ogaske
3 imffM im
ŽIVLJENJE IN PRAZNIK
A/;' praznik, predragi mi, naše življenje; življenje naj bode ti deloven dan. (S. Gregorčič)
N ič več ni tako, kot je bilo. Pa tudi v naslednjem trenutku ni več isto. Spremembe se udejanjajo s tako naglico, da jim le težko sledimo; še težje jih razumemo.
T ej uvodni misli je prisluhnilo tudi Predsedstvo naše skupščine na eni izmed sej, ko je obravnavalo naš občinski praznik "12 september". Tehtalo je in ocenjevalo, kaj je potrebno storiti za naprej in kaj je vredno praznovati Pred predsedstvo se je odprlo vprašanje kako praznovati in kdaj praznovati občinski praznik S tem v zvezi in z dobrim in poštenim namenom smo skušali dobiti demokratični odgovor vseh občanov z objavo kratke ankete v Logaških novicah. Zal pomenljivega odgovora ni bilo: niti glede na odziv, niti glede pritrditve ali odklonitve glede predloga za novo obliko in vsebino našega praznika. Ker odgovora ni bilo, predsedstvo ni moglo odločati o tem vprašanju, zato se je odločilo, da prepustimo času čas, kajti zgodovina bo postavila vse na pravo mesto, posebej še zavedajoč se dejstva da so prazniki pristna človeška potreba, hkrati pa imenitno sredstvo za manipulacijo z ljudmi. Tega pa si ne želi nihče izmed nas, ker si nihče ne želi, da bi nas to razdvojilo, saj smo si pred letom dni podali roke sprave.
G lede zgodovinskega trenutka pa smo si lahko tudi v naši občini vsi občani enotni, da je bil začetek upora in boj Slovencev proti veliki fašistični in nacistični koaliciji in proti okupatorju zgodovinsko dejanje slovenskega naroda. To dejanje pa je vredno praznovati in ohranjati kot zgodovinski spomin, da se je slovenski narod našel pri svoji narodni zavesti na svoji strani. V tej zgodovinski odločitvi je bil vgrajen pomemben kamen v zgradbo slovenske državotvornosti. Te vrednote ne moremo enostavno zavreči, kajti sodobna Evropa je zgrajena na jasnih protifašističnih temeljih. Če hoče slovenski narod postati samostojen in suveren narod in zaživeti čimprej v priznani samostojni državi, mora te zgodovinske vrednote ohraniti in jih spoštovati.
L etošnje praznovanje občinskega praznika je Predsedstvo prepustilo našim strankam, športnim društvom, udeležencem NOV in dnigim organizacijam Pripravljena bodo srečanja uspešnih športnikov iz naše občine in prijateljsko srečanje vseh strank in predstavnikov OO ZZB NOV. Izvršni svet naše Skupščine pa bo pripravil otvoritev prenovljene podružnične o-snovne šole na Planinah.
V preteklem in sedanjem času se je izkazalo, da ljudje najbolj cenijo, zlasti mladi, praznovanja in prireditve brez velikih in dolgih govorov. Ne želijo si nič več zvenečih proslav, nič več velikih besed. Časi so taki in tudi pretekle izkušnje dokazujejo, da bodo občani svoj praznik vzeli za svojega, če bo kolikor se da očtfčen pretekle in dnevne politike in bolj usmerjen k družabnemu srečevanju ljudi, pa naj bo to veselica v najlepšem pomenu te besede, npr. logaška noč, ali kaj podobnega.
V teh težkih kriznih gospodarskih časih ni časa za veliko praznovanje. Pred nami je samo delo, in to - dobro delo, ki mora sloneti predvsem na znanju, pogumu in poštenosti. V kriznih časih preživijo le najsposobnejši. To velja za posameznika, za posamezno delavnico, podjetje, občino in državo. Če bomo tako razumeli naš čas in trenutek bomo še lahko praznovali. Bolj pa se nagibam k pesnikovi misli "Življenje ni praznik življenje je delovni dan." Anton Antlćevlč
VABILO
Vabimo Vas na svečano otvoritev Doma ostarelih in obnovljene "Stare občine", v soboto, 5. oktobra. Ob 16. uri se bo začela svečanost z mašo, ki jo bo daroval nadškof, g. Alojzij Šuštar. Po svečanem programu bo otvoritev, in nato prigrizek. V lepem vremenu bo prireditev na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dol. Logatcu, sicer pa v cerkvi.
Karltas in Izvršni svet SO Logatec
"LJUDSKA ŠOLA" - to pot drugače
red veliko množico so se 9. avgusta letos odprla vrata i i J  v Imenitno obnovljeno ljudsko iolo v Gor. Logatcu.
§ Otvoritvi je prisostvoval poleg predstavnikov občinskih oblasti In predstavnika cekrve tudi predsednik LDS g. Jože Školč. Ta dogodek je Imel za naš kraj In naše ljudi velik kulturni In gospodarski pomen.
Kulturni pomen je predvsem v ohranitvi arhitekturne dediščine, kar je vredno velike pozornosti. Kajti stara ljudska šola Gor. Logatec je bila zgrajena v letu 1884 ob pomoči vseh ljudi Gor. Logatca. Zemljišče je daroval g. Janez Kobal, posestnik v Cerkovski vasi (prednik naše spoštovane učiteljice g. Hedvike Vidmar. Znameniti slovenski pesnik Simon Gregorčič, ki je pogosto obiskoval Logatec, je šoli namenil posvetilo: "Svoj blagoslov, o, večni daj, da bil ta dom bi vir modrosti, kreposti vir in vir blagosti in sreče vir za ves naš kraj." To posvetilo je vdolbeno v steno nadstropja in obnovljeno, ohranjeno našim zanamcem kot trajen spomin na pesnika in dogodke iz leta 1884. Šola je dobila obnovljeno fasado - novo obleko, in se tako pokazala v vsej svoji veličini in lepoti, zato ta obnova pomeni tudi kulturni dogodek, saj ohranja spomin na delo naših prednikov.
Zunaj kot nekoč, znotraj drugačna: ljudska šola Gor. Logatec        foto: M.T.
Stara ljudska šola je služila svojemu namenu vse do izgradnje novih šolskih prostorov, ki so jih zgradili naši občani s občinskim samoprispevkom.
Ko je stara šola prenehala delovati, je bila prepuščena usodi propadanja. Zob časa jo je že temeljito načel, tako da je več let kazala svoja rebra, in to vse do trenutka, ko je stekla prva akcija zbiranja sredstev za obnovo strehe, zamenjavo lesenih stropov z betonskimi stropi in obnovo oken. Sredstva za obnovo so prispevale delovne organizacije naše občine, ki so razumele, da stare šole ne smemo prepustiti, da bi razpadla. Akcijo za prvo fazo obnove je vodilo takratno predsedstvo občinske skupščine in samoupravna interesna skupnost za izobraževanje.
Letos pa je SOZ Notranjka dokončno obnovila notranjost, zunanjost in okolico te dragocene zgradbe in jo uredila za sodoben poslovni trgovski center. Ta prenova z dograditvijo pralnice in skladišča je bila izvedena v petih mesecih, kar je lep gradbeni dosežek. Zelo smotrno so izrabljeni podstrešni prostori, namenjeni nujno potrebnim pisarnam. V pritličju in na vrtu je urejena okrepčevalnica z velikimi možnostmi za gostinsko dejavnost oz. razne turistične prireditve. Celotna površina obnovljenih prostorov zajema blizu 2.000 m2. Novourejen trgovsko poslovni center pa je zato velik gospodarski dosežek.
Ob tej priložnosti se v imenu Predsedstva Skupščine občine in mojem imenu zahvaljujem vsem delavcem podjetja Notranjka, obrtnikom in vsem, ki so kakorkoli, v katerikoli obliki prispevali, da je stara ljudska šola tako lepo obnovljena, sicer s povsem drugačno dejav-nostno vsebino. Posebej izkazujem priznanje direktorju SOZ Notranjka g. Mitju Žigonu za njegov osebni prispevek in gospodarski pogum.
Anton Antičevič
VSE VEČ PROIZVODNE DEJAVNOSTI
Logaška kmetijska zadruga utrjuje svoje dejavnosti, da bi bila čimmanj odvisna le od posredovalnih opravil
DOM OSTARELIH
Dolnjelogažka župnija prenavlja nekdaj Poženelovo hišo za potrebe karirativne dejavnosti, dom počitka za starejše. Zgradba bo predana novemu namenu 5. oktobra, kot smo v vabilu na 1. strani že zapisali. Obnovitvena dela bodo vredna kakih 350.000 DEM. Nadrobneje o tem
Poldrugi MILIJON DEM
je vreden investicijski vložek "No-tranjke" v nov trgovsko poslovni center na Tržaški 148, stari ljudski šoli Gor. Logatec. Trgovinski del zajema prehrambeno samopostrežbo "stručka", prodajalno tekstila, čevljev, kozmetike, šolskih potrebščin "Soča" ter tehnično trgovino. Menza odprtega tipa (za malice in kosila) nosi naziv "Miha", hram "Ž" pa ima tudi dokajšen vrt. V posebni zgradbi so skladišča in avtopralnica.
Svojo temeljno poslovno dejavnost opravljajo delavci v podstrešnih prostorih. Jago
DAVEK NA (NE)IZKUŠNJE?
Nekolikanj neprijetna, vendar neizbežna primerjava: na šoli, zgrajeni v Gornjem Logatcu pred dobrimi 100 leti, in na drugi, zgrajeni prav tam pred dobrimi 10 leti, je bilo treba obnoviti streho!
V prvem primeru stoletna častitljiva starost, v drugem primeru časovna razsežnost za komaj dobro generacijo otrok. V prvem primeru se čudimo kljubovalnosti časa, v drugem primeru prezgodnji predaji času - dosti prezgodaj. Zakaj?
Ljudje pravijo: je že tako; nekoč so delali z vsem spoštovanjem do tega da bi trajalo, in je trajalo. Dan današnji je morda vse premalo spo-štljivosti do dela, ali pa tudi premalo izkušenj - kdo ve!? - pravijo ljudje.
Skratka, v razrede je teklo: nekaj zaradi ne dovolj natančne zatesnje-nosti strehe, nekaj zaradi kondenza.
Občina je morala stisniti proračunske zobe in zagotoviti 10 milijonov dinarjev za obnovo strehe, adaptacijo dela podstrešja v skladišče in preureditev garderobe v učilnico. Vsa dela sta uspešno opravila cerkniško Gradišče že v letu 1990 (kakih 60 odstotkov del) in letos preostali del logaška Notranjka.
Rečeno je bilo, daje zdaj zadeva opravljena zares. maš
OBNOVA NOTRANJSKE 14
Stara občina v Logatcu, v zadnjem času najpogosteje imenovana po svojem naslovu "Notranjska 14', dobiva svojo novo notranjo in obnovljeno zunanjo podobo. O novi namembnosti in delih so Logaške novice že pisale v predzadnji številki. Po izračunih bo vrednost del 1,2 milijona din.
Če bo šlo vse po sreči, bo zgradba nared za otvoritev v začetku oktobra. Jago
Obnovljena Mačkova hiša     (loto: J.G.)
PRODAJALNE NA CANKARJEVI
Cankarjeva cesta v Logatcu vse bolj dobiva podobo trgovskega in gostinskega središča. Nekdanje staro vaško jedro hitro spreminja podobo, kmetije presihajo in se umikajo, širi se trgovina.
Zasebni investitor Božo Jereb se je odločil postaviti pravo majhno središče z devetimi, desetimi trgovinicami in lokali na ugodni lokaciji, ki ji trenutno manjkajo ustrezni parkirni prostori, v neposredni bližini občine in drugih poslovnih objektov (banke, druge trgovine).
Vrednost bo verjetno presegla tretjino milijona DEM. Prek zime bodo tekla dela pri opremljanju, tako lahko pričakujemo začetek poslovanja prihodnje leto.
Namembnost? Pretežno trgovska. Področje? Tekstil, mizarsko o-kovje in potrošni material, frizerski salon.
ODLOK VELJA
Vpreteklosti je mnogo negodovanja povzročalo izobešanje raznih reklamnih napisov in plakatov. Ti so viseli na različnih vogalih, po drevju, skratka, tam kjer se je posamezniku to zahotelo. Le počasi se s postavitvijo oglasnih kioskov in panojev razmere nekoliko popravljajo, vendar pravega reda še vedno ni! Zato je skupščina občine Logatec na seji svojih zborov 29. 05. 1991 sprejela ODLOK O KOMUNALNIH TAKSAH (zakaj še niso občinske, ne vemo - verjetno so nam še vedno ljubše tujke), ki med različnimi vrstami taks navaja tudi takse za reklamne napise, objave, oglase in plakate, izobešene na javnih mestih.
Po odloku nadzor nad izvajanjem opravlja komunalni nadzornik in urbanistični inšpektor. Da bi se izognili nevšečnostim, je treba od 1. 10.1991 dalje na upravi za družbene dohodke zagotoviti žig tega urada, šele nato se plakati lahko izobesijo.
Vse podrobnosti vam bodo pojasnili pred plakatiranjem na upravi za družbene prihodke.
A.Č.
Kmetijska zadruga Logatec za-obsega kar nekaj različnih, zvečine storitvenih dejavnosti, katerih deleži so razporejeni takole: trgovina 35%, žaganje lesa 25%, kmetijska kooperacija 20%, destilarna 15 in transport 5% V finančnem smislu je pomembna tudi hranilno-kreditna služba. Vse delo opravlja 53 zaposlenih: pred petimi leti jih je bilo 13 več, vendar ni bil proizvodni obseg zaradi tega nič večji.
DESTILARNO na Martinj hribu je leta 1928 postavil Avstrijec Unter-weger; njegova firma še danes odkupuje logaške destilacijske proizvode. Zadruga je v zadnjem času prenovila prostore in posodobila de-stilacijsko opremo, 8 tem pa si je ustvarila tudi možnosti destilacije žganih pijač. Zmogljivost vse opreme je zdaj 9.000 litrov. V proizvodnem procesu, ki zdaj za razliko od prejšnjih časov teče nepretrgoma, v prejšnjih pa le mesec, dva na leto, pridobivajo produkte iz domače surovine: jelkinih češarkov in vejevja; brinje pa "uvažajo" iz Makedonije. Proizvodnja je ekološko neoporečna, v celoti pa gre v izvoz, kjer se destilati uporabljajo v zdravilstvu, kozmetiki in prehrani. Investicija v obnovo in posodobitev opreme se je razpotegnila na več let; ob koncu -januarja letos - je veljala 4 milijone din.
ŽAGA uspešno stopa v korak z novimi razmerami gospodarjenja, s trgovino z lesom in s privatno konkurenco. Lastniki gozdov njene storitve cenijo zaradi spodbudnih cen, rokov plačil in njihove zanesljivosti.
TRGOVINA je kmetijsko-repro-duktivno naravnana. Temeljnemu smotru: biti dober servis predvsem kmetijcem, se približuje tudi z novimi vlaganji. Eno takih je bila letošnja postavitev dveh silosov za koruzo in pšenico, kar omogoča kmetom cenejšo oskrbo s temi proizvodi. Na-
POSLOVNI PROSTOR "NIC"
Notranjski informacijski center "NIC" je konec avgusta odprl svoj poslovni prostor na Tovarniški cesti v Logatcu. Odtlej tam opravlja vse vrste fotografskih storitev: takojšnja izdelava fotografij za dokumente, zatem povečevanje fotografij, razvijanje filmov - črno belih in barvnih - in izdelava fotografij v najkrajšem možnem času. V ateljeju fotografirajo tudi družine, poročne skupine. Naredijo fotoreportaže, reprodukcije, prospekte in še kaj s področja fotografije. Atelje je obenem tudi razstavni prostor. Zdaj v njem razstavlja Niko Slovenc, v oktobru bodo razstavljali logaški ustvarjalci. NIC, ki je izdajal časopis "Noč", ta je moral začasno prenehati z izhajanjem predvsem zaradi konfuzne finančne nediscipline, meri zdaj še v eno smer: v notranjski radio.
Jago
ložba je v maju veljala dobrega pol milijona din. Za ugodnejšo ponudbo so uvedli tudi plačevanje z Mercator kartico in hranilno knjižico HKS.
KMETIJSKA KOOPERACIJA ohranja ustaljeno oddajo oz. prevzem milijon litrov mleka letno in - od trenutnih cen odvisen - večji ali manjši odkup živine. Kmetje želijo za svoje proizvode dobiti tudi kak dinar več. Zato razmišljajo o skrajšanju poti predelave mleka in zoženju kroga posrednikov. To bi lahko perspektivno uresničili z lastno predelavo mleka. V mislih je mlekarna na demografsko ogroženem območju Laz. Izjemna kakovost mleka z rovtar-skega in logaškega območja namreč zagotavlja tudi visoko kakovostne mlečne izdelke. Pripravljajo projekte, poleg lastnih sredstev pa pričakujejo še sofinanciranje občine, HKS in republike iz namenskih sredstev. Vendar kaže, da je načrtovani delež republike nekako temeljnega pomena: brez njega je težko načrtovati celotno investicijo.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA v svojih novih prostorih zagotavlja celovit finančni servis varčevalcem. V kratkem bodo poleg žiro uvedli še tekoče račune. Od 1. septembra je obrestna mera na hranilne vloge 140%.
Obresti pripisujejo mesečno. Hranilne vloge ima v HKS blizu tri četrtine aktivnega logaškega prebivalstva.
Vodstvo zadruge si prizadeva poslovanje usmerjati v čimvečje u-stvarjanje nove vrednosti, da bi bilo življenje odvisno od lastne proizvodnje in čim manj od provizije. Novi lastninski odnosi bodo še bolj oprijemljivo začrtali odnose med zadrugo in kmeti. Nova zadruga bo kmetova in ne paradržavna institucija. Zato podpirajo čimprejšnji sprejem zakonodaje o denacionalizaciji, zadrugah in o gozdarstvu.
ZA NOVA DELOVNA MESTA
Občinski izvršni svet išče možnosti, kako privabiti v občino novo proizvodnjo, ki bi nudila tudi številčnejše zaposlovanje.
V tehtanju je več programov, zanimivih tudi za tuja sovlaganja. Eden med njimi je za izdelavo zaščitnih rokavic in ogrinjal, drugi za proizvodnjo pijač.
Izbira med možnostmi bo odvisna predvsem od ocene rentabilnosti, ekološke primernosti, in tudi od interesa za sovlaganje. Med sovlagatelji bo treba poiskati tudi domača podjetja in zasebnike. Podjetniški interes bo, ob oceni donosnosti vlaganj, dokaj hitro odločil o vstopu v posle in s tem prevzel tudi del tveganja sprejete odločitve.
Dela bo verjetno za več deset ljudi. Koliko, bo odvisno od sprejetih programov in od primernosti delav-
VEČJE GASILSKO DOMOVANJE
Prizadevni gasilci z Vrha sv. treh kraljev so avgusta meseca končali svoj velik investicijski zalogaj: povečanje gasilskega doma. Tako so pridobili približno 100 m2 novih, predvsem garaži namenjenih prostorov, kjer bodo obenem lažje in pre-gledneje hranili tudi drugo opremo. Nad novimi prostori bodo sčasoma uredili že večjo sejno dvorano, ki bo lahko služila še kakemu drugemu, vaškim potrebam primernemu namenu.
Društvo je gradbena prizadevanja namenilo svoji 60-letnici. Predsednik Anton Kokalj je povedal, daje vsaka (okrogla) obletnica spodbuda za kakšno večjo akcijo. H gradnji so največ prispevali člani z mnogimi urami prostovoljnega dela, materialne prispevke so dobili od MKZ Sora in Gradnika in od domačinov. Delali so tri leta, aktivno se je vključilo več kot polovica članov.
Dom so odprli na slovesnosti, ki se je je udeležilo dokaj uglednih gostov. Žal pa vreme ni dopuščalo, da bi se v celoti in po načrtih odvil ves program tistega nedeljskega dne, 25. avgusta.
Razveseljivo je dejstvo, daje bilo društvo kljub triletnemu dodatnemu naprezanju pri gradnji, katere vrednost bi težko enotno ocenili tudi operativno, pa še tekmovalno uspešno. Iskrene česitke.
Jago
BO VODA ČISTEJŠA?
Vse povsod se vse bolj zavzemajo za kakovost pitne vode. Večina vodnih virov je danes onesnažena in ta onesnaženost je kar izredno velika. Takšne govorice krožijo tudi o logaški vodi. Da bi lahko objavili več podatkov o kakovosti logaške vode, smo že pred časom zaprosili za razgovor, vendar ga zaradi obilice del doslej še ni bilo. Logatčani so sicer lahko sledili nekaterim delom na vodovodnem omrežju, vendar uradnih podatkov zaradi resnično velikih obremenitev strokovnih služb nismo mogli dobiti. Vse delo pri izboljšanju pitne vode je namreč vezano na različna soglasja, zagotovitev finančnih virov (denarja) itd.
Odgovorni v občini pospešeno iščejo rešitve in obljubljajo za naslednjo številko Logaških novic nekaj več sporočil o vodovodnem omrežju in kakovosti logaške vode. Zaenkrat so nam ljubeznivo odstopili sliko o novi vrtini v "Cuntovi grapi", ki bo zagotavljala 10 litrov vode na sekundo. Vrtina je vključena v načrt (projekt) zamenjave onesnaženih in oporečnih voda v občini Logatec. Ko bo projekt končan, bo najprej izločen sedanji drenažni sistem v "Cuntovi grapi".
Pričakujemo, da bo za izvajanje tega projekta pravočasno zagotovljen denar, da bomo lahko dejansko pili čistejšo vodo, ne pa da bi o njej samo pisali.
A.Č.
Trenutek svečanosti
(foto: A.K.)
Poslovna in
stanovanjska
zgradba
septembra
1991
(loto: J.G.)
Tako teče
(foto: J.G.)
POSLOVNA IN STANOVANJSKA ZGRADBA NA Tržaški
VGor. Logatcu gredo h koncu dela na poslovnem in stanovanjskem objektu zasebnega investitorja s soinvestitorji. Del poslovnih prostorov v pritličju bo zapolnila banka, del stanovanjska zadruga Logatec, del pa štiri trgovine oz. prodajalne. Polovica kletnega dela poslovnih prostorov bo namenjen bančnim potrebam, drugi polovici pa dejavnost še ni določena, če bo vse steklo po načrtu, bo objekt funkcionalno usposobljen v novembru. Začetek opravljanja dejavnosti v njem bo odvisen od časa, ki ga bodo uporabniki potrebovali za opremo lokalov.
Stanovanjska zadruga Logatec po pooblastilu investitorja prodaja stanovanja, ki jih je v nadstropju 16. Njihova kakovost je zelo dobra, saj gre za klasično grajeno in dobro izolirano zidovje. Tla v stanovanjih so obložena s parketom, notranja vrata furnirana s hrastom, v kopalnicah je italijanska keramika, stopnišča in vse okenske police so marmorne. Centralno ogrevanje je kombinirano, v stavbi pa bosta dve peči - ena rezervna, če bi na delujoči prišlo do okvare. Nekaj stanovanj je še naprodaj. Ocenjena vrednost zgradbe, vključno z dokončanimi lokali, je o-krog 2 milijonov DEM. Med deli, ki bodo pri urejanju okolice še potrebna, je tudi nekajmetrska prestavitev avtobusne postaje.
Jago
VABILO investitorjem
Logaška občina želi oživiti še preostale objekte, ki so pod njeno upravo. Tako išče interesente za prostore starega vrtca v Logatcu, prostora na Ravniku nad Lazami in šolsko poslopje na Medvedjem brdu.
Prostori starega vrtca, nekdaj Dolscheinove hiše, so pred adaptacijo. Po dalj časa trajajočih razpravah: zgradbo obnoviti ali podreti in na novo sezidati z manjšim tlorisnim zamikom - je zdaj najverjetneje, da se bo zgradba le obnovila. Večina prostorov bo namenjena poslovnim dejavnostim.
Opuščeno šolsko poslopje na Medvedjem brdu, ki po nedavni obnovi šole na Planinah še naprej ne bo služilo svojemu prvotnemu namenu, bi mogli nameniti kaki poslovni, morda tudi turistično-izletniški dejavnosti. Kontaktna oseba na občini, na katero se interesenti za prva dva objekta lahko obrnejo, je Slavko Sirca, dipl. oec, tel. 741-270. V zvezi s prostori v starem vrtcu pa se interesenti povežejo z dipl. inž. Pavlom Kranjcem, tudi na sedežu skupščine občine Logatec, Tržaška 15, tel. 741 -270.
Objekt na Ravniku, velik 300 m2 leži ob železniški progi blizu postaje Planina pri Rakeku. Primeren bi bil za proizvodno dejavnost. Če bi šlo za lesno, bi se kazala možnost sodelovanja podjetja KLI in Gozdarstvo Logatec, morda tud za ustanovitev novega skupnega podjetja.
Jago
OBRT IN PODJETNIŠTVO
Skorajda neverjeten je podatek, da se je od lanskega 1. januarja, torej v dobrem letu in pol, na novo odprlo 97 obratovalnic samostojnih obrtnikovi Vendar se je skupno število povečalo le za 41, kar pomeni, da je med tem ugasnilo 56 obratovalnic. Vseh je sedaj 256, od tega 58 avtoprevozniških in 19 gostinskih. Obrt kot dopolnilno dejavnost, poleg navedenih, opravlja 57 občanov.
Tako, kot se je občutno zmanjšalo število avtoprevoznikov, tako se je povečalo število gostincev, število trgovin in manjših prodajaln raste, ponekod že čez kupno moč kupcev. Zanimivo je, da je komaj vsaka peta obratovalnica, od novo nastalih, proizvodnega značaja, vse ostale so neproizvodnega. To kaže, da posebnega investicijskega kapitala za začetek dela novih obratovalnic ni, izvzemši novo opremljene trgovine in gostinske lokale, od katerih nekateri zaslužijo visoko oceno. Vsekakor pa postaja konkurenca tako močna, da ne dopušča več improviziranja in ravnanja na pamet. Tudi v ožjih okoljih je potrebna vsaj temeljna raziskava trga in njegovih sposobnosti, kajpak pred vsemi pomembnejšimi odločitvami. Zaman žalujemo za ugodnimi investicijskimi časi, ki so nam ušli, deloma zaradi omejujoče zakonodaje, npr., v trgovski dejavnosti, deloma zaradi prostorskih neurejenosti, in neprožnosti. Silni gospodarski pretresi, vojna, grozeče sesutje gospodarstva in razveljavljanja ekonomskih zakonitosti, ki smo jim (bili) priča, so razvrednotili morebitni kapital, ki bi bil na voljo investicijskim namenom. Nazaj ni mogoče. Tako smo sredi resničnosti, ki je ekonomsko kruta, in blažja verjetno ne bo zlepa. V občini je po podatkih družbenega finančnika tudi okrog 75 firm, zvečine d.o.o., vendar jih skoraj polovica ni prišla dlje od registracije ali začetnih poslov.
Eno je zanesljivo: brez kapitala ne gre. Bodi za obratovalnico, bodi za firmo, velja, da je za malo denarja malo učinka. Denar v tem pomenu razumimo širše: kot kapital, znanje, sposobnost. Pa tudi vztrajnosti je treba.
Jago
NADALJEVANJE GRADNJE
Po lanskem začetku gradnje v obrtni industrijski coni so letos dela
- nekaj tudi zaradi vojnih razmer - zastala Živahno je bilo le na gradbišču
- na najzahtevnejši parceli - kamnoseške delavnice. Zdaj so stekla pripravljalna dela za postavitev objektov petih investitorjev: trije bodo že temeljili, dva sta pri začetnih delih. Skupno bo tako postavljenih 8 objektov.
V širšem zazidalnem okolišu je še nekaj prostora na parcelah po 2.000 m . Cene zemljišča so sorazmerno ugodne. Interesenti so vabljeni na "Notranjko", Tržaška 148, tel. 741-182.
Jago
OPAZOVALCI EVROPSKE SKUPNOSTI
V skladu z Brionsko deklaracijo, kije bila julija podpisana na Brionih, sta 9. 9. 1991 obiskala našo občino predstavnika Evropske skupnosti g. Martin M. BOGAERTiz Belgije in g. Ludwig ANDRE iz Francije.
Poleg predsednika Skupščine občine Antona Antičeviča je pri razgovorih sodeloval tudi komandant 53. območnega štaba TO Vrhnika-Logatec g. lole MOLK.
Obravnavana so bila vprašanja v zvezi z odhodom jugoslovanske armade iz Logatca in transport teh enot in vrhniških enot z logaške železniške postaje ter splošna situacija tudi odnosi s predstavniki armade, ki še bivajo v Logatcu.
Gostje so zvedeli, da je pretežni del vojakov iz logaške raketne baze že odšel Odpeljana je bila tudi vsa "tehnika" te baze. Trenutno naj bi bila v tej bazi samo še posadka za zavarovanje vojaških objektov. V najkrajšem času pa bo celoten objekt predan v varovanje našim enotam Teritorialni obrambi iz Logatca je bilo vrnjeno kompletno orožje, kije bilo v "hrambi" pri JA po lanskem majskem sklepu jugoslovanskega predsedstva in posebnega naloga vrhovne vojaške komande iz Beograda.
Beseda je tekla tudi o bodočem namenu in uporabnikih opuščenih vojaških objektov. Program predsedstva SO Logatec ne predvideva, da bi bila izpraznjena vojašnica ponovno za vojaške namene posebej pa ne za raketno bazo, pač pa bi naj objekte namenili potrebam civilnih dejavnosti, npr., za potrebe gospodarstva, turizma, za vzgojni zavod, za šolstvo itd. O novi namembnosti bo vsekakor odločala Občinska skupščina. O teh stališčih je Predsedstvo tudi obvestilo Ministrstvo za obrambo in Izvršni svet SO Logatec. Predstavniki Evropske skupnosti so v celoti soglašali s temi stališči, kajti menijo, da bo v bodoče Evropska skupnost z večine demilitarizirana, to je: Evropa brez vojakov.
Tudi ugotovitve z obiska v I^ogatcu so prepričale evropsko delegacijo v spoznanju, da je Slovenija v svoji razvitosti in medsebojnih odnosih vsekakor vredna, da postane enakopraven član velike družine evropskih in drugih narodov. Anton ANTIČEVIČ
TUDI V ROVTAH OSEMLETKA
Kajpak, Rovte se širijo in množijo: vse več hiš, vse več družin, vse več otrok • pa ni nič narobe. In mnoštva otrok je že za celo šolo, osemletno namreč. Doslej so se domačih Rovt držali le učenci do 4. razreda, oni s "ta višjih" razredov pa se še vedno vozijo v I^ogatec. Poslej naj bi bilo drugače.
Za zdaj se sicer drugačnost šele načrtuje. Tako je doslej pripravljena idejna programska zasnova. Ta vključuje tako izvedbeno rešitev, ki naj bi konstrukcijsko združila sedanjo šolo s kulturnim domom. Gradbeni projekt naj bi dal na voljo dovolj učilnic, kabinetov, drugih pomožnih prostorov - vsega blizu 1800 m2, kar ustreza veljavnim normativom, pa še 215 m za vrtec, posebej še prostor za knjižnico in posebej za krajevno skupnost.
Zelo približna ocena govori o vrednosti 30 milijonov dinarjev (ne upoštevaje poavgustovsko inflacijo!). Idejni investicijski program bo pripravljen do srede oktobra; in tedaj se začne osrednji lov za denarjem: od republike prek občine do Rovt.
In potlej nova šola - čez leto in dan. maš
POUK V OBNOVLJENI ŠOLI NA PLANINAH
Ml, SLOVENCI, NA RUSKEM TRŽIŠČU, i.del
Samo Oblak
Konkurenčni boj za prodajo je na svetovnem trgu vse večji. KLI Logatec je sicer že dolgoletni izvoznik, vendar zaradi tržnih, finančnih in političnih razlogov vse težje prodaja blago.
Stoli so dolgoletni izvozni artikel, ki ima trg, vendar nerealni tečaj dinarja v primerjavi z nem-
ško marko ne omogoča dovolj zaslužka.
Okna nimajo več dovolj trga v Sloveniji in Jugoslaviji zaradi padca standarda, omejene stanovanjske gradnje in tudi zaradi političnih razlogov. Zato se s prodajnim programom oken ponovno vračamo na trg ZR Nemčije, torej staro dobro tržišče, s katerega smo se pred 18. leti umaknili; domači trg je bil neprimerno ugodnejši za prodajo oken, seveda.
Pomemben del proizvodnega programa so stroji za obdelavo lesa. Tovarna "Detel" je bila zgrajena za proizvodnjo specifičnih strojev za vrtanje, krivljenje lesa ter za druge operacije zlasti
Vse polno ljudi se je nabralo 11. septembra letos v Žibršah, ko je bilo vse nared, da se odpro vrata obnovljene sole na Planinah. Obnovitev je zajela hidroizolacijo zidov, zamenjavo dotrajanih oken In vrat, zamenjavo električne napeljave, vgraditev napeljave za centralno ogrevanje, obnovo ometov in razna drobna dela - vse za več kot 800.000 dinarjev. Polovico potrebnega denarja je zagotovila občina iz amortizacije, drugo polovico so darovala podjetja, obrtniki In posamezno še mnogo kdo, pri čemer velja še posebej pohvaliti zajetne delovne prispevke domačinov.
I a slovesnosti sta z veliko navdušenosti vse prisotne _ pozdravila tamkajšnja prizadevna učiteljica Anica Žakelj ter predsednik krajevne skupnosti Rado Cigale. Nato so šolarji recitirali, ob tem je prepeval še šolski pevski zbor. Sredi pisanega kulturnega sporeda pa je podpredsednica izvršnega sveta ga. Ana Jaklič zbranim spregovorila med drugim: "V začetku letošnjega leta, ko je te čudovite griče pokrivala snežna odeja, je marsikoga, vsaj za hip, pretreslo sporočilo v NOTRANJSKEM ČASOPISU, da je ogroženo življenje 13 otrok na šoli v Rovtarskih Žibršah. Zaradi zastarelosti in dotrajanosti šolskega poslopja so bili otroci vsak dan v nevarnosti, da pride do nesreče. So bili v nevarnosti! Izvršni svet Skupščine občine Logatec je v sodelovanju z Notranjskim časopisom začel akcijo zbiranja prispevkov za obnovo šole, saj zaradi težav v občinskem proračunu druge rešitve ni bilo. Le največji optimisti so verjeli, da bo v jeseni letos stekel pouk v obnovljeni šoli. Vemo, da so gospodarske razmere izredno težke, kar vsi občutimo. Vendar se je še enkrat izkazalo, da se da z združenimi močmi marsikaj storiti. Ob pomoči prispevkov mnogih darovalcev, izvajalcev del in vaščanov je uspela namera, da dobijo otroci lepe, tople in varne prostore. Vrednost obnovitvenih del bo presegla 800.000 dinarjev; seveda pa v ta znesek ne vključuje velikega števila ur prostovoljnega dela domačinov.
za jugoslovansko tržišče. Ker je bilo to tržišče zelo zaprto, prodaja strojev ni potekala tako, kot smo si zamišljali. Vodstvo podjetja in tovarne "Detel" je dovolj zgodaj spoznalo, da je treba s prodajo in plasmajem robe iskati tuje tržišče; potreben je bil boj s hudo konkurenco, kjer se bo tovarna okrepila in zagotovila zahtevano kvaliteto izbranega pro-izvodno-prodajnega programa, kar je temeljni pogoj za prodor na tuje tržišče.
V začetku je tovarna "Detel" usmerila svojo prodajo na trg Češke in nato še Sovjetske zveze. Ti tržišči sta s specifičnimi navadami, kijih nismo takoj razumeli, vendar je trg sprejel Detelove"
Pogled na obnovljeno ioh od zunaj (loto: NIC)
Šolsko poslopje je bilo sicer zgrajeno leta 1939, ko je bilo v kraju 60 šoloobiskujočih otrok. Med drugo svetovno vojno je bila šola vse od leta 1941 dalje zasedena, kasneje tudi poškodovana. Po obnovitvi se je pouk ponovno pričel 1. januarja 1946. V šolskem letu 1963/64 so bili ukinjeni višji razredi, tako da so se starejši učenci poslej vozili z avtobusom v Logatec. Leta 1973 sta obe podružnični šoli na Planinah in na Medvedjem brdu prenehali s poukom zaradi neustreznih pogojev, premajhnega števila učencev in pomanjkanja učiteljev. Jeseni 1980 se je v tej šoli ponovno pričel pouk za učence 1. in 2. razreda; letos obiskuje kombiniran pouk 1. in 2. razreda le 8 otrok. Šola na Medvedjem brdu pa še vedno opuščeno sameva. Priložnostni obiskovalec je prav gotovo očaran z lepoto teh krajev in se v svojm navdušenju ne zaveda, kako trdo je tod življenje. Upam, da bo obnovljena šola s svojo domačnostjo vsaj najmlajšim šolarjem polepšala in olajšala življenje in da se bo čez kako leto pojavila zadrega, da bo šola premajhna. Ob tem bi rada izrazila upanje, da bo gospa Anica Žakelj, ki s svojo predanostjo in ljubeznijo vodi to šolo, še naprej vztrajala in delila s krajem vse dobro in hudo; pa da bi bilo slabega res vedno manj," je pristavila govornica. Z vso živopisnostjo so slovesnost sklenili plesalci folklorne skupine, na kar se je razživelo vse v ljudskem veselju.
proizvode, kupci so bili zadovoljni in tudi reklamacij ni bilo.
Ko se je zaprlo jugotržišče, sta nam ostali Češka in Sovjetska zveza. Z dolgoletnim delom si je tovarna "Detel" pridobila poznanstva, nastalo je tovarištvo s partnerji in tudi zaupanje. Od prodaje posameznih strojev za obdelavo lesa, smo prehajali na prodajo linij, proizvodnih obdelav, pa do kompletne tovarne. Pot, ki so jo delavci tovarne "Detel" prehodili do tega trenutka, ko "Detel" nastopa na tem trgu z "inženiring" ponudbo in izvedbo, je dolga in ni naključna. Po službeni dolžnosti sem tako tudi jaz "vpet" v "Detelove" posle in sem na ta način spoznal SSSR.
LOGAŠKI MODELARJI NA TEKMOVANJU
Člani MMK Logatec smo 1. in 2. junija 1991 tekmovali na mednarodnem FA1 tekmovanju raketnih modelarjev za svetovni pokal v Nesvačilih blizu Prage na Češkem. Tekmovali smo v raketnem modelarstvu z radijsko vodenimi rake-toplani S8E. Tekmovanja za svetovni pokal potekajo v letu 1991 prvič vendar samo z radijsko vodenimi raketoplani, ki je ena izmed najzahtevnejših in najbolj atraktivnih disciplin v raketnem modelarstvu. Tekmovanja se je udeležilo 20 tekmovalcev iz ČSI"R, ZRN, Švice, Francije in seveda tekmovalci MMK iz Slovenije. V močni konkurenci smo se odrezali dobro, saj smo v disciplini S81i zasedli peto, deseto in enajsto mesto, in si priborili prve točke v svetovnem pokalu. Na tekmovanju v natančnosti pristajanja S8E/P je naš tekmovalec Bogdan Makuc osvojil prvo mesto.
Ker pa za končno uvrstitev v točkovanju za svetovni pokal štejejo tri tekmovanja, se bomo tekmovalci iz na-
šega kluba udeležili še tekmovanja v /vvikau ZRN. Tretje tekmovanje in obenem zadnje za svetovni pokal 1991 pa bo v Logatcu v petek, 4. oktobra. Casl, da organiziramo zaključno tekmovanje in proglasitev zmagovalcev za svetovni pokal v disciplini radijsko vodenih raketoplanov S8E za leto 1991 smo si člani MMK I^ogatec priborili z odličnimi uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih. Naši tekmovalci so večkrat stali na stopničkah zmagovalcev na svetovnih in evropskih prvenstvih in ponesli ime našega kluba in Logatca v svet.
Kljub težki situaciji, ki smo ji priče, pričakujemo na tekmovanju tekmovalce iz Švice, ZRN, Francije, ČSFR in Bolgarije.
Vse, ki si bodo želeli ogledati tekmovanje, vabimo na poligon pod Sekirico v petek, 4. oktobra, kjer bo finale svetovnega pokala v disciplini S8E in tekmovanje v točnosti pristajanja S8E/P.
B. Š.
PRIZNANJA MLADIM ŠPORTNIKOM
O- Občinska skupščina letos ni objavila razpisa za podelitev - najvišjih občinskih priznanj.
Predsedstvo pa je ob občinskem prazniku pripravilo sprejem športnikov, ki so bili v minulem letu tekmovalno uspešni. Podelili so jim pisna priznanja, posameznikom tudi knjižne nagrade. Prejeli so jih: ekipa starejših pionirjev ŠŠD (šolskega športnega društva) "Mladost" OŠ "8 talcev" ter posamezniki Gašper Podjed, Uroš Krivec, Rok Pečck, Andrej Šmuc in Simon Pečkaj za dosežke na republiškem tekmovanju v gimnastiki, poleg njih še ekipa mlajših pionirjev, med njimi Blaž Krivec;
pionirska odbojkarska ekipa ŠŠD "Mladost" za uvrstitev v finale na ljubljanskem območju;
Tadej Kogoj za dosežene uspehe v namiznem tenisu na republiški ravni ter Sebastjan Kreuh, Petra Peček in Matjaž Rus za uspehe v namiznem tenisu na področnem tekmovanju;
Samo Gostiša za dosežene rezultate v skakalnem športu na republiški
3. POKAL NOTRANJKE
ravni;
Urša Fečur, Vesna Dolenc, Mateja Ambrožič, Tanja Zelene, Jožko Pet-kovšek, Vasja Rupnik, Boštjan Gostiša, Darja Rupnik, Davor Jcrina in Uroš Godina za dosežke na področju tekaškega športa v državnem merilu;
Sandi Bačar, Katjuša Škrlj in Jožko Petkovšck za dosežke na republiškem prvenstvu v atletiki; poleg njih za dosežke v atletiki še Ines Jereb, Bogdan Mlinar, Barbara Šcmrov, Žiga Anžclj, Bogdan Bošnjak, Igor Povhe, Alenka Trevcn, Tanja Slabe, Damjan Majnik, Primož Martinšek, Srečo Sen in Tine Škrlj iz obeh ŠŠD: "Polet" OŠ "Edvarda Kardelja" in "Mladost";
Bogo Štcmpihar, Mihael Grom in Bogdan Makuc za dosežke na področju modelarstva v republiškem in državnem merilu;
balinarsko športno društvo Logatec za uspešno desetletno delo.
Vsem prejemnikom priznanj čestitamo za njihove dosežke in jim želimo še novih uspehov.
redi septembra je bilo na tek-movališču pod Sekirico tretje tekmovanje konjenikov. Udeležba je bila številčna, saj seje zvrstilo okrog sto nastopov. Pokal "Notranj-ke" je šel v roke Čiku st. Unski višinski rekord v preskoku je bil izenačen, 185 cm. Višjo zapreko so zaman naskako-
vali.
Tekmovanje je bilo pomembno tudi zaradi tega, ker so si na njem mladi logaški tekmovalci pridobili potrebne izkušnje in rezultate, da se lahko poslej udeležujejo tovrstnih tekmovanj.
Jago
GASILCI NA TEKMOVANJU
N
a poligonu Valkartona, kjer je bilo 7. septembra 27. repu-_ bliško tekmovanje gasilskih desetin papimičarjev (najboljši sta bili moška in ženska ekipa papirnice Vevče), je bilo 14. septembra še eno gasilsko tekmovanje. Občinske gasilske zveze z Vrhnike, Cerknice in Logatca so se pomerile v izbirni tekmi za nastope na republiškem tekmovanju prihodnje leto. Tekmovanje je organizirala logaška zveza; tehnično pa je vodil organizacijo regijski poveljnik, g. Franc Jcscnovec.
Rezultati:
pionirji: l.Pctkovec, 2.Žilce, 3.Si-nja gorica;
pionirke: I.Iga vas
mladinci: l.Dol. I^gatec, 2.Bre-zovica, 3.Unec
mladinke: 1.Dolnje Jezero
člani "A": 1.Tabor Logatec, 2.Dolnje Jezero, 3.Sinja gorica
članice "A": l.Zaplana, 2.Mcd-vedje brdo, 3.Begunje
člani "B": l.Valkarton, 2.Zaplana
veterani: l.Dol. Logatec
M.K.
Med sprejemom
(foto: M.T.)
Tekmovalec in komisija
(foto: M.T.)
V organizaciji TVD Partizan Gor. Ix>gatec in pod organizacijskim vodstvom Mirana Oblaka, je bil sredi septembra 3.tur-nir za pokal I^ogatca. Zmagala je ekipa KMN VUKOV. V atraktivnem nastopu sta se vmes pomerili ekipi slovenskih in logaških težakov.
Odprtje 27. tekmovanja gasilcev papimičarjev
(foto: M.T.)
KULTURNI UTRINKI OD MARCA DO AVGUSTA 1991 V KNJIŽNICI NARODNI DOM LOGATEC
ZA ODRASLE:
5. aprila koncert kantavtorja IZTOKA MlJlKARJA v gostilni "Pri treh kostanjih",
9. maja   koncert zbirateljice in izvajalke starih ljudskih pesmi IJUBE
JENČEKv Mali dvorani knjižnice,
20. maja predavanje z diapozitivi misionarja frančiškana patra IIUGA
DELČNJAKA o življenju med afriškimi prebivalci, 14. junija literarni večer s pesnikom IVANOM M1NA1TUEM
in igralcem JOŽEFOM ROPOŠO v Mali dvorani knjižnice;
obenem razstava avtorjevih zbirk pesmi v avli knjižnice. ZA OTROKE:
21. marca lutkovna skupina iz Logatca z lutkovno igrico MEHIŠKI
OREL v Veliki dvorani Narodnega doma, 25. aprila pravljičarka JANA STRŽINAR z lutkovno pravljico
ZALJUBLJENI ZMAJ v Veliki dvorani knjižnice; obenem razstava avtoričinih knjig v avli knjižnice,
10. maja igralska skupina osnovne šole "8 talcev" iz Dolenjega Logatca
z igrico OSAMLJENI LEVČEK v Mali dvorani knjižnice, 23. maja pesnica, pisateljica, pevka, igralka, ilustratorka SVETILNA
MAKAROVIČ z MEDENO PRA VIJ1CO v Veliki dvorani
Narodnega doma; nato pogovor otrok z njo; obenem
razstava njenih knjig v avli knjižnice. RAZSTAVE:
junij-avgust: likovna dela gojencev Vzgojnega zavoda Gornji lx>gatec v avli knjižnice.
NOVO V KNJIŽNICI
Leposlovje za odrasle:
VVOODS, S.: Na dnu jezera. • LEP AGE, F.: Konec sedmega dne. • PEVEC, M.: Carmen. • CIMERMAN, J.: Dvodomci. • ŠVAJNCER, J.: Na stekleni strehi. • FELC, J.: Duša imena. • MATIČIĆ, N.: Portret gospe Marije. • GROŠELJ, V.: Štirikrat osem tisoč. • MIK li E RT, E.: Sirenina pesem. • SMELDON, S.: Pesek časa. • MAMKOTA, A.: Sfinga. • JURČIČ, J.: Kloštrskiiolnir. • CIIANDLER, R.: Zbogom, dragamoja. • DEIGIITON, L.: Londonska zmaga. • KUNDKRA, M.: Nesmrtnost. • PLATII, S.. Stekleni zvon. • 11 Mt It KRT, K: Kraljica Jezabela.
• LK CARRK, J.: Ruska hiša. • KONSALIK: Zlati poljub. •
Leposlovje za otroke in mladino:
TOVVNSENI), S.. Resnične izpovedi Jadrana Krta. • NOVAK, H.: Oblike sveta.
• BURROUGMS, E: Tarzan, sin opice. • PROSKN, M.: Mala astronomija. • 50 preprostih stvari, kijih otroci lahko... • GOSCINNY, R.: Astervc in Kleopatra.
• SrVKC, I.: Gusarji na obzorju. • MIQUKL, P.: V času mušketirjev. • NOUGIKR, L: V času Majev, Aztekov in Inkov. • PKRIN, P.: V času barbarskih kraljestev • VVILKKS, A.: Moja prva kuharska knjiga. •
Strokovna in poljudnoznanstvena literatura:
ŠUMI, N.: Slovenija - umetnostni vodnik. • BIZM J, L: Cerkev v policijskih arhivih. • KOVAČIČ, J.: Računovodstvo in finance. • TRSTKNJAK, A.: Misel o slovenskem človeku. • KRKČIČ, P.: Plečnikova Ljubljana. • DOLESII, D.: Ljubi me, ne ljubi me. • KOŠIR, S.: Značilnosti razvrščenih mladostnikov z motnjami... • TRSTKNJAK, A: Za človeka gre! • NORČIČ, O.: Razvoj in temelji sodobne ekonomije. • IGLIČAR, A.: Teme iz sociologije prava. • STKRLK, M.: Jesti modro. • CVETKO, D.: Slovenska galsba v evropskem prostoru. • SIMONITI, V.: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. st. • STANIČ, G.: Oblast in lastnina. • MARINKO, J.: Kako najti zaposlitev. • RAKOVKC , FELSER Z.: Človek v stiski, stres in tesnoba. • KAVČIČ, It.: Sodobna teorija organizacije. • ČUDEN, J.: Raketno modelarstvo. • HAMILTON, G.: Naravno vrtnarjenje. • BKRCK, S.: Italjanščina za potovanja in prosti čas. • MIMAJLOVIC, B.: Zdravljenje s sadjem in zelenjavo. • DRNOVŠEK, M.: Pol slovenskih izseljencev na tuje. • POGAČNIK, M.: Za zdravljenje zemlje. • Terminologija izobraževanja odraslih. • VANIČ, Z.: Leteti.
• COTIČ, D.: Terarij. • ZALESKI, C: Onstranska potovanja. • Vojna za Slovenijo • PAINTER, G.: Šola za malčke. • VRIŠER, S.: Uniforme v zgodovini 2. • OMAMEN, M.: Recepti za biohrano. • Jelko Kacin • SCOTT, J.: Vodnik naravne medicine za otroke. • Deset dni vojne za Slovenijo •
VESELE POČITNICE V LOGAŠKI MATIČNI KNJIŽNICI
Letošnje poletje je tako hitro švignilo mimo nas, da te dni skorajda ne opazimo, kako listje počasi rumeni. Vojna, ki je divjala na slovenskih tleh kmalu po koncu šolskega leta, je marsikomu, še posebej pa otrokom, prekrižala počitniške načrte. Prcnckatera logaška družina se ni mogla odpraviti na morje ali kam drugam, zato je poletje preživela kar doma. Toda kljub temu lahko rečemo, da logaškim otrokom med počitnicami ni bilo dolgčas. V logaški Matični knjižnici so zanje, predvsem za tiste od sedmega do enajstega leta starosti, pripravili program Veselih počitnic, za katerega so vsi otroci omenjene starosti dobili simpatična vabila že pred zadnjim dnem pouka.
Omenjene počitniške dejavnosti sta pripravljali in vodili Špela Pct-kovšek in Vilma Štritof-Rrjavec, vseskozi pa sta sledili bibliopedagoški metodi, kar pomeni, da se je vse dogajanje navezovalo na uporabo knjig, priročnikov in leksikonov.
Otroci, ki so se vsako sredo med 10. in 13. uro zbirali v Pravljični sobi logaške knjižnice, so uživali ob branju knjig, poslušanju pravljic, risanju in oblikovanju različnih izdelkov; pomerili so se v pestrih družabnih igrah in reševanju knjižnih ugank, gledali pa so tudi risanke in filme, pri čemer je zanimivo, da so si želeli predvsem domačih, slovenskih. Malce nenavadno je, da je Vesele počitnice na takšen način preživljalo več fantov kot deklic, saj se po navadi dogaja ravno narobe; res pa jc, da so skoraj vsi tudi sicer redni obiskovalci knjižnice.
Špela in Vilma sta bili z obiskom zadovoljni, čeprav jc bilo otrok avgusta nekaj manj kot julija - nekateri izmed njih so morda kak teden le preživeli ob morju - še bolj pa sta bili navdušeni nad pripravljenostjo malčkov za takšno obliko preživljanja prostega časa.
Vsako sredo so trije izmed otrok dobili tudi praktične nagrade (knjige, šolske potrebščine), razdelili pa so jih kar z žrebom, saj bi bilo morebitno preverjanje znanja zaradi različne starosti lahko tudi nepravično.
Kakorkoli že, takšna oblika neobvezne šole, pri kateri otrokom poleg privzgajanja ljubezni do knjige omogočajo tudi znanje o uporabi priročnikov in leksikonov, je nad vse prijetno in koristno obenem. Zato so v logaški Matični knjižnici sklenili, da bodo tudi v prihodnje, potem ko so si že med zadnjimi zimskimi in pravkar končanimi letnimi počitnicami nabrali veliko dragocenih izkušenj in, seveda, tudi mladih prijateljev, nadaljevali s podobnimi dejavnostmi.
Zato vabijo vse otroke, da se jim že od septembra pridružijo enkrat na mesec, med počitnicami pa še pogosteje. Kdaj se bo v Pravljični sobi spet dogajalo kaj zanimivega, pa boste, dragi otroci, izvedeli najhitreje, če boste redno obiskovali knjižnico, kjer vas vsak mesec čaka tudi veliko novih knjig.
Marko Škrlj
KULTURA
ZAKAJ V LOGATCU NE GOSTUJE NOBENO PROFESIONALNO GLEDALIŠČE,
čeprav bi, sodeč po dveh nedavno izvedenih anketah, ljudje izmed vseh kulturnih prireditev najraje obiskovali gledališke predstave? Malce v opravičilo, največ pa za razumevanje, naj navedemo vsaj dva vzroka.
Glede na čedalje zahtevnejšo tehnično plat predstav, ki jih igrajo v profesionalnih gledališčih, ni niti ena dvorana v logaški občini (niti dvorana Narodnega doma) dovolj tehnično opremljena za izvedbo lc-tch. -Sporni so svetlobni park, ozvočenje in vlaki za kulise. Drug razlog pa (že spet!) tiči v pomanjkanju denarja. lina sama gledališka predstava, ki bi prišla k nam v goste, bi stala toliko, da bi lahko za pokritje honorarjev in za tehnične stroške gostujoče predstave porabili večino proračunskih sredstev, namenjenih za vse profesionalne prireditve v občini in bi denarja ostalo le še za kako manjšo lutkovno igrico. Zato smo se odločili vsaj za delno rešitev problema; v tej številki Ix>gaških novic razpisujemo abonma za sezono 1991 /92 v goriškem gledališču (v primerjavi s cenami abonmajev večine ljubljanskih gledališč je cena tega abonmaja presenetljivo majhna). Ob tem pa bi lahko povabili v Ix>gatcc še kako tehnično in finančno manj zahtevno, na primer, monodramo. Upamo na dober odziv in nasvidenje!
Vilma Štrftof
"KRAŠKA OHCET"
Vnedeljo, 18. avgusta 1991, je bila v naSi prijateljski občini Rcpcntabor v slovenskem zamejstvu organizirana Kraška ohcet. Te folklorno-kulturne prireditve se je na povabilo cenjenega župana občine Rcpcntabor g. dr. Pavla Colja udeležila tudi delegacija Predsedstva skupščine občine Logatec.
Kraška ohcet ohranja tradicijo in folkloro slovenskega življa, ki živi na tem prostoru že več stoletij.
Prireditev poteka od petka do nedelje. V petek vaški fantje zapojejo podoknico pri hiši neveste. Istočasno se pripravljajo in pletejo venci, s katerimi se krasijo portali. V soboto se vozi bala z nevestinega doma v hišo, kjer naj bi živela ženin in nevesta. V nedeljo zjutraj se nevesta in ženin pripravljata na svojih domovih na poroko, na njun svečani dogodek. Potem se ženin v spremstvu harmonikarja in ohcetarjev napoti iz Repna proti Colu po nevesto. Svatje sc v sprevodu napotijo od nevestinega doma k farni cerkvi, ki je na bližnjem griču Tabor. Farna cerkev je bila lepo obnovljena s pomočjo občanov in države, ki skrbi za vse kulturne spomenike; cerkve pa so vsekakor del kulturnih spomenikov vsakega naroda!
Vsi: svatje in spremstvo so v sprevodu oblečeni v narodne noše, ki kažejo na kulturno bogastvo oblačenja Primorcev z onstran meje.
Poročni obred se je začel ob 10. uri z mašo, ki jo je vodil domači župnik g. Tone Bedenčič, Slovenec, selezijanec iz Ljubljane. Somašcval pa je naš župnik g. Tone Kompare. Po končanem obredu je celotni sprevod krenil na svatovsko kosilo, vendar po ljudskem običaju skromno: golaž s prilogo, kajti ljudje teh krajev si niso mogli privoščiti velikih jedi; živeli so skromno. Samo tako so lahko ostali in preživeli na tej kraški zemlji.
Zaključni obred se je odvil v Kraški hiši, ko je ženin mož pripeljal nevesto na nov dom. Ob tej priložnosti smo v imenu naše občine čestitali ženinu in nevesti ter jima predali spominsko darilo.
Celotna prireditev je potekala v slovenskem jeziku, kar pomeni, da imajo primorski Slovenci veliko narodno zavest. 'Tudi ta prireditev, ki ohranja stare šege in navade potrjuje našo slovensko prvobitnost na tem prostoru, kajti narod, ki ima svoj dom, svoj jezik, svojo pisavo, svoje šege, svoje običaje in svoje kulturne vrednote bo sedaj in v bodočnosti vedno priznan kot narod. Kar pa posebej velja za matični del Slovencev, ki si želi priznanja svoje samostojne države Slovenije.
Anton Antičevlc
OBNOVLJENO ZNAMENJE
Pred začetkom 2. svetovne vojne je bil v čast evharističnega kongresa tudi v Hotedršici postavljen lesen križ. Povojna vihra gaje uničila. Prizadevni krajani so letošnjo pomlad postavili novega. Ponoči je osvetljen. Na svojem dominantnem mest u nad vasjo spet stoji in obeležuje del zgodovinskega spomina.
Tod je bil tudi pred pol stoletja.
PRAZNIK ŽETVE
Po slabem jutru lep dan, pravi stari rek, in res, taka je bila nedelja, 25. avgusta, ko so kmečke žene iz Logatca in okolice priredile "PRAZNIK ŽETVE" na Medvedjem Brdu.
Kmečke žene so želele pokazati, da njihovo mesto ni samo za štedilnikom, na njjvi in v hlevu, temveč, da znajo pripraviti radoživo in prijetno popoldne. Medse so povabile kmetice iz Savinjske doline, s katerimi sodelujejo, odkar je Medvedje brdo oskrbelo pomoč Savinjčanom ob poplavah. Vabilu so se odzvale tudi kmetice iz Rovt in z Vrhnike.
Gostje iz Savinjske doline so prispele v Logatec že dopoldne. Sprejem zanje je bil pri Tršarjcvih, kjer so dobile majhen prigrizek in kavo.
Namesto predsednika občine, ki se je opravičil, je zbrane pozdravil podpredsednik dr. Zoran Vodopivcc. Predstavnik Turističnega društva Milan Trobič je gostjam razdelil spominska darilca.
Ob zvokih harmonike je med zbranimi kmalu stekel sproščen pogovor, potem pa smo se skupaj odpeljali proti Vrhniki in naprej v Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Ogled muzejskih zbirk je bil za vse zanimiv.
Ob povratku v Logatec smo se ustavili v Charlie baru na kavici, kamor nas je povabil prijazni lastnik Jože Lušina. Gostje iz Luč in Ljubnega so si ogledale tudi logaško cerkev in v njej zapele. Med tem so se domačinke preoblekle v svoje noše in odpeljali smo se proti Medvedjemu brdu, kjer so nas že čakali domačini. Gostjam je zaželel dobrodošlico predsednik KS Trate Rado Cigale. Skupaj smo odšli na prireditveni prostor in prve obiskovalec pozdravili s pesmijo. Godec Lojze je brž poskrbel za prijetno vzdušje.
Zbrane so pozdravili Jakob Nagode, ki je program povezoval, Marica Tršar, direktor zadruge dipl.ing. Martin Brus in predstavnica Kmečke zveze.
V bogatem kulturnem programu je nastopila folklorna skupina KD Trate, ki jih vodi neutrudna Anka Vavken. Predstavili so tudi recital ljudskih pesmi in igro z naslovom "Večer na vasi".
Sledil je osrednji dogodek dneva - žetev. Fani Žakljeva je prav v ta namen posejala jaro pšenico. Vsaki skupini žanjic so sodniki odmerili približno enako žitno površino, jih seznanili s pravili, žanjice pa so izžrebale površine in sodnike. Najurnejše so bile žanjice iz Rovt, ki so imele v svoji skupini tudi predstavnika močnejšega spola. Ker nismo ocenjevali kvalitete dela in ker pri tekmovanju ni šlo tako strogo zares, smo vsem skupinam pripravili nagrade, ki so jih gostile-ljice prinesle v ličnih jerbasih. Žanjicam smo postregle z moštom iz pletenke, da so si še vse zadihane vsaj za silo pogasile žejo. Potem je Lojze zaigral in "uradni del" prireditve je bil zaključen. Nadaljevala pa se je prava kmečka veselica, ki jeni premotila niti manjša ploha, saj so se najbolj vztrajni veselili do poznih večernih ur.
Ob tej priložnosti gre zahvala vsem sodelujočim, domačinom, glavnemu kuharju "Medvedovemu" atu, mesarjem, Lovskim družinam iz Rovt, Logatca in I Iotedršice, Pekarni Vrhnika in vsem gospodinjam, ki so s svojimi dobrotami razveselile številne obiskovalce, ki so preživeli prijetno popoldne na slikovitem Medvedjem brdu.
Mojca Dolenc
ABONMA • ABONMA • ABONMA
Knjižnica - Narodni dom Logatec razpisuje abonma za sezono 1991/92 v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica Program predstav za letošnjo sezono:
Tennessee VVilliams: Tramvaj poželenja_
Georges Feydeau: Poskrbi za Amelijo___
VV. A. Moart - E. Schikaneder - M. Sosič: Čarobna piščal
Sam Shepard: Pokopani otrok_
A. P. Cehov -1). Jančar: Dvoboj_
cena: celotni abonma: 720 din posamezna predstava: 150 din
za študente za študente
in upokojence: 600 din in upokojence: 120 din
Izbrali smo najugodnejši abonmajski red: PETEK.
V ceno je vključenih 6 uprizoritev (5 goriškega gledališča in 1 gostujoča iz drugega gledališča, vendar prav tako v Novi Gorici). Cena bo ostala do konca sezone nespremenjena.
Primorsko dramsko gledališče vabi še na ogled predstave iz lanske sezone, ki bi bila na sporedu že v začetku oktobra v Novi Gorici:
Angelo Reolco - Ruzante: Lubjezen, uojska, lakota
Uprizarjajo jo v primorskem narečju. To je komedija, igra za smeh, zabavo in sprostitev, bistroumna in duhovita. Zgodba v treh delih iz življenja nesrečnega kmeta Ruzanteja, ki izzveni v najrazličnejših tonih žanrske lestvice: od komičnih, celo burkaških, satiričnih, grotesknih, do tragičnih. Prevajalec je skupaj s Srcčkom Fišerjem priljubljeni kantavtor Iztok Mlakar, ki v predstavi igra Menata.
Vse zainteresirane za abonma in za predstavo Lubjezen, uojska, lakota prosimo, naj sc čimprej (najkasneje do 4. oktobra) osebno ali po telefonu javijo v Knjižnici v Narodnem domu v I^ogatcu, Tržaška 44 telefon (061) 741- 722. Tam boste obenem dobili vse potrebne informacije. Od števila prijavljenih je tudi odvisna organizacija prevoza. O plačilu in prevozu vas bomo obvestili kmalu po prijavi.
IN KAKO JE S TELEFONI?
Novo v Logatcu !
Čevljarstvo O.&H.
čevlje popravimo hitro in kvalitetno, obnovimo gorske čevlje (menjamo Vihram gumo), preoblačimo pete, opravimo tudi šivanje čevljev in druga čevljarska dela. Poleg čevljarskih storitev izdelujemo tudi ključe, brusimo škarje in nože.
Vse storitve po zmernih cenah!
Za obisk se priporoča;
Čevljarstvo Cevica 2,
(poleg trgovine Alpina, v "Škrljevi hiši") Odprto imamo vsak dan od 8.—12. ure in od 14.—18. ure, v soboto od 8.—12. ure
O pomanjkanju telefonskih priključkov In načinu razreševanja te tegobnosti smo vas seznanili v lanskem decembru. Kar nekaj časa je preteklo od takrat, in prav je, da vas seznanimo z novimi okoliščinami.
Tehnične zmogljivosti, o katerih smo že govorili, so se spremenile le toliko, da takratna ocena o začasnem zadoščenju kabelske povezave Vrh-nika-Logatec ne bi omogočala kvalitetne povezave glede na veliko število interesentov za telefon v Logatcu. Tako se je investitor odločil za pojačano povezavo, kar naj bi se izvedlo še to zimo.
Terminski plan se ne odvija, kot smo želeli, zato smo skupaj s PI I podjetjem Ljubljana preverili in u-skladili nove, pravilne in ob ustrezni angažiranosti vseh, ki to želimo, izvedljive roke.
Nova digitalna centrala Logatec je bilanaročena konec lanskega leta. Rotomatika Iskra Telekom kasni z dobavo kake 3 mesece, tako da je novi rok za dobavo in montažo določen za marec 1992.
Izgradnja krajevnega kabelskega omrežja (KKO) se predvideva v letu 1992. Razlog za zamik izhaja iz zakasnele tehnične dokumentacije in nepripravljenosti določenega števila naših občanov za podpis soglasja o izgradnji KKO prek njihovega zemljišča. Povsem razumevajoče so upravičene zahteve lastnikov zemljišč po ureditvi prvotnega stanja po izvedbi del, niso pa razumljive vnaprejšnje zavrnitve sodelovanja. Zato je hitrost izgradnje v mnogočem odvisna od lastnikov zemljišč, saj brez dovoljenj za prekop ni možno izdelati lokacijskega dovoljenja in dokončati izdelave tehnične dokumentacije.
Izgradnjo KATC Logatec smo vezali na odkup obveznic PTT podjetja Ljubljana in predvidene obveznice SP PTT Slovenije. Prodanih je bilo skoraj za 1 milijon DEM obveznic, kar je zadoščalo za plačilo nove centrale, ki je temeljno izhodišče za nadalj-
nja dela.
Na SP PTT Slovenije se niso odločili na načrtovano izdajo obveznic, tako da je porušena predvidena finančna konstrukcija. Po intenzivnih in dolgotrajnih usklajevanjih z investitorjem PTT podjetjem Ljubljana smo dosegli poseben dogovor o obveznostih novih naročnikov.
Vsi, ki so podpisali pogodbe in odkupili vsaj del obveznic, se uvrstijo na seznam interesentov za telefonski priključek. Glede na višino kupljenih obveznic bo priznana ob priključitvi oz. plačilu prispevka za priključitev določena stimulacija, ki pa še ni dokončno dogovorjena.
Vsi, ki niso podpisali pogodbe o nakupu obveznic za izgradnjo KATC Logatec ali po tej pogodbi niso ničesar kupili, lahko od 14. oktobra 1991 dalje podpišejo pogodbeno na Oddelku za urejanje prostora ter si s plačilom dinarske protivrednosti 100 SECU (občani) oz. 150 SECU (podjetja in obrtniki) zagotovijo telefonski priključek v letu 1992. Pogodba nadomešča zahtevek za sklenitev telefonskega naročniškega razmerja, ki ga bo treba vzpostaviti pred priklopom ob predložitvi potrdila IS SO Logatec o poravnanih obveznostih do občine Logatec.
Cena priključka, ki ga boste plačali PTT podjetju Ljubljana pred priključitvijo, še ni znana, ker potekajo usklajevanja na ravni republike, da bi bila enotna za celo Slovenijo.
Obveznice PTT podjetja na Borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani dobro kotirajo, vendar se obračunavajo po uradni tečajni vrednosti marke. Za vse, ki bi želeli obveznice prodati, bomo organizirali posredništvo.
Problematika izgradnje telefonskega omrežja nikakor ni lahka, vendar upamo, da smo, kljub spremenjenim pogojem za pridobitev telefonskega priključka opravili mnogo dela v korist občanov, tako da so pogoji sedaj boljši in realizacija bližja.
Pavel KRANJC
Sem učiteljica matematike. Na svojem domu instruiram matematiko za osnovno šolo in za skoraj vse srednje šole (po dogovoru) in angleščino za OŠ ter prve letnike srednjih šol.
Naslov: Zvonka Leskovec, Tovarniška 24/IV, Logatec.
INSTRUIRAM ANGLEŠČINO ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO.
Gabi Zagorlčnik tel.: 741-000
Trgovina Mali
se zahvaljuje vsem kupcem, posebno pa mladim, za zaupanje, hkrati pa
Obveščamo krajane, da se 1.10 prične
PRODAJA AVTOBUSNIH MESEČNIH IN DNHVNIH VOZNIH KART za ljubljanski potniški promet v prostorih Turističnega društva pri "KRPANU"
KS Naklo
Prodam zidano garažo, z napeljano elektriko, na Tovarniški v Logatcu.
Julij Sedej, Mali most 12, Logatec; telefon: 741-920
TRGOCEV storitve in trgovina d.o.o.
Loka 22, 61370 Logatec
Delovni čas:_
od ponedeljka
do petka_15OO-19OO
sobota 8OO-13OO
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC
Komisija za volitve in imenovanja SO Logatec razpisuje na podlagi 37. in 70. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS 12/91) ter 92. člena Statuta Centra za socialno delo Logatec delovno mesto
DIREKTORJA Centra za socialno delo Logatec
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje:
• da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
• da ima najmanj pet let delovnih iskušenj na področju socialnega dela
• da ima strokovni izpit
• da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Direktor bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Skupščina občine Logatec, Komisija za volitve in imenovanja, Tržaška 15, Logatec.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili.
obljublja, da se bo prijazno osebje še naprej trudilo ponuditi Vam kvaliteto najceneje.
ELEKTROMEHANIKA Berto Menard Logatec
□ servis bele tehnike in hladilnih naprav
□ previjanje elektromotorjev
□ elektrotehnična trgovina
Obveščamo cenjene stranke, da poslujemo v novih prostorih na Tržaški 14 a v Logatcu (ob drevoredu).
Odprto vsak delovnik od 8. do 12. in od 16.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 061/741-014.
Logatčani in okoličani V naši trgovini vam nudimo vse za centralno ogrevanje, vodovodno napeljavo in vso kopališko opremo. Trudimo se, da so cene ugodne.
V SPOMIN
V začetku meseca septembra smo se v Mariboru poslovili od dipl ing. Dušana Dobnika. Želja in težnja, da bi svoje znanje uspešno vključil v gospodarjenje KIJ Logatec, ga je v letu 1973pripeljala na direktorsko mesto. Vse do upokojitve je dve mandatni obdobji vodil podjetje in v tistem času težil za modernizacijo, zlasti pa k realizaciji zbirnega skladišča hlodovine s strojnim lupljenjem
Kljub temu da vodenje podjetja ni potekalo vedno po njegovih zamislih, je bil vedno optimist. Njegov optimizem se je v mnogočem pokazal že ob njegovem nastopu, ko je dejal: "Poleg zdravja je največje bogastvo za človeka tudi zadovoljstvo v svojem poklicu. To je takrat, kadar ljubiš poklic, kisi siga izbral Ni pa to vse. Itodati moram še to, kadar si v sredini zares dobrih, vestnih, predvsem pa odkritosrčnih delavcev. V tako sredino se vsako jutro z veseljem odpravljaš, pa četudi je kup perečih problemov."
Življenjski optimizem pa žal ni mogel premagati težke bolezni. Njegovo optimistično dobrotljivost bomo ohranili v spominu. _AjC.
UMRL JE ČASTNI OBČAN OBČINE LOGATEC VLADO ŠEGRT
V sredo 1. 8. 1991 je v 84. letu starosti umrl Vlado Šegrt, nosilec "Partizanske spomenice 1941" odlikovanja narodnega heroja in več drugih vojnih in povojnih odlikovanj in priznanj, rezervni general major JI A v pokoju.
V času NOV je opravljal visoke politične in vojaške dolžnosti; med drugim je bil komandant 29. hercegovske udarne divizije od njenega formiranja novembra 1943 pa do konca vojne.
Ta divizija je leta 1945 sodelovala v boju za osvoboditev Logatca. V borbi za osvoboditev Logatca so padle tudi žrtve iz njihovih vrst. Na osnovi tega je občinska skupščina leta 1979 sprejela odlok s katerim je Vladu Šegrtu podelila naziv častni občan občine Logatec.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA CELARCA
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti
vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža in očeta
IGNACA GRUMA
sc iskrenozahvaljujemovsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom logaškega zdravstvenega doma za nego in skrb v času njegove bolezni, gospodu župniku za svečani pogrebni obred in mladinskemu cerkvenemu pevskemu zboru za petje, sosedom za pomoč v težkih trenutkih, gasilcem iz Val-kartona za izkazane poslednje časti ter članom ZŠAM za spremstvo na zadnji poti
žalujoča Jena z otroki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JANEZA MEZETA
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo Grumovi družini za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodoma župnikoma: iz Rovi in Cirilu Isteniču za lepo opravljeni pogrebni obred ter pevcem za izpete žalostinkc. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in počastili njeov spomin, iskrena hvala
vsi njegovi.
Prosimo vse občane, ki so na kakršenkoli način pripravljeni pomagati prebežnikom, ki so se iz Republike Hrvatske zatekli v našo občino, da se oglasijo osebno ali po telefonu (741-270) v Centru za socialno delo občine Logatec, Tržaška 13.
ZAHVALA
Ob smrti moje tete
ANGELCE MIHEVC
roj. Gorše iz Laz 43
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi organizaciji ZB Laze - Planina, upokojenskemu društvu Logatec, g. Kobalu za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred in besede slovesa.Posebna zahvala gre tudi osebju doma upokojencev na Vrhniki za ves trud in nesebično pomoč pri lajšanju njene bolezni.
Vsem In vsakomur iskrena hvala! Nečakinja Štefka z družino.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
FRANČIŠKE MOŽINA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, in pevskemu zboru za zapete žalostinke. Iskrena hvala gospodu dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje ter gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred
sin Jane/, z dužino.
Življenje je boj, le malo je sreče v boju poguma pogum si izgubila, vdala si se, čeprav vedela si, da utriplje nekje srce, ki te ljubi. Mineva vse, se menja vse-zbogom in nasvidenje.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate žene in najdražje mame in babice
MARIJE KRVI NA
bodi izrečena iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, družinama Grmek in Živec iz Portoroža, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poli. Posebno zahvalo gospodu župniku za lepe besede v pogrebnem obredu. Hvala ludi pevcem za lepo zapete pesmi, hvala tudi za enkratno zaigrano tišino. Logarec, 2. avgusta 1991
Neutolažljivi mož Lojze, sin Ferdo in hčerka Maruša z družinama.
... V večnost, h imaš jo za večno, in v svoj prekratki dan. Stopam in komaj odganjam senco,
ki je nadie prišla... (Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega
MIROSLAVA MOLJKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem in znancem. Pevskemu zboru za lepo zapelo pesem, Teritorialni obrambi Logatec za nesebično pomoč in govor. Hvala tudi vsem kolektivom sorodnikov za darovano cvetje, Skupščini občine I^ogatec za pomoč in Janezu Peckaju za pripravo cvetja. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb in vsem, ki so darovali cvetje, pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali z izrečenimi sožalji
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža
JOŽETA KOBALA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z mano sočustvovali. Posebno zahvalo izrekam doktorici Turkovi, socialni delavki Lidiji Obreza, glavni sestri in osebju v domu upokojencev na Vrhniki. Zahvalo izrekam tudi gospodu župniku, upokojencem in organizaciji zveze borcev ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti
žalujoča žena Francka.
LOGAŠKE
NOVICE, glasilo občine Logatec. Uredil Janez Gostiša, oblikovanje arh. Igor Resnik, tisk tiskarna in knjigoveznica Mali. Naklada 3000 izvodov.
ŠE O PRENOVI LOGATCA IN TOLSCHEINOVE HIŠE
Pavel Mlhevc
Prenova starejših delov naselij in posameznih stavb je v sodobni Evropi pomemben proces ter sestavni del načrtne gradnje. Zato je povabilo P. Kranjca (glej Logaške novice, junij 1991), načenika oddelka za urejanje prostora občine Logatec, k dobronamernemu razmišljanju o usodi prenavljanja starega dela Logatca In Dolscheinove hiše prijetna osvežitev v načinu dela te službe. Sprejemam ga, pričakujem pa še druge odmeve na ta in podobna vprašanja.
snovno izhodišče s katerim se v objavljenem zapisu P. Kranjca strinjam, zadeva skrb za ohranjanje nekdanje podobe Logatca. V nadaljevanju pa navajam nekaj glede tega, kako to nekdanjo podobo posodobiti.
V ta namen sem zbral nekaj mnenj, ki govore o obnavljanju podobe kraja in Dolscheinove zgradbe ter njene okolice še posebej.
Načelna pripomba, ki jo na-glašam, zadeva funkcijo stavbe in okolice. Vsako povečevanje motoriziranega prometa v starem jedru je po osebnem prepričanju nesprejemljivo glede na prostorsko načrtovanje tega prostora.
Dejstvo je, da se v tem prostoru giblje veliko število pešcev in še posebej otrok (šola, vrtci, cerkev, pokopališče). Zato tod v prihodnje ne bi smeli razmišljati o garažiranju. Zagotovo bo treba v prihodnje celo omejevati promet, vsaj tovorni (z izjemo dostav).
ŠE VPRAŠANJE OMENJENEGA KATASTRA IZ LETA 1823 IN O SPREMEMBAH
Vstarem delu Logatca smo po drugi svetovni vojni porušili dve mogočni kmečki oblikovno zelo lepi zgadbi (De Glerievo in Smoletovo hišo), ki bi, če bi jih pravočasno restavrirali - in to z velikim uspehom v Evropi počno - pomenili lep spomenik kmečke arhitekture. Tudi zato sem prepričan, da bo vsako nadalnje rušenje napaka, kakršnih naši sosedje
v Avstriji, na Bavarskem, v Švici... že nekaj deset let ne počno več.
Sicer pa nam še posebno uspešno obnovljeno župnišče v Dol. Logatcu in prav v zadnjem času lepo obnovljena zgradba stare šole v Gor. Logatcu in življenje v njej, dokazujeta, da je z razumevanjem pristojnih mogoče tudi stare zgradbe enakovredno vključiti v sodoben razvoj kraja.
Razgovor s predstavnico Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana potrjuje prepričanje, da je Dolschcinovo hišo, ki je osrednji predmet tega zapisa, zaradi dotrajanosti in strokovnega mnenja, da nima izjemnih in oblikovnih (umetnostno zgodovinskih, arhitekturnih) kvalitet, mogoče, ne pa potrebno porušiti. Pogoj, ki ga postavlja spomeniško varstvena služba je, da se na istem mestu ali na prostoru z minimalnim odmikom zagotovi gradnja nove stavbe, ki bo v vseh razmerjih in arhitekturnih detajlih enaka današnji.
Ob tem se mi postavlja vrsta vprašanj. Zakaj, npr., postavlja spomeniško varstvena služba omejitve pri tistih novogradnjah, pri katerih ne gre več za ohranjanje kvalitet stavbe, ampak samo za ohranjanje urbanističnih sestavin tega prostora. Tako zahtevane omejitve so iz več razlogov težko uresničljive.
Za izgradnjo nove, sedanji enake stavbe, manjkajo zadostni strokovno usposobljeni kadri, ki bi ob novogradnji, zastavljeni na industrijski način in z danes uporabljenimi materiali, dodatnoročno gradili vse potrebne detajle.
Napor, vložen v verodostojno izgradnjo posnetka stare stavbe, torej gradnja novega objekta po vseh zahtevah in načelih, bo po izkušnjah, ki so si jih pridobili domačini ob gradnji sosednje pa zelo podobne zgradbe župnišča zagotovo dražji kot posodobitev, če bo, seveda napor sledil vsem zahtevam posnemanja starega objekta.
Ob tem se mi postavlja tudi vprašanje, zakaj, čc ne gre za ohranjanje "starega", graditi prav tak nov objekt. Še tako kvaliteten posnetek starega, bo s seboj v prihodnost ponesel samo naš čas, nikakor pa ne duha polpretekle zgodovine stavbe in dogajanj tega osrednjega
dela starega Logatca. Torej bo to spomenik nam in ne ohranjeno zgodovinsko sporočilo zanamcem. Če gre samo za dokumentacijo in posnetek nekdanjih dni, lahko napravimo tudi samo večjo ali manjšo maketo, ki jo postavimo na viden del bodočega ureditvenega kompleksa. Na novo pa zgradimo sodobno, npr., natečajno pridobljeno kvalitetno "arhitekturo", ki bo, seveda, uokvirjena v pravila varstva naše dediščine, ne bo pa enaka stari stavbi, in bo zato verjetno cenejša in uporabnejša za nove sodobne potrebe časa in kraja.
Da ne bo pomote! Iz številnih razlogov se zavzemam za ohranjanje in samo za obnovo, smiselno dograditev Dolscheinove hiše ter njene okolice in ne za novo gradnjo. Za novogradnje pa predlagam, da se o njih načrtno razmišlja, saj je še dovolj prostih površin tudi znotraj osrednjega naselja.
IN ZAKAJ ŠE PODCRTAVAM OHRANITEV "STAREGA"? ri gradnji posamezne zgradbe, še posebno v starem delu naselja, nikakor ne bi smeli izhajati samo iz vrednot posameznega objekta, ampak, in to poudarjam, iz nekdanje in prihodnje podobe pa tudi namena, ki ga bomo dajali celotni osrednji naselbinski zgradbi. V našem primeru gre vsaj za prostor celotne tržno zasnovane Cankarjeve ulice med staro občino in staro pošto, pa Notranjsko cesto med Krpanom in cerkvijo Sv. Nikolaja in šolo z okolico. Za celotni prostor in še nekaj več, potrebujemo trdno strokovno presojo in prostorski dokument, ob katerem bi lahko povedali svoje mnenje. Do sedaj so za ta osrednji del starega Logatca izdelana posamezna strokovna mnenja, ki sicer nimajo veljave sprejetega dokumenta, so pa primerna razmišljanja, nam vsem v oporo pri nadaljnem delu.
NEKAJ POMEMBNEJŠIH RAZMIŠLJANJ
dejna rešitev izgradnje osrednjega jedra, ki jo je izdelal inž. arh. France Kvatcrnik, temelji na ohranitvi Dol-
scheinove hiše z delno dograditvijo v smeri proti zdravstvenem domu, brez rušitev in menjave zunanje podobe. Predlaga tudi parkovno ureditev okolice in hkratno zasnovo trga pred cerkvijo ter rešitev prometnih povezav.
Drugo podobno razmišljanje, ki je tudi v celoti naravnano na ohranjanje obstoječega, predvideva notranjo preureditev Dolscheinove hiše, prihaja iz domislekov študentskega poletnega seminarja, ki ga je vodil inž. arh. Likar s Fakultete za arhitkturo v Ljubljani.
Drugačno pa je mnenje sodelavcev PA iz Idrije, ki so po dogovoru z Gradnikom pripravili idejno rešitev. Ta pomembno spreminja lice tega dela Logatca in predlaga rušitev stare stavbe, namesto nje pa v podaljšku v smeri proti Krpanu snuje izgradnjo nizkih blokov, ki bi bili stilno prilagojeni kraju.
Potem povzemam še stališče sodelavcev Urbanističnega inštituta R Slovenije, ki so bili vključeni v pripravo urbanistične zasnove Logatca. Razširjena delovna skupina, ki si je ogledala objekt in okolico, je mnenja, daje treba Dolschcinovo zgradbo ohraniti, smiselno obnoviti, vendar ne rušiti. Podrobnejše utemeljitve bodo podane ob pripravi strokovnih podlag za pripravo prostorskega izvedbenega akta. To stališče sloni na presoji urbanističnih sestavin in na posameznih likovnih poudarkih tega prostora.
In končno se je delovna skupina za urejanje prostora, ki deluje v okviru IS občine Logatec, ob pregledu idejnega osnutka inž. arh. Kvaternika načelno strinjala z ohranitvijo Dolscheinove stavbe s pripombo, da je treba idejni osnutek bodoče rešitve dopolniti.
Prav bi bilo, da bi pred posegom v tako pomemben del našega prostora taka in podobna razmišljanja zbrali, razstavili in se o njih in še nekaterih logaških vročih urbanističnih temah, kot so: širitev naselij na nove površine, cestna povezava Zapolje - Rovtarska cesta, dopolnitev (potek vzporedne cestne povezave) izvedbenega dokumenta Martinj hrib, izgradnja rekreacijskih območij Logatca itd., pogovorili.