Pred kratkim je Tržaška občina določila, da je »plava nalepka« obvezna tudi za katalizirane avtomobile, ki so bili registrirani do 12. decembra 1995. Kontrola izpušnih plinov je možna pri usposobljenih avtomehaničnih delavnicah (tudi v drugih občinah), o novem ukrepu pa nam je dodatne informacije v imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja posredoval Denis Salvi. »Plava nalepka« je obvezna za avtomobile na bencinski pogon, katerih lastniki prebivajo v tržaški občini kot tudi za podjetja, ki imajo sedež v tržaški občini, Čeprav lastnik podjetja biva v drugi občini. Kontroli je obvezna za vse avtomobile. Vozila, ki so bila registrirana pred 1. januarjem 1988 jo morajo opraviti vsakih šest mesecev, avtomobili, registrirani do 31. decembra 1995 pa enkrat letno (od tega datuma dalje so vsi v Italiji proizvedeni avtomobili katalizira- ni, pa tudi za vozila iz uvoza velja, da morajo biti opremljena s katali-zitorjem). Za kontrolo izpušnih plinov velja sledeči razpored: do konca maja, Ce je zadnja številka na oštevilčenem delu tablice 1 ali 2; do konca junija, Ce so zadnje številka 3, 4 ali 5; do konca julija za številke od 6 do 8 in do konca avgusta za številki 9 ali 0. Lastniki vozil se morajo vsekakor držati zapadlosti, ki je navedena na nalepki. Letošnja novost je torej »plava nalepka« za katalizirane avtomobile in za vozila, ki so opremljena z napravami za zmanjšanje količine izpušnih plinov in so bila registrirana pred 1. januarjem 1996. Za katalizirane avtomobile, ki so bili registrirani do 31. decembra 1995 in morajo letos opraviti revizijo, je potreben pregled izpušnih plinov najkasneje do revizije ali v teku revizije. Za vozila, ki so že opravila revizijo, je potrebna kontrola v teku 12 mesecev, odkar je bila opravljena zadnja revizija. Katalizirane avtomobile, pri katerih so opravili revizijo pred veC kot enim letom, je potrebno ponovno pregledati po zgoraj omenjenih rokih. Lastniki kataliziranih vozil se lahko obrnejo na usposobljene avtomehanike oziroma elektromeha-niCne delavnice, ki morajo na vidnem mestu obvezno izpostaviti uradno pooblastilo. Delavnice razpolagajo s posebnimi napravami za testiranje izpušnih plinov in poskrbijo za morebitna popravila, pri SDGZ pa je včlanjenih 24 usposobljenih delavnic. Najvišja cena, ki jo je določila Občina za kontrolo je 18 tisoC lir (plus morebitna popravila). Znesek je relativen, saj določijo cene neposredno delavnice, ki večkrat opravijo delo za svoje stranke brezplačno. Naj dodamo, da so stroje oz. naprave za kontrole delavnic kontrolirali višini enega milijona lir. pred kratkim in imajo vsi občin- Za informacije se lahko zaiid®' sko dovoljenje za delovanje. resirani obrnejo na Tržaško občin0 Za kršitelje so globe visoke, in (urad za stike z javnostjo, Trg sicer 378.000 lir za vozila brez na- Unita 4/e od 9. do 17. ure od V° lepke, Ce pa ta ni na vidnem me- nedeljka do Četrtka ter od 9. do 1 • stu, znaša kazen 25 tisoC lir. Za ure ob petkih in sobotah (tel 04 delavnice, ki zagrešijo nepravilno- 6754850). sti pri svojem delovanju, je globa v A REPENTABOR - Repen ZGONIK - Božje polje TRŽIČ - VI. Boito NOVICE RAI proti FIGO zaradi tekme Hrvaška-ltalija SAINT VINCENT - RAI je v vojni z nogometno zvezo zaradi sklepa, da se sredova prijateljska tekma med Hrvaško in Italijo odigra s pričetkom ob 17.30 namesto ob 20.30. »Pokazalo se je, da vojno stanje ni pravi razlog za spremembo umika, bolj bo držala teza, da je na pritisk klubov padla odločitev, da se igralci omogoči Čimprejšnji povratek domov,« trdijo v vodstvu italijanske televizije, ki je za prenos tekme odštela 3, 5 milijarde lir, oddajala pa jo bo v ekonomsko nezanimivem Časovnem pasu. Roberts ml. najhitrejši na treningu v Motegiju MOTEČI - American Kenny Roberts ml. (Suzuki), zmagovalec prve letošnje preizkušnje za svetovno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu, je bil najhitrejši na kvalifikacijah za drugo dirko sezone, VN Japonske v Motegiju. Drugo startno mesto v razredu do 500 ccm si je zagotovil Avstralec Michael Doohan (Honda), tretji pa je bil Spanec Carlos Che-ca (Yamaha). V razredu do 250 ccm je bil najhitrejši Italijan Franco Battaini (Aprilia) pred Japoncema Sinjo Naka-nom (Yamaha) in Tomjem Ukavo (Honda). Prvo mesto nepoznanega 27-letnega Battainija, ki šele dve leti nastopa v svetovnem prvenstvu, z moto-ciklizmom pa se je zaCel ukvarjato po 20. letu, je prava senzacija. Njegov letošnji cilj je uvrstitev med prvih pet. V najšibkejšem razredu pa bo z najboljšega startnega mesta nedeljsko dirko zaCel Italijan Lu-cio CeccMnello (Honda), drugi je bil njegov rojak Roberto Locatelh (Aprilia), tretji pa Spanec Emilio Alzamora (Honda). Dirke so bile davi navsezgodaj. New York premagal Charlotte NEW YORK - Košarkarji moštva New York Knicks so v tekmi lige NBA premagali Charlotte s 110:105 in tako prekinili niz devetih zaporednih zmag Sršenov. Allan Houston je za Kratkohlačnike dosegel 30 točk, največ v sezoni, Patrick Evving pa jih je dodal 26. Moštvo Vladimerja Stepanie Seattle Super-sonics je bilo uspešno na gostovanju v Vancouvru. Izkazal se je Don MacLean z največ točkami v tej sezoni (25), prav toliko pa jih je dosegel tudi Gary Peyton. Nekdanji Olimpijin igralec je še vedno na seznamu poškodovanih, tako da zmage svojega moštva ni mogel spremljati niti s klopi. Izidi lige NBA: VVashington VVizzards - Atlanta Havvks 78:89, New York Knicks - Charlotte Homets 110:105, Orlando Magic - Toronto Raptors 88:95, Chicago Bulls - Boston Celtics 71:100, Mihvaukee Bucks - Cleveland Cavahers 79:75, Denver Nuggets - Golden State VVarriors 96:84, Los Angeles Clip-pers - Houston Rockets 106:101 podaljšek, Sacra-mento Kings - Minnesota Timbervvolves 105:97, Utah Jazz - Portland Trail Blazers 96:85, Vancouver Grizzlies - Seattle Supersonics 84:97. Nenavadno praznovanje LONDON - Nogometaš Manchestra Uniteda David Beckham je rojstvo svojega prvorojenca Brooklyna praznoval na nenavaden način. Sinovo ime si je dal z velikimi Črkami tetovirati na hrbet. BoleC poseg je trajal štiri ure. Brooklynova mati je Članica znane pevske skupine »Špice girl« Victoria. NOGOMET / DANES V 29. KOLU NOGOMET Bo Milanu že danes uspelo prehiteti Lado? Tako Milan kot Lazio pa bosta pred nelahko nalogo - Derbi kola v Turinu (Juventus - Fiorentino) - Udinese proti Interju Triestina danes v vlogi favorita Doma proti Giorgioneju RIM - Pet kol pred koncem postaja italijanska nogometna A liga vse bolj zanimiva tako za vrh kot spodnji del lestvice. Vodilni Lazio bo gostoval v Genovi pri Sampdo-rii, ki krvavo potrebuje točke za obstanek v ligi. Sampdoriin trener Spal-letti ima nekaj težav s postavo, kajti Ortega še ni povsem nared. Čeprav je Nesta diskvalificiran, pa ima trener Eriksson na razpolago toliko število kakovostnih nogometašev, da bo lahko samo izbiral najboljšo psotavo. Vse kaže pa, da bo na sredini terena igral Mancini in da bosta v konici Vieri in Salas. Pred nelahko nalogo bo tudi drugouvrščeni Milan, ki bo igral v Vicenzi, ki tudi ni na varnem pred izpadom. Milan je zadnje Čase v odlični formi in kar melje z nasprotniki, tako da je Laziu odšCipnil skoraj ves zaostanek in sedaj zaostaja le za eno točko. Bo že danes Milan prehitel rimsko moštvo? V Milanovem taboru so dokaj oprezni. Trener Zaccheroni je sicer prepričan, da bodo njegovi fantje dali vse od sebe, in je še dodal: »Misliti moramo predvsem nase in ne na to, kaj bo storil Lazio. Ta Cas igramo zelo dobro in od svojih igralcev priackujem takšno zavzetost in odločnost, ki so ju pokazali na tekmi proti Udineseju.« Precej zanimivo bo tudi v Milanu, kjer bo domači hiter gostil Udinese. hiter je v tej sezoni povsem razočaral in že pripravlja ekipo za naslednjo prvenstvo. Vse kaže, da je že na dobri poti, da bo najel Jugoviča in Panuc-cija. Danes proti Udineseju bosta v konici igrala Ronaldo in Zamorano. Vi-demCani pa bodo igrali s standardno postavo. Tekma bo za obe moštvi, predvsem za Inter, pomembna za uvrstitev za pokal UEFA. Derbi kola bo vsekakor v Turinu, kjer se bosta pomerila Juventus, ki je bil komaj izločen iz lige prvakov, in Fiorentina. Florentinsko moštvo naj bi se baje zanimalo za Ravanel-lija, ki igra pri Marseilleu. Včeraj pa je sam Ravanel-li izjavil, da bo še naprej ostal v Franciji, saj ga veže pogodba z 01ympi-queom še za dve leti. DANAŠNJI SPORED (16.00): Cagliari - Perugia (v prvem delu 1:2), Empoli - Bari (1:2), Inter - Udinese (1:0), Juventus - Fiorentina (0:1), Piacenza - Venezia (0:0), Roma - Parma (1:1), Salemitana - Bologna (1:1), Sampdoria - Lazio (2:5), Vicenza - Milan (0:1). B liga: Treviso zanesljivo TREVISO - V včerajšnjem anticipiranem srečanju italijanske nogometne B lige je Treviso doma preamgal Ge-noo z 2:0 (1:0). Strelca sta bila Beghetto v 20. in Lantignotti v 68. minuti. DANAŠNJI SPORED (16.00): Atalanta - Torino (v prvem delu 1:2), Cremonese - Lucchese (1:2), Lecce - Termana (1:0), Napoli - Chievo (2:0), Pescara - Cosenza (5:1), Ravenna - Monza (0:1), Reggiana - Cesena (0:2), Reggina - Fidelis Andria (1:0), Verona -Brescia (2:0). Alessandro Nesta (Lazio) je diskvalificiran TRST - Za današnjo domačo tekmo 31. kola v C2 lig1 proti Giorgioneju je upati J6, da bi »društvena nesoglasja® negativno ne vplivala na igralce. Tržaško moštvo, ki je drugo na lestvici, bo danes igralo proti ekipi, ki je na zlau sredini lestvice in je zato 26 povsem na varnem. Tržačani naj bi bili torej nesporni fay°j riti, toda trener Mandorlim svari svoje, da je treba današnjega tekmeca spoštovati, kajti Giorgione bi lahko pripravil tržaškim navijačem neugodno presenečenje. DANAŠNJI SPORED (16.00): Castel S. Pietro - Tera-mo (v prvem delu 0:1), Fano -Tempio (0:1), Gubbio - Trento (1:1), Maceratese - Viterbese (0:2), Mestre - Vis Pesaro (1:3)’ Rimini - Baracca Lugo (2:1)' Torres - Faenza (1:0), Sassuo-lo - Sandona (0:0), Triestina -Giorgione (0:0). KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE ZA NASLO^ Kinderju bi lahko trda predla Proti Vareseju morda brez Daniloviča - Teamsystem v Trevisu Drugi tekmi polfinale konCnice košarkarskega prvenstva bi lahko bili zanimivejši od prvih, na katerih so gostitelj o zlahka prevladali. Bolonjski Kinder bo po velikem razočaranju v Miinchnu gostil Varese v težkih razmerah, saj je nastop »večnega bolnika« Saše Daniloviča zelo pod vprašajem. Srbski as že proti Zaljgirisu ni igral kot zna in je sploh daleC od optimalne forme, zato utegne biti psihično bolj sproščeni Varese sila nevaren. Malo verjetno je tudi, da bi se Teamsystem proti Benettonu »sprehajal« tudi v Trevisu, kot se je v Bologni. Na domačih tleh se lahko Skansijeva peterka proti Benettonu ponaša z 12 zaporednimi zmagami, v venetu bi morala biti pesem drugačna. Vsekakor današnji srečanji nista odločilni, ker se v polfinalu igra na tri zame. Tretja tekma bo že v torek, 27., morebitna Četrta v četrtek, 29. aprila, morebitna peta pa v nedeljo, 2. maja. Spored (v oklepaju izid prve tekme): Kinder - Varese (69:83), Benetton " Teamsystem (69:82). Tanjevičev poziv GRADE2 - Selektor italijanske košarkarske reprezentance Bogdan TanjeviC upa v čimprejšnjo vrnitev kosovskih beguncev na njihm ve domove, hkrati pa poziva k takojšnji prekinitvi Natovega bombardiranja. »Vi si sploh n® morete predstavljati, kako se počutim«, je 113 predstavitvi priprav »azzurrov« za nastop 113 košarkarskem EP povedal TanjeviC, ki je Črnogorec beograjskih staršev, doraščal pa je v Sarajevu. V Sloveniji po pričakovanjih Za naslov slovenskega košarkarskega prvaka se bosta tudi letos potegovala ljubljanska Union Olimpija in celjska Pivovarna Laško-Izida 3. polfinalne tekme: Laško - Kraka 89:7 (54:31); Union - Savinjski Hopsi 90:57 (50:321-Finale se začne v sredo, 28. aprila. KOLESARSTVO / DIRKA AMSTED GOLD RACE ZA SVETOVNI POKAL ODBOJKA / KONČNICA ZA NASLO^ Boogard boljši za dva centimetra MAASTRICHT - Nizozememski kolesar Michael Boogerd (Rabobank) je zmagovalec 34. Amstlove zlate dirke (Amstel Gold Race) v Maastrichtu, pete letošnje preizkušnje za svetovni pokal. Boogerd si je zmago na 253 kilometrov dolgi dirkizagotovil v Sprintu, v katerem je le za dva centimetra premagal Američana Lanca Armstronga. Tretje mesto je zasedel Italijan Gabriele Misa-glia, vodstvo v skupnem seštevku pa je zadržal Belgijec Frank Vanderbroucke. Dirka se je začela odločati približno 40 kilometrov pred ciljem, ko je pobegnila skupina štirih kolesarjev. Videti je bilo, da se bosta poleg Boogerda in Armstronga za zmago borila še Misaglia in Zberg, vendar je slednji nesrečno zadel ob motor kamermana, pri tem pa padel in oviral tudi Italijana. Nizozemec in American sta nesrečo nasprotnikov izkoristila in med seboj odločila zmagovalca. Nekoliko presenetljivo je imel vec moči Nizozemec, ki je z zmago nekoliko »zacelil rane«, ki jih je pridobil. zaradi lanske smole na svetovnem prvenstvu prav v Maastrichtu, ko je medaljo izgubil zaradi poCene zračnice. »Nisem pričakoval, da bi lahko v Sprintu premagal Armstronga. Sprint ni naCin, ki bi mi prinašal zmage, toda tokrat se mi je posrečil,« je po dirki dejal Boogerd, ki je bil drugi že na prejšnji dirki svetovnega pokala Liege-Bastogne-Liege. Italijan Michele Bartoli, vodilni na svetovni jakostni lestvici, je tako sklenil prvi del svetovnega pokala brez zmag, vendar pa položaja ni dramatiziral. »Moštvo Rabobank je bilo tokrat za nas preprosto premočno,« je priznal Bartoli. Izidi: 1. Michael Boogerd (Niz/Rabo-bank) 6:37:23 (povprečna hitrost: 38, 547 km/h); 2. Lance Armstrong (ZDA); 3. Gabriele Missaglia (Ita) + 16; 4. Maar-ten Den Bakker (Niz); 5. Laurent Roux (Fra); 6. Leon van Bon (Niz) +46; 7. Markuš Zberg (Svi); 8. Gianmatteo Fa-gnini (Ita) +51; 9. Daniele Nardello (Ita); 10. Marco Velo (Ita) +54. Vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Frank Vandenbroucke (Bel) 199 točk; 2. Michael Boogerd (Niz) 170; 3. Andrei Cmil (Bel) 168; 4. Peter Van Petegem (Bel) 135; 5. Zbignievv Spruch (Pol) 124; 6. Markuš Zberg (Svi) 101; 7. Andfea Tafi (Ita) 100; 8. Leon van Bon (Niz) 99; 9. Maarten Den Bakker (Niz) 98; 10. Michele Bartoli (Ita) 91 11.'Erik Zabel (Nem) 87; 12. Johan Museeuw (Bel) 84; 13. VVilfried Peeters (Bel) 82; 14. Lance Armstrong (ZDA) 70; 15. Jo Planckaert (Bel) 69; 16. George Hincapie (ZDA) 65; 17. Laurent Roux (Fra) 52; 18. Gabriele Missaglia (Ita) 50; 19. Tom Steels (Bel) 50; 20. Stefano Garzelli (Ita) 46. Američan Armstrong pred končnim Sprintom zaskrbljeno gleda, kdaj mu bo Nizozemec Boogasrd ušel Sisley prepričljivo Iveco Palermo ni ponovil igre iz Cuneo TREVISO - V prvi tekmi 2. kola polfinalne faze odbojkar ske konCnice je Sisley iz Trevisa s 3:0 (15:11, 15:10, 15-premagal palermski Iveco, ki je v prvem kolu presenetil zmago v Cuneu. SISLEY: Gardini 21 (8+13), Gravina 7 (1+6), Papi 3 (6+12), Farina (Ubero), Bernardi 26 (12+14), Blange 7 (3+4)' Giretto, Fomin 25 (7+18), Tencati 6 (1+5). Santuz, PipP1, Cisolla. IVECO: Held 16 (3+13), (0+2), Vicini (libero), Diago Hemandez 26 (7+19), Spada, Milone 12 (2+10). DANES: časa Modena - Alpitour Cuneo. Zlatanov 23 (5+18), Dennis 2 4 (3+1), Cantaealli 17 (2+1 V finalu Rios in Kuerten MONTE CARLO - Finalista letošnjega teniškega pl venstva Montecarla na peščeni površini sta Cilec Ri°s , Brazilec Kuerten. Deveti postavljeni igralec Rios je v p° finalu s 6:4, 3:6, 6:2 premagal nepostavljenega Francoz Goldmana, Kueretn (št. 13) pa je izločil Spanca ManO (15) s 3:6, 6:3, 6:3. Maribor nadigral Koper Izidi včerajšnjih tekem 25. kola 1. slovenske noogrn®41' lige: Mura - BS Tehnik 1:2 (1:2), Maribor Teatanic - K°P 5:0 (4:0), Rudar Velenje - Živila Triglav veCema tekma. DANES: Potrošnik - Primorje, Hit Gorica - Publikum’ rotan - SCT Olimpija. Prvak je Španija LAGOS - V finalu svetovnega nogometnega prvem mladih do 20 let je Španija s 4:0 premagala Japonsko. ^ - mi za tretje mesto je Mah z 1:0 (1:0) premagal Urugvaj- E zadetek je v 29. minuti s prostega strela dosegel Keita. KOŠARKA / PORAZ JADRANOVCEV V PRVI TEKMI KONČNICE Prvo dejanje pripadlo Arteni Jadran Nuova Kredit-na - Artena Pordenon 53:58 (33:27) JADRAN: Arena 12 [3:3, 3:5, 1:5), Černe 5 [iN, 2:7, -), Pregare 2 [2:2, 0:3, 0:2), Slavec 10 l'> 2:2, 2:3), Franco (-, 0:1, -), Rauber 9 (1:2, 4:9, 0:3), Grbec 10 (3:6, 2:4, 1:2), Hmeljak 5 (0:2, 4:4, 1:2), Valente nv, M. Austin nv. Trener Vatovec; SON: 12; SON: Pregare (40), 3T: Slavec 2, ^rena 1, Grbec 1, rfemljak 1. ARTENA PORDENONE: Cipolla, L. Marella 40 (-, 5:9, -), Lovatini, ^anetti 2 (-, 1:2, 0:1), "ellanca 7 (1:2, 3:7, 0:3), Ghivild 5 (-, 1:1, 1:3), Serrao 2) -, 1:1, -), Di Erampero 8 (-, 1:3, 2:4), Marella 21 (5:6, 8:15, u> Gulielmo nv; Trener: Montena. SON: 15; 3T: Di Prafaro i, Chivilo 1. SODNIKA: Isnibalda [Milan) in Bazzano (Por-uenon). Prvo tekmo konCnice Prvenstva C lige v nabi-0 polni telovadnici Er-^atti je sinoči zasluženo Pobila Artena iz Pordenona. Jadranovce sedaj caka v sredo zvečer popravni izpit v Pordenonu. Glede na izenačeno-st sinočnjega obračuna, naša združena ekipa ima .6 rnožnost, da stanje l2enaci in se v tretji tek-nb v soboto doma uvrsti v nadaljnji krog. , Vzroka sinočnjega Ja-uranovega poraza sta, po našem mnenju, v gla-Vern dva: slaba igra v na-Padu in obramba na Ar-®ninem najboljšem uelcu, veteranu Mauri-lu Marelli (letnik ®37!), ki se je skoraj Poigraval z Jadranovo nbrambo in dosegel kar 4 točk. Vatovčeva na-jnora, da bi ne dovolili ordenončanom večji Jkupicek od 65 točk, je lcer uspela, pa kaj, ko v , aPadu našim °sarkarjem, razen obča-sn° nilademu Christianu Slavcu, ni šlo in ni šlo od rok. Sam začetek tekme je bil zajadranovce zelo slab. Gostje so takoj povedli za 7 točk (9:2) in vodstvo z odličnim Marelic tudi obdržali do 15. minute. Nato so ja-dranovci s čvrsto obrambo nadoknadili ves zaostanek in ob polčasu celo vodili za 7 točk. Tudi začetek drugega polčasa ni bil nič kaj obetaven za našo ekipo, ki je bila še vedno zelo pomanjkljiva v napadu, tako da so gostje v 10. minuti povedli za 3 točke in odtlej vodstva niso več izpustili iz rok. Stalne menjave, ki jih je izvajal trener Vatovec, niso nič zalegle. Gostje so še naprej igrali zelo strumno in požrtvoval- no ter tako zasluženo slavili zmago. »Arteni čestitam za zmago, saj si jo je povsem zaslužila. Predvsem smo odpovedali v napadu. V sredo v Pordenonu moramo potegniti na dan vse energije, kajti nismo brez možnosti za zmago. V sredo bodo oni igrali pod psihičnim pritiskom. Čestitam veteranu Marelli, ki je sinoči igral zares odlično« je po tekmi dejal Jadranov trener Vatovec. Trener Pordenonča-nov Montena: »To je le prvo dejanje, ki se je za nas dobro izteklo. V sredo pa v Pordenonu pričakujem še ostrejši boj. Obe ekipi imata enake možnosti za zma- go.« (bi) Grbec je dosegel 10 točk KOŠARKA / DERBI MOŠKE D LIGE ZA OBSTANEK Zmagala je bolj motivirana ekipa Kontovel po vodstvu z osmimi točkami podlegel conski obrambi Cicibone Marsich Kontovel Nuova edile - Cicibona pref. Marsich 54:63 (31:33) KONTOVEL: M. Emili, Spadoni 1 (1:2), Paoletic 5 (2:2), Turk 17 (5:5), Umek 6 (4:8), I. Emili 6 (0:2), Križman 4, B. Starc 5 (1:2), Čeme 6 (2:2), Godnič 4 (0:2). Trener: C. Starc. SON: 27; PON: Spadoni, B. Starc; 3T: Paoletic 1, Turk 2. CICIBONA: Persi 14 (4:10, 5:9, 0:2), Stokelj 0 (-, 0:3, -), Furlan 3 (1:2, 1:7, -), Zuppin 15 (5:6, 5:9, -), Vidali nv, Uršič 23 (4:6, 8:11, 1:3), Jogan 2 (2:2, 0:2, 0:1), Križmančič 6 (2:4, 2:2, -), Bandi nv, Mura nv. Trener: Battilana. SON: 21; 3T: Uršič 1. »Zmagala je bolj motivirana ekipa«, je po včerajšnjem derbiju za obstanek v tej ligi dejal »veteran naše košarke Vanja Jogan, ki je po daljšem času priskočil Ci-ciboni na pomoč. Zmagala je torej Cicibona, čeprav Bat-tilanovi ekipi v začetku ni kazalo najbolje. Kontovelci so namreč poletno začeli in poveli z osmimi točkami razlike. Tedaj pa so cicibonaši spremenili obrambo od mož-moža v consko razvr- stitev in s tem ustvarili Kontovelcem velike težave. Kontovelov napad je povsem odpovedal in cicibonaši so z delno razliko 12:0 prevzeli vodstvo, ki ga nato skozi vso tekmo niso več izpustili iz rok. Tudi v drugem polčasu se je v glavnem bil izenačen boj, s tem da so cicibonaši vedno imeli rahlo prednost, ki so jo nato ob koncu tekme povečali na 9 točk. Veselje v Ciciboninem taboru je bilo po tekmi seveda veliko. Trener Battilana pa je tako ocenil srečanje: »Odločilna je bila naša večja želja po zmagi in večja motivacija vseh naših igralcev. Za to zelo pomembno zmago so prav vsi fantje zaslužni, posebno pa bi pohvalil Uršiča in Zuppina. S to zmago smo sicer napravili korak naprej na poti do rešitve, še naprej pa moramo zmagovati, kajti čaka nas še zelo težka in naporna naloga«. Konotelov spremljevalec Sergij Čeme je pristavil: »Po zelo dobrem začetku smo nekoliko popoustili, kar so nasprotniki izkoristili. Zmaga Cicibone je povsem zaslužena, saj so bili njeni igralci bolj motivirani«. (bi) ____ODBOJKA / PO ZMAGI NAD VIRTUSOM TRI KOLA PRED KONCEM ZENSKE C LIGE_ Nuova kreditna spet v B2 ligi Kljub okrnjeni postavi zlahka - Mirna Eurospin uspešna - Brici namučili CUS, 3. zmaga Bora Nuova Kreditna - Virtus Favento 3:0 (15:12, 15:4, 15:13) NUOVA KREDITNA: Ciocchi 0+0, Crissani 1+0, Fabrizi 11+9, Furlan 2+3, Kalc, Mamillo, Pertot 7+5, Prestifilippo, Srichia 10+12. Slogašice se po enem letu vračajo v B-2 ligo. Napredovanje je bilo že dalj časa »v zraku«, saj je Nuova Kreditna velikokrat dokazala, da je najboljša, včeraj pa je prišlo tudi do matematične potrdite tri kola ped koncem prvenstva. Napredovanje so si naše igralke priigrale na najboljši način s čisto gladko zmago. Po napovedih bi morala biti tekma izenačena, saj Virtus krvavo potrebuje točke, derbi pa bi moral pedstvljali zanj še dodatno mitivacijo. Vendar so igralke Nuove Kredine takoj dokazale, da s slavjem ne mislijo čakati. Slogašice so nastopile okrnjene. Poleg Barbare Gregori, Martine Coretti in Petre Žagar, za katere je bilo znano že pred dnevi da jih ne bo, niti Nicol Mamillo ni mogla na igrišče (poškodovana roka) in je soigralke bodrila le s klopi. Trener Cač se je zato odločil za igranje z dvema podajačicama (Cocchi in Crissani), na centru pa je Gregorijevo nadomestila Jesenka Furlan. Ta postava je potem ostala na igrišču vse tri sete, od katerih je bil še najbolj izenačen prvi. katerem so sicer slogašice stalno vodile, Virtus pa je zaostanek skoraj vedno nadoknadil. Dragi set je bil pravi monolog Nuove Kreditne, ki je v enakem slogu zaigrala tudi v tretjem, ko je že povedla s 14:8. Virtus v Slogašice v letošnji C ligi skoraj niso poznale ovir AVTOMOBILIZEM / FORMULA TRI Zenič v Brnu (Azeta team) brez uvrstitve Za zamejskega drikača Alberta Ze-Mča se sezona v avomobilističnem srednj eevrop skem prvenstvu formule tri ni rodila pod srečno zvezdo. Na Prvi dirki včeraj v Brnu je namreč za-stavonoša Azeta teama s svojo dalla-r° 398 odstopil v 15. od Iti krogih, ko l® bil na tretjem mestu. Zenič se je na [^zmočeni progi (tekmovali so pod cle2jem) zavrtel, pri tem pa se mu je ^totor ugasnil, tako da dirke ni mogel Nadaljevati. Zmago na krstni prvenst-Veni dirki je dočakal Ceh Kurka (da-Nrraa 396 opel), drugi je bil Nemec ibier (daliara 397 opel), tretji pa Ceh rokopec (dallara 397 fiat). Zenič je zatem nastopil še na dirki Za Neško prvenstvo, to pa zato, da bi s svojim novim vozilom opravil čim-več kilometrov, saj ga je pred prvenstvenim Startom lahko samo enkrat preizkusil na Grobnku. V taboru Azeta teama so se odločili, da ne bodo nastopili z gumami za dež, vendar se je pokazalo, da je bila izbira vprašljiva. Zenič je Startal kot drugi, a takoj zdrknil na četrto mesto. Na posušenih ravnih delih proge je dobro vozil, v razmočenih ovinkih pa je imel precej težav in tudi na tej dirki mu ni uspelo privoziti čez ciljno črto. Danes bo v Brnu še ena dirka za srednjeevropsko prvenstvo, na kateri bo skušal Zenič vsekakor stopiti na zmagovalni oder. je še zadnjič skušal reagirati, preko 11. točke pa ni šel. Pri 14. točki so slogašice sicer kar šestkrat servirale, preden je odličen blok Jesenke Furlan dokončno zapečatil tekmo. Veselje, ki je sledilo sodnikovemu zadnjemu žvižgu, je bilo neizmerno. Igalke in trenerji pa so s svojimi mladimi, zvestimi navijači v telovadnici še dolgo proslavljali. (INKA) MOŠKA C LIGA Demar - Mirna Eurospin 1:3 (6:15, 3:15,15:9, 5:15) Mirna Eurospin: Božič 7+6, Celledoni 8+9, Co-lautti 2+1, Drasič 1+0, Mikolj 1+4, Peterlin 0+2, Princi 5+5, Riolino 13+18, Sgubin 0+0, Strajn 1+0, Veljak 4+1. Iz Prate se Mirna Eurospin vrača z novimi tremi točkami. Pred izredno pomembno tekmo, ko ob na Opčine prihodni teden prišel vodilni 11 Pozzo je trener preizkušal formo vseh svojih igralcev, ki jih je med tekmo zvrstil na igrišču. Demar, ki se na vse kriplje bori proti izpadu, se na vse mogoče načine skušal zoperstaviti gostom, vendar mu je to uspelo le v tretjem setu, ko je Mirna Eurospin sicer že visoko vodila, a si ji je nato zataknilo in ji ni uspelo prednosti obdržati. Kljub temu spodrsljaju ni bila zmaga naših fantov nikoli v dvomu in so v preostlih treh setih povem nadigrali gostitelje in delni izdi v setih povsem realno odražajo razmerje sil. Kot rečeno so se na igrišču zvrstili vsi igrici in to v različnih vlogah, tako da ima trener Peterlin povsem jasno pred-tavo o tem, v kakšni formi so in kaj bo treba v tem tednu še postoriti, da bodo do prihodnjega kola vsi nared. (INKA) Ostali izid: 11 Pozzo - Vi-vil 3:0 (15:5,15:7,15:9) MOŠKA D LIGA Naš prapor - VBU Videm 2:3 (15:13, 12:15, 11:15,15:12,11:15) NAS PRAPOR: Boškin 6+11, Devetak 4+3, Figelj, A. Juretič, V. Juretič 6+7, Korečič 3+2, Poletto 9+13, Sergo 9+10, Uršič 5+6. Naš prapor je tokrat resnično lepo presenetil. Ekipo, ki se bori za napredovanje, je prisilil, da igra tie-break, z osvojeno točko pa so si Brici hkrati matematično priigrali obstanek v ligi, ki resnici na ljubo že nekaj časa ni bil sporen. Tekma je bila izjemno izenačena, trajala pa je rekordni 2 uri 40 minut. »Tokrat smo naredili občutno manj napak kot ponavadi, če bi jih bilo še nekja manj, bi gotovo gladko zmagali,« je bil zadovoljen trener Igor Orel, ki je za odličen nastop še posebej pohvalil Diega Po-letta (odlično je nadomestil odsotnega Mitja Cevdka) in stebra moštva Daniela Boškina. Videmčani pa se lahko tolažijo, da je njihov neposredni tekmec tržaški Ri-gutti s 3:1 izgubil v Moši. Bor - Forda 3:2 (15:17, 4:15,16:14,15:13,15:10) BOR: Milič 3+2, Savarin 11+18, Jančar 6+5, Coloni 5+4, Cuk 10+15, Paulica, Šušteršoič 0+2, Jagodic 4+5. Servis (točke/napake): Bor 5/13, Porcia 7/16. Napake: Bor 25, Forda 23. Že izpadli borovci so dosegli tretjo zmago proti ekipi, ki se s Cornom še bori za obstanek. Plavim je uspel lepo podvig, saj so že izgubljali z 2:0 v setih, v 3. setu pa so gostje že void-li s 14:12 in bili na pragu gladke zmage. Toda borovci so tokrat res lepo reagirali in po zmagi v tem setu obrnili potek dogajanj na igrišču, gostom pa je tudi začelo zmanjkovati sape. Za zmago zasluži pohvalo vsa ekipa, ob tem, da je bil Patrick Savarin v napadu res neustavljiv, Goran Cuk pa je odlično igral v tie-breaku. ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - CUS Videm 2:3 (15:7, 14:16, 11:15,15:8,8:15) BOR: Ažman 9+9, Flego 10+3, Jana Miličevič 0+1, Sadlovvski 4+0, Zadnik 5+4, Faimann 7+5, Ster-nad 0+0, D’Aniello 7+11, Gruden, Zorka Miličevič. Servis (točke/napake): oboji 11/9. Napake: oboji 20. Borovke so s porazom proti že izpadlim Vi-demčankam krepko razočarale in ogrozile svoj obstanek v primeru, da bi iz lige izpadlo sedem ekip, kar ni ravno nemogoče. Zavedel jih je prelahko osvojeni prvi set, v katerem so kljub nezbranemu začetku gladko zmagale po samih desetih minutah igre. V nadaljevanju so plave zaigrale precej neodgovorno, nasprotnice so se opogumile in stopnjevale borbenost, borovke pa je zajela živčnost, tako da so se napake vrstile kot na tekočem traku. Se dobro, da jim je z boljšim servisom uspelo osvojiti četrti niz in točko. V tie breaku po vodstvu z 8:6 niso nanizale več niti ene točke (delni izid 0:9), naredile pa kar pet neforsiranih napak v napadu. domači šport Danes Nedelja, 25. aprila 1999 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Zarja/Gaja; 16.00 v Mara-nu Lagunare: Maranese - Primorje I. AMATERSKA LIGA 16.00 v Standrežu: Juventina - Opicina; 16.00 v Fiumicellu: Pro Fiumicello - Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA 16.00 pri BrišCikih, Ervatti: Kras - Romana POKAL VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 na Proseku: Primorje - Sovodnje ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Lucinico ODBOJKA MOŠKA C LIGA II. 00 v Trstu, Don Milani: Club Altura - Imsa DEKLICE 10.30 v Gorici: Azzurra - 01ympia Tiskarna Budin KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 11.30 v Gorici, na Rojcah: Arte - Dom Kmečka banka DEŽELNI KADETI 11.00 v Starancanu, Ul. Montes: Staranzano - Jadran; 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Arte Bittesini DEČKI 9.30 v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Alba PROPAGANDA DEKLICE 11.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt A - Polet TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 na PadriCah: Gaja - TC Zaccarelli ITALIJANSKI POKAL ZA ŽENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja - San Marco B Jutri Ponedeljek, 26. aprila 1999 ODBOJKA PLAV OFF NARASCAJNICE 18.15 na Proseku: Kontovel - Nuova kreditna KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 21.00 v Trsdtu, 1. maj: Bor Friulexport - Chiar-bola; 21.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Dom Metaltrading Obvestila KD BRIŠKI GRIČ vabi na praznovanja ob 1. maju na Dvoru v Steverjanu v soboto, 1. maja, s pričetkom ob 16.30 in v nedeljo, 2. maja s pričetkom ob 9.30 s Startom 20. spominskega pohoda Steverjan-GonjaCe. Ob tej priložnosti bo društvo nagradilo zveste udeležence vseh dosedanjih pohodov. Kdor bo pri vpisu predložil kolajne vseh pohodov, bo prejel primerno nagrado za zvestobo. Za informacije: tel. št. 0481-884187 (Maja). KD BRIŠKI GRIČ vabi na IGRE BREZ MEJA, tekmovalno srečanje športno-zabavnega značaja, v sklopu praznovanj ob 1. maju na Dvoru v Steverjanu, v nedeljo, 2. maja ob 14.30. Prijave pri Maji (tel. 0481-884187) do vključno 1. maja 1999. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni veCer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sem-polaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizativnih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. ZSSDI sklicuje v Četrtek, 29. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani pevskih zborov v Devinu 28. REDNI OBČNI ZBOR. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bo redni občni zbor društva v sredo, 28. aprila v občinski telovadnici Silvestri na Proseku ob 19.30 v drugem sklicanju. TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da so se pričeli teCaji-treningi za mladino ob sobotah, od 15. do 17. ure na sedežu društva, Mira-marski drevored 32. Odbojkarski trener Mario Čač gost Športela V jutrišnjemSportelu na televiziji Koper ob 22.30 bo gost v studiu trener odbojkaric Nove Kreditne Mario Cac, ki je po uspešnem prvenstvu, spet odprl dekletom vrata B2 lige. Koprske kamere so se prižgale na nogometnih igriščih kriške Vesne za derbi z Zarjo-Gajo in štandrežke Juventine ter na vodah Vipave za že tradicionalni prijateljski spust iz RenC do Sovodenj. Niso pozabili na prvo tekmo play-offa združene ekipe Jadran. V rubriki Šport pod Triglavom bo govora o slovenski odbojki. Gledalcem pa svetujejo, da zavrtijo telefonske številke oddaje in ugibajo na njihova vprašanja. _______PROMOCIJSKA LIGA / V 29. KOLU.. Derbi v Križu v bistvu važen le za Zarja/Gaja Vesna po izpadu iz lige brez pravega cilja, napoveduje po boj - Proseško Primorje v gosteh pri Moranu HJADRANJEh Arianna Bogateč petnajsta v Hierezu Predolimpijska regata Na veliki predolimpijski regati v francoskem Hierezu je tekmovalka TPK Sirena Arianna Bogateč v konkurenci 100 tekmovalk, priostne so bile vse najboljše jadralke razreda europa na svetu, pristala na 15. mestu. Premočna zmagovalka regate je bila olimpijska prvakinja iz Atlante Nizozemka Margriet Matthysse, ki je v 13 plovih dosegla kar osem zmag in tri dmga mesta. Zadnji dan zaradi pomanjkanje vetra niso tekmovali, kar je BogatCevo gotovo stalo boljšo uvrstitev. O nastopu naše jadralke bomo še poročali Vesna - Zarja Na kriškem pravokotniku bo danes na sporedu še zadnji derbi letošnje sezone med Vesno in Zarjo/Gajo. V prvem derbiju, ki se je zaradi poledenelega bazovskega igrišča odigral v Miljah, je slavila združena ekipa z 2:0. Prav po tem porazu je prišlo pri Vesni do zamenjave trenerja. Nonisa je namreč nadomestil Petagna. Po rezultatih sodec se ta zamenjava očitno ni obrestovala, saj so Križani pod Nonisovim vodstvom v 13 tekmah za-brali 12 točk, danes, po 28 kolih paj ih imajo le deset več in so že matematično obsojeni na izpad. Tudi pri združeni ekipi je prišlo med tekom prvenstva do zamenjave trenerja. Po 24. kolu, ko so »modro-rumeni« imeli 31 točk, je Miloša Tula zamenjal Di Mauro. Pod njegovim vodstvom je Zarja/Gaja v štirih tekmah zbrala dve točki, zato matematično še ni na varnem. Prav zato se današnji derbi obeta zanimiv in privlačen, kot so bili vsi dosedanji med tema dvema ekipama, ki sta se med seboj pomerili kar štiridesetk-rat. ObraCun je krepko v korist Križanov s 14 zmagami, medtem ko je bila Zarja uspešna le štirikrat. Kar 22-krat sta ekipi igrali neodločeno (14-krat z 0:0), skupno pa je padlo 61 golov: Vesna jih je dosegla 39, Zarja pa 22. Kako bo šlo tokrat? MATEJ SIRCA (Vesna): »Težko je predvidevati končni rezultat derbija. Upam le, da bo lep in privlačen. S porazom v prejšnjem kolu smo se dokončno poslovili od promocijske lige, vendar sem prepričan, da bodo fantje zaigrali moitivirano in požrtvovalno. Čeprav so rezultati izostah, lahko mirne duše rečem, da je bilo vso sezono vzdušje v ekipi enkratno in vsi so pokazali veliko volje do dela. Kar se -naše postave tiče, bo lahko trener Petagna računal na vse nogometaše, razen na Lovulla, ki je poškodovan«. JAS GREGORI (Zarja/Gaja): »Upamo seveda na zmago, saj bi si s tremi točkami matematično zagotovili obstanek v ligi. Prihodnjo domaCo tekmo zadnjega kola proti Marane-seju bi namreč radi odigrali sproščeno, da bi lahko ob koncu nazdravili skupno z našimi zvestimi navijači, ki so nam bili vedno ob strani. Tudi v tem derbiju bodo od- sotni poškodovani Sclauru-ch, Faletti in Grgič, ostali pa so nared in upajo v ugoden razplet te važne tekme«. SODNIK: Andrea De Marchi iz Latisane. Maranese - Primorje ProseCani bodo gostovali pri Maraneseju, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Po zadnjih dveh zaporednih zmagah imajo »lagu-narji« še nekaj možnosti za obstanek v ligi, Čeprav bo to nekoliko problematično. Razumljivo je torej, da domačini odločno štartajo na zmago in obenem upajo v ugoden razplet ostalih tekem, predvsem v dvoboju med S. Canzianom in Ca-privo. Odločujoče bi utegnile postati tudi tekme MoU" falcone - Cividalese, Muggia - Lucinico in Manzano -Ponziana, izidi katerih bi lahko krojili tudi usodo Primorja. ProseCani bi se prav gotovo danes sprijaznili tudi s točko, kajti malo verjetno je, da bi vsa moštva, ki se borijo proti izpadu, danes zmagala. Napet in oster boj za obstanek, v katerega je vpleteno kar deset ekip-se bo verjetno končal prav v poslednjem kolu, z možnostjo dodatnih tekem- y zadnjih dveh sezonah je bilo za obstanek potrebnih 34 točk; bo tudi letos tako? V današnjem izredno važnem dvoboju bo trener Primorja Bidussi lahko spet računal na Dagrija, zaradi izključitve pa bosta tokrat odsotna Crocetti in Zlatich Ker so se doslej mladi dobro izkazali, ni izključeno, da bo trener »rdeCe-rumenih« P^ slal na igrišče postavo, ki je v nedeljo presenetljivo premagala Latte Carso. SODNIK: Pierluigi Cos-sutta iz Maiana. (B.R.) Sprejem na županstvu za Mladost Zupan občine Doberdob Mario Lavrenčič je s sodelavci v občinski upravi in načelniki svetovalskih skupin včeraj priredil sprejem za nogometaše in vodstvo nogometne ekipe Mladosti ob napredovanju v 1. amatersko ligo. Zupan je šport- nikom prisrčno čestital in izrazil zadovoljstvo vse do-berdobske skupnosti ob tako pomembnem rezultatu. Pri tem je poudaril povezovalno vlogo športa, ki naj bi bil dejavnik zbliževanja med narodi in povezovalec med ljudmi tudi v krajevnem merilu. Lavrenčič je nazadnje želel nogometašem Mladosti, da bi v prihodnji in naslednjih sezonah želi Črnivec uspehov in še napredovali, »vendar ne toliko, da bi občino prisilili k ponovni razširitvi nogometnega igrišča«, se je pošalil. Na sliki: Aldo Todde izroča županu Lavrenčiču priložnostno darilo NOGOMET / 1. AMATERSKA LIGA Za Juventina doma in Sovodenjce v Fiumicellu je imperativ le zmaga H NOGOMET / 3. AMATERSKA LIGA h Za krasovce odločilna tekma za »play-off« Krašovci, ki so končali prvenstvo na tretjem mestu, se bodo jutri v »play-offu« pomerili proti Cetrtouvrščeni Romani. V prvem srečanju proti tržiški ekipi so »rdece-beli« izgubili z 0:1, z istim izidom pa so v povratnem kolu zmagali v gosteh. Današnji dvoboj pa, žal, nima popravnega izpita, saj se bo zmagovalec pomeril proti zmagovalcu dvoboja med tretjim in Cetrtou-vršCenim moštvom, poraženec pa bo še naprej igral v 3. AL. Kras je po novoletnem premoru zamenjal trenerja (ekipo je prevzel Macor) in odtlej dosegel kar deset zmag in je le dvakrat izgubil. Prav nasprotno pot je ubrala tržiška Romana, ki je po odličnem prvem delu (drugo mesto) v nadaljevanju, zamenjavi trenerja navkljub, popustila in pristala na petem mestu. Zaradi tega vlada v Krasovi ekipi zmeren optimizem, Čeprav se vsi dobro zavedajo, da je v odločilnih srečanjih bistvene važnosti koncentracija in umirjeni živci. (B.R.) Pro Fiumicello - Sovodnje »To je zadnja priložnost, da si zagotovimo obstanek v prvi amaterski ligi. Ne smemo je zamuditi. Ce izgubimo v Fiumicellu, potem bi bilo skoraj vse izgubljeno. Zato je za nas v Fiumicellu imperativ le zmaga,« je pred današnjo tekmo dejal odgovorni za Člansko ekipo Gianni Mar-son. Res je. Proti zadnjheu-vršCenemu Pro Fiumicellu, ki je že »odpisan«, morajo Soovdnjci absolutno zmagati in upati v ugoden razplet na igrišCu v Trivi-gnanu, kjer gostuje tržaška Edile Adriatica, ki ima točko manj od naše ekipe. Kljub temu da je Pro Fiumicello zadnji na lestvici, pa naloga Sovodenj-cev ne bo lahka, saj bodo verjetno igrali pod »psihičnim pritiskom« in poleg tega brez dveh stan- Marko Florenin (Sovodnje) dardnih branilcev Cescut-tija in Bregatna, ki sta diskvalificirana. V prvem delu je Sovodnje doma premagala današnjega tekmeca z 2:0 z zadetkoma, ki sta ju do-segla Marko Fajt in Intel"' bartolo. SODNIK: Enzo Papai2 iz Maiana. Juventina - Opicina . Kot Sovodenjci se tud1 Standrežci na vse krip1!6 borijo za obstanek v hg1-Danes gostijo »neug° no»Opicino, ki je sicer ^ na varnem, bo zato lahko igrala sproščeno. Juventininem taboru s° odločno prepričani o zrna gi. Dah bodo vse od sebe. da se rešijo Pr® najhujšim. Tudi tokrat bo Jvuentina nastopil3 nekoliko okrnjeno VoSr vo. Gotovo ne bo igraf • landra, ki je diskvalihc ran. Vprašljiv pa je nas °V tudi Gambina. Trenr-p16 sednik Kerpna pa boZiU^ sljivo računal na mišcka. . SODNIK: Ignazio rane iz Pordenona. (B-1^ Tretje opensko glasbeno srečanje V okviru Openskih glasbenih srečanj bo danes ob 18. uri v Prosvetnem domu tretji koncert pomladanske sezone. V prvem delu bosta nastopila pevka Milena Peric in pianist Klemen Golner, ki bosta izvajala skladbe Ce-stija, Purcella, Bellinija, Kreka, Novaka, Dvoržaka, Pizzettija in Gounoda. V drugem delu pa bo nastopil harmonikar Adam Selj, ki bo izvajal skladbe Scarlattija, Daquina, Zubickija, Rachmaninova in Kusiakova. Jutri v DSI predstavitev Merkujevega priročnika slovenskih krajevnih imen Ob slovenskih dnevih knjige je tržaška založba Mladika poslala med svoje bralce nadvse potrebno in koristno knjigo - priročnik Slovenska krajevna imena v Italiji, ki ga je veC let pripravljal jezikoslovec prof. Pavle Merku. Gre za prepotrebno knjigo, ki bi morala biti kot Slovenski pravopis na mizi vsakega pišočega Slovenca v zamejstvu in domovini. Priročnik je sestavljen po abecednem redu. Prinaša slovenska imena krajev ne samo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ampak po vsej Italiji sploh. Ker ima na koncu tudi alfabetski seznam krajev v italijanščini, furlanSCini in nemščini, ga lahko s pridom uporabljajo tudi neslovenci. Priročnik bodo predstavili jutri, 26. aprila, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani DSI v Trstu. »Litfiba« v športni palači V športni palači pri Carboli bo v petek, 30. aprila, koncert, na katerem bodo nastopili znani Litfiba. Koncert, ki ga organizirata Promoservice ter Azalea Promotion s sodelovanjem od-bomištva za kulturo tržaške občine, se bo pričel ob 21. uri, za vstopnico je treba odšteti 36.000 Ib + predp. (enotna vstopnica). Za predprodajo se je beba obrniti na Utat, Pasaža Protti 2 (tel. 040-630063). GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče La Contrada Gledališče Cristallo Od 30. aprila do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK in Stalno gledališče iz Abrucov bosta 28. aprila predstavila delo »Rappresentazione della passione«. Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4) 27., 28. in 29. aprila »2. pregled slovenskega filma«. Pričetek ob 18. uri. Trg zedinjenja Italije Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«. SV. IVAN Marijin dom (Ul. Brandežia 27) Danes, 25. aprila ob 17. uri bodo člani dramske skupine iz Standreža podali veseloigro »Zares čuden par«. GORICA Kulturni dom V okviru Gorica kinema bodo v četrtek, 29. aprila ob 20.45 predvajali film »Train de vie«. Režija Radu Mihaileanu. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pazienza« skupine Papu. VIDEM Gledališče Zanon V četrtek, 29. aprila ob 21.00 bo v priredbi Societas Raffaello Sanzio »Giulio Cesare«. Režija Romeo Castel-lucci. Gledališče »Giovanni da Udine« V četrtek, 29. in v petek, 30. aprila ob 20.30 Luigi Pi-randello »Henrik IV«. _________________SLOVENIJA___________________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko V torek, 4., 5., 6., 7. in 8. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pigmalion«. _________________KOROŠKA_____________________ CELOVEC Mestno gledališče 28. in 30. aprila ob 19.30 - Prebujanje pomladi - Frank VVedekind, otoška tragedija. 29. aprila ob 19.30 - premiera, 4., 5., 6. in 7. maja ob 19.30 - Gola poblaznelost - Farsa, Michael Frayn. GLASBA GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IB§T ^•edališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse Predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. "Turandot«, Giacomo Puccini. V torek, 27. aprila ob 20.30 premiera. Ponovitve: v sredo, 28., v četrtek, 29. in v petek 30. aprila °b 20.30, v nedeljo, 2. maja, v torek, 4. maja, in v četrtek, 6. maja °b 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti ^ Ponedeljek, 26. aprila ne bo nastopil Vladimir Ashkenazy za Prasko koncertno društvo. Naslednji koncert bo 3. maja: Recher-che trio in Victoria Schneider. ^ sredo, 28. aprila nastopa Fiorella Mannoia. Akademija Musiči artis (Devin 74) P sredo, 28. aprila ob 21. uri koncert dua Tamara Tretjak - flavta 111 Claudia Sedmach - klavir. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V petek, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki. OPČINE Prosvetni dom V okviru Openskih glasbenih srečanj bo danes, 25. aprila ob 18.00 tretji koncert pomladanske sezone. PORDENON Avditorij Concordia V torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»Kočani Orkestar - Gipsy Brass Band«. Velika dvorana Študijskega centra V četrtek, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno podlago Maura Palmasa. ___________________TRIDENTINSKA_______________________ ROVERETO Gledališče Zandonai V ponedeljek, 3. maja bo na klavir koncertiral Ivo Pogorelich. ___________________SLOVENIJA____________________ PORTOROŽ Avditorij V torek, 27. aprila ob 20.30 koncert iz cikla »Posvečeno Tartiniju«. Nastopa Godalni kvartet Tartini. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine V torek, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, šesti koncert iz cikla Večeri komorne glasbe, nastopil Godalni kvartet Tartini, Damir Daškovič, flavta - Italija. ___________________KOROŠKA______________________ ŠMIHEL Farna dvorana Danes, 25. aprila ob 14.30, »Srečanje mladinskih zborov«. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune, Roža in Celovca. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - KMiOlMVC - KMiJIMVC furlanua-julijska krajina Ml dvorani Miramarskega gradu razstava ki-Pov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do v8-00. Razstava bo odprta do 30. maja. bivših konjušnicah miramarskega gradu bo 0 30. junija odprta razstava Exils češkega foto-8rafa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi ^iramarskLpark in muzej sta odprta vsak dan p 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). °stna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je P°štni in telegrafski muzej. Ogled je možen Sak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-P 0 ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-J,Cete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. °stilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. , la razstava pod naslovom »sedmo srečanje pttietnikov«. alača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Rita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit Prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je ?)0goče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od j,7- do 20. ure. 'žarna: do 16. maja bo odprta fotografska raz-. aVa Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. rnik: od torka do sobote ter 25. aprila in 1. T.a)a od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa P 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih. ^"lerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): nka 35 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema bdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto pd 9.00 do 13.00. ^alerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. aterine): razstava, ki sta jo pripravila Claudio °smini in Graziella Felician. Ogled bo možen Š gS). Tržaška kvarna: r.ž.tav. ,k„,-„1.0v in oljnatih slik z naslovom »Odsevi solin« marke Aljoše Kriz. lorija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-, h. Razstava bo odprta do 7. maja in sicer ob olavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do -30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, ob Nedeljkih zaprto. |K|D|NJ 2"m Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 0 j stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na JI ed do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek P,6tek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo do-P01dan od 11. do 12. ure. MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 30. aprila je na ogled razstava originalnih ilustracij beneške slikarke Luise Tomasetig. PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. SOCERB Grad: stalna prodajna razstava. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA V Primorskem dramskem gledališču je do 15. maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič. ■ Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure. Fotoklub skupina 75 Gorica: v razstavnem prostoru (avli) občine v Novi Gorici, razstava izbora elanov. Ogled možen do 30. aprila. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Nedelja, 25. aprila 1999 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 13 Televikj čarovnija TV dnevnik Športna tribuna Alpe Jadran RAI 2 S? RETE 4 ITAUA 1 jr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 RAI i Euronervs Nan.: Star Trek - Voyager Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes variete Pravljice La Fontaina, risanke Aktualna odd.: Linea verde Nabožna oddaja: A sna immagine Maša Motociklizem: VN Japon- Nan.: Un volto, due don- Nan.: Le redim del cuore ske, 125-250-500 cc ne, 6.50 Renzo in Lucia Variete za najmlajše, vmes Jutranja odd.: In famiglia Pregled tiska risanke - V družini (vodita Tibe- E8SI Nedeljski koncert Variete: Mai dire gol rio Timperi, R. Capua) Mcfil Aktualno: La domenica Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) 9.00, 9.30,10.00 Dnevnik del villaggio Variete: Nedeljski Disney, Maša Odprti studio vmes risanke La domenica del villag- Šport: Vodic nogometne- Nanizanka gio ga prvenstva, 13.30 Variete: Ventanni (vodi Dnevnik Zadnje novice iz šport- Simonetta Martone) Aktualna oddaja o okolju nih igrišč Dnevnik in ekologiji: Melaverde Glasbena odd.: Super TG2 Motorji, vreme Dnevnik Tg4 (vodi V. Incontrada) Nan.: Hunter Film: Al di Ih del fiume Nan.: Detective Extralar- Variete: Quelli che la do- (vestern, ZDA ’54) ge - Črna magija (i. Bud menica..., 15.55 Quelli Film: Era notte a Roma Spencer), 16.30 Dio vede che il calcio... (dram., It. ’60, r. R. Ros- e provvede - Čudež na |ray Šport: Stadio sprint sellini, i. G. Ralli) italijanski način (i. A. Fi- Komični filmi Dnevnik nocchiaro, A. Cenci) ng Vremenska napoved Nan.: Dellaventura Odprti studio ros Domenica sprint, vmes IP Film: Colombo - Scandali Risanke v košarki a Hollywood (krim., ZDA Variete: Benny Hill Show B Risanke ’98, i. P. Falk) Variete: Mai dire gol - Gia- Dnevnik Tg2 Film: Le aerobate (dram., It. lappa’s Band Variete: Festa di classe ‘97, r. S. Soldini, V. Golino, Variete: Candid camera Športna nedelja i. M. Sardoč) cafe jg Dnevnik Športna odd.: Pressing Rubrika o židovski kultu- (vodi Raimondo Vianel- ri: Sorgente di vita Vreme, 0.25 Sportiva- S CANALE 5 lo) Italija 1 šport, šport stu- mende dio SP v dresuri TV film: 11 ragazzo dal ki- Aktualno: Periferie Na prvi strani mono d’ oro - 11 texano RAI 3 Regina Coeli in papežev blagoslov Aktualno: Fuori orario BBB Koncert RAI 3 Aktualno: Linea verde - Dok.: Geo & Geo V živo iz narave (vodi T3 Evropa Sandro Vannucci) IB Aktualno: TeleCamere Dnevnik roj Šport: Kolesarstvo, 13.20 Nedeljski variete: Dome- motociklizem, VN Japon- nica in (vodijo Giancarlo ske Magalli, Tullio Solenghi, Deželni dnevnik, vreme, Elisabetta Ferracini) 14.15 dnevnik Dnevnik Aktualno: Alle falde del Šport: 90. minuta Kilimangiaro Dnevnik TV film: Nel nome deli’ Spori amicizia (thriller, ZDA Nan.: Un medico in fami- ’93, i. Brain Krause) glia - Zdravnik v družini Vreme, dnevnik, deželne (i. G. Scarpati, Lino Banfi, vesti Claudia Pandolfi) Aktualno: TisoC in ena Dnevnik Italija Aktualno: Frontiere (vo- Variete: Blob di Lamberto Sposini) Oddaja o zdravju: Elisir Dokumenti: Nomadi Dnevnik, deželne vesti mraza Aktualno: Ragazzi del ’99, Dnevnik 23.55 TeleCamere Zapisnik, horoskop, vre- Dnevnik, vreme menska napoved Fuori orario, film: Woy- Sottovoce - Potihoma: zeck (dram., Nem. ’79, r. Silvana Giacobini W. Herzog, i. K. Kinski) Nan.: Samotna golobica, Nanizanke 1.50 Komisar v Rimu Film Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito TV film: Ronnie in Juhe (kom., ZDA ’96, i. Teri Garr, Joshua Jackson) Nan.: Happy Days - Dvojna osebnost, 12.00 Robinsonovi (i. Bill Cosby) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau- • renti) Nan.: Due per tre - Ovi-diin Svet (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: Congo (pust., ZDA '95, i. Dylan VValsh, L. Linney, E. Hudson) Aktualno: Target (vodi Nataša Stefanenko) Aktualna odd.: Nonsolo-moda Parlamente in Nočni dnevnik Film: Chicago Joe (dram., VB '90, r. B. Rose, i. Kie-fer Sutherland) Nanizanka: Hill Street noč in dan Nočni dnevnik (pust., It.-ZDA '92) Nan.: Voci nella notte e TELE 4 Sharky in George 1 Zdravje Tržaška popevka -Mri Film: Notorius iiB Športna nedelja iS Osebnosti in mnenja Film: Local Hero Športna nedelja 'M Inter-Udinese MONTECARLO j 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik ! 14.30 Tenis I Nan.: Omicidi d’ Elite Šport: Goleada Film: Asso (kom., '81, i. A. Celentano, E. Fenech) Šport: Planet B Aktualno: Moda Film: La ragazza della domenica (glas., ’52) Film: Charlie Chan v Renu (krim., ZDA ’39) Napovedniki Ziv zav: Ris. Svet Petra Zajca, 8.25 Tabaluga, 8.50 Srebrnoglavi konjič, 9.15 Telerime, 9.20 nan. Pika Nogavička Ozare Veliki skladatelji Dok.: Dnevnik velikih mačk Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport 4x4 Tedenski izbor: Res je!, 15.15 TV Poper Trik - Trak Po domače Obzornik, vreme, šport Alpe-Donava-Jadran Mojstrovine Slovenije Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Žrebanje 3x3 Portret: Mišo Čadež, Tomaž Pengov in njegova kitara Poročila, vreme, šport Dunajski filharmoniki: Tako je govoril Zaratustra (R. Strauss) Mojstrovine Slovenije TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Poti do uspeha Glasb, odd.: Naj spot Videostrani Program za otroke Kuhajmo skupaj Narodnozabavna glasba Resnica o vinu Rokomet: RK Nova Gorica -RK Mitol Sežana Slovenija in Evropska unija MOJ Vremenska panorama ISEil TV prodaja Videoring z Natabjo Film: Crossbar (Kna.) Dok.: Zvezde Hollywoo-da - Burt Lancaster . Trend Nan.: Murphy Brovvn Policija na naši strani Euronews, 17.00 Šport Videoring s Sergejo TV nad.: Charlotte Sophie Bentinck (3. del) Dok. serija: Vrag - Neavtoriziran življenjepis Šport v nedeljo Košarka NBA: Utah -Seattle #£ Koper Euronevvs Risanke: Shogun Spomladanski koncert Odmev Program v slovenskem jeziku: TV Poper TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... Film: I milionari (konrn '49, i. M. Main) Vsedanes - TV dnevnik Športna nedelja Potovanje po Nemčiji TV Dne vnUt-Vse danes Resna glasba: Poklon Tartiniju OVEN 21. 3. • 20.4.: Čeprav boste zjutraj vstali iz postelje polni bojnih načrtov, kako Cim bolje izkoristiti dan, vam bo čas vsakokrat neusmiljeno ponagajal. Primanjkovalo vam bo reda in discipline. BIK 21. 4. - 20. 5.: Veliko časa boste posvetili majhnim, prijetnim opravilom po hiši ali pa svojim konjičkom. Ob tem boste uživali Se bolj, če boste imeli ob sebi dobro dmžbo. DVOJČKA 21. 5. • 21. 6.: Živahni boste in očarljivi. Ker bo v vasi družbi prijetno, ne boste veliko sami. Morda si boste zaželeli nekaj miru in samote, ker vam bo nenehen direndaj začel presedati RAK 22. 6. - 22. 7.: Delo vam bo pobralo vedno časa. Pogrešali boste sproščene trenutke s svojimi domačimi. Kadar ste skupaj z njimi, se potrudite, da ne boste neprestano razmišljali, kaj morate narediti. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: To-talka odštekan dan (M. Dekleva, r. M. Peterlin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Herman in Doroteja; 15.10 Z naših prireditev;- 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.15 Prvih 50 let, koledar iz arhiva; 8.30 Jutranjik; 9.30 Zlatih 50 let iz našega arhiva; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?! (humoristična odd.; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00-22.00 Večer večnozelenih; 22.30-0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20,00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Naša pesem; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.00 Nogomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solistii; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Posebni dan Evro-radia: Legenda jazza - Duke Ellington ob 100-letnici rojstva; 15.00 Danski radio; 16.00 Flamski radio; 16.55 do 23.55 Prenosi iz evropskihin ameriških radijskih postaj. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (dr. Jože Marketz); 18,00-18.30 Studio Ob 18-ih; -13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2,00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. 13.30 ORF 2: St. Primož, kulturni teden v VVolfsbergu, akcija Sosed v stiski, itd. Al ¥1 J? H- LEV 23. 7. - 23. 8.: Na delovnem mestu boste z odgovornim nastopom lahko rešili vrsto težav. Upravičeno boste ponosni na svojo iznajdljivost in vztrajnost, zavzeti pa se morate za eno poslovno akcijo. DEVICA 24. 8. • 22. 9.: Čeprav boste imeli dela na pretek, boste bolj sproščeni, kot ste bili do zdaj. Ce že ne v službi, pa se malo razbremenite vsaj v prostem času. Preživite ga čimbolj dejavno. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Zeljni ste spremembe, zato boste postajali z vsakodnevnim umikom čedalje bolj nezadovoljni. Ne pričakujte od partnerja, da bo poskrbel za vašo zabavo. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Partnerjeve besede so se vam močno vtisnile v spomin in vam omajale samozavest Ne bojte se sprememb, saj vam lahk° prinesejo veliko dobrega, odločiti pa se morate sami- STRELEC 23. 11. • 21. 12.: Na delovnem mestu se bodo napetosti nekoliko polegle. V bolj sproščenem vzdušju boste veliko lažje delali, čeprav boste morali pristati tudi na kak kompromis. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Radi bi se izognili dodatnim obveznostim na delovnem mestu, a se vam to ne bo posrečilo. Ce nočete zapraviti zaupanja in simpatij sodelavcev, se redno lotite dela. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vodnarji, zaposleni' umetniških poklicih, bodo ta teden zopet blesteli s svojim talentom. Sledite idejam, ki se vam porajajo-saj vas peljejo po pravd poti. V ljubezni boste srečni- RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ambicije boste morali usti'1 diti z možnostmi. Ker vam bo zmanjkovalo časa za vse, kar bi radi naredili, boste morali nekoliko spr®" meniti svoje načrte. I TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. aprila 1999 a RAI3 slovenski _ program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Miki Makin Črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.45 '1.30 '1.35 '2.25 '3.30 '4.05 '5.00 '5.20 '5.50 '7.00 '7.35 '7.45 '8.00 '8.35 '9.30 20.00 20.35 20.40 20.50 22.45 22.50 0.15 0.45 '.'5 Euronevvs Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Un nemico del po-polo (dram., ZDA ’77, i. Steve McQueen) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: II tocco di un angelc (i. Roma Downey) Dok.: Kvarkov svet - Žirafe Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi, nan. Lassie in Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: II fatto Kviz: Navigator Nan.: Commesse - Fio-renza (i. Sabrina Ferilli, V. Pivetti, N. Brilly) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Rai Educational Potihoma RAI 2 Aktualno: 7 minus 7 Jutranji Go cart: Risanke in nanizanke Rubrika o protestantizmu Nanizanka Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Nočni dnevnik ‘II? V parlamentu Film: Paisa (dram.. It. ’46, r. R. Rossellini, i. Gar Moore, M. Michi, H. VVhite) Vreme, filmske novosti Aktualno: Periferie Jk RAI 3 6.00 8.30 10.15 11.10 12.00 13.00 14.00 14.50 15.00 15.50 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.40 23.05 0.00 0.40 1.10 1.15 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma Deset let Harema Nan.: Schvvarzvaldska klinika, vmes vreme Dnevnik, šport Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, 16.45 T3Neapolis Dok.: Geo & Geo, vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Friends Aktualno: Rachel, Ross, Phoebe, Chandler... Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu Zanimivosti o novi seriji nan. Friends Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti ilai News 24 - Superzap §2 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Nad.: Un volto due don-ne, 6.50 Renzo in Lucia Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Febbre d’ amore 3 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: I peccatori di Pey-ton (dram., ZDA ’57, i. L. Turner, H. Lange)) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Aktualna odd.: Večerni Forum Film: Se lo scopre Gar-giulo (kom., It. ’88, i. G. De Sio, R. Anconina) Pregled tiska Film: I magnifici Brutos del West (kom., It. ’64) tš| CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.20 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.10 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Komisar Scali - Skrita resnica (i. Michael Chiklis, Theresa Salda-na), 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gerry Scotti in gene Gnocchi) Film: Tvvister (dram., ZDA ’96,r. Jan De Bont, i. Helen Hurt, Bill Pax-ton.-Jami Gertz) Variete: Maurizio Costan-zoShow Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Chips - Kotalke (i. Erik Estrada, L. Wilcox, 1. del) Film: Vediamoci stase-ra... porta il morto (kom., ZDA ’91, i. E. Havvke) Odprti studio, 12.25 Šport, 12.50 Fatti e mi-sfatti Nan.: V osmih pod isto streho B Risanke M Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Družina tretjega tipa - Ženska za Harryja, 19.30 Tata Glasb, odd.: Sarabanda Film: Un piede in paradi-so (fant., It. ’90, i. Bud Spencer, Carol Alt) Športna oddaja: Contro-campo Odprti studio, 1.00 Šport studio Kviz: Caccia alla frase S TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi B Film: Detective Story (’77, i. P. Nevvman) n*! Nan.: Sharky & George n*j; Športna oddaja hiter - Udinese Rf! Športna oddaja (E Film: Motorpsyco! ($> MONTECARLO 12.35 9.00 11.05 14.55 16.30 20.35 20.45 23.25 0.200 19.45, 22.40, 1.10 Dnevnik Film: Cesarica Katerina Nan.: Agencija Rockford, 13.00 II Santo Film: Sangue e metallo giallo (vestern, ZDA ’54) Variete: Tappeto volante Aktualno: Giocamondo Šport: Biscardijev proces Aktualna odd.: Per volere di Dio Film: Tank (vojni, ’83) i Vremenska panorama 2.20 Teletekst m Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor Počitniški program: Krto- Sobotna noC: Slovenski ve dogodivščine, 8.50 koncert - Čuki Glasbena šala (pola), 9.05 Rokumentarec: Green Briši piši: Na zdravje. days 9.15 Rdeči grafit, 9.55 Nadaljevanka: Otok Jer- Radovedni krtek (kratki sey (VB, 4. del) igrani film), 10.20 dok. Nanizanka: Simpsonovi Narava in človek (VB, 7. (ZDA, 9. ep.) del), 10.40 dok. Izzivi Danes in nikoli veC: Tiger prihodnosti: Svetovno Dok.: Z Michaelom Pali- omrežje, 11.10 Na vrtu, nom okoli oceana 11.35 dok. Modri vrtec Dok. serija: Vrag. neavto- (Avstral.), 12.05 Alpe- riziran življenjepis (VB, Donava-Jadran, 12.35 zadnji del) Utrip, 12.50 Zrcalo tedna TV prodaja Poročila, vreme, šport Kinoteka Film: Poslednja oaza Film: Na robu teme (voj- Tedenski izbor: 4x4, od- ni, ZDA 1943, r. Levvis daja o ljudeh in živalih Milestone, i. Errol Flynn, Polnočni klub Ann Sheridan) Dober dan, Koroška Policija na naši strani Radovedni Taček: Veriga Po Sloveniji Nanizanka: Pika Noga- Nadaljevanka: Sestre vička (ZDA, 14. del) Obzornik, vreme, šport Štafeta mladosti Recept za zdravo Gospodarska panorama: življenje Ekonomska razpotja Žrebanje 3X3 plus 6 Studio City Risanka TV nan.: Vest in poloce- TV dnevnik, vreme, šport vina: Kazenski zakonik Nan.: Komisar Rex - Ne- člen 271 A (Vitomil Zu- varna naloga (Avstrija, pan, i. Boris Cavazza, Da- 15. ep.) re Valič, Tone Gogala, Odstiranja Alenka Vipotnik, 6. del) Odmevi, univerzitetni Brane RonCel izza odra razgledi, kultura, vreme šport Film: Na robu teme Odstiranja, pogovor Recept za zdravo življenje IC Koper TV PRIMORKA 8.00 16.05 16.30 17.20 17.40 18.15 19.15 16.00 Videostrani Kuhajmo skupaj Narodnozabavna glasba Resnica o vinu Studio Signal, Ljubljana Slovenija in Evropska unija Program za otroke: Risanka Videostrani Dnevnik, vreme, iz tiska Pogovor z... Jelko Kacin Športni ponedeljek Nogomet: Hit Gorica -Publikum Dnevnik TV Primorka Euronevvs Risanke Resna glasba: Poklon Tartiniju Vesolje je Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, Šport Otroška odd.: Gugalnica Alpe Jadran Evropski kulturni magazin: Aliča Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih r Radio Trst A J'0a 13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, '7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vnries Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-^'kci; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 1^0 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Martin Čemur (D. Jelinčič, prip. V. Jurc); 9.30 Gla-sba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi Ovajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. ;• Valenčič); 12.40 MePZ Rdeča zvezda; '3-20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 bsželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 3'00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (I. Berlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in 9'asba: Filharmonični orkester iz Vidma; 8-00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ®_3°- 12.30, 18.30 Poročila v ital.,'11.30, 5;10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati- 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); °'30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) ^.OO Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Prvih leb 7.00 Jutranjik; 8.30 Poročila; 10.00 Na (tel. 066/400450 za KP, 065/29725 za 11.00 Pregled športnih vesti; 12.30 Poldnevnik; 13.00-15.00 Razvedrilna odd.: \^P°vej; 16.50 Glasba po željah; 16.30 Ek- skluzivno za Modri val: minister za pravosodje; T. Marušič; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Mladinska odd.: Bla bla radio; 20.00 Primorska poje; 21.00 Modri abonma. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19,30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) J Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, faz 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faz 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, faz 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faz 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, faz 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, faz 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 faz 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI Nedelja, 25. aprila 1999 SREDIŠČE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL SREDIŠČE MOČAN MOČAN FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad Balkanom je plitvo območje nizkega zražnega pritiska s frontalnim valom. V višinah se nad našimi kraji zadržuje rezmeroma vlažen zrak. 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.03. Dolžina dneva 14.00. PLIMOVANJE Danes: ob 2.04 najnižje -16 cm, ob 7.21 najvišje 14 cm, ob 13.27 najnižje -34 cm, ob 20.13 najvišje 40 cm. Jutri: ob 2.36 najnižje -26 cm, ob 8.13 najvišje 21 cm, ob 14.09 najnižje -36 cm, ob 20.41 najvišje 45 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............15 1000 m.............10 1500 m..............5 °C 2000 m..............2 2500 m ...........-1 2864 m.............-4 DANES GRADEC 7/15 TRBIŽ CELOVEC O 6/16 ČEDAD— 8/20 O o 3/15 KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ > 6/17 KRANJ O S. GRADEC 5/15 MARIBOR O 8/16 O PTUJ M. SOBOTA O 7/16 šiS CELJE 06/16 OVIOENI 8,20 —*N. GORICA 8/20 GORICA o 8/20 O 3^. LJUBLJANA 8/19 ^ ■ POSTOJNA 6/17 N. MESTO ll'7 o ZAGREB 9/17 _ O lo/rn^ > PORTOROŽ O 10/20 UMAG O - ^PNOMFI.I Danes bo ob morju pretežno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Popoldne bodo krajevne plohe. SOSEDNJE POKRAJINE: Ob Jadranu in sosednjih pokrajinah Italije bo sončno, drugod spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. JUTRI GRADEC 6/18 CELOVEC TRBIŽ O S/'8 ° 3/16 IB: O KRANJSKA GORA , M. SOBOTA O sm y-Vn KKANJd tl O TRŽIČ 5/18 S 9 GRADEC 4/17 MARIBOR O 6/19 CELJE O 5/18 ' ČEDAD. 7/21 o OVIDEM 7/21 O KRANJ <5 s' fcN. GORICA 7/21 GORICA 7/21 O UMAG LJUBLJANA 8/20 PORTOROŽ O 9/18 POSTOJNA O 5,18 KOČEVJE 'N° OPATUA PAZIN q REKA 9/18 V 11 N. MESTO O o m ■^RNOMEU, 6/19 8/19 ZAGREB V ponedeljek in torek bo prevladovalo sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Trinajsta obletnica černobilske katastrofe KIJEV - Prihodnjo noč ob enih ponoči ho natanko 13 let, od kar se je vnel reaktor černobilske jedrske centrale in ponesel visoko v zrak ogromno količino radioizotopov. Radioaktivni prah se je porazgubil po vsej Ukrajini ter v sosednji Belorusiji in Rusiji, pa tudi po širšem območju Evrope. Slo je za najhujšo mirnodobno katastrofo, katere posledice niso popolnoma znane niti danes: takoj je umrlo 33 tehnikov, do danes pa število mrtvih presega stotisoč. Sliko (telefoto AP) so posneli iz zraka julija lani. Zakonca sklenila "mirovno pogodbo" na policijski postaji ROTTERDAM - Po hudem družinskem prepiru v Rotterdamu je nizozemski par sklenil "mirovno pogodbo" na policiji. "Na tem mestu izjavljam, da na poti domov v Lelystad ne bom začel prepira s svojo ženo. To velja tudi doma, " je na policijski postaji zapisal 34-letni mož. To doslej edinstveno zakonsko mirovno obljubo je možakar zapečatil še s podpisom. Zatem sta njegova žena in otrok ponovno vstopila v avto in se odpeljala domov. Zakaj sta se zakonca sprla, ni znano. (STA/dpa) THAMESVILLE - Ko je v kanadskem Ontariu potniški vlak trčil v tovornega, je bilo ranjenih skoraj sto potnikov, strojevodji pa sta umrla. Tabletka za moškega še ni pripravljena LONDON - MoSki za zdaj ostajajo Se naprej brez tablete za preprečevanje nosečnosti. Preizkus "tabletke za moškega", ki so ga izvedli v Veliki Britaniji, se je izkazal le za povprečno uspešnega. Po podatkih Kraljeve bolnišnice v Manchestru je v preiskavi sodelovalo 23 moških, ki so poskusili tablete s hormonom progesterona. Prva skupina testirancev je zaužila visoko količino progesterona, druga srednje veliko, tretja skupina pa majhno količino. V skupini z visoko količino progesterona 66 odstotkov moških po treh mesecih ni več proizvajalo aktivnih spermijev, v drugi skupini pa je bilo takih 60 odstotkov. Ko so prenehali jemati tablete, so bili moški ponovno plodni. Znanstveniki menijo, da stopnja uspešnosti tablete ni dovolj visoka, vendar pa upajo, da je po njihovi metodi mogoče razviti prvo tabletko za moškega. Eden od znanstvenikov je dejal, da ženske tablet za preprečevanje nosečnosti ne želijo jemati dalj časa. Z novo metodo pa bi imel partner možnost, da prevzame del odgovornosti pri zaščiti. (STA/dpa) Dvojna mavrica in strela Naravni prizori so lahko veličast- je po nevihti pojavila dvojna mavri- udarila zraven cirkusa (telefoto ni: v vzhodnonemškem Halleju se ca, v Virginiji (Zda) pa je strela AP).